Spatula 94

SPATULA

4

IZ STROKE

Terapevtsko spremljanje koncentracij monoklonskih protiteles

FARMACEVTSKI KOTIČEK

Razvoj cepiva za zdravljenje raka dojke

NA POGOVORU

Možnosti zaposlitve strokovnjakov s področja farmacije v institucijah Evropske unije

KOLUMNA

Ideja ob kavi, ki je prerasla v nepozabno potovanje po rajskem Baliju

Spatula

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

www.dsfs.si/spatula

FEBRUAR 2024 / Št. 94

Naklada: 750 izvodov

Glavna in odgovorna urednica: Antonina Žaberl spatula@dsfs.si │ spatula.dsfs@gmail.com

Uredniški odbor:

Tiana Jarnovič, Vid Kuralt, Leonora Prestreši, Tina Pliberšek, Tjaša Škerl Rifelj, Hana Viher

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Klemen Bele, Nejra Bečirović, Nina Grum, Luka Horvat, Filip Jereb, Melanie Jožić, Nina Krebelj, Manca Majnik, Tinkara Meterc, Klara Papič, Leonora Prestreši, Gruša Rajković, Ana Radić, Matija Roth, Tjaša Škerl Rifelj, Manca Špegel, prof. dr. Borut Štrukelj, Evgenija Stojanovska, Lana Svečko, Toni Travnik, Natalija Trunkelj, Nika Vranešič, David Vuk, Antonina Žaberl

Recenzenti:

Prof. dr. Iztok Grabnar, mag. farm.

Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Doc. dr. Erika Matos, dr. med.

Izr. prof. dr. Ilija German Ilić, mag. farm.

Doc. dr. Urban Košak, mag. farm.

Lektoriranje:

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Maja Brudar

Oblikovanje:

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Grafični elementi:

Antonina Žaberl

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, DŠFS, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

Kazalo

Uvodnik

Iz stroke

4 Terapevtsko spremljanje koncentracij monoklonskih protiteles

8 Celovit pregled raka dojke

Farmacevtski kotiček

11 Od odkritja do uporabe: Razvoj cepiva za boj proti raku dojk

Kotiček laboratorijske biomedicine

14 Matične celice popkovnega tkiva

Kozmetološki kotiček

17 Formulacija kozmetičnih izdelkov brez odpadkov

Industrijski kotiček

19 Z digitalno terapijo nad bolečino

Na pogovoru

21 Možnosti zaposlitev strokovnjakov iz farmacije v institucijah Evropske unije

Novice iz sveta znanosti

Farmadventure

25 Nepozabna izmenjava v slovaških Košicah

Predstavitev DŠFS

Dogajalo se je

Dogajalo se bo

Kolumna

42 Ideja ob kavi, ki je prerasla v nepozabno potovanje po rajskem Baliju

Uredniški odbor 2024: Vid Kuralt (4. letnik EM FAR), Tina Pliberšek (3. letnik EM FAR), Tiana Jarnovič (2. letnik EM FAR), Antonina Žaberl (2. letnik EM FAR), Leonora Prestreši (3. letnik EM FAR), Tjaša Škerl Rifelj (4. letnik EM FAR) in Hana Viher (3. letnik EM FAR)

Uvodnik

Drage bralke in bralci!

Z veseljem začenjam prvo stran februarske izdaje šolskega glasila, ki ponovno v še eni odlični številki združuje nadobudne pisce vseh smeri in letnikov naše fakultete. Nova številka, ki spremlja začetek druge polovice šolskega leta, svojim bralcem prinaša pobeg med tiskane vrstice zanimivih strokovnih in poljudnih člankov, potopisov ter predstavitev uspešno izpeljanih društvenih projektov. Do slednje številke, kot tudi za njene predhodnice in naslednice gojim visoka pričakovanja, saj študentje Fakultete za farmacijo vedno znova skozi številne uspešno zastavljene in izpeljane projekte dokazujemo svojo odličnost in vsestranskost tudi zunaj študijskega okolja. Kot letošnja glavna urednica si bom prizadevala, da bo Spatula še naprej sledila poslanstvu Društva študentov farmacije Slovenije – povezovati svoje člane v skupnost in podpirati njihovo dozorevanje kot bodočih strokovnjakov svojih področij. Društveni projekt izdajanja lastne revije bo tako že 94-tič negoval naslednjo generacijo strokovnih piscev

na področju farmacije, biomedicine in kozmetologije, naslednjo generacijo mislecev in morda tudi kakšnega umetnika. Hkrati pa bo ponovno ponosno nudil domovanje izjemnim dosežkom na društveni in individualni ravni.

Vsem sodelujočim ustvarjalcem, ki so skupaj odgovorni za odlično vsebino, se zahvaljujem za njihovo predanost, prav tako pa se zahvaljujem tudi recenzentom, profesorju dr. Borutu Štruklju in uredniškemu odboru za njihovo pomoč pri izdaji še ene izjemne številke.

Ob zaključevanju pisanja uvodnika te vabim k listanju nove izdaje Spatule in ti želim prijetno branje.

Antonina Žaberl, glavna urednica Spatule

Terapevtsko spremljanje koncentracij monoklonskih protiteles

Avtor: Filip Jereb, 5. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Iztok Grabnar, mag. farm.

V sodobni medicini lahko opazimo vedno večji poudarek na posamezniku prilagojenem zdravljenju. Pomemben pristop k individualizaciji farmakološke obravnave je terapevtsko spremljanje koncentracij zdravilnih učinkovin (Therapeutic Drug Monitoring, TDM), ki je splošno definirano kot izvajanje meritev v kliničnem laboratoriju in primerno interpretiranje njihovih rezultatov, ki nato neposredno vplivajo na odmerjanje preiskovanega zdravila (TDM v širšem pomenu). V sklopu TDM lahko ugotavljamo farmakološki učinek zdravilne učinkovine s pomočjo merjenja ustreznih bioloških označevalcev (farmakodinamično monitoriranje) ali njeno koncentracijo v pacientovi krvi oziroma plazmi (farmakokinetično monitoriranje), na kar se nanaša izraz TDM v praksi (TDM v ožjem pomenu) (1,2). Posebej zanimiv je TDM monoklonskih protiteles, ki se je v številnih študijah izkazal kot uporabna metoda pri obravnavanju in preprečevanju sekundarne izgube odziva na zdravljenje, zmanjševanju odmerkov ter ukinjanju zdravljenja v primeru remisije (3).

Osnove farmakokinetike

Za razumevanje uporabnosti terapevtskega spremljanja koncentracij v ožjem pomenu je ključno poznavanje osnovnih farmakokinetičnih procesov in parametrov. Leti namreč določajo razmerje med odmerkom zdravilne učinkovine in njeno koncentracijo v plazmi oziroma na mestu delovanja (4, 5). Izraz absorpcija označuje prehod zdravilne učinkovine iz mesta aplikacije v sistemski krvni obtok. Faktor biološke uporabnosti (F) je farmakokinetični parameter, ki nam pove, kolikšen delež aplicirane učinkovine v nespremenjeni obliki doseže sistemski krvni obtok. Nanj vplivajo predvsem lastnosti zdravilne učinkovine (fizikalnokemijske lastnosti, afiniteta do membranskih transporterjev in metabolnih encimov), lastnosti farmacevtske oblike (velikost delcev, lastnosti pomožnih snovi v formulaciji), lastnosti pacienta (na primer količina aktivnih metabolnih encimov in membranskih prenašalcev), pogoji v prebavnem traktu (na primer prisotnost hrane) in ostala zdravila, ki jih pacient prejema (4, 5).

Porazdeljevanje zdravilne učinkovine po telesu je odvisno od polarnosti zdravilne učinkovine in od stopnje vezave učinkovine na plazemske ter tkivne proteine. Volumen porazdelitve (Vd) je parameter, ki nam pove, v kolikšnem obsegu se učinkovina zadržuje v tkivih. Definiran je kot teoretičen volumen prostora, ki vsebuje celokupno količino učinkovine v telesu v koncentraciji, ki je enaka plazemski koncentraciji učinkovine. Nanj poleg lastnosti učinkovine

vplivajo predvsem velikost telesa, količina maščobnega tkiva in prisotnost nekaterih bolezni (4, 5).

Metabolizem in eliminacijo zdravilne učinkovine opredelimo z očistkom (CL), ki je definiran kot teoretičen volumen krvi, ki se v enoti časa povsem očisti učinkovine. Očistek, ki ga lahko izrazimo za vsak organ posebej, predstavlja zmožnost organa ali organizma, da odstranjuje učinkovino (na primer z metabolno pretvorbo ali filtracijo v urin). Na celokupen očistek vplivajo predvsem lastnosti zdravilne učinkovine, sposobnost organov (predvsem ledvic, jeter in srca) in prisotnost drugih učinkovin (predvsem inhibitorjev ali induktorjev encimov in prenašalcev, s katerimi se učinkovina odstranjuje) (4, 5).

Kompleksnost zgornjih procesov pomembno vpliva na farmakokinetično variabilnost med pacienti. Zaradi zgoraj naštetih vplivov je pri nekaterih učinkovinah korelacija med odmerkom in plazemskimi koncentracijami zelo slaba, kar daje smisel merjenju plazemskih koncentracij v namen prilagajanja odmerka učinkovine (4,5).

Osnove terapevtskega spremljanja koncentracij

Osnovni namen TDM je individualizacija odmerjanja tistih zdravilnih učinkovin, za katere so klinične izkušnje ali raziskave pokazale izboljšanje terapevtskih izidov pri splošni ali specifični populaciji (6).

Pogoj, da je merjenje koncentracij zdravilne učinkovine v plazmi ali krvi sploh smiselno, je dobra korelacija med koncentracijo učinkovine in njenim terapevtskim učinkom, za kar sta potrebni majhna farmakodinamična variabilnost med pacienti in odsotnost metabolitov, ki prispevajo k učinku, a jih ne merimo, običajno pa mora biti mehanizem delovanja tudi reverzibilen. To nam omogoča, da definiramo območje med minimalno koncentracijo učinkovine s kliničnim učinkom in koncentracijo, pri kateri se začnejo pojavljati toksični učinki učinkovine. To območje koncentracij imenujemo terapevtsko okno (4).

Poleg visoke farmakokinetične variabilnosti (slaba korelacija med apliciranim odmerkom in koncentracijo učinkovine na mestu delovanja) je merjenje koncentracij učinkovine smiselno tudi, ko za učinkovino nimamo dobrega kliničnega kazalca učinkovitosti (na primer krvni tlak pri antihipertenzivih ali koncentracija glukoze pri antihiperglikemikih), če lahko simptome toksičnosti učinkovine zamenjamo za simptome bolezni in za učinkovine z ozkim terapevtskim oknom (4).

Med učinkovine, za katere je spremljanje koncentracije smiselno, spadajo litij, digoksin, metotreksat in nekateri antiepileptiki (karbamazepin in fenitoin), antibiotiki (aminoglikozidi in vankomicin) ter imunosupresivi (ciklosporin, sirolimus in takrolimus) (4, 7).

Glede na to, ali TDM v širšem pomenu izvajamo pred prvo aplikacijo zdravilne učinkovine ali po njej, ločimo a priori TDM in a posteriori TDM. V sklopu a priori TDM-a identificiramo populacije pacientov s posebnimi potrebami glede režima odmerjanja učinkovine. Pri tem uporabimo demografske podatke, klinične ugotovitve, rezultate predhodnih laboratorijskih meritev in farmakogenetske lastnosti pacienta (kadar je to relevantno). Po vzpostavitvi začetnega režima odmerjanja, lahko le-tega v sklopu a posteriori TDM po potrebi prilagajamo na podlagi meritev koncentracije aktivne oziroma toksične oblike učinkovine ali meritev nadomestnih bioloških kazalcev, kot so na primer koncentracije ustreznih endogenih spojin, aktivnost encimov, na katere učinkovina vpliva ali stopnja ekspresije ustreznih genov. Pri tem je pri interpretaciji rezultatov

potrebno upoštevati tudi predanalizne pogoje, relevantne klinične informacije o pacientu in klinično učinkovitost trenutnega režima odmerjanja (6).

V praksi pri izvajanju TDM sodelujejo zdravnik, ki postavi diagnozo, izbere zdravilno učinkovino in začetni režim odmerjanja ter odmerek kasneje po potrebi prilagodi na podlagi farmacevtovega priporočila, specialist medicinske biokemije, ki izbere analizno metodo, pripravi vzorec in ga analizira ter farmacevt, ki s pomočjo farmakokinetičnega orodja oziroma računalniškega programa pripravi priporočilo za nadaljnje odmerjanje ter z njim seznani zdravnika (2).

Farmakokinetika monoklonskih protiteles

Vsa terapevtska protitelesa, ki so trenutno v uporabi, so razreda IgG. Ker gre za velike in hidrofilne molekule, le-te zelo slabo prehajajo celične membrane. Najpogosteje se aplicirajo intravensko, med ostalimi načini aplikacije pa prevladuje subkutana aplikacija, pri kateri mora najprej priti do absorpcije iz intersticija v centralni krvni obtok. To poteka s konvekcijskim transportom (prenos molekul s tokom tekočine) iz medceličnine v limfatični sistem. Čas absorpcije je tako v največji meri odvisen od hitrosti pretoka limfe, pri prehodu skozi limfatični sistem pa pride tudi do predsistemskega metabolizma s katabolizmom učinkovin v endotelijskih celicah limfnih žil in fagocitih v bezgavkah. Skupna biološka uporabnost monoklonskih protiteles pri subkutani aplikaciji je tako med 50 % in 80 % (8, 9).

Na obseg porazdelitve vpliva hitrost ekstravazacije v tkivih. Ta lahko poteka preko pasivne difuzije, ki zaradi velikosti molekul pri protitelesih ne igra pomembne vloge, konvekcijskega transporta in transcitoze skozi vaskularne epitelijske celice. Slednja poteka preko vezave protiteles na neonatalni Fc receptor (FcRn) in igra pomembno vlogo predvsem v tkivih, kjer je ekstravazacija s konvekcijo omejena. Obseg porazdelitve je odvisen tudi od vezave protiteles na tkivne komponente (na primer tarčne antigene) in njihovega odstranjevanja iz tkiva, ki poteka predvsem preko konvekcijskega transporta v limfo ter razgradnje v celicah. Ker je učinkovitost transporta iz intersticija veliko večja od transporta v intersticij, je koncentracija prostih protiteles v tkivih nižja kot v krvi. Porazdelitev v tkiva bo omejena tudi, če v tkivu ni prisotnega tarčnega antigena ali je le-ta v plazmi (8).

Eliminacija monoklonskih protiteles poteka v glavnem preko lizosomske razgradnje v celicah. Ta poteka predvsem po pinocitozi endotelijskih celic, ki je pomembna zaradi velike površine kapilar. Pri tem sta približno dve tretjini protiteles razreda IgG zaščiteni pred katabolizmom zaradi vezave na FcRn receptor. Lizosomska razgradnja protiteles poteka tudi po receptorsko posredovani endocitozi. Ta lahko poteka preko vezave na tarčni antigen, kar je lahko pomemben mehanizem eliminacije pri nizkih koncentracijah protiteles z membransko vezano tarčo, ali preko nespecifične vezave na FcγR, ki je pomemben mehanizem eliminacije predvsem pri protitelesih, ki tvorijo topne imunske komplekse, delujejo preko efektorskih funkcij in/ali imajo povečano afiniteto za FcγR (8, 9, 10).

Slika 1: Prikaz delovanja zdravilne učinkovine v odvisnosti od njene plazemske koncentracije. Prirejeno po (1).

Pri očistku monoklonskih protiteles je prisotna velika interindividualna variabilnost, poleg tega pa je ta lahko tudi časovno odvisen. Nanj vplivajo celokupna koncentracija protiteles razreda IgG v krvi (večja koncentracija IgG pomeni večjo zasedenost zaščitnega receptorja FcRn, s tem pa večji očistek učinkovine), ki je spremenjena pri nekaterih bolezenskih stanjih (na primer multipli mielom), nekaterih genotipih (predvsem preko vpliva na izraženost FcRn) in prisotnosti sistemskih vnetnih procesov (pri vnetju je katabolizem proteinov pospešen). Slednji je pomemben element večine bolezni, za katere se monoklonska protitelesa uporabljajo, zato se lahko farmakokinetične lastnosti učinkovine tekom zdravljenja spreminjajo. Pri protitumornih monoklonskih protitelesih so ugotovili, da velik terapevtski odziv pomeni tudi veliko znižanje očistka. Vpliv bolezni na katabolizem protiteles v praksi najlažje ocenimo z merjenjem koncentracije albumina (8, 9, 10).

Poleg zgoraj opisanega vpliva vnetnega bremena, fenotipa bolezni in genetike pacienta na farmakokinetiko je za smiselnost uporabe TDM pri monoklonskih protitelesih pomembna tudi njihova imunogenost. Terapevtska protitelesa so eksogeni proteini, zato lahko izzovejo imunski odziv ter inducirajo tvorbo endogenih protiteles proti zdravilni učinkovini (Anti-drug Antibodies, ADA). Nevtralizirajoči ADA se vežejo na CDR-regijo protitelesa in s tem popolnoma izničijo njen učinek, tako nevtralizirajoči kot ne-nevtralizirajoči ADA pa lahko pomembno povečajo očistek preko tvorbe mAb-ADA kompleksov, ki podležejo lizosomski razgradnji v retikuloendotelijskem sistemu. Skozi trajanje zdravljenja se verjetnost za imunski odziv in afiniteta

ADA do učinkovine povečujeta, s tem pa se povečuje tudi verjetnost za prenehanje kliničnega učinka terapije. Skozi čas trajanja zdravljenja se verjetnost za imunski odziv in afiniteta

ADA do učinkovine povečujeta, s tem pa se povečuje tudi verjetnost za prenehanje kliničnega učinka terapije. Opazili so tudi, da nizki odmerki učinkovine pogosto sprožijo večji imunski odziv kot visoki odmerki (8, 9, 10).

Načini izvajanja TDM monoklonskih protiteles Številne študije so ugotovile pozitivno korelacijo med koncentracijo terapevtskega protitelesa v krvi in pozitivnimi terapevtskimi izidi pri vnetni črevesni bolezni. Podobne ugotovitve obstajajo tudi za terapijo revmatoidnega artritisa, ankilozirajočega spondilitisa in psoriaze. Zaradi imunogenosti eksogenih protiteles se vsi pacienti na začetno zdravljenje ne odzovejo, pri nekaterih pa zdravilo po daljšem času uspešnega zdravljenja postane neučinkovito. V teh primerih se lahko izvede reaktiven TDM, ki je definiran kot evaluacija koncentracije zdravilne učinkovine in ADA zaradi primarne neodzivnosti ali sekundarne izgube odziva na zdravljenje. Z njim ločimo paciente na tiste s subterapevtskimi koncentracijami učinkovine v krvni plazmi, ki se bodo odzvali na stopnjevanje odmerka, tiste z visoko koncentracijo ADA, kjer prilagajanje odmerka ne bo imelo vpliva na učinkovitost in je zato bolje izbrati drugo učinkovino, ki je lahko iz iste skupine glede na mehanizem delovanja, ter tiste, ki imajo dovolj visoko izpostavljenost učinkovini, a se kljub temu ne odzivajo, zato je potreben preklop na učinkovino z drugačnim

mehanizmom delovanja. Pri pacientih z ugotovljeno visoko koncentracijo ADA lahko za nov režim zdravljenja izberemo kombinirano terapijo novega protitelesa z metotreksatom oziroma tiopurini ali monoterapijo z novim protitelesom in hkratnim proaktivnim TDM (v nadaljevanju). Ugotovili so, da je v primeru izgube odziva na zdravljenje reaktiven TDM stroškovno učinkovitejši kot empirično stopnjevanje odmerka (3).

Proaktiven TDM je definiran kot evaluacija koncentracije učinkovine tik pred aplikacijo naslednjega odmerka in koncentracije ADA z namenom doseganja ustreznih koncentracij terapevtskih protiteles za optimalno zdravljenje. Pri tem je cilj, da z individualizacijo odmerjanja in ohranjanjem koncentracije učinkovine znotraj optimalnega terapevtskega območja povečamo verjetnost za pozitivne terapevtske izide, hkrati pa preprečujemo sekundarno izgubo odziva. Uporablja se lahko pri zdravljenju z novo učinkovino po ugotovljeni neodzivnosti na prvotno zdravljenje (optimizacija monoterapije). Ugotovili so namreč, da je tak režim primerljivo učinkovit kot kombinacija nove biološke učinkovine z imunomodulatorjem. Poleg tega se proaktiven TDM lahko uporabi za nadzor vodenja zmanjševanja odmerka ali ukinitve zdravljenja po nastopu remisije (3).

Kljub večim raziskavam, ki kažejo na boljšo stroškovno učinkovitost TDM monoklonskih protiteles v primerjavi s klasičnim prilagajanjem odmerka, je pred njegovo širšo uvedbo v splošni klinični praksi potrebno bolje določiti optimalne koncentracije nekaterih učinkovin in najprimernejši čas za odvzem vzorca znotraj odmernega intervala (3). Problem predstavlja tudi izbira najprimernejše analizne metode. Ugotovili so namreč, da se pri različnih metodah rezultati lahko razlikujejo, zato je za definicijo splošnih ciljnih koncentracij potrebno izvesti več raziskav tudi na tem področju (11).

TDM monoklonskih protiteles pri vnetni črevesni bolezni

Ker je pri vnetni črevesni bolezni nabor bioloških zdravil omejen, hkrati pa se pacienti, pri katerih je bila anti-TNF terapija neuspešna, pogosto slabo odzovejo na naslednje terapije, je optimizacija terapije s temi učinkovinami ključnega pomena. Število dokazov, ki potrjujejo klinično uporabnost TDM pri biološkem zdravljenju vnetne črevesne bolezni, se povečuje, kar so prepoznali tudi raziskovalci, ki področju v zadnjih letih namenjajo vedno več pozornosti (12).

Največ podatkov glede TDM je na voljo za učinkovini infliksimab in adalimumab, ki delujeta kot zaviralca provnetnega citokina TNF-α. Večina združenj gastroenterologov spodbuja uporabo reaktivnega TDM pri anti-TNF terapiji, še vedno pa poteka debata glede smiselnosti uporabe proaktivnega TDM. Izvajanje slednjega je verjetno najbolj smiselno med indukcijskim zdravljenjem, saj je za to fazo zaradi velikega vnetnega bremena značilen največji očistek monoklonskih protiteles, s tem pa največje tveganje za prenizko izpostavljenost učinkovini in tvorbo

ADA. To med drugim potrjuje tudi ugotovitev, da so višje koncentracije infliksimaba v 6. in 14. tednu terapije povezane z večjo verjetnostjo za pozitivne klinične izide v nadaljevanju. Več študij je tudi pokazalo, da ima optimizirana terapija z infliksimabom, ki temelji na proaktivnem TDM, primerljivo učinkovitost kot kombinirana terapija z infliksimabom in imunomodulatorjem ter lahko vodi do manj resnih neželenih dogodkov (11, 13).

Za zdravljenje vnetne črevesne bolezni se uporabljata tudi učinkovini vedolizumab (anti-α4β7 protitelo) in ustekinumab (anti-IL-12 in anti-IL-23 protitelo). Zanju je značilna manjša imunogenost, zato proaktiven TDM nima enako velikega pomena kot pri anti-TNF terapiji, vendar se kljub relativno majhnemu številu študij tudi tukaj priporoča uporaba reaktivnega TDM za ugotavljanje vzroka primarne neodzivnosti in sekundarne izgube odziva (11, 12).

Smiselne ciljne koncentracije učinkovin se razlikujejo glede na cilje zdravljenja, fenotip bolezni in uporabljeno analizno metodo. Za certolizumab pegol, golimumab, vedolizumab in ustekinomab je na voljo premalo podatkov, da bi določili osnovne ciljne koncentracije. Pri infliksimabu se navajajo koncentracije 15 - 20 μg/mL (6. teden), 7 - 10 μg/mL (14. teden) in 5 - 10 μg/mL (vzdrževalno zdravljenje), medtem ko za adalimumab veljajo koncentracije 8 - 12 μg/mL v 4. tednu in med vzdrževalnim zdravljenjem. Še višje koncentracije

infliksimaba in adalimumaba so potrebne pri tistih fenotipih vnetne črevesne bolezni, za katere je značilno večje vnetno breme (11).

Sklep

Terapevtsko spremljanje koncentracij ali TDM je metoda za individualizacijo farmakoterapije, ki se rutinsko uporablja za nekatere učinkovine z ozkim terapevtskim oknom in/ali veliko interindividualno farmakokinetično variabilnostjo. V zadnjih nekaj letih poteka veliko razprav o terapevtskem spremljanju koncentracij monoklonskih protiteles. Številne študije so namreč pokazale, da lahko slednja metoda pripomore k stroškovni optimizaciji zdravljenja in izboljšanju kliničnih izidov. Preden jo v celoti uvedemo v klinično prakso, je potrebno definirati najprimernejši čas odvzema vzorca, pridobiti več podatkov o primernosti analiznih metod in natančneje določiti optimalne koncentracije nekaterih protiteles.

1. Kang JS, Lee MH. Overview of Therapeutic Drug Monitoring. The Korean journal of internal medicine. 2009;24(1):1. doi:10.3904/kjim.2009.24.1.1

2. Drofenik P., Petre M. Terapevtsko spremljanje koncentracij učinkovin v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Farmacevtski vestnik 2018;69.

3. Papamichael K, Cheifetz AS. Therapeutic drug monitoring in patients on biologics: lessons from gastroenterology. Current Opinion in Rheumatology. 2020;32(4):371-379. doi:10.1097/BOR.0000000000000713

4. Hallworth, M.. Therapeutic drug monitoring. Clinical Biochemistry: Metabolic and Clinical Aspects, 767–786. doi:10.1016/b978-0-7020-51401.00039-0

5. Rosenbaum S. Basic Pharmacokinetics and Pharmacodynamics : An Integrated Textbook and Computer Simulations. John Wiley & Sons, Inc; 2017.

6. About us – International Association of Therapeutic Drug Monitoring and Clinical Toxicology. [citirano 26. december 2023]. Dostopno na: https:// iatdmct.org/about-us/

7. MedlinePlus. Therapeutic Drug Monitoring: MedlinePlus Medical Test. [citirano 29. december 2023]. Dostopno na:https://medlineplus.gov/ lab-tests/therapeutic-drug-monitoring/

8. Ryman JT, Meibohm B. Pharmacokinetics of Monoclonal Antibodies. CPT: Pharmacometrics & Systems Pharmacology. 2017;6(9):576-588. doi:10.1002/psp4.12224

9. Imamura CK. Therapeutic drug monitoring of monoclonal antibodies: Applicability based on their pharmacokinetic properties. Drug Metabolism and Pharmacokinetics. 2019;34(1):14-18. doi:10.1016/j.dmpk.2018.11.003

10. Irving PM, Gecse KB. Optimizing Therapies Using Therapeutic Drug Monitoring: Current Strategies and Future Perspectives. Gastroenterology. 2022. doi:10.1053/j.gastro.2022.02.014

11. Cheifetz AS, Abreu MT, Afif W, et al. A Comprehensive Literature Review and Expert Consensus Statement on Therapeutic Drug Monitoring of Biologics in Inflammatory Bowel Disease. The American Journal of Gastroenterology. 2021;116(10):2014-2025. doi:10.14309/ ajg.0000000000001396

12. Papamichael K, Cheifetz AS, Melmed GY, et al. Appropriate Therapeutic Drug Monitoring of Biologic Agents for Patients With Inflammatory Bowel Diseases. Clinical Gastroenterology and Hepatology. 2019;17(9):1655-1668.e3. doi:10.1016/j.cgh.2019.03.037

13. Papamichael K, Vogelzang EH, Lambert J, Wolbink G, Cheifetz AS. Therapeutic drug monitoring with biologic agents in immune mediated inflammatory diseases. Expert Review of Clinical Immunology. 2019;15(8):837-848. doi:10.1080/1744666x.2019.1630273

14. Cheifetz AS. Therapeutic drug monitoring with biologic agents in immune mediated inflammatory diseases. Expert Review of Clinical Immunology. 2019;15(8):837-848. doi:10.1080/1744666x.2019.1630273

Celovit pregled raka dojke

Avtorica: Lana Svečko, 5. letnik EM FAR I Recenzentka: doc. dr. Erika Matos, dr. med.

Rak dojke, z 2,3 milijona novimi bolniki v letu 2020, predstavlja eno izmed najpogostejših rakavih obolenj na svetu (1). Kljub temu da v razvitem svetu beležimo manjšo smrtnost bolezni v primerjavi s preteklostjo, vpogled v statistiko razkriva, da se število obolelih iz leta v leto povečuje. Ključna novost, odgovorna za bolj optimistično napoved zdravljenja, je vpeljava presejalnih programov, ki omogočajo zgodnje odkrivanje rakavih sprememb, preden bi bile te brez obravnave za pacientko usodne. Obstoječe možnosti zdravljenja zajemajo kombinacijo kirurške odstranitve, obsevanja, hormonske terapije, kemoterapije in uporabe drugih terapevtskih pristopov, ki so specifični za posamezno vrsto obolenja.

Epidemiologija

Rak dojke je primer bolezni, ki skoraj izključno prizadene ženski del populacije. V Sloveniji je za rakom dojk v letu 2019 zbolelo 1538 bolnikov, od tega je 1 % obolelih predstavljala moška populacija. Podrobnejši pregled nacionalne statistike razkriva, da Slovenija ne odstopa od globalnega trenda. Pojavnost slednje vrste raka je tudi pri nas z vsakim letom višja (2). Najpogosteje za rakom dojke zbolevajo ženske med 50. in 70. letom starosti. V 75 % primerih postavljene diagnoze obravnavamo ženske po 50. letu, le 5 % bolnic pa je mlajših od 40 let (3). Kljub beleženju vse večjega števila obravnavanih primerov, se smrtnost pri omenjeni bolezni po svetu zmanjšuje. V zadnjih letih se je namreč znižala s 30 % na 20 % (3). Pomembni dejavniki za beleženje bolj optimističnih izidov so dobra praksa izvajanja presejalnih testov, kot je na primer slovenski program DORA, spodbujanje samopregledovanja dojk in iskanje novih učinkovitejših načinov zdravljenja. Zgodnje odkritje raka dojke pomembno vpliva na uspešnost zdravljenja in zmanjšanje fatalnosti diagnoze (4). Ključno vlogo ima pri tem ženska sama z mesečnim samopregledovanjem in z odločitvijo za obisk preventivne mamografije, ki lahko raka odkrije, ko je ta še netipen.

Anatomija dojke

Dojka je eksokrina žleza, ki pri odrasli ženski tehta povprečno med 150 in 200 g. Leži na veliki prsni mišici. Sestavljajo jo prsna bradavica, areola (močneje pigmentiran centralni del dojke) in preostali del dojke, ki se posebej deli na štiri kvadrante in aksilarni podaljšek (del, ki sega proti pazdušni jami). Dojka je tako pri moškem kot pri ženski sestavljena iz embrionalno enakega tkiva, vendar se dojke tekom pubertete pri ženskah zaradi močnejše prisotnosti estrogena razvijejo v večji meri (5). Gre za žlezo, odgovorno za produkcijo in izločanje mleka, kar imenujemo laktacija.

Mleko se izloča preko prsne bradavice. Osnovna enota dojke je terminalna duktalna lobularna enota, ki v času laktacije proizvaja mleko. Sestavljena je iz lobula in izvodila. Lobuli se združujejo v lobuse, ki po obliki spominjajo na grozd. Iz njih vodijo izvodila (lat. ductuli lactiferi), ki se pred vstopom v bradavico razširijo v sinuse. Izvodila histološko obdajata 2 vrsti celic: epitelijske in mioepitelijske. Dojko pri odrasli ženski sestavlja okoli 15–20 različno velikih lobusov (5, 6). Žlezno tkivo podpirata vezivno tkivo (lat. stroma) in adipozno tkivo, kjer potekajo žile, živci in mezgovnice (4). Razmerje med adipoznim in žleznim tkivom se spreminja z leti (s starostjo se povečuje delež adipoznega tkiva), razlikuje pa se tudi med posamezniki. V 90 % obolenj ima rak dojke žarišče v žlezni komponenti prsnega tkiva.

Dejavniki tveganja

Izpostavljenost enemu ali več dejavnikom tveganja poveča verjetnost za pojav bolezni, ne pomeni pa gotovega razvoja raka dojke. Najpomembnejši dejavniki tveganja so dednost (dedne oblike raka dojk so najpogosteje posledica mutacij

Slika 1: Anatomija dojke. Prirejeno po (7).

v genih BRCA1 ali BRCA2), prisotnost raka dojke v družini, demografski dejavniki (starost, spol, geografska lega, rasa), dejavniki materinstva (zgodnja menarha, pozna menopavza, starost ob prvem porodu, število otrok, nerodnost, dojenje), hormoni (hormonsko nadomestno zdravljenje, peroralna kontracepcija), mamografska gostota dojk, alkohol, kajenje, radiacija in toksini. Tako kot pri drugih boleznih pa je tudi pri raku dojk pomemben zdrav življenjski slog, ki vključuje gibanje in uravnoteženo prehrano (2, 8).

Znaki bolezni

Rak dojke se največkrat manifestira v obliki neboleče zatrdline v dojki. Za zgodnje odkrivanje raka je zato zelo pomembno dosledno samopregledovanje in posvet z zdravnikom najkasneje od enega do dveh mesecev po odkritju zatrdline oziroma čimprej, ko je to mogoče. Hiter obisk zdravnika ob prvih znakih, ki nakazujejo možnost raka dojke, omogoča uspešnejše zdravljenje bolezni (1, 2). V začetnih fazah obolenja so znaki bolezni pogosto skriti, z rastjo in širjenjem rakave tvorbe pa se pojavijo opaznejši in za obolenje značilni simptomi: zatrdlina v prsih ali v področju pazduhe, sprememba v velikosti in obliki dojke, spremembe na koži in bradavici (rdečina, pomarančasta koža), izcedek iz bradavice, ki je navadno krvav, bolečina in otrdelost dojk, ki ne mine ter povečane bezgavke v pazduhi. Mlečni izcedki, gosti izcedki in izcedki iz več vodov obeh dojk praviloma niso posledica obolenja za rakom rojke. Napredovanje bolezni se lahko kaže v obliki ulceracij, ki niso nujno boleče, z metastaziranjem pa se začnejo pojavljati novi simptomi, kot sta glavobol in bolečina v kosteh (1, 2). Odkritje novonastale mase v dojki za žensko ne pomeni gotove obsodbe na usodno diagnozo, saj v 90 % takšna tvorba ni rakasta. V prsnem tkivu se lahko pojavijo tudi ciste in fibroadenomi, ki pa niso rakave spremembe.

Histopatologija rakavih tvorb dojke

Karcinome dojke delimo na invazivne in neinvazivne oblike. Neinvazivni tip je zgodnja oblika raka, ko je novonastala tvorba še omejena in ni prešla bazalne membrane. Če rak nastane v žleznih izvodilih, se imenuje duktalni karcinom in situ (DCIS), če je njegovo mesto izvora v žleznih režnjih, pa se imenuje lobularni karcinom in situ (LCIS) (4). Ko atipične celice prodrejo v stromo dojke, govorimo o invazivni obliki raka dojke. Med invazivne karcinome spadajo invazivni duktalni karcinom, invazivni lobularni karcinom, medularni karcinom, mucinozni (koloidni) karcinom, tubularni karcinom in nekatere ostale oblike (10). Rakave celice se lahko posledično razširijo do različnih delov telesa preko sistemske cirkulacije ali imunskega sistema, kar imenujemo metastaza. Najpogostejši organi, kamor se širijo atipične celice iz dojk, so možgani, skelet, pljuča in jetra (6). Pri histopatološki opredelitvi invazivnih rakov dojk določamo velikost tumorja, histološki tip tumorja, gradus, angioin limfangioinvazijo, izraženost hormonskih receptorjev (estrogenskih ter progesteronskih), stopnjo izraženosti receptorjev c-erb-B2 oziroma pomnožitev gena HER2 za ta receptor in proliferacijski marker MIB-1. Za določanje stadija karcinoma dojke uporabljamo sistem AJCC/UICC (sistem TNM). Ta tumorje razdeli na T1 – T4 (3, 10).

Diagnosticiranje rakavih sprememb dojke

Pri diagnostiki raka dojk sta ključna anamneza in klinični pregled. Pri anamnezi smo pozorni predvsem na ginekološko anamnezo, uporabo kontracepcije, hormonskega nadomestnega zdravljenja in družinsko anamnezo. Pri kliničnem pregledu na dojkah iščemo vidne in otipljive spremembe. V slikovni diagnostiki uporabljamo mamografijo, ultrazvok in magnetno resonanco. Temeljna slikovna preiskava pri raku dojk je mamografija, ki jo uporabljamo tudi pri presejanju za raka dojk, vse druge preiskave so dopolnilne. Ultrazvok dojke je osnovna slikovna preiskava pri bolnicah, mlajših od 35 let, in dopolnilna preiskava pri starejših od 35 let. Ob določenih indikacijah za določitev diagnoze uporabimo tudi magnetno resonanco. Za dokončno postavitev diagnoze je potreben histopatološki pregled vzorca (11, 12).

Trenutne možnosti zdravljenja

Strategija zdravljenja je odvisna od mase tumorja, njegove lokacije, značilnosti, razširjenosti in fizičnega stanja bolnika. Za zdravljenje so na voljo tarčna terapija, hormonsko zdravljenje, obsevanje, kemoterapija in kirurško zdravljenje (4).

Neinvazivni tumor zdravimo le lokalno z operacijo, invazivne tumorje pa zdravimo kombinirano. Zdravljenje napredovalega raka dojk se praviloma začne sistemsko s kemoterapijo, ki ji nato sledi operacija. Pri zdravljenju razsejanega raka dojk uporabljamo vse načine zdravljenja, najpogosteje sistemsko zdravljenje in obsevanje, pri čemer je kirurška intervencija manj pogosta (4, 12). Kirurg lahko odstrani le del prsi (lumpektomija) ali celotno dojko (mastektomija). Pri invazivni obliki raka se preventivno odstrani še varovalna bezgavka.

Slika 2: Znaki raka dojke. Prirejeno po (7).

Če so v njej prisotni zasevki, je potrebno tekom zdravljenja odstraniti vse pazdušne bezgavke (4). Namen zdravljenja z visokoenergetskimi žarki je odstranitev rakavih celic, ki lahko ostanejo prisotne v dojki tudi po kirurški odstranitvi. Kadar kirurška odstranitev tumorja ni mogoča, je namen obsevanja uničevanje rakavih celic, ki sestavljajo tumor. Obsevanje je potrebno skoraj vedno, tudi po operativni odstranitvi cele dojke. Takšno zdravljenje traja po navadi od štiri do sedem tednov, po pet dni na teden (4).

V sklopu sistemskega zdravljenja rak zdravimo s kemoterapijo, hormonskim zdravljenjem in tarčnim zdravljenjem. Glede na to, kdaj bolnik začne zdravljenje, ločimo adjuvantno zdravljenje, ki sledi operativni odstranitvi tumorja in neoadjuvantno zdravljenje, s katerim bolnik začne že pred operacijo (4, 13). Uporaba citostatikov zaustavi rast in razmnoževanje tumorskih celic. Citostatiki so učinkovine, ki delujejo na vse hitro deleče se celice, tudi nerakave, na primer lasne folikle in celice kostnega mozga. Največkrat se uporablja kombinacija 2–3 citostatikov, med katerimi so najpogosteje uporabljeni doksorubicin, antraciklini (epirubicin), taksani, 5-fluorouracil, platinovi agensi (cisplatin, carboplatin) in ciklofosfamid (1, 3). Najpogostejši akutni neželeni učinki med zdravljenjem s citostatiki so izguba las, slabost in bruhanje, utrujenost, vnetje ustne ter črevesne sluznice, vročina, spremembe kože in nohtov ter senzorična nevropatija.

Učinkovitost hormonske terapije je odvisna od hormonske aktivnosti tumorja. Hormonsko odvisni tumorji dojk so tumorji, pri katerih je vsaj 1 % tumorskih celic pozitivnih na prisotnost estrogenskih (ER) in/ali progesteronskih

receptorjev (PR) po imunohistokemični metodi določanja. Za zdravljenje raka dojke se v okviru hormonskege terapije uporabljajo nesteroidni antiestrogeni, med katerimi je najbolj znan predstavnik tamoksifen, selektivni modulator estrogenskih receptorjev, in aromatazni inhibitorji, ki zavirajo pretvorbo androgenov v estrogene v perifernih tkivih. Aromatazne inhibitorje delimo na nesteroidne (na primer anastrozol in letrozol) in steroidne (eksemestan) (11, 12). Pri pristopu delujemo na določen gen ali protein, ki ima pomembno vlogo pri rasti, metastaziranju in preživetju rakave celice. Trastuzumab in pertuzumab sta primera monoklonskih protiteles za zdravljenje HER2 pozitivnega raka dojke (4).

Zaključek

Rak dojke je zelo pogosta oblika raka, ki večinoma prizadene ženski del populacije. Kot vsaka vrsta rakavega obolenja je lahko bolezen smrtno nevarna, če je ne odkrijemo in zdravimo v zgodnjih fazah. Pri zgodnjem odkrivanju imajo ključno vlogo redni pregledi, kot je mamografija, in samopregledovanje. Kljub visoki stopnji remisije v primeru lokaliziranega tumorja ostaja metastatska oblika raka v veliki meri neozdravljiva, tudi ob dobro načrtovani terapiji. Smrtnost napredovane bolezni je posledica do sedaj dokaj omejenega poznavanja heterogenosti rakavih celic. Nevarnostni dejavniki povečajo verjetnost za nastanek obolenja, ne pomenijo pa gotovega nastopa bolezni. V prihodnosti na tem področju pričakujemo še veliko novih odkritij tako na molekularni kot celični ravni in s tem potencialno izboljšanje zdravljenja in diagnostike.

1. Svetovna zdravstvena organizacija. Rak dojk [Internet]. B. Anderson; 2021 [citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: www.who.int/news-room/fact-sheets/detail/breast-cancer

2. Onkološki inštitut Ljubljana. Rak dojk [Internet]. [citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: onko-i.si/za_javnost_in_bolnike/vrste_raka/ rak_dojk

3. Žgajnar J, Marinko T, Šeruga B. Rak dojk. V: Strojan P, Hočevar M, ur. Onkologija: učbenik za študente medicine. Ljubljana: Onkološki inštitut Ljubljana; 2018. str. 508–538.

4. Društvo onkoloških bolnikov Slovenije. Rak dojk [Internet]. [citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: www.onkologija.org/o-raku/rak-dojke/

5. Mušič M. M., Hertl K., Kadivec M., Podkrajšek M., Jereb S. Rentgenska in ultrazvočna anatomija dojke: Oddelek za radiologijo, onkološki inštitut, Ljubljana, Slovenija. November 2004: 51-57.

6. Akram M, Iqbal M, Daniyal M, et al. Zavedanje in trenutno znanje o raku dojk [Internet]. 2023 [posodobljeno 2. oktober 2017; citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: doi.org/10 (1).186/s40659-017-0140-9

7. Board PS, PE. Anatomija ženske dojke [Internet]. www.ncbi.nlm.nih.gov. 2023[citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK65973/figure/CDR0000257994__143/

8. Europa Donna Slovenija. Dejavniki tveganja za rak dojk [Internet]. [citirano 8. maj 2023]. Dostopno na: www.europadonna.si/ostani-zdrav/dejavniki-tveganja-za-rak-dojk/

9. Nall R, Ames H. Kakšni so znaki raka dojk poleg grudice? [Internet]. Medical News Today. 2023 [citirano 8. maj 2023]. Dostopno na: www.8 signs and symptoms of breast cancer besides a lump.

10. Makki J. Raznolikost raka dojk: histološki podtipi in klinični pomen [Internet]. Clin Med Insights Pathol. 2015. [citirano 23. maj 2023]. Dostopno na: www. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC4689326

11. Borštnar S, et al. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk (1. del). Onkologija. 2019; 23 (1): 40–5.

12. Borštnar S, et al. Smernice diagnostike in zdravljenja raka dojk (2. del. Onkologija. 2019; 23 (2): 46–61.

13. Ameriško združenje za boj proti raku. Kemoterapija za rak dojk [Internet]. 2021 [citirano 5. maj 2023]. Dostopno na: www.cancer.org/cancer/types/breast-cancer/treatment/chemotherapy-for-breast-cancer.html

Od odkritja do uporabe: Razvoj cepiva za boj proti raku dojk

Avtorici: Leonora Prestreši, 3. letnik EM FAR in Manca Majnik, mag. farm.

Recenzent: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Rak na dojkah, ki predstavlja tretjino vseh diagnosticiranih rakov, je najpogostejši tip raka pri ženskah, pojavi pa se lahko tudi pri moških. Kljub optimizaciji dosedanjih terapij za zdravljenje bolezni in posledičnemu izboljšanju prognoze je bolezen še vedno usodna za relativno visok delež obolelih. Potreba po novih, inovativnejših terapijah, namenjenih tako zdravljenju kot tudi preprečevanju raka dojke, je tako še vedno zelo velika. Primer takšnega obetavnega pristopa k preprečevanju in zdravljenju raka dojk je aktivacija telesu lastnega imunskega sistema s pomočjo cepiv (1, 2).

Diagnostika in terapija raka dojke

Diagnozo raka na dojki postavljamo z različnimi metodami, kot so ultrazvočni pregled dojke, mamografija, magnetna resonanca ali biopsija. V večini primerov se rak dojke začne v lobulih ali mlečnih vodilih, zato ni presenetljivo, da sta najpogostejši obliki raka dojke invazivni lobularni karcinom in invazivni duktalni karcinom. Ko zdravnik potrdi diagnozo raka na dojki, preveri tudi, ali se je rakavo tkivo razširilo na bližnje limfno tkivo ali druge organe (2, 3, 4).

Za zdravljenje raka dojke je na voljo več pristopov, pri izbiri vrste zdravljenja pa upoštevamo klinične in molekularne lastnosti tumorja. Najpogosteje zdravljenje poteka kot kombinacija večih metod, kot so operativni poseg, kemoterapija, hormonska terapija, biološka terapija in radioterapija. Kot obetavna metoda zdravljenja in preprečevanja pa se je izkazala tudi povsem nova oblika zdravljenja – cepljenje proti raku na dojki (2, 3, 4).

Kategorije cepiv za preprečevanje in zdravljenje raka dojke

Glede na trenutni razvoj lahko novo skupino cepiv razdelimo v tri kategorije: cepiva za primarno preventivo, cepiva za sekundarno preventivo in cepiva za preprečevanje metastatskega razvoja bolezni (4, 5, 6). Ciljna populacija cepiv za primarno preprečevanje so ljudje z visokim tveganjem za razvoj raka dojk. Cepivo za primarno preprečevanje z dendritičnimi celicami (DC), ki predstavljajo peptidne antigene receptorja 2 za epidermalni rastni dejavnik (angl. human epidermal growth factor receptor 2, HER-2), so že preizkusili na 27 bolnicah z duktalnim karcinomom in situ, ki je predmaligna predstopnja invazivnega raka dojk (5). Cepiva za sekundarno preprečevanje so namenjena preprečevanju

ponovnega nastopa bolezni po tem, ko se je bolnik že zdravil s konvencionalnimi oblikami zdravljenja. Dve cepivi te vrste so že preizkusili. Prvo je cepivo E75 (nelipepimut-S), ki vsebuje nonapeptid iz zunajcelične domene HER-2 ter granulocitno-makrofagne kolonije stimulirajoči dejavnik (GM-CSF) kot adjuvant. Drugo takšno cepivo je AE37, razvito na osnovi peptidnega epitopa iz znotrajcelične domene HER-2, povezanega s tetrapeptidom il-Key (LRMK), ki je del invariantne verige poglavitnega kompleksa tkivne skladnosti razreda II (angl. class II major histocompatibility complex, MHC II) in omogoča učinkovito sidranje peptidnega epitopa v MHC II (5). Med cepivi za zdravljenje metastatskega raka dojk najdemo cepiva, ki ciljajo na ogljikohidratne antigene in mucin-1, proteinska in peptidna cepiva, ciljno usmerjena na HER-2, ter alogensko cepivo za raka dojk, ki izloča GMCSF in prenaša več antigenskih sestavin, vključno s HER-2 (4, 5, 6).

Način delovanja cepiv za zdravljenje raka dojke Cepiva za zdravljenje raka temeljijo na aktiviranju telesu lastnega imunskega sistema, tako humoralne kot celične veje imunskega odziva, za napad na specifične vrste rakavih celic. Njihov glavni cilj je spodbujanje antigen-specifične humoralne imunosti preko limfocitov B in celične imunosti preko limfocitov T, ki spodbujata uničenje malignih celic, ter vzpostavitev dolgoročnega imunskega spomina (6, 7, 8). Antigene za spodbujanje imunskih odzivov proti raku razdelimo v tri glavne skupine: celične (cepiva s celimi tumorskimi celicami in cepiva z dendritičnimi celicami), peptidne in proteinske ter genske. Glavna sestavina cepiv s celimi tumorskimi celicami so uničene rakave celice, medtem ko dendritična cepiva uporabljajo pacientove avtologne dendritične celice, ki jih transfecirajo z antigeni

ali jih obogatijo s peptidnimi antigeni. V nasprotju z dendritičnimi cepivi so cepiva s celimi tumorskimi celicami razmeroma nespecifična. Čeprav so rezultati preizkušanj dendritičnih cepiv obetavni, njihov razvoj omejuje zapleteno pridobivanje in z njim povezani visoki stroški (6, 9, 10).

Peptidna in proteinska cepiva delujejo tako, da aktivirajo efektorske limfocite T, specifične za tumorske označevalce/ antigene (angl. tumour-associated antigens, TAA). Prednost peptidnih cepiv je njihova relativna varnost, medtem ko so nekatere pomanjkljivosti ozka specifičnost, omejena na izbrane epitope, slabša imunogenost ter imunsko izogibanje (6, 11, 12, 13).

Genska cepiva proti raku temeljijo na uporabi genskega zapisa za tumorske antigene v obliki RNA ali DNA. Po vnosu v pacientove celice (zlasti DC) te pričnejo izražati tumorske antigene, kar izzove aktivacijo specifične veje imunskega odziva. Prednosti genskih cepiv sta sprožitev sistemskega odziva in oblikovanje imunskega spomina. Cepiva, osnovana na mRNA, so naprednejša, saj se tako izognemo potrebi po transkripciji in potencialni nevarnosti insercijske mutageneze. Možni nastopi odzivov na zdravljenje, kot so izguba učinkovitosti zaradi spreminjanja tumorja, toleranca na antigene in prisotnost vnetnih celic, lahko učinkovitost genskih cepiv proti raku omejujejo (6, 10, 11, 13).

Trenutni napredki na področju cepiv za zdravljenje raka dojke

V zadnjih letih je bil na področju zdravljenja raka dojke dosežen pomemben napredek, kar bi obolelim lahko prineslo bolj optimistično prognozo in manj invazivno zdravljenje. V sklopu razvoja cepiv kot potencialne nove oblike zdravljenja znanstveniki raziskujejo različne dostavne sisteme in kombinacije z adjuvansi, ki bi usmerili in okrepili imunske odzive proti sočasno apliciranim antigenom. Kljub potencialu, ki ga kažejo nekatere vrste novega cepiva, trenutno na trgu še ni odobrenega cepiva za zdravljenje ali preventivo raka dojk, predvsem zaradi izzivov, kot sta nepredvidljivost vplivajočih dejavnikov in nizka imunogenost do sedaj preizkušenih

cepiv (8). Nedavni napredki na področju cepiv na osnovi mRNA ponujajo nove možnosti za premagovanje teh ovir, vključno z natančnim načrtovanjem cepiva, ki zajema modificirano strukturo mRNA, nosilne vektorje ter poti injiciranja. Ključnega pomena za uspeh je premagovanje ovir, kot so imunosupresivno okolje tumorja in izčrpanje T-celic. Strategije, kot je kombiniranje mRNA-cepiv z zaviralci imunskih nadzornih točk in odstranjevanje imunosupresivnih celic, so precej obetavne, saj naslavljajo intrinzične in ekstrinzične mehanizme odpornosti tumorja (15).

Bolnišnica Cleveland Clinic in biotehnološko podjetje Anixa Biosciences vodita klinično preizkušanje inovativnega cepiva za preprečevanje ponovnega pojava trojno negativnega raka dojke. Novo cepivo so več kot dve desetletji razvijali pod nadzorom dr. Vincenta Tuohy-ja. Cepivo imunski sistem usmerja proti α-laktalbuminu, ki je povezan z nastankom in razvojem raka. Prva prostovoljka, ki je pred tem uspešno prestala zdravljenje trojno negativnega raka dojke, je prejela cepivo leta 2021. Prejela je tri odmerke cepiva, ob katerih je poročala o minimalnih neželenih učinkih. Inovativno cepivo predstavlja novo upanje pri zdravljenju in preprečevanju raka, na kar kažejo tudi rezultati izvedenih raziskav na živalih. Njegovi razvijalci so prepričani, da bo cepivo, ki bi preprečevalo ponoven razvoj raka, za javnost na voljo v naslednjih petih letih. Z dvoletnim zamikom pa bi mu lahko sledilo tudi cepivo za preventivno cepljenje proti raku dojk (16).

Sklep

Področje cepiv za zdravljenje raka dojk se hitro razvija in sprejema inovativne pristope, ki obetajo izboljšane izide za bolnike. Trenutne raziskave, vključno z novimi strategijami, napovedujejo pozitivno prihodnost, kjer nam bodo za zdravljenje bolnic z rakom dojke na voljo učinkovitejši in ciljno usmerjeni terapevtski pristopi. Kljub izzivom, s katerimi se nova oblika zdravljenja sooča, inovativne razvojne poti prinašajo upanje za izboljšanje kakovosti življenja bolnic po prejeti diagnozi. Medtem ko nestrpno pričakujemo rezultate nadaljnjih preskušanj, nas prizadevanja raziskovalcev in kliničnih strokovnjakov navdihujejo z optimizmom za boljšo prihodnost zdravljenja raka dojk.

Slika 1: Mehanizem delovanja dendritičnih in drugih vrst cepiv. Prirejeno po (8).

1. Cancer, C. C. S. / S. canadienne du. The breasts. Canadian Cancer Society. [citirano 5. januar 2024]. Dostopano: https://cancer.ca/en/ cancer-information/cancer-types/breast/what-is-breast-cancer/the-breasts

2. CDCBreastCancer. Basic Information About Breast Cancer. Centers for Disease Control and Prevention. 2023 [citirano 5. januar 2024]. Dostopano: https://www.cdc.gov/cancer/breast/basic_info/index.htm

3. Breast cancer vaccine safely generates anti-tumor immunity. UW Medicine | Newsroom. 2023 [citirano 5. januar 2024]. Dostopano: https://newsroom. uw.edu/news-releases/breast-cancer-vaccine-safely-generates-anti-tumor-immunity

4. Schönharting, W. et al. Improved Survival of a HER2-Positive Metastatic Breast Cancer Patient Following a Personalized Peptide Immunization. 2018. Vaccines 11, 1023.

5. Breast Cancer Vaccines - Creative Biolabs. 2023 [citirano 5. januar 2024]. Dostopano: https://www.creative-biolabs.com/vaccine/breast-cancer-vaccines. htm

6. Le, I., Dhandayuthapani, S., Chacon, J., Eiring, A. M. & Gadad, S. S. Harnessing the Immune System with Cancer Vaccines: From Prevention to Therapeutics. 2022. Vaccines 10, 816.

7. Inthagard, J., Edwards, J. & Roseweir, A. K. Immunotherapy: enhancing the efficacy of this promising therapeutic in multiple cancers. Clin. Sci. 2019. 133, 181–193.

8. Zhu, S.-Y. & Yu, K.-D. Breast Cancer Vaccines: Disappointing or Promising? Front. 2022. Immunol. 13.

9. Galluzzi, L. et al. Classification of current anticancer immunotherapies. 2014. Oncotarget 5, 12472–12508.

10. Pan, R.-Y. et al. Recent Development and Clinical Application of Cancer Vaccine: Targeting Neoantigens. J. Immunol. Res. 2018, 1–9.

11. Obara, W. et al. Present status and future perspective of peptide-based vaccine therapy for urological cancer. 2018. Cancer Sci. 109, 550–559.

12. Kumai, T., Kobayashi, H., Harabuchi, Y. & Celis, E. Peptide vaccines in cancer—old concept revisited. 2023. Curr. Opin. Immunol. 45, 1–7.

13. Beijnen, E. M. S. & van Haren, S. D. Vaccine-Induced CD8+ T Cell Responses in Children: A Review of Age-Specific Molecular Determinants Contributing to Antigen Cross-Presentation. Front. 2022. Immunol. 11.

14. Fritah, H., Rovelli, R., Chiang, C. L.-L. & Kandalaft, L. E. The current clinical landscape of personalized cancer vaccines. 2023. Cancer Treat. Rev; 106.

15. Jiang, X. & Liu, Q. mRNA vaccination in breast cancer: current progress and future direction. J. Cancer Res. Clin. 2023. Oncol; 149, 9435–9450.

16. First Breast Cancer Vaccine Trial Participant Shares Her Experience. Healthline. 2023 [citirano 5. januar 2024]. Dostopano: https://www.healthline.com/ health-news/meet-jennifer-davis-the-first-woman-to-receive-a-new-vaccine-for-breast-cancer

Matične celice popkovnega tkiva

Avtorici: Nejra Bečirović in Evgenija Stojanovska, 2. letnik S1 LBM

Recenzent: doc. dr. Urban Košak, mag. farm.

Matične celice so edinstvena vrsta celic, ki omogočajo razvoj kompleksnega večceličnega organizma iz preproste enocelično strukturirane zigote, hkrati pa so v tkivih prisotne tudi po zaključku embrionalnega razvoja, kjer imajo ključen pomena za ohranjanje njegove homeostaze in ustrezno rast ter regeneracijo po poškodbi ali bolezni. Od ostalih telesnih celic se razlikujejo po tem, da so obdržale sposobnost diferenciacije, kar pomeni, da so se sposobne razviti v veliko število raznovrstnih celic. Matične celice popkovnega tkiva so matične celice, prisotne v popkovnici, ki v embrionalnem razvoju povezuje plod z maternico in omogoča izmenjavo snovi, po rojstvu pa za oba organizma izgubi pomen in je odstranjena, zato predstavlja lahko dostopen vir matičnega tkiva. V zadnjih desetletjih so se zaradi svojih unikatnih lastnostih izkazale kot pomembna vrsta matičnih celic za zdravljenje številnih bolezni kot so na primer nekatera rakava in krvna obolenja (1, 2).

Zdravljenje z matičnimi celicami

Poznamo dve vrsti zdravljenja z matičnimi celicamizdravljenje z lastnimi matičnimi celicami (avtologno) in zdravljenje z darovanimi matičnimi celicami (alogeno). Čeprav se za zdravljenje danes uporabljajo pretežno alogene matične celice popkovnične krvi, nadaljnji razvoj področja razširja možnosti terapevtske uporabe matičnih celic in odpira vrata tudi avtolognemu zdravljenju številnih indikacij. Viri različnih vrst človeških matičnih celic, ki jih lahko shranimo oziroma uporabimo za zdravljenje, so kostni mozeg, maščobno tkivo, stimulirana periferna kri, zobna pulpa, popkovnična kri in popkovnica. Glede na izvor so različne matične celice primerne za različne zdravstvene indikacije in se lahko uporabljajo za zdravljenje nekaterih vrst raka, krvnih bolezni ter v regenerativni medicini (2).

Matične celice iz popkovnične krvi

Popkovnična kri je bogat vir predvsem hematopoetskih matičnih celic, vsebuje pa tudi druge tipe matičnih celic (na primer mezenhimske in somatske) ter progenitornih matičnih celic (na primer nevralne, epitelijske in endotelijske).

Glede na ostale vire matičnih celic ima številne prednosti. Postopek pridobivanja je neinvaziven in neboleč tako za novorojenčka kot za mamo. Celice so stare komaj 9 mesecev in so tako najmlajši možen vir matičnih celic. V primerjavi z ostalimi viri matičnih celic, ki so odvzete odraslim osebam, še nimajo okoljsko pogojenih nakopičenih mutacij, ki jih dobimo med življenjem in epigenetskih sprememb povezanih s staranjem. Matične celice popkovnične krvi lahko uporabijo tudi bližnji sorodniki darovalca, saj je tveganje za bolezen presadka proti gostitelju nižja kot pri ostalih virih matičnih celic. Slabosti in omejitve takšnega vira pridobivanja matičnih

Slika 1: Zgradba popkovnice. Prirejeno po (3).

Slika 2: Diferenciacija matičnih celic. Prirejeno po (4).

celic so povezene s količino popkovnega tkiva. Volumen popkovnične krvi in število matičnih celic v njej sta omejena, vendar so v razvoju številni postopki za njihovo uspešno pomnoževanje. Zaradi nižjega števila matičnih celic je lahko pri zdravljenju krvnih bolezni s transplantacijo popkovnične krvi regeneracija pacientovih krvnih celic počasnejša. Cena enote popkovnične krvi, ki je primerna za klinično uporabo, je skladno z njenim omejenim številom visoka (2, 5).

Odvzem popkovničnih matičnih celic

Po porodu porodnišnično osebje opravi odvzem vzorca popkovnične krvi in na željo na novo postale matere tudi popkovničnega tkiva. Proces je popolnoma neboleč in varen tako za mamo kot za novorojenčka (2). V najkrajšem možnem času po odvzemu kurir odvzeti vzorec z letalskim prevozom pošlje v laboratorij, kjer je natančno testiran in pripravljen na krioprezervacijo (2, 6). Matične celice otroka se zamrznejo na -196 ᵒC. V kriotankih bodo pod stalnim nadzorom shranjene nadaljnjih 20, 30, 40 ali 50 let (7).

Shranjevanje

Od ustanovitve prve javne biobanke leta 1993 v New Yorku, se je shranjevanje popkovnične krvi uveljavilo v številnih državah. V letu 2016 je bilo v svetovnem registru registriranih 158 javnih biobank, iz 36 držav, s 731.000 shranjenimi zamrznjenimi vzorci popkovnične krvi. Mednje spada tudi slovenski Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Zaradi omejenih možnosti shranjevanja popkovnične krvi v javnih bankah in na drugi strani velikega povpraševanja po storitvi se je pojavila potreba po ustanovitvi zasebnih biobank. Popkovnično kri lahko shranimo v javni ali v družinski banki. Javna banka je namenjena shranjevanju altruistično darovanih vzorcev popkovnične krvi, kar pomeni, da so te enote namenjene za nesorodne transplantacije (alogensko uporabo). V družinski banki starši shranijo popkovnično kri za morebitno zdravljenje otroka ali ožjega družinskega člana. Glavna razlika med javnimi in družinskimi bankami celic je, da ima

v družinski banki dostop do matičnih celic popkovnične krvi le njihov lastnik, pri darovanju matičnih celic javni banki pa so te dostopne vsem pacientom, ki ustrezajo kriteriju tkivne skladnosti (6, 9).

Primeri klinične uporabe matičnih celic Matične celice popkovnične krvi uporabljamo za zdravljenje različnih oblik levkemij (malignih bolezni krvi in krvotvornih organov), kot so na primer limfoblastna levkemija, mieloična levkemija in akutna bifenotipska levkemija, mielodisplastičnega sindroma (heterogena skupina bolezni krvotvornih matičnih celic), anemije na primer aplastične anemije, fanconijeve anemije, anemije srpastih celic, bolezni limfocitov T ali B, na primer Hodgkinov limfom in Burkittov limfom, ostalih bolezni krvnoceličnih proliferacij in prirojenih motenj imunskega sistema ter druge krvne klonske bolezni na primer multipli mielom, Waldenstromova makroglobulinemija in druge (2).

Anemija srpastih celic

Anemija srpastih celic je najpogostejša dedna motnja v nastajanju hemoglobina. Nastane zaradi sinteze abnormalnega hemoglobina, ki vodi do poškodb rdečih krvnih celic, odgovornih za prenos kisika do organov. Poškodovane celice v obliki srpa lahko blokirajo pretok krvi in preprečujejo kisiku in hranilnim snovem, da dosežejo vitalne organe, vključno z možgani. Bolezen se lahko zdravi tudi s hematopoetskimi matičnimi celicami. Slednja oblika zdravljenja je edini znani način vzročnega zdravljenja te dedne motnje, hkrati pa se je izkazala kot zelo uspešna, saj 90 % bolnikov, ki prejema terapijo, ozdravi.

Ciroza jeter

Pacienti z diagnosticirano dekompenzirano jetrno cirozo običajno brez presaditve jeter živijo od nekaj mesecev do dveh let. Zaradi vsesplošnega primanjkljaja darovanih organov je za veliko pacientov takšna transplantacija nedostopna. Zdravniki in znanstveniki si zato že dlje časa prizadevajo razviti alternativne oblike zdravljenja bolezni in ena izmed njih je uporaba matičnih celic. Fu Sheng Wang in sodelavci so opravili študijo uporabe mezenhimskih matičnih celic iz popkovnične krvi na 45 pacientih s kroničnim hepatitisom B. Nadaljnjih 10 mesecev so spremljali njihovo klinično sliko z različnimi testi funkcionalnosti jeter (koncentracija serumskih albuminov, bilirubinov), markerjev ledvične funkcije (sečnina, sečna kislina in kreatinin), trombina ter krvne slike (koncentracij belih krvnih celic, hemoglobina in trombocitov). Pri udeležencih so opazili številne izboljšave kot sta zmanjšan volumen proste tekočine v trebuhu (ascites) in izboljšana jetrna funkcija. Transfuzija matičnih celic popkovnične krvi se je izkazala za varen in učinkovit način zdravljenja te kronične bolezni (2, 7).

Cerebralna paraliza

Na podlagi obetavnih eksperimentalnih poskusov sta Jensen in Hammelmann (2013) preizkusila novo obliko zdravljenja cerebralne paralize v klinični praksi. Testiranec je v 2,5 letu starosti doživel srčni zastoj, ki je vodil do hujše poškodbe

Slika 3: Diferenciacija matičnih celic. Prirejeno po (4).

možganov. Devet tednov po zastoju srca je intravenozno prejel lastne matične celice. Po posegu je bil deležen dnevne fizioterapije in ergoterapije. Že po prvih testiranjih po dveh mesecih so opazili napredek v njegovi motorični kontroli, zmanjšanje spastične paralize in izboljšavo vida. Po 40 mesecih je bil deček sposoben plazenja in samostojnega prehranjevanja. Rezultati študije nakazujejo, da je bila transplantacija matičnih celic ključna pri izjemni funkcionalni regeneraciji pacienta (8, 9, 11).

Sklep

Matične celice iz popkovnične krvi so posamezniku na voljo samo enkrat v življenju, in sicer ob porodu. V primerjavi z ostalimi viri pridobivanja matičnih celic imajo številne prednosti, zato se že leta uspešno uporabljajo za zdravljenje različnih bolezni, na obzorju pa so tudi nove možnosti njihove uporabe.

1. Najugodnejša ponudba. biobanka. [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: biobanka.si/najugodnejsa-ponudba

2. Rebernik L. Odvzem in shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi novorojenčka. Maribor; 2013.[citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: https://dk.um.si/Dokument.php?id=53305&lang=slv

3. MSC Cord Tissue Processing. HealthBanksUS. [citirano 30. januar 2024]. Dostopno na: healthbanks.us/msc-cord-tissue-processing

4. Young Ho Lee. Storage and use of cord blood. Journal of The Korean Medical Association. 2018;61(9):557-557. [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: doi:https://doi.org/10 (5) (12).4/jkma (2).018 (6).1 (9). (5).57

5. Rožman P, Domanovič D, Knežević M. Shranjevanje matičnih celic iz popkovnične krvi - danes in jutri. [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: www.dlib. si/stream/URN:NBN:SI:DOC-5UHSSNCV/5c4c74ad-c279-

6. Zavod Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: http://www.ztm.si

7. Matične celice. Izvorna-celica.[Internet]. 2019 [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: www.izvorna-celica.si

8. Protocol for Mesenchymal Stem Cell Isolation. www.irvinesci.com. [citirano 30. januar 2024]. Dostopno na: www.irvinesci.com/protocol-for-mesenchymal-stem-cell-isolation

9. Mojca Jež. Uporaba matičnih celic iz popkovnične krvi narašča. rtvslo.si. [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: https://www.rtvslo.si/znanost-in-tehnologija/uporaba-maticnih-celic-iz-popkovnicne-krvi-narasca/318045

10. Armitage S. Cord Blood Banking Standards: Autologous Versus Altruistic. Frontiers in Medicine. 2016 [citirano 31. oktober 2022]. Dostopno na: doi:https://doi.org/10 (3).389/fmed (2).015.00094

11. Katz G, Mills A. Cord blood banking in France: reorganising the national network. [citirano 31. oktober 2022]. Transfus Apher Sci. 2010;42:307–316.

Formulacija kozmetičnih izdelkov brez odpadkov

Avtorica: Kaja Bizjak, 2. letnik KOZ Recenzent: izr. prof. dr. Ilija German Ilić, mag. farm.

Ste že kdaj pomislili, da bi lahko vaša najljubša kozmetika prispevala k zmanjšanju odpadkov in ohranjanju čistega okolja? Lepota sije ne le na koži, temveč tudi v trajnostnih korakih, ki jih naredimo vsak dan. Ni pomembno, ali si kozmetični navdušenec, okoljski aktivist ali zgolj radoveden bralec, vsak izmed nas lahko prispeva k bolj zdravemu planetu. Spoznaj pristope formuliranja kozmetičnih izdelkov brez odpadkov in se pridruži prizadevanju lepote brez odpadkov.

Vsako leto zavržemo 2,12 milijarde ton odpadkov. Če bi vso odpadno maso naložili na tovornjake, bi ti lahko obkrožili svet 24-krat.

Zero waste

Z izrazom »zero waste« oziroma »brez odpadkov« označujemo ohranjanje vseh virov skozi odgovorno proizvodnjo, potrošnjo, ponovno uporabo in izrabo izdelkov, ovojnine in snovi, brez sežiganja in izpustov v zemljo, vodo ali zrak, ki bi lahko ogrozili zdravje ekosistemov ali ljudi (2). Trajnost je postala vse pomembnejša tema tudi v kozmetični industriji. Potrošniki postajajo bolj ozaveščeni o svojem vplivu na okolje, kar dodatno podkrepi nujno potrebo po zmanjšanju plastike in posledično povpraševanje po ovojnini brez odpadkov. Čeprav je industrija naredila napredek v tej smeri, mnogi kozmetični izdelki na trg še vedno prihajajo z odvečno ovojnino, kar vodi v nepotrebne odpadke, ki končajo na odlagališčih ali onesnažujejo oceane. Kozmetika brez odpadkov podpira reševanje poglabljajoče se okoljske problematike, saj je zasnovana tako, da minimizira odpadke v celotnem življenjskem ciklu izdelka, in sicer od proizvodnje do njegove združitve z odlagališčem. Podjetja in potrošniki bi s prehodom na izdelke brez odpadkov bistveno spodbudili bolj trajnostno prihodnost.

Uporaba okolju prijaznih snovi

Formulacija kozmetičnih izdelkov brez odpadkov postavlja trajnostnost v središče svojega pristopa, pri čemer se osredotoča na uporabo biološko razgradljivih surovin in reciklirane ovojnine. V prizadevanju za zmanjšanje okoljskega onesnaževanja kozmetična industrija vse bolj vključuje naravna olja, ekstrakte in rastlinske sestavine kot biološko razgradljive alternative (4). Poleg tega se poudarja pridobivanje surovin iz obnovljivih virov, kar zagotavlja trajnostno ravnotežje med potrebami industrije in varovanjem okolja. V skladu s ciljem zmanjšanja negativnega vpliva na okolje se prav tako posveča posebna pozornost reciklirani ovojnini. Prizadevanja se usmerjajo v zmanjševanje uporabe ovojnine, na primer s koncentriranimi formulacijami ali alternativnimi rešitvami, s čimer se zmanjšuje obremenitev okolja (4). Obenem se kozmetična industrija usmerja k razvoju trajnostnih formulacij, ki minimizirajo vpliv na okolje, ne da bi pri tem žrtvovale

učinkovitost izdelkov. Celovit pristop k formulaciji kozmetičnih izdelkov brez odpadkov tako odraža predanost industrije trajnostnemu razvoju in odgovornemu poslovanju (5).

Inovativne rešitve za minimalno ovojnino

Izraz »brez odpadkov« na splošno pomeni cilj popolne odprave odpadkov ali vsaj njihovo znatno zmanjšanje. Določena podjetja so se v tej smeri odločila za minimiziranje ovojnine kozmetičnih in osebnih izdelkov; na primer namesto tekočega šampona v plastenki, potrošniku ponujajo šampon v trdnem stanju v majhni škatli (7). Druga so se odločila za sistem »vrni, napolni in ponovi« in v sodelovanju z različnimi partnerji vzpostavila postaje za polnjenje, kjer strankam ponujajo šampone, gele za telo, balzame za lase, tekoča mila ali čistila

Slika 1: Sistem za večkratno uporabo (3).

Slika 2: Trajnostne različice izdelkov za osebno nego (6).

za obraz. Od uporabnikov tako zbirajo prazno ovojnino, jo očistijo in ponovno uporabijo pri izdelavi nekaterih izdelkov. Določeni podjetniki prodajajo izdelke v lončkih in steklenicah, ki so izdelani iz 100 % reciklirane plastike. Sistem so si zamislili tako, da lončke in steklenice potrošniki lahko vrnejo v katero koli od njihovih trgovin, kjer jih nato obdelajo in preoblikujejo v nove lončke in steklenice, s čimer sklenejo krog recikliranja. Tudi za pošiljanje daril in spletnih naročil večinoma v škatlah uporabljajo 100 % biorazgradljiva polnila na osnovi rastlinskih materialov (8).

Izzivi in rešitve pri formulaciji izdelkov brez odpadkov

Trdne formulacije predstavljajo pristop k lepotnim in negovalnim izdelkom, ki skoraj popolnoma odpravlja potrebo po vodi v formulacijah izdelkov, poleg tega pa omogoča prihranke pri plastični ovojnini in logistiki. Pomemben delež večine tekočih šamponov in balzamov predstavlja voda, ki zahteva večjo ovojnino in več porabljene energije za prevoz izdelkov (7). Trdni izdelki so podobni koncentriranim različicam tekočih, saj vsebujejo visoke količine aktivnih sestavin z malo ali brez vode kar tudi olajša pritisk na naše vse bolj redke vodne vire. Ti izdelki potrebujejo manjšo količino ovojnine in posledično bistveno zmanjšujejo količino odpadkov. Glede na svojo koncentrirano naravo lahko tudi trajajo dlje kot tekoči izdelki in s tem zmanjšujejo pogostost nakupov. Blagovne znamke eksperimentirajo z različnimi sestavinami, teksturami in oblikami ter tako odpirajo pot raznoliki paleti trdnih kozmetičnih izdelkov, kot so deodoranti, dišave in celo losjoni v trdnem agregatnem stanju.

Certifikati

Certifikati postajajo vse pomembnejši dejavniki za potrošnike, ki si želijo izbrati izdelke, ki niso le učinkoviti, temveč tudi odgovorni do okolja in družbe. Igrajo ključno vlogo pri oblikovanju smernic za trajnost v kozmetični industriji in zagotavljajo potrošnikom, da podjetja sledijo najvišjim standardom trajnostnega poslovanja. Ti zagotavljajo, da so surovine pridobljene v skladu z etičnimi smernicami, kar prispeva k trajnostnemu razvoju in odgovornosti industrije. Ena izmed najpogosteje uporabljenih oznak je »Ecocert«, ki je podeljena kozmetičnim izdelkom, izdelanim iz naravnih in ekoloških sestavin, strogo upoštevajoč trajnostne postopke izdelave. Ta certifikat zagotavlja, da izdelki niso le učinkoviti, temveč tudi trajnostni v vseh fazah proizvodnje (8).

Rešitve za razvoj izdelkov brez odpadkov

Različni dodatni premisleki lahko podprejo prizadevanja za razvoj izdelkov brez odpadkov. Začne se z viri sestavin, kjer je najboljše izbrati naravne in organske sestavine, ki so pridelane na trajnostni način in imajo minimalni vpliv na okolje. Sodelovanje je najbolje skleniti z dobavitelji, ki dajejo prednost okolju prijaznim praksam, na primer uporabi obnovljive energije ali recikliranju vode. Tako namesto sintetičnih dišavnih olj podjetniki raje izberejo eterična olja iz trajnostno pridelanih rastlin. Drugi korak je ohranitev minimalnega števila sestavin v formulacijah. Osredotočiti se je treba na sestavine, ki lahko opravljajo več nalog, s čimer se zmanjša potreba po dodatkih (5). Inovativna rešitev je na primer uporaba steklenih kozarcev ali aluminijastih lončkov namesto plastičnih posod, saj se ti materiali enostavneje reciklirajo in imajo manjši negativni vpliv na okolje.

Ozaveščanje potrošnikov

Zelo pomembno vlogo pri krepitvi gibanja za čistejše okolje ima obveščanje potrošnikov o pomembnosti kozmetike brez odpadkov in o tem kako lahko sami prispevajo k bolj trajnostni rutini nege in lepote. Prav tako je treba nuditi smernice o pravilni uporabi izdelka in o njegovem shranjevanju za maksimiranje njegove življenjske dobe. Navodila o uporabi na ovojnini izdelka lahko objavimo na svoji spletni strani, ki potrošnike usmerja, kako izdelek uporabljati varčno ali ga pravilno shranjevati, s čimer zmanjšujemo nepotrebne papirnate odpadke (8). To bo spodbudilo druga podjetja, da sprejmejo podobne prakse, in bo posledično pripomoglo k spremembam v industriji za večji pozitiven globalni vpliv. Sklep

V svetu kozmetike brez odpadkov se inovacija ne dotika le kože, temveč pušča trajen pečat na našem planetu. Formulacija kozmetike v trdnih formatih je pomemben cilj tako iz etičnih kot iz okoljskih razlogov. Z zmanjševanjem odpadkov v vsaki fazi proizvodnega procesa kozmetike, od izbire sestavin do ovojnine, lahko industrija ustvari izdelke, ki niso le trajnostni, ampak se tudi ujemajo s povečanim povpraševanjem potrošnikov po okolju prijaznih možnostih. Z uporabo trajnostnih praks ustvarimo lepotne izdelke, ki izboljšujejo dobro počutje posameznikov, in prispevamo k bolj zdravemu planetu.

1. The world counts. The World Counts. Theworldcounts.com. 2020 [citirano 30. 1. 2024]. Dostopno na: https://www.theworldcounts. com/challenges/planet-earth/state-of-the-planet/world-waste-facts

2. EBM. 2018. Definicija Zero Waste. [citirano 1. januar 2024]. Dostopno na: https://ebm.si/zw/o/definicija-zero-waste/

3. Redirect Notice. Google.com. 2024 [citirano 1. januar 2024]. Dostopno na: https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Ftheecohub. com%2Fzero-waste

4. Future Market Insights Inc. Zero-waste Packaging Market Demand Fueled by Urgent Need to Curb Plastic Pollution: Valuation to Reach US $2,289 (1). Mn by 2032. 2023 [citirano 1. januar 2024]. Dostopno na: https://www.globenewswire.com/news-release/2022/08/23/2503219/0/en/Zero-waste-Packaging-Market-Demand-Fueled-by-Urgent-Need-to-Curb-Plastic-Pollution-Valuation

5. Future Market Insights. Zero-waste packaging market outlook (2023 to 2033). 2023 [citirano 1. januar 2024]. Dostopno na: https://www.futuremarketinsights.com/reports/zero-waste-packaging-market

6. Nadine. Going Green with a Zero Waste Bathroom. Zero Waste Memoirs. 2022 [citirano 1. januar 2024]. Dostopno na: https://zerowastememoirs.com/ zero-waste-bathroom/

7. Lush. 10 Things You Should Know about Lush Packaging—Lush Cosmetics | Lush Fresh Handmade Cosmetics. Lushusa.com. 2012 [citirano 2. januar 2024]. Dostopno na: https://www.lushusa.com/stories/article_10-things-lush-packaging

8. Ethique is 100% Plastic-free – Ethique Global. ethique.com. 2023 [citirano 2. januar 2024]. Dostopno na: https://ethique.com/pages/plastic-free

Z digitalno terapijo nad bolečino

Avtorica: Ema Jeram, 1. letnik S2 LBM Recenzent: prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.

Nadzor bolečine in njeno zdravljenje sta eni izmed temeljnih človekovih pravic, zapisani v Mednarodnem paktu o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, ki ga je sprejela Generalna skupščina Združenih narodov leta 1966 (1). Čeprav se uporaba zdravil pogosto izkaže za najučinkovitejšo metodo obvladovanja bolečine, pa ima svoje pomanjkljivosti, kot so neželeni učinki in razvoj tolerance. Poleg tega na doživljanje bolečine močno vplivajo psihološki in družbeni dejavniki, kot so spol, osebnostne lastnosti ter družbene in kulturne okoliščine. Prav tako je splošno znano, da lahko depresija in anksioznost okrepita zaznavo bolečine. To je privedlo do raziskovanja alternativnih pristopov k obvladovanju akutne in kronične bolečine, med katere spada tudi digitalna terapija (2, 3).

Virtualna resničnost

Študije kažejo, da uporaba VR ponuja obetavne rezultate pri zmanjševanju bolečine med različnimi medicinskimi posegi, kot so nega ran, zobozdravstveni posegi in vstavljanje katetrov (2, 3).

Virtualna resničnost (VR) predstavlja enega izmed možnih načinov za obvladovanje tako akutne, kot tudi kronične bolečine. Prispeva lahko k odvračanju pozornosti, omogoča čustveno procesiranje in zmanjša izogibanje zdravljenju. Ko so pacienti vključeni v virtualno resničnost, ta zahteva njihovo pozornost, zato se zmanjša razpoložljiva pozornost za obdelavo dražljajev iz bolečinskih receptorjev. Posledično občutijo manj bolečine. S funkcionalnim slikanjem z magnetno resonanco (fMRI) so dokazali, da z uporabo VR pride do zmanjšanja signalov v istih možganskih predelih kot pri drugih metodah zdravljenja bolečine. Poleg tega študije kažejo, da lahko ponavljajoča se uporaba VR povzroči aditivni učinek obvladovanja kronične bolečine (2, 3). Izkušnja VR je lahko imerzijska (če uporabimo na glavi nameščen zaslon) ali neimerzijska (če uporabimo raven zaslon). Raziskave kažejo, da imerzijska VR v večji meri zmanjša intenzivnost bolečine, saj je izkušnja v ustvarjenem scenariju VR bolj interaktivna (2). Pomembno je, da je vsebina VR za uporabnika zanimiva. Večje kot je zanimanje, bolj je virtualno okolje za uporabnika pristno (3). Pomembno je upoštevati tudi starost uporabnika, saj je pri otrocih VR, ki temelji na igrah, učinkovitejša v primerjavi z odraslo populacijo, ki ji bolj ustrezajo sproščujoča okolja (2, 3).

Nosljive naprave

Pri obvladovanju kroničnih bolečin nam digitalna terapija omogoča zbiranje podatkov v realnem času s pomočjo nosljivih naprav, kot je pametna ura (9). Podatki se prenašajo v baze podatkov, ki predstavljajo pomemben vir za proučevanje velepodatkov o bolečini (9). Spremljamo lahko različne signale, na primer vitalne znake, geolokacijo, korake, srčni utrip, električno prevodnost kože, spanje in držo telesa ter okončin

v prostoru (5). Poleg tega lahko sledenje podatkov v realnem času pomaga bolnikom, da popravijo svoje vsakodnevno vedenje (9).

V eni od raziskav so proučevali vpliv naprave, ki so jo preiskovanci nosili na hrbtu. Ta jim je sporočala, ali je njihova drža ustrezna ali ne. Z vadbo, ki je temeljila na procesu učenja z biološko povratno zanko, se je preiskovancem drža izboljšala, bolečine v hrbtu pa so se znatno zmanjšale. Poročali so tudi, da vadba, ki temelji na procesu učenja z biološko povratno zanko, pomaga zmanjšati stres in utrujenost. Na ta način lahko preprečimo razvoj kronične bolečine pri posameznikih s povišanim tveganjem (10).

Mobilne aplikacije

Z uporabo mobilnih aplikacij, namenjenih digitalni terapiji, lahko pacienti spremljajo svoje podatke in jih delijo z zdravstvenimi delavci. Tako lahko na primer pacienti z migrenami v mobilni aplikaciji spremljajo oceno intenzitete in trajanje glavobola ter njihove morebitne sprožilce, kar olajša objektivnejšo komunikacijo in optimizira zdravljenje (11). Poleg tega je lahko digitalna terapija pomembno orodje za

Slika 1: Imerzijska virtualna resničnost (4).

izobraževanje bolnikov o obvladovanju bolečine, kar vpliva tudi na motivacijo pri zdravljenju (9). Prav tako lahko digitalna terapija v obliki mobilnih aplikacij pacientom omogoči vpogled v biološke, psihološke in socialne vidike bolečine (12). Dokazano je, da digitalna terapija, ki temelji na glasbi, zmanjšuje tako akutno kot kronično bolečino. Glasbo spremlja senzorična, kognitivna in čustvena stimulacija, preko katere vpliva na zaznavanje bolečine. Z glasbo povezano analgezijo lahko razložimo s spremembo zaznavanja (npr. odvračanje pozornosti) in dojemanja prijetnosti. Prav tako so znanstveniki dokazali, da poslušanje glasbe aktivira možganske regije, ki so vključene v endogeno zmanjševanje bolečine (13).

Kljub temu pa obstajajo določeni pomisleki glede uporabe digitalnih terapij v obliki mobilnih aplikacij. Ti vključujejo kibernetsko varnost in neenak dostop do digitalnih tehnologij. Upoštevati moramo tudi, da nimajo vsi pacienti enakih možnosti dostopa do spleta in pametnih telefonov. Mobilne aplikacije morajo biti na voljo v jezikih, ki jih pacienti brez težav razumejo, poleg tega pa morajo biti primerne za posameznike z različnimi ravnmi digitalne pismenosti (12).

1. Brennan F, Carr DB, Cousins M. Pain management: a fundamental human right. Anesth Analg. 2007;105(1):205-221. doi:1001. ane.0000268145.2345

2. Hadjiat Y, Marchand S. Virtual Reality and the Mediation of Acute and Chronic Pain in Adult and Pediatric Populations: Research Developments. Front Pain Res. Lausanne Switz. 2022;3:840921.

3. Dreesmann NJ, Su H, Thompson HJ. A Systematic Review of Virtual Reality Therapeutics for Acute Pain Management. Pain Manag Nurs. 2022;23:672-681.

4. Gates M, et al. Digital Technology Distraction for Acute Pain in Children: A Meta-analysis. Pediatrics. 2020;145:e20191139.

5. Liikkanen S, et al. Body movement as a biomarker for use in chronic pain rehabilitation: An embedded analysis of an RCT of a virtual reality solution for adults with chronic pain. Front Pain Res. Lausanne Switz. 2022;3:1085791.

6. Rohaj A, Bulaj G. Digital Therapeutics (DTx) Expand Multimodal Treatment Options for Chronic Low Back Pain: The Nexus of Precision Medicine, Patient Education, and Public Health. Healthc Basel Switz. 2023;11:1469.

7. Trujillo MS, Alvarez AF, Nguyen L, Petros J. Embodiment in Virtual Reality for the Treatment of Chronic Low Back Pain: A Case Series. J Pain Res. 2020;13:3131-3137.

8. Merlot B, et al. Pain Reduction With an Immersive Digital Therapeutic Tool in Women Living With Endometriosis-Related Pelvic Pain: Randomized Controlled Trial. J Med Internet Res. 2022;24:e39531.

9. Lee H-J. Digital therapeutics in pain medicine. Korean J Pain. 2021;34:247-249.

10. Fundoiano-Hershcovitz Y, Horwitz DL, Tawil C, Cohen O, Goldstein P. The two-stage therapeutic effect of posture biofeedback training on back pain and the associated mechanism: A retrospective cohort study. Front Physiol. 2022;13:958033.

11. Chen X, Luo Y. Digital Therapeutics in Migraine Management: A Novel Treatment Option in the COVID-19 Era. J Pain Res. 2023;16:111-117.

12. Ma KPK, et al. Developing Digital Therapeutics for Chronic Pain in Primary Care: A Qualitative Human-Centered Design Study of Providers’ Motivations and Challenges. JMIR Form Res. 2023;7:e41788.

13. Soyeux O, Marchand S. A web app-based music intervention reduces experimental thermal pain: A randomized trial on preferred versus least-liked music style. Front Pain Res. Lausanne Switz. 2022;3:1055259.

Možnosti zaposlitve strokovnjakov s področja farmacije v institucijah Evropske unije

Antonina Žaberl, 2. letnik EM FAR, prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.

Evropska unija (EU) je eden največjih delodajalcev v Evropi, ki zagotavlja različne karierne priložnosti za posameznike iz različnih profilov. Znotraj različnih področij ima poseben pomen farmacevtska stroka, saj je ključna za zagotavljanje varnosti in učinkovitosti zdravil, ki so na voljo evropskim državljanom, dobro stanje javnega zdravja ter spodbujanje inovacij v zdravstvenem sektorju. Strokovnjaki s farmacevtskega področja so preko različnih organov EU prisotni pri oblikovanju politik, regulaciji zdravil in zagotavljanju kakovosti zdravstvenega sistema (1).

Oblike zaposlovanja v institucijah EU

V institucijah EU je zaposlenih več kot 60.000 posameznikov iz 27 držav članic EU. Poznamo različne tipe zaposlitev oziroma različne kategorije zaposlenih. Najpogostejše so uradniki za nedoločen čas (upravni uslužbenci, strokovnotehnični uslužbenci, tajniki/referenti), pogodbeni uslužbenci in začasno osebje. Za zaposlovanje strokovnega kadra je pristojen Evropski urad za izbor osebja (EPSO) (2). Za delovanje v organih EU so potrebni minimalno univerzitetna izobrazba, ustrezne izkušnje in odlično znanje enega ali več uradnih jezikov EU. Kandidati morajo prav tako dobro poznati delovanje institucij EU in evropske zakonodajne postopke, kar se preverja tudi v izbirnem postopku. Karierna pot v evropskih organih pa se lahko za posameznika začne že v obdobju študija preko različnih praks ali pripravništev. Mest za pripravništva je znotraj različnih institucij na letni ravni na voljo za približno 1900 mladih iz držav članic EU. Izbirne postopke za pripravništvo vodijo posamezne institucije in agencije EU, pri katerih se pripravništvo opravlja. Večina slednjih ponuja pripravništva, ki trajajo od 3 do 12 mesecev (izjemoma trajajoč tudi več ali manj), pripravniki pa so za svoje delo tudi plačani. Študenti ali mladi, ki so nedavno diplomirali, lahko pripravništvo opravljajo za polni delovni čas ali pa po prilagojenem delovnem času glede na študij, kombinirati pa ga je mogoče tudi z Erasmus izmenjavo (3).

Institucije Evropske unije, ki se dotikajo področja zdravil

Regulacija zdravil in pregled nad njihovo varnostjo ter kakovostjo predstavlja eno izmed pomembnejših nalog EU. V ta namen je bilo vzpostavljenih več agencij in oddelkov, ki delujejo v koheziji za doseganje varnosti in kakovosti zdravil ter tako neposredno varujejo interese javnega zdravja

evropskih prebivalcev. Za posameznike iz farmacevtske stroke so zato na voljo različne možnosti sodelovanja z institucijami EU, vključno z regulatornimi vlogami pri EMA, svetovalnimi vlogami v Evropski komisiji ter strokovnimi vlogami na področju farmacevtske politike v Evropskem parlamentu. Strokovnjaki lahko sodelujejo pri ocenjevanju varnosti in učinkovitosti zdravil, pripravi zakonodaje o farmacevtskih proizvodih ter pri oblikovanju politik za spodbujanje inovacij v farmacevtski industriji.

Evropska komisija

Evropska komisija je izvršni organ EU, ki ima pomembno vlogo pri oblikovanju zdravstvenih politik ter pri izvajanju programov za izboljšanje zdravja prebivalstva v EU. Komisija sodeluje tudi pri regulativnih vprašanjih v zvezi z zdravili, medicinskimi pripomočki in varnostjo hrane. V namen tem boljšega delovanja ima komisija vzpostavljeno široko mrežo svetovalnih teles, ki jih sestavljajo strokovnjaki s posameznega področja. Svetovalni organi sodelujejo pri oblikovanju politik, razvoju strategij in programov ter pri ocenjevanju učinkovitosti ukrepov EU. Strokovnjaki s področja farmacije tako znotraj svetovalnih teles s svojim znanjem in izkušnjami pomembno prispevajo k oblikovanju evropske politike na področju zdravstva.

Evropski parlament

Evropski parlament je zakonodajno telo EU, ki sodeluje pri oblikovanju zdravstvene zakonodaje EU in nadzoruje delo Evropske komisije tudi na področju zdravstva. Poslanci Evropskega parlamenta sodelujejo pri oblikovanju proračuna EU, vključno z dodeljevanjem sredstev za zdravstvene programe. Poslanci, ki imajo znanje ali izkušnje na področju farmacije ali zdravstva, lahko prevzemajo strokovne vloge ali vloge v odborih, ki so povezani z javnim zdravjem. Primeri takšnih odborov so Odbor za okolje,

javno zdravje in varnost hrane (ENVI), Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov (IMCO), Odbor za industrijo, raziskave in energetiko (ITRE) ter Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve (EMPL). Odbor ENVI je odgovoren za obravnavo zakonodaje in politik na področju javnega zdravja, vključno z regulacijo farmacevtskih izdelkov, zdravil, cepiv, medicinskih pripomočkov in drugih zdravstvenih proizvodov. Odbor IMCO je pristojen za sprejemanje zakonodaje in politik, ki vplivajo na notranji trg EU, vključno s predpisi o farmacevtskih izdelkih, trgovanju z zdravili, varstvu potrošnikov in patentni politiki. Odbor ITRE se ukvarja z industrijsko politiko, raziskavami, inovacijami in energetiko. Poslanci tega odbora lahko sodelujejo pri zakonodajnih postopkih, ki zadevajo razvoj inovativnih zdravil in raziskav v farmacevtski industriji. Odbor EMPL obravnava vprašanja zaposlovanja, socialne varnosti in socialne vključenosti v EU. Njegovi člani sodelujejo pri obravnavi zdravstvene politike v povezavi z zaposlovanjem v farmacevtskem sektorju, socialno varnostjo bolnikov in delovnimi pogoji v farmacevtski industriji.

Evropska agencija za zdravila

Največ priložnosti za sodelovanje in karierno rast za strokovnjake s področja farmacije ponuja Evropska agencija za zdravila (EMA), ki zaposluje približno 900 strokovnjakov s področja farmacije, javnega zdravja, analitike, prava in administrativnih ter drugih podpornih delavcev. V letu 2023 je bilo 40 mest namenjenih tudi za pripravnike (4). Agencija, ki domuje v Amsterdamu, ima ključno vlogo pri zagotavljanju visokih standardov varnosti, kakovosti in učinkovitosti zdravil v Evropski uniji. Znotraj agencije je naloga glavnine zaposlenih strokovnjakov s področja farmacije ocenjevanje in nadzor nad zdravili, ki so namenjena uporabi v EU. To vključuje postopek preverjanja dokumentacij, ki jih predložijo farmacevtska podjetja, in preverjanje, ali so zdravila varna in učinkovita za uporabo pri pacientih. Poleg tega EMA spremlja tudi varnost zdravil po njihovem trženju ter izvaja ocene tveganj in ukrepe za zagotovitev njihove varne uporabe. EMA deluje v tesnem sodelovanju z nacionalnimi regulatornimi organi v državah članicah, kar zagotavlja usklajen in celovit pristop k regulaciji zdravil v EU. Poleg tega agencija sodeluje tudi z drugimi agencijami po svetu, kar prispeva k mednarodni harmonizaciji regulativnih standardov in postopkov ocenjevanja zdravil. EMA svojim zaposlenim nudi dinamično mednarodno okolje in rast tako na kariernem kot osebnem področju preko različnih izobraževanj in izpopolnjevanj (5).

Posebnost zaposlitve v evropskih institucijah je tudi njihova shema za upokojitev, ki se med posameznimi institucijami razlikuje in lahko zaposlenim ponuja na primer zgodnejšo upokojitev in privlačno pokojninsko izplačilo (6).

Evropska direkcija za kakovost zdravil in zdravstvene oskrbe

Posebno omembo si zasluži tudi Evropska direkcija za kakovost zdravil in zdravstvene oskrbe (EDQM), ki ima, kljub temu da ni organ Evropske unije, pomemben vpliv na svojem območju. EDQM je agencija Sveta Evrope, ki se osredotoča na zagotavljanje kakovosti zdravil in zdravstvene

oskrbe. Svet Evrope je medvladna organizacija, ki združuje države evropske celine in se osredotoča na spodbujanje demokracije, človekovih pravic in pravne države. Glavna naloga EDQM je razvijanje in vzdrževanje standardov kakovosti farmacevtskih izdelkov ter promocija njihove uporabe v Evropi in drugod po svetu. S tem cilja zagotoviti varne, učinkovite in dostopne zdravstvene izdelke za paciente. Pomemben del dejavnosti EDQM je priprava in vzdrževanje Evropske farmakopeje (Pharmacopoeia Europaea), ki določa standarde za kakovost in varnost zdravilnih izdelkov, kot so zdravila, cepiva in druge farmacevtske oblike. Poleg tega EDQM izvaja tudi druge dejavnosti, kot so akreditacija laboratorijev, svetovanje pri standardih in zakonodaji ter izobraževanje in usposabljanje na področju farmacevtske industrije.

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm.: Evropske institucije so odprte tudi za slovenske strokovnjake s področja farmacije. Bodimo aktivnejši!

Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm, je član več svetovnih, evropskih in slovenskih združenj s področja farmacije in molekularne biologije. Od leta 1996 do 2011 je deloval kot izvedenec v Evropski farmakopeji v Strasbourgu, v skupini za farmacevtske biomolekule, ter do 2012 kot izvedenec pri Evropski agenciji za zdravila (EMA).

Slovenija je kot članica EU kljub majhnemu številu prebivalstva aktivno prisotna v vseh institucijah EU, kar seveda velja tudi za institucije, povezane z zdravjem in farmacijo. Prav gotovo je največ možnosti za nas, farmacevte, zaposlitev oziroma aktivna udeležba na Evropski agenciji za zdravila, kjer smo polnopravni člani od leta 2004, smo bili pa posamezniki kot pridruženi člani prisotni v EMA že nekaj let prej. Delo v EMA je seveda izziv, a glede na odlične pogoje dela, kolegialne odnose in tudi finančno nadomestilo, zaposlitev v EMA zelo priporočam. Seveda je prvo vprašanje vsakega izmed nas, ali zmoremo, ali imamo dovolj strokovnega znanja in jezikovne podlage. Z lahkoto lahko na vsa vprašanja odgovorim pozitivno, še posebej, ker velja za Slovence neko nenapisano pravilo,

da se v tujem, zahtevnem okolju še dodatno potrudimo. EMA ima več odborov (za humana zdravila, za napredno zdravljenje, za pediatrično uporabo, za veterino, farmakovigilanco itd.). Strokovno podlago za odbore pripravljajo strokovne skupine. Sam sem v EMA deloval kot izvedenec za biološka zdravila in napredno zdravljenje skoraj desetletje, od 2004 do 2012, kasneje pa le občasno, v okviru izvedenskih ali inšpekcijskih mnenj. Naj omenim še eno zelo pomembno evropsko institucijo, povezano z zdravili: Evropsko farmakopejo. Evropska farmakopeja je namenjena vsem evropskim državam, ne le članicam EU, zato lahko v okviru delovanja skupin srečamo v Evropski farmakopeji tudi kolege iz držav bivše Jugoslavije (Srbije, Bosne in Hercegovine, Črne Gore in Makedonije). Sedež Evropske farmakopeje, ki se nahaja v Strasbourgu v Franciji, ima mrežo sodobnih farmacevtskih laboratorijev (EDQM), ki so osnova za izdelavo posameznih monografij zdravilnih učinkovin, obenem pa je v okviru laboratorijev tudi depozitorij referenčnih standardov (zdravilnih učinkovin, ki jih uporabljamo kot evropske referenčne standardne učinkovine). Sam sem v okviru Evropske farmakopeje deloval v skupini VI (biološka zdravila) od leta 1997 do 2007.

V okviru regulative, ki je povezana z zdravjem, je v EU poleg EMA izjemno pomembna in aktivna tudi Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), ki ima sedež v Parmi v Italiji. Prav na področju farmacije igra EFSA vedno bolj pomembno vlogo, saj pokriva področje prehranskih dopolnil, ki na evropskem tržišču zavzemajo vsako leto večji delež, in jih predvsem laična javnost napačno uvršča med alternativna zdravila. Seveda to zmoto močno podpirajo proizvajalci, ki namenoma, z obliko prehranskih dopolnil, kakor tudi z agresivnimi marketinškimi prijemi v javnih medijih, spodbujajo to napačno predstavo o vlogi prehranskih dopolnil. Zakonodaja v EU je jasna: zdravila so namenjena bolnikom in so podvržena regulativi EMA, prehranska dopolnila pa so dopolnila hrani, namenjena posameznim skupinam potrošnikov (nosečnice, rekonvalescenti, geriatrični populaciji, telesno in psihično aktivnim skupinam itd). Prav farmacevti smo v okviru EFSA izjemno pomemben del analiznih in regulatornih postopkov pri prehranskih dopolnilih. Sam sem deloval v EFSA kot izvedenec za encime in aditive le občasno, glede na povabilo institucije.

Torej, upam, da sem vas prepričal, da je priložnosti za nas, farmacevte, v institucijah EU veliko, pravzaprav nas konstantno vabijo in vedno izražajo veliko zadovoljstvo z našim delom. Mogoče je največji zadržek naša pregovorna skromnost kljub velikem znanju in sposobnostim. Veliko več poguma sem zasledil pri študentih in kasneje farmacevtih iz Hrvaške, ki so močno prisotni na različnih mestih v vseh institucijah EU. Zatorej, zberimo pogum!

Sklep

Pomembnost področja farmacije se odraža tudi v številu institucij, ki so odgovorne za njegovo regulacijo. Regulatorni sistemi stremijo k vsesplošni varni uporabi zdravil za njihove uporabnike in spodbujanju inovacij, ki pomembno oblikujejo potencial zdravstva, kot ga poznamo danes. Na evropskih tleh je tudi na področju farmacevtske stroke najpomembnejši akter pri oblikovanju in implementiranju enotnih regulacij Evropska unija. Zaposlitev v institucijah Evropske unije za farmacevtske strokovnjake predstavlja privlačno možnost za posameznike, ki želijo prispevati k oblikovanju politik in regulativnih standardov na področju zdravstva in farmacije na območju EU. Evropski organi predstavljajo spodbudno delovno okolje tako za osebno kot karierno rast. Kot državljani ene izmed članic imajo tudi slovenski strokovnjaki odprta vrata do gradnje kariere znotraj evropskih organov in puščanja pečata na širšem evropskem prostoru.

Največ institucij EU domuje v Bruslju (Belgija), Strasbourgu (Francija) in Luksemburgu.

Vsako leto EMA oceni približno 400 vlog za odobritev novih zdravil. Od leta 1995 je odobrila več kot 1500 novih zdravil.

EU prepoveduje uporabo približno 1300 več kemikalij kot ameriška FDA.

1. Zakaj in kako do zaposlitve v institucijah Evropske unije? [Internet]. TIMES.si. [citirano 17. januar 2024]. Dostopno na: https://www.times.si/ zakaj-in-kako-do-zaposlitve-v-institucijah-evropske-unije--12b604e03a0681bf6c9bb790973a10da14ee4f93

2. Fakulteta-za-upravo. Zakaj in kako do zaposlitve v institucijah Evropske unije? Internet]. Fakulteta za upravo. 2022 [citirano 17. januar 2024]. Dostopno na: https:// www.fu.uni-lj.si/blog/zaposlitev_v_eu_epso/

3. Zaposlitev v EU- Evropska komisija [Internet]. slovenia.representation.ec.europa.eu. [citirano 17. januar 2024]. Dostopno na: https://slovenia.representation.ec.europa.eu/zivljenje-delo-izobrazevanje-v-eu/zaposlitev-v-eu_sl

4. Traineeship2023 [Internet]. careers.ema.europa.eu. [citirano 17. januar 2024]. Dostopno na: https://careers.ema.europa.eu/lp/Traineeship202

Roboti iz človeških celic odpirajo nova vrata v medicini

Nova študija je pokazala, da lahko miniaturni biološki robot, pridobljen iz človeškega pljučnega epitelija, popravlja poškodovano tkivo in celi rane. Raziskovalci z Univerze Tufts (MA, ZDA) in Inštituta Wyss na Univerzi Harvard (MA, ZDA) so ustvarili večcelične biološke robote sferoidne oblike, znane kot antroboti (angl. athrobots), ki bi lahko preoblikovali prihodnost personalizirane in regenerativne medicine. Vsak samopostavljajoči antrobot je bil vzgojen iz ene same celice, ki se je sama zgradila v večcelične strukture, znane kot

Manca Špegel, 2. letnik EM FAR

organoidi, potem ko je bila 14 dni gojena v zunajceličnem matriksu. Raziskovalci so inducirali rast migetalk navzven, kar je omogočilo antrobotom premikanje v različnih vzorcih. Pri raziskovanju potencialne uporabe antrobotov kot terapevtskega orodja je ekipa vzgojila plast živčnega tkiva, pridobljenega iz nevralnih matičnih celic. Ugotovili so, da lahko bioboti interagirajo s celicam in spodbujajo ponovno rast poškodovanega živčnega tkiva tako, da povzročijo zapiranje vrzeli na mestih poškodbe. Ugotovitve so še posebej obetavne za potencialno uporabo antrobotov v regenerativni medicini. Raziskovalci raziskujejo tudi druge možnosti uporabe antrobotov, vključno s čiščenjem nastalih plakov v arterijah bolnikov z aterosklerozo, dostavo zdravil do določenih tkiv in odstranjevanjem odvečne sluzi pri bolnikih s cistično fibrozo.

Vir: Hagan J. Developing biological robots to repair damaged neural tissue. www.regmednet.com. 2023 [citirano 16. januar 2024]. Dostopno na: www.regmednet.com/developing-biological-robots-to-repair-damaged-neural-tissue/

Razvoj cikličnih peptidov za peroralno zaviranje tarč bolezni

Razvita je bila inovativna strategija za iskanje novih cikličnih peptidov, ki bi se kot učinkovine za sistemsko zdravljenje lahko aplicirali peroralno. Prednost takih učinkovin v primerjavi z malimi molekulami je v boljši vezavi na proteinske tarče brez globokih vezavnih žepov. Zaradi velike molekulske mase, njihove polarnosti in dovzetnosti za razgradnjo s proteazami je takih učinkovin zaenkrat malo. Pri novi metodi namesto disulfidne vezi za ciklizacijo uporabimo stabilnejšo tioetrsko vez. Za sintetiziranje velikega števila potencialnih učinkovin uporabimo m naključnih peptidov, n bis-elektrofilov za njihovo ciklizacijo in o karboksilnih kislin za acilacijo cikličnega produkta. Po sintezi produkte testiramo na proteinski tarči, nato pa se na osnovi strukture najboljših kandidatov izvede nov sintezni cikel. Pri testiranju metode so med produkti identificirali potencialne zaviralce trombina, in po nadaljnem testiranju izdelali peptide z nanomolarno afiniteto do tarče, visoko stabilno-

V

V drugem največjem mestu v Prekmurju je decembra potekalo simbolično polaganje temeljnega kamna za nov visokotehnološki center podobnih bioloških zdravil. Največja tuja neposredna investicija v zgodovini države, vredna 400 milijonov evrov, ni le odlična novica za tamkajšnji regionalni razvoj, temveč je pomembna tudi na nacionalni ravni, saj bo še dodatno okrepila položaj Slovenije kot pomembne svetovne izvoznice podobnih bioloških zdravil, generičnega ekvivalenta biološkim zdravilom. V novem centru napovedu-

VIR

Filip Jereb, 5. letnik EM FAR

stjo in dobro biološko uporabnostjo (18 % v podganah). S tem so pokazali, da lahko peptidne učinkovine, ki so specifične za proteinske tarče in jih lahko apliciramo peroralno, razvijemo de novo iz knjižnic cikličnih peptidov.

Development of cyclic peptides that can be administered orally to inhibit disease targets. Nature Chemical Biology. 2023 [citirano 14. januar 2024]. Dostopno na: doi:https://doi.org/10 (1).038/s41589-023-01505-0

VIR

Antonina Žaberl, 2. letnik EM FAR

jejo zaposlitev okoli 300 ljudi, zaživel pa naj bi do leta 2026. Slovesnosti se je udeležil tudi predsednik vlade dr. Robert Golob, ki ni skrival navdušenja nad naložbo v dostopnejše zdravljenje obolenj, ki jih klasična zdravila ne zdravijo.

M. A. Nov Lekov center za biološka zdravila naj bi Lendavi prinesel 300 delovnih mest. rtvslo.si. Dostopano 12. januar 2024. www.rtvslo.si/gospodarstvo/nov-lekov-center-za-bioloska-zdravila-naj-bi-lendavi-prinesel-300-delovnih-mest/691286

VIR

Lendavi nov center za podobna biološka zdravila

Slika 1: Domišljijski prikaz biobota.

Slika 2: Inovativen postopek ciklizacije peptidov.

Nepozabna izmenjava v slovaških Košicah

Nika Vranešič 4. letnik EMŠ FAR

University of Veterinary Medicine and Pharmacy, UVMP Košice, Slovakia

Študentje farmacije smo se v mesecih oktobru in decembru v sklopu DŠFS in EPSE udeležili 5-dnevne Twinnet izmenjave, ki je tokrat potekala s Slovaško. Prvi del izmenjave, kjer so študentje društva SKSF (Association of Pharmacy Students in Košice) obiskali Slovenijo, se je odvil v oktobru. Kmalu po njihovem prihodu in namestitvi smo jih odpeljali na ogled ljubljanskega mestnega jedra, kjer smo jim razkazali rimsko obzidje, grad, Fakulteto za farmacijo in ostale znamenitosti, ki jih ponuja slikovit center naše prestolnice. Obiskali smo tudi slovenski etnografski muzej, kjer smo se spoznali z zanimivostmi iz zgodovine družbenega, materialnega in duhovnega življenja slovenskega naroda. Naslednji dan smo si v Radovljici ogledali alkimistični muzej, pot pa nas je zanesla tudi do v jesen ovitega Bleda, kjer smo se poleg sprehoda okoli znamenitega ledeniškega jezera in občudovanja razgibane narave povzpeli na bližnji hrib Ojstrico. Ker ne bi zares obiskal Bleda, če nisi jedel prave blejske kremšnite, smo jim predstavili tudi tradicionalno sladico, nad katero so bili popolnoma navdušeni. Po prihodu v Ljubljano smo jim pripravili slovenski večer, ki je vključeval obilico dobre hrane, kot so domači štruklji, orehova potica, prekmurska gibanica in njim najljubši golaž, prav tako pa ni manjkalo dobre slovenske glasbe in plesa. Slovaški študentje pa niso spoznavali le Slovenije. Zanje smo pripravili tudi zanimiv izobraževalni program. Skupaj smo obiskali bolnišnično lekarno UKC LJ, kjer so nam zaposleni predstavili tamkajšnjo lekarniško dejavnost. Poleg preskrbe klinik z zdravili in medicinskimi pripomočki izdeluje tamkajšnji kolektiv v farmacevtskih haljah tudi magistralna zdravila in zdravila, ki jih ni mogoče dobiti na trgu. Prav tako smo obiskali oddelek molekularne biologije in nanobiotehnologije na Kemijskem inštitutu, kjer smo izvedeli, kako lahko s pomočjo pristopov biokemije in mehanizma delovanja bioloških molekul proučujemo interakcije na molekulski ravni in te ugotovitve uporabimo pri načrtovanju in rokovanju z biološkimi molekulami.

V decembru pa je sledil drugi del izmenjave, kjer smo študentje ljubljanske fakultete za farmacijo obiskali mesto Košice na vzhodu Slovaške. Košice so z nekaj več kot 230.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto in pomembno jeklarsko središče, ki je zraslo na bregovih reke Hornad. Po večurni vožnji smo prispeli v zasneženo mesto, apartmaji njegovega študentskega kampusa pa so za teden, ki je sledil, postali naše udobno pribežališče. Na naši partnerski fakulteti poleg farmacije domujejo tudi študij veterine (University of Veterinary Medicine and Pharmacy, UVMP) in fakultativne veterinarske klinike, zato smo vsakodnevno srečevali živali, tamkajšnji študentje pa so nam v sklopu društva UVM Falconry & Raptor Rehab predstavili tudi načine treniranja sokolov in njihovo življenje v naravi.

Slovaška ponuja vrsto arhitekturnih in kulturnih znamenitosti. Od teh so nam v spominu zagotovo ostali prečudovit botanični vrt, mogočna katedrala sv. Elizabete v centru mesta, Nestville Park, kjer z destilacijo izdelujejo viski, in slikovito gorovje Tatre, ki se razteza po severu bivše države vzhodnega bloka. Tam smo se sprehodili okoli jezera Štrbské Pleso, kjer smo se potešili z zasluženim tradicionalnim slovaškim kosilom, ki je bilo osnovano na krompirju in mlečnih izdelkih (predvsem ovčji sir – bryndzové halušky/ pirohy, strapašky). S tega območja države izvira tudi njihova tradicionalna žgana pijača Tatratea.

Tako na Slovaškem kot v Sloveniji smo se udeležili strokovnega večera na temo spolno prenosljivih bolezni, kjer smo obnovili svoje znanje na področju njihove diagnostike in pristopov k zdravljenju. V Košicah smo obiskali tudi Steelpark, kjer smo prek interaktivnega načina spoznali postopek pridobivanja jekla in v praksi preizkusili različne fizikalne zakone. Poleg zanimivih poučnih aktivnosti ni zmanjkalo časa za zabavo. V Sloveniji smo se udeležili farmacevtskega piknika, na Slovaškem smo imeli karaoke in »quiz night«, kjer smo testirali svoje farmacevtsko in tudi splošno znanje, veliko pa je bilo tudi sproščenih družabnih večerov, kjer smo se bolje spoznali.

Twinnet je nepozabna izkušnja, na katero se je zagotovo vredno prijaviti vsaj enkrat v obdobju študija. Je priložnost pridobivanja življenjskih izkušenj, prek katerih se gradijo nova prijateljstva in tvorijo nepozabni trenutki. Slovaška pa se je izkazala za izjemno gostiteljico. Je polna dobrih ljudi, ponudila nam je ogromno čudovitih destinacij in nas predvsem naučila preprostosti življenja. Resnično se splača zamuditi kakšno laboratorijsko vajo in jo nadomeščati, ko prideš nazaj!

Goodbyes are not forever, it simply means we'll miss you until we meet again!

Predstavitev društvenikov

Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

PREDSEDNICA

Nuša Hameršak

Študij: EM FAR

Domači kraj: Lenart

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ogromno destinacij, ki sem jih prepotovala, si zapomnim na podlagi hrane, ki sem jo tam jedla.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

V nekaj besedah: nova prijateljstva, nori spomini, ekipni duh. Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Srednja šola: Prva gimnazija Maribor

Povezanost z vsemi člani ekipe. »Speed

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Družbena omrežja: Nuša Hameršak

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

GENERALNA SEKRETARKA

Nina Grum

predsednik@dsfs.si gs@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: Radomlje

Srednja šola: Gimnazija in srednja šola

Rudolfa Maistra

Družbena omrežja: Nina Grum

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Na to vprašanje vedno odgovorim težko, ker se bojim, da boste bralci prebrali prejšnje številke Spatule in videli, da se ponavljam. Tako da upam, da tega nisem še nikjer uporabila: na računalniku imam vedno odprtih vsaj 70 aktivnih zavihkov in deset wordovih dokumentov. Glede na mojo funkcijo in odgovor pri naslednjih vprašanjih bi pričakovala ravno obratno. Po neki veliki sreči vedno vem, kje se kaj nahaja -

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

razen seveda enega zavihka z glasnim oglasom, ki ga najdem šele v zadnjem poskusu.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Delo v ekipi ti prinese ogromno novih izkušenj in znanj, kompetenc, povezav in priložnosti. Omogoča ti, da res zrasteš kot oseba ter pridobiš samozavest vase in v svoje delo. Poleg tega pa sodeluješ z ostalimi člani ekipe, dobiš nove poglede in pristope k reševanju problemov. Poleg tega pa je tu še druženje in navezovanje prijateljskih stikov, od katerih odneseš ogromno lepih spominov.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Povezovanje ekipe - trudim se, da bi bila ekipa čim bolj povezana, da bi dobro delala in da bi se prav vsak član počutil sprejetega in slišanega. Bi pa lagala, če bi zanikala, da mi posebno zadovoljstvo predstavlja tudi to, da skrbim za splošno urejenost in preglednost dokumentov in materialov - vsi, ki me poznajo namreč vejo, da bom vse, kar se le da, uredila v excel tabelicah.

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: Pri delu z ljudmi

Popoln zmenek:

BLAGAJNIK

Rok Videnšek Podgorelec

blagajnik@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: Ljubljana

Srednja šola: Gimnazija Bežigrad

Družbena omrežja: Rok Videnšek Podgorelec

Popoln prosti dan:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Z Dončićem sva imela v osnovni šoli isto razredničarko. Še vedno čakam dan, ko bo to dejstvo tudi on uporabil v intervjuju.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Postati član DD družine pomeni postati član skupnosti, ki te sprejema, gradi in oblikuje.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Štetje denarja. Še boter Mesec ne prešteva stvari s takim užitkom kot vaš blagajnik.

Kje se vidiš čez 10 let?

Povabilo v Pariz Spanje do kosila Nekje v tujini

Study date Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije

Drugo: Piknik na skriti jasi v gozdu z veličastnim razgledom

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Drugo: Celodnevni pohodniški izlet

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z EPSA

Maša Klarič

epsals.slo@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Kotlje

Srednja šola: Gimnazija Ravne na Koroškem

Družbena omrežja: masa.klaric

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi. Čokolada mi je najmanj dober okus sladoleda.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker se veliko naučiš in spoznaš super ljudi, ki postanejo tvoji dobri prijatelji.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Spoznavanje novih ljudi.

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Drugo:

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z MEDNARODNO ZVEZO ŠTUDENTOV FARMACIJE (IPSF)

Tjaša

Škerl Rifelj

cp.slovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: Mozirje in Celje

Srednja šola: I. gimnazija v Celju

Družbena omrežja: Tjaša Škerl Rifelj

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Znam voziti tuk tuk.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker se naučiš ogromno koristnih veščin in skleneš nova prijateljstva.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Da imam priložnost spoznati ljudi iz celega sveta in se udeležiti mednarodnih kongresov.

Popoln zmenek:

Popoln prosti dan:

Kje se vidiš čez 10 let?

Povabilo v Pariz Spanje do kosila Nekje v tujini

Study date Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: Izlet v hribe

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

»Speed

Drugo: Zbudim se v drugi državi z lepim vremenom

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z JAVNOSTJO

Vesna Slatinek

pr.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Skomarje

Srednja šola: I. gimnazija v Celju

Družbena omrežja: Vesna Slatinek

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo: Zunanja aktivnost npr. smučanje in nato skupaj pripravljena večerja

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

»Speed

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Raje imam ''zluftano'' kokakolo kot sveže odprto.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker spleteš ogromno novih prijateljstev in pridobiš izkušnje, ki ti bodo koristile tako na osebni kot na poklicni poti.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Imam dober razlog, zakaj moram vedno vse slikati in snemati.

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo: Hoja v hribe v sončnem vremenu in ob dobri družbi

GLAVNA UREDNICA SPATULE

Antonina Žaberl

spatula.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Šmarje pri Jelšah

Srednja šola: I. gimnazija v Celju

Družbena omrežja: Nina Žaberl

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: Joj ne vem niti za naslednje leto

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Vedno imam rada dobro debato. P.S.: Obljubim, da vprašalnika nisem sestavila samo z vprašanji, ki jih jaz želim odgovarjati.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Biti vodja projekta je nedvomno težka naloga, vendar njeno težavnost odtehtajo pridobivanje dragocenih izkušenj na področju vodstva, timskega dela, organizacije in izpeljave idej do uspešnih projektov.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Spremljanje, kako iz posameznih člankov zraste revija.

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

PREDSTAVITEV DŠFS

Povabilo v Pariz

Study date

»Speed

KOORDINATORICA

STROKOVNIH DOGODKOV

Liza Gačević

strokovni.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Murska Sobota

Srednja šola: Gimnazija Murska Sobota

Družbena omrežja: Liza Gačević

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Drugo:

KOORDINATOR IPSF SEP MEDNARODNIH

STROKOVNIH PRAKS

Bor Zabric

seo.slovenia@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: Nova Gorica

Srednja šola: Gimnazija Nova Gorica

Družbena omrežja: Bor Zabric

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Moji najbolj sproščeni trenutki so, ko visoko v zraku na letalu poslušam Pink Floyd.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Povej nam en »fun fact« o sebi. Sem mešanih narodnosti.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Nove izkušnje in spoznanstva, večja povezanost s študijem.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Mreženje.

»Speed dating« vprašalnik

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo: Večerni sprehod po plaži ali mestu

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: V Prekmurju

zahtevalo najboljšo različico tebe. To ti omogoča, da rasteš in pridobivaš nove veščine. Prepričan sem, da mi bodo te veščine v življenju prišle zelo prav. Poleg tega v tem okolju napaka ne pomeni konca tvoje kariere. Imaš tudi priložnost, da spleteš nova prijateljstva z zelo motiviranimi in prijetnimi sovrstniki.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Najljubši del moje funkcije je, da bom poleti imel priložnost druženja s študenti iz vsega sveta. Komaj čakam, da jim razkažem našo prelepo državo skupaj z vsemi vami, ki se mi boste pridružili na poletni recepciji. Tega se res, res veselim!

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: V laboratoriju nekje daleč, daleč stran

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

KOORDINATORICA

HUMANITARNE SKUPINE

Katarina Hauptman

humanitarna.dsfs@gmail.com

Študij: LBM S1

Domači kraj: Kropa

Srednja šola: Gimnazija Kranj

Družbena omrežja: Katarina Hauptman

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

KOORDINATORKA TWINNET

Nina Cvetko

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Moji lasje so dolgi 117,4 cm.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker je to odlična priložnost za širjenje obzorij ob študiju. Spoznaš in delaš z mnogo različnimi ljudmi. Opravljaš delo, ki je v korist vsem našim študentom, hkrati pa se sam lahko veliko naučiš.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

To, da s humanitarnim delom pomagaš drugim, hkrati pa lahko od tega veliko odneseš sam in osebnostno rasteš. Poleg tega se s humanitarno ekipo vedno zelo zabavamo.

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

twinslovenia@gmail.com

Študij: LBM S1

Domači kraj: Begunje pri Cerknici

Srednja šola: Gimnazija Poljane

Družbena omrežja: Nina Cvetko

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

VODJA ORGANIZACIJSKEGA

ODBORA 26. IPSC

Nastja Emeršič

slo.ipsc@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Cirkulane

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Sem strastna privrženka čokolade. Sprejemam darila :D

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

V društvu imaš prostor, da rasteš in si kreativen ter uresničiš svoje ideje. Del ekipe bodi zato, da na koncu leta ne boš porabil ene ure, samo da sestaviš mail za profesorja.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Najljubše mi je debatirati o različnih idejah z drugimi člani in videti dobro zaključen projekt.

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Srednja šola: Gimnazija Škofja Loka

Družbena omrežja: Nastja Emeršič

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Imam modre oči in oranžne lase, kar naj bi bila najredkejša

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

barvna kombinacija, prisotna v človeški populaciji. Na svetu nas je baje zgolj 0.17 %.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker je to odlična priložnost, da spoznaš tudi druge plati naše stroke, ki se ne tičejo vsebine univerzitetnih vaj in predavanj. Možnosti organizacije dogodkov, spoznavanja bodočih sodelavcev in delodajalcev, delo v super ekipi in kup zabave, ki pride zraven, so me prepričali, da sem letos tudi jaz postala aktivnejša članica društva.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Da po več kot pol leta organizacje dogodka vidiš vesele obraze udeležencev, ki uživajo v pripravljenem programu.

»Speed dating« vprašalnik

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

»Speed dating« vprašalnik

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

VODJA PROJEKTA PLACEBO

Lora Gržin

placebo.dsfs@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: vas v Prlekiji

Srednja šola: Gimnazija Franca

Miklošiča Ljutomer

Družbena omrežja: lora.grzin

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Popoln zmenek:

Pia Planinšek

VODJA PROJEKTOV LBM lbm.dsfs@gmail.com

Študij: LBM S1

Domači kraj: Šmatevž

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ne znam žvižgati in tudi res ne prenesem tega zvoka.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

S sodelovanjem v številnih projektih odneseš veliko znanja in zanimivih izkušenj, najboljši del pa je spremljajoča dobra družba.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Raziskovanje različnih tem, ki jih pokriva širša tematika Placeba.

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo: Druženje z bližnjimi in čas za hobije

Srednja šola: Gimnazija Bežigrad

Družbena omrežja: Pia Planinšek

Popoln prosti dan:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: Raziskovalka

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Prej zaspim v avtu (ne za volanom), kot pa v postelji.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker je to super mesto za vse FFA-jevce, ki bi radi našli svoje mesto, ljudi, skupnost.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Ustvarjanje nepozabnih trenutkov s super LBM ekipo.

Kje se vidiš čez 10 let?

Povabilo v Pariz Spanje do kosila Nekje v tujini

Study date

Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Drugo: Road trip nekam, kjer je sonček

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

VODJA PROJEKTOV KOZMETOLOGIJE

Rebeka Rožnik

kozmetologija.dsfs@gmail.com

Študij: KOZ S1

Domači kraj: Horjul

Srednja šola: Škofijska klasična

gimnazija

Družbena omrežja: Rebeka Rožnik

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Najraje rišem motive nebeških teles, ki jih slikam s teleskopom.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

V življenju nam pride naproti veliko priložnosti. Zakaj jih ne bi zagrabili?

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

VODJA PROJEKTA ZA

ZUNANJE ZADEVE

Maša Repinc

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

zunanje.zadeve.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Laški Rovt (Bohinj)

Srednja šola: Biotehniški center Naklo

Družbena omrežja: Maša Repinc

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije? Ustvarjanje. »Speed

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Oprane cunje dam vedno na spodnjo stran kupa, za obleči pa jih vzamem z vrha, da lahko vse enako pogosto oblečem.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Spoznaš »behind the scenes« organizacije vseh dogodkov in projektov in vmes spoznaš veliko prijetnih ljudi.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Ne rabim ničesar govoriti na mikrofon pred večjo skupino ljudi.

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

VODJA PROJEKTA InterAKCIJA

Ana Radić

interakcija.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Brežice

Srednja šola: Gimnazija Brežice

Družbena omrežja: Ana Radic

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo: Crazy cat lady s polno hišo (hopefully) rastlin in sveže pečenim kruhom vsak drugi dan

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ko pridem iz faksa, redno prakticiram powernapse, tudi če sem ponoči dovolj spala.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Ker je to odlična priložnost, da spleteš nova prijateljstva in si del super ekipe, hkrati pa pridobiš mnoge veščine ter sposobnosti, ki ti bodo zagotovo koristile na nadaljnji karierni poti.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Ko dobim pozitiven feedback sledilcev, da so jih naše objave pritegnile in so izvedeli nekaj novega. Tako vem, da je bil naš trud poplačan in cilj dosežen.

»Speed

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo:

Popoln zmenek:

Povabilo v Pariz

Study date

VODJA INKUBATORJA INOVATIVNOSTI 2024

Matija Roth

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

inkubator.dsfs@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Nova Gorica

Srednja šola: Gimnazija Nova Gorica

Družbena omrežja: Matija Roth

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo

Drugo: Plezanje.

Popoln zmenek:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Nimam fun factov, so samo nesmešni ali pa straight up embarassing.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Dobro je delati nekaj na faksu, kar te morda bolj zanima kot študijska snov, poleg tega spoznaš nove super ljudi.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Ko vidim dobre rezultate me preplavijo endorfini/dopamin/ serotonin, kar se drugače zgodi bolj poredko.

Popoln prosti dan:

Spanje do kosila

Zbudim se v drugi državi

Čas je za vse moje hobije

Drugo:

VODJA PROJEKTA KAPSULA PRILOŽNOSTI

Serena Zheng

kapsula.priloznosti@gmail.com

Študij: EM FAR

Domači kraj: Ljubljana

Srednja šola: Gimnazija Ledina

Družbena omrežja: Serena Zheng

Popoln prosti dan:

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Dekan/nja FFA

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Povej nam en »fun fact« o sebi. Vsi kaktusi mi umrejo :(.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Da se naučiš delati v team-u.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Preko svoje funkcije se bom tudi sama veliko naučila o zaposlitvenih možnostih po končanem študiju in se bom tudi lažje odločila, kam bi se rada usmerila.

Kje se vidiš čez 10 let?

Povabilo v Pariz Spanje do kosila Nekje v tujini

Study date Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Drugo:

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Popoln zmenek:

VODJA PROJEKTA ZA GRAFIČNO OBLIKOVANJE

Tinkara Žula

grafika@dsfs.si

Študij: EM FAR

Domači kraj: Celje

Srednja šola: Gimnazija Lava

Družbena omrežja: Tinkara Žula

Popoln prosti dan:

Povabilo v Pariz Spanje do kosila

Study date

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Moje naročilo v slaščičarni je vedno, brez izjeme, pistacijin sladoled.

Zakaj meniš, da bi moral biti vsak vsaj enkrat del ekipe Drug Dealer?

Da spoznaš študente drugih smeri in letnikov fakultete, se naučiš dela v ekipi in pridobiš raznovrstne izkušnje, ki ti bodo prišle prav tudi kasneje.

Kaj ti je najljubši del tvoje funkcije?

Ustvarjanje v Canvi.

Kje se vidiš čez 10 let?

Nekje v tujini

Zbudim se v drugi državi Dekan/nja FFA

Domače kosilo, pripravljeno z ljubeznijo Čas je za vse moje hobije

Drugo:

Drugo:

Odkrivam zdravilo za raka

Drugo:

Dogajalo se je

9. simpozij ŠSSFD:

Molekule bolečine: farmakologija in terapije

Nina Krebelj, 4. letnik EMŠ FAR

V soboto, 14. oktobra, se je na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani odvijal 9. simpozij Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD), poimenovan Molekule bolečine: farmakologija in terapije, namenjen tako študentom Fakultete za farmacijo kot tudi študentom drugih fakultet. Skozi sedem predavanj in okroglo mizo smo imeli udeleženci priložnost spoznati različne vrste bolečine in načine njihove (predvsem farmakološke, pa tudi drugačne) obravnave.

Po nagovorih vodje simpozija Nine Grum, predsednice ŠSSFD

Ajde Stepišnik in dekana Fakultete za farmacijo prof. dr. Roka Dreua, mag. farm., smo začeli z uvodnim predavanjem prof. dr. Mare Bresjanac, dr. med., ki nam je opisala patofiziološke mehanizme bolečine in izpostavila možne izhodiščne točke za njeno zdravljenje. Nato smo poslušali predavanje o farmakološkem zdravljenju bolečine, v katerem nam je izr. prof. dr. Lovro Žiberna, mag. farm., predstavil različne skupine zdravil, ki se uporabljajo v terapiji bolečine, njihovo uporabo in mehanizme delovanja. V nadaljevanju dogodka smo imeli priložnost poslušati o razvoju novih učinkovin za zdravljenje in lajšanje bolečine. Prof. dr. Janez Ilaš, mag. farm., nam je predaval o različnih tarčah in signalnih poteh, ki jih izkoriščamo pri farmakološkem zdravljenju bolečine. Sledilo je predavanje na temo celične terapije, s katero se ukvarja četrti predavatelj dr. Lenart Girandon, univ. dipl. mikrob. Poučil nas je o uporabi celične terapije oz. matičnih celic pri različnih boleznih, tudi v sklopu zdravljenja bolečine, in prikazal primere uporabe celične terapije v klinični praksi. Novost letošnjega simpozija je bilo satelitsko predavanje, ki ga je sponzoriralo podjetje Medis. O izbrani temi − luskavici − je najprej predavala prof. dr. Mojca Lunder, mag. farm., ki je govorila predvsem o razvoju in uporabi bioloških zdravil za njeno zdravljenje, nato pa je Jurij Plaznik, dr. med., specialist dermatovenerologije, spregovoril o različnih vidikih soočanja z boleznijo. Po kosilu je sledila okrogla miza z naslovom Interdisciplinarna obravnava bolnika z bolečino – od ovir do boljših izidov za pacienta, pri kateri so sodelovali strokovnjaki z različnih področij, ki se pri svojem

delu srečujejo z bolniki, ki živijo z bolečino. Doc. dr. Jasmina Markovič - Božič, dr. med., specialistka anesteziologije, reanimatologije in perioperativne intenzivne medicine, Nika Bolle, univ. dipl. psih., specialistka klinične psihologije, izr. prof. dr. Alan Kacin (strokovnjak s področja fizioterapije) in prof. dr. Matej Drobnič, dr. med., specialist ortopedske kirurgije, so pod vodstvom asist. raz. dr. Alena Krajnca, MSci Honson, razpravljali o različnih načinih terapije oziroma soočanja z bolečino. Do konca simpozija sta nas čakali še dve predavanji; v prvem je Zala Kobentar, mag. farm., razložila, kako zdravimo nociceptivno bolečino pri rakavih bolnikih, in izpostavila pomembnejše izzive, s katerimi se pri tem srečujemo. Zadnje predavanje simpozija je bilo posvečeno nevropatski bolečini. Njene mehanizme in posebnosti pri zdravljenju je predstavila Urška Prelog, mag. farm. Za zaključek simpozija, na katerem seveda ni manjkalo niti darilc za vsakega izmed udeležencev, nas je v avli po predavanjih pričakala še pogostitev. Tako smo domov odšli polnih ust in novega znanja o tej aktualni in nadvse pomembni tematiki.

Let's talk about STD – Safe love & smart choices

Nina Grum, koordinatorica strokovnih

V torek, 10. oktobra, smo imeli študenti priložnost prisluhniti prav posebnemu predavanju, ki je bilo namenjeno našemu ozaveščanju kot študentov in bodočih zdravstvenikov o spolno prenosljivih boleznih in njihovem bremenu za javno zdravje. Strokovni večer je bil poseben tudi zato, ker so se nam na njem pridružili študentje Twinnet izmenjave

dogodkov 2023

s Slovaško in je zato dogodek potekal v angleškem jeziku. Na predavanju nam je najprej dr. Nina Jančar, dr. med., predstavila najpogostejše spolno prenosljive bolezni, njihovo javnozdravstveno breme in zdravljenje. Poseben poudarek je namenila pomembnosti cepljenja proti HPV. Predavanje je nadaljeval asist. David Lukanović, dr. med., ki je

predstavil diagnostiko spolno prenosljivih bolezni. Izpostavil je predvsem pomembnost zaupanja in dobre komunikacije med pacientom in zdravstvenimi delavci. Strokovni večer pa sta zaključila predstavnika iz Projekta Virus, ki sta predstavila sam projekt, domujoč na ljubljanski fakulteti za medicino, in podala pomembne informacije o zaščiti in preventivi pred spolno prenosljivimi boleznimi. Za študente pa so poskrbeli tudi iz organizacije DrogArt, ki so jih opremili s poučnimi brošurami, in iz projekta Vabim te na kavo, ki je študentom podaril priročne blokce za pisanje zapiskov.

Več kot polovica spolno aktivnih oseb v Sloveniji se v življenju okuži z vsaj enim onkogenim genotipom HPV.

Tudi oralni spolni odnos lahko povzroči okužbo s HPV, ki lahko vodi v razvoj raka orofarinksa.

Od leta 2023 je v Sloveniji brezplačno cepljenje proti HPV tudi za šoloobvezne dečke.

Na Kliniki za infekcijske bolezni UKC Ljubljana se izvaja anonimno in brezplačno testiranje za HIV, HBV in HCV.

Mala šola klinike

Bor Zabric, 3. letnik EM FAR

Ste se kdaj spraševali, kako poteka delo kliničnega farmacevta in kaj vse obsega? Med študijem veliko slišimo o tem poklicu, v programu EMŠ FAR imamo tudi praktične vaje, kjer se preizkušamo v njegovi vlogi. Vendar ali študentje zares razumemo vlogo kliničnega farmacevta, poklica, ki ga opravljaš sedeč nasproti pacienta?

V tednu od 20. do 24. novembra 2023 je potekalo tekmovanje IPSF Mala šola klinike. Začelo se je v torek, 21. novembra, s strokovnim večerom. Najprej nas je doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., predstojnik kliničnega oddelka za pljučne bolezni in alergije v UKC Ljubljana, poučil o patofiziologiji ter poteku astme in KOPB. Nato nam je Tina Morgan, mag. farm., spec. klin. farm., iz Univerzitetne klinike Golnik predstavila njune obstoječe možnosti zdravljenja. Razumevanje poteka bolezni in terapevtskih pristopov, ki jih ob njenem nastopu uberemo, je namreč temeljni kamen njenega obvladovanja. Tekmovanje se je nadaljevalo v sredo, 22. novembra 2023, kjer smo na delavnici komunikacije, ki sta jo vodili asist. Nuša Japelj, mag. farm., in asist. Nina Ravbar, mag. farm., izvedeli o izzivih pogovora z bolniki. Na prvi pogled preprosta naloga se v praksi namreč izkaže za vse prej kot enostavno. Klinični farmacevt ima na voljo približno 8 minut, da od pacienta izve vse ključne informacije – ali redno in pravilno jemlje zdravila in ali mu ta dejansko koristijo, hkrati pa mora prepoznati morebitne težave farmakoterapiji. Dodaten izziv je tudi, da pacient pogosto ne prepozna, katere informacije so za obravnavo pomembne. Deliti želi čim več, pri tem pa ga je pogosto težko usmeriti do želenega odgovora.

Izzive pri delu kliničnega farmacevta smo v petek, 24. novembra, na tekmovanju v Študentskem kampusu izkusili tudi iz prve roke. Postavljeni smo bili pred namišljenega pacienta in tričlansko komisijo. Pacienta smo morali vprašati o njegovi uporabi zdravil, razvadah in vsem, kar bi lahko vplivalo na zdravljenje. Za podlago smo poleg pogovora imeli na voljo tudi precej »majave« zapiske njegove zgodovine jemanja zdravil. Pacient nam je moral med pogovorom tudi demonstrirati uporabo inhalatorja, saj se v praksi ugotavlja, da jih pacienti pogosto uporabljajo nepravilno. Nato je v drugem delu tekmovanja sledil izpit, kjer smo morali odgovoriti na različna vprašanja o zdravilih in kliničnem stanju pacienta. Povedati smo morali, o katerih ukrepih v takšni situaciji razmišljamo in o katerih ne. Nato smo izpolnili izvid, kjer

smo napisali vsa zdravila, ki jih pacient jemlje, ter predloge zdravniku in pacientu, ki bodo pripomogli k učinkovitejši farmakoterapiji. Morda se po prebranemu bralcu poklic kliničnega farmacevta zdi preprost, vendar to v praksi prav gotovo ni. To ugotoviš šele, ko sedeš za mizo s pacientom in iz njega poskušaš »izvleči« vse potrebne informacije. Tekmovanje mi je dalo novo spoštovanje do poklica, ki ni le intelektualno zahteven, temveč zahteva tudi odlične komunikacijske veščine. Pridobil sem veliko boljšo predstavo o delu kliničnega farmacevta in novo znanje o astmi in KOPB , ki mi bo gotovo dobro služilo pri nadaljnjem študiju.

Poleg dragocenega vpogleda v obravnavo astme in KOPB mi je tekmovanje odprlo tudi vrata novim priložnostim. Kot zmagovalec sem pridobil plačano kotizacijo za udeležbo na 69. Svetovnem kongresu IPSF, ki bo potekal avgusta 2024 v Incheonu, v Južni Koreji. Tam se bom na obeh tekmovanjih IPSF pomeril v različnih veščinah in zastopal Društvo študentov farmacije Slovenije. Za pridobljena znanja in nove priložnosti sem izjemno hvaležen. Upam, da sem z deljenjem svoje izkušnje tudi koga od vas spodbudil k prijavi na tekmovanja IPSF, ki bodo pri nas ponovno potekala v letu 2024. Morda boš prav ti tisti, ki bo naslednji osvojil glavno nagrado in priložnost, da se preizkusi na svetovnem nivoju.

Projekt Zdravila in mladi

Leonora Prestreši, vodja projekta InterAKCIJA 2023

V letu 2023 smo člani projekta Interakcija skupaj s Fakulteto za farmacijo sodelovali pri projektu Zdravila in mladi. Cilj projekta je bil ozaveščati dijake po slovenskih srednjih šolah o pravilni in varni rabi zdravil s pomočjo znanja, ki smo ga pridobili med študijem. V ta namen smo ustvarili informativno brošuro, ki vsebuje informacije o namenu in vlogi zdravil kot sredstev za zdravljenje bolezni, hkrati pa bralca opominja, da so lahko zdravila kljub preprostemu dostopu prek spleta v primeru napačne rabe zanj nevarna. V publikaciji so strnjene vse ključne informacije o zdravilih, vključno z opisom poteka njihovega razvoja, problematiko ponarejanja, neželenimi stranskimi učinki in dopingom. Poglavja je pripravilo 22 študentov projekta Interakcija, z recenzijo pa so nam pomagali profesorji iz različnih kateder. Finančno je bil projekt podprt s sodelovanjem UNESCA in Slovenske antidopinške organizacije (SLOADO). Med septembrom in decembrom 2023 smo obiskali 23 srednjih šol in izvedli več kot 40 delavnic. Brošuro in letake s QR-kodo smo razdelili med več kot 1700 dijakov, ki so se naših delavnic udeležili na svojih srednjih šolah. Dijaki so z zanimanjem prisluhnili predavanjem, ki so spodbujala medgeneracijsko učenje in tematiko predstavljala na interaktiven ter razumljiv način. Brošura je v elektronski obliki na voljo tudi na spletni strani Fakultete za farmacijo, na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport (mlad.si) in na strani neprofitne prostovoljne organizacije DROGART.

Zahvaljujem se vsem sodelujočim, ki so omogočili uspešno izvedbo projekta Zdravila in mladi. Skupaj smo pozitivno vplivali na številne dijake v Sloveniji in pripomogli k boljši informiranosti mladih o pravilni rabi zdravil ter tako okrepili odgovoren odnos do farmakološkega zdravljenja.

Kam po magisteriju?

Ekipa Kam po magisteriju?: Melanie Jozić, Tinkara Meterc, Klara Papič, Gruša Rajković, Matija Roth, Natalija Trunkelj

Študent: Joj, ej jaz pa nimam pojma kaj bi delal, ko zaključim magisterij? Se mi zdi, da mora biti več možnosti kot pa samo lekarna ali pa industrija, ampak ne vem zares, kaj vse so ali pa kaj zares pomenijo … Natalija: Hahah, a veš, da sem bila lani na istem mestu. Spraševala sem se, kam zdaj, kje se zaposliti, kam se usmeriti, kje sploh dobim informacije, kako izgleda kakšno delovno mesto. Tako sem prišla na idejo podcastov, ki jih zdaj snemamo z ekipo “Kam po magisteriju?”!

Študent: A resno? Kaj vse ste pa potem že posneli?

Melanie: Zaenkrat smo podcast v osnovi zasnovali tako, da smo začeli z zaposlitvami v akademskem svetu, nadaljevali z možnostmi v lekarniški dejavnosti in sedaj prihajajo epizode z zaposlenimi v industriji. Poskrbeli pa smo tudi, da so bili gostje raznoliki glede na ozadje, starost, regije, mnenja in delovne pozicije, ki jih trenutno opravljajo.

Študent: O, kul. Saj se mi zdi, da sem eno od epizod že zasledil. Prva epizoda je bila tista s profesorjem Alešem Obrezo, ne?

Matija: Ja! Ampak to je bil le prvi podcast. Saj veš, najtežje pa je začeti, prvi intervju je bil zdaleč tudi najbolj stresen. Po mojem mnenju je vsaka naslednja epizoda boljša, saj smo z refleksijo in sprejemanjem mnenj poslušalcev nadgradili vprašanja, snemanje in tudi strahu pred govorom v mikrofon smo se čez čas znebili.

Klara: Drugače veliko ljudi sploh ne ve, da so epizode izhajale tudi po tem. Na vsakih nekaj tednov lahko na DŠFS-jevem Instagram profilu opazite krajše stripe, ki predstavljajo kratek izsek iz epizode, ki se mi je zdel posebej zabaven ali zanimiv. Te pomenijo, da je izšla nova epizoda!

Študent: Ej, super. Kaj pa so glavne stvari, ki jih s poslušanjem teh oddaj lahko odnesem?

Gruša: Po mojem predvsem nudijo priložnost, da se študentje navdušimo nad področji, ki jih nismo nujno raziskovali ali

pa razmišljali o njih. Vse, kar nas zanima, vprašamo! Pri tem dobimo celovit pogled v delovna mesta, ki jih strokovnjaki opravljajo, pa tudi informacije, ki nam bodo pomagale pri soočanju z izzivi na poti do magisterija in uspešne kariere v farmacevtskem svetu.

Študent: A pa podcaste še snemate?

Tinkara: Ja, seveda. S projektom smo šele začeli, letos bomo oddaje razširili, da zajamemo še večji del stroke. Od kolegov v javnem sektorju do piscev poljudno znanstvenih objav in še veliko več! Organizirali bomo okrogle mize na socialnih medijih društva, kjer boste lahko strokovnjakom tudi sami v resničnem času postavljali vprašanja, pridružili pa se nam bodo tudi študenti laboratorijske biomedicine z ekskluzivnimi mesečnimi epizodami o njihovem poklicu. V glavnem, veliko se bo še dogajalo. Če vas naše delo zanima, mi le pišite na mail: javnekampanje.dsfs@gmail.com, osebni Facebook ali Instagram, lahko pa tudi v živo pristopite do mene. Ste lepo vabljeni med nas!

Študent: Ej, hvala vam, ste me malo pomirili in mislim, da se bom precej lažje odločil. Samo še to, kje pa lahko oddaje najdem?

Natalija: Vse oddaje lahko najdete na Spotifyju in Apple Podcasts, če vtipkate Serotonin Podcast DŠFS.

Vsi: Lepo se imej in se poslušamo! :)

Obdarovanje starostnikov

Melanie Jožić, 5. letnik EM FAR

December je čas, ko se srca odprejo ter ljubezen in dobrodelnost zasijeta v najlepši luči. V tem duhu smo člani humanitarne skupine DŠFS skupaj s pevskim zborom FFA obiskali dom starejših občanov v DSO SeneCura HočeSlivnica. Naš cilj je bil polepšati praznike tistim, ki si zaslužijo dodatno pozornost in toplino v teh dneh. Ob igranju binga so bili nasmehi in veselje na obrazih starejših ob vsakem izrečenem številu zares neprecenljivi. Prav tako smo bili deležni izjemne predstave našega pevskega zbora UL FFA, ki je s svojimi melodijami prinesel toplino prazničnega duha. Letos je bila naša »Božičkova delavnica« v polnem zamahu. Skupaj s prostovoljci smo pripravili darila za več kot 150 stanovalcev. Podarili smo ognjičeva mazila, božični čaj, osebno posvečene

voščilnice in križanke. Iskreni objemi in sreča ob prejemu majhnega darila so nas globoko ganili. Za glavno nagrado binga smo celo dobili novo knjigo bivšega predsednika države Boruta Pahorja. To doživetje nas je spomnilo, kako bistveno je skrbeti in deliti ljubezen s tistimi, ki morda potrebujejo kanček dodatne pozornosti, še posebej med prazničnim obdobjem. Hvaležni smo, da smo lahko bili del tega čudovitega dogodka, in se zahvaljujemo vsem, ki so prispevali svoj čas, energijo in ljubezen. Naj bo ta praznična sezona blagoslovljena z ljubeznijo, mirom in veseljem za vse! Zahvala velja vsem donatorjem, ki so omogočili izvedbo dogodka: Fakulteti za farmacijo, Gorenjskim lekarnam, Celjskim lekarnam, Centru Sonček Kranj, Avtomedii in gospodu Borutu Pahorju.

Božični bazar

Ana Radić, 3. letnik EM FAR

Z veseljem predstavljamo uspešno izpeljan božični humanitarni bazar, ki je potekal na Fakulteti za farmacijo od 11. do 13. decembra. Na bazarju je vsak lahko našel nekaj zaseod domačih sladkih dobrot do kozmetičnih izdelkov, božičnega čaja, poslikanih skodelic in doma narejenih božičnih voščilnic. Obiskovalci so ob nakupu več izdelkov imeli priložnost sodelovati v nagradni igri, kjer je bila glavna nagrada knjiga »Znanost mirnega življenja« avtorja Davida Zupančiča. V tednih pred bazarjem smo izvedli projekt »Božičkove tovarnice«, kjer so študentje izdelali izdelke za bazar, hkrati pa so uživali v prijetni družbi in prepevanju božičnih pesmi. Na kozmetičnih delavnicah smo izdelali ognjičevo mazilo, trdi serum za kožo in lase, balzam ter olje za ustnice. V nadaljevanju druženja smo skupaj ustvarjali še božične voščilnice, okraševali skodelice, pakirali božični čaj in izdelali aromatične svečke. Vsa zbrana sredstva bodo namenjena družini v stiski, ki jo je predlagala Zveza prijateljev mladine Slovenije. Zahvaljujemo se vsakemu posamezniku, ki je pri bazarju sodeloval in prispeval k njegovemu dobrodelnemu namenu. Z vašo pomočjo smo zbrali zavidljivih 1250 EUR, ki bodo izbrali družini polepšale praznike.

Velika zahvala velja Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, Gorenjskim lekarnam, Celjskim lekarnam, Avtomedii, d. o. o., Centru Sonček Kranj in Čebelarskemu centru Gorenjske. Brez vaše podpore izvedba dobrodelnega bazarja ne bi bila mogoča.

Ideja ob kavi, ki je prerasla v nepozabno potovanje po rajskem

Baliju

Bor Zabric, 3. letnik EM FAR

Bilo je hladno januarsko jutro, ko se je čez Ljubljano vila njenim prebivalcem že dobro poznana megla. Pravkar smo s sošolkama končali z vajami iz farmacevtske tehnologije in se veselili skodelice vroče kave v Living Roomu. Med kratkim sprehodom do kavarne se mi niti sanjalo ni, da se bo prav med njenimi tesno razporejenimi mizami začela zgodba o nepozabni avanturi na drugem koncu sveta.

Z belimi skodelicami, napolnjenimi z omamno dišečo kavo pred nami, nas je pogovor brez reda vodil iz ene teme v drugo, nakar je Serena omenila, da bo letos svetovni kongres IPSF (International Pharmaceutical Students' Federation) potekal na Baliju v Indoneziji. Takrat še nisem niti vedel, kaj kongres sploh je, in zdelo se mi je zanimivo, a brez dvoma drago, kar me je sprva odvrnilo od razmišljanja o prijavi. Nekaj tednov kasneje sem kongres omenil doma in naletel na presenetljivo veliko podporo. Rekel sem si: »No, prav!« Pozanimal sem se o kongresu in oddaljeni Indoneziji. Začel se je maraton raziskovanja o programu kongresa in skrivnostni destinaciji na drugem koncu sveta − tropskem Baliju, turističnem biseru Indonezije. Vse me je precej pritegnilo in odločil sem se za prijavo.

Bil je 2. avgust 2023, dan, ki sem ga dolgo nestrpno pričakoval. Starši so me pripeljali na Brnik, mesto, ki že od šestdesetih let prejšnjega stoletja oživlja načrte slovenskih avantur. Takoj, ko sem stopil iz avta, sem slišal navijanje reaktivnih motorjev. Nekaj trenutkov kasneje je zračni prostor nad strehami letaliških stavb zapolnilo letalo, ki se je strmo dvigovalo. Nikoli prej nisem bil na letalu, in ko sem videl ta prizor od blizu, je bil moj prvi pomislek: »Joj, čez nekaj ur bom tam gori!« Z Nušo, mojo sopotnico za naslednje tri tedne, sva se kmalu vkrcala. Nikoli ne bom pozabil svojega klavstrofobičnega občutka, ki je zapolnil kabino letala Boeing 737 MAX800. Bil sem stisnjen ob okno, prestrašen in popolnoma se zavedajoč, da ni poti nazaj. Kmalu smo pospeševali po vzletni stezi, vse se je treslo, z rokami sem skoraj odtrgal naslonjala za roke, nato pa se je v nekem trenutku letalo lahkotno odlepilo od tal. Obraz sem imel prilepljen na okno, opazujoč domačo Slovenijo iz zraka. Hitro smo bili nad Brežicami, nato nad sosednjo Hrvaško. Dokler nismo bili visoko nad oblaki, je moj obraz ostal neločljiv od majhnega okna in vrat me je že res pošteno bolel. Šest ur kasneje smo prispeli v Dubaj, kjer nas je že iz zraka pozdravila najvišja stolpnica na svetu, Burj Khalifa. Bilo je osrčje noči, zato me je temperatura 40 °C šokirala. Kmalu sem se sam vkrcal na letalo, namenjeno v Jakarto. Ob pregledu mojih dokumentov se je uslužbenec ustavil in na telefonu v Google vtipkal »Slovenia«. Stoječega ob njegovem

raziskovanju me je prevzelo zavedanje svoje majhnosti v velikem svetu. Deset ur kasneje smo pristali v Jakarti. V desetmilijonskem glavnem mestu Indonezije sem pričakoval steklene stolpnice, namesto tega pa sem naletel na pogled na meglo, hiše, ki bi se jim bolje reklo barake, in široke ceste z nešteto skuterji. Takrat sem prvič začutil, kako lepo je zares doma. Bil sem sam sredi gromozanskega letališča, utrujen, moje telo ni več razumelo koncepta časa in pojma nisem imel, kam moram iti. Kmalu sem spoznal gostoljubnost in prijaznost domačinov, ki so mi pomagali na vsakem koraku. Brez njihove pomoči bi verjetno še danes taval po hodnikih letališča. Na »check-inu« sem spoznal študentko Heather iz Liverpoola, ki je sama potovala po Aziji. Skupaj sva si krajšala čas, saj sva oba prenočila na letališču. Zjutraj naju je čakal še zadnji let, ki naju je dvignil nad indonezijske vulkane in odpeljal proti sončnemu vzhodu. Kmalu sem stopil na tla Balija, kjer me je že nestrpno pričakoval »Helping team« kongresa. Z vsakim korakom sem bil bližje pravemu začetku nepozabnega potovanja po tropskem otoku.

Bali me je že od prvega pogleda fasciniral s svojimi ulicami. Ob cestah in na sredini nenavadnih krožišč so mojo pozornost pritegnili slikoviti kipi, ki so se dvigali nad vrvežem prometa. Kot tok reke, sem pomislil, ko sem z začudenjem opazoval dinamični prizor. Vlada mu nered, a hkrati vse počasi teče in se ne ustavi. Po pločniku me je bilo sprva zelo strah hoditi, saj doživiš »senzorični šok«. Želiš gledati cesto, ker te je strah, da bo vsak trenutek vate priletel skuter ali tovornjak, hkrati pa so na pločniku luknje, v katere lahko padeš, in kotički, ob katerih se lahko spotakneš. Brez heca, prijateljica iz Amerike je dejansko padla v luknjo. Doma hojo po pločniku s telefonom v roki jemljemo kot nekaj samoumevnega, a na Baliju še zdaleč ni tako.

Prvi dan je bil zelo sproščen, saj se je prihajanje obiskovalcev kongresa šele začelo. Kmalu sem spoznal Zeineb iz Tunizije in Adriano iz Latvije. Zvečer sva z Nušo skupaj z novimi prijatelji raziskovala nočno življenje na Baliju in obiskala nekaj slavnejših klubov. Nemalo me je presenetila razsežnost otoškega nočnega življenja. Bali ima vse, od ogromnih klubov, kjer lahko ob plaži v miru spiješ pijačo, do klubov, kjer

plesalci in plesalke plešejo brez priveze na verigah visoko v zraku. Naslednji dan se je po »opening ceremony«, kjer je bil prisoten tudi guverner Balija, začel izobraževalni program. Izvedeli smo o pristopu zdravljenja v Indoneziji. Zelo hitro sem ugotovil, da se tukaj delo zdravstvenega delavca začne najprej pri počutju pacienta. S tem ne mislim na simptome, ampak na občutek sprejetja, razumevanja in zaupanja. Šele nato se začne zdravljenje, kjer ima seveda svoje mesto moderna medicina. Poleg te imajo zelo veliko vlogo tudi tradicionalni pristopi. Na delavnicah smo imeli priložnost spoznati aromaterapijo, kjer smo se poučili o mehanizmih delovanja eteričnih olj, odmerkih in indikacijah. Na drugi delavnici smo izdelali tradicionalni napitek »Jammu«, ki je sestavljen iz kurkume, ingverja in drugih dodatkov, kot so klinčki, kokosov sladkor, limonina trava itd. Za »Jammu« poznajo več različnih receptov, ki služijo različnim namenom, kot so krepitev imunskega sistema, pomoč pri prehladu in več. Izvedeli smo tudi, da je precej znanja tradicionalne medicine še vedno zapisanega v njihovem starejšem jeziku, znanem po svoji enigmatičnosti in izzivu prevajalcem. Kljub temu se raziskovalci tudi v sodobnem času trudijo, da bi iz starodavnih besedil izluščili nova spoznanja. Na delavnicah smo imeli priložnost tudi izdelati indonezijsko slaščico Pisang Rai. To je banana, pomočena v zeleno testo, ki jo nato narežemo in skuhamo. Testo svojo zeleno barvo dobi zaradi izvlečka listov rastline pandan (lat. Pandanus amaryllifolius).

Kongres ni bil sestavljen le iz izobraževalnega programa, temveč tudi družabnega dela. Na stojnicah dogodka »International night« smo imeli priložnost spoznati kulture drugih držav in preizkusiti njihove dobrote. Na »Indonesian night« smo spoznali indonezijsko kulturo še z drugega zornega kota, uživali ob sončnem zahodu in v hrani na plaži na »Picnic night«, navijali za nastopajoče skupine na »Talent show«, se potegovali za različne predmete iz različnih držav na »Auction night« in zaplesali v suknjičih in oblekah na »Gala night«. Eden od večerov je bil tudi prost, kar smo z novimi prijatelji izkoristili za učne ure deskanja. Pri vsem dogajanju pa mi je največ pomenilo spoznavanje in sklepanje novih prijateljstev s sovrstniki z vseh koncev sveta. Tako smo se na enega od večerov jaz, Nuša, Zeineb, Isabel in Vy iz Nemčije, Shean iz Tajvana, Daniel iz Velike Britanije, Rodrigo iz Portugalske ter Reo iz Japonske odpravili na večerjo. V teh in podobnih trenutkih, ki jih je bilo med kongresom veliko, me je najbolj očaralo to, da smo vsi prihajali iz drugačnih kultur, držav in nekateri celo iz različnih celin, a smo hkrati za isto mizo uživali ob isti hrani, skupaj pili pivo in uživali v družbi drug drugega. Fascinantno mi je bilo, kako smo si hkrati zelo različni, a neverjetno podobni.

Le nekaj ur po tej večerji me je čakalo nepričakovano presenečenje. Zbolel sem z virusom mrzlice denga, ki pogosto pesti tropske države. Po prihodu v moderno opremljeno bolnišnico sem hitro spoznal, da sem v zelo dobrih rokah. Trajalo je približno en dolg in mučen teden, da sem ozdravel, kar je pomenilo, da sem drugo polovico kongresa zamudil. Po mojem okrevanju sva z Nušo skupaj nadaljevala raziskovanje tropskega otoka. V Ubudu in okolici sva si ogledala številne slapove, tempelj Pura Ulun Danu Beratan in spoznala Ubud s svojimi neverjetnimi kavarnami,

restavracijami in riževimi polji. Zadnji dan v Ubudu sem se skupaj s Patrickom iz Irske ob 2.00 zjutraj odpravil na vulkan Mt. Batur, da bi tam doživel sončni vzhod. Avantura si zasluži celotno zgodbo zase. Še isti dan sva z Nušo nadaljevala tudi na bližnji otok Nusa Penida. Tam sva najela skuter in si ogledala eno najlepših plaž na svetu, Kelingking Beach. Ko sem pristopil k ograji, ki obdaja rob pečine nad plažo, in videl spektakularni razgled, sem se ščipal, da bi ugotovil, ali sanjam. Vendar takšne lepote narave ne moreš doživeti niti v sanjah. Meja peščene plaže se je nadaljevala v turkizno morje, ki so mu vladali neutrudljivi dvometrski valovi, s katerimi sem se pomeril ena na ena in izgubil. Še cel teden sem si česal pesek iz las. Z Nušo sva se šla tudi potapljat med koralne grebene in ogromne mante ob obali Nusa Penida. V tem času je prispelo sporočilo letalske družbe, na katero še nisem bil pripravljen. Najin izlet se je bližal h koncu. Veliko smo videli, a še več je ostalo neodkritega. Jugovzhodna Azija je res presunljiv kraj in obljubil sem si, da se bom vrnil.

Moje potovanje je bilo več kot le obisk kongresa - Bali, Indonezija, njeni prebivalci, udeleženci kongresa, ljudje, ki sem jih srečal na poti, in Nuša so z menoj sooblikovali nepozabno izkušnjo. Pridobil sem tako nova akademska znanja kot tudi prijateljstva z različnih koncev sveta. Naučil sem se potovati in odkrivati svet ter spoznal raznovrstne kulture. Na novo odkrito zanimanje za svet onkraj domačih meja me je motiviralo, da sem se za leto 2024 odločil kandidirati za koordinatorja mednarodnih strokovnih praks IPSF SEP v našem društvu. Nestrpno pričakujem tudi naslednji svetovni kongres IPSF, ki bo leta 2024 v Incheonu, v Južni Koreji. Vse to je plod verižne reakcije, ki se je sprožila tistega hladnega januarskega jutra, ko mi je sošolka ob skodelici tople kave povedala za svetovni kongres na Baliju. Upam, da bo morda moja zgodba odkrivanja daljnega azijskega otoka tista »prva domina« v kateri vaši verižni reakciji nepozabnega potovanja. Verjamem, da bo vsak, ki se bo opogumil in prijavil na svetovni kongres, doživel nepozabno izkušnjo. Upam, da se srečamo tudi na katerem od prihodnjih mednarodnih dogodkov.

Bali je otok v indonezijskem arhipelagu in upravna provinca otoške države Republike Indonezije. Glavno mesto province je Denpasar. Na Baliju živi okrog 4,3 milijona prebivalcev, ki so za razliko od večine Indonezijcev, ki so muslimani, hinduisti. Ti so na otok prišli v srednjem veku, ko so iz bližnjega otoka Jave bežali pred tokom muslimanskega priseljevanja. Od 19. stoletja do konca druge svetovne vojne je bilo območje pod vplivom evropskega kolonializma. Otok je znan po svojevrstnih verskih obredih, templjih in plesih, od 70-tih let 20. stoletja pa tudi po turizmu. Ta je danes njegova glavna gospodarska dejavnost in pomembno vpliva na njegovo vsesplošno razvitost, ki je višja kot v večini delov Indonezije.

(Avtor: Antonina Žaberl; Vir: Bali.[Internet]. Wikipedia. 2023 [citirano 2. februar 2024]. Dostopno na: sl.wikipedia.org/wiki/Bali)

Šport

Futsal

Futsal ekipa Fakultete za farmacijo je do zdaj odigrala tri tekme in po eni zmagi, enem remiju ter enem porazu, zaseda 4. mesto na lestvici skupine A. V januarju in marcu nas čakajo še tri tekme, kjer bosta za napredovanje v izločilne boje verjetno zadoščali dve zmagi. Tekme se odvijajo ob torkih v dvorani Baza. Vabljeni na ogled tekem, prepoznali nas boste po svetlo modrih dresih. Verjamem, da lahko z letošnjo zasedbo preskočimo skupinski del in se v izločilnih bojih borimo za prva tri mesta.

Člani ekipe: Gaj Boršič, Gaber Bratož, Jaša Bojnec, Arne Bulajić, Filip Dobrijević, Vid Grušovnik, Jaka Križnik, Tilen Kralj, Jaka Novak, Jan Pipp, Drejc Perčič, Nik Podkrajšek, Staš Štampar

Kapetan: Klemen Bele

Ženska odbojka

Tudi letos študentke zastopamo FFA v Univerzitetni odbojkarski ligi. Žreb nam je namenil skupino C, v kateri so še FF, FŠ in FKKT. V Športni dvorani Baza smo 12. decembra 2023 odigrale prvo tekmo proti Fakulteti za šport. Ekipa »difovk« je upravičila svoje ime in na tekmo prišla v popolni zasedbi 14 igralk, medtem ko je naša klop za rezerve samevala. Igro smo začele z malenkostjo strahospoštovanja, kar se je poznalo na naši igri, saj nismo ujele pravega ritma. Tekom seta smo se uigrale in prikazale boljšo igro, ki pa žal ni bila dovolj za zmago v tem setu. V drugi set smo stopile z več samozavesti in vmes tudi vodile, nato pa se je set nadaljeval dokaj izenačeno, a se je za nas končal na 21. točki. Na koncu so nasprotnice slavile z 2:0.

Vsi navijači vljudno vabljeni na prihodnje tekme!

Članice ekipe: Pia Berglez, Lara Kovjanić, Mia Medved, Gaja Pušnik, Tjaša Škerl Rifelj, Tina Topič, Eva Venek

Kapetanka: Mia Medved in Pia Berglez

Moška odbojka

Sezona univerzitetne odbojkarske lige se je za ekipo FFA začela izvrstno. V uvodnem srečanju so z 2:0 v nizih odpravili favorizirano ekipo FRI. Fantje so pokazali veliko borbenosti in požrtvovalnosti ter na koncu zasluženo slavili.

Člani ekipe: Žiga Bojnec, Lev Grabner, Tit Jelenko, Staš Juliano Štampar, Toni Travnik,

Kapetan: David Vuk

Klemen Bele

Tjaša Škerl Rifelj

David Vuk

Odbojka na mivki

V študijskem letu 2023/24 moška ekipa Fakultete za farmacijo nastopa tudi v Univerzitetni ligi v odbojki na mivki. Prvi dve tekmi smo odigrali 13.12. v Ludus Beach Parku. Format turnirja je bil 2 na 2, en niz do 21. Prvo tekmo smo odigrali proti FKKT-ju. Ker tekme potekajo med sezono dvoranske odbojke, smo se na začetku seta malce lovili in privajali na mivko. Kljub temu, da je ekipa FKKT-ja na začetku niza nekoliko povedla, smo počasi ujeli pravi ritem in jih dohiteli ter do konca niza vzdrževali minimalno prednost. Končnica je bila bolj razburljiva, kjer smo pokazali večjo zbranost in tekmo zmagali z rezultatom 26:24. Drugo tekmo smo igrali proti Fakulteti za socialno delo. Z dobro igro smo skozi celotno tekmo držali prednost in tekmo brez težav pripeljali do konca. Zmagali smo z rezultatov 21:7. Liga se še nadaljuje po koncu izpitnega obdobja. Z dvema zmagama smo si izborili dobro izhodišče v nadaljevanju in z dobro igro lahko posežemo po najvišjih mestih. Ekipo smo zastopali Toni Travnik, David Vuk in Tit Jelenko.

Košarka

Moška košarkarska ekipa se letos lahko pohvali z boljšimi rezultati v primerjavi s prejšnjimi nekaj leti. Prve tri tekme smo odigrali v skupini z EF, FF in MF. Začeli smo sicer malenkost slabše, ker smo proti lanskim podprvakom iz Ekonomske fakultete izgubili. Na naslednji tekmi proti Filozofski fakulteti smo po prvih dveh četrtinah zaostajali, nato pa s preobratom zasluženo zmagali z 52:48. Zadnja tekma pa je odločala o drugem mestu v skupini, kar je posledično odločalo o nasprotniku v nadaljnjem tekmovanju. Igrali smo proti favoritom z Medicinske fakultete. Odločilni faktor je bila predvsem boljša obramba z naše strani, kar je privedlo do tega, da smo, po izenačenem prvem polčasu, v drugem polčasu prevladovali tudi v napadu ter zmagali z 49:44. Osmino finala smo igrali proti Fakulteti za matematiko in fiziko in nasprotnike z natančnejšim »poševnim metom« izločili iz tekmovanja ter se uvrstili v četrtfinale. Ta uvrstitev pomeni enega najboljših košarkarskih rezultatov Fakultete za farmacijo. Četrtfinale se bo odvijalo 18. 3. 2024 na Srednji zdravstveni šoli Ljubljana proti zmagovalcu tekme med FE in BF. Vsake podpore in navijačev bomo zelo veseli.

Člani ekipe: Jaka Črnič, Luka Garb, Luka Horvat, Tilen Mrcina, Jaka Peterka, Jaka Rotman, Tine Soltar, Nejc Štiftar, Vid Tement, Žan Vodopivec

Kapetan: Luka Horvat

Luka Horvat

Toni Travnik

Avtorica ilustracij: Manca Špegel, 2. letnik EM FAR

Edijeva nagradna križanka

Oddaj rešitev:

Rešitev Edijeve križanke je slovenska beseda, ki je bila sestavljena iz dobljenega gesla.

1. Območje odmerjanja zdravilne učinkovine, v katerem dosežemo želeni terapevtski učinek brez neželenih stranskih učinkov.

2. Terapevtsko spremljanje koncentracije je smiselno za zdravilne učinkovine z __________ terapevtskim oknom.

3. Slovenski presejalni program, ki deluje že od leta 2008.

4. Mesto, v katerem bo domoval nov slovenski center podobnih bioloških zdravil.

5. Rakave spremembe se najpogosteje začnejo v dojčnem __________ tkivu.

6. Del popkovnice, ki vsebuje matične celice.

7. ___________ matične celice so vrsta matičnih celic, iz katerih se razvijejo krvna telesca.

8. Če pri zdravljenju uporabljamo matične celice, ki bolniku niso lastne, govorimo o __________ zdravljenju z matičnimi celicami.

9. Sopomenka za klirens.

10. Glavno mesto indonezijske province Balija.

11. Gorovje v Zahodnih Karpatih, ki se razteza na meji Poljske in Slovaške.

12. Reka, pripadajoč porečju Tise, ki teče skozi slovaško mesto Košice.

13. Ena izmed benignih sprememb na dojki.

14. Skupina genov, ki so povezani z dedno nagnjenostjo k raku dojke.

15. Vsak član DŠFS ima v lasti moder _______.

16. Virus, povezan s številnimi rakavimi obolenji, proti kateremu je od nedavnega na voljo tudi cepivo za moško populacijo.

17. Najpomembnejša gospodarska dejavnost Balija.

18. Država, kjer bo potekal 69. svetovni kongres IPSF.

19. Število članov uredniškega odbora Spatule.

20. Kirurška odstranitev celotnega dojčnega tkiva.

21. Angleški izraz za slovensko frazo »brez odpadkov« je zero _______.

22. Latinski izraz »od začetka«.

23. Mehanizem delovanja cepiv za rak dojke je aktiviranje ___________ odziva proti malignim celicam.

24. Dojčno žlezno tkivo po latinsko.

25. Sedež Evropske agencije za zdravila.

Pred tabo je nov izziv. Reši Edijevo križanko in z dobljenim geslom sodeluj v nagradni igri. Svoj odgovor lahko oddaš do 30. aprila 2024 preko zgornje QR kode ali povezave dsfs.si/spatula/nagradna-igra. Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena na spletni strani in socialnih omrežjih društva.

1. nagrada: DD pulover 2. nagrada: DD termovka za kavo 3. nagrada: DD vreča iz blaga

Preveri svoje znanje iz splošne farmacije

Rak, tihi ubijalec

1. Zdravila, ki se uporabljajo za zniževanje telesne temperature.

2. Najpomembnejši znotrajcelični antioksidant.

3. Heteroaromatska spojina, ki jo sestavljajo štirje ogljikovodiki in dušik.

4. Pomanjkanje vitamina B3 oziroma niacina vodi do nastanka kožne bolezni _______.

5. Esencialna aminokislina, ki vsebuje žveplo.

6. Naprava, namenjena parni sterilizaciji.

7. Kaptopril se uporablja za zdravljenje ________.

8. Slovensko ime rastline Silybum marianum.

9. Sulfonilsečnine spadajo v terapevtsko skupino peroralnih ___________.

10. Katera ICH smernica se nanaša na testiranje stabilnosti novih zdravilnih učinkovin in izdelkov?

11. Latinsko poimenovanje za števnik 30.

12. Družina bakterij, ki vsebuje povzročitelja tuberkuloze.

1. Najpogostejši tip kožnega raka.

2. Najpogostejši rak pri moških.

3. Skupina učinkovin, ki se uporabljajo pri kemoterapiji za zaviranje rasti rakavih celic.

4. Ženski spolni hormon, ki lahko vpliva na tveganje za nastanek raka dojke.

5. Test, ki se uporablja za odkrivanje raka materničnega vratu.

6. Pogost simptom raka je izguba telesne teže oziroma ______ (sopomenka).

7. Rak, ki se začne v limfnem tkivu in je povezan z virusom Epstein-Barr.

8. Vrsta raka, ki je pogosto povezana z okužbo z bakterijo Helicobacter pylori

9. Redka oblika raka, ki se začne v vezivnem tkivu v kosteh ali mehkih tkivih.

10. Redek, vendar agresiven tumor, ki je skoraj vedno povezan z izpostavljenostjo azbestu.

11. Redka oblika raka z žariščem v ledvicah, ki se pojavi pri otrocih.

12. Izkašljevanje krvi, ki izvira iz dihal.

13. Bolečina ali občutek pritiska v prsih in težave pri dihanju.

14. Simptom raka ledvic je kri v urinu oziroma ______.

15. Citostatik, ki vključuje kemijski element, znan po svoji odpornosti na korozijo in široki uporabi v industriji.

Prepoznaš organske spojine na slikah?

Sudoku