Oksidativni stres in nosečnost

Avtorica: Lara Jasenc I Recenzent: prof. dr. Joško Osredkar, spec. med. biokem.

Nosečnost je fiziološko stanje povišanega oksidativnega stresa, obseg katerega je odvisen od tvorbe kisikovih reaktivnih spojin in od učinkovitosti antioksidantnega sistema. Kisikove reaktivne spojine imajo pomembno vlogo v reprodukcijskem ciklu ženske ter pri razvoju ploda in posteljice, saj sodelujejo v mnogih signalnih poteh. Spremenjeno oksidativno ravnotežje, v korist kisikovih reaktivnih spojin, pa lahko vodi v nastanek razvojnih motenj zarodka in do drugih zapletov v nosečnosti. Ključno vlogo pri tem imajo označevalci oksidativnega stresa, ki omogočajo pravočasno prepoznavanje in ovrednotenje povišane ravni oksidantov ter ugotavljanje njihove povezave z zapleti v nosečnosti.

OKSIDATIVNI STRES

Pri oksidativnem stresu gre za stanje neravnovesja med oksidanti in antioksidanti na škodo le-teh. Za porušeno ravnovesje je lahko odgovorna prekomerna produkcija reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) ali znižana antioksidantna kapaciteta. V fizioloških razmerah je zmerna prisotnost ROS potrebna, saj sodelujejo pri fagocitozi, apoptozi, v različnih celičnih signalnih poteh, so tudi prva obrambna linija pri vnetnem odgovoru na patogene mikroorganizme.

Težave nastanejo, če se tehtnica prekomerno prevesi na stran oksidantov oziroma ROS, ker ti reagirajo s celičnimi proteini, lipidi, nukleinskimi kislinami in/ali ogljikovimi hidrati. Posledica oksidativnih poškodb celičnih makromolekul je porušenje ravnotežja v celici. Če so poškodbe ireverzibilne, vodijo celico v apoptozo (1).

NOSEČNOST IN OKSIDATIVNI STRES

Nosečnost je definirana kot stanje povišanega oksidativnega stresa. Gre za obdobje obsežnih fizioloških sprememb, ki obsegajo anatomske in hormonske spremembe ter spremembe metabolizma. Pri zdravi nosečnosti je razmerje med fiziološkimi in metaboličnimi zahtevami ter potencialno škodljivimi učinki ROS ustrezno uravnavano

Prisotnost zmerne količine ROS je pri ženskah v rodni dobi pomembna, saj ti sodelujejo v signalnih poteh reproduktivnega cikla, pomembni so v procesu folikulogeneze, pri zorenju oocita, delovanju rumenega telesca in miometrija. Sodelujejo tudi v procesu embriogeneze, implantacije zarodka in pri fetoplacentnem razvoju.

Med nosečnostjo organizem potrebuje dodatno energijo in hranila, da sta omogočena ustrezna rast in razvoj tkiv. Povečanje bazalnega metabolizma in posledično povečana poraba O2 ter aktivnost dihalne verige dvignejo raven nastalih ROS.

Metabolično zelo aktiven organ, kjer med nosečnostjo nastaja največ ROS, je z mitohondriji bogata posteljica (2). Posteljica je pomemben vmesnik med krvnim obtokom matere in fetusa, saj prenaša kisik in različne

metabolične substrate ter neposredno uravnava intrauterino oksidativno ravnotežje.

Oksidativni stres, povišan nad fiziološko mejo, ima lahko negativne posledice za reproduktivne procese in razvoj nosečnosti. K povišanemu oksidativnemu stresu v nosečnosti lahko prispevajo tako endogeni dejavniki kot dejavniki okolja. Če je nivo ROS povišan med razvojem zarodka, ploda ali posteljice, to lahko vodi v nepravilen razvoj in zaplete v nosečnosti. Oksidativni stres lahko povzroči poškodbe bioloških makromolekul v obdobju razvoja ploda, lahko pa vpliva na izražanje genov s spremenjeno signalizacijo v celici. Znani zapleti, povezani z oksidativnim stresom, so preeklampsija, znotrajmaternični zastoj v rasti, spontane prekinitve nosečnosti, prezgodnji porod, nizka porodna teža. Oksidativni stres med nosečnostjo povezujejo tudi s pojavom nekaterih kroničnih obolenj, kot so dislipidemija, inzulinska rezistenca in hipertenzija, ki se razvijejo kasneje v življenju. Ker je oksidativni status v nosečnosti ključnega pomena za razvoj bolezni v odrasli dobi, je določanje in preprečevanje oksidativnega stresa v prenatalnem obdobju zelo pomembno.) Pri nagnjenosti k oksidativnemu stresu in zapletom v nosečnosti imajo pomembno vlogo polimorfizmi antioksidantnih encimov, nezadosten vnos mikronutrientov in prisotnost metaboličnih nepravilnosti pri materi (npr. diabetes) (1, 2).

OCENA OKSIDATIVNEGA STRESA IN DIAGNOSTIKA

Zaradi svoje kratkoživosti in omejene difuzije so ROS v bioloških sistemih težko merljivi. Hkrati zaradi stalnega poteka procesov in spreminjanja sistem ni homogen in lahko dobimo le približno oceno stanja. Metoda izbora za določevanje ROS je najpogosteje kar določanje sekundarnih produktov oksidacije lipidov, proteinov in DNA, ki nam omogočajo posredno oceno oksidativnega statusa. Ena izmed možnosti je tudi določanje produktov, ki nastanejo ob interakciji ROS z makromolekulami.) Lažje kot določanje oksidativnega statusa je oceniti antioksidantni status, saj lahko merimo aktivnosti posameznega antioksidanta ali kot celokupni antioksidantni status (1, 2).

Določanje poškodovanih proteinov

Zelo zanesljiv pokazatelj oksidativne prevlade v telesu je prisotnost karbonilnih produktov, ki jih navadno dokazujemo spektrofotometrično v prisotnosti 2,4-dinitrofenilhidrazina. Vse večjo vlogo pri dokazovanju karbonilnih produktov pridobivajo tudi tehnike, kot so ELISA, Westrn blot in dvodimenzionalna elektroforeza.

Oksidativne spremembe proteinov lahko zaznamo tudi prek specifičnih sprememb na posameznih aminokislinah. V vzorcu po navadi določamo različne derivate aminokislin, ki nastanejo po reakciji s specifičnim radikalom, primer sta nitrotirozin in ditirozin. Naslednje produkte nato dokazujemo s pomočjo ELISE ali pa s sklopitvijo tekočinske/plinske kromatografije z masno spektroskopijo (3, 4).

Določanje lipidne peroksidacije

Prisotnost lipidne peroksidacije lahko ocenimo z določanjem konjugiranih dienov, ki nastanejo po

Slika 1: V reakciji malonil aldehida in tiobarbiturne kisline nastane kromogeni kompleks

preureditvi kemijskih vezi po interakciji nenasičenih maščobnih kislin z radikali, z določanjem primarnih produktov peroksidacije ali z določanjem različnih sekundarnih produktov.

Primer dokazne reakcije za malonil aldehide: karbonilna skupina malonil aldehida reagira s tiobarbiturno kislino v kromogeni kompleks, ki ga dokazujemo spektrofotometrično.

Določanje oksidacije DNK

Med purinskimi in pirimidinskimi bazami je gvanin najdovzetnejši za oksidacijo. V reakciji s hidroksilnim radikalom nastane 8-hidroksigvanozin, ki ga določamo za oceno oksidativne okvare DNK. Ker so oksidirane nukleinske baze dokaj topne v vodi, se v nespremenjeni obliki izločajo v urin, lahko pa jih določamo tudi v serumu in tkivu. Metoda izbora za kvantitativno določitev je kompetitivna ELISA ali kombinacija kromatografske tehnike z masno spektroskopijo (1).

Določanje statusa antioksidantov

Sposobnost obrambe telesa pred ROS lahko merimo s statusom posameznih antioksidantov ali kot celokupno vsoto vseh antioksidantnih snovi. Z analizo ekspresije genov, ki kodirajo za posamezni encim, lahko spremljamo izražanje encimov v posameznem tkivu. Največkrat pa določamo kar aktivnost encima. Običajno se pri tem poslužujemo različnih modifikacij spektrofotometrije.

Poleg posameznih antioksidantov lahko merimo tudi celokupni antioksidantni status. Velika prednost tega pristopa je, da lahko izmerimo celokupno aktivnost vseh prisotnih antioksidantov v vzorcu. Metoda izbora je FRAP (ferric reducing ability of plasma) in temelji na merjenju redukcije železa ob prisotnosti antioksidantov (1).

ZAKLJUČEK

Pogosti zapleti v nosečnosti nas spodbujajo k iskanju njihovih vzrokov in označevalcev, ki nas bodo na tveganje opozorili. Ker ima porušeno oksidativno ravnovesje v nosečnosti in pri nekaterih njenih zapletih ključno vlogo, je pomembno, da temu področju namenimo dovolj pozornosti in s tem preprečimo morebitne nepopravljive posledice. Vedno več je raziskav, ki temeljijo na iskanju novih informacij v zvezi s fiziološkim stanjem oksidativnega stresa v nosečnosti in poskušajo potrditi povezave z nekaterimi patofiziološkimi stanji, ki jih oksidativni stres povzroča. Za prihodnost upamo, da nam bo razvoj novih označevalcev oksidativnega stresa omogočil še zanesljivejše napovedovanje zapletov in pravočasno ukrepanje.

1. Rejc B., Osredkar J., Geršak K., Oksidacijski stres in nosečnost, Farmacevtski vestnik. 2012; 63 (3): (153–161) VIRI 2. B. Rejc, Označevalci oksidativnega stresa v drugem trimesečju nosečnosti in ob porodu, Doktorska disertacija. 2016 3. Marrocco I., Altieri F., Peluso I., Measurment and Clinical Significance of Biomarkers of Oxidative Stress in Humans. Oxidative Medicine and Cellular Longevity. 2017 4. Puttabyatappa M., Banker M., Zeng L., Goodrich J. M., Domino S. E., Dolinoy D. C., Meeker J. D., Pennathur S., Song P. X. K., Padmanabhan V., Maternal Exposure to Environmental Disruptors and Sexually Dimorphic Changes in Maternal and Neonatal Oxidative Stress, The Journal of clinical endocrinology and metabolism. 2020; 105 (2) 5. Mier-Cabrera J., Genera-García M., Jara-Díaz J., Perichart-Perera O., Vadill-Ortega F., Hernández-Guerrero C., Effect of vitamins C and E supplementation on peripheral oxidative stress markers and pregnancy rate in women with endometriosis; International Journal of Gynecology and Obstetrics. 2008 (100), 252–256 6. Jiang Z., Hunt James V., Wolff Simon P., Ferrous ion oxidation in the presence of xylenol orange for detection of lipid hydroperoxide in low density lipoprotein; Analytical Biochemistry. 1992, Volume 202, Issue 2, 384–389 7. Sakai K., Kino S., Masuda A., Takeuchi M., Ochi T., Osredkar J., Rejc B., Gersak K., Ramarathnam N., Kato Y., Determination of HEL (Hexanoyl-lysine adduct): a novel biomarker for omega-6 PUFA oxidation; Subcell Biochem. 2014; 77: 61–72

Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo!

Teja Gošek in Eva Topler

Javna kampanja Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo! je nastala na pobudo študentk kozmetologije. Cilj kampanje je bil ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah, ki jih na nas pusti sonce, in načinih, kako se pred njimi zaščititi. Same smo že med študijem dobile ogromno informacij o sončenju, UV žarkih in kremah za zaščito pred soncem. Zdelo se nam je prav, da to znanje ponesemo naprej, s tem pa pripomoremo k bolj kakovostnemu in zdravemu življenju. Sprva smo želele kampanjo izvesti v fizični obliki s stojnicami in strokovnimi predavanji, a nam je načrte prekrižala pandemija koronavirusa. Kozmetologinje pa vseeno nismo obupale in smo kljub temu izvedle kampanjo, čeprav v malo drugačni izvedbi.

Pravijo, da našo generacijo zaznamujejo računalniki, telefoni in spletna omrežja. Kozmetologinje smo se odločile, da našo »zasvojenost« obrnemo v svoj prid in kampanjo v teh izrednih okoliščinah izvedemo prek spleta. Po tehtnem premisleku je padla odločitev, da na Facebooku organiziramo javni dogodek, gradivo pa smo objavljale tudi na Instagram profilu ŠSSFD. Kmalu smo ugotovile, da je tematik, ki bi jih bilo potrebno obdelati, veliko in bi bilo zato najboljše, da kampanjo razširimo kar na cel teden. Stekle so obsežne priprave, pogovori, zbiranje gradiva in pisanje člankov, 25. maja pa smo si končno oddahnile, ko je zjutraj izšla prva objava. Vsak dan je zaznamovala določena tema, ki smo jo obogatile z izbranimi prispevki.

Ponedeljek je bil namenjen predstavitvi kampanje. Izdelale smo letak, s katerim smo povzele bistvo celotnega tedna, in sledilce povprašale o njihovem načinu zaščite pred soncem.

V torek je bil naš cilj razbijanje mitov o sončenju. Ker vemo, da je včasih težko ločiti med zanesljivimi in lažnimi informacijami, smo se odločile, da izberemo najbolj udarne in pogoste neresnice ter jih enkrat za vselej obrazložimo.

Osrednji del kampanje je bila sreda, saj smo na ta dan obeležile svetovni dan krem za zaščito pred soncem.

Spomnile smo se prve sončne kreme, ki se je pojavila na tržišču, potem pa tudi razvoja in nadgradenj, ki jih je uvedla kozmetična industrija. Govorile smo tudi o UV filtrih, ki so najpomembnejša sestavina krem za zaščito pred soncem, oznakah, ki jih najdemo na embalaži, in pravilni uporabi teh krem. Pridružile smo se mednarodnemu izzivu na Instagramu, kjer smo sledilce spodbujale k objavi slike kreme za sončenje s ključnikom #SunScreenDay.

V četrtek smo se posvetile negativnim vplivom UV žarkov na naše telo. Ker je teh veliko, smo izbrale najpogostejše in najnevarnejše učinke ter predstavile nekaj najpomembnejših dejstev o njih.

Kampanjo smo zaključile v petek s predstavitvijo skupine izdelkov, ki nam omogočajo porjavitev brez

izpostavljanja soncu – samoporjavitvenih izdelkov. Pogledale smo, na kakšen način delujejo in katere so glavne razlike med njimi. Objavile smo tudi nekaj nasvetov za izbiro ustrezne kreme za zaščito pred soncem glede na značilnosti in potrebe kože.

Kampanjo smo popestrile s tremi nagradnimi igrami. Na Facebooku je potekala celotedenska nagradna igra, kjer so sodelujoči v komentar zapisali, kako se zaščitijo pred soncem. Podobna nagradna igra je potekala na Instagramu, le da tokrat v obliki storyja. V četrtek smo objavile kviz, na katerem so se lahko sledilci in sledilke preizkusile v pridobljenem znanju.

Kampanja je presegla naša pričakovanja, saj je dosegla mnogo sledilcev in požela pohvale s strani študentov FFA in zunanjih opazovalcev. Del gradiv smo prevedle v angleščino in ga posredovale EPSI, s tem pa bo naše delo doseglo tudi študente in študentke tujih fakultet. Kljub temu, da je od zaključka kampanje minilo le nekaj mesecev, že pridno snujemo načrte za prihodnost in upamo, da jih bomo kmalu uspele uresničiti.

KF_Oglas_A5_Lezeci_01-2018.qxp 18/01/2018 15:37 Page 1

Pot do zdravja

Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove. Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov. Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem. S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

www.kemofarmacija.si

Prof. dr. Borut Božič, mag. farm., spec. med. biokem.

Luka Potočnik

V tokratni izdaji Spatule se bomo pogovarjali z rednim profesorjem doktorjem Borutom Božičem, ki na Katedri za klinično biokemijo že vrsto let opravlja raziskave na področju avtoimunskih bolezni. Zanimajo ga predvsem molekularne interakcije v imunskem sistemu ter specifičnost prepoznave antigenov in seveda afiniteta protiteles.

Najprej bi vas želel prisrčno pozdraviti. Kako ste se odločili za to fakulteto in za ta poklic? Kaj vas je pripeljalo do tolikšne želje po spoznavanju človeškega imunskega sistema v letih po opravljenem študiju?

Hvala za povabilo na razgovor, pa čeprav poteka v »virusnih« okoliščinah prek elektronskih medijev. Vedno sem bil radoveden, zanimalo me je veliko stvari, tako da sem imel v gimnazijskih letih kar nekaj težav pri usmerjanju na univerzitetni študij. Ob iskanju prave poti nisem ločeval med družboslovjem, humanistiko, naravoslovjem ali tehniko. Nihal sem med kemijo in biologijo. Še posebej me je privlačilo področje, kjer se stikata – ko iz znanih kemijskih reakcij preidemo v žive sisteme, toda brez metafizike. Ampak kemija mi je bila premalo živa (biokemija še ni bila tako močno prisotna), biologija pa takrat ni predstavljala neke dobre poklicne poti – o molekularni biologiji še ni bilo slišati, o novih bioloških zdravilih prav tako ne. Po primerjavi predmetnikov različnih študijskih programov sem ugotovil, da združuje program farmacije dosti kemijskih in bioloških ter fizioloških znanj, hkrati pa je vseboval takrat tudi filozofijo in sociologijo. Potem je prišla še možnost štipendije prek sklada Zavoda za razvoj farmacije in analizo zdravil. Ne bom trdil, da me je veselilo vse, kar sem moral poslušati in znati v času študija, je pa res, da sem vrednost nekaterih znanj (predmetov) spoznal šele precej po diplomi in pri različnih delodajalcih.

Z imunologijo sem se vsebinsko srečal prvič v času diplome. Temo mi je predlagal takratni industrijski štipenditor, ki ga je zanimala možnost vpeljave ehinacije (ježeglavke, ameriškega slamnika) v izdelke. Ker takrat ni bilo jasne ločnice med rodovi ehinacej in rudbekij, sva s kolegom delala vzporedni diplomski nalogi na Katedri za farmakognozijo pri zasl. prof. Bohincu o njihovem kemizmu. Po pol leta eksperimentiranja je bilo materiala za diplomi dovolj, ampak midva sva želela kaj več, zato naju je mentor povezal z dr. Irgoličevo in prof. Bohinjčevo na Zavodu za transfuzijo krvi. Tam smo začeli testirati vpliv ekstraktov na limfocite s pomočjo limfocitotoksične reakcije. Za tisti del diplomske naloge so bili poleg novih eksperimentalnih pristopov značilni dolgi iskrivi pogovori o imunskem sistemu, prepoznavanju in komunikaciji med celicami, pa tudi o širših vprašanjih znanosti, ki so se pogosto zavlekli v večer. Odprl se mi je nov svet. Toda čeprav sem se zaposlil pri štipenditorju, ki mi je dal temo, področja diplome na svojem prvem delovnem mestu nisem mogel razvijati.

Kot tehnolog v proizvodnji sem se usmeril v tehnologijo poltrdnih izdelkov in v veterinarska zdravila, kot farmacevt pa sem tudi precej potoval po Jugoslaviji in tujini za strokovno promocijo izdelkov in svetovanje. Ampak želja po poglobljenem

raziskovanju me ni zapustila, k čemur so pripomogli tudi razgovori z akademikom dr. Zupančičem, ko sva skupaj na terenu botanično kartirala (popisovala značilne rastlinske združbe) mrazišča po Sloveniji.

Tako sem se odločil za spremembo službe – redno zaposlitev sem zamenjal za začasno kot mladi raziskovalec na Oddelku za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana. V okviru tega sem opravil znanstveni magisterij iz temeljnih medicinskih znanj – imunologije in doktorat iz klinične imunologije na Medicinski fakulteti naše Univerze. V treh letih sem bil skupno osem mesecev na Nizozemskem pri prof. Van Venrooiju, takrat enem vodilnih strokovnjakov v serologiji in študiju molekulskih procesov pri avtoimunskih boleznih. Pri raziskovalnem delu in interpretaciji rezultatov ter možnih razlagah procesov sem ugotavljal velike vzporednice med pojavi na ravni molekul in na ravni ljudi, kjer pregovorno velja, da sta zmeraj potrebna dva.

Kot študent farmacije sem vas sprva spoznal pri predmetu Instrumentalna farmacevtska analiza in nato pri izbirnem predmetu Instrumentalne analizne metode v farmaciji, kjer ste razlagali o Instrumentaciji imunokemijskih reakcij. Za trenutek ste z nami delili vaše začudenje in pozitivno presenečenost nad vsemi človeškimi napredki v tehnologiji – od radia, pristanka na Luni do optičnih diskov in nato USB-jev. Zanima me, koliko je miniaturizacija imunskih tehnik prisotna pri nas. Ali se lahko Slovenija in FFA s svojim biomedicinskim laboratorijem, ki služi za bolj zapletene analizne postopke, primerja z večjimi in bolj razvitimi

Delo v King's College - Saint Thomas Hospital v Londonu

državami v hitrostih analiz, njihovi sodobnosti, občutljivosti in seveda velikosti oziroma majhnosti volumna vzorcev? Če je odgovor da, me zanima, kakšno občutljivost detekcije analita v vzorcu smo dosegli?

Odgovor ni niti da, niti ne. Je bolj podoben poletu na Luno. Kot človeštvo smo Luno dosegli. Vendar to ne pomeni, da je pristop zdaj rutina, pa tudi potrebe ni, da bi vsak šel nanjo. Enako je pri občutljivosti metod. V Sloveniji imamo tehnike oziroma izpeljane metode, s katerimi določamo celo posamično molekulo. V okviru mentoriranja doktorandom sem tudi sam uporabljal nekatere od njih – na primer mikroskopijo na atomsko silo na IJS pri prof. Škarabotu v skupini akademika Muševiča, kjer sem bil spet blizu kristalografiji, ali površinsko plazmonsko resonanco pri prof. Anderluhu na KI. Laboratorij za molekularno diagnostiko na FFA je diagnostični laboratorij, ki deluje skladno s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Tu je najpomembnejše, da dobimo klinično uporaben rezultat.

Pri tem je včasih prevelika analizna občutljivost celo nezaželena. Če namreč ugotovimo, da so v krvi prisotna avtoprotitelesa v zelo nizki koncentraciji, je to lahko čisto normalen in naraven pojav, ki ima nizko klinično uporabno vrednost (ki je kombinacija diagnostične specifičnosti in diagnostične občutljivosti). Kaj je zelo nizka koncentracija, je odvisno od več dejavnikov, vključno s starostjo preiskovanca, pa tudi z molekulsko specifičnostjo tistega »srečanja« dveh molekul, o katerih sem prej govoril.

V laboratoriju na fakulteti izvajamo preiskave, ki ne opredeljujejo urgentnih stanj, zato izredna hitrost izvedbe ni pričakovana. Pomembnejša je zanesljivost, saj se genetskih preiskav tega tipa praviloma ne ponavlja in bi napačen rezultat ključno vplival na terapijo na daljši rok in bi lahko izpostavil bolnika hudim tveganjem za zdravje. Za razliko od klasičnih biokemijskih diagnostičnih preiskav, ko praviloma merimo zvišane ali znižane koncentracije, se pri genetski diagnostiki osredotočamo na prisotnost nukleotidnega zaporedja v genih. Ker nukleinske

kisline iz vzorca lahko pomnožimo, je sama meja detekcije manj pomembna kot na primer pri analizi proteinov, kjer smo omejeni s količino proteina v vzorcu. V naravi namreč ni procesov pomnoževanja proteinov, ki bi jih lahko prenesli v laboratorijsko prakso.

V prispevkih za letošnji Farmacevtski vestnik, katerega prva številka je bila posvečena sami FFA, ste vi, prof. dr. Bojan Doljak in prof. dr. Julijana Kristl razlagali o vzpostavljanju evropskega modela izobraževanja na FFA. Na koncu ste navedli, da smo s tem sistemom dosegli pričakovanja ob upoštevanju slovenskih potreb zaposlovanja. Od delodajalcev stalno prejemate informacije o usposobljenosti novih generacij diplomantov, ki so po magisteriju vstopili na trg dela. Kako deluje ta komponenta sistema izobraževanja študentov na FFA? Kakšno je vaše mnenje o programu praktičnega usposabljanja – ali bi ga na kakršenkoli način spremenili?

Študij farmacije mora slediti osnovnim izhodiščem za reguliran poklic farmacevta na ravni EU. Vendar je treba vedeti, da se v Evropi velika večina farmacevtov zaposli v lekarništvu in komaj kakih 10 % v industriji zdravil – pri tem so mišljena vsa štiri industrijska področja: raziskave in razvoj, proizvodnja, analitika in zagotavljanje kakovosti, trženje in prodaja, torej so zajeta v industrijski del farmacije tudi vsa predstavništva in mreža veledrogerij. Temu obsegu zaposlovanja v lekarništvu je prilagojena tudi uredba za regulirane poklice – predvsem lekarniškemu farmacevtu. Industrijsko področje farmacevtov se pretežno šteje kot specializacija po študiju. V okviru EU-projektov PHARMINE (farmacija v Evropi) in PHARQA (zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju farmacevtov v Evropi) smo najprej povzeli stanja po različnih državah, nato analizirali primerljivost študijskih programov in končno izvedli večstopenjsko Delfi analizo mnenj nekaj tisoč farmacevtov v Evropi. Vključili smo lekarniške, bolnišnične, industrijske, akademske in drugje zaposlene (regulatorni organi, laboratorijska medicina itd.) farmacevte in študente farmacije. Tako smo pridobili nabor kompetenc, ki se farmacevtom zdijo pomembne za njihovo področje zaposlitve. Ob tem smo se soočili z zelo zanimivim, pa tudi zaskrbljujočim razumevanjem vloge in pomena posameznih sestavin farmacevtskih učnih programov, pa celo same vloge farmacevta. V programu ULFFA so res nekatera področja manj obsežna kot v primerljivih državah brez farmacevtske industrije, vendar je v našem programu močneje zastopan aktivni raziskovalni vidik, ki ga marsikje v tujini ni. Pa čeprav študenti tega skozi vaje pogosto ne občutijo. Za naše razmere je nujno izobraziti študente za zaposlovanje v industriji že v prvih petih letih študija in ne šele skozi specializacije. Konec koncev se v Sloveniji zaposli v industriji kar okoli 45 % diplomantov.

Ironično, če ne še kaj drugega, je, da imamo strokovni izpit za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti, da pa kljub PU v lekarnah potrebujemo še dodatno usposabljanje za lekarniško licenco, po drugi strani pa se s tem strokovnim izpitom lahko zaposlimo v diagnostičnem laboratoriju brez usposabljanja – edina možnost je preskusna doba, ki pa je namenjena preverjanju in ne usposabljanju. Dodatna težava je, ker je usposabljanje predvideno v šestih mesecih, kar je več kot pa en semester, ki traja 21 tednov z izpitnim obdobjem vred. To otežuje organizacijo praktičnega usposabljanja ob upoštevanju, da gredo študenti petega letnika na PU v dveh polovicah – v zimskem in poletnem semestru. Nekatere države razpršijo PU v več letnikih, celo od prvega dalje, nekatere so z nacionalnim pristopom omogočile del PU opraviti v drugih delovnih okoljih farmacevta. Zelo moram pohvaliti ekipo na FFA, ki vodi in organizira PU. Ampak na ravni EU zadeve še zdaleč niso optimalne. Pa tudi na nacionalni ravni ne, saj imamo vsakih nekaj let nerazumevanje s strani regulatornega organa, kdo izvaja, v čigavem imenu in kako se izvaja strokovni izpit. Podzakonski akti namreč ne sledijo celovito spremembi zakonodaje, ki je ukinila pripravništvo, uvedla PU v čas študija in zagotovila, da je z dnem zagovora farmacevt usposobljen za samostojno delo v zdravstvu. To izhaja iz evropske direktive za regulirane poklice, pri čemer je strokovni izpit naša slovenska posebnost. Ob uvajanju sistema plač v javnem sektorju smo ga zadržali tudi zato, ker smo na ta način v kolektivni pogodbi zagotavljali možnost višjega izhodišča za farmacevta z utemeljitvijo, da je za zaposlitev obvezen državni izpit.

Med opravljanjem dela dekana FFA ste se udeležili razprave Stati in Obstati, kjer ste kritizirali racionalizacijo infrastrukture in človeških virov ob izvajanju pedagoške aktivnosti. Med drugim ste omenili, da je že takrat oziroma ob bolonjski reformi obseg dela na FFA narasel, financiranje iz javnih sredstev pa upadlo. To ste poimenovali prehod iz območja racionalizacije dela v področje upadanja kakovosti. Po vašem mnenju je možen najslabši scenarij, kjer evropske partnerice ne bi več priznavale programa izobraževanja farmacevtov, glede na direktive, če bo javno financiranje še naprej tako omejeno. Ali se je od takrat stanje financiranja izboljšalo? Kako vidite možne posledice recesije za zaposlene na fakulteti, če predvidevamo, da ureditev področja financiranja znanosti in izobraževanja nekako uide odločevalcem v Bruslju ali doma?

Kar zadeva financiranje visokega šolstva, smo na nominalni ravni šele leta 2019 prišli na raven izpred krize, torej 2011. Realno pa smo še daleč od tega. Dejansko za podaljšanje študija iz štirih na pet let ob bolonjski reformi, ki je bila v prvi vrsti odločitev politike, nismo na Univerzi dobili niti centa več. Nato pa je leta 2012 čez noč sledilo še zmanjšanje sredstev za petino. Pa vi povejte, ali je možno zagotoviti enako kakovost ob takem zmanjšanju sredstev in hkratnem podaljšanju študija? Saj nismo prej metali denarja skozi okno, da bi ga tudi ob zmanjšanju zadoščalo! Programe smo na FFA akreditirali v letih 2006–2008. Predvideli smo seminarje v treh skupinah farmacevtov po 50, vaje v skupinah po 10–13, za LBM pa celo po 5 zaradi dela z biološkim materialom v realnih razmerah medicinskih laboratorijev, kjer niti ni

prostora za več študentov. Če pogledamo današnjo izvedbo, so razlike med akreditiranim in izvedenim programom očitne. Z veliko zavzetostjo zaposlenih in ob velikem razumevanju in sodelovanju študentov smo sicer uspeli zadržati kakovost na ravni, ki je zadoščala za podaljšanje akreditacije, zadržali smo tudi močno raziskovalno noto. Vendar minimum ni dovolj za tisto, kar naj bi vleklo slovensko družbo naprej. Pogosto slišimo, da je univerza avtonomna in da je od nje odvisno, kako deli sredstva med področja. Toda kako si lahko avtonomen pri spodbudah, če dobiš komaj za preživetje? Optimizem je vlila novela zakona o visokem šolstvu, ki je predvidevala dvig proračunskih sredstev za visoko šolstvo in znanost iz obstoječih 0,56 % na 1 % BDP. Toda že ob sprejetju zakona je bila ta perspektiva naravnana na 15 let, ki pa se v nadaljevanju kljub manjšim dvigom sredstev v zadnjih dveh letih oddaljuje od cilja. Obseg sredstev za visoko šolstvo se kljub majhni nominalni rasti ne približuje cilju 1 %, temveč se od njega oddaljuje. Seveda bo padec BDP zaradi epidemije to razmerje navidezno dvignil ob nominalno enakem obsegu za visoko šolstvo. Ampak to ni tisto, kar kot družba potrebujemo.

Med vašimi bolj znanimi zanimanji in raziskavami je seveda proučevanje antifosfolipidnih protiteles. V oddaji Podobe znanja ste dejali, da je življenjska doba pacientov po odkritju bolezni sistemskega lupusa erythematosus kar za nekajkrat narasla. Poudarili ste pomen ustrezne laboratorijske diagnostike avtoimunskih protiteles. Kakšne konkretne spremembe so se pojavile na tem področju, da sta postala detekcija tovrstnih protiteles in zdravljenje te bolezni učinkovitejša?

Res se je z raziskavami na področju serologije in uvedbo avtoprotiteles v laboratorijsko diagnostiko bistveno povečala zgodnja diagnostika vrste sistemskih avtoimunskih bolezni, še posebej vezivnotkivnih, ki imajo v zgodnjih fazah podobne in prekrivajoče se znake in simptome. Tako se je za nekajkrat podaljšal čas od postavitve diagnoze sistemskega lupusa eritematozusa (SLE) do prezgodnje smrti, saj je zaradi boljše laboratorijske diagnostike zgodnje odkritje bolezni omogočilo učinkovitejšo terapijo in blažitev agresivnega poteka bolezni. Če upoštevamo, da za

SLE zbolevajo predvsem ženske v zgodnjem rodnem obdobju, pomeni tem bolnicam roditi otroke in videti njihov razvoj neprecenljivo vrednost. Seveda se razvoj z zgodnjo diagnostiko ni ustavil. Uvedba sodobnih bioloških zdravil je marsikomu postavila življenje z glave spet na noge. Ampak za antifosfolipidna protitelesa je mogoče celo bolj poveden primer obvladovanja ponavljajočih se spontanih splavov pri sicer zdravih nosečnicah. Metodo za določanje sem uvajal v okviru raziskovalnega dela kot mladi raziskovalec in jo skupaj s sodelavci ustrezno prilagodil in ovrednotil za rutinsko delo v laboratorijski diagnostiki. Od zbiranja posamičnih vzorcev za rutinsko preiskavo enkrat mesečno pred trideset leti se je do danes razmahnila v vsaj tri variantne izvedbe (klasična antikardiolipinska ELISA, ELISA za protitelesa proti beta2 glikoproteinu 1 in ELISA za protitelesa proti kompleksu fosfatidilserina in protrombina), ki se dnevno izvajajo. Seveda je bilo z raziskovalnega dela za to potrebno precej več kot pa en magisterij ali doktorat. Ampak z vidika uporabnosti v laboratorijski diagnostiki to pomeni samo v Sloveniji na stotine srečnih družin, saj pri prisotnih tovrstnih avtoprotitelesih večinoma zadošča sorazmerno enostavna in varna antiagregacijska oziroma antikoagulacijska terapija, da se nosečnost uspešno pripelje do konca. Žal ne pomaga vsem, še vedno težko obvladujemo katastrofno obliko antifosfolipidnega sindroma, ki ima zelo visoko umrljivost, zato se raziskovalno delo na tem področju nadaljuje. Še vedno je eden od pomembnih dejavnikov razumevanje, zakaj se ta protitelesa lahko vežejo na različne plazemske proteine ali njihove komplekse s fosfolipidi. Sposobnost tvorbe vodikovih vezi z aminokislinami hipervariabilne regije teh protiteles očitno prevlada nad nujno fizično skladnostjo nalegajočih se površin elektronskih oblakov molekule protitelesa in antigena, torej paratopa in epitopa. To smo sicer dokazali, nam pa ne pomaga kaj dosti za ločevanje med verjetno različnimi vzroki nastanka cele družine tako imenovanih antifosfolipidnih avtoprotiteles, saj ne moremo prek temeljnih termodinamskih zakonitosti. Še vedno velja, da naravo opazujemo, njenih principov pa ne moremo spreminjati.

S sodelavci ste maja 2015 v reviji Journal of Immunology Research objavili vaše ugotovitve pri opazovanju razširjenosti antifosfolipidnih protiteles oziroma antifosfatidilserinskih in antiprotrombinskih protiteles pri pacientih z obporodnimi zapleti. Videli smo, da raznim strokovnjakom končno uspeva dokazati korelacijo med različnimi vrstami protiteles, vpletenimi v patofiziološke procese pri porodu, in posameznimi zapleti. Opozorili ste, da tovrstne raziskave zahtevajo kohortne študije z veliko večjim številom pacientov. Ali imate namen v prihodnosti še nadaljevati z iskanjem protiteles, ki prispevajo k tako neugodnim izidom pri porodu? Katere odgovore trenutno iščete na katedri?

Moram poudariti, da raziskovalno delo na področju antifosfolipidnih avtoprotiteles poteka v Laboratoriju za imunologijo revmatizma Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, kjer sem začel svojo raziskovalno pot in kjer sem od prihoda na FFA pred 15 leti še vedno dopolnilno zaposlen.

Pomembno je, da opazimo nek pojav, ga opišemo in umestimo v drugo znanje. Tako bogatimo skupno znanje in vedenje. Druga skupina preiskav je iskanje pravil, za kar potrebujemo večje skupine. Pri eni pacientki smo ob spremljanju antifosfolipidnih protiteles opazili, da se je začel titer manjšati do negativnega izvida, ki pa je sovpadal z vensko trombozo. To je bilo naključno opažanje, ki ga ni bilo mogoče načrtovati. Ko smo opis objavili, so se oglasili še drugi centri s posamičnimi primeri. Na osnovi analize in primerjav smo ugotovili, da zniževanje titra teh protiteles lahko napoveduje zaplet s trombozo. Protitelesa se iz plazme odstranjujejo zaradi vpletenosti v nastanek tromboze. Do takih zaključkov ne more priti posamičen center z majhnim številom bolnikov, saj smo pri tem odvisni od naključij. Tisto, kar je pomembno, pa je, da znamo taka naključja dobro opazovati, ustrezno dokumentirati in predstaviti drugim. V medicini se prehod iz izkustvene v znanstveno vedo začne ob sicer naključnem pojavu, ki ga ne moreš predvideti, ga pa z znanstvenimi metodami obdelaš. Pri veliki heterogenosti bolezni, kot je antifosfolipidni sindrom (antifosfolipidna protitelesa + tromboze ali spontani

Na konferenci

splavi) je razpršenost posameznih značilnosti še posebej velika, zato je potrebno sodelovanje – že v okviru zdravstvenega tima (zdravnik, laboratorijski strokovnjak, klinični farmacevt), pa tudi med medicinskimi centri.

Še vedno so odprta vprašanja povezave med širokim spektrom kliničnih motenj in heterogenimi avtoprotitelesi – epitopsko, antigensko in afinitetno, preverjanje dodatne vključitve podskupine protiteles proti kompleksu protrombina s fosfatidilserinom v klasifikacijske kriterije antifosfolipidnega sindroma, ugotavljanje mehanizmov delovanja različnih podskupin avtoprotiteles na molekulski in celični ravni. Poleg vsebinskih se soočamo tudi s tehničnimi vprašanji – študij medmolekulskih interakcij v kompleksnih fizioloških razmerah predstavlja velike izzive. In kot je navadno v znanosti, vsak odgovor odpre dve novi vprašanji.

Na fakulteti vas poznamo kot zelo veselo in energično osebo. Kaj vas v življenju pravzaprav navdihuje? Kje najdete tolikšno dobro voljo in nasmejanost? Najverjetneje ste izredno zadovoljni s svojim delom in poslanstvom, ki ste si ga zadali. A vendar – kako preživite dneve, ko niste zaposleni z raziskavami in predavanji?

Me veseli, da me tako vidite. Odgovor je vezan na tisto večno vprašanje, kaj ali kdo smo – tisto, kar smo prinesli z geni, ali tisto, v kar nas je okolje oblikovalo. Menim, da imamo pri oblikovanju tudi sami pomembno vlogo. Seveda človek ne more iz svoje kože, lahko pa znotraj možnosti gradi in usmerja pozornost v dobro in lepo. Zjutraj se zbudim ob glasbi, preslišim prva poročila, ampak raje pogledam svetlobo dneva, pomislim na ljubljeno osebo ob sebi in na lepe stvari, ki me čakajo tisti dan. Po jutranji toaleti in še pred stoječim zajtrkom se začne službeni del – branje elektronskih sporočil. Ta del je lahko že poln neprijetnih novic, ampak na prej omenjeno podlago mi ne more uničiti dneva. Nekaj let v času dekanovanja, ki je sovpadalo s krizo, prostega časa nisem imel – 11–14 ur dnevno pedagoškega, strokovnega, raziskovalnega in predvsem vodstvenega dela, tudi tri od štirih vikendov mesečno. Ob urejanju okolice doma in vikenda se sicer fizično utrudim, pa vendar psihično sprostim. Najraje polnim baterije s športi in v stiku z naravo. Lani sem bil na malem maratonu, preskusil sem 2,5-kilometrski prosti pad z višine 4200 m, letos sem ležerno užival v pokljuških gozdovih in grapah. Rad opazujem, koliko različnih vrst sinic, od čopaste, plavčka do meniščka, in drugih ptičev pride v krmilnico po zrnje, čeprav sedim samo meter stran. Vesel sem, ker sem zadržal otroka v sebi – radovednost in navdušenje. V odrasli dobi se mora to sicer uravnotežiti z odgovornostjo do ljudi in dela, vendar to ne pomeni, da moramo biti mrki in ves čas nezadovoljni. Seveda je služba naporna, rezultati niso vedno pričakovani, vložek truda ni vedno povrnjen, odnosi niso vedno bleščeči. Toda kateri del bo prevladal, je vendarle precej v naših rokah. Čudovito je videti bele oblake nad Alpami in modro nebo po nevihti, ali poslušati šumenje smrekovega gozda, ko se veter sprehaja skozenj. Navdušujoče je videti žareče obraze mladih ljudi ob prejemu diplome za zaključek študija. Kako čudovit je lahko ta svet!

Kakšne besede bi želeli nameniti študentom, ki se trenutno še izobražujejo na FFA? Ko smo prišli na fakulteto, ste nam prvi dan dajali, da je ta fakulteta »konec maratona«, kjer smo mi izstopali od naših sošolcev v osnovni in srednji šoli po uspehu, in da sedaj k cilju tečemo z najboljšimi. A vendar se je

proga spremenila, na njej so drugačne ovire, kot so bile kadarkoli – pouk na daljavo, veliko dela od doma ... Vi se na cilju niste ustavili, ampak ste, kot tudi pogosto omenite, pristopili k vseživljenjskemu učenju, kjer si cilje zastavite sami, tečete pa tudi sami. Ali se bo takšen »maraton« zgodil že nam, ampak malo prej, če bomo morali spremljati predavanja na zaslonih, sami, od doma?

Na trgu dela so na koncu kljub enakim diplomam pomembne individualne značilnosti. Konkurenčnost se kaže na individualni ravni. Pa to ne pomeni boja vsakega proti vsem – konkurenčna prednost v današnjem svetu je tudi sposobnost sodelovanja z ljudmi, s katerimi se mogoče niti ne strinjamo. Visoke ocene odpirajo več vrat, ne zagotavljajo pa same po sebi zadovoljstva in uspeha v službi in življenju. Res je, včasih se pošalim, da sem kot iz Butal (če ne bo znal, bo pa druge učil) – z imunologijo sem se srečal šele ob koncu rednega študija farmacije, zdaj jo pa poučujem celo na doktorskem študiju. Vsekakor se proga spreminja že znotraj iste generacije, kaj šele med generacijami – in to vedno hitreje. Zato vprašanje vseživljenjsko učenje da ali ne sploh ni vprašanje. To je dejstvo. Ne glede na količino znanja ob koncu študija boste v prej kot desetih letih na ravni dobrega tehnika, če se ne boste stalno izobraževali – in to samoiniciativno in tudi stvari, ki vam na kratki rok mogoče ne bodo takoj prinesle točk. Projektno, torej k rezultatom usmerjeno razmišljanje in delovanje je sicer zelo pomembno in koristno, vendar samo po sebi ne zadošča, še posebej, če so projekti majhni ali kratki - tako kot ARRS-ovi po leto ali dve. Za doseganje vizij v življenju potrebujete tudi znanja in pripravljenost za aktivnosti, za katere ni kratkoročnega dobička – ne v času, ne v denarju, ne v pohvalah. Vendar se na dolgi rok to povrne vsaj z zadovoljstvom z lastnim delom in možnostjo večje izbire, kaj delati.

Pandemija je samo ena od situacij, ki nas in vas bodo doletevale v naslednjih letih in desetletjih. Vsekakor vpliva na nekatere ključne odnose med ljudmi. Ljudje smo socialna bitja in pokazalo se je, da so socialna omrežja zelo pomembna, da pa ne morejo nadomestiti neposrednega stika. Zato so lahko predavanja na daljavo samo ena od oblik dela. Tudi v naslednjem študijskem letu še ne bo kaj bistveno bolje. Smo se pa prav zaradi pandemije soočili s tem vprašanjem – kaj vse je treba imeti za učinkovito delo in študij na daljavo. To je profesionalna dejavnost, ki se ne more meriti z brskanjem po internetu prek mobija z aplikacijami, ki se vsaka dva dni nadgrajujejo samo zato, ker hočejo od nas stalno podatke in ker so narejene tako nestabilno, da ne zdržijo pol leta. Epidemija covid-19 je dodatna obremenitev pri študiju, ki kljub trudu pedagoških delavcev ni tak, kot bi ga želeli in si ga zaslužili. V takih razmerah je zelo pomembna osebna zavzetost vsakega študenta, da v danih okvirih potegne čim več znanja in veščin iz študija in ne samo minimuma zahtevanih obveznosti.

Za zaključek pa še tradicionalen rafal najljubših.

Kava ali čaj? Raje imam serotonin kot kofein ali tein. Pijem pa močno sladkan sadni čaj.

Morje ali gore? Oboje – gorništvo in jadranje.

Knjiga ali film? Ko sem imel več prostega časa, sem dosti bral, v pomanjkanju časa je film hitreje »obdelan«.

Mesto ali narava? Narava.

Sladko ali »karkoli prosim, samo tega ne«? Po dobrem bifteku deset mareličnih cmokov in sladica.

»U izi« ali akcija? Akcija, čeprav med akcijami rad gledam v nebo ali daljavo na »izi«.

Skupaj ali vsak po svoje? Skupaj; če ni prave družbe, mi pa ni težko iti tudi po svoje.

Napol prazno ali napol polno? Napol polno.

˝Nameri, nato ustreli!˝ ali ˝Streljaj, nato umerjaj!˝?

Življenje me je naučilo, da je bolje najprej nameriti in ne najprej streljati; je pa dobro biti pripravljen po namerjanju hitro ustreliti

»Rana ura, zlata ura« ali »noč ima svojo moč«?

Zgodaj se vstajam samo za hribovske izlete in za jadranje v sončni vzhod. Med 22.00 in 3.00 zjutraj sem desetletja opravljal pomemben del študijskih, raziskovalnih in drugih službenih opravil.

Najlepša hvala za pogovor in uspešno leto vam želim!

Hvala tudi vam in bralcem, ki so se prebili do sem!

Matični mleček – nov biomedicinski hit?

Tea Škabić

Nove metode laboratorijske diagnostike, zdravila in terapije z uporabo medicinske konoplje so le nekateri primeri napredka sodobne medicine in farmacije. Znanost se vedno razvija in poleg »sintetičnih zdravil« nenehno odkriva potencial, ki se skriva v rastlinah, pa tudi v živalih. Natanko tako so odkrili matični mleček, ki krasi naslove številnih portalov, spodbuja pa tudi izvedbo mnogih raziskav. Koliko pa pravzaprav vemo o razmeroma novem pripravku, za katerega pogosto slišimo, da »celi vse rane«?

Kaj je matični mleček?

Matični mleček je beli viskozni izloček krmilne in čeljustne žleze čebel delavk (Apis millifera), bolj znan pa je kot »superhrana«, ki se uporablja kot hrana za ličinke, pa tudi čebelje matice. Danes si je slavo pridobil s široko uporabo v biomedicini in zdravju, zdravi prehrani ter tudi kozmetiki.

Sestavljen je iz vode (50–60 %), beljakovin (9–18 %), ogljikovih hidratov (7–18 %) in lipidov (3–8 %), najdemo pa v njem tudi minerale, kot so železo, natrij, kalcij, kalij, mangan in baker, encime, hormone, nukleotide itd. Največji delež beljakovin predstavljajo glavne beljakovine matičnega mlečka (angl. Major royal jelly proteins ali MRJP), ki so odgovorne za njegovo široko uporabo. Čeprav naj bi moduliral vnetne odzive, izkazoval potencialne protirakave in antibakterijske učinke, se moramo vprašati, ali lahko resnično vsemu verjamemo. Ali lahko matični mleček zdravi tudi neozdravljivo?

Protimikrobno delovanje

Poleg nekaterih glavnih beljakovin matičnega mlečka (omeniti velja rojalizin) ima pomembno vlogo v boju proti mikroorganizmom tudi 10-HDA (trans10-hidroksi-2-decenska kislina). Delujejo namreč sinergijsko na bakterije, kot so Aggregatibacter actinomycetemcomitans, Prevotella intermedia, Fusobacterium nucleatum in Porphyromonas gingivalis, pa tudi proti nekaterim sevom E. coli. Tudi grampozitivne bakterije, kot so Bacillus subtilis, Staphylococcus aureus in ličinke Paenibacillus, so lahko tarča omenjenih spojin.

Po drugi strani pa matični mleček s pomočjo maščobnih kislin deluje protiglivično na vrste, kot so C. tropicalis, C. albicans in C. glabrata, pa tudi na nekatere rodove plesni. Poleg protibakterijskega in protiglivičnega učinka je še ena »supermoč« matičnega mlečka protivirusni učinek na virus herpesa simpleksa tipov 1 in 2, virus gripe, virus Coxsackie B3 itd. Matični mleček ubija protozoje Trypanosoma cruzi, povzročitelja Chagasove bolezni, njegovo delovanje je bilo potrjeno tudi pri dizenteričnih amebah.

Protirakavo delovanje

Endogeni hormoni, kot sta estrogen in testosteron, so tesno povezani z onkogenezo, rastjo tumorskih celic, pa tudi z napredovanjem tumorja, na primer pri raku dojk, jajčnikov in prostate. Estradiol igra ključno vlogo pri rasti in razvoju od estrogena odvisnih tumorskih celic dojk, matični mleček pa zavira z estradiolom inducirano proliferacijo tumorskih celic MCF-7 (Michigan Cancer Foundation-7), saj preprečuje pošiljanje estradiolnih signalov, ki spodbujajo nadaljnji razvoj tumorja. Vendar se je omenjeni učinek matičnega mlečka pokazal le v prisotnosti bisfenola, zato je natančnejši mehanizem

delovanja na tumorske celice dojk še vedno v fazi »ugibanja«.

Po drugi strani pa imata protirakavi učinek matičnega mlečka in rak prostate zelo malo skupnega; tudi učinek na raka materničnega vratu ni povsem jasen. Obstajajo študije, ki indicirajo čebelji cvetni prah (t. i. čebelji kruh) kot potencialno novo orožje v boju proti novonastalim tvorbam. Čeprav ima torej matični mleček potencialni protitumorski učinek, uživanje še vedno ni priporočljivo, saj njegove fizikalne in kemijske lastnosti niso bile v celoti raziskane, v okviru monoterapije pa je zelo verjetno, da tudi če pride do izboljšanja stanja, to ne bo opazno.

Eliksir mladosti

Boj proti staranju in novim gubam je večni »boj proti mlinom na veter«. Smatra se, da matični mleček vsebuje nekatere rastne dejavnike, pa tudi hormone, zato se danes uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih. Beljakovine (MRJP) in lipidne komponente lahko podaljšajo življenjsko dobo različnih živih bitij, vključno s čebelami, črički, sviloprejkami, glistami, mišmi, med drugim pa zavirajo tudi staranje človeških tkiv v celičnih kulturah s povečanjem regulacije signalne poti epidermalnega rastnega faktorja.

Poleg tega deluje na glavni protein vezivnega tkiva – kolagen. Matični mleček namreč vpliva na tvorbo kolagena v fibroblastih (celicah vezivnega tkiva) in njegov dejavnik pri proizvodnji in promociji kolagena je najbolj odgovoren za »zamujene gube«. Poleg tega 10HDA v prisotnosti askorbinske kisline spodbuja tvorbo transformirajočega rastnega faktorja, ki posledično poveča proizvodnjo kolagena. Kljub temu učinek na encime, ki sodelujejo pri sintezi kolagena, ni jasen.

Sladkor za na koncu

V nizu številnih sestavin vsebuje matični mleček tudi spojine, podobne inzulinu, zato pomaga tudi diabetikom. Raziskave so pokazale, da spodbuja regeneracijo poškodovanih celic trebušne slinavke in tako preprečuje razvoj diabetesa. S »popravljanjem« celic trebušne slinavke in ohranjanjem ravni inzulina se tako spreminja tudi raven sladkorja v krvi. Na primer pri podganah je bilo potrjeno, da je pri sladkorni bolezni tipa 2 dolgotrajna uporaba matičnega mlečka kot terapije preprečila razvoj odpornosti na inzulin.

Opazili so tudi učinke na vnetne odzive, reproduktivno zdravje, pogosto pa tudi antioksidativne učinke.

Vsa zgoraj navedena dejstva so le deli bolj zapletenih, celovitih raziskav, vendar omogočajo dober vpogled v teme, s katerimi se ukvarjajo znanstveniki. Potencial matičnega mlečka kot »desne roke« za tiste, ki potrebujejo pomoč, pa tudi za tiste, ki želijo samo izboljšati svoje zdravje, je vreden nadaljnjega raziskovanja.

Kaj pa zdaj? V vrsti prepletenih možnosti je težko pravilno sprejeti odločitev – obrniti se na matični mleček ali ne? Ali vemo, kaj vsebuje paket, v katerem ga kupimo? Ali smo prepričani, da je vzorec homogen in da je njegova čistost zagotovljena? Čeprav je katero koli novo zdravilo in način terapije dobrodošel, je potrebna posebna pozornost pri jemanju takšnih pripravkov. Kakovost, varnost in učinkovitost so namreč izjemno pomembni dejavniki, ki jih je treba zagotoviti, preden zdravilo pride na trg. Čeprav je torej matični mleček lahko novi spremljevalec v boju proti bakterijam, raku in staranju, bodite pozorni na koncentracijo matičnega mlečka v pripravku in sestavo snovi, ki jo zaužijete. Obvezno vedno vedite, kaj uporabljate, predvsem pa bodite racionalni.

1. Miyata Y, Sakai H. Anti-Cancer and Protective Effects of Royal Jelly for Therapy-Induced Toxicities in Malignan- VIRI cies. International Journal of Molecular Sciences, 2018, 19(10), 3270. 2. Ahmad S et al. New Insights into the Biological and Pharmaceutical Properties of Royal Jelly. International Journal of Molecular Sciences, 2020, 21(2), 382. 3. Pasupuleti VR, Sammugam L, Ramesh N, Gan SH. Honey, Propolis, and Royal Jelly: A Comprehensive Review of Their Biological Actions and Health Benefits. Oxidative Medicine and Cellular Longevity, 2017, 1259510. 4. Khazaei M, Ansarian A, Ghanbari E. New Findings on Biological Actions and Clinical Applications of Royal Jelly: A Review. Journal of Dietary Supplements, 2018, 15(5), 757–775. 5. Oršolić N. Učinkovitost biološki aktivnih sastavnica matične mliječi: analiza i standardizacija. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, 2013, Vol. 64 No. 3.

FarFarAway

Medobčinska in mednarodna obzorja

Kristina Stojcheva 5th year Faculty of pharmacy, St Cyril and Methodius University Skopje, Severna Makedonija

Traveling, nature, calm life, new culture, new language... this has been my obsession for years and there is no doubt that it will be the same in the future. I found all this in the country of my dreams, Slovenia. Maybe my country, North Macedonia, and Slovenia are very close geographically, but there is a huge difference in our way of life.

I was so lucky to have the opportunity to participate in the Erasmus+ program exactly in this wonderful country for almost half a year. As always, the first few days after my arrival I felt a little bit confused, because everything was new for me. But it didn’t take long for me to get used to it. Everything started as normal, we were introduced to our new faculty, new professors, new colleagues, and I must admit, that I was surprised with the relationship between professors and student – it is really rare in my country for a professor to be so friendly with the students. Everything was so precise and on time in all of our classes, which is also a rarity in Skopje. The labs, the equipment, the lectures, the way the professors were presenting, everything was so much different in a better way.

Out of the faculty, I wasn’t wasting my time. Every day I was meeting new people, I was exploring the beauties of Ljubljana, Koper, Piran, Portorož, Ptuj. But unfortunately, this dreamy life ended soon. Just after three weeks of my residence here, the infamous coronavirus arrived in Slovenia. Everything stopped. We were getting e-mails everyday from the Faculty asking about our health, informing us about the situation, giving us all the needed information about what we should or should not do. All of us expected that this will end soon, but nothing happened as it looked like. I was amused with how the coordination at the faculty took everything under control: we started with online classes and it was almost the same as before, except for the practical part, but we had video presentations from the professors and their assistants to see – at least in theory – what it should have looked like. Honestly, at the beginning it was difficult getting used to, especially the fact, that I was there only for a few months. Instead of spending the time on exploring the surroundings and hanging out with all the new people I’ve met, I was closed in my room for many whole days, studying. The only thing that I enjoyed and was allowed to do was going for a run, but every day was the same story.

But if we look on the positive side of things, at least I focused on my incoming exams and I had nothing else to do except to prepare for those. After the hard few weeks of examinations, I spent my last days in Slovenia visiting a few new places, including my definitely favorite spot – Lake Bled. No matter the situation, these few months spent in Slovenia have just confirmed, that I adore this country for a reason, and that’s why now I am waiting for a confirmation from the Faculty in Ljubljana so I can continue and finish my studies there.

Slovenia, hope to see you soon.

Angela Dimkovska 4th year; Faculty of Pharmacy Skopje, Severna Makedonija

First of all, I can wholeheartedly recommend to anyone to go on an exchange abroad. It adds so much on your personal development. I was doing Erasmus+ from February until June at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana, and now I have to say without any doubts that I have made the best decision.

Erasmus can be a life-changing experience for many, even though not always in the ways we expect. If I look at my Erasmus exchange from a positive angle, I have lived an unforgettable experience.

I arrived in the beautiful city of Ljubljana in February, and even though my experience has been cut short, it had a great start. The beautiful city of Ljubljana captured my heart very quickly, I met a lot of young, smart, and enthusiastic people, I managed to team up with friends and we immediately took advantage of student prices and discounts. And once you get immersed in the local lifestyle, everything becomes easier.

On the other hand, it was scary, yet exciting to think that I would be a foreign student for half a year and it was definitely challenging for me to go through the initial weeks at the faculty, taking into consideration that I had my first class in Slovenian. I didn’t understand a single word, however, putting yourself in the challenging position of studying in an unfamiliar environment strengthens you as an individual. It took a while for me to embrace these changes, but then, unfortunately, the coronavirus outbreak has really spoiled it all. The crisis meant a big and disastrous change of plans, as in the case of all the students who were taking part in an exchange, either studying or doing internships.

As for the study program, the ongoing lockdown has given us a glimpse into what the digital university of the future might look like. It took a while to settle down, but I have been positively surprised by how well the online education has been organized. Following the courses was not particularly hard, all professors were very helpful and available, and they are fluent in English. Thanks to the meetings that were organized by the faculty, we got to know each other and we kept in touch during the whole time. The study was also beneficial, interesting and well led. Moreover, the University of Ljubljana has one of the best Faculties of Pharmacy in Eastern Europe.

During the lockdown, on a personal level, I decided to make the best out of it. I decided to use my individual time to keep in touch with my family and friends back home, to study, learn, grow, and develop new skills. I was trying to use this time in the most constructive and efficient way possible.

I knew the risk I would take by going home, so I decided to stay in Slovenia instead. I felt safe and healthy all the time. I was really well informed about the whole situation thanks to the extraordinary team that was in charge

of the Erasmus students. They did a great job and they made sure that we didn’t lack anything.

Furthermore, during this whole time, everybody has been more than helpful. The Slovenes themselves are nice and willing to help you, even if they do not speak or understand English. I found out that they try to go extremely out of their way to assist you with anything you need.

If I could go back in time, I would change some things. I do believe that the professors should provide us studying literature at the very beginning, which wasn’t true in my case. When the lockdown happened, I didn’t have study materials yet, and later on, I couldn’t print or borrow them from the library because everything was closed due to the coronavirus. I wish I didn’t have to study from my computer all the time, but this experience taught me to be more patient and flexible. What I missed the most were the lab protocols. I think that the faculty could have organized some lab exercises in the months of May or June because they are very beneficial for our curriculum.

Thankfully, the situation was slowly getting better, as the government in Slovenia handled it very well and took very strict measures, which were the best for everybody’s safety. In May, I was already back on track with normal everyday activities. I had the opportunity to visit some of the most beautiful places in Slovenia, to feel the Alps, and to enjoy the casual sights from the seashore later in July.

On a final note, I would like to share some tips for future incoming students: • Learn basic words and phrases. This will make it easier for you to communicate and Slovenes will also appreciate your effort. • Rent a bike. You can travel by bike around the whole city. • Hang out with the locals. • Go to Ljubljana if you are really willing to study.

For all those that are having doubts about applying for the Erasmus mobility exchange, I implore you to go for it. Erasmus has a way to give you valuable life experiences, and it is an experience unlike any other, enriching and worthwhile. You start alone, but you go back home full of friends, flavors, places, adventures.

Last but not least, don’t forget to make the most of every day, as the time away goes by so quickly. Respect and follow social distancing measures, take care of yourself, and stay healthy. And remember: United we stand, divided we fall.

Predstavitev ŠS FAA

Uredniški odbor Spatule

ŠS FFA

Jaka Rotman Primec

Letnik študija: Absolvent Smer študija: EMŠ Farmacija Domači kraj: Maribor Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)? Kot zagrizen domoljub bom rekel Maribor.

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Ob četrtkih v Foerster na karaoke, druge dni pa na Šubičevo 1.

Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Spominov je ogromno, zato težko izberem enega – sploh pa so si zelo različni, tako tisti iz sej kot tisti iz dogodkov. Na sejah smo veliko bolj resni, na dogodkih pa ravno obratno. Morda lani na Absolventskem izletu 2019: prvi dan smo imeli postojanko v Makarski, končna destinacija pa je bila prihodnji dan Budva. S sošolci smo se na hitro zmenili in zvečer odšli na plažo, kjer se nas je približno 50 družilo ob kulturnem popivanju in glasbeni spremljavi vseh Bluetooth zvočnikov. Večer smo zaključili kot vokalisti tamkajšnjih klap, takrat že z glasbeno spremljavo v živo, v enem od mnogih odprtih barov dalmatinske obale.

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš?

Damijana želi, da rečem: »Ali sem poslal vse maile?« Svetniki so namreč velikokrat bili prejemniki raznih nalog z moje strani v zgodnjih jutranjih urah, včasih neposredno iz Šubičeve 1. To ni daleč od resnice, saj je moja zadnja misel po navadi: »Kaj vse morn jutri nareit?«

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Všeč mi je, da sem lahko prisoten na sestanku s prodekanom do 12.00 in da sem ob 12.01 na sestanku UL, saj je to sedaj le nekaj klikov na MS Teams namesto hitre hoje do Kongresnega trga. Ni mi pa všeč, da se po predavanju ali vajah več ne gre v Foculus.

Glavne prednosti sej prek spleta?

Lažje naberem svetnike za seje, saj jim ni treba biti dejansko v Ljubljani oziroma v Sloveniji (»Looking at you, Marjeta«). Smo veliko bolj fleksibilni z datumi in celo dnevi. Sejo smo enkrat že imeli v soboto, ko smo vsi imeli čas. To v živo seveda ne bi bilo izvedljivo.

Jaka Vrevc Žlajpah

Letnik študija: 1. letnik Študijski program: Laboratorijska biomedicina S2 Domači kraj: Ljubljana Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)? Ni ga čez prvovrstni razgled iz Stare Fužine: na Bohinjsko jezero naravnost, na Vogel na levo in na Triglav na desno.

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Preprosto uživati vsak dan posebej, kdo ve, kakšen protikoronski ukrep lahko čez noč vse obrne na glavo.

Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Kaos ob prvih volitvah predsednika ŠS UL, ko nihče ni vedel, kako izpeljati drugi krog volitev (še manj pa, ko izvolitev ni bila uspešna niti v drugem krogu). To je bilo smešno vsem na pogostitvi pred dvorano ob enajstih zvečer, malo manj našemu predsedniku, ki je v volilni komisiji prešteval glasove …

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš?

»Ne računaj, koliko časa boš spal!«, »Česar ne veš, ne boli!« ali pa: »Kaj vse me bo jutri bolelo po današnjem treningu?!«

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Nekaj očitnih prednosti: kasnejše vstajanje in manj skakanja po Ljubljani na različne lokacije. Morda se iz teh mesecev kaj naučimo in morda na primer predstavitve seminarjev izvedemo na oddaljeni način tudi sicer. V splošnem so morda profesorji razlagali hitreje, kot so to počeli do 12. marca, lepo pa bi bilo počasi sošolce videti tudi v živo, na kakšnem skupnem predavanju.

Kako najlaže prebroditi dolge seje, ki jim ni videti konca?

Na sejah ŠS FFA se pogovarjamo samo o pomembnih stvareh in se vodstvo vnaprej pripravi, tako da hitro minejo – za razliko od sej ŠS UL, ki so prijetne le, če jih jemlješ kot dramo med dvema osovraženima taboroma, ki izkoristita vsako priložnost za napad na drugo stran.

Damijana Roškarič

Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Laboratorijska biomedicina S1 Domači kraj: okolica Brežic (kjer se Krka zliva v Savo, na levem bregu – torej uradno še na Štajerskem, tam, kjer ne manjka dobrega vina in beguncev). Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)? Kot destinacija za potovanje oziroma odklop od napornega življenja vodstvenika ŠS FFA je zame, tako kot za s strani mojih sošolk imenovanega »LBM Jako«, zagotovo na prvem mestu Bohinj in nato vsi okoliški hribi.

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Moj nasvet vsem študentom, predvsem pa brucem, je, da si vedno upate stopiti iz svoje cone udobja. Naj vas ne bo sram ali pa strah kandidirati za kakšno pozicijo ali pa obiskati kak dogodek društva. Tudi če na začetku nikogar ne poznaš in si najbolj introvertirana oseba na tem svetu, kmalu spoznaš, da je na tem faksu cel kup tebi podobnih ljudi, s katerimi lahko skleneš močna prijateljstva in ustvariš veliko skupnih spominov. Vedno imej v mislih to, da boš lahko čez deset ali dvajset let na vprašanje, kaj si pa ti delal na faksu, odgovoril kaj več kot le: »Učil sem se in hodil na predavanja ter vaje.«

Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Najljubši spomin iz seje so bile zagotovo volitve vodstva ŠS FFA, kjer smo bili vsi trije še relativno neizkušeni in se še nismo tako zelo dobro poznali. Na teh volitvah pa sem med drugim pred našo dekanjo rahlo pokritizirala zapisnike mojega predhodnika, ki je sedaj slučajno predsednik sveta, kar me preganja in me bo še vsaj deset let preganjalo, saj z mojimi zapisniki ni nikoli zadovoljen, pa naj bodo še tako slovnično in tehnično izpopolnjeni. Kar zadeva študentske dogodke, pa so mi v lepem spominu ostali vsi naši žuri. Seveda se morem pohvaliti, da v svoji karieri študentke nisem zamudila niti enega, sem pa na račun žurov morda kdaj kakšen vzorec malce slabše odpipetirala ...

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš?

Upam, da zjutraj ne bo dežja, da grem lahko s kolesom na faks (še posebej, kadar imamo karkoli na Medicinski fakulteti). Po sejah ŠS FFA pa razmišljam o vseh možnih »napakah« (npr. dvojni presledek, drug izbor pisave itd.), ki sem jih morebiti naredila pri pisanju zapisnikov, predvsem pa o Rotmanovem odzivu na moje delo (Prešeren in Kopitar nama ne sežeta do kolen).

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Najbolj mi je všeč dejstvo, da lahko pouk spremljam kar iz udobja svoje sobe, po možnosti še v postelji. Hkrati pa me to udobje domačega okolja ovira, saj nisem niti približno toliko produktivna in zbrana, kot bi bila, če bi predavanja poslušala v živo. Prav tako pogrešam belo kavo s sošolkami in topli sendvič iz Foersterja po napornem predavanju.

Kako boš izkoristila prostor v novi študentski sobici? Kaj boš pogrešala iz stare?

Želim si, da bi bila študentska sobica vedno polna ljudi, tako da bi z veseljem prostor izkoristila z zelo udobnimi kavči in »bean bagi«, na katerih se bodo študenti lahko spočili in malce poklepetali. Srčno upam, da bo nova študentska sobica privabila tudi študente drugih smeri, predvsem pa laboratorijske biomedicine. Iz stare študentske bom najbolj pogrešala samo lokacijo, saj se je nahajala v glavni zgradbi, za povrh pa še zraven knjižnice, kar je zame predstavljalo idealen kraj za sproščanje med učenjem v knjižnici.

ERASMUS+ izmenjave v času korona krize

Izr. prof. dr. Mojca Lunder, prodekanja za mednarodno sodelovanje

Kmalu po začetku drugega semestra, ko se je na študij v tujino s Fakultete za farmacijo odpravilo skoraj 20 študentov, nekaj pa jih je tam študiralo že od začetka šolskega leta, je nastopilo obdobje koronakrize, ki je močno spremenilo delovanje celotnega sveta in še posebej močno vplivalo na mobilnost prebivalstva. Univerze, kjer so študentje gostovali, so se tako kot Univerza v Ljubljani prilagodile na ukrepe, ki jih je bilo potrebno vpeljati in upoštevati. Študentje so predavanja poslušali preko spletnih orodij, vaje in praktično delo pa so v živo potekali v zelo omejenem obsegu, v večji meri prek spleta in z uporabo orodij informacijsko-komunikacije tehnologije. Delno so prek spleta potekali tudi izpiti, ob upoštevanju ukrepov pa seveda tudi v živo v predavalnicah.

Prilagodili so se tudi študentje. Nekateri so se vrnili domov in se priključili študijskemu procesu na domači univerzi. Tudi na Fakulteti za farmacijo smo to omogočili vsem študentom, ki so se vrnili v Slovenijo kmalu po začetku semestra. Nekateri študentje so se odločili ostati in so svoje obveznosti, kjer je bilo to mogoče, izpeljali do konca. Največ zapletov je bilo z zaključevanjem raziskovalnega dela, saj je bilo načrtovano kot delo v laboratoriju, to pa je kasneje zahtevalo večje prilagoditve vsebine, da so lahko študentje delo nadaljevali izven laboratorijev.

Študentje, ki so se na razpis za izmenjave prijavili za šolsko leto 2020/21, so budno spremljali epidemiološke razmere in tudi prilagoditve ter odločitve, ki so jih glede na te razmere sprejemale različne univerze, na katere so se prijavili. Nekatere univerze so se že odločile, da v zimskem semestru ne bodo sprejemale izmenjalnih študentov in so jih pozvale, da načrtujejo izmenjavo v poletnem semestru. Na nekaterih univerzah bo študij potekal izključno na daljavo, večina univerz pa se je odločila za hibriden način izvedbe študija, ki se po posameznih univerzah nekoliko razlikuje glede načina izvedbe. Manjši del študentov se je zaradi različnih negotovosti, ki so povezane na primer z namestitvijo, pogoji za študij, kakovostjo študija in kakovostjo izkušnje izmenjave, odločil za odpoved izmenjave ali spremembo gostiteljske univerze. Na Univerzi v Ljubljani in tudi Fakulteti za farmacijo bodo izmenjave v študijskem letu 2020/21 potekale, s tem da bo študijski proces prilagojen epidemiološkim razmeram. Tujim študentom bomo v največji možni meri omogočili enake pogoje kot domačim študentom. Prihajajoči in odhajajoči študentje bodo ob prehodu meja soočeni s predpisi in pogoji, ki jih bodo postavile države, v katere potujejo. Številni prihajajoči študentje bodo zato takoj po prihodu primorani upoštevati karantenske odločbe. Univerzitetna služba za mednarodno sodelovanje študentom redno posreduje vse informacije, ki so povezane s spreminjajočo se situacijo, če je to pomembno za njihovo izmenjavo.

Prihodnje izmenjave bodo vsekakor potekale drugače kot prejšnja leta. Hibridni sistemi ne bodo omogočali tako tesnega stika s fakultetnimi okolji in med študenti. Potovanja izven države med izmenjavo ne bodo zaželena in bodo tudi precej težje izvedljiva – Erasmus izkušnja bo drugačna. Vseeno pa ohranimo pozitivno razmišljanje in se spomnimo, da je najboljša izkušnja tista, ki jo dobimo, ko nas doleti neznano in nepričakovano.

Izr. prof. dr. Mojca Lunder, prodekanja za mednarodno

1. ŠSSFD mini simpozij

SARS-CoV-2: Klinična slika in kako ga ustaviti

Jaka Dernovšek

V četrtek, 14. 5. 2020, se je na Drugdealer YouTube kanalu odvil prvi virtualni mini simpozij študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva z naslovom SARS-CoV-2: klinična slika in kako ga ustaviti. Odziv je bil odličen, saj se je našega prvega virtualnega simpozija do danes udeležilo že več kot 2600 ljudi.

Ravno v času, ko je šel prvi val epidemije v Sloveniji počasi proti koncu, smo s predavatelji pripravili kratek pregled takrat znanih podatkov o novi koronavirusni bolezni. V prvem predavanju nam je prof. dr. Janez Tomažič z Medicinske fakultete v Ljubljani podrobneje predstavil klinično sliko bolezni ter se hkrati dotaknil njene etiologije in epidemiologije. Novo bolezen je postavil v kontekst nekaterih drugih virusnih obolenj, ki so povzročila večje virusne epidemije, kot so virusi SARS, MERS in španska gripa. Dodobra je pojasnil tudi, kako pride do prenosa bolezni, in opisal brezsimptomski potek bolezni, ki je še nekoliko pogostejši v zadnjem obdobju.

Prof. dr. Borut Štrukelj nam je v naslednjem predavanju predstavil razvoj cepiv v urgentnih situacijah, med katere vsekakor spada tudi pandemija bolezni covid-19. Sprva se je naslonil na splošno pomembnost cepljenja za kolektivno imunost v primerjavi s številnimi boleznimi in s tem za bistveno podaljšanje človeške življenjske dobe. Pripravil je

tudi pregled načinov izdelave cepiv in mehanizem delovanja imunskega sistema ob cepljenju. V tistem času je WHO izbral devetintrideset najobetavnejših kandidatov za razvoj cepiva proti SARS-CoV-2, ki so pripravljali cepiva na osnovi različnih tehnologij.

Nazadnje nam je izr. prof. dr. Tihomir Tomašič predstavil še postopke odkrivanja sinteznih učinkovin za zdravljenje covid-19. V eksperimentalni terapiji so se v tistem trenutku kot najobetavnejše kazale nekatere protivirusne in protivnetne učinkovine, ki so sicer primarno namenjene zdravljenju drugih bolezni. Med takšne učinkovine sta se takrat uvrščala remdesivir, ki je bil sicer namenjen zdravljenju ebole, in hidroksiklorokin, ki sodi med antimalarike. Kot nam je še predstavil, so se že v tistem trenutku razvijale tudi nekatere učinkovine, specifične za zdravljenje covid-19. Posebej je izpostavil, da je zaradi poplave podatkov o novi bolezni zelo težko izluščiti verodostojne in relevantne informacije, ki bi nam pomagale pri opredeljevanju pričakovanj v prihodnosti.

V okviru okrogle mize smo se orientirali predvsem po predlogih in vprašanjih gledalcev. Med drugim smo se podrobneje pogovorili o zdravilih in cepivih ter o trenutnih možnostih hitrega testiranja za novi SARSCoV-2. Z različnih vidikov so nam profesorji predstavili tudi svoja mnenja o nadaljnjem poteku pandemije

koronavirusa in o naslednjih korakih, ki jih bomo uporabljali pri borbi z njim.

Od simpozija do danes se je epidemija v Sloveniji nekoliko umirila, a se hkrati že kaže zagon drugega vala. Ob tem je močno napredoval razvoj cepiv. Kot trenutno najobetavnejši sta ocenjeni cepivi ameriškega podjetja in angleške univerze, ki sodeluje s tamkajšnjim farmacevtskim gigantom. V tem obdobju se je tudi deksametazon v kliničnih študijah izkazal kot ustrezna že poznana učinkovina za lajšanje hudega poteka bolezni. Zato lahko kljub strmemu naraščanju števila okuženih zremo v prihodnost z določeno mero optimizma.

Bosanska kava Prigode iz stare študentske sobice

Stefan Lukić

Začetki pitja prevretka iz kavnih zrn segajo na začetek petnajstega stoletja v sufijske samostane v Jemnu. Pijača se je kmalu razširila po celotnem Bližnjem vzhodu in prek Balkana po Evropi. Popotovanje kavnih zrn je pripomoglo k pestrosti kavnih napitkov. Vsaka regija, čez katero je kava potovala, je razvila svoj način priprave.

Tako se bosanska kava po načinu priprave od turške razlikuje po tem, da se zmleta kavna zrna popraži, zalije z vročo vodo in nato zavre. Prav ta način priprave si je izbral junak te zgodbe, ki se je odvijala v študentski sobici. Praženje kave je delikaten proces in zahteva polno osredotočenost in zbranost bariste pri pripravi. Kaj kmalu se lahko zgodi, da toplota plamena med prehajanjem čez steno bakrene džezve, ki toploto zelo dobro prevaja, mleta kavna zrna segreje do točke dimljenja. Ob prvih znakih dima iz džezve je naš barista napravil prvo v sosledju napak – v pregreto džezvo je namreč vlil vodo. Dodana voda se je na vročem bakru v hipu spremenila v vodno paro in nastal je oblak trdninskega aerosola.

Usodna napaka našega bariste pa je bila želja po odstranitvi oblaka aerosola iz prostora študentske sobice, kar je hotel doseči z odprtjem okna, a žal razlika v zračnem tlaku med študentsko sobico in zunanjim svetom ni bila na njegovi strani. Hladnejše in posledično tudi gostejše zračne mase so ob odpiranju velikega aluminijastega okna, katerega kljuko je bilo potrebno za uspešno odpiranje sprva izmakniti za približno deset stopinj v smeri urinega kazalca (iz sicer za odpiranje normalnega horizontalnega položaja), hipoma vdrle v polkletne prostore študentske sobe in nastalo zmes kavnega dima v vodni pari potisnile naravnost proti detektorju dima. Sproženi požarni alarm je receptorju gotovo popestril dan v službi.

1. kongres ŠSSFD

Predstavitev organizacijske ekipe

Uredniški odbor Spatule

V tokratni Spatuli vam predstavljamo ekipo, ki neumorno pripravlja 1. kongres ŠSSFD. Poleg kratke predstavitve so nam zaupali tudi, kaj jih na prihajajočem kongresu najbolj veseli.

Nejc Ajlec VODJA (Chairperson)

vodja@sssfd-kongres.si 5. letnik EMŠ Farmacija »Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva že vrsto let organizira mednarodne kongrese na visoki ravni in prihaja čas, da v široko paleto uspešno izvedenih dogodkov dodamo še kongres, organiziran samo za slovenske študente. Kongres ŠSSFD predstavlja mnogo več kot le skupek predavanj za študente. Nudi tudi možnosti mreženja, sproščenega druženja za študente in iskanja prihodnje zaposlitve. Vse študente vabim, da kongres čim bolj izkoristijo, sam pa se najbolj veselim ekipnega duha vseh vpletenih v organizacijo, da bo izvedba kongresa na najvišjem možnem nivoju.«

Damijana Roškarič BLAGAJNIK (Treasurer)

blagajnik@sssfd-kongres.si 3. letnik Laboratorijska biomedicina (S1) »Veselim se kongresa ŠSSFD, saj bo to prvi kongres, ki ga študenti samostojno organiziramo na naši fakulteti. Program bo vsebinsko bogat za vse študijske smeri na naši fakulteti, saj smo v organizacijski ekipi poleg farmacevtov tudi zastopniki industrijske farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Najbolj se veselim sejma poklicev, kjer bodo predstavljena različna področja zaposlitve, prepričana pa sem, da bodo tudi večerna druženja vrhunska. Veselim se pridobivanja novega znanja in spoznavanja novih ljudi.«

Matija Bajželj LOGISTIKA (Logistics officer)

logistika@sssfd-kongres.si (kot da bi pisalo ime letnika) Kaj pride po absolventu? »Od zelo zanimivega izobraževalnega programa, v okviru katerega bomo lahko prisluhnili enemu najbolj razvijajočih se področij, personalizirani medicini, se najbolj veselim možnosti pridobivanja znanj, povezanih še z drugimi smermi na naši fakulteti. Ker pa nam kongres ponuja tudi odlično priložnost za spoznavanje novih ljudi, se veselim tudi druženja med vsemi odmori in družabnim programom.«

Domen Ian Morovič IZOBRAŽEVALNI PROGRAM (Educational programme officer)

izobrazevalni@sssfd-kongres.si 4. letnik EMŠ Farmacija

Ana Kotevska DRUŽABNI PROGRAM (Social programme officer)

druzabni@sssfd-kongres.si 5. letnik EMŠ Farmacija »Komaj čakam na kongres ŠSSFD in vse, kar nam prinaša. Pri tem bi rad izpostavil seveda simpozij in sobotne delavnice, kjer bo moč prisluhniti odličnim predavateljem in ostalim strokovnjakom na svojih področjih, prav tako pa se res močno veselim pisanega družabnega programa in imenitne priložnosti za druženje po tako dolgem premoru.«

»Veselim se, da lahko študenti vseh smeri FFA skupaj organiziramo en takšen kongres, ki bo predstavljal eno zelo dobrih kombinacij izobraževanja in druženja. Najbolj se veselim simpozija, saj se mi tematika zdi zelo zanimiva in koristna. Seveda se veselim tudi družabnih večerov, saj verjamem, da se najboljša prijateljstva ustvarijo prav na takšnih dogodkih.«

Ana Krošelj REGISTRACIJE (Registrations officer)

registracije@sssfd-kongres.si

1. letnik

Industrijska farmacija »Navdušena sem že nad samo idejo kongresa ŠSSFD in prav vesela sem, da bo slovensko obarvan. Najbolj se veselim kozmetološkodermatoloških tematik in seveda družabnih večerov, kjer bo odlična priložnost za navezovanje novih stikov.«

Mima Pruš ODNOSI Z JAVNOSTJO (Public Relations Officer)

pr@sssfd-kongres.si

4. letnik EMŠ Farmacija »Dolgo pričakovani kongres ŠSSFD je končno pred nami in moram reči, da se ga vsi zelo veselimo. Med tako pestrim izobraževalnim in družabnim programom se težko odločim, česa se najbolj veselim. Če bi morala izbrati, pa bi rekla sejem poklicev in petkov tematski večer na Kampusu.«

Napovednik kongresa ŠSSFD

Dragi študenti FFA! Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva bo v sodelovanju s Študentskim svetom Fakultete za farmacijo (ŠSFFA) in Študentsko organizacijo Fakultete za farmacijo (ŠOFFA) v študijskem letu 2020/21 prvič organizirala večdnevni dogodek, kongres ŠSSFD, na katerem se bosta prepletala bogat strokovni in družabni program ter bo na enem mestu združeval študente naše in ostalih fakultet ter strokovnjake z različnih področij. Skozi kongres bi radi spodbudili razpravo med študenti, jih izobrazili o različnih tematikah naše stroke in olajšali pretok znanja ter izkušenj med študenti in strokovnjaki.

Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva obstaja že od leta 1976 in se že od samega začetka trudi, da bi obogatila študijska leta študentov na Fakulteti za farmacijo in dodatno okrepila njihovo znanje prek organizacije bogatih projektov, ki se jih udeležujejo tudi študenti iz tujine. V zadnjih nekaj letih se jih je zvrstilo kar nekaj, ki so ime ŠSSFD ponesli v svet in dodatno pripomogli k temu, da smo slovenski študenti farmacije v tujini vedno bolj cenjeni. Leta 2010 smo tako organizirali Svetovni kongres v okviru

Mednarodne študentske farmacevtske federacije (IPSF). Leta 2017 smo organizirali 40. EPSA Letni kongres, lansko leto pa smo v Portorožu organizirali 21. EPSA Poletno univerzo. Vsi ti kongresi so bili izvedeni v sodelovanju z evropskimi oziroma svetovnimi zvezami, kjer je prisotnih več društev iz tujih držav. Kongres ŠSSFD pa po drugi strani uresničuje našo dolgoletno željo: organizirati slovenski kongres za študente Fakultete za farmacijo.

Projekt »kongres ŠSSFD« bo potekal v Ljubljani na tematiko, »The power of Personalised medicine – Moč personalizirane medicine«. Na dogodku bi vas radi poučili o več različnih vidikih personalizirane medicine ter vas seznanili z realnim stanjem in obeti za prihodnost. Dogodka se bo udeležilo 150 študentov in strokovnjakov iz Slovenije in tujine. Kongres predstavlja strokovno in sproščeno okolje, kjer boste lahko spoznali novosti, ki jih prinašajo nova odkritja na področju farmacevtskih znanosti, in se naučili veščin, ki vam bodo pomagale pri nadaljnji karieri.

Kongres ŠSSFD je prvi tovrstni dogodek v zgodovini našega delovanja in že komaj čakamo začetek dogajanja. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Fakulteti za farmacijo, ki nas vedno znova podpira pri našem delovanju in nam pomaga pri nemotenem izvajanju projektov. Hvaležni pa smo tudi vsem ostalim, ki ste se odločili podpreti naš kongres na različne načine.

Mi vas že komaj čakamo!

Organizacijska ekipa kongresa ŠSSFD

OBVESTILO

OBVESTILO: Projekt »kongres ŠSSFD« je bil prvotno načrtovan za mesec oktober 2020, vendar smo ga zaradi trenutne epidemiološke slike v zvezi z boleznijo covid-19 bili primorani prestaviti na marec 2021. Organizatorji 1. kongresa ŠSSFD smo se že od samega pojava bolezni v Sloveniji sproti prilagajali dnevnim situacijam in iskali vse možnosti za organizacijo kongresa, na katerem nam je glavna prioriteta varnost udeležencev. Projekt želimo izpeljati v celoti, tako kot smo si ga zastavili na začetku. Trenutni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb pa nam žal preprečujejo izvedbo kongresa brez okrnjenega tako izobraževalnega kot družabnega programa. Društvo takšen kongres organizira prvič in prav zaradi tega si ga prizadevamo izvesti kakovostno, na najvišji možni ravni. Odločitev o prestavitvi kongresa je bila daleč od lahke, vendar kljub temu menimo, da je naša odločitev pravilna.

Študentsko tutorstvo na FFA –kako preživeti študij?

Tilen Huzjak

Osebni, predmetni, in glavni koordinator tutorjev študentov. Erasmus tutor in glavni Erasmus tutor. Naštete funkcije so sinonim za angela varuha študentov Fakultete za farmacijo, bstoj omenjenih varuhov pa nikakor ni samoumeven. Spomnim se, da sem leta 2015 z zanimanjem prebiral članek o takratnem glavnem koordinatorju tutorjev študentov, Andreju Štermanu, ki je z navdušenjem razlagal o neuradni vzpostavitvi tutorskega sistema v študijskem letu 2012/13, za kar je bil odgovoren Domen Kutoša. Od študijskega leta 2014/15 študentsko tutorstvo – in z njim vsi angeli varuhi – tudi uradno obstaja. Minilo je torej 5 let, odkar sem prebral svoj prvi članek o tutorskem sistemu oziroma šest let, odkar študentsko tutorstvo na naši fakulteti uradno obstaja.

Kaj se je v tem obdobju od 2014 do 2020 spremenilo?

Veliko, a hkrati skoraj nič. Tutorstvo še vedno izpopolnjuje svoj osnovni namen: nesebično pomoč med študenti. Sprememba, ki novim generacijam morda ne bo opazna, ker ne poznajo preteklih inačic, starejšim pa še manj opazna, ker so z njo rasli in jo sooblikovali, je gotovo dodatna regulacija in formalizacija celotnega sistema s prvim Pravilnikom o sistemu študentskega tutorstva na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.

In kaj dobrega bi nova pravila in nadzor tutorskega sistema lahko prinesli?

Besede kot so »nadzor/kontrola, formalizacija, pravila, transparentnost, razpis« imajo dandanes velikokrat negativen prizvok. Dajo občutek, da se izvajata »nepotrebna represija in zatiranje svobodnega duha« prostovoljnih študentov. Zaradi tega se mi zdi smiselno, da pojasnim, zakaj in kako uvedba pravilnika nadgrajuje tutorstvo na naši fakulteti. Nepozornemu bralcu se lahko hitro zazdi, da pravilnik udeležencem tutorskega sistema nalaga ogromno zadolžitev, vendar pri tem spregleda, da mu zagotavlja tudi ogromno pravic. V nadaljevanju povzemam dolžnosti in pravice, ki v veliki večini niso nikakršna novost, le da do sedaj niso bile zapisane. In zakaj bi želeli, da so zapisane? Ker na ta način na eni strani varujemo tutorje in na drugi strani prejemnike njihove pomoči, poleg tega pa lažje predstavljamo in zagovarjamo naš sistem tutorstva drugim zaposlenim na fakulteti in širše, torej študentom z drugih fakultet. Druga poglavitna sprememba v tem obdobju, ki je neposredno povezana z zgoraj opisano, pa je evalvacija sistema. V zadnjih treh letih Študentski svet FFA (ŠS FFA) enkrat letno izvaja podrobno evalvacijo sistema osebnega in predmetnega tutorstvo z željo po nenehnem izboljševanju. Od letos izvajajo tudi evalvacijo Erasmus tutorstva.

Kako se bo izvajalo osebno tutorstvo v študijskem letu 2020/21?

Vsi študenti prvega letnika prve stopnje in enovitega magistrskega študija na naši fakulteti lahko, če to želijo, dobijo osebnega tutorja. Prijavnice so prvi teden oktobra objavljene na oglasni deski sistema VIS in deljene prek družabnih omrežjih študentov – Facebook skupin. Študenti, ki bi želeli postati osebni tutorji, v septembru izpolnijo prijavnice – povezave do teh so deljene po enakih poteh, kot je opisano že zgoraj. Osebni tutor je svojemu tutorandu na voljo za vprašanja, vezana na študij (priprava na izpit, prijava/odjava nanj ipd.) in obštudijske dejavnosti (soustvarjanje Spatule, pomoč pri organizaciji strokovnih in družabnih dogodkov itd.), ter za deljenje izkušenj in nasvetov o življenju na FFA.

Ali je lahko osebni tutor moj inštruktor? Mu moram plačati? Ga lahko zamenjam?

Osebni tutor svoje delo opravlja brezplačno. Osebni tutor ni dolžan inštruirati, niti ni dolžan predajati svoje zapiske, učbenike in druge študijske pripomočke,

razen če to želi. Osebni tutorji so od letos naprej ob koncu študijskega leta za svoje delo simbolično nagrajeni s strani ŠS FFA, poleg tega lahko dobijo tudi potrdilo o opravljenem osebnem tutorstvu.

Možna je zamenjava osebnega tutorja ob predložitvi utemeljenega razloga. Za to piši glavnemu koordinatorju tutorjev študentov na Facebooku ali prek elektronskega naslova student.tutor@ffa.uni-lj.si.

Ali obstaja tutor, ki mi lahko pomaga pri pripravi na izpit?

Seveda. Sošolec ali študent višjega letnika, ki mu predmet leži, se prijavi na razpis za predmetnega tutorja. S predstavnikom letnika in glavnim koordinatorjem tutorjev študentov se poišče najugodnejši termin in predavalnica za izvedbo predmetnega tutorstva. Tutorju lahko pred samim tutorstvom posreduješ vprašanja in snov, ki je za nek izpit problematična. Predmetni tutor potem običajno v obliki predavanj sistematično predstavi snov, ki je nujna za izpit. Pogosto se rešuje tudi stare izpite in kolokvije, če so ti dostopni.

Kako postanem predmetni tutor? Zakaj bi to želel?

Predmetni tutor lahko postane vsak študent na UL FFA, ki je imel pri predmetu, ki ga želi tutorirati, oceno vsaj 9 oz. ima povprečno oceno vsaj 8,0. Tudi študenti 1. letnika so lahko tutorji, pri njih se za izbiro upoštevajo drugi kriteriji.

Predmetni tutorji so v prvi vrsti nagrajeni s številnimi zahvalami študentov, ki jim pomagajo. Poleg tega dobijo tudi dodatne točke pri prijavah na nekatere mednarodne študentske dogodke, ob koncu študijskega leta razvajajo brbončice na zaključnem kosilu, od letos pa prejmejo tudi finančno stimulacijo za vsako opravljeno uro. Najaktivnejšim se delo vpiše v prilogo k diplomi.

Kako izrazim svoje (ne)zadovoljstvo s predmetnim tutorjem?

Ob koncu predmetnega tutorstva objavi glavni koordinator tutorjev študentov v Facebook skupino letnika anketo o zadovoljstvu z izvedenim tutorstvom. S tem študente spodbujamo, da s povratno informacijo neposredno vplivajo na spreminjanje predmetnega tutorstva z željo po izboljšavi. Svoje komentarje in pripombe lahko tudi kadarkoli sporočite glavnemu koordinatorju tutorjev študentov na Facebooku ali elektronskem naslovu student. tutor@ffa.uni-lj.si. Seveda se lahko obrnete tudi na dotičnega predmetnega tutorja.

Kaj pa, če ne najdem odgovora in pomoči niti pri osebnem niti pri predmetnem tutorju?

Odvisno od narave vprašanja se lahko vedno obrneš na svojega predstavnika letnika, glavnega koordinatorja tutorjev študentov, ŠS FFA (svet.ffa@gmail.com), študentski referat (lesena stavba na Aškerčevi 7) ali učitelja tutorja – koordinatorja prof. Krefta.

Ali obstajajo tutorji za študente s posebnimi potrebami?

Trenutno se takšno tutorstvo na FFA v polni obliki ne izvaja. Več informacij za tekoče študijsko leto dobiš pri glavnem koordinatorju tutorjev študentov.

Ali obstajajo tutorji za tuje študente?

Seveda. Za Erasmus študente nudimo možnost pridobitve Erasmus tutorja. Če rad spoznavaš tuje študente, dobro govoriš angleško in imaš željo pomagati tujejezičnim študentom na FFA, lahko pišeš glavnemu Erasmus tutorju za dodatne informacije kar na svet.ffa@gmail.com.

Kako je financiran sistem študentskega tutorstva na FFA?

Študentsko tutorstvo je financirano s sredstvi ŠS FFA. Velik del sredstev je od študijskega leta 2020/21 naprej pridobljenih s pomočjo vas – vseh študentov FFA. Del vpisnine (2 EUR) se namreč porabi za financiranje ŠS FFA, posledično pa tudi za tutorski sistem. Erasmus tutorstvo je financirano iz sredstev UL.

Imam veliko idej in izboljšav za tutorski sistem. Kako jih lahko implementiramo?

Odvisno od narave sprememb lahko kontaktiraš glavnega koordinatorja tutorjev študentov ali glavnega Erasmus tutorja. Če bi želel opravljati

omenjeni funkciji, si vedno vabljen_a, da kandidiraš za opravljanje teh nalog. Razpis za volitve in same volitve so običajno izvedene v oktobru. Obvestila o tem dogajanju so objavljena na aktualnih kanalih študentov FFA (Facebook skupine, e-pošta). Glavnega koordinatorja tutorjev študentov in glavnega Erasmus tutorja izvolijo svetniki ŠS FFA, torej predstavniki letnikov na FFA.

Kje lahko izvem več o študentskem tutorstvu?

Letos je vstopil v veljavo tudi Pravilnik o sistemu študentskega tutorstva na UL FFA, v katerem najdeš odgovore na mnoga vprašanja, zato si vabljen k branju (najdeš ga na uradni spletni strani UL FFA). Seveda lahko kontaktiraš tudi glavnega koordinatorja tutorjev študentov. Tutorstvo deluje znotraj ŠS FFA, zato se lahko brez zadržka obrneš tudi na svet.ffa@gmail.com.

Ne skrbi, vsi smo samo študenti, zato lahko uradnost in vikanje po teh e-poštnih naslovih izpustiš.

Tutorstvo na FFA

ALI VEŠ?!

Vsak dan je čudovita priložnost, da izvemo nekaj novega, zato se je Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) odločil, da vas zdaj že skozi tretjo rubriko ozavesti o vaših pravicah in zanimivih dejstvih, ki so za večino študentov manj poznana in pogosto spregledana, obveščali pa vas bomo tudi o vseh novostih na področju FFA. Rubriko pa smo poimenovali preprosto ALI VEŠ?!

Damijana Roškarič

Ali veš, da:

Je Fakulteta za farmacijo ena izmed šestih fakultet od vseh 26 članic UL, ki je znižala pogoje za izjemno napredovanje zaradi COVID-19?

✔✔Ima ŠS FFA svoj lastni Instagram profil, na katerem so predstavljeni vsi izvoljeni in pridruženi člani, prav tako pa prek profila študente obveščamo o vseh novostih in pomembnih informacijah?

Sledi nam na Instagram profilu @studentskisvetffa in spoznaj svoje zastopnike v ŠS FFA: https://www.instagram.com/studentskisvetffa/?igshid=1hraly1ys0c3k

Se je študentska sobica preselila v nove prostore?

Če se želiš odpočiti na udobnem kavču ali poklepetati s prijatelji, te nova študentska sobica čaka v kletnih prostorih lesene stavbe (v isti stavbi, kot je referat).

✔Bo predmetno tutorstvo od študijskega leta 2020/21 naprej plačano?

Če res obvladaš snov, ki ostalim sošolcem dela preglavice, boš od zdaj naprej lahko za predajanje svojega znanja tudi plačan. Za več informacij se obrni na glavnega koordinatorja tutorjev študentov Luko Stegneta.

ŠS FFA skupaj s ŠSSFD soorganizira prvi študentski kongres naše fakultete, katerega tema bo personalizirana medicina?

Več o kongresu si lahko prebereš na https://www.facebook.com/1.sssfd.kongres/. Na voljo je še nekaj prostih mest, zato ne odlašaj s prijavo!

Ti kot študentu UL pripada brezplačni Microsoftov paket 365?

Za več informacij vzpostavi stik s predstavnikom svojega letnika.

Tvoj VIS-račun (npr. ab1234@student.uni-lj.si) tudi e-poštni naslov za Gmail?

Lahko ga uporabljaš kot študijski mail in na ta račun dobiš tudi dodatnih 15 GB prostora, kar vedno pride prav.

Imaš kot študent UL prek digitalne identitete dostop v brezžično omrežje Eduroam na UL in gostovanje v omrežjih drugih institucij, vključenih v sistem Eduroam?

Več informacij o brezplačnih univerzitetnih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah si lahko prebereš na https://www.uni-lj.si/studentsko_ zivljenje/informacijske_storitve/

Se lahko vsak dan udeležiš brezplačnega fitnesa ali vodenih vadb in raznih ekipnih športov v UŠD Rožna dolina?

Vsak dan se ob 6.00 zjutraj na spletni strani Centra za obštudijsko dejavnost odprejo prijave za različne športne aktivnosti (odbojka, nogomet, fitnes, aerobika, tek itd.). Vse, kar moraš storiti, je, da se pravočasno prijaviš na želeno športno aktivnost, saj je število mest za posamezno športno aktivnost omejeno. S seboj moraš imeti samo potrdilo o vpisu ali pa študentsko izkaznico in veliko dobre volje.

Ima vsak študent UL »filesender«, s katerim lahko pošiljaš komurkoli datoteke do 100 GB?

Do storitve lahko dostopaš na tej povezavi: https://filesender.arnes.si/. Prijaviš se s svojim VIS računom.

So dogodki, kot so kongresi EPSA in IPSF, namenjeni tudi študentom laboratorijske biomedicine in kozmetologije, ne samo študentom farmacije?

Si lahko laboratorijsko haljo v primeru, če jo pozabiš prinesti na vaje, izposodiš v študentski sobici?

Si z udeležitvijo na raznih dogodkih ali pa s pomočjo v različnih delih društva (motivacijski vikend, simpoziji, članek v Spatuli itd.) nabiraš točke, ki ti prinesejo višja mesta na predprijavah za kongrese EPSA in IPSF?

Lahko namesto športne vzgoje obiskuješ vodene vadbe, ki so organizirane v UŠD Rožna dolina in na ta način zbereš dovolj ur za obvezno športno vzgojo?

Vse, kar potrebuješ, je podpis vodje vadbe, ki potrdi, da si se vadbe res udeležil, in predhodno prijavo na vadbo prek spletne strani Centra za obštudijske dejavnosti (prijava na vadbo se odpre na dan izvedbe ob 6.00 zjutraj, štejejo pa hitri prstki). Več o ponudbi vodenih vadb si lahko prebereš na spletni strani UL – OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI – DNEVNA REKREACIJA (https://www.uni-lj.si/obstudijske_dejavnosti/sport/ sezonski_sportno_rekreativni_programi/).

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko vzpostaviš stik s predstavnikom svojega letnika ali pišeš kar na svet.ffa@gmail.com za dodatne informacije.