IZ STROKE
Kako se tumorska celica izogne imunskemu odzivu? Avtorica: Natalija Sebanc I Recenzent: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.
Aktualne raziskave v onkologiji so usmerjene v korist imunskega sistema, da bi ta učinkovito prepoznal in uničil tumorske celice. Osrednjo obrambo proti rakavim celicam predstavljajo T-celice, zato so izjemno zanimive v imunoterapiji tumorjev. Citotoksične limfocite T, ki prepoznajo specifične tumorske antigene, namreč lahko izoliramo, jih v pogojih in vitro namnožimo in vrnemo bolnikom. Žal se prepogosto rakavim celicam uspe s časom izmakniti prepoznavanju imunskega sistema, kar je povezano s heterogenostjo in nenehnim spreminjanjem tumorja. Razumevanje strategij, s katerimi se rakave celice izmaknejo imunski prepoznavi, je ključnega pomena za načrtovanje optimalnega in personaliziranega zdravljenja. Tumorsko celico predstavlja celica, katere funkcija, velikost ali oblika se je spremenila zaradi različnih dejavnikov in se ne ujema z njeno prvotno biologijo. Sama tumorska celica za organizem ni škodljiva. Zaplet tvori tako genetsko spremenjena celica, ki se nekontrolirano deli in s tem ustvari skupek takih celic. Množica nenormalnih celic tvori tumor. Tumorje delimo na benigne in maligne. Benigni tumor tvorijo nenormalno deleče se celice. Te lahko še vedno ohranijo svojo prvotno funkcijo. Benigni tumor se ne širi izven primarnega organa in ostane na prvotni lokaciji, kjer se je sprememba pojavila. Nasprotno je maligni tumor sestavljen iz bolj spremenjenih celic. Celice se nenormalno delijo in širijo tudi izven prvotnega okolja. Tumor zaseva, ker se spremenjene celice lahko odcepijo od sosednjih celic in preidejo bazalno lamino ter se tako naselijo v sosednjih vezivnih tkivih ali ker vstopijo v krvni obtok in se ustalijo v naključnih organih, ki so oddaljeni od prvotnega mesta. Bazalna lamina je plast medceličnine, deluje kot ločnica med različnimi okolji v organizmu in praviloma ne prepušča celic. Kako rakava celica predre bazalno lamino? Izraža lahko površinske receptorje (adhezijske molekule), ki se vežejo na (gliko)proteine bazalne lamine, ali pa proizvaja encime, ki zunajcelični matriks razgradijo. Zakaj spremenjena celica sploh nastane? Napaka se pojavi v njenem genskem materialu pri podvajanju v
14
obliki mutacij – spremenjenem zaporedju nukleotidov, nenormalnem številu ali obliki kromosomov (kot so translokacije, delecije, insercije itd.). Ena sama mutacija ne zadošča za razvoj raka. Potrebno je večje število mutacij, ki se naberejo čez leta podvajanja celic. Tako genetsko spremenjene celice pridobijo lastnosti, ki jim omogočajo nenadzorovano deljenje in migracijo. Za rakavo celico so pomembni sposobnost odcepitve od sosednjih celic, osamosvojitev in preživetje brez zunanjih komponent, ki bi jih potrebovala za svojo rast in delovanje, ter neobčutljivost na zaviralne signale našega organizma.
Slika 1: Pristop markiranja tumorskega zapisa in izdelava označenih proteinov (levo), ki jih lahko prepoznajo imunske celice (desno).
