Obstaja sobica na FFA

farmacevtskega inženirstva in drugih sorodnih znanstvenih področjih. Znanja in izsledki naših raziskav so uporabni v industrijskem in kliničnem okolju. Izsledke raziskav prenašamo na generacije študentov in tako prispevamo k boljšim kompetencam diplomantov, ki poleg znanja hkrati usvajajo tudi kritično znanstveno razmišljanje in osnovne pristope pri raziskovanju.

Vizija Fakultete za farmacijo je nadgrajevati na pred šestdesetimi leti postavljenih temeljih izobraževanja, raziskovanja in strokovnega dela. Spoštljivo zremo na pot, ki so jo snovalci študija farmacije in pozneje Fakultete za farmacijo prehodili, da lahko mi danes ustvarjamo svoje kariere in odgovorno opravljamo poslanstvo v dobrobit družbe. Fakulteta za farmacijo je v letu 2020 prepoznana, mednarodno odprta in odlična raziskovalna in pedagoška institucija, ki prispeva svoj delež v slovensko in svetovno zakladnico znanja ter iz nje prenaša znanje med študente in druge uporabnike. V sodelovanju s partnerji ustvarjamo dodano vrednost na področju zagotavljanja izboljšanih zdravstvenih storitev za dvig kakovosti zdravja in življenja čim večjega števila ljudi. Priznanje gre vsem generacijam študentov, ki so niti sodelovanja marljivo tkali in jih uspešno stkali v vrhunske storitve na področju farmacije, laboratorijske biomedicine in kozmetologije.

Nuša Japelj

Obstaja sobica na FFA, ki ve največ o študentskem življenju na fakulteti, je sledila in nadzorovala mnogo projektov izpod rok nadobudnih študentov ter slišala nemalo proaktivnih idej, obilico smeha in anekdot. To je naša študentska sobica, ki je čez leta večkrat spremenila svojo lokacijo, vedno pa je ostajala srce in duša obštudijskega dogajanja. Tokrat jo selimo v spodnje prostore dekanata v sosednji stavbi. Pobrskali smo po njeni zgodovini in v nadaljevanju si lahko preberete utrinke in vtise, ki jih je pustila na takrat nekatere izmed najbolj proaktivnih študentov, ki so delovali v Društvu študentov farmacije Slovenije (DŠFS) in Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD). Upam, da skozi branje spoznate, da je to kotiček na fakulteti, ki ga morate odkriti in v njem pustiti svoj pečat. Kar pogumno vstopite, se vidimo!

Izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, predstavnica za stike z IPSF od 1998 do 1999 Prof. dr. Mitja Kos, predstavnik za stike z IPSF od 1995 do 1998

V času najinega študija (devetdeseta leta prejšnjega stoletja) je ŠSSFD imela svojo sobo na fakulteti najprej v kletnih prostorih, ki so bili pod prostori Katedre za farmacevtsko tehnologijo. Za prvo silo smo imeli na razpolago rabljen računalnik prof. Pečarja. Takrat še nismo bili povezani z internetom, podatke pa smo prenašali na disketah. Za aktivnosti ŠSSFD, zlasti na mednarodnem nivoju, smo koristili predvsem prostore Mednarodne pisarne, ki je delovala na sedežu Študentske organizacije v Ljubljani na Kersnikovi ulici. Na razpolago sta bila računalnika, na katerih smo prvič lahko dostopali do elektronske pošte. Čeprav še ni bilo na razpolago vizualno všečnih programov za e-pošto (vpisovati je bilo treba ukaze, npr. MAIL> SEND), nam je e-komuniciranje precej olajšalo komunikacijo na mednarodni ravni. Na primer pred tem smo vse študentske izmenjave urejali izključno prek klasične pošte. Lahko si predstavljate, kako neučinkovit način je bil, ko smo pošto pošiljali na drugi konec sveta in nazaj. V Mednarodni pisarni smo se hkrati vsakodnevno družili tudi s kolegi drugih fakultet in si izmenjevali izkušnje, služila pa je tudi kot recepcija za tuje študente, ki so prišli k nam na izmenjavo. Mednarodno smo bili poznani kot odlični gostitelji. Študentska sobica – spodaj, zgoraj, levo, desno ... Kjerkoli že, vedno na fakulteti, neizbežen del fakultetnega utripa, tista dodana vrednost FFA. V njej preživete urice pa bogate življenjske izkušnje, stkana prijateljstva doma in po svetu, širjenje obzorij, krepitev iznajdljivosti iz malega ustvariti veliko. Spomin sega v jesen 1996, tam spodaj po ozkih stopnicah v klet pod Katedro za tehnologijo, zatohlo, a polno pozitivne energije in mladostniških sanj brez računalnika in mobitela, še telefona ni bilo. A jih, njih, ki so nas popeljali v svet obštudijskih dejavnosti, to ni ustavilo, snovali so načrte in uresničevali drzne ideje. Uspevalo je – S pridobitvijo novih prostorov na UL FFA, ki so se nahajali v steklenjaku v avli pred predavalnico P2, smo v večji meri začeli delovati na fakulteti. V tistem času so nastali pomembnejši projekti, ki se še vedno izvajajo, na primer oblikovali smo prvo številko Spatule, organizirali prvi mednarodni poletni farmacevtski tabor, pripravili projekt Zdravstveni tim in ustanovili DŠFS. Ko se je zgradil južni, petnadstropni prizidek fakultete, se je avla v stari stavbi povečala in steklenjak podrl. Novi prostori so bili na razpolago tik zraven, na mestu, kjer danes deluje celično-biotehnološki laboratorij. Temu je sledil prehod v kletne prostore, ki so

Lucija Sotošek, predstavnica za stike z EPSA, glavna urednica Spatule od 1999 do 2001 in predsednica DŠFS in ŠSSFD od 2003 do 2005

poznani tudi vam.

farmacevtski poletni tabor, Spatula, zbiranje starih zdravil, študentske izmenjave ...

Selitev v prvo nadstropje fakultete, v tako imenovani steklenjak s prvim računalnikom in telefonom (slika 33). Mlajši smo nadaljevali sanje naših predhodnikov in kovali nove, še drznejše načrte, se še bolj aktivirali v mednarodnih organizacijah EPSA in IPSF. Poletni tabor je postal tradicionalen, v Sloveniji smo v Bohinju leta 2000 gostili 2. EPSA Summer University, Spatula je dobila barvni ovitek (slika 3) in postajala iz leta v leto debelejša ter z več rubrikami. Projekt Kadiš, še psu smrdiš, povezovanje s študenti medicine in zdravstvene nege v okviru projekta Zdravstveni tim, Sejem knjig, ekskurzije, tu so še znameniti TWIN-i, ki smo jim pot v Evropo tlakovali prav v Sloveniji, nepogrešljive poletne študentske izmenjave, udeležba na jesenskih ESCP-simpozijih, spomladanskih EPSA-kongresih in poletnih IPSF-kongresih (slike 29, 30, 31). Ekipa študentov je rasla, rasle so ideje, kos smo bili vse več izzivom in vedeli smo, da smo zreli in kos izzivu organizaciji EPSA-kongresa. Dvoletne priprave so marsikomu od nas pustile življenjski pečat, doživetja, sladke in grenke skrbi (sliki 12 in 13), a uspelo nam je organizirati kongres, o katerem se govori še danes. Prišel je trenutek, ko smo ob pripravi ene od razpisnih dokumentacij našteli več kot štirideset različnih projektov.

Nekje vmes med njimi smo se v letu 2002 preselili le nekaj metrov naprej, kjer je zdaj laboratorij. Tista sobica nam je nudila največ komoditete, skladišče, ločeno manjšo pisarno, večjo skupno in mini sobico za sestanke projektnih skupin. Bili smo v srcu fakultete, vsakdo je šel večkrat na dan mimo in poškilil v sobico, kaj se dogaja. Tudi laboratorijski dnevniki in priprave na izpit …. Tam smo počeli vse (slike 4, 5, 6, 7, 8). Študentska sobica je postala naš drugi dom, včasih celo prvi, še grelec vode smo imeli in kavico, čajček ... Pa kavč (slika 9 in 10) in velik arhiv takoj na vhodu.

Sledila je nenapovedana selitev v klet, v sedanjo študentsko sobico. Ker pri selitvi nismo sodelovali, se je med selitvijo izgubil velik del arhiva, nenadomestljiv del let brez računalnika. Počasi

smo se le navadili tudi na sobico v kleti, se jezili nad slabim mobilnim signalom, a še naprej vztrajno ohranjali tradicijo in predali svoje sanje mlajšim, za slovo pa organizirali farmacevtski ples naše krovne organizacije SFD za čisto prave gospe in gospode magistre. Generacije za nami so sledile tradiciji, organizirale IPSF- in EPSA-kongres, Če se navežem na Lucijin opis, potem morate vedeti, da je poleg vseh teh sobic levo, desno, zgoraj in spodaj obstajala študentska sobica, ki ni bila na FFA. Ta je bila na Kotnikovi, kjer so se rodili, usklajevali, izpeljevali in proslavljali vsi ti projekti, ki jih je Lucija naštela. Lucy, v imenu vsaj teh ljudi na slikah in še mnogo drugih, ki jih na slikah ni, HVALA! Študentsko sobico sem prvič obiskala v prvih štirinajstih dnevih mojega študija na FFA. Ker je moja sorodnica ravno takrat zaključevala študij na FFA, sem že pred začetkom študija vedela, da nekje na faksu obstaja nek prostor za študente. Nisem pa si niti približno predstavljala, da bo študentska sobica postala moj drugi dom. V mojih časih je bila locirana v kleti glavne stavbe, so pa starejši kolegi povedali, da so se v preteklosti že TWIN-e, poletne tabore, Spatula je še vedno tu, radi jo prelistamo tudi alumniji.

Hvala vsem nam in vam za trud, za tisto dodano vrednost študija farmacije. Prepričani smo, da bo

Dušan Rusič, blagajnik DŠFS od 2001 do 2003

Petra Soršak, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠSSFD od 2010 do 2012

luštno tudi na novi lokaciji. Srečno, mladi rod! večkrat selili. Glavna atrakcija je bil modro-rumen kavč (hvala Alenka Jaklič ●)v glavnem prostoru, ki je bil zelo udoben za počivanje po napornih farmacevtskih žurkah. Računalnika v akvariju pa sta bila rezervirana za tiste »ta aktivne«.

S sošolko sva na začetku zahajali v študentsko sobico zgolj zaradi druženja in klepeta s kolegi iz višjih letnikov. Postopoma pa sem se začela

vključevati v aktivnosti Drug Dealerja in tako sem vedno več časa preživela v študentski sobici, kjer sem začela z organizacijo projektov. Moja prva pot zjutraj (po obvezni jutranji kavi, seveda) je bila v študentsko sobico, hkrati pa je bila pot iz nje tudi zadnja tisti dan. Za čas organizacije 56. kongresa Svetovne zveze študentov farmacije se je večina članov organizacijskega odbora za dober mesec skorajda preselila na faks v študentsko sobico. Vratar Matija nas je ob 20.00 dobesedno moral poditi s fakultete.

Posebno mesto sta imeli polici nad kavčem. Se mi zdi, da smo študenti prav tekmovali, kdo od nas bo iz dražb na mednarodnih kongresih prinesel čim bolj nenavaden spominek. Jaz sem zaslužna za belo tunizijsko ptičjo kletko, za katero sem si vbila v glavo, da jo nujno moramo imeti ●. Po enem izmed IPSF-kongresov se nam je na zunanji steni pridružil ogromen oranžen »banner« – kot povračilo, saj so Nizozemci ukradli našega (banner je še vedno razobešen na steni pred knjižnico).

V spominu mi je ostal tudi obisk policije (vlomili so nam v omaro in odnesli blagajno), ker sta se policista blazno zabavala ob našem Drug Dealer plakatu aktivnih članov društva in komentirala, da nobenega od nas ni na njihovem seznamu.

Spominov je še ogromno, ampak morda niso vsi za v javnost. Lahko pa rečem, da so se v študentski sobici rodile mnoge odlične ideje in spletla doživljenjska prijateljstva. Naša študentska sobica je mojim generacijam dala ogromno in upam, da bo tudi nova dobro služila svojemu namenu.

Eva Shannon Schiffrer, predstavnica za stike z EPSA od 2013 do 2014, glavna urednica Spatule od 2015 do 2016, predsednica EPSA od 2018 do 2019

Na študentsko sobico me veže veliko spominov, saj smo tam med študijem preživeli ogromno časa. Prvič sem se s sobico »srečala« v drugem letniku, ko je bil tam organiziran razširjen Drug Dealer sestanek – zaradi velikega števila prisotnih, nas je precej ostalo na hodniku in sestanek poslušalo od tam. Če bi morala izbrati najbolj nepozaben trenutek, je to verjetno kateri od primerov, ko so nas obiskali tuji študenti in v sobici začudeni opazili, kakšen spominek iz njihove države, ki so ga slovenski študenti prinesli nazaj z mednarodnih kongresov.

Polona Mihelj Reščič, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2017 do 2018 Emanuela Senjor, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2015 do 2016 Danaja Rode, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2014 do 2015

Študentska sobica je bila prostor, kjer smo preživeli veliko časa v našem študentskem življenju. Naš drugi dom je postala kmalu zatem, ko smo se opogumili in spustili po stopnicah v klet ter zadržano potrkali, če lahko vstopimo (P. S. v naslednjih letih smo vse učili, da se ne trka, ampak kar brez strahu vstopi). Bila je hkrati naš delovni prostor in drugi dom. Razkošnih 6 m2 je združevalo dnevno sobo, kjer smo z Edijem poležavali na kavču, delovno sobo, jedilnico, kuhinjo, včasih tudi spalnico. Skratka vse, kar se je v določeni situaciji najbolj potrebovalo. V zimskih mesecih se je prelevila v ustvarjalni kotiček, kjer smo ustvarjali za božični bazar, jeseni v trgovino, kjer se je naročala in prodajala Drug Dealer kolekcija, včasih pa tudi v kino z uporabo društvenega projektorja – še najbolj se spomnimo spremljanja finala smučarskih poletov v Planici leta 2016 in veselja ob zmagi Petra Prevca. Nekaj časa je bila v študentski sobici tudi televizija, na kateri je takratni predstavnik za stike z IPSF predvajal Jersey Shore, čeprav ga res nihče ni prosil …

V sobici je vedno vladal urejen kaos, v katerem smo se dobro znašli. Enkrat letno smo se trudili imeti čistilno akcijo; običajno pred novoletnimi prazniki, ko smo sobico vsaj toliko uredili, da je bila primerna za obisk dekana, s katerim smo nazdravili novemu letu in novim uspehom. V študentski sobici je bilo vedno pestro. Člani društva smo se vedno šalili, da je postala že naš drugi dom, saj smo se tam srečevali praktično vsak dan. Spomnim se, da je bila študentska sobica prvo leto mojega delovanja v društvu včasih čisto prazna, saj si študenti, ki nas še niso tako dobro poznali, niso upali vstopiti. Zato smo se naslednje leto dogovorili, da bomo brucem na prvi študentski dan kar »ukazali«, da nikoli ne smejo potrkati, preden vstopijo, saj so vrata zanje vedno Kljub svoji majhnosti pa smo prostor vseeno spreminjali – mize so bile vsako leto obrnjene v drugo smer, eno leto nam je uspelo dobiti nove rabljene računalnike, opremili smo jo s hladilnikom in avtomatom za kavo, stene so bile vsako leto bolj pokrite s slikami in plakati. Vsaka generacija jo je želela oblikovati za svoje potrebe in v njej pustiti svoj pečat. Kljub spremembam pa se je bistvo študentske sobice vedno ohranilo – prostor, ki je bil na fakulteti samo naš, v katerem smo lahko razvijali veščine, ki niso bile vezane striktno na študij, in v katerem smo oblikovali vezi, ki trajajo

Maša Pavlič, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2018 do 2019

še danes. odprta. Tako so se počasi tam začeli zadrževati tudi drugi in verjamem, da ste takšno prijetno vzdušje ohranjali še do danes.

Spomnim se, da smo zaradi študijskih obveznosti vedno sestankovali bolj pozno, tem za pogovor pa nam itak nikoli ni zmanjkalo, tako da nas je naš prijazni varnostnik skoraj vsakič prišel opozorit, da bo sedaj pa res že čas, da zaključimo. Začetek mandata se je po navadi začel z načrtovanjem

božičnega bazarja, načrtovali smo poteke strokovnih večerov, kakšnega kongresa, se veselili žurov, iskali možnosti za izboljšave naših dogodkov in rešitve za morebitne težave. Seveda smo se vsakič tudi dogovorili, da naslednji teden pa res pospravimo študentsko sobico. Kljub temu smo nekako vsi menili, da ji ta (rahla!) razmetanost daje poseben čar, saj se je na policah našlo ogromno starih spominkov z mednarodnih kongresov, različnih uporabnih in še več neuporabnih pripomočkov, seveda pa ne smem pozabiti na star, a priljubljen kavč, na katerem je med sestanki vedno ležalo toliko oseb, kolikor si jih pač lahko spravil gor. Študentska mi bo vsekakor za vedno ostala v zelo lepem spominu, kljub temu da je bilo praktično nemogoče v spodnje nadstropje priklicati dvigalo in je bilo do tajništva celih šest nadstropij stopnic. Z veseljem se spominjam vseh lepih trenutkov, ki smo jih tam preživeli skupaj, in upam, da se bo njena energija preselila in ohranjala tudi v sosednji stavbi.

Edijeva nagradna križanka

Ko končaš križanko, postavi črke na označenih mestih v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo.

VODORAVNO

2. stopnja ujemanja med posameznimi meritvami analita po večkratni analizi enakega vzorca 8. kalup za stiskanje, del osnovnega seta orodja za tabletiranje 10. naključno izbiranje vzorca, pri katerem je zagotovljeno, da imajo vse enote enako možnost priti v vzorec 13. odpornost proti želodčnem soku 15. sterol, ki ga izdeluje rastlina (npr. sitosterol) 16. žolčno barvilo, ki nastane pri razgradnji hema iz hemoglobina 17. enocelični prokariontski organizem z preprosto celično strukturo 18. alternativna metoda, ki temelji na zdravljenju s holističnim pristopom in uporabi homeopatskih zdravil

NAVPIČNO

1. farmteh. postopek za izdelavo emulzije z vnosom mehanske energije 3. zdravilo ali ZU, ki preprečuje ali zavira koagulacijo krvi 4. število sekcij Slovenskega farmacevtskega društva 5. ena najstarejših mazilnih podlag (zaostanek po destilaciji nafte) 6. redni profesor na katedri za farmacevtsko biologijo 7. farmakodinamično neaktivna snov/izdelek, po videzu enak zdravilu 9. mikrodelec, v katerem je učinkovina enakomerno porazdeljena po celotnem ogrodju 11. zdravilo ali zdravilna učinkovina, ki se uporablja za zdravljenje psihičnih motenj (zlasti shizofrenije) 12. zdravilo ali učinkovina, ki olajša izkašljevanje 14. predhodnica kemije, ki je z eksperimenti iskala recept za dolgo življenje in nesmrtnost

Nagradna igra poteka do 15. januarja 2021. Za sodelovanje izpolni obrazec, ki se nahaja na: dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad je možen po dogovoru z urednikom/ico.

1. nagrada: DD pulover 2. nagrada: DD rokovnik in DD kemični svinčnik 3. nagrada: 3x DD vrečka in DD kemični svinčnik

Sudoku

Težavnost: 2/5

Težavnost: 4/5