Spatula 89

SPATULA Š T. 8 9

M A J 2022

4

MOŽGANSKI ORGANOIDI KOT ORODJE ZA RAZUMEVANJE NEVROLOŠKIH BOLEZNI

GL ASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

17

TIPIZACIJA HUMANIH LEVKOCITNIH ANTIGENOV

28

INTERVJU Z DOC. DR. ŠPELO ZUPANČIČ, MAG. FARM.

www.dsfs.si/spatula

42

VABIM TE NA KAVO

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula MAJ 2022 / Št. 89 Naklada: 850 izvodov

Kazalo

Glavna in odgovorna urednica: Nina Grum spatula@dsfs.si

Uredniški odbor:

3 4

Uvodnik Iz stroke

Tilen Čuš, Nina Gradišek, Nina Grum, Eva Mlinar, Lucija Pišek, Ajda Stepišnik, Tjaša Škerl Rifelj

4

Ustvarjalke in ustvarjalci:

8

Vesna Fekonja, Tjaša Gaberc, Teja Gošek, Nina Gradišek, Nina Grajzar, Nina Grum, Mihaela Hajšek, Nuša Hameršak, Nina Janežič, Manca Jenko, Nuša Kovač, Živa Kovšca, Manca Kralj, Mihael Lebar, Neža Mavri, Maruša Mlakar, Eva Mlinar, Leonora Prestreši, Urška Ramšak, Mitja Roglič, Damijana Roškarič, Sara Simonič, Tilen Strmšnik, Ana Šenica, Tjaša Škerl Rifelj, Tina Škvarč, Eva Topler, Natalija Trunkelj, Alja Urbanček, Žan Vodopivc, Lucija Voga, Nejka Volarič, David Vuk

Recenzenta:

dr. Lenart Girandona, univ. dipl. mikrobiol. izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm.

Lektoriranje:

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tisk:

12 AI kotiček 12 Vloga umetne inteligence pri odkrivanju raka, diagnostiki in terapiji

15 Kozmetološki kotiček 15 Kako se znebiti brazgotin, ki ostanejo po aknah?

17 LBM kotiček 17 Tipizacija humanih levkocitnih antigenov

20 Industrijski kotiček 20 Uporaba nanotehnologije v farmaciji

22 Farmadventure 26 Predstavitev ŠS FFA 28 Na pogovoru 28 Intervju z doc. dr. Špelo Zupančič, mag. farm.

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Možganski organoidi kot orodje za razumevanje nevroloških bolezni Uporaba mezenhimskih matičnih celic za zdravljenje in klinični primeri

32 34 42 43 46 50

Novičke Dogajalo se je Vabim te na kavo Šport Razvedrilo Kolumna

Uvodnik Iskanje navdiha Ustvarjanje in oblikovanje Spatule je proces, ki vedno znova prinese nove izzive in ne nazadnje prinese na prosto tudi tiste skrite strahove, da bom pozabila na kakšno ključno stvar. Med ustvarjanjem vsake številke se dogovarjam s pisci strokovnih člankov, novičk in ostalih prispevkov, s koordinatorji in vodjami projektov, ki pripravljajo kratke opise svojih dogodkov, ter se pogovarjam z vsemi umetniki, ki skrbijo za obogatitev našega glasila. Medtem ko urejam in zbiram material, si v mislih že oblikujem podobo Spatule ter razmišljam o barvi in geslu nagradne križanke. Pozoren bralec bo ugotovil, kaj je tisti del, ki mi pri mojem previdnem načrtovanju manjka – to bi bil seveda moj uvodnik, nagovor.

Kot že tradicija glavnih urednikov določa, se uvodnik pri vsaj eni številki piše prepozno, naknadno in z nenehnim mrmranjem: »Pa še zapisala sem si, da se moram tega lotiti prej!« Zdaj iščem navdih za zgodbo, ki bi vam jo predstavila, za pot, na katero bi vas pospremila. In naj bosta moj navdih Spatula, ki jo držiš v rokah, in vsi izjemni študenti, ki so njeno bistvo.

Vedno znova me namreč navdušujejo posamezniki, ki del časa za učenje namenijo pisanju članka in s tem širjenju znanja, ter posamezniki, ki skupaj z mano pregledujejo vsebino glasila in mi pomagajo reševati težave (Tjaša, Tilen, Lucija, Eva, Nina in Ajda, super ste!). Mogoče se premalo zavedamo, koliko študentov naše fakultete je pripravljenih ne samo organizirati nek dogodek, ampak ga dvigniti na profesionalen nivo in o njem napisati še prispevek, da lahko

pridobljene izkušnje prenesejo tudi na vse tiste, ki se ga niso mogli udeležiti. Veliko je takih, ki v času študija najdejo čas še za ustvarjanje, športno udejstvovanje in poučevanje drugih.

Spatula pa ne bi bila to, kar je, brez tebe, bralca, ki prebiraš to številko na topel majski dan, ki si vzameš čas, da v sončnih žarkih med sprehodom na Rožnik prebereš kakšno kratko novičko ali pismo iz izmenjav.

Uživaj v branju te številke, majske tako po času izida kot po vsebini. V prihajajoče izpitno obdobje naj te uvedejo strokovni članki, pogum za sprejemanje izzivov po poletnem premoru pa naj ti podajo zanimivi odgovori intervjujev. Čas naj ti krajšajo prispevki o dogodkih na naši fakulteti, ki so se, medtem ko se obdana s cvetjem prebuja pomlad, v polnem obsegu razcveteli tudi sami.

V prihajajočem izpitnem obdobju ti želim obilico uspeha in znanja, čim manj izpadlih las in čim več vriskanja ob novici, da je tisti obsežni predmet končno opravljen.

S Spatulo in spatulo v roki v poletne mesece, Nina Grum, glavna urednica Spatule

3

IZ STROKE

Možganski organoidi kot orodje za razumevanje nevroloških bolezni

Avtorici: Sara Simonič in Ana Šenica, 3. letnik S1 LBM I Recenzentka: izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm.

Organoidi so tridimenzionalne, samostojno rastoče celične kulture, ki so nastale bodisi iz več milijonov celic primarnih tkiv, induciranih pluripotentnih matičnih celic (induced pluripotent stem cells – iPSC), neonatalnih matičnih celic ali matičnih celic odraslih. Te celice prek svoje sposobnosti diferenciacije, polarizacije, prostorske postavitve, interakcij celica–celica in celica– matriks posnemajo funkcionalne tkivne strukture, kot se nahajajo v in vivo okolju. Organoide lahko oblikujemo z različnimi protokoli, glede na to, kaj je ciljni organ posnemanja. Dandanes obstaja v namene raziskovanja široka izbira organoidov, kot so možganski, pljučni, ledvični, jetrni in pankreatični organoidi, ki zaradi prej omenjenih lastnosti dajejo boljši vpogled v in vivo delovanje organa. Razvoj možganskih organoidov pomembno prispeva k razumevanju kompleksnega delovanja možganov in nevroloških bolezni ter odpira tudi možnosti personalizirane terapije za ta obolenja (1, 2).

Razvoj celic v organoid Trenutno gojenje in razvoj organoidov temeljita na zmožnosti samoorganizacije induciranih pluripotentnih matičnih in humanih embrionalnih matičnih celic, ki so zmožne oblikovanja tridimenzionalnih struktur (3).

Za razvoj možganskega organoida lahko uporabimo dva različna protokola. V prvem uporabimo izvencelični matriks (ECM). ECM je tridimenzionalna mreža, sestavljena iz več vrst makromolekul (kot so kolagen, glikoproteini, encimi), ki okoliškim celicam daje strukturno oporo in omogoča ključne biokemijske procese. Komponente ECM se povezujejo in s tem prispevajo k mehanskim lastnostim tkiv. Z uporabo ECM se matične celice brez dodatnih zunanjih dejavnikov, ki bi sprožili rast in diferenciacijo, razvijejo v živčne celice. Drug pristop pa je uporaba signalnih molekul, s katerimi celice privedemo do diferenciacije. S pomočjo rastnih faktorjev, uporabo bioreaktorjev in raznih tehnik gojenja usmerimo celice – najpogosteje iPSC – v razvoj splošnih organoidov. iPSC so somatske celice, ki so s pomočjo reprogramiranja prešle v stanje, podobno embrionalnim matičnim celicam. Z dodajanjem ustreznih diferenciacijskih dejavnikov v celično kulturo jih lahko pretvorimo v katerokoli celično vrsto. iPSC lahko z optimizacijo pogojev gojenja preusmerimo tudi v oblikovanje organoidov, ki predstavljajo le specifičen del možganov (npr. prednjih možganov) (3, 5).

4

Slika 1: Časovni prikaz rasti organoida od kolonije iPSC (inducirane pluripotentne matične celice) do cerebralnega oziroma možganskega organoida. Prirejeno po (6).

Odprti ostajajo še številni izzivi, ki jih bo v prihodnje treba razrešiti, da se bo lahko možganske organoide uporabljalo v personalizirani medicini ali pri raziskovanju nevroloških bolezni. Prva težava je, da so človeški možgani izjemno kompleksni in imajo ogromno različnih vrst celic (živčnih in neživčnih), ki med seboj interagirajo. Trenutni protokoli izdelave organoidov omogočajo rast in razvoj organoidov možganov, ki ponazarjajo celično in molekularno kompozicijo možganov fetusa v drugem trimesečju. Izziv

IZ STROKE

za prihodnost pa ostaja opredelitev pogojev gojenja, ki bi omogočali razvoj možganskih organoidov na višjih razvojnih stopnjah, kar vključuje tudi prisotnost več celičnih vrst (npr. endotelijskih celic, mikroglije), s čimer bi omogočili opazovanje medceličnih interakcij in opredelili njihove vloge (5).

Prav tako trenutni možganski organoidi nimajo sistema žilja, kar pomeni, da so posledično odvisni od difuzije hranil in plinov iz celičnega medija, zato pride pri dolgoročni kultivaciji do odmiranja celic zaradi pomanjkanja kisika in hranil. Za dolgotrajnejšo in vitro kultivacijo organoidov bo zato treba razviti izboljšan cirkulacijski sistem za organoide.

Ena izmed rešitev je kombinacija tehnologije človeških možganskih organoidov z organoidi žilnega sistema (5).

Uporabnost organoidov za proučevanje različnih patologij Virus zika in asociirana mikrocefalija Virus zika so prvič izolirali iz opic Rhesus v Ugandi leta 1947. Veliko pozornosti je vzbudil leta 2015, ko je prišlo do njegovega izbruha v Braziliji, kjer so zabeležili več primerov okuženih nosečih žensk, ki so kasneje rodile otroke z mikrocefalijo. Z raziskavami so sicer dokazali, da je bil virus zika prisoten v fetusu in amniotski tekočini okužene matere, vendar so mehanizmi, ki vodijo v poškodbe možganov zarodka, ostali neznani. Za osvetlitev patofiziologije so uporabili različne modele, med njimi tudi možganske organoide, ki so jih pripravili iz iPSC in nato izpostavili virusu zike. Pokazali so, da virus zaradi nabora izraženih membranskih receptorjev napade nevralne progenitorne celice in vodi v njihovo programirano celično smrt (apoptozo). Posledično se zmanjša število specifičnih nevronskih celic, kar se izrazi kot defekt kortikalne plošče, ki je v razvoju možganov osnova za nastanek možganske skorje. Če se korteks plošče patološko stanjša, se poruši tudi laminarna organizacija. Nadaljnje študije so pokazale,

Slika 2: Shematski prikaz stanjšanja kortikalne plošče in porušenja organizacijske strukture pri organoidu, inficiranem z virusom zika.

Prirejeno po (7).

da ima virus celično specifičen tropizem in vpliva selektivno na proliferacijo nevronskih celic. Na molekularnem nivoju so z analizo organoida opazili spremembe v metilaciji DNA, kar naj bi se fenotipsko kazalo v nevrodegenerativnih spremembah. Z nadaljnjo analizo transkriptoma so identificirali receptor, ki v osnovi sodeluje v prirojenem imunskem odzivu, pri okužbi z virusom zika pa naj bi deloval kot mediator pri okvarah nevronskih struktur (1, 2, 3, 4).

V primeru virusa zika so se organoidi pokazali tudi kot dober model za iskanje terapevtskih učinkovin. Z njimi so namreč uspeli identificirati nekatere spojine, ki omejujejo virusno replikacijo in znižajo celično smrt v organoidih (1, 2, 3, 4).

Organoidi kot modeli spektra avtističnih motenj Spekter avtističnih motenj je skupina poligenskih idiopatskih razvojnih stanj, za katera je značilna kakovostno spremenjena zmožnost socialnih interakcij ter verbalne in neverbalne komunikacije. Značilni so tudi specifični ponavljajoči se vzorci vedenja. Zaradi nabora veliko različnih genov, odgovornih za patogenost, je vidna visoka heterogenost med posameznimi kliničnimi primeri (4, 5).

Z modeli se želi bolj pojasniti sinaptični razvoj posameznikov, mednevronske povezave, povezane s procesiranjem informacij, in predvsem nepovezanost frontalnih in temporalnih regij. Ker je cerebralni korteks, ki je tarčno območje preiskovanja, pri ljudeh bistveno bolj razvit kot pri drugih vrstah, so modeli, osnovani na človeškem izvoru celic, najboljši pokazatelji patologij.

Organoidi, ki so jih izdelali iz celic posameznikov s hudo obliko spektra avtističnih motenj, so pokazali pospešeno dinamiko rasti med celicami in povečano izražanje

Organoidi so tridimenzionalne, samostojno rastoče celične kulture, ki so nastale bodisi iz več milijonov celic primarnih tkiv, induciranih pluripotentnih matičnih celic (induced pluripotent stem cells – iPSC), neonatalnih matičnih celic ali matičnih celic odraslih.

5

IZ STROKE

gena FOXG1, ki je pomemben za razvoj frontalnih regij možganov. Zaradi povišane aktivnosti tega gena posledično pride do pospešene celične proliferacije in povišanega nastanka GABA-nergičnih inhibitornih nevronov, kar se povezuje s patologijami na področjih senzorike, pomnjenja in procesiranja čustev. Hipotezo so potrdili z izbitjem gena FOX1. Z eksperimenti na organoidih so pojasnili tudi pojav makrocefalije, ki se pojavlja pri delu obolelih z avtističnimi motnjami. To so storili z izbitjem gena CHD8, ki sodeluje pri remodelaciji kromatina. Pridobljeni rezultati so pokazali, da se z izbitjem poveča izražanje drugih genov, povezanih z diferenciacijo internevronov, kar se izrazi kot povečan razrast nevronskih struktur. S študijami o spremenjenih GABA-nergičnih nevronih na organoidih torej potrjujejo hipotezo, da so spektri avtističnih motenj posledica neravnovesja med sinaptično ekscitacijo in inhibicijo v možganih (4, 5).

Ponazarjanje raka na možganih Rak na možganih je kompleksna bolezen, ki lahko izhaja iz različnih vrst celic, katerih rast pa je zelo odvisna od mikrookolja, ki ga sooblikujejo različne celične vrste, kot so makrofagi, endotelijske celice in fibroblasti. Zaradi kompleksnosti je zato skoraj nemogoče pridobiti model, ki bi to patologijo ponazarjal do podrobnosti, vseeno pa so se organoidi pokazali kot dober približek. V študiji iz leta 2016 so izdelali organoid kot model glioblastoma. Rakave matične celice na periferiji so bolj aktivno proliferirale in diferencirale kot tiste v hipoksičnem jedru organoida.

To kaže, da lahko z organoidi dobro ponazorimo in vivo tumorsko mikrookolje in tumorogenezo, ki je raznolika glede na lokacijo celic v tumorju (2, 5).

Alzheimerjeva bolezen Alzheimerjeva bolezen je nevrodegenerativna bolezen, za katero so značilne progresivna izguba spomina ter spremembe vedenja in razpoloženja. Patofiziološke značilnosti bolezni so β-amiloidni plaki in nevrofibrilarni vozli, ki nastanejo zaradi hiperfosforilacije proteina tau. Ker je Alzheimerjeva bolezen ena izmed najpogostejših bolezni starejše populacije, je dobro poznavanje mehanizmov razvoja bolezni ključnega pomena za iskanje in načrtovanje uspešnih terapevtskih pristopov (1, 2, 5).

Ker se patologija na živalskih modelih ne izrazi enako kot pri ljudeh, so boljše alternative za raziskovanje, predvsem zgodnjih stadijev bolezni, organoidi. Z organoidi, pripravljenimi iz celic bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, so uspešno prikazali amiloidne plake in hiperfosforilacijo proteina tau. Pri pacientih so identificirali specifične genske variante, med katerimi so s pomočjo tehnologije CRISPR/ Cas9 potrdili tudi vlogo gena APOE4. Z organoidi, ki so bili gensko modificiranimi in so namesto gena APOE4 vsebovali gen APOE3, so dokazali znižano količino agregatov amiloida β. Velik pomen organoidov v prihodnosti sloni na iskanju tarčnih zdravilnih učinkovin, s katerimi bi lahko ustavili oziroma pozdravili razvoj Alzheimerjeve bolezni. S pomočjo organoidov se odpira možnost izdelave personaliziranih modelov z različnimi fenotipi bolezni in s tem učinkovitejše zdravljenje bolezni z manj neželenih stranskih učinkov (1, 2, 5).

Z manipuliranjem onkogenov in tumor supresorskih genov s sistemom CRISPR/Cas9 so uspešno sprožili in spremljali tudi tumorogenezo in vitro. V štiri mesece star organoid so namreč v lokus za tumor supresorski gen TP53 vstavili onkogen HRasG12V. Celice, ki so prejele plazmid, so začele kazati tumorogene lastnosti, med drugim močno povišano proliferacijo in invazivno rast v organoid. Te tumorske celice so nato izolirali in jih prenesli v mišje modele, v katerih so ohranile invazivnost in povzročile smrt mišk v roku dveh mesecev. Z rezultati so dobili potrditev, da lahko s spreminjanjem tarčnih genov spremljamo njihov vpliv na razvoj tumorja (2, 5).

V eni izmed študij so pokazali, da če glioblastomske celice pacienta vnesejo v organoide, ti začnejo izražati značilnosti tumorja pacienta, kot sta rast in struktura. Na tridimenzionalnem sferoidnem modelu glioblastomskih možganov so preverjali tudi učinkovitost dveh zdravil za zdravljenje raka – tenozolomida in doksorubicina. Model so izdelali z vnosom glioblastomskih celic pacienta v organoid.

Rezultati so pokazali protitumorne učinke in selektivno indukcijo apoptoze v rakavih celicah. To kaže na uporabnost ogranoidov tudi na področju iskanja učinkovitih zdravil za zdravljenje raka na možganih v prihodnosti in posledično možnost razvoja personalizirane medicine (2).

6

Slika 3: Princip izdelave organoidov za proučevanje Alzheimerjeve bolezni (A) in možnosti prikazovanja patologij (B). Prirejeno po (8).

Prihodnost možganskih organoidov V zadnjem desetletju napredek na področju raziskovanja možganov zagotovo lahko pripišemo tudi tehnologiji organoidov, ki so se izkazali kot dobro orodje tako za ponazarjanje možganske strukture kot tudi patologij. A vendar bo v prihodnje treba nasloviti še nekaj izzivov. Treba je pridobiti podatke, do kakršne mere lahko možganski

IZ STROKE

organoidi funkcionalno dozorijo in procesirajo zunanje informacije ter kako bi sprožili diferenciacijo primarne kulture v več tipov celic in s tem omogočili razvoj žilnega sistema. Tako bi dobili reprezentativne podatke, s katerimi bi bili korak bližje razumevanju kompleksnost možganov in nevroloških bolezni. Že danes velik potencial organoidi predstavljajo tudi na področju personaliziranega zdravljenja. Z izdelavo možganskih organoidov iz pacientovih celic bi se lahko enostavneje proučevalo vpliv

določenih tarčnih genov posameznika na potek in prognozo bolezni. Posledično bi imeli nova potencialna prijemališča za zdravilne učinkovine na podlagi genotipizacije. V manjši meri se to raziskovalno izvaja že danes, vendar bo v prihodnosti z ustvarjanjem bolj reprezentativnih organoidov izvedba takih raziskav zanesljivejša, s tem pa bosta omogočeni tudi standardizacija in dejanska uporaba v klinični praksi.

1. Di Lullo E, Kriegstein AR. The use of brain organoids to investigate neural development and disease. Nat Rev Neurosci. 2017; 18(10): 573–584. doi:10.1038/nrn.2017.107

VIRI

2. Koo B, Choi B, Park H, Yoon KJ. Past, Present, and Future of Brain Organoid Technology. Mol Cells. 2019; 42(9): 617–627. doi:10.14348/ molcells.2019.0162 3. Trujillo CA, Muotri AR. Brain Organoids and the Study of Neurodevelopment. Trends Mol Med. 2018; 24(12): 982–990. doi:10.1016/j.molmed.2018.09.005 4. Chen HI, Song H, Ming GL. Applications of Human Brain Organoids to Clinical Problems. Dev Dyn. 2019; 248(1): 53–64. doi:10.1002/dvdy.24662 5. Amin ND, Paşca SP. Building Models of Brain Disorders with Three-Dimensional Organoids. Neuron. 2018; 100(2): 389–405. doi:10.1016/j.neuron.2018.10.007 6. Huang J, Liu F, Tang H, et al. Tranylcypromine Causes Neurotoxicity and Represses BHC110/LSD1 in Human-Induced Pluripotent Stem Cell-Derived Cerebral Organoids Model. Front Neurol. 2017; 8: 626. Published 2017 Dec 7. doi:10.3389/fneur.2017.00626 7. Gabriel E, Ramani A, Karow U, et al. Recent Zika Virus Isolates Induce Premature Differentiation of Neural Progenitors in Human Brain Organoids. Cell Stem Cell. 2017; 20(3): 397-406.e5. doi:10.1016/j.stem.2016.12.005 8. Garcia-Leon JA, Caceres-Palomo L, Sanchez-Mejias E, et al. Human Pluripotent Stem Cell-Derived Neural Cells as a Relevant Platform for Drug Screening in Alzheimer's Disease. Int J Mol Sci. 2020; 21(18): 6867. Published 2020 Sep 18. doi:10.3390/ijms21186867

ŽELITE

KR EATIVNO KA RIERO?

Obiščite našo karierno spletno stran https://www.krka.biz/sl/zaposlitev-v-krki/.

QR-koda – povezava na karierno središče

• Vpišite se v splošno bazo kandidatov za zaposlitev ali študentsko delo.

• Enostavna in hitra prijava je možna prek spleta ali mobilnega telefona.

IZ STROKE

Uporaba mezenhimskih matičnih celic za zdravljenje in klinični primeri Avtorica: Lucija Voga, 3. letnik S1 LBM I Recenzent: dr. Lenart Girandona, univ. dipl. mikrobiol.

Na začetku človeško telo sestavljajo izključno matične celice, ki so takrat še sposobne tvorbe celotnega človeškega telesa. Kasneje se večina celic diferencira v odrasle (somatske) celice, a tudi odraslim še vedno ostaneta dve vrsti matičnih celic, brez katerih ne bi zmogli regeneracije – mezenhimske (tkivne) matične celice in krvotvorne matične celice.

Mezenhimske matične oziroma stromalne celice (MMC) so heterogena podskupina stromalnih multipotentnih matičnih celic, ki jih lahko izoliramo iz človeškega tkiva. MMC so prisotne v različnih tkivih kot periciti. Periciti so celice, ki se s prstastimi podaljški oklepajo endotelija kapilar in venul ter ležijo med plastmi bazalne lamine. MMC služijo kot gradniki nekrvotvornih tkiv, hkrati pa s svojim parakrinim delovanjem usmerjajo ostale celice v telesu (slika 1). Njihove lastnosti so torej zelo ugodne za zdravljenje kostnih in hrustančnih bolezni, pa tudi za umirjanje vnetnih procesov. Slovenija je po zaslugi hematologov, kardiologov in ortopedov že nekaj let med vodilnimi državami v Evropi po številu celičnih terapij. Primer podjetja, ki z njimi sodeluje pri zdravljenju z matičnimi celicami, je Educell. V nadaljevanju so poleg osnov zdravljenja z mezenhimskimi matičnimi celicami predstavljeni tudi posamezni primeri zdravljenja, ki so bili izvedeni v Sloveniji v okviru teh sodelovanj (1, 2, 3).

Identifikacija MMC Identifikacija MMC poteka z gojenjem celic in vitro, fenotipizacijo in sposobnostjo diferenciacije. MMC pri gojenju v in vitro pogojih izkazujejo adherentnost na plastiko, imajo fibroblastom podobno obliko in tvorijo kolonije.

Celice imajo prisotne označevalce pripadnosti CD73, CD90 in CD105 ter odsotne CD45, CD34, CD14, CD11b, CD79a in

CD19. Imeti morajo sposobnost diferenciacije v osteoblaste, adipocite in hondrocite (1).

Izolacija in heterogenost izoliranih MMC MMC lahko pridobimo iz različnih tkiv v vseh stopnjah razvoja, vse od fetusa do starostnika. Pri odraslem človeku so vir matičnih celic kostni mozeg, adipocitna tkiva, periferna kri, zobna pulpa, rumeni ligament, endometrij, menstrualna kri in materino mleko, medtem ko so vir MMC pri novorojenčkih amnijska tekočina, Whartonova žolca, horionske resice, popkovnica in popkovnična kri. Čeprav poznamo vire MMC, pa ne poznamo njihovega nahajališča znotraj le-teh. Vsi viri MMC imajo skupni element, to so žile.

Predpostavila se je teorija, da so njihove niše znotraj žilnih sten v tkivih, iz katerih jih lahko izoliramo (slika 1) (1).

Odvzete MMC se med seboj razlikujejo glede na vir, posameznika in kulturo, ki nastane in vitro. Celice, odvzete ob rojstvu, hitreje proliferirajo in naredimo lahko več pasaž (presaditev celic, ki so v kulturi dosegle preveliko gostoto, v novo celično kulturo) in vitro, preden dosežejo senescenco.

Medtem pa tiste iz kostnega in adopocitnega tkiva tvorijo večje število kolonij. Med posamezniki se celice razlikujejo predvsem po hitrosti proliferacije in osteogenezi (1).

Celice, odvzete iz vsakega od teh tkiv, se ob gojenju in vitro pod ustreznimi pogoji diferencirajo v različne celice. Čeprav se celice iz vseh tkiv lahko diferencirajo, se kakovost diferenciacije med različnimi viri razlikuje. Velike razlike so predvsem pri diferenciaciji v hrustančne celice, kjer se na primer celice iz kostnega mozga precej bolje diferencirajo kot celice iz maščobnega tkiva (1, 4).

Sposobnosti MMC

Slika 1: Aktivacija in parakrino delovanje MMC. Prirejeno po (3).

8

MMC so sposobne samoobnove in diferenciacije v celice mezoderma, in sicer v adipocite, osteocite, hondrocite in stromalne celice. Imajo pa tudi sposobnost

IZ STROKE

transdiferenciacije, kar pomeni, da lahko diferenciacija poteka tudi v določene celice drugih dveh kličnih listov, ektoderma in entoderma. Iz MMC lahko tako nastanejo tudi nevroni, hepatociti in β-celice pankreasa (1).

Druge sposobnosti MMC so parakrine in imunske oziroma imunomodulatorne. Slednje se izrazijo zaradi regulacije in interakcije MMC z elementi prirojene in pridobljene imunosti, predvsem s citokini. Vpliv, ki je posledica aktivacije teh celic, imajo MMC predvsem na nevtrofilce, makrofage, dendritične celice, mastocite, limfocite in naravne celice ubijalke (slika 2). Posledica delovanja na te celice je umirjanje vnetja, ko je to pretirano in onemogoča regeneracijo (1).

Slika 2: Imunomodulatorne sposobnosti MMC. Prirejeno po (1).

MMC delujejo parakrino z izločanjem sekretoma, kar podpira regenerativne procese poškodovanih tkiv.

Sekretom vsebuje komponente ekstracelularnega matriksa, proteine, povezane z adhezijo, encime, aktivatorje in inhibitorje encimov, rastne faktorje, citokine ter kemokine.

Te komponente vplivajo na regulacijo angiogeneze, kemotakso, regeneracijo in reduciranje fibroze ter imajo protiparazitsko, protibakterijsko in protivirusno delovanje.

Posledici tega delovanja sta spodbujanje celic k regeneraciji tkiva in protimikrobno delovanje (1).

Zdravljenje z MMC MMC so zaradi ugodnih sposobnosti široko uporabne pri zdravljenju. V Sloveniji se tako MMC uporabljajo v ortopediji, hematologiji, gastroenterologiji, zobozdravstvu, dermatologiji in estetiki. V ortopediji se uporabljajo pri artrozah in hrustančnih lezijah, v hematologiji na področju presaditve krvotvornih matičnih celic, kjer se soočamo z boleznijo presadka proti gostitelju, v sklopu gastroenterologije pa je uporaba celic povezana s Crohnovo boleznijo in perianalnimi fistulami. V zobozdravstvu je uporaba povezana z rekonstrukcijo kosti v čeljusti po zahtevnih ekstrakcijah zob, na področju dermatologije se uporabljajo za zdravljenje alopecije in celjenje kroničnih ran ter v estetiki za s celicami obogaten prenos maščobe (2).

(Kostno-)hrustančne lezije (Kostno-)hrustančne lezije so omejene poškodbe hrustanca, ki nastanejo zaradi poškodbe pri gibanju. Ker hrustanec ni ožiljen, se sklep izredno počasni regenerira.

Poškodba se lahko globi, in ko doseže kost (postane kostno-hrustančna lezija), začne boleti. Bolečina v sklepu onemogoča kakovostno gibanje, kar poslabša splošno zdravje posameznika. Dodatno onemogočenje celjenja pa povzroči vnetje v sklepu. Sprva se je za zdravljenje kostnohrustančnih poškodb uporabljala implantacija avtolognih hondrocitov. Uporabljala se je suspenzija hondrocitov, ki so jo kirurgi ob prvi operaciji odvzeli bolniku, jo izolirali in primerno gojili. Nato so jih kirurgi nanesli na površino poškodovanega sklepa. Novejše izvedbe te metode vključujejo uporabo MMC za implantacijo. Lezije zdravimo z večplastnimi ogrodji v kombinaciji s celicami, torej s postopki tkivnega inženiringa. Takšna ogrodja omogočajo dograditev hrustanca, saj stabilizirajo MMC in jim nudijo primerno okolje za diferenciacijo v hondrocite in osteocite.

Najpogosteje so uporabljena ogrodja, ki so iz kombinacije kolagena in hidroksiapatita. Na ogrodje lahko nasadimo avtologne hondrocite ali MMC (2, 5, 6).

Izvedli so študijo na pacientih, ki so potrebovali operacijo kolena zaradi kronične hrustančne lezije. Z artrotomijo so vstavili trislojno ogrodje na mesto poškodbe. Ogrodje so nato fiksirali s fibrinskim lepilom. Pred zaprtjem rane so vanj na več mestih vbrizgali avtologne hondrocite ali MMC. Pri določenih bolnikih so to naredili, ne da bi ogrodje prej navlažili, pri določenih pa so ga prej navlažili z medijem za celične kulture ali s krvjo. Nasaditev MMC in avtolognih hondrocitov je privedla do uspešnega izida zdravljenja kroničnih lezij. Večjih razlik med MMC in avtolognimi hondrociti ni bilo zaznati, subjektivno pa uporaba MMC povzroči še nekoliko hitrejše okrevanje po operaciji. Izkazalo se je, da je boljše ogrodje pred nasaditvijo celic navlažiti s krvjo, saj zmanjša možnost nastanka zgodnjih pooperativnih zapletov (6).

Zdravljenje dolgih kosti Zdravljenje kosti lahko poteka konservativno ali operativno.

Velike poškodbe ali bolezni dolgih kosti običajno zdravimo z operativnim posegom. Med možnosti operativnega zdravljenja dolgih kosti spada tudi uporaba tkivnega inženiringa. Gre za implantacijo avtolognega kalcijtrifosfatnega ogrodja, v katerega so nasadili MMC. Pacientu odvzamejo MMC, jih gojijo in diferencirajo v osteoblaste.

Sledijo priprava kalcij-trifosfatnega ogrodja in nasaditev celic vanj ter implantacija pripravljenega presadka. Metoda je prinesla relativno dobre rezultate, vendar bi zelo verjetno še boljše rezultate dobili s celicami, ki niso diferencirane ali pa so le v začetni fazi diferenciacije (7, 8).

Starejši moški je utrpel hudi poškodbi obeh stegnenic v prometni nesreči. Obe stegnenici sta bili operirani in stabilizirani z intramedularnimi žeblji. Leva stegnenica se je normalno zarastla, medtem ko se desna sploh ni. Dve leti po prometni nesreči so se odločili za uporabo tkivnega

9

IZ STROKE

inženiringa. MMC so uspešno izolirali, gojili in diferencirali v osteoblaste. Naredili in implantirali so dva presadka. Kost so ponovno stabilizirali z žeblji. Po enem mesecu so že bile videle indikacije uspešnega zdravljenja (8).

Bolezen presadka proti gostitelju Za zdravljenje mnogih hematoloških bolezni je transplantacija kostnega mozga najučinkovitejša, za nekatere pa celo edina možna rešitev. Po alogeni (in v redkih primerih celo po avtologni) transplantaciji krvotvornih matičnih celic se lahko pojavi bolezen presadka proti gostitelju (GvHD). Akutna bolezen presadka proti gostitelju (aGvHD) nastane kot posledica aktivacije darovalčevih limfocitov proti prejemnikovim antigenom in najpogosteje prizadene kožo, jetra in črevesno sluznico. GvDH se v 30–40 % pozdravi s kortikosteroidi, sicer pa preide v »na steroide odporno akutno GvDH«, za katero je značilna visoka stopnja umrljivosti. Preživeli bolniki običajno razvijejo kronično obliko bolezni (cGvHD). MMC se kažejo kot primerno zdravljenje aGvHD v prvi fazi zaradi umirjanja vnetja, ki navadno poteka po celem telesu, v drugi fazi pa zaradi njihove sposobnosti regeneracije tkiva (2, 9).

Med letoma 2014 in 2017 so na Pediatrični kliniki Univerznega kliničnega centra Ljubljana zdravili tri bolnike, ki so po alogeni transplantaciji krvotvornih matičnih celic (KMC) razvili aGvHD in jim zdravljenje s kortikosteroidi ni pomagalo, zato so se odločili za uporabo MMC. Eden izmed primerov je bil deček, diagnosticiran z ALL, ki je potreboval transplantacijo KMC. Osem tednov po transplantaciji se je razvila aGvHD. Prejel je vse skupaj deset odmerkov MMC. Prve štiri tedne je prejemal dva odmerka tedensko in dva tedna en odmerek tedensko. Po tretjem odmerku se je stanje na koži že zelo izboljšalo, po desetem odmerku pa so dosegli popolno odpravo aGvHD (9).

Covid-19 Bolniki s covidom-19 lahko imajo klinične znake, ki zajemajo vse od manjšega prehlada do akutnega respiratornega distresnega sindroma (ARDS) s potrebo po respiratorju. Pri hudih oblikah covida-19 gre namreč pri večini bolnikov za sproščanje velikih količin vnetnih citokinov in kemokinov zaradi premočnega (vnetnega) imunskega odziva, kar imenujemo citokinska nevihta. MMC uporabimo zaradi njihovih sposobnosti imunomodulacije in stimulacije

Slika 3: Delovanje MMC pri zdravljenju bolnikov, ki so zaradi okužbe s SARSCoV-2 razvili ARDS. Prirejeno po (11).

10

»Dokler bomo ljudje, bodo bolezni in nekatere od teh bomo zagotovo lahko zdravili s celicami.

Ne nazadnje smo sestavljeni iz celic, ne iz zdravil.« regenerativnih procesov v sluznici pljuč pacientov z ARDS. Z uporabo MMC dosežemo zmanjšanje količin vnetnih citokinov in kemokinov, s čimer izboljšamo zdravstveno stanje pacienta (slika 3). MMC se v tem primeru aplicirajo intravensko. Ta aplikacija je primerna, saj pri prvem prehodu po krvnem obtoku omogoča kopičenje MMC v ciljnem organu, pljučih (10).

V enem izmed kliničnih primerov so imeli bolnika z dnevnim poslabševanjem zdravstvenega stanja. Bolnik je imel hudo obliko covida-19. Kmalu po hospitalizaciji je potreboval mehansko ventilacijo in je razvil ARDS. Ker so izčrpali vse možnosti zdravljenja in se je klinično stanje slabšalo, so se odločili za zdravljenje z MMC. Pacient je prejel tri doze alogenskih MMC. Po prejetih dozah MMC so preiskave pokazale izboljšanje zdravstvenega stanja, tudi potrebe po mehanski ventilaciji ni bilo več. Stanje se je še naprej izboljševalo, kar se je jasno videlo tudi na rentgenski sliki pljuč, kjer se je značilna slika covida-19 zmanjševala.

Mesec dni po prejemu zadnje doze MMC je bil odpuščen iz bolnišnice (10).

Zaključek Zdravljenje z MMC se v praksi uporablja že kar nekaj časa, a kljub temu je še vedno veliko prostora za izboljšanje obstoječih metod in za ustvarjanje novih. S tem ko pridobivamo nova znanja o lastnostih, interakcijah in sposobnostih MMC, se nam odpirajo vrata k boljšemu in uspešnejšemu zdravljenju z njimi.

Za nekaj zaključnih misli o razvoju zdravljenja z mezenhimskimi matičnimi celicami sem prosila strokovnjaka na tem področju, dr. Lenarta Girandona, univ. dipl. mikrobiol.: »Ko je naše podjetje začelo delovati, smo bili eni redkih podjetij, ki se je ukvarjalo s celičnimi terapijami. A vsa ta leta se je nabor znanja povečeval tako v svetu kot v Sloveniji, zaradi česar smo že nekaj let v vrhu Evrope po številu celičnih terapij. Vseeno pa bo do splošnega sprejetja celičnega zdravljenja potrebnih še kar nekaj naporov. Prvi večji obrat celičnih terapij se je začel s klinično uporabo

IZ STROKE

MMC. Od začetkov smo naredili že veliko korakov. Hkrati pa vemo, da nas čaka še veliko izzivov in možnosti na tem področju. Dokler bomo ljudje, bodo bolezni in nekatere od

teh bomo zagotovo lahko zdravili s celicami. Ne nazadnje smo sestavljeni iz celic, ne iz zdravil.«

VIRI

1. Andrzejewska A, Lukomska B, Janowski M. Concise review: Mesenchymal stem cells: from roots to boost. Stem Cells. 2019; 37(7): 855–864. doi: 10.1002/stem.3016 2. Educell. Mezenhimske matične celice. https://www.educell.si/. Dostop: 7. 3. 2022.

3. Murphy MB, Moncivais K, Caplan AI. Mesenchymal stem cells: Environmentally responsive therapeutics for regenerative medicine. Exp Mol Med. 2013; 45(11): 1–16. doi: 10.1038/emm.2013.94 4. Garcia J, Mennan C, McCarthy HS, Roberts S, Richardson JB, Wright KT. Chondrogenic Potency Analysis of Donor-Matched Chondrocytes and Mesenchymal Stem Cells Derived from Bone Marrow, Infrapatellar Fat Pad, and Subcutaneous Fat. Stem Cells Int. 2016; 2016: 6969726. doi:10.1155/2016/6969726 5. Martinčič D, Radosavljevič D, Drobnič M. Ten-year clinical and radiographic outcomes after autologous chondrocyte implantation of femoral condyles.

Knee Surgery, Sport Traumatol Arthrosc. 2014; 22(6): 1277–1283. doi:10.1007/s00167-013-2778-3 6. Martinčič D, Leban J, Filardo G, et al. Autologous chondrocytes versus filtered bone marrow mesenchymal stem/stromal cells for knee cartilage repair—a prospective study. Int Orthop. 2021; 45(4): 931–939. doi:10.1007/s00264-020-04727-2 7. Rupar P, Andoljšek M, Brodnik B. Zapleti na skeletu po operativnem zdravljenju zlomov. In: Poškodbe v Osnovnem Zdravstvu. Kranjska Gora; 2004: 141–144.

8. Krečič - Stres H, Krkovič M, Koder J, et al. Mesenchymal stem cells: A modern approach to treat long bones defects. IFMBE Proc. 2007; 16(1): 253–256. doi:10.1007/978-3-540-73044-6_63 9. Česen Mazič M, Girandon L, Kneževič M, Avčin SL, Jazbec J. Treatment of Severe Steroid-Refractory Acute-Graft-vs.-Host Disease With Mesenchymal Stem Cells–Single Center Experience. Front Bioeng Biotechnol. 2018; 6(July): 1–6. doi:10.3389/fbioe.2018.00093 10. Primorac D, Stojanović Stipić S, Strbad M, et al. Compassionate mesenchymal stem cell treatment in a severe COVID-19 patient: a case report. Croat Med J. 2021; 62(3): 288–296. doi:10.3325/cmj.2021.62.288 11. Durand N, Mallea J, Zubair AC. Insights into the use of mesenchymal stem cells in COVID-19 mediated acute respiratory failure. Regen Med. 2020; 5(1). doi:10.1038/s41536-020-00105-z

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim napredkom v znanosti že 172 let prispevamo k izboljšanju zdravja in dobrega počutja v vseh življenjskih obdobjih. Soočamo se z novimi boleznimi in zdravstvenimi izzivi ter iščemo rešitve za zdravo prihodnost novih generacij. Ko povrnemo ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo opravili dobro.1, 2, 3

Odkritja, ki spreminjajo življenja bolnikov Pfizer Luxembourg SARL, GRAND DUCHY OF LUXEMBOURG, 51, Avenue J.F. Kennedy, L – 1855, Pfizer, podružnica Ljubljana, Letališka cesta 29a, 1000 Ljubljana

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for all. Dostopno na: https://www.pfizer.com/news/hot-topics/partnering_to_improve_health_for_all. Dostopano: januar 2022. 2. Pfizer: Company fact sheet. Dostopno na: https://www.pfizer.com/about/leadership-and-structure/company-fact-sheet. Dostopano: januar 2022.

3. Pfizer: Company Timeline: a Legacy of Innovation.

Dostopno na: https://www.pfizer.com/about/history.

Dostopano: januar 2022.

PP-PFE-EEP-0423

Januar 2022

172

že od 1849

11

AI KOTIČEK

Umetna inteligenca pri odkrivanju raka, diagnostiki in terapiji Natalija Trunkelj, 4. letnik EM FAR

Rak je agresivna bolezen, ki ima zelo nizko stopnjo preživetja. Osnova za izboljšanje stopnje preživetja je razvoj protirakave terapije, kar pa je izjemno dolg in predvsem izjemno drag proces. Danes imamo sicer na voljo številne možnosti terapije raka, ki pa nam vedno ne ponujajo zadovoljivih rezultatov.

Zgodnja in pravilna diagnoza raka je za povečanje verjetnosti pacientovega preživetja ključnega pomena. Najsodobnejši pristopi umetne inteligence danes že omogočajo hitrejše in natančnejše diagnosticiranje tumorjev, kar izboljša kvaliteto življenja in poveča stopnjo preživetja (1, 2).

Diagnoza raka Faza odkritja, natančnost diagnoze in določitev stadija so ključni trije dejavniki pri diagnosticiranju rakavega obolenja in pri nadaljnjih odločitvah za terapijo. Onkologija je z uporabo umetne inteligence na tem področju v zadnjih letih naredila ogromen korak naprej (3).

Kot je v intervjuju za revijo Nature povedal Elemento (4), so danes najbolj razvite metode uporabe umetne inteligence pri diagnostiki malignih obolenj s slikanjem.

V raziskavi, predstavljeni v članku (5), so ugotovili, da je možno globoko nevronsko mrežo za sposobnost prepoznavanja malignih znamenj iz fotografij naučiti z enako natančnostjo, ki se lahko primerja z natančnostjo najbolj izkušenih dermatologov. Z nadgradnjo razvoja so nevronske mreže usposobili za samostojno analizo radioloških in digitaliziranih histopatoloških slik za različne vrste raka.

Poleg detekcije iz slik se lahko umetna inteligenca uporablja tudi za identifikacijo polipov na videoposnetkih kolonoskopije (6). Zmožnost detekcije raka na osnovi izvedene kolonoskopije namreč močno variira od usposobljenosti endoskopista. Umetna inteligenca zato postaja vedno pomembnejši način za spopadanje z izzivi pravilnega diagnosticiranja v kolonoskopiji. Najnovejše tehnologije umetne inteligence, kot so globoke nevronske mreže, so omogočile računalniško podprto odkrivanje polipov (CADe) in klasifikacijo (CADx) v realnem času. CADe je zasnovan kot pomoč endoskopom, da ne spregledajo polipov. CADx pa jim pomaga pri histološki interpretaciji polipov z večjo natančnostjo, kot to lahko izvedejo sami (11).

12

Slika 1: Povezovanje zbirk podatkov iz različnih virov, sekvenciranje, strukturiranje in preverjanje teh lahko poveča obseg relevantnega znanstvenega prostora modelov umetne inteligence, ki omogočajo odkrivanje zdravil. Prirejeno po (3).

Razvoj protirakave terapije Danes imamo na razpolago velik nabor podatkov o rakavih obolenjih, na osnovi katerih lahko s pomočjo umetne inteligence poenostavimo proces odkrivanja protitumornih učinkovin. Nabori podatkov nam namreč omogočijo razvoj

AI KOTIČEK

modelov, s pomočjo katerih obravnavamo vsak element v fazah odkrivanja zdravil, kar je razvidno iz slike 1.

V praksi najdemo veliko primerov, kjer različni računalniški modeli z veliko stopnjo natančnosti napovedo učinkovitost na novo odkritih zdravil z upoštevanjem različnih dejavnikov, kot na primer mutacije celičnega genoma. Prav tako ima umetna inteligenca velik potencial pri napovedi rezistence tumornih celic na protitumorne učinkovine, kar nam lahko pomaga tako pri razvoju kot pri izbiri ustrezne terapije (2).

Prognoza bolnikov in odzivi na terapijo Izbira primerne terapije za posameznega pacienta je zelo pomembna, saj omogoča zmanjšanje tveganja slabih kliničnih izidov in prepreči visoke stroške terapije (3).

Kot zanimivost, raziskave so pokazale, da klinik v povprečju porabi le 4,6 ure tedensko za pridobitev najnovejšega strokovnega znanja na svojem področju. Posledično prihaja do vedno večjih razkorakov med najnovejšimi odkritji in njihovo dejansko uporabo v klinični praksi. Sledenje novostim in implementacija v prakso je za izboljšanje stopnje preživetja v onkologiji ključnega pomena (10).

V ZDA je bil za pomoč onkologom pri sprejemanju odločitev o zdravljenju razvit tako imenovan »Watson for Oncology« (WFO). Sistem na osnovi zbranih podatkov iz zdravstvenih kartotek pacientov s pomočjo umetne inteligence določi ustrezno protirakavo terapijo (7). WFO deli priporočila za zdravljenje na tri sklope: priporočena, to je zelena »škatla«, ki predstavlja zdravljenje, podprto z očitnimi dokazi; za premislek, to je rumena »škatla«, ki predstavlja potencialno primerno alternativo, in pa nepriporočljivo zdravljenje, to je rdeča »škatla«, kar pomeni zdravljenje s kontraindikacijami ali pa prisotnost očitnih dokazov proti njegovi uporabi. WFO ima v klinični praksi številne prednosti: izboljša delovno učinkovitost zdravnikov, zmanjša njihovo obremenitev, skrajša čas do izbire ustrezne kemoterapije in zmanjša obremenitev samih pacientov, ki posledično manj časa preživijo v bolnišnicah. Ne glede na številne prednosti ima WFO tudi omejitve. Omejena je na primer njegova uporabnost na drugačni strukturi populacije, kot jo imajo ZDA. Rumena in bela rasa se zaradi razlik v strukturi ključnih encimskih skupin za presnovo zdravil razlikujeta v občutljivosti in toleranci na določene kemoterapevtike, zato morajo biti klinične smernice za uporabo modela med državami in regijami različne (10).

Prihodnost umetne inteligence v protirakavi terapiji Elemento predvideva, da bodo modeli umetne inteligence, ki napovedujejo odziv na določena zdravljenja, kmalu dovolj zreli za implementacijo v vsakodnevno klinično prakso (4).

Dolgoročno lahko po besedah Elementa pričakujemo, da se bo umetna inteligenca uporabljala tako za izbiro učinkovite in varne kombinacije terapij kot tudi ustrezne doze za vsakega posameznega pacienta. Kmalu lahko pričakujemo

tudi prva zdravila proti raku za prepoznavanje obetavnih tarč in oblikovanje novih molekul s skoraj zagotovljeno učinkovitostjo in omejeno toksičnostjo, razvitih z uporabo umetne inteligence.

Prav tako se bo uporaba umetne inteligence osredotočila na področje preventive pri rakavih obolenjih (4). Že danes lahko na podlagi izvidov rutinskega slikanja (mamografije) s pomočjo algoritmov umetne inteligence predvidimo prihodnje tveganje za razvoj raka (8). Najnovejša tehnologija omogoča zbiranje in analiziranje množice podatkov na različne načine, tako pri vsakem posameznem pacientu kot na izbranem vzorcu populacije. Poleg elektronskega zdravstvenega zapisa in genetskih testov nam lahko že senzorji iz pametnih telefonov ali drugih pametnih naprav, kot so pametne ure, zberejo velike količine podatkov. Tako zbrani dodatni podatki o posameznikovem fiziološkem stanju in vplivih okolja, omogočijo algoritmu umetne inteligence, da izboljša svojo natančnost pri napovedovanju in diagnostiki. Tako lahko umetna inteligenca vsakega posameznika spodbuja k preventivnemu vedenju in odpovedi določenih razvad (na primer alkoholu, prenajedanju, pretiranemu izpostavljanju soncu), ki bi lahko v prihodnosti privedle k razvoju rakavega obolenja (3).

Medicina je področje, ki je že od samih začetkov razvoja umetne inteligence eno izmed najobetavnejših področij za aplikacijo njenih pristopov, hkrati pa je to področje, kjer se principi umetne inteligence najtežje sprejemajo. Vzrokov za to je lahko več, predvsem nepripravljenost, da bi odločitve o zdravljenju pacienta zaupali strojem (9). Za korak naprej v uporabi umetne inteligence je zato ključnega pomena krepitev znanja in zaupanja zdravnikov v odločanje na osnovi modelov umetne inteligence (3).

Danes imamo sicer na voljo številne možnosti terapije raka, ki pa nam vedno ne ponujajo zadovoljivih rezultatov.

Zgodnja in pravilna diagnoza raka je za povečanje verjetnosti pacientovega preživetja ključnega pomena.

13

AI KOTIČEK

1. Huang S, Yang J, Fong S, Zhao Q. Artificial intelligence in cancer diagnosis and prognosis: Opportunities and challenges. Cancer Lett.

2020; 471: 61–71. doi:10.1016/j.canlet.2019.12.007

VIRI

2. Liang G, Fan W, Luo H, Zhu X. The emerging roles of artificial intelligence in cancer drug development and precision therapy. Biomed Pharmacother. 2020; 128: 110255. doi:10.1016/j.biopha.2020.110255 3. Bhinder B, Gilvary C, Madhukar NS, Elemento O. Artificial Intelligence in Cancer Research and Precision Medicine. Cancer Discov. 2021; 11(4): 900–915. doi:10.1158/2159-8290.CD-21-0090 4. Elemento O, Leslie C, Lundin J, Tourassi G. Artificial intelligence in cancer research, diagnosis and therapy. Nat Rev Cancer. 2021; 21(12): 747–752. doi:10.1038/s41568-021-00399-1 5. Esteva A, Kuprel B, Novoa RA, et al. Dermatologist-level classification of skin cancer with deep neural networks [published correction appears in Nature.

2017 Jun 28;546(7660):686]. Nature. 2017; 542(7639): 115–118. doi:10.1038/nature21056 6. Wang P, Xiao X, Glissen Brown JR, et al. Development and validation of a deep-learning algorithm for the detection of polyps during colonoscopy. Nat Biomed Eng. 2018; 2(10): 741–748. doi:10.1038/s41551-018-0301-3 7. Printz C. Artificial intelligence platform for oncology could assist in treatment decisions. Cancer. 2017; 123(6): 905. doi:10.1002/cncr.30655 8. Yala A, Lehman C, Schuster T, Portnoi T, Barzilay R. A Deep Learning Mammography-based Model for Improved Breast Cancer Risk Prediction. Radiology.

2019; 292(1): 60–66. doi:10.1148/radiol.2019182716 9. Begoli E., Bhattacharya T., Kusnezov D. The need for uncertainty quantification in machine-assisted medical decision making. Nat Mach Intell 1, 20–23 (2019). https://doi.org/10.1038/s42256-018-0004-1 10. Jie Z, Zhiying Z, Li L. A meta-analysis of Watson for Oncology in clinical application. Sci Rep. 2021; 11(1): 5792. Published 2021 Mar 11. doi:10.1038/ s41598-021-84973-5 11. Mori Y, Neumann H, Misawa M, Kudo SE, Bretthauer M. Artificial intelligence in colonoscopy - Now on the market. What's next?. J Gastroenterol Hepatol. 2021; 36(1): 7–11. doi:10.1111/jgh.15339

Z NOVIM IMENOM ZA VRHUNSKO ODPORNOST

14 ZLATI SPONZOR SLOVENSKIH REPREZENTANC V TEKU NA SMUČEH

Vitamin C in cink

www.defendyl.si

SI-DEF-0422-001 Informacije za uporabnike

Izvleček bukovega ostrigarja

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Kako se znebiti brazgotin, ki ostanejo po aknah Tina Škvarč, 4. letnik EM FAR

Z aknami se spopada več kot 90 % mladostnikov in 12–14 % odraslih. Folikularna hiperkeratinizacija, povečana produkcija sebuma, proliferacija bakterije P. acnes v žlezah lojnicah in sproščanje vnetnih mediatorjev v kožo so dejavniki, ki pripomorejo k nastanku aken.

Akne so zelo pogosta kožna bolezen, s katero se sreča večina mladih ljudi. Stres, hormonske nepravilnosti in mastna študentska prehrana praktično kličejo po nastanku roženih čepkov in komedonov na našem obrazu. Na žalost pa so posledice stiskanja aken trajne in se kažejo kot brazgotine, ki pomembno vplivajo na posameznikovo samopodobo.

V tem članku bo zato predstavljeno, kako se spopasti z brazgotinami in kateri so mehanizmi, ki pri tem sodelujejo.

Patogeneza brazgotin Celjenje aken poteka v treh stopnjah: vnetje, nastajanje granulacijskega tkiva in remodeliranje matriksa. Faza vnetja igra pomembno vlogo v nastanku rdečice in hiperpigmentaciji, stimulirana je lahko tudi melanogeneza.

V naslednji fazi pride do popravljanja poškodb tkiva in nastajanja novih kapilar, produkcija kolagena s pomočjo fibroblastov pa se začne 3–5 dni po nastanku poškodbe.

Brazgotine se delijo glede na to, ali gre za izgubo ali pridobitev kolagena na mestu poškodbe. Hipertrofične brazgotine so dvignjene zaradi prekomernega odlaganja kolagena, atrofične pa vdrte v kožo zaradi izgube (1).

Retinoidi Retinoidi so derivati vitamina A, ki se uporabljajo za zdravljenje aken, predvsem zaradi sposobnosti regulacije folikularne hiperkeratinizacije in zmanjševanja vnetja.

V kozmetičnih izdelkih lahko najdemo le retinoide s šibkejšim delovanjem, to sta retinol in retinal, v zdravilih pa tudi retinojsko kislino (tretinoin). Topikalno uporabljeni tretinoin deluje tako komedolitično kot protivnetno. Zmanjšuje kohezivnost folikularnih epitelijskih celic, kar povzroči zmanjšano nastajanje mikrokomedomov. Poleg tega tretinoin stimulira mitozo in pospešuje obnovo folikularnih epitelijskih celic (2). Zaradi svoje zmožnosti eksfoliacije (luščenja) kože pomaga hitro odstranjevati odmrle kožne celice in podpira nastajanje kolagenskih vlaken.

V Sloveniji imamo na voljo zdravilo Zalna®, ki poleg tretinoina vsebuje še antibiotik klindamicin. Ta se veže na podenote 50S ribosoma P. acnes in preprečuje podaljšanje peptidnih verig z vplivanjem na prenos peptidila, s čimer zavira sintezo bakterijskih beljakovin in na ta način deluje bakteriostatično (2). V tujih državah so na voljo tudi kreme, ki vsebujejo le

tretinoin in so zaradi hkratnega pomlajevalnega učinka zelo pogosta izbira mnogih kupcev, tudi tistih, ki se ne borijo z aknami.

Kar zadeva tveganje lokalnih retinoidov za teratogenost, je odbor PRAC (Pharmacovigilance Risk Assessment Committee) zaključil, da razpoložljivi podatki kažejo, da je sistemska izpostavljenost po lokalni uporabi po pričakovanju zanemarljiva in ni verjetno, da bi pri plodu povzročila neželene izide. Vendar glede na dejstvo, da smo ljudje najobčutljivejša vrsta za retinoidno embriopatijo in da k povečani sistemski izpostavljenosti lahko prispeva na primer čezmerna uporaba in poškodovana kožna pregrada, se je odbor PRAC strinjal, da tveganja za teratogenost ni mogoče popolnoma izključiti (3). Zato so zdravilo Zalna® in vsi izdelki z derivati vitamina A kontraindicirani med nosečnostjo, saj lahko vplivajo na gensko ekspresijo regulatornih genov v zarodku.

Vitamin C Reaktivne kisikove zvrsti nastajajo, medtem ko je koža izpostavljena UV-žarkom. Svoje škodljivo delovanje kažejo z okvaro deoksiribonukleinske kisline (DNA), celičnih membran in proteinov, vključno s kolagenom (4).

Koža se proti njim bori s sistemom encimskih in neencimskih antioksidantov. Vitamin C oziroma L-askorbinska kislina

15

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

je najbolje zastopan antioksidant v naši koži. Vodotopen vitamin donira elektrone in na ta način nevtralizira proste radikale, prisotne v vodnem predelu celice. Pomaga tudi pri regeneraciji oksidirane oblike vitamina E, lipidotopnega antioksidanta, ki je pomemben za preventivo oksidativnih poškodb v lipidih celične membrane (4). Zato ne preseneča, da lahko v kozmetičnih izdelkih ta dva vitamina pogosto najdemo v kombinaciji. Namenjeni so uporabi na od sonca poškodovani koži s pigmentnimi znamenji, ki so posledica stiskanja aken.

Azelainska kislina Azelainska kislina je naravno prisotna, nasičena dikarboksilna kislina. Najdemo jo lahko tako v kozmetičnih izdelkih (tudi kot azeloglicin) kot tudi v poltrdnih dermalnih farmacevtskih oblikah, običajno v 20-odstotni koncentraciji.

Pri nas je na voljo krema Skinoren®, ki je velikokrat prva izbira pri zdravljenju aken, učinkovita pa je tudi, ko akne niso več prisotne in želimo sanirati le posledice. Deluje po principu zaviranja sinteze DNA v celicah, ki proizvajajo prekomerno količno melanina, kompetitivno zavira encim tirozinazo in deluje antioksidativno (5).

AHA-kisline Kemični pilingi se uporabljajo za sprožitev kontrolirane poškodbe kože. Na ta način uničimo epidermis oziroma celo del dermisa, odvisno od jakosti in tipa uporabljane kisline, z namenom spodbujanja regeneracije kože in remodelacije tkiva. Najpogosteje uporabljane kisline so glikolna, laktična in mandelična. Vse tri so predstavnice tako imenovanih alfa hidroksi kislin (AHA) (6).

Glikolna kislina poveča ekspresijo gena za sintezo hialuronske kisline in kolagena prek povečanja sekrecije inteterlevkina IL-6. Zdravljenje z glikolno kislino v koncentracijah od 10 do 30 % za 3–5 minut v dvotedenskih intervalih je dokazano učinkovit in varen način sanacije površinskih brazgotin (6).

Laktična kislina stanjša vrhnjo plast epidermisa (stratum corneum) prek zmanjševanja kohezije korneocitov. Ima posvetlitvene in vlažilne učinke. Študije so pokazale izboljšanje v teksturi, pigmentaciji in izgledu zdravljene kože ter posvetlitev brazgotin (6).

Mandelična kislina je relativno velika molekula, zato je penetracija v globlje plasti slabša. Poznana je kot varna učinkovina in je namenjena le površinskemu delovanju.

Uporabljene koncentracije za svetljenje in poživitev kože so med 20 in 50 % (6).

Niacinamid Niacinamid je amid vitamina B3 (niacin). Uporablja se za zdravljenje postinflamatornih hiperpigmentaciji, ki nastanejo kot posledica aken. Za razliko od nekaterih ostalih učinkovin za zdravljenje hiperpigmentaciji je niacinamid zelo stabilen, saj nanj ne vplivata svetloba in vlaga. Običajno ti dejavniki povzročijo, da se druge učinkovine, na primer vitamin C, razgradijo, inaktivirajo in potencialno iritirajo kožo.

Niacinamid zdravi hiperpigmentacije tako, da prepreči prenos melanina (kožnega pigmenta) na površino kože. Še dodatna prednost je, da v primerjavi z ostalimi načini svetljenja kože ne povzroča fotosenzitivnosti (7).

Hialuronska kislina Hialuronska kislina je hidrofilni, linearni polisaharid, ki je naravno prisoten v našem vezivnem tkivu. Nase veže vlago iz zraka in tako poveča hidracijo dermisa. Injiciranje prečno premrežene hialuronske kisline stimulira sintezo kolagena in delno obnovi komponente matriksa, z namenom, da pride do mehanskega raztezanja dermisa, kar vodi v aktivacijo fibroblastov. Daljnoročne izboljšave so lahko vidne že po enem do treh tretmajih, je pa korekcija žal le začasna, saj hialuronsko kislino razgradijo v nas že naravno prisotni encimi hialuronidaze (5).

Vsekakor pa je priporočljivo vlaženje kože z izdelki, ki imajo dodano hialuronsko kislino, da si koža nekoliko opomore po uporabi retinoidov in kislin, ki jo lahko nekoliko izsušijo.

Zaključek Treba je poudariti, da se ob uvedbi aktivnih učinkovin (retinoidi, kisline) v vsakodnevno nego poveča občutljivosti na UV-žarke. Zato je treba zmanjšati izpostavljanje soncu in uporabiti ustrezna sredstva za sončenje z zaščitnim faktorjem najmanj 30 ter nositi primerna zaščitna oblačila.

1. Fabbrocini G, Annunziata MC, D'Arco V, et al. Acne scars: pathogenesis, classification and treatment. Dermatol Res Pract. 2010; 2010: 893080. doi:10.1155/2010/893080

VIRI

2. Centralna baza zdravil. Povzetek glavnih značilnosti zdravila. Zalna. http://www.cbz.si/zzzs/pao/bazazdr2.nsf/o/75233049EE0A5738C1257BAC00834241/$File/s-021515.pdf. Dostop: marec 2022.

3. Priloga II Znanstveni zaključki. Retinoids containing medicinal products. https://www.ema.europa.eu/en/documents/referral/retinoid-article-31-referral-annex-ii_sl.pdf. Dostop: april 2022.

4. Farris PK. Topical vitamin C: a useful agent for treating photoaging and other dermatologic conditions. Dermatol Surg. 2005; 31(7 Pt 2): 814–818. doi:10.1111 /j.1524-4725.2005.31725 5. Levy LL, Zeichner JA. Management of acne scarring, part II: a comparative review of non-laser-based, minimally invasive approaches. Am J Clin Dermatol. 2012; 13(5): 331–340. doi:10.2165/11631410-000000000-00000 6. Kontochristopoulos G, Platsidaki E. Chemical peels in active acne and acne scars. Clin Dermatol. 2017; 35(2): 179–182. doi:10.1016/j.clindermatol.2016.10.011 7. Dermcollective. Niacinamide for Acne: Benefits, How to Use It, Side Effects and More. https://dermcollective.com/niacinamide-for-acne/. Dostop: marec 2022.

16

LBM KOTIČEK

Tipizacija humanih levkocitnih antigenov Živa Kovšca, 3. letnik S1 LBM

Humani levkocitni antigeni (angl. Human leukocyte antigens – HLA) so antigeni, ki so na celični površini skoraj vseh celic v telesu, njihova glavna vloga pa je prepoznava tujih in lastnih molekul.

Pri presaditvi organov, tkiv in krvotvornih matičnih celic (KMC) lahko pride do reakcije presadka proti gostitelju (angl. graft versus host disease – GvHD) zaradi neskladnosti v tkivnih antigenih HLA, ki je za prejemnika lahko usodna. Pri GvHD presadek prepozna gostitelja kot tujega in ga napade (celice presadka zavrnejo gostitelja). Zato je pri presaditvah zelo pomembno, da se par prejemnik– darovalec v genih za zapis HLA ujema – v ta namen se uporablja različne metode tipizacije HLA na različnih stopnjah ločljivosti (1, 2, 3).

Humani levkocitni antigeni (HLA) HLA so glikoproteini, ki so na površini skoraj vseh celic v telesu, njihova naloga pa je prepoznavanje tujih molekul in posledično sprožitev imunskega odgovora. Tisti, ki so na specializiranih imunskih celicah, vežejo patogene (npr. peptide bakterij) in jih predstavljajo celicam imunskega sistema (4, 5).

Geni za molekule HLA so znotraj poglavitvenega histokompatibilnega kompleksa (angl. Mayor Histocompatibility Complex – MHC). Genski kompleks MHC pri človeku obsega več kot 200 genov, ki so pomembni za učinkovito delovanje imunskega sistema in so na kratki ročici kromosoma 6 (6p21.3), razdeljen pa je na tri regije. Od leve (centromerni konec) proti desni (telomerni konec) si sledijo regija Ⅱ. razreda, regija Ⅲ. razreda in na telomernem koncu regija Ⅰ. razreda. V regijah Ⅰ. in Ⅱ. razreda so lokusi za HLA, regija Ⅲ. razreda pa ne vsebuje genov za HLA, ampak heterogeno skupino genov, ki kodirajo proteine komplementnega sistema, tumor nekrotizirajoči faktor in druge gene z imunskimi in neimunskimi funkcijami (4, 5, 8).

Slika 1: Kompleks MHC in lokacija HLA genov.

Geni HLA Ⅰ. in Ⅱ. razreda so eni izmed najbolj polimorfnih genov v človeškem genomu. Med antigene HLA Ⅰ. razreda

prištevamo HLA-A, HLA-B in HLA-C, Ⅱ. razred pa vključuje HLA-DR, HLA-DQ in HLA-DP (3).

Geni HLA se dedujejo kot skupina (haplotip), pri čemer vsak potomec dobi en haplotip od matere in en haplotip od očeta. Vsak tak set (haplotip) vsebuje kombinacijo genov HLA Ⅰ. in Ⅱ. razreda, torej tri iz Ⅰ. razreda in tri iz Ⅱ. razreda, skupaj šest lokusov. Ker od vsakega starša podedujemo po šest lokusov, imamo izraženih dvanajst genov za HLA (normalna vrsta tkiva vsebuje dvanajst antigenov HLA).

Torej se geni HLA dedujejo kodominantno (vsi antigeni HLA so izraženi na celični površini) (3, 5).

Metode tipizacije HLA Za tipizacijo genov HLA lahko uporabljamo različne metode, ki nam podajo rezultate z različno stopnjo ločljivosti. Pri nizki stopnji ločljivosti dobimo serološki tip in s tem določimo skupino sorodnih genetskih zapisov (npr. HLA-A*02), pri visoki ločljivosti pa gensko različico natančno določimo (npr.

HLA-A*02:01) (2, 3).

Na nizki stopnji ločljivosti določamo gene HLA, ko iščemo sorodnega darovalca (družinski član) in pričakujemo ujemanje v šestih od šestih antigenov (6/6), in sicer dvakrat HLA-A, dvakrat HLA-B in dvakrat HLA-DR. Pri iskanju nesorodnih darovalcev (so v registrih nesorodnih darovalcev) pa uporabljamo tehnike z visoko stopnjo ločljivosti, in sicer tipiziramo HLA-A, HLA-B, HLA-C, HLA-DR in HLA-DQ ter iščemo idealno ujemanje, ki pomeni ujemanje v desetih od desetih antigenov. Če pa je vir presadka popkovnična kri, se večinoma dopuščajo neskladja v enem (9/10) ali dveh (8/10) parih HLA. Po potrditveni tipizaciji bolnika in sorodnega darovalca tipizacijo HLA ponovimo, da potrdimo rezultate prvotne tipizacije in da izključimo kakršne koli napake (2, 3).

Za tipizacijo HLA pri nizki stopnji ločljivosti se uporabljata metodi tipizacija s sekvenčno specifičnimi začetniki (PCR-

17

LBM KOTIČEK

SSP) in tipizacija s sekvenčno specifičnimi oligonukleotidi (PCR-SSO). V preteklosti pa se je uporabljala serološka tipizacija – limfocitotoksični test s komplementom (3, 4).

Serološka tipizacija HLA – limfocitotoksični test s komplementom Z limfocitotoksičnim testom s komplementom lahko opredelimo le antigene HLA Ⅰ. razreda (HLA-A, B in C).

Izvaja se na mikrotitrski ploščici, v kateri so v vdolbinicah že naneseni testni serumi, ki vsebujejo specifična protitelesa proti določenim antigenom HLA. V te vdolbinice nanesemo preiskovančeve limfocite in inkubiramo 30 minut na sobni temparaturi. Nato dodamo zajčji serum (je vir komplementa) in inkubiramo eno uro. Komplement, ki je v zajčjem serumu, povzroči lizo limfocitov, če so nanje vezana specifična protitelesa. Nato dodamo barvilo (na primer eozin) in odčitamo odstotek liziranih limfocitov pod invertnim mikroskopom. Žive celice ostanejo normalne velikosti in so svetlejše, mrtve pa so povečane in temnejše barve (6, 7).

Tipizacija s sekvenčno specifičnimi začetniki PCR-SSP (angl. Sequence-specific priming) Preiskovančevi DNA, ki smo jo izolirali iz vzorca, dodamo sekvenčno specifične začetnike, ki se vežejo na točno določena zaporedja DNA. Sledi reakcija PCR, ki poteče le v primeru, da se specifični začetnik popolnoma prilega zaporedju DNA. Nastale produkte detektiramo z elektroforezo na agaroznem gelu (8).

Pri presaditvi organov, tkiv in krvotvornih matičnih celic lahko pride do reakcije presadka proti gostitelju zaradi neskladnosti v tkivnih antigenih HLA, ki je za prejemnika lahko usodna.

spiranje nevezanih produktov. Nato dodamo konjugat streptavidin-R-fikoeritrin, s katerim označimo vezane odseke DNA. Sledi detekcija s pretočnim citometrom, kjer gredo mikrokroglice prek laserske svetlobe dveh različnih valovnih dolžin. En laserski žarek identificira mikrokroglico (da ve, kateri oligonukleotid je vezan na mikrokroglico), drugi pa zazna, če se je konjugat vezal na odsek DNA – zazna ali se je bolnikov odsek DNA vezal na oligonukleotidni začetnik na mikrokroglici (8, 9, 10).

Med metode za tipizacijo HLA pri visoki stopnji ločljivosti pa prištevamo sekvenciranje z uporabo knjižnice (PCR-SBT) in sekvenciranje naslednje generacije (NGS).

Sekvenciranje z uporabo knjižnice PCR-SBT (angl.

Sequencing-based typing)

Slika 2: Princip PCR-SPP.

Tipizacija s sekvenčno specifičnimi oligonukleotidi PCRSSO (angl. Sequence-specific oligonucleotid probing) Primer te tipizacije je sistem Luminex® z detekcijo, ki temelji na pretočni citometriji. Celotna reakcija poteka v eni sami vdolbinici na mikrotitrski plošči. V vdolbinicah so mikrokroglice, na katere so vezani sekvenčno specifični oligonukleotidi. Mikrokroglice so prav tako označene z dvema različnima barviloma, ki sta v pomoč pri detekciji.

Naprej pomnožimo tarčne odseke DNA (tiste, ki imajo polimorfizme, ki nas zanimajo) z reakcijo PCR. Produkti so označeni z biotinom in se po denaturaciji vežejo na komplementarne oligonukleotide na mikrokroglicah. Sledi

18

Naprej izvedemo reakcijo PCR določenih genov HLA po principu metode PCR-SSP. Pomožni gen HLA sestavljajo polimorfni eksoni, ki jih nato sekvenciramo po Sangerju in služijo kot matrica DNA pri sekvenciranju. Produkti sekvenciranja so različno dolgi enoverižni fragmenti DNA, ki so fluorescentno označeni (vsaka dušikova baza je označena s svojo barvo). Sledi kapilarna elektroforeza in hkrati še detekcija fragmentov. Kot rezultat dobimo sekvenco, podano v obliki elektroferograma. Dobljeno sekvenco nato primerjamo s knjižnico znanih sekvenc alelov določenega gena HLA, ki so v podatkovni bazi IMGT/HLA (8, 11).

Sekvenciranje naslednje generacije NGS Najprej pripravimo fragmente gena HLA za knjižnico, tako da jih pomnožimo s PCR ali pa s hibridizacijo. Sledi priprava knjižnice iz pomnoženih odsekov DNA, nato pa te fragmente sekvenciramo na sekvenatorju, obdelamo podatke in jih primerjamo s tistimi, ki so v podatkovni bazi IMGT/HLA (12).

LBM KOTIČEK

1. Zavod RS za transfuzijsko medicino. Kaj so tkivni antigeni HLA in zakaj jih tipiziramo? http://www.ztm.si/register-darovalcev/slovenija-donor/najpogostejsa-vprasanja-in-odgovori/kaj-so-tkivni-antigeni-hla-in-zakaj-jih-tipiziramo/ Dostop: 3. 4. 2022.

VIRI

2. Košnik M, Štajer M, Blinc A, Buturović - Ponikvar J, Gubenšek J. Interna medicina. 5. izdaja. Ljubljana: Medicinska fakulteta: Slovensko zdravniško društvo Buča, 2018. 1207–1210.

3. Pretnar J, Božjak M. Presaditev krvotvornih matičnih celic. Vodnik za bolnike. 1. izdaja. Mengeš: Društvo bolnikov s krvnimi boleznimi Slovenije, 2016.

4. Treleaven J, Barrett J A. Hematopoietic Stem Cell Transplantation in Clinical Practice. 1. izdaja. Churchill Livingstone, 2008. 239–247.

5. Anaya JM, Shoenfeld Y, Rojas-Villarraga A, Levy RA, Cervera R, eds. Autoimmunity: From Bench to Bedside. Bogota (Colombia): El Rosario University Press; July 18, 2013.

6. LabCE: Donor and Recipient Testing of Human Leukocyte Antigens (HLAs). https://www.labce.com/spg1063079_donor_and_recipient_testing_of_human_leukocyte_ant.aspx. Dostop: 4. 4. 2022.

7. Flesch B. Laboratory Diagnostics of HLA Antibodies/Labordiagnostik von HLA-Antikörpern. LaboratoriumsMedizine. 2003; 27(9-10): 351–358. https://doi. org/10.1515/LabMed.2003.049 8. Marino GM, Jaramillo A, Fernande M. The Human Major Histocompatibility Complex and DNA- Based Typing of Human Leukocyte Antigens for Transplantation. Handbook of Human Immunology. 2. izdaja. CRC Press-Taylor&Francis Group. 2008. 541–564.

9. Itoh Y, Mizuki N, Shimada T, et al. High-throughput DNA typing of HLA-A, -B, -C, and -DRB1 loci by a PCR-SSOP-Luminex method in the Japanese population.

Immunogenetics. 2005; 57(10): 717–729. doi:10.1007/s00251-005-0048-3 10. Picascia A, Infante T, Napoli C. Luminex and antibody detection in kidney transplantation. Clin Exp Nephrol. 2012; 16(3): 373–381. doi:10.1007/s10157012-0635-1 11. Blasczyk R. HLA Diagnostic Sequencing – Conception, Aplication and Automation. J Lab Med. 2003; 27(9/10): 359–368. doi:10.1046/j.

1439-0477.2003.03069.x 12. Hosomichi K, Shiina T, Tajima A, Inoue I. The impact of next-generation sequencing technologies on HLA research. J Hum Genet. 2015; 60(11): 665–673. doi:10.1038/jhg.2015.102

Lek d. d.

Smo Novartis.

Pridružite se nam in pomagajte soustvarjati medicino.

Vse podrobnosti o trenutno odprtih kadrovskih štipendijah najdete na Lekovi spletni strani https://lek.si/sl/zaposlitev/stipendije/, kjer sprejemamo tudi prijave.

V Novartisu v Sloveniji motiviranim dijakom ter študentom ponujamo priložnost, da se skupaj z nami poklicno in osebnostno razvijajo ter uresničijo svoje poklicne ambicije.

Postani Novartisov štipendist!

Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana, Slovenija • www.lek.si

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Uporaba nanotehnologije v farmaciji Vesna Fekonja in Urška Ramšak, 2. letnik S2 INF

Današnji hiter napredek znanosti omogoča pospešeno odkrivanje novih potencialnih zdravilnih učinkovin. Razvoj novih formulacijskih tehnik in oblikovanje naprednejših dostavnih sistemov omogočata, da na želeno mesto dostavimo učinkovino, ki izkazuje še tako neidealne fizikalnokemijske lastnosti. Tukaj pridejo v poštev tako imenovana nanozdravila.

Nanotehnologija je zelo raznolika veda, ki se ukvarja z razvojem materialov, naprav ali drugih izdelkov, ki imajo vsaj eno dimenzijo v velikosti od 1 do 100 nanometrov.

Udejanja nastanek in uporabo funkcionalnih materialov, naprav in sistemov z novimi funkcijami in lastnostmi, ki temeljijo bodisi na velikosti ali na specifičnih posebnostih nanostruktur (1).

obeh. Ključne prednosti pred ostalimi dostavnimi sistemi so izboljšanje hitrosti raztapljanja in topnosti ter posledično tudi boljša biološka uporabnost učinkovin. Pridobivajo se z različnimi metodami, kot so mletje, visokotlačna homogenizacija, sušenje z razprševanjem ali z obarjanjem (2, 3).

Primeri nanokristalnih farmacevtskih izdelkov na trgu:

Prednosti nanodelcev v farmaciji so njihova velikost, oblika, biokompatibilnost in mehanizem biološke razgradnje.

Prehajajo lahko biološke membrane (tudi krvno-možgansko bariero) in skozi odprtine kapilar. V farmacevtske oblike jih vgrajujemo, saj lahko izboljšajo biološko uporabnost, zmanjšajo stranske učinke, zagotovijo podaljšano sproščanje oziroma ciljano dostavo učinkovin ter so primerni za različne načine aplikacije (1).

Liposomi in nanofarmacevtski izdelki na osnovi lipidov

V zadnjih letih je bilo s strani FDA odobrenih okoli 100 nanozdravil. To kaže na pomembnost nanotehnologije na področju farmacije. Prvi nanosistemi so bili namenjeni zdravljenju in identifikaciji rakavih celic, sedaj pa se razvoj premika tudi v smer zdravljenja okužbe z virusom HIV, hepatitisa, tuberkuloze, nevroloških bolezni in aktivnega ciljanja s protitelesi. Najpogosteje uporabljeni sistemi so liposomi, dendrimeri, polimerni nanodelci in nanokristali (1).

V primeru liposomov je zdravilna učinkovina inkapsulirana v fosfolipidni dvosloj z namenom povečanja biološke uporabnosti. Omogočajo vključevanje tako hidrofilnih kot lipofilnih zdravilnih učinkovin. Predstavljajo eno najstarejših oblik nanozdravil z dobro uveljavljenimi tehnikami izdelave.

Z njihovo uvedbo so se izboljšali terapevtski indeksi številnih zdravilnih učinkovin, predvsem z vidika porazdelitve v telesu in zmanjšanja neželenih učinkov. Pogosto se uporabljajo za zdravljenje rakavih obolenj (2, 4, 5).

Nanokristali

Primeri liposomskih zdravil na trgu:

Nanokristali so kristalni delci, ki imajo vsaj eno dimenzijo nanometrske velikosti. Običajno so stabilizirani s površinsko aktivno snovjo, majhno količino polimera ali kombinacijo

Doksorubicin: zdravilna učinkovina doksorubicin je vgrajena v enoslojni liposom, prekrit s polietilenglikolom. Prednosti liposomske oblike sta selektivno ciljanje na tumorske celice in zmanjšanje neželenih stranskih učinkov zdravila. Cilj te formulacije je povečati razpolovni čas zdravilne učinkovine v telesu, kar vodi do povečane biološke uporabnosti (2).

Z uporabo nanodostavnih sistemov lahko rešujemo številne izzive in omejitve konvencionalnih sistemov.

20

Aprepitant: zdravilna učinkovina aprepitant v obliki nanokristalov se uporablja za preprečevanje slabosti in bruhanja med kemoterapijami. Nanokristalna oblika poveča topnost zdravilne učinkovine in posledično omogoči večjo biološko uporabnost (2).

Daunorubicin: zdravilna učinkovina daunorubicin je vgrajena v liposom, sestavljen iz holesterola in distearol fosfatidilholina. Zdravilo se uporablja za zdravljenje različnih vrst raka. V primerjavi s prostim daunorubicinom ima večjo selektivnost na tumorske celice (2).

Daunorubicin in citarabin: zdravilo združuje v liposom vgrajena daunorubicin in citarabin. Uporablja se za zdravljenje akutne mieloidne levkemije in poveča

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

zadrževanje zdravilne učinkovine v plazmi ter zmanjša porazdeljevanje v navadna tkiva, kar je pri zdravljenju mieloidne levkemije zaželeno (2).

svoje velikosti lahko nanodelci pridejo v krvni obtok prek kože ali vdihavanja, od tam pa se prenesejo v različne organe (7).

Nanoformulacije na osnovi polimerov

Kot že omenjeno, nanodelci izkazujejo drugačne fizikalne, kemijske in biološke lastnosti kot večji delci. To pomeni, da moramo nanozdravila, enako kot klasična zdravila, pred prihodom na trg preveriti z vidika varnosti in učinkovitosti, tako za uporabnika kot za okolje, pri tem pa morajo biti nanozdravila še posebej testirana, predvsem na področju toksičnosti in varnosti. Toksikologija se mora vključiti v vse faze razvoja, od proizvodnje, predkliničnih in kliničnih testiranj pa vse do uporabe in ne nazadnje tudi emisije v okolje. Proces je treba natančneje ovrednotiti v smislu toksičnih učinkov nanodelcev, ki pridejo v okolje kot onesnaževalci ali kot proizvod (1).

V zadnjem času so polimerni nanodelci omogočili velik napredek v dostavi zdravilnih učinkovin in genov. Pomembno vlogo imajo predvsem konjugati polietilenglikola (PEG) in proteinskih zdravilnih učinkovin. Z vezavo polietilenglikolnih verig na proteinsko zdravilno učinkovino izboljšamo njene terapevtske lastnosti. Učinkovina je tako zaščitena pred razgradnjo s proteolitičnimi encimi, kar podaljša razpolovni čas zdravil in posledično omogoča manj pogosto odmerjanje in ugodnejše zdravljenje za bolnika. Postopek vezave polietilenglikolnih verig se imenuje PEGiliranje (2, 6).

Nanodostavni sistemi na osnovi kovin Magnetni nanodelci imajo velik pomen pri dostavi zdravil in genov ter pri diagnosticiranju, saj omogočajo akumuliranje zdravilne učinkovine na želenih mestih z uporabo magnetnega polja (2).

Zdravilna učinkovina ferumoksitol je primer nanodostavnega sistema na osnovi kovin. Gre za intravensko aplicirano zdravilo za zdravljenje anemije (2).

Varnost nanodelcev Zelo pomemben vidik pri izdelavi in uporabi nanodelcev sta varnost in toksičnost. V primeru počasi razgradljivih ali nerazgradljivih nanodelcev lahko opazimo odlaganje na enem mestu, kar lahko privede do kroničnega vnetnega odgovora. Prav tako imajo nanodelci drugačne lastnosti kot večji delci iz istega materiala, zato se lahko drugače porazdeljujejo po telesu in lahko sprožijo hemolizo, koagulacijo krvi ali imunske reakcije. Obloženi in neobloženi delci težijo k nalaganju v jetrih in vranici, zato je treba podrobno proučiti njihov mehanizem distribucije in eliminacije iz telesa (1). Glavna značilnost nanodelcev je njihova velikost. To lahko spremeni njihove fizikalnokemijske lastnosti in ustvari priložnost za povečan vnos in interakcijo z biološkimi tkivi. Toksičnost je v glavnem povezana s proizvodnjo reaktivnih kisikovih spojin, vključno s prostimi radikali, ki povzročajo oksidativni stres, vnetje in posledično poškodbe beljakovin, membran in DNA. Zaradi

Nanozdravila moramo, enako kot klasična zdravila, pred prihodom na trg preveriti z vidika varnosti in učinkovitosti, tako za uporabnika kot za okolje, pri tem pa morajo biti nanozdravila še posebej testirana, predvsem na področju toksičnosti in varnosti.

1. Kristl J. Vpliv nanotehnologije na razvoj zdravil. Farmacevtski vestnik. 2012; letnik 63, številka 2: str. 67–73. https://www.sfd.si/wp-content/uploads/2021/06/fv_2_2012.pdf. Dostop: april 2022.

VIRI

2. Farjadian F, Ghasemi A, Gohari O, Roointan A, Karimi M, Hamblin MR. Nanopharmaceuticals and nanomedicines currently on the market: challenges and opportunities. Nanomedicine (Lond). 2019; 14(1): 93–126. doi:10.2217/nnm-2018-0120 3. Shegokar R. What nanocrystals can offer to cosmetic and dermal formulations, Nanobiomaterials in Galenic Formulations and Cosmetics, 2016, 10: 69–91. https://doi.org/10.1016/B978-0-323-42868-2.00004-8 4. Islam AH, Islam A, Mohamed A. Introductory Chapter: Overview on Nanomedicine market, IntechOpen, 2020. https://doi.org/10.5772/intechopen.91890 5. Sharma A, Sharma US. Liposomes in drug delivery: progress and limitations, International Journal of Pharmaceutic, 1997, 154: 123–140. https://doi. org/10.1016/S0378-5173(97)00135-X 6. Harris JM, Chess RB. Effect of pegylation on pharmaceuticals. Nat Rev Drug Discov. 2003; 2(3): 214–221. doi:10.1038/nrd1033 7. Raj S, Jose S, Sumod US, Sabitha M. Nanotechnology in cosmetics: Opportunities and challenges. J Pharm Bioallied Sci. 2012; 4(3): 186–193. doi:10.4103/0975-7406.99016

21

FARMADVENTURE

Zakaj ravno Dioklecijanovo mesto?

Mihaela Hajšek, 4. letnik EM FAR Medicinski fakultet Split Sveučilište u Splitu Split, Hrvaška

Zakaj ravno Dioklecijanovo mesto? Čeprav to ni ravno najbolj priljubljena in še zdaleč ne pogosta izbira in čeprav je bila reakcija ljudi okoli mene: »Ti si v redu? Nisi mogla še bližje? (Če potuješ z avtobusom, niti ni tako blizu!)«, je bil Split moja prva izbira. Že od nekdaj sem »zaljubljena« v Dalmacijo in na seznamu partnerskih univerz mi je Univerza v Splitu takoj padla v oči. Čeprav gre za sosednjo državo, na podlagi česar bi človek sklepal, da se študij ne razlikuje kaj dosti, že prvi dan opaziš ogromne razlike. Kot prvo, počutiš se kot v srednji šoli, saj se število iz približno 155 sošolcev zmanjša na 30 (kar je sicer odlično, saj takoj navežeš stike z vsemi in se res dobro spoznaš, ampak tudi takoj opazijo, če manjkaš). Kot drugo, ni semestrov, naenkrat imaš turnus enega predmeta in takoj zatem izpit, nato dobiš nov predmet itd. (zato znajo biti urniki včasih prenatrpani).

Pravi mali šok pa je bilo to: obvezna prisotnost na predavanjih, ki se zavlečejo še v julij, in ustni izpit pri skoraj vsakem predmetu. Ker si del hrvaških študentov, potekajo predavanja in izpiti v hrvaščini.

Ampak vse je za nekaj dobro. Najbolj so me presenetili ugodne cene študentskih kosil (za katero se cena ne povzpne nad 1,60 EUR, če se, je že drago) in svečane študentske večerje z živo glasbo (tudi skoraj zastonj) ter res raznolik nabor športnih aktivnosti.

Zakaj torej Split? Čeprav ni najbolj oddaljena destinacija, ti ponuja čisto drugo klimo, kilometre plaž, palme, odlično izhodišče za obisk sosednjih otokov in naravnih parkov, prijazne ljudi, sproščeno okolje in mednarodno zelo bogato izkušnjo, kajti to leto je tukaj kar 290 Erasmus študentov iz vseh koncev, s katerimi stkeš res dobre nitke prijateljstva in spoznaš 1001 kulturo, saj ESN organizira odlična druženja, izlete, pohode, razne delavnice in zabave.

Pa še stroški so v primerjavi s Slovenijo »tu-tu«. Če bi imela možnost ponovne izbire, bi vsekakor izbrala enako. Žal se moja izmenjava počasi približuje koncu, pa vendar je pred mano še nekaj mesecev, polnih novih dogodivščin. Vsem, ki razmišljate, ali bi se odločili za Erasmus izmenjavo, pa sporočam – ne razmišljajte preveč, saj že stari rek pravi: »Take every chance you get in life, because some things only happen once.«

22

FARMADVENTURE

ERASMUS: Helsinki (Finska) Natalija Trunkelj 4. letnik EM FAR Helsingin Yliopisto (Univerza v Helsinkih) Suomi (Finska)

Finska je dežela, poznana po Božičku in jezerih. V resnici je ta nordijska država mnogo več kot le to, o čemer sem se prepričala na Erasmus izmenjavi. Dežela najbolj srečnih ljudi z najboljšim šolskim sistemom je bila zame vedno privlačna destinacija, zato sem bila navdušena, ko sem izvedela, da bom to lahko preverila v praksi. Moja izmenjava se je začela tako rekoč sredi počitniških dni v Sloveniji.

Na sever sem namreč odšla že konec avgusta, tako da so bile moje poletne počitnice občutno krajše.

Kot vsak začetek je bil tudi prihod na finsko univerzo »skok v neznano«. Po prijetnem uvodnem sprejemu s strani finskih tutorjev so sledili usklajevanje urnikov, iskanje mentorjev za laboratorijske vaje ter proučevanje in prilagajanje drugačnemu univerzitetnemu sistemu.

Po ureditvi navedenih neizogibnih formalnosti sem začela z najlepšim semestrom mojega študija. Predavanja so bila, podobno kot v domovini, bolj ali manj v »online« obliki, vaje pa so potekale v celoti v živo. Vaje so bile velik del študijske izmenjave, potekale so skoraj v celoti individualno, le z usmeritvami mentorja, s čimer sem pridobila ogromno praktično uporabnega znanja in veščin.

Laboratorijsko delo, podprto s študijem strokovne literature, ki ga je bilo treba predstaviti kolegom na predstavitvenih urah, je nadgradilo tudi moje veščine nastopanja in predstavljanja pridobljenega znanja. Zelo dobro je poskrbljeno tudi za bivanje tujih študentov. Odlično pa je organiziran tudi javni prevoz.

Poleg neprecenljivih študijskih izkušenj in razširitve znanja sem imela priložnost navezati mnogo stikov s študenti iz vsega sveta. Spoznavanje in sprejemanje drugačnosti, sklepanje novih prijateljstev, izmenjava znanj in izkušenj iz različnih študijskih in družbenih sistemov so kapital, ki ga bom lahko oplajala na svoji nadaljnji profesionalni poti.

Kljub zahtevnemu študiju in številnim študijskim obveznostim sem seveda izkoristila to priložnost tudi za spoznavanje Finske. Najprej sem spoznavala Helsinke s številnimi znamenitostmi, čudovito naravo in pravo savno, ki ne manjka niti v najmanjšem apartmaju in je na voljo tudi študentom v kampusu. Urejen sistem, prijetni ljudje, čistoča in varnost, relativna skromnost z vidika vidnih materialnih dobrin (hiše, avtomobili), in to kljub visokemu standardu, so tudi stvari, ki štejejo in jih doma včasih malo pogrešamo.

Bivanje na Finskem sem izkoristila tudi za izlet v Laponsko oziroma tako imenovano Božičkovo deželo ter za prevoz z jelenčkovimi sanmi. Obiskala sem tudi ostale baltske države, Estonijo, Litvo in Latvijo, ter tipično skandinavsko deželo Norveško. Če povzamem, Erasmus izmenjava mi je omogočila pridobitev neprecenljivega znanja in izkušenj ter neponovljivih doživetij.

23

FARMADVENTURE

Moja ERASMUS izkušnja Neža Mavri 3. letnik EM FAR Faculty of Pharmacy in Hradec Kralove Charles University in Prague

Češka – dežela stoterih gradov in ugodnega piva. Ko sem se pripravljala na leto življenja tukaj, sem imela visoka pričakovanja.

Realnost se je izkazala za precej drugačno in jo s pričakovanji skoraj težko primerjam – nikakor pa me, kar sem našla, ni razočaralo.

Na začetku sem bila presenečena, da ne živim v Pragi, ampak v Hradcu Kralove – malem mestu 100 kilometrov severovzhodneje, kjer na prvi pogled živijo samo mlade družine, stari ljudje in študenti medicine. A ko daš Hradcu priložnost, ti zleze pod kožo. Erasmus študenti smo v študentskem domu nastanjeni na skupnem hodniku, kjer tako ustvarjena angleško govoreča cona privlači redne mednarodne študente, odbija pa Čehe – njim angleščina res ni pri srcu.

Pričakovanje, da bom spoznala Čehe in češčino, je zamenjala realnost mešanica bogata – narodnosti, od Indije do Portugalske, od Švedske hkrati večji in manjši – postal je Globus do Nigerije, in vsega vmes. vsekakor pa lepši in bolj pisan. Ko zdaj pomislim na Iran, pomislim na lepe stvari, ne na temno stran, ki nam jo kažejo mediji. Prva asociacija na Egipt niso piramide, ampak ljudje. To je bogastvo, ki ti ga da izmenjava, in ga bom s sabo nosila, kamorkoli me bo pot vodila naprej.

Moj Erasmus pa še ni končan. Četudi sem se tukaj hitro začela počutiti kot doma, mislim, da me še čakajo presenečenja. Ker Hradčani le izjemoma govorijo angleško, imam skoraj dnevno priložnost vaditi češčino in počasi prihajam na nivo vsakodnevnih pogovorov. Kdo ve, mogoče bom v mesecih, ki prihajajo, tako končno spoznala tudi kakega Čeha več. Češka bo v vsakem primeru za vedno imela posebno mesto v mojem srcu, saj me je naučila, da lahko vzljubiš skoraj vsak kraj (in človeka), če mu le daš priložnost, da zasije.

24

FARMADVENTURE

SEP? SEP! Nuša Hameršak, koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks

SEP ali »Student Exchange Programme« je največji IPSF-projekt, ki ponuja strokovne prakse na različnih področjih, kot so lekarne, klinična ali industrijska farmacija, raziskave na univerzah ali inštitutih in podobno. Vsako leto se projekta udeleži več kot tisoč študentov s celega sveta, ki so jim ponujene strokovne prakse v več kot osemdesetih državah. SEP-prakse lahko trajajo od dveh tednov do treh mesecev in se izvajajo v poletnem času.

Vsako leto se na začetku decembra odprejo prijave, za katere je treba napisati motivacijsko pismo in življenjepis, oboje v angleščini. Če je prijav več kot prostih mest (35), potem se naredi predizbor, kjer se še dodatno točkujejo aktivnosti v sklopu DŠFS, prav tako pa dobijo študenti višjih letnikov več točk. Bonus točke se lahko pridobijo tudi s sodelovanjem pri poletni recepciji. Študent sam izrazi željo glede države in področja, kjer bi želel opravljati prakso in si pridobiti izkušnje, potem pa je na tujih SEP-koordinatorjih, če te izberejo za svojo državo ali ne.

Ko si enkrat izbran, vse nadaljnje načrtovanje prakse poteka prek njihovega SEP-koordinatorja, s katerim se dokončno dogovoriš glede točnega termina in delovnega mesta. Prav tako ti SEP-koordinatorji pomagajo pri iskanju nastanitve in organizirajo socialni program, kjer imaš možnost spoznati ljudi s celega sveta. SEP je precej fleksibilen program in marsikaj se da prilagoditi in dogovoriti.

SEP-prakso si vsak študent krije sam. K temu spada plačilo prijavnine, nastanitve, načina potovanja v končno državo in podobno. Na srečo je na voljo štipendija v sklopu Javnega štipendijskega sklada RS, kamor oddaš vlogo za štipendijo za študijski obisk v tujini. Do zdaj je to pomenilo, da je vsak dobil okrog 100 EUR na teden in dodatnih 500 EUR, če je destinacija zunaj Evrope.

Na spletni strani ipsf.org/sep-countires lahko najdeš vse države, ki so vključene v SEP. Tam lahko poiščeš vse potrebne informacije glede področja delovnega mesta, dolžine prakse ter tega, v katerih mesecih in mestih se izvajajo, glede nastanitve, financ in morebitnih dodatnih štipendij, socialnega programa, potrebnega znanja jezikov ali dodatnih zahtev, informacij glede vize in podobno.

Poletna recepcija Tako kot tuji SEP-koordinatorji tudi mi poskrbimo za študente, ki opravljajo SEP-prakso v Sloveniji. Vsako leto se pod vodstvom SEP-koordinatorja sestavi ekipa za pomoč pri tako imenovani poletni recepciji, kjer se poskrbi, da se gre študente iskat na mesto prihoda v Slovenijo, se jih pospremi do nastanitve in da se jih prvi dan pospremi na delovno mesto. Prav tako se med vikendi organizirajo krajši izleti po Sloveniji. Poletna recepcija je poleg pomoči tujim študentom namenjena tudi druženju in spoznavanju ljudi s celotnega sveta. Dodatno pa lahko s sodelovanjem pri poletni recepciji pridobiš bonus točke pri ocenjevanju v predizboru za SEP-prakso, ko bi se na to želel prijaviti (pomni: točke, pridobljene na poletni recepciji, ti veljajo za dve leti nazaj). Seveda pa ni nič obvezujoče, ampak gre samo za tvojo dobro voljo. Če imaš čas in interes kdaj pomagati, je ta pomoč vedno dobrodošla. Če imaš zanimanje za sodelovanje poleti, mi lahko pišeš na seoslovenia@gmail.com ali me kakorkoli drugače kontaktiraš. Na voljo pa sem tudi za vsa druga vprašanja.

Vsi, ki so se vrnili iz SEP-prakse, so bili navdušeni nad izkušnjo, polno nepozabnih spominov in novih prijateljstev.

Sama se SEP-prakse še nisem utegnila udeležiti, vendar se je zagotovo bom, saj menim, da bo to res ena nora izkušnja (v najboljšem možnem pomenu)!

Zaključila bi z mislijo, ki se mi zdi kot povzetek vsega, kar obsega SEP: »Take a chance. You never know how amazing something might turn out to be.«

25

PREDSTAVITEV ŠS FFA

Predstavitev ŠS FFA Uredniški odbor Spatule

Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) je organ študentov fakultete, ki sodeluje v komisijah oziroma odborih UL FFA za reševanje vprašanj iz določenega področja, rešuje vprašanja, vezana na študijski proces in širše kakovosti UL FFA, ter je zagovornik študentov naše fakultete na vseh organizacijskih nivojih. Študente zastopa tudi v okviru univerze na sejah Študentskega sveta Univerze v Ljubljani in ustvarja mnenja o pedagoških delavcih ter jim tako omogoča izvolitev v zahtevane nazive. Sestavljajo ga predstavniki letnikov, glavni ERASMUS tutor, glavni koordinator tutorjev študentov, bivši predsednik ŠS FFA in predstavnik študentov v Senatu UL. Med njihove naloge spadajo zastopanje študentov in njihovih pravic v organih fakultete, reševanje problemov med študijskim letom, koordiniranje tutorskega sistema, informiranje in uvajanje študentov prvega letnika ter sodelovanje pri obštudijskih projektih.

Da pa boste do njih lažje pristopili in za uradnimi nazivi spoznali tudi študente, se vam bo predstavilo vodstvo ŠS FFA, ki ga sestavljajo predsednik, podpredsednik in tajnik.

PREDSEDNICA:

Marjeta Lipužič

marjeta.lipuzic@gmail.com

Študij: 4. letnik, Farmacija Domači kraj: Komenda Najljubši okus kave iz avtomata pred P1?

Ga ni, ker še nikoli nisem kupila kave na teh avtomatih.

Najljubši spomin iz študentskega življenja?

Ko smo končno po dveh letih »online« predavanj, vaj in seminarjev spet prišli na fakulteto in imeli vse v živo.

Neprecenljivo.

PODPREDSEDNICA:

Lea Herakovič

lea.herakovic@gmail.com

Študij: 5. letnik, Farmacija Domači kraj: Dobova Najljubši okus kave iz avtomata pred P1?

Na kavo najraje skočim v eno od bližnjih kavarn.

Najljubši spomin iz študentskega življenja?

Imeti ogromno časa in svobode – ni zaman dobro znani stavek: »Joj, študentska leta so najlepša!« Uro pred začetkom seje se predsednica opraviči, da zaradi utemeljenih razlogov ne bo mogla voditi seje, zato ta

26

Zidovi fakultete govorijo, da zelo rada potuješ. Kakšni so tvoji nasveti za usklajevanje potovanj in študijskih obveznosti? Pomaga, da si predstavnik in razpolagaš s termini za vaje ;). Ne gre pa brez dobrih kolegov, ki ti pošljejo zapiske in te obveščajo o dogajanju na faksu.

Kako zagotoviš, da se svetniki redno udeležujejo sej ŠS FFA? Vsakič jim obljubim, da bom kaj spekla in da bo seja kratka.

Najljubša pesem za poslušanje v avtu, ko se voziš na sejo?

Let’s Go – Khalid (NE DJ Khaled!).

Kakšen pa je tvoj življenjski moto?

Ni panike, bomo že.

naloga pade na tvoja ramena. Kako dobro si pripravljena in kako močno te dajejo živci?

Pred vsako sejo predelam gradivo, ki ga bomo obravnavali na seji, prav tako se v vodstvu predhodno pogovorimo in uskladimo – mislim, da zato pripravljenost ni problem, za »živčkanje« pa tako ne bi ostalo časa.

Zidovi fakultete šepetajo, da imaš tudi zelo nadarjen pevski glas. Katera pa je tista tvoja pesem, ki si jo vedno izboriš na karaokah in zakaj?

Zidovi fakultete so pa dobro informirani :). Na prave karaoke sicer ne hodim, si pa redno prirejam karaoke »za dušo« ob pospravljanju stanovanja. Zadnje čase se mi poje Irene Cara – What a feeling.

Kakšen je tvoj življenjski moto? »If you can think it, you can do it.«

PREDSTAVITEV ŠS FFA

TAJNIK:

Kaja Fekonja

fekonja.kaja@gmail.com

Študij: 1. letnik, Industrijska farmacija Domači kraj: Kranj Najljubši okus kave iz avtomata pred P1?

Samo da vsebuje kofein, pa sem srečna.

Najljubši spomin iz študentskega življenja?

Joj toliko jih je, da ne morem izpostaviti zgolj enega. Vsekakor imam v lepem spominu vse strokovne ekskurzije, legendarne Farmažure, piknike ter javne kampanje. Z obštudijskimi dejavnostmi na našem faksu zanimivih prigod nikakor ne zmanjka. Ne vem pa, ali so vse primerne za objavo v Spatuli :).

Kaj ti pri tvoji funkciji predstavlja večji izziv – dolgi zapisniki ali ogromno e-pošte, na katero moraš odgovoriti?

Na srečo (no, upam, da se po tej izdaji to ne bo spremenilo) kot tajnica ŠS FFA do zdaj nisem prejela prav ogromno e-pošte, tako da moram izbrati zapisnike. Priznam, da sem na seji najbolj srečna, ko slišim besede: »Pa naj to ne gre v zapisnik!« Končala se je še ena dolga seja. Greš po njej utrujena in zaspana domov ali te noge odnesejo kam drugam, na kakšen bolj družabni dogodek?

Tisti, ki me poznajo, vedo, da sem vedno pobudnica druženj.

Pa naj bo to v obliki »brunchov« ob Ljubljanici, etanolnih pripravkov v Parliju ali pa karaok v Foersterju.

Kakšen je tvoj življenjski moto?

Obljubim, da drugače ne maram klišejev, ampak ... vse se zgodi z razlogom!

27

NA POGOVORU

Intervju z doc. dr. Špelo Zupančič, mag. farm.

Tjaša Škerl Rifelj, 3. letnik EM FAR

Pogovarjali smo se z doc. dr. Špelo Zupančič, mag. farm., zaposleno na Katedri za farmacevtsko tehnologijo. Je nosilka predmeta Nanotehnologija v kozmetologiji I in vodja vaj pri Farmacevtski nanotehnologiji I, raziskovalka na področju farmacevtske nanotehnologije in hkrati tudi zelo aktivna in odprta oseba, ki si proste dneve krajša s pohodi v hribe, plesom in druženjem s prijatelji, velik del njenega življenja pa so tudi različna potovanja v oddaljene države, kot so Argentina, Čile, Madagaskar, Indija, Turčija in Egipt. Povabili smo jo, da z nami deli nekaj utrinkov iz njene karierne poti in raziskovalnega dela v tujini ter vtis o delu na Katedri za farmacevtsko tehnologijo.

Najprej klasično vprašanje: zakaj ste se odločili za študij farmacije?

Spomnim se, da me je že v osnovni šoli navduševalo človeško telo. Zdelo se mi je predvsem čudežno, kako lahko samo uravnava toliko procesov hkrati in nas ohranja pri življenju.

Posledično so se mi ves čas porajala tudi vprašanja, zakaj včasih zbolimo, in predvsem, kaj lahko naredimo, da vrnemo telesu svojo naravno homeostazo. Leta sem govorila, da bom študirala medicino, a me je istočasno neka nevidna sila vlekla tudi na informativne dneve na Fakulteto za farmacijo.

Dolgo časa sem tehtala med medicino in farmacijo in več kot očitno je, da je na koncu prevladala slednja. Tudi med študijem nisem bila čisto prepričana, ali sem se odločila pravilno, a sem med delom v laboratoriju za magistrsko nalogo v Londonu prvič začutila, da je to prava pot zame, saj mi je postalo raziskovanje resnično zelo všeč.

Kako se spominjate študentskih let? Ste morda sodelovali v društvu ali pri drugih projektih?

Svoboda v študentskih letih je bila res lepa, vendar pa, čisto iskreno, prav nič ne pogrešam izpitnih obdobij. V društvu nikoli nisem imela posebne funkcije, sem se pa z veseljem udeleževala dogodkov in sodelovala pri organizaciji kakšnega, predvsem v sklopu humanitarne skupine.

Pomagala sem pri organizaciji IPSF 2010 in z Martino Benčan po kongresu organizirala tudi Post-congress tour.

Mednarodnim študentom smo v roku enega tedna pokazali veliko lepot Slovenije, kot so Ptuj, Piran, Predjamski grad, Lipica, rafting na Soči, Postojnska jama, slapa Boka in Kozjak ter še kaj. Organizacija omenjenega dogodka pa se ni izkazala za najlažjo, predvsem zaradi vnaprej neznanega števila udeležencev. To nam je otežilo tudi samo finančno strukturo dogodka, vendar pa se je na koncu vse uspešno izteklo.

Ker zelo rada potujem, sem zelo vesela, da sem se lahko prek društva udeležila Twinnet izmenjav v Sofiji in Lizboni.

En mesec sem preživela tudi v Turčiji na SEP-praksi, kjer

28

sem delala v Ankari, v laboratoriju, kjer nadrejeni niso ravno vedeli, s čim bi me zaposlili, zato sem večino časa le prisostvovala pri njihovem delu. Najbolj mi je ostalo v spominu predvsem opazovanje izolacije RNA iz celic. V splošnem je bilo pa najbolj zanimivo samo življenje v tej državi. Spomnim se, da sem si res želela okusiti neko novo turško hrano in enkrat na meniju izbrala najdaljši možen zapis, ki ga seveda nisem razumela. Na koncu sem na mizo dobila klasični zajtrk – jajca, toast, marmelado, maslo, šunko in sir. Ob tem sem se lahko samo nasmejala.

Zakaj ste se odločili za Erasmus izmenjavo na University College London in kakšna je bila vaša izkušnja tam?

Na enem izmed predavanj je prof. dr. Julijana Kristl govorila, kako so izmenjave za študente pomembne, in takrat me je prvič prešinila misel, da bi se je pa morda tudi sama poslužila.

Nekaj časa pozneje sem se na eni izmed zabav pogovarjala s sošolcem, ki si je želel magistrsko nalogo opravljati na UCL v

NA POGOVORU

Londonu, saj je to res zelo cenjena univerza. Obe informaciji sem združila in na koncu nisem imela nobenih dvomov, kje si želim opravljati magistrsko nalogo.

Moj somentor v Londonu je bil Indijec, dr. Satyanarayana Somavarapu. Delo je izgledalo tako, da mi je zastavil neko vprašanje, jaz pa sem odgovor poiskala v člankih in mu prišla čez dve uri odgovorit. Na tak način me je vodil, da sva našla temo za magistrsko nalogo. Bil je bolj umetniški tip znanstvenika, nekaj je zmešal, sintetiziral, nato pa je bilo od uspeha tega preliminarnega poskusa odvisno, ali sva nadaljevala z raziskovanjem v to smer ali ne. Jaz pa sem nato na bolj sistematičen način preizkusila različne variacije.

Za nazaj lahko rečem, da sva zelo dobro sodelovala, kar se je odražalo tudi na rezultatih, saj smo te kasneje skupaj objavili v obliki znanstvenoraziskovalnega članka.

Ste imeli načrt zaposlitve na fakulteti ali vas je do sem pripeljal splet okoliščin?

Kot večina študentov sem na koncu študija začela razmišljati, kje se bom zaposlila. Zelo sem si želela delati doktorat, vendar je bilo prostih mest za mlade raziskovalce na fakulteti zelo malo, medtem ko je bilo študentov farmacije zelo veliko (takrat smo skoraj hkrati zaključevali študenti starega programa farmacije in EMŠF). V Londonu me je somentor vprašal, ali bi želela delati doktorat, vendar mi ni mogel zagotoviti finančnih sredstev in bi se morala prijaviti na razpisana mesta po vsej Angliji. Malo za tem mi je takratna mentorica izr. prof. dr. Petra Kocbek sporočila, da je prosto mesto mladega raziskovalca pri prof. dr. Julijani Kristl, in me vprašala, ali sem zainteresirana. Prijavila sem se, in ko sem bila še v Londonu, izvedela veselo novico, da sem bila izbrana. Iz izmenjave sem se vrnila na začetku avgusta in po vrnitvi sem intenzivno pisala magistrsko nalogo. Izr. prof. dr. Petra Kocbek je nalogo v zelo kratkem času temeljito popravila, zato da sem lahko magistrirala v septembru in

Patagonija

začela z delom 1. oktobra. Če pogledam nazaj, sem iskreno hvaležna obema mentoricama in somentorju, da sem pristala na tej raziskovalni poti, na kateri sem še danes.

Je bila prav ta izmenjava vzrok, da ste za svoje raziskovalno področje izbrali nanodostavne sisteme in nanovlakna?

Izmenjava je bila prvi korak, ki me je vodila na to področje. Pri prijavi na UCL sem si morala izbrati tri področja, ki me najbolj zanimajo. Moja prva izbira so bile nevrodegenerativne bolezni, druga učinkovine za zdravljenje raka, medtem ko sem kot tretjo izbrala farmacevtsko tehnologijo zaradi boljše možnosti zaposlitve v industriji. Glede na zadnje področje so me razvrstili na nanotehnologijo in posledično sem dobila izr. prof. Petro Kocbek za mentorico. Kot doktorandka pri prof. dr. Julijani Kristl pa sem nato raziskovalno delo nadaljevala na področju nanotehnologije, predvsem na razvoju nanovlaken, s katerimi se je takrat profesorica najintenzivneje raziskovalno ukvarjala. Med raziskovanjem tako med magisterijem kot doktoratom sem ugotovila, da je nanotehnologija res zanimivo področje, ki odpira obilico vprašanj. Najpoglavitnejše izmed teh je, kako učinkovino uspešno dostaviti na tarčno mesto bolezni v ustrezni koncentraciji.

Del raziskovalnega dela ste izvedli na University of Chicago. Kakšna je bila vaša pot do University of Illinois at Chicago?

Med doktoratom sem si želela nabirati raziskovalne izkušnje še na kakšni izmenjavi in iskala različne možnosti. Na enem od izobraževanj v tujini sem govorila s prof. dr. Alexandrom L. Yarinom, avtorjem teorije o nastanku nanovlaken med elektrostatskim sukanjem, ki me je povabil v svoj laboratorij v Chicago. Ob podpori mentorice in predstojnice ter pridobitvi štipendije Ad future za mednarodne izmenjave sem odpotovala v ZDA za dobrega pol leta.

V laboratoriju med pripravo nanovlaken

Tam nas je bilo okoli deset doktorskih študentov, pisarne

29

NA POGOVORU

smo imeli dejansko v laboratoriju in večina nas je delala z nanovlakni. To je bilo zelo priročno, saj ko si potreboval kakšno raztopino, so ti drugi takoj povedali recepturo, ki je delovala. Ker smo bili skupaj v prostoru, je bil med nami hiter pretok informacij, kar je bilo za sodelovanje odlično, saj nam po informacije ni bilo treba hoditi daleč.

Spoznala sem tudi zelo dobrega prijatelja, Indijca po rodu, h kateremu sem bila leta kasneje povabljena tudi na poroko. S prijateljico in sodelavko Barbaro sva se tako prvič v življenju udeležili indijske poroke in obe doživeli nepozabno izkušnjo.

Za Indijo pravijo: »Ali jo obožuješ ali pa sovražiš.« In sama sem zagotovo v prvi kategoriji.

Kako se raziskovanje pri njih razlikuje od raziskovanja pri nas? So pogoji za znanstvenike tam boljši?

Profesor, pri katerem sem bila, je bil raziskovalno zelo močan in je imel veliko različnih industrijskih in raziskovalnih projektov, na katerih so bili zaposleni številni doktorski študenti. Zanimivo je bilo, da so bili le trije Američani, ki so bili v primerjavi z Azijci (predvsem Indijci, Kitajska in Korejec) v manjšini. Imeli so tudi zelo različne raziskovalne teme.

Eden izmed njih je raziskoval, kako iz vzorca razpršene krvi na steni ugotoviti, od kod in pod kakšnim kotom je priletel strelni metek v telo. Razlika, ki sem jo opazila, je predvsem v tem (glede na to, da sem bila na Strojni fakulteti), da niso imeli na voljo vseh naprav in laboratorijske opreme, ki sem jih za svoje delo potrebovala in sem jih imela na naši fakulteti za samoumevne, a sem se nekako znašla. So me pa naučili in navdušili z dejstvom, da so marsikatero napravo, ki je niso imeli, preprosto naredili sami.

Je tudi stil življenja v Ameriki drugačen?

Marsikaj je v Chicagu drugače kot pri nas, a najbolj mi je ostala v spominu (ne)varnost. Že na vstopnih vratih fakultete je znak za »prepovedano nošenje orožja«, česar v Sloveniji nisem še nikjer zasledila. Sodelavci so mi prepovedali, da bi prečkala ulico naprej od študentskega doma, kjer sem živela, saj je bilo preveč nevarno. Po ulicah, kjer sem živela, ponoči nisem smela hoditi, in kar je še bolj zanimivo, zvečer nisem smela prehoditi niti dveh kilometrov, ki sem ju imela od fakultete do študentskega doma, ampak sem se med obema

SEP v Turčiji

30

Podelitev Ženske v znanosti

kampusoma morala voziti s taksijem. Skoraj vsak teden smo na e-naslov prejeli obvestilo, da se je na sosednjih ulicah zgodilo posilstvo ali streljanje. Na vsakih 200 metrov so bili postavljeni alarmi, in če se ti je slučajno karkoli zgodilo, si s pritiskom na gumb sprožil alarm. V Sloveniji nam je lahko na srečo samoumevno, da lahko praktično kadarkoli gremo kamorkoli. Tam pa veljajo drugačna pravila in so področja, ki so zelo varna, in tista, ki so manj varna. Kljub vsemu pa sama nisem imela nobenih težav.

Ste razmišljali o delu v tujini?

Sploh po izmenjavi v Londonu sem imela veliko dilemo med življenjem v tujini ali v Sloveniji in sem bila nekaj časa precej razpeta. To je morda tudi eden od razlogov, zakaj sem šla že po letu in pol po prvi na drugo izmenjavo. Po drugi izmenjavi pa sem spoznala, da si želim ostati v Sloveniji. Čeprav imamo mogoče nižje plače, zame to, da sem blizu družini in prijateljem ter da imam dom, morje in gore le eno uro stran od Ljubljane, odtehta vse ostalo. V Londonu potrebuješ eno uro samo za to, da prideš v predmestje, v Chicagu pa potrebuješ kar nekaj vožnje, da si ogledaš druge znamenitosti. Zato se mi zdi kakovost življenja v Sloveniji na zelo visokem nivoju.

Z raziskovanjem česa se trenutno ukvarjate? Gledala sem tudi znanstveni slam, kjer ste v 5 minutah na kratko razložili delovanje in cilj pri razvoju nanovlaken za parodontalne bolezni. Kako napreduje ta raziskava?

Med drugim sem še vedno vpeta v omenjeno raziskavo.

Takrat smo bili ravno pred tem, da vgradimo probiotike v nanovlakna, sedaj pa nam je to dejansko že uspelo narediti. Če na kratko pojasnim osnove: parodontalna bolezen se začne zaradi porušenja ravnovesja med koristnimi in patogenimi mikroorganizmi. Ko je patogenih mikroorganizmov preveč, se sproži vnetje, in če je naš imunski odziv ustrezen, uniči patogene mikroorganizme. Če pa imamo kakšne pridružene bolezni ali nezdrav način življenja (kajenje, stres itd.), pride do kroničnega vnetja, ki skupaj s patogenimi mikroorganizmi omogoča, da tkivo ob zobeh razpada. Naša ideja je bila lokalno zdravljenje bolezni z nanovlakani z vgrajenimi protimikrobnimi učinkovinami in probiotiki. V prvem koraku bi s protimikrobnimi učinkovinami v obzobnem žepu zmanjšali število patogenih mikroorganizmov in v drugem koraku s probiotiki, ki so bili izolirani iz oralne sluznice zdravih prostovoljcev, pripomogli

NA POGOVORU

k vzpostavitvi uravnotežene mikrobiote. Takšno delo pa je možno le s sodelovanjem med člani katedre in drugimi institucijami, v našem primeru z UKC in IJS. Trenutno pa se naše raziskovanje širi tudi na vgrajevanje in vrednotenje imunomodulatornih učinkovin.

Nam lahko poveste kakšno zanimivo dejstvo z vašega področja?

Na začetku doktorata sem imela problem s sproščanjem resveratrola iz nanovlaken, saj sem opazila, da ta antioksidant pri pH 7,4 zelo razpada. Številni raziskovalci so delali z resveratrolom, a nihče še ni poročal o tem. Posledično je postala stabilnost resveratrola v vodnih medijih z različnim pH osrednja tema mojega raziskovanja za nekaj mesecev, iz katerega je nastal članek, ki je od mojih še vedno najbolj citiran (175 čistih citatov). Včasih do najzanimivejših stvari pridemo čisto po naključju.

V zadnjih desetih letih ste prejeli kar nekaj nagrad, med njimi Veliko Krkino nagrado za magistrsko nalogo in kasneje za doktorsko nalogo, Dekanovo nagrado FFA mladim raziskovalcem za najboljše znanstvene dosežke, L'OréalUNESCO štipendijo »Za ženske v znanosti«, nazadnje pa ste lani prejeli Zlati znak Jožefa Stefana in Svečano listino mladim visokošolskim učiteljem in sodelavcem za izjemne pedagoške in raziskovalne dosežke. Na kateri dosežek v svoji karieri ste najbolj ponosni?

Nagrade so izredno lepa zunanja potrditev, da je bilo raziskovalno delo odlično narejeno. Vidim, da je bilo poleg veliko dela, vztrajnosti in iskanja rešitev za številne izzive izredno pomembna tudi podpora mentorice in ostalih

sodelujočih, kar zelo cenim. V sebi pa sem najbolj ponosna na to, da sem takrat, ko je bilo najbolj težko in so bili prisotni številni dvomi, vedno zbrala neko notranjo moč in vse ovire premagala – včasih sama in včasih s pomočjo drugih.

Nagrade so sicer bleščeče, ampak v ozadju raziskovanja in tudi osebnega življenja so vedno vzponi in padci. A to dela življenje zanimivo in nas uči, da prepoznamo, kaj je nam osebno najpomembnejše in čemu dajemo prioritete.

Vam je bolj všeč pedagoško delo ali delo v laboratoriju?

Takoj na začetku zaposlitve kot mlada raziskovalka sem imela sestanek s prof. Kristlovo, ki mi je dejala, da bom imela en semester vaj pri FT1. Takrat sem za nekaj sekund ostala brez besed, saj si res nikoli v življenju nisem želela postati »učiteljica« in si sebe nisem niti malo predstavljala kot asistentko, vendar nisem imela druge izbire. Tako sem bila že naslednji teden soočena z izzivom in dobila svojo prvo skupino. Presenečeno sem ugotovila, da na vajah zelo uživam in da imam po njih več energije kot pred njimi. Če bi prek študentskih anket dobila slabo mnenje, bi se po doktoratu odločila za delo v industriji, vendar, kot vidite, to ni bilo potrebno. Odkar sem zaposlena kot docentka in predavam, je dinamika kar precej drugačna. Trudim se, da bi študentom čim bolj zanimivo in jasno predstavila določeno vsebino. Po drugi strani pa sem raziskovanje oboževala in ure in ure preživela v laboratoriju, vendar pa je zdaj preveč drugih obveznosti in ga včasih kar malo pogrešam. Tako trenutno večina raziskovalnega dela poteka prek usmerjanja doktorskih in magistrskih študentov. Poleg rezultatov raziskav mi je res v veselje videti študente, ki se med opravljanjem zaključne naloge razvijajo in so sposobni rešiti vedno kompleksnejše izzive, ki se jim pojavijo v laboratoriju.

Imate morda kakšen nasvet za študente farmacije?

Zdi se mi, da nas pogosto preveč skrbi, kaj bo, ko bo.

Kakorkoli bo, bo v redu. Osebno mi je še vedno zelo všeč citat od Steva Jobsa: »You can't connect the dots looking forward; you can only connect them looking backwards.

So you have to trust that the dots will somehow connect in your future.« Med svojim profesionalnim ali osebnim življenjem marsikdaj ni šlo vse po načrtu in mi dogodki niso bili najbolj všeč, a če sem pogledala nazaj, sem vedno videla, da je bilo tako prav in dobro za nekaj drugega. Iz vseh teh dogodkov sem se morala nekaj naučiti, da sem lahko zdaj točno tu, kjer sem trenutno.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Trenutno si želim čim bolje opraviti svoje pedagoško in raziskovalno delo. Januarja 2023 pa načrtujem novo polletno izmenjavo v sklopu EU-projekta Orbis na Univerzo Rutgers, ki se nahaja v predmestju New Yorka. Tema raziskovanja bo predvidoma temeljila na nanodostavnih sistemih za dermalno ali transdermalno dostavo učinkovin in se že veselim, da bom spet malce več časa preživela v laboratoriju.

Podelitev Zlati znak (Foto: Marjan Verč)

31

NOVIČKE

Novičke Moški nehormonski kontraceptivi brez stranskih učinkov za preprečevanje nosečnosti Danes imamo na trgu množico različnih kontraceptivov, ki se uporabljajo za preprečevanje nosečnosti pri ženskah. Kmalu se nam obetajo velike spremembe na tem področju. Na ameriškem kongresu je bila letošnjo pomlad predstavljena novost, moški nehormonski kontraceptiv, ki je uspešno preprečil nosečnost pri miših brez očitnih zabeleženih stranskih učinkov. Večina kontraceptivov, ki je bilo testiranih do zdaj, cilja na moški spolni hormon, testosteron. To lahko prinese številne neželene učinke, kot sta depresija in povečanje teže. Pri novi nehormonski terapiji pa je kot tarča izbran receptor ⍺-retinojske kisline (RAR-⍺). Protein prihaja iz družine jedrnih receptorjev, ki vežejo retinojsko kislino, obliko vitamina A, ki je pomembna za celično rast, diferenciacijo in razvoj zarodka. Odstranitev RAR-⍺ je pri miših povzročila sterilnost brez evidentiranih stranskih učinkov. Znanstveniki so oblikovali in sintetizirali približno sto različnih spojin ter preverili njihovo sposobnost inhibicije RAR-⍺. Spojina YCT529 lahko po ugotovitvah znanstvenikov inhibira RAR-⍺ 500-krat močneje v primerjavi s preostalima receptorjema iz enake družine, ki sta prisotna v jedru: RAR-𝛽 in RAR-𝛾.

Pri miših se je po 4-tedenski peroralni terapiji z YCT529 število spermijev očitno zmanjšalo in je bila učinkovina 99-odstotno uspešna v preprečevanju nosečnosti. V obdobju štirih do šestih tednov po zaključku terapije pa so bile miši zopet plodne.

Struktura YCT529

Konec leta 2022 se pričakuje začetek testiranja spojine YCT529 na ljudeh, poleg tega so v testiranjih še številne druge spojine.

News – medical. Non-hormonal male contraceptive effectively prevents pregnancy in mice. https://www.news-medical. net/news/20220324/Non-hormonal-male-contraceptive-effectively-prevents-pregnancy-in-mice.aspx. Dostop: marec 2022.

32

VIR

Pharmacy times. Non-hormonal male contraceptive may prevent pregnancy without adverse effects. https://www.pharmacytimes.com/view/non-hormonal-male-contraceptive-may-prevent-pregnancy-without-adverse-effects.

Dostop: marec 2022.

Razvoj naprave za čiščenje kemoterapevtikov iz krvi Čeprav je njihova naloga ubijanje rakavih celic, lahko kemoterapevtiki poškodujejo tudi zdrave celice, ki potujejo skozi krvni obtok. Prav zato se je začelo razvijanje naprave, ki bi lahko »očistila« kri kemoterapevtika, ki se je sistemsko razširil. Ekipa se je pri razvoju osredotočila predvsem na doksorubicin (DOX), ki sicer učinkovito ustavlja delitev rakavih celic, vendar ima precej neželenih učinkov; toksičen je za srce ter povzroča izgubo kostnega mozga in las.

Pred kratkim je bila razvita metoda, s katero naj bi DOX s pomočjo temperaturno senzitivnih nanodelcev pripeljali do tarče, ne da bi se DOX sproščal izven tarčnega mesta.

Vendar ima metoda svoje omejitve, saj se na tarčnem mestu ne sprostijo vsi nanodelci. Preostanek nanodelcev se razgradi izven tarče, kar omogoči DOX-u vstop v kri.

Ekipa, ki je razvila napravo za čiščenje kemoterapevtikov, je želela omenjeno metodo dopolniti. Napravo so razvili na modelu glodavcev z rakom, kjer so glodavcu najprej vbrizgali temperaturno senzitivne nanodelce z DOX-om, ki so jih na mestu tumorja sprostili z uporabo toplote. Za

Natalija Trunkelj, 4. letnik EM FAR

Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR

odstranitev preostalih nanodelcev pa so uporabili metodo, kjer le-ti s krvjo prehajajo čez dva elementa: prvi je grelni element, ki poskrbi, da se aktivirajo še preostali nanodelci in sprostijo zdravilo. Naprej pa potujejo skozi drugi element: filter z aktiviranim ogljem, ki zdravilo odstrani iz krvi. Ekipa je razvila tudi metodo za zaznavanje količine zdravila v krvi v realnem času, ki omogoča lažje odločanje pri tem, kdaj filtracijo ustaviti. Zmanjšanje ostanka kemoterapevtikov bi zagotovo zmanjšalo število stranskih učinkov in s tem čas okrevanja rakavih bolnikov.

News – medical. Researchers develop novel device to »cleVIRI anse« the blood of chematherapeutic drugs. https://www. news-medical.net/news/20220406/Researchers-develop-novel-device-to-e2809ccleansee2809d-the-blood-of-chemotherapeutic-drugs.aspx. Dostop: 10. 4. 2022.

Motamarry A, Wolfe AM, Ramajayam KK, Pattanaik S, Benton T, Peterson Y, Faridi P, Prakash P, Twombley K, Haemmerich D. Extracorporeal Removal of Thermosensitive Liposomal Doxorubicin from Systemic Circulation after Tumor Delivery to Reduce Toxicities. Cancers (Basel). 2022 Mar 4; 14(5): 1322. doi: 10.3390/ cancers14051322. PMID: 35267630; PMCID: PMC8909191.

NOVIČKE

Slovenski genomski projekt

Nuša Kovač, 3. letnik S1 LBM

Mnoge države po svetu imajo že opredeljen nacionalni genom, v Sloveniji pa genomskih podatkov sekvenciranja celotnega genoma še nimamo sistematično zbranih.

Slovenski genomski projekt (SGP) bo podatke o naravni in patološki genetski variabilnosti Slovencev združil v enotno evropsko bazo in olajšal genomsko diagnostiko. Takšna zbirka genomskih podatkov bo zaradi lažjega razlikovanja sprememb, ki so del naravne genetske raznolikosti populacije, in sprememb, ki predstavljajo vzrok bolezni, omogočila hitrejšo diagnostiko redkih bolezni, s tem pa pravilno zdravljenje in izboljšanje kakovosti življenja bolnikov. Prispevala bo k lažjemu odkrivanju mehanizmov genetskih bolezni ter odkrivanju novih genov in mutacij de novo. SGP bo služil tudi razvoju napovednih modelov za pojav poligenskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, kardiovaskularna obolenja in nagnjenost k raku. Pogostost genetskih bolezenskih sprememb v populaciji je ključnega pomena za vpeljavo presejalnih programov in testiranj za bolezni, ki jih z zgodnjim odkrivanjem preprečimo ali zelo omilimo njihove posledice. SGP trenutno išče

prebivalce Slovenije, ki nimajo redkih genetskih bolezni in bi bili pripravljeni prostovoljno darovati svojo genomsko informacijo. Po prijavi na darovanje kandidati najprej podpišejo privolitveni obrazec, odobren s strani Komisije Republike Slovenije za medicinsko etiko, nato jim odvzamejo manjšo količino krvi in vzorec pošljejo v laboratorij na sekvenciranje. Če prostovoljec, ki je sodeloval v SGP, kadarkoli hudo zboli, lahko zahteva dostop do rezultatov sekvenciranja in tako hitreje dobi ustrezno zdravljenje.

FDA odobril novo imunoterapevtsko zdravljenje za paciente z melanomom

Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR

FDA je odobril novo terapijo za zdravljenje metastatičnega ali neoperabilnega melanoma (agresivna oblika kožnega raka). Terapija je kombinacija dveh imunoterapevtskih snovi, relatlimaba in nivolumaba. Nivolumab je humano monoklonsko protitelo IgG4, ki blokira interakcije med PD1, PD-L1 in PD-L2. Liganda PD-L1 in PD-L2, ki ju sprošča tumor, se normalno vežeta na receptorje PD-1 na T-celicah ter inhibirata proliferacijo T-celic in produkcijo citokinov. Pri uporabi nivolumaba se ta veže na PD-1 in s tem preprečuje vezavo ligandov ter tako ohranja imunski odgovor T-celic.

Relatlimab je humano monoklonsko protitelo IgG4, ki se veže na LAG-3 (limfocit-aktivirajoči gen 3) in inhibira njegovo signalno pot, kar spodbuja proliferacijo T-celic in izločanje citokinov ter s tem obnavlja tumorski imunski nadzor.

Učinkovitost nove imunoterapije so dokazali z dvojno slepo randomizirano raziskavo, kjer so primerjali kombinacijo relatlimaba in nivolumaba ter nivolumab kot samostojno zdravilo. Pacientom s prej nezdravljenim melanomom so vsake štiri tedne intravenozno administrirali eno od zdravil in po enem letu prišli do ugotovitve, da je mediana časa, ko se rak ne poslabša, v primeru kombinacije terapevtskih protiteles 10,2 meseca, medtem ko je v primeru uporabe nivolumaba le 4,6 meseca. Po enem letu jemanja je bilo preživetje brez napredovanja bolezni za kombinacijo zdravil 48-odstotno, za paciente, ki so prejemali le nivolumab pa 37-odstotno. S tem so dokazali, da je inhibicija dveh imunskih kontrolnih točk (PD-1 in LAG-3) res učinkovitejša kot inhibicija ene same (PD-1).

SGP. Vizija Projekta. http://genom.si/sl/vizija-strateske-prioritete.html. Dostop: 10. 4. 2022.

VIRI

Republika Slovenija GOV.SI. Slovenski genom – nov dosežek slovenske medicine za izboljšanje genomske diagnostike redkih bolezni. https://www.gov.si/novice/2022-03-21-slovenski-genom-nov-dosezek-slovenske-medicine-za-izboljsanje-genomske-diagnostike-redkih-bolezni/.

Dostop: 10. 4. 2022.

Science daily. FDA approved new immunotherapy regimen for patients with melanoma. https://www.sciencedaily.com/ releases/2022/03/220323130313.htm. Dostop: 11. 4. 2022.

VIRI

Drugbank. Relatlimab. https://go.drugbank.com/drugs/DB14851. Dostop: 13. 4.

2022.

Drugbank. Nivolumab. https://go.drugbank.com/drugs/DB09035. Dostop: 13.

4. 2022.

Tawbi HA, Schadendorf D, Lipson EJ, et al. Relatlimab and Nivolumab versus Nivolumab in Untreated Advanced Melanoma. N Engl J Med. 2022; 386(1): 24–34. doi:10.1056/NEJMoa2109970.

33

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Jesenski del Kapsule priložnosti Alja Urbanček, vodja projekta Kapsula priložnosti 2021 Karierno usmerjen projekt društva DŠFS Kapsula priložnosti je tudi v jeseni predstavil pester nabor idej različnih in zanimivih poklicnih možnosti po končanem študiju s področja farmacije.

Novembra se je v štirih tednih zvrstilo deset dogodkov, na katerih smo gostili 31 gostov. Veseli in hvaležni smo, da smo lahko večino jesenskega dela projekta izpeljali v živo, prek spleta pa smo se družili z gosti iz tujine.

Jesenski del je otvoril doc. dr. Andrej Perdih, mag. farm., ki nam je približal področje raziskovalne dejavnosti in dela na Kemijskem inštitutu. Nato nam je Tina Jerič, mag. farm., iz podjetja AstraZeneca predstavila svoje delo svetovalke za medicinske zadeve in sodelovanje z zdravniki. Dan smo zaključili z gostoma iz podjetja Lek. Nejc Klemenc, mag. farm., je pobliže predstavil delo farmacevtskega tehnologa, dr. Helena Vrbanac, mag. farm., pa možnosti sodelovanja fakultete z industrijo v okviru doktorskega študija.

dela v Krki začel Matej Černelč, dipl. psih., nadaljevali pa so jo Katja Pisanec, mag. farm., Gregor Ratek, mag. farm., in Simona Iskra, mag. farm. Sledil je prvi spletni dogodek, kjer so se nam pridružili kolegi iz tujine. Dr. Tomaž Vaupotič iz podjetja Takeda in Luka Tehovnik, mag. farm., iz podjetja GSK sta predstavila področje medicinskih zadev ter prednosti in slabosti življenja v Švici oziroma v Združenem kraljestvu ter dela v mednarodnem globalnem podjetju. Svojo izkušnjo je z nami podelila še dr. Aleksandra Pekošak, ki opravlja delo odgovorne osebe za sproščanje zdravil na trg, trenutno v podjetju Halix na Nizozemskem.

Teden smo končali s področjem farmacevtskega marketinga, kjer je Matevž Aubreht, mag. farm., skupaj s sodelavko Jeleno Ivanović Repac predstavil delo strokovnega sodelavca, vodje ključnih kupcev in delo produktnega vodje v podjetju Medis.

Veliko motivacije in navdiha za prihodnost nam je prek svoje zgodbe in praktičnih nasvetov predal še dr. Janko Ignjatović, MBA, mag. farm.

V prvem sklopu drugega tedna smo dobili zanimiv in nazoren vpogled v področje razvoja in proizvodnje bioloških zdravil iz biofarmacevtike Novartis, Mengeš, ki so nam ga predstavili dr. Dominik Gaser, mag. farm., dr. Rok Brišar, dipl. inž. kem. inž., in dr. Mateja Hafner, dipl. mikrob. Sledila je predstavitev kariernih priložnosti v podjetju Krka, kjer smo imeli študenti priložnost govoriti s kadrovnikom in prek slikovnega materiala dobili občutek, kako poteka delo v razvoju in nadzoru kakovosti. Predstavitev je s splošno predstavitvijo

V tretjem tednu smo spoznali na prvi pogled ne povsem farmacevtsko področje dela v informacijskem mednarodnem podjetju Veeva, ki je pridobilo naziv Public Benefit Corporation. Svoj urnik, primerjavo dela pred in po epidemiji ter programsko podporo 'life science' industriji je predstavil David Kološić. Eva Velimirović, mag. farm., je z nami delila izkušnje iz pripravništva 'Consultant Development Program' v Budimpešti in nas spodbudila k sodelovanju pri obštudijskih dejavnostih. Študenti smo se lahko poučili tudi o postopkih pridobitve specializacije, ki nam jih je predstavila Špela Bernik Golubić, mag. farm., iz Lekarniške zbornice, iz Gorenjskih lekarn pa nam je Lidija Vrbovšek, mag. farm., spec. predstavila pripravo magistralnih receptur. Sledile so predstavitve in različne anekdote iz lekarniške dejavnosti z Martino Ajd Bežan, mag. farm., vloge vodje lekarne, ki nam jo je predstavila Tina Bajc, mag. farm., dejavnosti javnih zavodov in preizkušanje zdravil, kar nam je približala Gordana Alidžanović, mag. farm., spec. Študenti so lahko iz prve roke izvedeli več o različnih možnostih specializacije za kliničnega farmacevta

34

DOGAJALO SE JE

in spoznali posebnosti dela specialista radiofarmacije, ki nam jih je predstavil Boštjan Hudomalj, mag. farm., spec. Z nami sta bila tudi asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec., ki opravlja delo raziskovalke na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, in mag. Rok Antolič, mag. farm., spec. klin. farm., ki je poudaril pomen kompliance in ustreznosti jemanja zdravil geriatričnih pacientov.

Za konec smo v goste povabili še farmacevte, ki se dobro spoznajo tudi na področje ekonomije – vodenja in financ.

Nekaj nasvetov in potrebnih veščin, kako biti dober vodja, je z nami podelil Matej Linke, mag. farm., MBA. Žana Voh, mag. farm., iz podjetja Roche, ter Majda Pokovec, mag. farm., in Urška Lakner, mag. farm., MBA., iz podjetja Pfizer pa so podrobneje predstavile finančno plat zdravil, oblikovanje cen ter pomen različnih trgov za Slovenijo in našo preskrbo z zdravili.

Za več informacij o preteklih in prihajajočih dogodkih nam sledite na Facebook strani Kapsule priložnosti.

Študentske finance: kako iz malega zraste veliko Manca Kralj, koordinatorica humanitarne skupine V sredo, 2. 3. 2022, ob 18.00 je potekalo predavanje o osebnih financah z naslovom Študentske finance: kako iz malega zraste veliko. Dogodek smo glede na epidemiološko situacijo organizirali v spletni obliki – prek platforme Zoom, udeležilo pa se ga je približno 130 študentov.

V humanitarni skupini smo se za to temo odločili na podlagi aktualnosti tematike, in ker se zavedamo, kako pomembna je dobra finančna pismenost. V času zviševanja cen praktično vsega razen prihodkov je ključno, kam investiramo svoj denar.

Med izobraževanjem od malih nog pa vse do študijskih let se v učnem procesu praktično ne srečamo s tematiko osebnih financ. V družbi se o tem precej redko govori, ker velja tema kot tabu. Naše finančne odločitve so tako najbolj odvisne od navad staršev oziroma ljudi, s katerimi odraščamo. Naš cilj je bil študente spodbuditi k razmišljanju o svojih financah

in jim dati osnovno podlago, na kateri lahko gradijo svoje znanje in tako poskrbijo za bolj brezskrbno prihodnost.

Kot predavateljico smo na dogodek povabili Marjo Milič, strokovnjakinjo na področju osebnih financ in ustvarjalko enega najbolj poslušanih slovenskih podkastov Money-How. Udeleženci so lahko v uro in pol trajajočem predavanju poslušali o varčevanju – zakaj in kako varčevati, upravljanju denarja in investiranju. Predavateljica je podala veliko zanimivih in praktičnih nasvetov, po predavanju pa je odgovorila tudi na vsa vprašanja poslušalcev. Še enkrat se za udeležbo zahvaljujemo vsem poslušalcem in predavateljici, ki si ji vzela čas in bila pripravljena deliti svoje znanje in izkušnje z nami!

35

DOGAJALO SE JE

EPSA Letna recepcija ali Evropski parlament in belgijski krompirček Nina Grum, 4. letnik EM FAR Po napornem zimskem izpitnem obdobju ni boljšega načina sprostitve po presedenih urah za zapiski med učenjem farmakologije in biotehnologije, kot je krajši oddih v tujini.

Da pa je potovanje še zanimivejše, je vedno dobra ideja s seboj povabiti še svoje kolege, hkrati pa spoznati tudi tuje študente farmacije iz vse Evrope in skupaj preživeti popoldne s poslušanjem zanimivih predavanj ter večernim druženjem. Že v januarju smo dobili povabilo za udeležbo na dogodek, ki povezuje ravno to – druženje in spoznavanje tujih študentov, brezplačno kotizacijo za poslušanje okroglih miz in diskusij na evropski ravni ter hkrati oddih v tuji državi – državi čokolade, piva in vafljev. Prav obljuba po vafljih, oblitih z belgijsko čokolado in bogato založenih s sadjem, ter hrustljavem belgijskem krompirčku je bila dodatna točka, ki me je dokončno prepričala, da sem se prijavila na ta dogodek. 15. marca sem se tako pridružila Nini, Tjaši, Klemnu, Marjeti in Evi v Bruslju na 12th EPSA Annual Reception.

Kot že omenjeno, je dogodek brezplačen, vsak udeleženec pa si mora sam priskrbeti prevoz in nastanitev. Ravno to pa je hkrati tudi čar tega dogodka, saj si lahko vsak posameznik prilagaja svoj urnik in si sam oblikuje svoje potovanje (kar je dobrodošla pomoč pri usklajevanju z laboratorijskimi vajami).

Sam program EPSA AR je sestavljen iz osrednjega dogodka in spremljevalnega programa, ki je izbirne narave. Udeleženci smo lahko zbirali med različnimi ogledi (potjo po zgodovini stripov, Hišo evropske zgodovine, Kraljevo knjižnico, pivnico), izletom v Brugge, ogledom mesta v sončnem zahodu z razgledne točke Poelaert, turističnim ogledom mesta Bruselj in seveda ogledom Evropskega parlamenta. Potekala je tudi javna kampanja na temo farmacevtskih izdelkov v okolju, v ponedeljek pa smo lahko sklepali nova poznanstva na skupni večerji.

Osrednji del dogodka je potekal v torek, ko smo se lepo oblečeni in urejeni študenti iz različnih držav zbrali v hotelu Renaissance Hotel na dvanajsti letni recepciji Evropske zveze študentov farmacije. Letošnja tematika z naslovom

36

»Transforming Health Education, a European Strategy« nas je spremljala skozi celo popoldne predstavitev in govorov različnih strokovnjakov in članov EPSA-ekipe. Dogodku pa nista manjkali tudi okrogla miza na temo »Future-proofing healthcare skills« in razprava o implementaciji evropske strategije za univerze, kjer smo lahko svoja vprašanja postavljali tudi študenti. Dogodek se je zaključil z zakusko, kjer so nas pogostili s sendviči in pijačo. Tu smo tudi dobili priložnost, da smo se spoznali s tujimi študenti ter navezali nova prijateljstva in poznanstva.

Naslednje dni smo natrpani urnik dogodkov zamenjali za potepanje po mestu, uživanje v hrani (vse od jagod, oblitih z belgijsko čokolado, do bogate izbire različnih jedi v bruseljskem Wolf food courtu, ki spominja na ljubljansko Odprto kuhinjo), obisk muzejev in sprostitev v Kraljevem parku. Domov sem v poznih večernih urah prišla obogatena z novimi poznanstvi, super izkušnjami, ogromno slikami in veliko lepimi spomini na ta strokovno usmerjen dogodek. In seveda s kovčkom, polnim belgijske čokolade, da bom z njo lažje odštevala dneve do naslednjega EPSA-dogodka. Pridruži se nam maja na Portugalskem ali pa si privošči poletni oddih v Švici na EPSA Summer University in tako z nami piši EPSA-zgodbo tudi ti!

DOGAJALO SE JE

Ekskurzija v Novi Sad Damijana Roškarič, 1. letnik S2 LBM Po zelo uspešni decembrski ekskurziji v prestolnico Bosne in Hercegovine smo študenti Fakultete za farmacijo že nestrpno čakali na naslednjo. Tako smo marca obiskali še prestolnico srbske pokrajine Vojvodine, Novi Sad. V zgodnjih jutranjih urah smo se odpravili na pot proti Novemu Sadu – seveda na avtobusu nihče ni mogel spati, saj smo študenti višjih letnikov s kar tremi zvočniki poskrbeli, da glasbene spremljave na avtobusu ni manjkalo.

Po precej (za glasilke) naporni vožnji smo prispeli v Novi Sad, kjer smo obiskali tamkajšnjo medicinsko fakulteto, na kateri je tudi katedra za farmacijo. Tamkajšnja študentska organizacija nas je res toplo sprejela, pozdravila nas je tudi predstojnica katedre za farmacijo. Razkazali so nam prostore fakultete ter pokazali laboratorije in učno lekarno, študenti pa smo bili najbolj veseli odlične kave. Sledile so nastanitev v hostlu in priprave na tradicionalno srbsko večerjo. Prvi večer smo ob poslušanju sprva tradicionalne srbske, nato pa našim srcem bolj ljube, komercialne glasbe, uživali ob specialitetah srbske kuhinje. Tudi tradicionalne srbske pijače ni manjkalo.

kot tudi vsem zvočnikom na avtobusu, tako da je bila samo zadnja ura vožnje preživeta v tišini.

Trije dnevi ekskurzije so minili prehitro, kljub temu pa smo spletli nova poznanstva in si ustvarili nepozabne spomine.

Kratko, a sladko. Vsekakor izkušnja, ki je ne pozabiš.

Verjamem, da že vsi odštevamo dneve do naslednje farmacevtske ekskurzije.

Drugi dan je sledil ogled mesta, kjer smo obiskali glavne znamenitosti Novega Sada, med drugim tudi mogočno Petrovaradinsko trdnjavo iz leta 1780, znotraj katere poteka poleti tudi festival Exit, ki vsako leto privabi na tisoče navdušencev različnih glasbenih okusov. Sledil je prosti čas za kosilo in počitek, zvečer pa smo si nadeli suknjiče in lepe obleke ter se odpravili na koncert Saše Matića ter tako spoznali tudi nočno življenje Novega Sada. Večer je ob dobri glasbi in prijetnem druženju hitro minil, naslednji dan pa nas je čakala pot nazaj proti Ljubljani. Tisti najvztrajnejši študenti v zadnjih vrstah avtobusa, ki smo še imeli nekaj energije, smo celotnemu avtobusu z glasnim prepevanjem krajšali pot domov. Naposled je energije zmanjkalo tako nam

Twinnet – Slovenija Tjaša Gaberc, 4. letnik EM FAR Naše skupno popotovanje se je začelo malenkost drugače, kot smo pričakovali. Zaradi trenutnih razmer z vojno v Ukrajini smo obisk na Poljskem prestavili in skupno pot začeli na sončen ponedeljek na Brniku. Naše »twinnet« prijatelje smo popeljali na kosilo, kjer smo takoj začutili, da je pred nami čudovit teden.

V torek sta sledila ogled Ljubljanskega gradu in vožnja s čolničkom po Ljubljanici, kjer smo izvedeli obilico informacij o zgodovini Ljubljane. Nekaterim sicer zgodovina ni toliko bila pri srcu in so tako vožnjo ob mirni Ljubljanici raje izkoristili za uživanje v sončnih žarkih. Popoldne smo se udeležili strokovnega večera o duševnem zdravju (Depression awareness), ki je bil osrednja tematika naše izmenjave. Konec večera smo imeli tudi posebnega gosta, ki je na drugačen način (z osebno izkušnjo spopadanja z duševnimi težavami) predstavil to problematiko. Ta pristop

se nam zdi dober način destigmatizacije te tematike, zato mislim, da lahko v prihodnosti stremimo k organizaciji še več podobnih dogodkov.

37

DOGAJALO SE JE

Sredo smo začeli pod vodstvom Ane Ivanuše z delavnico mehkih veščin. Delili smo naš pogled na definicijo ter predlagali tehnike za izboljšanje in ohranjanje duševnega zdravja. Če smo začeli s soncem, smo v prihodnjih dneh imeli nesrečo s slabim vremenom. Premočeni smo pricapljali v Cukrarno, kjer smo se najbolj navdušili nad vrtečimi stoli.

Ti so, tako kot vse ostalo v galeriji, abstraktna ekspresija moderne umetnosti. Vremenska sprememba je bila šok za vse, saj se je zaradi bolezni število udeležencev manjšalo iz dneva v dan. Večer smo zaključili s slovensko-poljskimi jedmi, kjer smo si izmenjali domače dobrote in poskusili tradicionalno poljsko jed pieroge.

Kar mi bo najbolj ostalo v spominu od cele izkušnje, so vsekakor ljudje. Tako naši »twinni« kot tudi kolegi iz faksa, saj smo v enem tednu sklenili doživljenjska prijateljstva. Zdi se mi, da smo se v pogovorih v prostem času zares povezali na globljem nivoju, delili osebne izkušnje in se res zabavali. Če ne v sklopu Twinneta, jih bomo v prihodnosti v prostem času zagotovo obiskali na domu. Twinnet je zares izkušnja, ki jo priporočam vsakemu študentu.

Naslednji dan so nam načrte prekrižali grozni nalivi. Želeli smo si ogledati slovensko obalo, vendar smo ta del morali izpustiti in obiskali zgolj Škocjanske jame. Dan smo zaključili, kot se spodobi, s koktajli v Parlament pubu in obiskom Nobel bureka.

Petek smo začeli z zanimivo in uporabno delavnico o »time managementu«, ki jo je odvodila Urška Nabergoj Makovec.

Nadaljevali smo z jogo in obiskom Instituta Jožefa Stefana. Čeprav so zaradi pestrega preteklega večera nekateri pri jogi vztrajali v bolj ležečem položaju, smo si zares uspeli relaksirati mišice in umiriti um. Slabo vreme pa je prineslo srečo v nesreči, saj so pod Svetim Joštom nad Kranjem žabice začele z migracijo proti mlaki, iz ene na drugo stran ceste. Tako se je organiziralo njihovo reševanje pred avtomobili, kjer smo lahko Poljake popeljali na malo bolj originalno dogodivščino.

Skozi gozd smo lomastili s svetilko na glavi in z rokavicami v temi lovili žabice. Velikokrat smo jih našli v parih in tako kar dve naenkrat prestavili na drugo stran. Požrtvovalno smo nekajkrat pristali tudi na zadnji plati, saj je zaradi dežja malenkost drselo. Vsak izmed nas je ekipno rešil vsaj eno žabo, kar nas je še toliko bolj povezalo kot skupino.

V soboto sta sledila ogled Lekarniškega in alkimističnega muzeja Radovljica in delavnica izdelovanja čajev. Muzej je zelo interaktiven in zanimiv, predvsem za navdušence čarovništva in Harryja Potterja. Spoznali smo zgodovino farmacije in si v terilnicah pripravili svoje čaje. Za vse sladkosnede smo se ustavili pred tovarno čokolade Gorenjka in pot nadaljevali na Bled, kjer smo naredil nekaj deževnih fotografij.

Nedeljo smo začeli z ogledom razstave v Narodni galeriji, preostanek popoldneva pa preživeli ob druženju na kavi.

Teden je bil za vse kar naporen, tako da nam je zmanjkalo energije za obisk Moderne galerije. Zvečer smo »twinne« naučili nekaj slovenskih pesmi in ples društva ter imeli poslovilne govore.

38

Za zaključek se zahvaljujem obema koordinatoricama Twinneta, Gordani in Karolini, za odlično opravljeno organizacijo in vsem delavcem iz faksa, ki so nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč.

DOGAJALO SE JE

Strokovni večer: Depression awareness Eva Topler, koordinatorica strokovnih večerov Meseca marca smo skupaj s Twinnet organizacijsko skupino pripravili strokovni večer z naslovom Depression Awareness, ki se je navezoval na osrednjo tematiko Twinneta, ki so se ga udeležili študenti iz Poljske – Mental Health: Depression and anxiety.

Na strokovnem večeru so predavali trije gosti, ki so nas podučili o tematiki, ki postaja vse pomembnejša, a hkrati o njej še ne govorimo dovolj. Kot prva nam je psihiatrinja dr.

Vesna Švab, predavateljica na medicinski fakulteti, predstavila

medikamentozno zdravljenje depresije. Po njeni predstavitvi smo imeli kratek Slido test, kjer smo se lahko preverili v znanju, ki smo ga odnesli od njenega predavanja.

Naslednja je bila psihologinja dr. Špela Selak, ki pomaga pri organizaciji kampanje NIJZ Nisi okej? Povej naprej. Na žalost nas je spremljala preko Zooma, ampak kljub vsemu pritegnila zanimanje poslušalcev, saj je v prvem delu pozdravila naše Twinnet kolege kar v poljščini. Govorila je o duševnih motnjah na splošno in o kampanji Nisi okej? Povej naprej.

Gre za kampanjo proti stigmatizaciji duševnega zdravja v Sloveniji, katere glavni cilj je zmanjšati stopnjo stigme duševnega zdravja in spodbuditi ljudi k iskanju pomoči. Prek različnih aktivnosti želijo doseči čim večje število prebivalstva, posebno pozornost pa posvetiti mladim.

Kot zadnji je nastopil ambasador kampanje Nisi okej? Povej naprej Sašo Dudić, ki nas je popeljal skozi lastno zgodbo, kako se je soočil z depresijo in ostalimi duševnimi motnjami.

Med študenti je pritegnil največ pozornosti in na koncu dobil mnogo vprašanj, na katera je z veseljem odgovoril. Odziv je bil odličen in domov smo odšli polni novega znanja in zavedanja, kako pomembno je govoriti o duševnem zdravju.

Delavnice izdelave kozmetičnih izdelkov Teja Gošek, vodja projektov kozmetologije Skupaj s pomladjo so po krajšem premoru zacveteli tudi novi kozmetološki projekti. Za prvi dogodek, ki bi pritegnil in prebudil naše študente, smo z ekipo, ki smo jo sestavljale Manca Vetrih, Nika Dremelj, Pia Berglez in Teja Gošek, izbrale praktično delavnico izdelave kozmetičnih izdelkov.

Po brskanju po že znanih in čisto novih recepturah smo se nazadnje odločile za tri izdelke, za katere smo bile prepričane, da bodo všeč tudi našim študentom: leščilo za ustnice, masažne ploščice in kopalne bombice. Izbrale smo dva termina delavnic: torek, 22. marca, in sredo, 23. marca, saj smo udeležbo želele omogočiti čim večjemu številu študentov.

Vedele smo, da bo naval velik, toda nismo pričakovale, da se bodo prijave zapolnile že v nekaj minutah. To nam je dalo še večji zagon in motivacijo za pripravo dogodka.

sproščena diskusija, med katero smo se marsičesa naučili.

Naše delavnice so imele tudi dobrodelno noto, saj smo se povezali s humanitarno skupino Fakultete za farmacijo in naše izdelke podarili za prodajo na spomladanskem humanitarnem bazarju.

Z ekipo projektov kozmetologije smo bili z delavnicami zelo zadovoljni. Zahvalili bi se radi Fakulteti za farmacijo za darovane sestavine in pomoč pri organizaciji delavnic, še posebej prof. Alenki Zvonar Pobirk ter asistentkama Maji Bjelošević in Katarini Bolko Seljak.

Zahvala velja tudi vsem študentom, ki ste se dogodka udeležili. Vabimo vas, da naše projekte spremljate še naprej in se nam pri njih tudi pridružite!

Dnevi so se hitro obrnili in že so se začele naše delavnice.

Vsako delavnico smo začeli s krajšim nagovorom, nato pa so udeleženci zavihali rokave in začeli z ustvarjanjem.

Preračunavanje sestavin, tehtanje, mešanje, skrbno izbiranje pigmentov in sproščeno klepetanje – vse to se je prepletalo v laboratoriju na Iliriji. Organizatorke smo tu in tam nudile kakšen nasvet ali malce pomoči, sicer pa je delo lepo steklo in nastali so izdelki, na katere smo bili vsi ponosni.

V sredo smo naš dogodek še malo nadgradili, saj se nam je po delavnici pridružila diplomirana kozmetologinja in ena izmed ustanoviteljic znamke Base Cosmetics Vita Jašovič.

Izvedla je krajše predavanje, kjer nam je predstavila osnove formuliranja, izzive, na katere je naletela sama, in z nami delila koristne nasvete. Sledili so vprašanja udeležencev in

39

DOGAJALO SE JE

Spomladanski bazar Nina Grajzar , 4. letnik EM FAR Ob sprehajalnih poteh lahko že lep čas občudujemo cvetje vseh barv v polnem razcvetu. Drevesa vabijo čebele na oploditev, tulipani in narcise bujno uspevajo na vrtovih vseh ličnih gospodinjstev in parki so polni na klopci sedečih družb, ki so se malico odločile pojesti kar zunaj.

Zime je konec in na Fakulteti za farmacijo smo se odločili izpeljati še en dobrodelni projekt. V sklopu humanitarne skupine sicer že nekaj časa pripravljamo božične bazarje, ki navadno pomagajo tako družinam v stiski, ki prejmejo zbrana denarna sredstva, s katerimi si pokrijejo del najnujnejših stroškov, kot tudi mimoidočim študentom, profesorjem, asistentom in drugim, ki na stojnici najdejo še zadnja darila za najbližje. Božičnega bazarja zaradi covida ni bilo že dve leti, prvič po petih letih pa se je na začetku aprila izvedel spomladanski bazar, ki je lepo popestril prve pomladne dni.

Kozmetični izdelki so običajno velika senzacija tovrstnih projektov. Skrbno izdelano kozmetiko pod vodstvom kozmetologinj pripravimo študenti sami. Tudi za letošnji spomladanski bazar smo na delavnicah izdelali nekaj uporabnih stvari. Stojnice so krasili masažne ploščice iz kakavovega masla, kopalne kroglice za penasto kopel in čudovita leščila za ustnice v rdečkastih odtenkih. Dodatno so lepo dišale vrečke s sivko,

ker pa se ob velikonočnem času prilega tudi kaj sladkega, so članice humanitarne skupine napekle sveže pecivo, ki so si ga ob kavi in čokoladnih jajčkih privoščili od študija utrujeni obiskovalci fakultete. Najbolj so jim teknile cimetove rolice, da o mafinih, brownijih in bananinem kruhu ne govorimo …

Zdaj pa nekaj besed o tem, komu smo vaše prostovoljne prispevke namenili. V sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije smo izbrali slovensko družino, ki ji bomo s skupnimi močmi poskušali pomagati. Gre za štiričlansko družino, ki se je zaradi neprizanesljivih razmer znašla v stiski. Starejši sin ima cerebralno paralizo četrte stopnje, zato je priklenjen na invalidski voziček. Nikoli še ni stal na svojih nogah, zato potrebuje stalno nego matere, ki zaradi oskrbe ne more delati. Oče ne dela, saj zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben za delo in prejema manjše nadomestilo plače. Preživljati morajo še mlajšega sina, ki obiskuje osnovno šolo, tako da je stroškov veliko, dohodkov pa malo. Za nameček jim je začela zamakati streha, zato je nujno potrebna obnova.

Zbranih sredstev seveda ni dovolj, da bi pokrili vse stroške materiala (zamenjavo kritine in ostrešja bodo brezplačno naredili usposobljeni prostovoljci), je pa dober začetek.

Vsem, ki ste se udeležili bazarja, se iskreno zahvaljujemo in upamo, da se naslednje leto spet vidimo v čim večjem številu.

Strokovni večer o genski terapiji Leonora Prestreši, 1. letnik EM FAR V zadnjih letih se je znanje strokovnjakov o zdravljenju redkih bolezni izboljšalo in izpopolnilo. Zdravniki in farmacevti pri tem uporabljajo različne pristope, ki se razvijajo že od nekdaj.

Kot organizacijska ekipa javne kampanje, ki jo sestavljamo Leonora Prestreši, Tina Pliberšek, Eva Grobiša, Bor Zabric, Matija Roth in Luka Stegne, smo se osredotočili na relativno novo tehniko, imenovano genska terapija. Ta predstavlja velik in pomemben korak v zdravstvu, saj ima potencial pozdraviti bolezni, za katere nimamo klasičnih zdravil, in ne samo blažiti njihovih simptomov.

V torek, 19. 4. 2022, ob 17. uri je na UL FFA potekal strokovni večer, na katerem so strokovnjaki s tega področja predstavili najprej gensko terapijo na splošno, sledila pa sta njen klinični

40

DOGAJALO SE JE

in tehnični vidik ter opis raziskav, ki že potekajo v Sloveniji.

Predavanje se je začelo s kratko predstavitvijo genskega zdravljenja, ki jo je pripravil mladi raziskovalec na inštitutu za sintezno biologijo Arne Praznik, mag. bioteh. Klinični vidik je nato podrobneje opisala prof. dr. Maja Čemažar, ki dela na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. Z vsakdanjimi primeri v bolnišničnem okolju nam je prikazala namen uporabe genske terapije in kaj vse so z njo že dosegli ter predstavila njeno delo v projektu SmartGene, ki deluje tudi v Sloveniji. Njihovi cilji so izvedba klinične študije, inovativen terapevtski pristop, inovativen proces proizvodnje plazmidne DNA, translacijska raziskovalna platforma na področju zdravljenja in mnogi drugi. V prihodnje pričakujejo uporabo novih terapevtskih plazmidov v onkologiji, uporabo genskega elektrotransferja za zdravljenje drugih bolezni z gensko terapijo in GMPprostore za produkcijo plazmidov, da jih lahko uporabijo pri zdravljenju. Tehnični vidik izdelave takšnih zdravil nam je za na konec predstavil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., ki je najprej podrobno opisal vrste genskega zdravljenja in opozoril na vse težave, ki se lahko pojavijo pri njihovem razvoju, kot so toksičnost pomožnih snovi, insercijska mutageneza, odzivi imunskega sistema na virusne in genske vektorje.

Na strokovnem večeru so udeleženci izvedeli veliko novega o genski terapiji nasploh in njeni izvedbi v praksi.

Farmacevti so ključen dejavnik v razvoju takšnih zdravil, zato je pomembno, da so o tem tudi poučeni, saj bodo morda razvijali in patentirali nova zdravila. Dobro je vedeti tudi, da obstajajo mnoga zdravila, ki pa zaradi težav s patenti še niso odobrena za uporabo. Nedvomno je bil strokovni večer zelo uspešen in se veselimo novih dogodkov na tematiko genskega zdravljenja v sklopu javne kampanje o genski terapiji.

Strokovni večer »Dermadiagnostika, bistvo je očem nevidno« Teja Gošek, vodja projektov kozmetologije Po uspešnem novembrskem prvem kozmetološkem strokovnem večeru se je po krajšem predahu v predavalnicah Fakultete za farmacijo ponovno govorilo o kozmetoloških tematikah. Večer, ki smo ga pripravile Ana Bevk, Manca Hostnik, Teja Bernik, Urška Ramšak, Valentina Vutolen in Teja Gošek, smo poimenovale »Dermadiagnostika, bistvo je očem nevidno«.

Dermadiagnostika je v zadnjih letih zelo napredovala in postaja vse pomembnejša tudi v Sloveniji, zato se nam je zdelo prav, da to področje predstavimo tudi našim študentom.

Metode dermadiagnostike dajejo vpogled v stanja kože, ki so očem nevidna, razkrivajo njene parametre ter na podlagi teh omogočajo pravilno izbiro nege in izdelkov. Vodilno podjetje, ki se pri nas ukvarja z dermadiagnostiko, je Aikon Academy, zato smo kot gostjo strokovnega večera povabili soustanoviteljico Aikon kozmetike in Aikon akademije Nino Glamuzina Krajnc, med. spec. kozmetične terapije.

V sredo, 20. aprila, ob 17.30 so se klopi predavalnice P1 na Fakulteti za farmacijo napolnile s študenti. Strokovni večer, ki je sledil, je bil vse prej kot običajen, saj je gospa Krajnc predstavljene metode izvedla tudi v živo na prostovoljki, s čimer so študenti lahko videli, kako izgleda dermadiagnostični pregled v praksi. Kar smo se naučili med predavanjem, smo nato preizkusili v obliki nagradnega kviza. Nagrada je bila še posebej mamljiva, saj je Aikon Academy trem najboljšim omogočil ultrazvočno meritev kože, ki omogoča vpogled v stanje dermisa. Medtem ko je gospa Fatima Keranović, med. spec. kozmetične terapije, ki v podjetju dela kot raziskovalka,

specialistka za dermadiagnostiko in predavateljica, izvajala meritve, smo z ostalimi študenti nekaj časa namenili vprašanjem.

Predavalnico smo zapustili zadovoljni, polni vtisov in novih znanj. Ekipa projektov kozmetologije bi se rada zahvalila Aikon Academy za odlično izvedeno predavanje, pomoč pri pripravi brošure in sponzoriranje našega dogodka.

Vas, študente, pa vabimo, da se še naprej udeležujete naših dogodkov in z nami širite svoje znanje!

41

VABIM TE NA KAVO

Vabim te na kavo Maruša Mlakar, Nejka Volarič in Žan Vodopivc, 4. letnik EM FAR

Oktobra 2021 je na naši fakulteti potekal Inkubator inovativnosti – tekmovanje, ki študentom FFA omogoča vpogled v delo farmacevta na področju marketinga. Družba Bayer je v okviru Inkubatorja inovativnosti pripravila izziv za študente. Naša naloga je bila zasnovati kampanjo, s katero bi razbili mite in spodbudili študentke, da bi neobremenjeno govorile o intimnem zdravju. Želimo, da prek teh pogovorov študentke izgubijo strah pred besedo vagina in posledično pred težavami z vaginalnim zdravjem. Želimo si, da skupaj razbijemo tabuje vaginalnega zdravja in na takšen način bolje poskrbimo zase.

Velika večina žensk vsaj enkrat v življenju doživi izzive na področju intimnega zdravja. Na žalost se o teh temah, še posebej študentke, ne želimo pogovarjati. Intimnih problemov se sramujemo, doživljamo občutek krivde, ne upamo se pogovoriti niti z ginekologi in farmacevti.

Namesto strokovne pomoči ob težavah rešitve pogosto iščemo na spletu in družbenih omrežjih, kjer najdemo ogromno nestrokovnih podatkov, ki nas lahko zmedejo ali celo škodujejo našemu zdravju. Ugotovili smo, da je veliko težav na tem področju povezanih s tem, da si veliko mladih žensk ne upa izgovoriti besede vagina na glas. Za to uporabljajo na ducate drugih izrazov. Pogosto se obnašamo, kot da vagina ni del telesa, kot so vrat, hrbet in roke.

Naš cilj je dvigniti ozaveščenost o intimnem zdravju, tako na področju preventive kot kurative, izključno na podlagi strokovnih, preverjenih informacij. Želimo prispevati k večji odprtosti mladih deklet za sproščen pogovor in ravnanje na področju intimnega zdravja.

Ker vemo, da študentke rade preživljamo prosti čas tako, da se pogovarjamo s prijateljicami ob kavi, smo zasnovali projekt Vabim te na kavo.

V sklopu projekta bi radi čim več študentk spodbudili, da povabite prijateljico na kavo in z njo spregovorite o izzivih, s katerimi se soočamo vse mlade ženske.

42

Vzpostavili smo profila na Instagramu in Facebooku, kjer objavljamo po tri objave z izobraževalno vsebino na teden.

Snemamo tudi podkaste o temah, povezanih z vaginalnim zdravjem. V podkast smo povabili dve strokovni gostji, ginekologinjo dr. Jasno Kuhelj Recer in psihoterapevtko dr. Tino Bončina. Podkaste vsak teden objavljamo na platformah Spotify in Apple Podcasts ter v ostalih aplikacijah za poslušanje podkastov. Na naših kanalih lahko najdete izobraževalne vsebine s področja vaginalnega zdravja, trenutno predvsem glivične vaginalne okužbe.

Pot se je komaj začela, ampak pobudi se je pridružilo že na stotine ljudi, ki delijo naše poslanstvo. Posebej hvaležni za podporo pa smo družbi Bayer, ki je podprla izvedbo tega projekta. Brez tega projekt Vabim te na kavo niti slučajno ne bi mogel doseči toliko ljudi. Če si želiš izvedeti več o tej temi in se izobraziti na področju vaginalnega zdravja, te vabimo, da si ogledaš naše profile na socialnih omrežjih in nam slediš, da ne zamudiš novih informacij.

ŠPORT

Šport Uvrstitev futsal ekipe v četrtfinale Po več letih se je naša fakulteta ponovno prebila iz skupinskega dela. Na to smo zelo ponosni in samozavestno pričakujemo četrtfinalni obračun proti PF, ki nas čaka 4. maja ob 21.10 v dvorani Baza. Pot do četrtfinala pa še zdaleč ni bila lahka. Žreb nam je namenil zelo težko skupino s favorizirano FŠ, proti kateri smo tudi doživeli edini poraz v drugem krogu. Skupinski del smo otvorili z rutinsko zmago proti FMF. V tretjem krogu smo kljub boljši igri le remizirali z do takrat še neporaženim FDV-jem, nato pa smo do konca

Ženska odbojkarska liga 9. marca smo se pomerile z ekipo FKKT, ki je takrat imela tako kot me dve zmagi in en poraz. Tekmo smo začele odločno in set zmagale na 10, drugi niz pa je bil sprva bolj izenačen, vendar smo nato prikazale boljšo igro in zmagale. Tekma se je zaključila z rezultatom 2 : 0 (25 : 10, 25 : 16). Naslednja tekma je bila napovedana 6. aprila, a žal se igralke FRI niso

Moška košarkarska liga V drugem delu ligaškega tekmovanja smo nastopali v skupini H, skupaj s PF in BF. Prvo tekmo, ki je potekala 7. marca proti Pravni fakulteti, smo prepričljivo začeli in dobili z rezultatom 61 : 46. En teden kasneje, 14. marca, je bila na sporedu druga tekma proti BF, ki smo jo slabše začeli in je bila bolj napeta.

Moška odbojkarska liga V tretjem krogu Univerzitetne odbojkarske lige smo igrali proti FGG. V prvem setu smo se borili po najboljših močeh, vendar so našo začetno zaspanost in nekoliko slabši sprejem izkoristili nasprotniki, ki so set prepričljivo dobili. V drugem setu smo FGG-jevcem precej dolgo dihali za ovratnik in v prvi polovici niza pokazali boljšo igro, nato pa so nasprotniki naredili razliko, ki jim jo je uspelo zadržati do konca tekme.

Kljub porazu smo bili ponosni, kajti pokazali smo že boljšo uigranost kot na prejšnjih tekmah.

V četrtem krogu so nas na nasprotni strani mreže pričakali študenti FS. Prvi set smo odigrali precej dobro in držali stik s FS-jevci, vendar so potem nasprotniki po nekaj izvedenih menjavah vseeno dobili prvi niz. V drugem setu pa so

Tilen Strmšnik, 3. letnik EM FAR

nanizali tri sila pomembne zaporedne zmage proti MF, FGG in FU, ki so nam tudi prinesle napredovanje. Predvsem bi izpostavil tekmo proti MF, kjer smo slavili zmago s 3 : 2, čeprav smo bili brez vratarja in menjav. Napredovanje ima še toliko večjo težo, saj so nam težave povzročale poškodbe igralcev, izmenjave in pa praksa petih letnikov, zaradi katere so mnogi izmed njih bili odsotni na tekmah. Pohvala vsem igralcem za borbo, upamo pa tudi na podporo s tribun na četrtfinalnem obračunu v športni dvorani Baza!

Tjaša Škerl Rifelj, 3. letnik EM FAR

uspele zbrati v zadostnem številu in so tekmo predale.

Vknjižile smo zmago z 2 : 0 (25 : 0, 25 : 0). V skupini A smo tako farmacevtke zasedle drugo mesto, kar nam zagotavlja položaj v polfinalu, ki bo 11. maja, in pa igro za medalje, ki bo 25. maja.

Žan Vodopivc, 4. letnik EM FAR

Preobrat nam je uspel v zadnji četrtini, kjer smo na koncu slavili zmago z rezultatom 59 : 55. V zadnjem delu smo 28. marca igrali tekmo za trinajsto mesto, ki pa jo je v zaključku dobila FF z rezultatom 59 : 51. Tako smo med osemnajstimi ekipami zaključili na štirinajstem mestu.

Mihael Lebar, 3. letnik EM FAR in David Vuk, 3. letnik S1 LBM

strojniki izkoristili naše težave na sprejemu in si priigrali prednost, ki je do konca srečanja več niso zapravili.

Po sezoni 2021/22 morava povedati, da sva s fanti zelo zadovoljna. Prikazali smo res požrtvovalne dvoboje in se borili s pridobljenim znanjem in izkušnjami. Z ekipo smo na začetku aprila odigrali rekreativni turnir dvoranske odbojke v Metliki, kjer smo zasedli drugo mesto od štirih udeleženih ekip. Poleti imamo v načrtu še kakšen turnir odbojke na mivki.

Opomba uredniškega odbora: rezultati tekem so aktualni v času ustvarjanja glasila Spatule.

43

ŠPORT

Pogovor z našimi olimpijci Nina Gradišek, 4. letnik EM FAR

Začetek letošnjega leta so zaznamovale Zimske olimpijske igre v Pekingu, ki sta se jih udeležila tudi dva študenta naše fakultete, Miha Ličef in Anja Mandeljc. V luči tega dogodka smo ju povabili na pogovor o njuni športni karieri in njunih začetkih, izkušnji na olimpijskih igrah in pa o usklajevanju športa s študijskimi obveznostmi.

Kdaj si se navdušil/-a za tek na smučeh? Kdo oziroma kaj je bil povod?

Anja: Za tek na smučeh sem se navdušila v četrtem razredu osnovne šole, ko sem na televiziji gledala uspehe Petre Majdič in sem si zaželela, da se tudi sama preskusim v tem športu. V mojem domačem kraju je tisto leto športno društvo organiziralo tečaj teka na smučeh, na katerega sem se prijavila iz radovednosti, potem pa kar nadaljevala s treniranjem.

Miha: Na tekaške smuči sem prvič stopil pri kakšnih sedmih ali osmih letih, saj je bilo prav v tistem času na Gorenjskem in predvsem na Pokljuki ogromno snega in sta me starša postavila na tekaške smuči. Na tekmovanjih za slovenski pokal sem prvič nastopil pri enajstih letih, ker me je v klub poklical takratni trener Janez, ki je opazil, da znam solidno teči, in je želel, da pomagam klubu zbirati točke za klubsko razvrstitev. Kmalu so bili rezultati vse boljši in ta šport me je začel srkati vase.

Si se kdaj želel/-a ukvarjati še s katerim drugim športom poleg izbranega? Kaj te je še zamikalo?

Miha: Pri osmih letih sem se sam od sebe odločil, da želim trenirati atletiko. Ne vem, zakaj, ampak želel sem si, da bi dobro tekel. Nato sem dolgo nastopal v atletiki, do konca osnovne šole pa v obeh športih, atletiki in smučarskem teku.

Anja: V bistvu ne, sem se kar našla v tem športu in mislim, da mi zelo ustreza glede na moje predispozicije. Med pripravljalnim obdobjem v trening vključimo tudi veliko drugih športov, na primer športe z žogo, atletiko, kajak in druge, vendar mi ostali športi ne gredo tako dobro kot potem tek na smučeh pozimi.

Anja Mandeljc

Večina ljudi študij (še posebej na naši fakulteti) že sam po sebi označuje za dokaj zahteven brez dodatnih obveznosti. Se s to oceno strinjaš? Kako ti uspeva usklajevati študijske obveznosti s treningi in tekmovanji?

Anja: Da, se popolnoma strinjam. Vsako izobraževanje je težko usklajevati s profesionalnim športom, kaj šele naš študij. Usklajevanje je kar naporno, veliko je organizacije in prilagajanja, ob vsem tem pa ne ostane veliko časa za počitek ali zabavo. Enkrat je prioriteta študij in se temu podredijo treningi, med tekmovalno sezono pa je obratno in si moram študijske obveznosti, kolikor je to mogoče, prilagajati treningom in tekmam. Pozimi je to še toliko težje zaradi veliko odsotnosti med tekmovanji v tujini. So mi pa v veliko pomoč sošolci in sošolke, ki mi delijo kakšne zapiske s predavanj in se z mano menjajo na vajah, poleg njih pa tudi asistenti, ki mi omogočijo nadomeščanje vaj.

Miha: Študij farmacije je zelo zahteven in bi ga lahko primerjal s tekom na smučeh, ki je po količini treninga tudi eden izmed športov, kjer je vložek največji. Usklajevanje ni najlažje, zato sem se zavestno odločil, da študiram nekoliko počasneje in si obveznosti prelagam v naslednje leto oziroma pavziram. Predvsem je težko usklajevati obe področji pozimi, saj je ravno v času zimskega izpitnega obdobja največ tekmovanj v smučarskem teku, tako da največkrat lahko kar pozabim, da bi takrat opravljal kakšne izpite. Pogosto smo na tekmovanjih v tujini in sem fizično odsoten, tako da je opravljanje študijskih obveznosti nemogoče.

Kateri športnik ti je vzor? Kako pogosto spremljaš ostale športe oziroma tek na smučeh, kadar sam/-a ne tekmuješ?

Miha Ličef

44

Miha: V obdobju, ko sem začenjal tekmovati v smučarskem teku, je blestela Petra Majdič, ki je bila zagotovo prvi

ŠPORT

si pa predstavljala, da se to lahko uresniči že letos. Glede na stroge kriterije za uvrstitev v olimpijsko reprezentanco nisem bila prepričana, da mi bo uspelo. Na srečo pa je bilo letos dovolj kvot v slovenski reprezentanci, da sem si tudi jaz zaslužila mesto v njej.

Miha: Olimpijske igre so sanje vsakega športnika in tega sem si želel tudi sam, saj gre za največje športno tekmovanje na svetu in potrditev trdega dela skozi več let. Vsekakor pa se nisem obremenjeval z uvrstitvijo v olimpijsko reprezentanco, ker bi si s tem le naložil odvečen pritisk. Prepustil sem se toku tekem in poskusil na vsaki tekmi dati od sebe največ, kar se je na koncu odlično obrestovalo.

Je bil občutek na igrah kaj drugačen od tistega na drugih na preteklih tekmovanjih?

vzornik v smučarskem teku, zdaj pa vse bolj in bolj občudujem smučarske tekače iz držav, kjer tek na smučeh nima dolge tradicije, a se kljub temu uspejo pribiti na vrh ali vsaj blizu njega. Če pa gledam nekoliko izven okvirjev, je eden mojih največjih športnih idolov Primož Roglič, saj kaže izjemno borbenost in se po številnih padcih, ki jih je doživel med kariero, vsakič znova pobere. Pozimi gledam vse zimske športe, saj nekaj slovenskih zimskih športnikov poznam tudi osebno. Poleg teka spremljam biatlon, alpsko smučanje, skoke in včasih tudi deskanje. Prek poletja pa atletiko, velika tekmovanja v ekipnih športih, plavanje, kolesarjenje in še kaj …

Anja: Mislim, da mi je največji vzornik še vedno Petra Majdič, poleg nje pa spremljam in občudujem še veliko drugih tekačic na smučeh, ki trenutno nastopajo v svetovnem pokalu, predvsem tistih iz Skandinavije. Ostale športe spremljam malo manj aktivno, po navadi nimam časa, da bi si ogledala vse tekme, tako da samo preletim rezultate, si pa ogledam tekme teka na smučeh takrat, ko sama nimam tekem.

Miha: Občutek je bil precej podoben, mogoče zaradi dejstva, da je bilo na tekmi precej malo gledalcev zaradi omejitev.

Bil sem sproščen, čeprav sem se zavedal, da tekmujem na olimpijskih igrah. Največja razlika med tekmami v Evropi in na Kitajskem so bile težke razmere v Pekingu – visoka nadmorska višina, mraz, veter in izjemno počasen sneg.

Pogoji so bili za vse tekače težki in so pošteno zagodli tudi nekaterim favoritom za odličja.

Anja: V bistvu niti ne. Na tekmo se pripravljaš enako kot na vse ostale tekme na najvišji ravni, tako da se sama nisem počutila nič drugače. Mogoče tudi zato, ker nisem imela nekih visokih rezultatskih pričakovanj. Sem pa občutila pomen iger, ko sem videla vsa čustva sotekmovalk, ki jim je ali pa ni uspelo doseči tako želene olimpijske medalje.

Si uspel/-a kljub ukrepom navezati kakšne stike z drugimi športniki? Si s kom ostal/-a v stiku?

Anja: Zaradi ukrepov se res nismo veliko družili z ostalimi športniki, tako da novih stikov nisem navezala, sem pa izkoristila čas s športniki, s katerimi smo se poznali že od prej.

Miha: Na žalost je bilo na teh olimpijskih težko spoznavati nove ljudi, saj smo bili ves čas precej izolirani. Nekaj ljudi sem spoznal prek olimpijske tradicije menjanja olimpijskih značk, sicer pa s(m)o se vsi športniki največ zadrževali v nacionalnih hišah. Ukrepi proti covidu so žal zaznamovali tudi družabni vidik olimpijskih iger.

Kateri del olimpijske izkušnje se ti je najbolj vtisnil v spomin?

Miha: Olimpijske igre kot celota so se mi vtisnile v spomin po hudih protikoronskih ukrepih. Sicer pa si bom za vedno zapomnil izjemne objekte za tekmovanja, težke razmere v hudem mrazu in veliko število najboljših športnikov na svetu, s katerimi se srečuješ vsak dan in vsepovsod. Zagotovo je bila to ena največjih in najboljših izkušenj v mojem življenju.

Letos si se udeležil/-a Olimpijskih iger v Pekingu. So bile to dolgoletne sanje? Si pričakoval/-a uvrstitev v slovensko reprezentanco?

Anja: Mislim, da so olimpijske igre sanje vsakega športnika in tudi pri meni so bile zapisane med dolgoročnimi cilji, nisem

Anja: Zaradi izredne situacije so se mi najbolj vtisnili v spomin vsi zaščitni ukrepi in pogled na ljudi v skafandrih. Naslednja stvar pa je zagotovo občutek, ki ga doživiš, ko zakorakaš na otvoritveno slovesnost pod svojo zastavo. Res odličen občutek, ki ga težko opišeš z besedami, ampak verjamem, da se ga bom s ponosom spominjala do konca življenja.

45

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

VODORAVNO 1: nitasta struktura v celičnem jedru, nosilec genov, sestavljen iz DNA in jedrnih proteinov 3: gen, ki sproži razvoj rakave celice 5: prebavni trakt 9: najpomembnejši član društva DŠFS 10: v vodi netopen skupek proteinov v senilnih lehah 11: karierno usmerjen projekt DŠFS, ________ priložnosti 14: krožne dvovijačne molekule DNA, sposobne samostojnega podvajanja 15: mozoljavost 16: mikroorganizem, ki povzroči bolezen 18: motnja v razpoloženju in čustvovanju, osrednja tema strokovnega večera 21: programirana celična smrt 22: zrela celica hrustančevine

NAVPIČNO 2: tridimenzionalne, samostojno rastoče celične kulture, ki so nastale iz iPSC neonatalnih matičnih celic ali matičnih celic odraslih 4: hidrofobna spojina naravnega izvora 6: avtorska metoda naprednega estetsko-kozmetičnega pregleda kože 7: loj 8: izrastek iz sluznice 12: kristalni delec nanometrske velikosti 13: presaditev celic v novo celično kulturo 17: celice, ki s prstastimi podaljški oklepajo endotelijsko cev kapilar in pokapilarnih venul 19: slovenski genomski projekt 20: pijača, na katero te vabijo študentje, da razbijejo predsodke o intimnem zdravju 23: usnjica

Označena polja postavi v pravilni vrstni red in dobil/-a boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 1. 9. 2022. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na povezavi: https://dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen po 1. 10. 2022.

1. nagrada: DD pulover

46

2. nagrada: DD kratka majica

3. nagrada: DD skodelica za kavo

RAZVEDRILO

Tjaša Gaberc, 4. letnik EM FAR

Manca Jenko, 4. letnik EM FAR

Manca Jenko, 4. letnik EM FAR

47

RAZVEDRILO

48

RAZVEDRILO

Sudoku

49

KOLUMNA

Prenovljena študentska sobica Nina Janežič, predsednica DŠFS in Nina Grum, glavna urednica Spatule

Na sončno majsko jutro dobim sporočilo našega najpomembnejšega člana društva, Edvarda Farmacevtskega (mogoče ga poznaš tudi pod imenom Edi), ki me povabi, da se mu pridružim v študentski sobici. »Veš, odkar sem se preselil, me kar malo skrbi, da študenti ne vedo, kje me najti.« To bo treba spremeniti, si rečem, študentska sobica je eden najpomembnejših prostorov naše fakultete za študente! Stopim na trolo šest in s Spatulo v roki ter s tabo, bralcem ob sebi, pohitim na obisk.

Na fakulteti si s plašča otepem jutranjo meglo, vratarju pa zaželim dobro jutro in ga prosim za ključ do študentske sobice. Noge me sprva skoraj že povedejo proti knjižnici in staremu prostoru študentske sobice v kletnih prostorih fakultete. Nasmejim se sama sebi, se obrnem in krenem proti leseni stavbi (ki je vsem verjetno najbolj znana kot lokacija študentskega referata), kjer se spustim po stopnicah in zavijem desno, po hodniku čisto do konca, kjer se za vrsto omar na desni strani skrivajo vrata z napisom »Študentska sobica«, ki prekriva napis »Računalniška soba«. Morda je tam nekoč, še pred našim časom, res bila računalniška soba, ampak že od poletja 2020 se tam nahaja drugi dom marsikaterega Drug Dealerja in študenta naše fakultete.

Ko odprem vrata, sprva zagledam velik kavč, na katerem me že veselo čaka Edi in kar prekipeva od navdušenja, ko mu sporočim, da bova skupaj študentom predstavila novo sobico. Toda kje začeti?

Pravijo, da je najbolje začeti na začetku, a midva bova danes začela na koncu, v zadnjih mesecih, ki smo jih skupaj preživeli še v stari študentski sobici. Preden smo poleti 2020 začeli s selitvijo, smo se še zadnjič dobili v stari sobici (tisti mali sobi v kletnem prostoru pred knjižnico, z akvarijsko sobico in obešalnikom, na katerem so vedno visele rezervne halje) in si jo za vedno vtisnili v spomin.

Bila je majhna sobica, urejen kaos, pristna, topla, domača – naša.

Nato se je začela selitev – vsak dan se je selila druga stvar ali kos pohištva, pospravljena v svojo kartonasto škatlo (častna zahvala gre Marjeti za iskanje vedno novih škatel po vseh kotičkih Ljubljane). Pospravljanje v nove omare je bil pravi sprehod po zgodovini, obujanje spominov na pretekla leta in dogodke, hkrati pa smo se načudili marsikateri stvari, za katero še do zdaj ne vemo, od kod se je vzela.

In kako sobica izgleda danes? Ko vstopiš vanjo, boš najprej zagledal velik kavč z odejami in blazinami, na katerih trenutno počiva Edi. In najbrž ni edini. Vsem nam se najbrž med predavanji prileže malo odpočiti – takrat se lahko pridružiš Ediju pri pogovoru, kadar je huda kriza (beri: po

50

kakšnem odličnem farmažuru), pa lahko tam celo zaspiš.

Verjemi, to se dejansko dogaja, zato se ne čudi, če kdaj pod odejo najdeš koga, ki si je privoščil zaslužen počitek. Na mizici pred kavčem se po navadi najdejo kakšna Spatula, aktualne brošure, promocijski kuliji in nalepke, in če imaš srečo, tudi kaj sladkega ali slanega za prigrizniti – v tem primeru si kar postrezi (s precejšnjo gotovostjo lahko trdimo, da priboljški še niso tako stari, da bi bili neužitni). Če se skloniš in pogledaš na spodnjo poličko, najdeš tudi nekaj družabnih iger, s katerimi si lahko krajšaš čas. Seveda pa ne smemo pozabiti na glavno dekoracijo prostora – dišečo svečko, ki je po mnenju nekaterih ključni element, ki resnično zaokroži atmosfero celotne sobe. Če nimate časa, da bi si energije nabrali s počitkom, si lahko v študentski sobici skuhate tudi kavico v eni izmed naših najuporabnejših pridobitev, kavomatu Dolce Gusto, ki ga lahko uporabljate vsi študenti. Najdeš ga v našem Drug Dealer baru, ki smo ga postavili s skupnimi močmi in že polno deluje. Ni boljšega od pitja kavice na udobnem kavču v družbi Edija, svojih kolegov in vseh ostalih študentov, ki se v tem trenutku mudijo v študentski sobici. Če ne pijete kave, pa je poskrbljeno tudi za čaj, poskrbite le, da za sabo pomijete skodelice. V sobici sta tudi kar dva hladilnika, ki sta (za čuda) celo v uporabi. V njima se sicer lahko najde še kakšna (pra)stara sacher torta (to raje pustite na miru), vanju pa lahko shranjujete svojo malico (obvezno jo podpišite) ali pa si postrežete s kozarcem soka. Za vse, ki ste si doma vestno pripravili kosilo, pa ga nočete pojesti hladnega, je na voljo tudi mikrovalovna pečica. V dobrih rokah ste tudi, če so vam poleg vašega »phad-thaia to

KOLUMNA

go« pozabili priložiti pribor, saj imamo v sobici nekaj rezerve.

Najdejo pa se tudi kakšni recepti za odlične osvežilne pijače in sadne pripravke, zdaj, ko naš bar bogati tudi »smoothiemaker«.

V sobici se nahajata tudi dva računalnika – eden je namenjen društvenim zadevam, drugi pa je dostopen prav vsem študentom FFA. Če si torej v spletni učilnici pozabil oddati laboratorijsko poročilo, tvojemu telefonu pa je zmanjkalo baterije, se lahko med polnjenjem tega na polnilni postaji v sobici rešiš iz te zagate. Za vse, ki radi potujete in delite svoje utrinke s potovanj, hkrati pa verjamete, da pisanje razglednic še ni izumrlo, pa se priporočamo, da nam kakšno pošljete. Edi jo bo z veseljem dodal med svojo zbirko.

Ob vstopu v sobico se takoj na desni nahaja omara, na katero smo Drug Dealerji najbolj ponosni. V njej so namreč trofeje (beri: naključni predmeti), ki smo jih študenti prinesli s številnih mednarodnih dogodkov.

Vsak predmet nosi svojo zgodbo in na poseben način povezuje tiste, ki so si ga nekoč na tak ali drugačen način priborili. Sicer pa dovolj besed o tem – pridite sami in si jih oglejte.

Nasproti našega udobnega kavča je tudi omara, v kateri se nahajajo razni blokci, svinčniki in podoben material, ki si ga lahko vzameš, če ga potrebuješ. Omara je tudi označena in odklenjena, tako da je ne boš spregledal. Ostale omare pa so namenjene društvenikom, zato te lepo prosimo, da jim ne kvariš njihovega urejenega kaosa in da ne pregleduješ vsebine.

Po študentski sobi visi tudi kar nekaj zastav, ki so prav tako rezultat pestrih noči na kongresih. Tu nas sicer Tjaša opozarja, da to ni ustaljena praksa in da moramo zastave vestno vrniti. No, do naslednjega kongresa pa jih bomo vseeno ponosno razstavljali na naših stenah. Na hodniku pred sobico je tudi omara z zapiski oziroma naša »menjalnica zapiskov«, ki je vedno odprta in v kateri lahko najdete zapiske iz preteklih let. So prosto dostopni, vanjo pa vam lahko svoje zapiske nastavi tudi kdo od starejših kolegov, s katerim ste dogovorjeni za menjavo.

Za kavčem visi velika svetlomodra tabla, na kateri so slike in kontakti vseh nas, aktivnih Drug Dealerjev. Če te kaj zanima, če imaš nove ideje in predloge, če bi rad kje pomagal ali sodeloval, veš, kje nas najti. Seveda pa je zelo velika verjetnost, da bo prav kdo od nas v sobici, zagreto tipkal na računalnik ali samo klepetal s kolegom na kavču, tako da bomo lahko skupaj spili kakšno kavico.

51

THE WORLD OF HALLUCINOGENS: PSYCHADELICS CŠOD AJDA, LIBELIŠKA GORA

11. - 16. 7. 2022

Si želiš počitnice preživeti v dobri družbi in se noro zabavati?

Si želiš spoznati več kolegov iz naše fakultete in navezati stike s tujimi študenti?

Prijavi se na 24. Mednarodni farmacevtski poletni tabor!

Med 11. in 16. julijem bo v CŠOD Ajda, Libeliška Gora na Koroškem potekal 24.

Mednarodni farmacevtski poletni tabor IPSC, ki je namenjen študentom VSEH študijskih smeri Fakultete za farmacijo. Letošnja tema je "The world of hallucinogens: Psychadelics". Spoznali boste, kaj so psihadeliki, kako delujejo in kako se zdravijo takšne odvisnosti. Tabor bo obsegal tako zanimiv izobraževalni del na izbrano temo kot tudi zelo pester družabni program. Za vas smo pripravili zabavne aktivnosti, športne igre, delavnice mehkih veščin in najboljše od vsega tematske žure.

Registracije se odprejo 1. 6. 2022, za več informacij pa poskeniraj QR-kode naših socialnih omrežij in spletne strani.

Če te ni, veliko zamujaš! ;)

52

SPONZORJI

Odkrivamo za prihodnost.

Pri svojem delu se posvečamo zdravstvenim težavam, ki danes predstavljajo največje izzive znanosti - kot so rakava obolenja, nalezljive bolezni in virusne okužbe, protimikrobna odpornost, kot tudi sladkorna bolezen ter kardiometabolična obolenja.

Aktivno vlagamo v raziskave in razvoj, zaradi česar se uvrščamo med vodilne razvojno-raziskovalne družbe na svetu.

Odkrivamo za bolj zdravo prihodnost.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022