Spatula 83

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2020 | Št. 83 Naklada: 1000 izvodov

Kazalo

Glavni urednik: Luka Stegne spatula@dsfs.si

Uvodnik

4

Priročnik za bruce

10 Iz stroke

Uredniški odbor: Tilen Huzjak, Špela Pezdirc, Žiga Rebernik, Eva Simončič, Luka Stegne, Anamarija Tušar, Tomaž Zupan

Ustvarjalke in ustvarjalci: Špela Barbič, Jaka Dernovšek, Teja Gošek, Tilen Huzjak, Nina Janežič, Nuša Japelj, Lara Jasenc, Stefan Lukić, Mojca Lunder, Irena Mlinarič-Raščan, Luka Potočnik, Mima Pruš, Žiga Rebernik, Damijana Roškarič, Natalija Sebanc, Luka Stegne, Kristina Stojcheva, Tea Škabić, Eva Topler, Dunja Urbančič

Recenzenti: prof. dr. Janez Plavec, prof. dr. Joško Osredkar, spec. med. biokem., izr. prof. dr.

Tomaž Bratkovič. mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

3

svetovanje,

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna:

10 G-kvadrupleksi v človeški DNA in njihov terapevtski potencial 14 Kako se tumorska celica izogne imunskemu odzivu?

17 Oksidativni stres in nosečnost

20 Kozmetološki kotiček 20 Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo!

22 Na pogovoru 22 prof. dr. Borut Božič, mag. farm., spec, med. biokem.

29 FarFarAway - medobčinska in mednarodna obzorja 29 Matični mleček (gostujoči članek)

34 Predstavitev ŠS FFA 36 Glas vodstva 36 Erasmus+ izmenjave v času koronakrize

37 Dogajalo se je

Tiskarna Ekart d.o.o.

39 1. Kongres ŠSSFD

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

42 Kolumna

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

42 Študentsko tutorstvo na FFA – kako preživeti študij?

44 Ali veš?!

46 Časovni stroj 46 Fakulteta za farmacijo skozi čas 48 Obstaja sobica na FFA

55 Razvedrilo

Uvodnik Pozdravljeni, dragi bruci in brucke, vsi povratniki k študiju ter zaposleni in zaposlene naše fakultete, v novo študijsko leto!

Pošiljam vam tople spomine iz zgodnjega septembra.

V zraku je še kar nekaj upanja za kak oddih v kratkih rokavih, preden se ponovno potopimo ... v branje člankov in knjig, osvežimo … znanje o razlogih za nestabilnost emulzij, skratka: dokažimo sebi in drugim, da je v vzorcu sumljiva koncentracija bilirubina (po Jendrassik-Grofu). Hm, mogoče je pa res še izpitno obdobje.

V iskanju tega uvodnika se vračam čez poletje, ki se izteka, še nazaj – mimo majske izdaje Spatule, onkraj dolge in tako nenavadne izkušnje v karanteni, nekemu večeru na travniku pod blokom 11 naproti, kjer smo zamaknjeno prikimavali vestem, ki so grozile prihodnjim načrtom in pomladi v Rožni dolini, pomladi, ki jo vedno trepetaje čakam. Nič, še naprej!

Tja, čez obzorje novega leta, kamor daleč veli okvir, da pogledam celotni ta čas in presodim, kako vas pozdraviti (nazaj), pa da dobi vsakdo pravšnjo mero dobrodošlice.

Najprej vsem novakom, starim mestnim potepuhom ali takim, ki ste prvič zares v Ljubljani: če bi se lahko vrnil v to mesto pred petimi leti takšen, kot sem zdaj, no, bi bila to seveda goljufija, pa vendar – drznil bi si več! Imel bi več vprašanj, večkrat bi se javil k besedi, več bi se potikal naokoli; povsod lahko najdeš ljudi, dogodke, mnenja in neprecenljive nasvete. Večkrat bi prosil za pomoč, močneje bi verjel v svojo idejo in raziskoval bi svoje zanimanje. Za to pa ni boljšega katalizatorja kot prav tale stvor, Spatula. Načinov,

kako se ta novi začetek vtisne v tebe in ti v njega, je nebroj, zato le pogumno v novo študentsko sobico, vključite se v aktivnosti, ki jih ponuja mejnik prestopa na fakulteto, ne bo vam žal.

Vsega hudega vajenim želim korajže za naprej.

Preteklo leto je bilo nepričakovano in marsikomu odveč, saj je preprek in nevšečnosti pri pouku za zaslonom mnogo. No, dvomim, da je edini oziroma največji pečat pustilo ravno dogajanje v zvezi s poukom na Fakulteti za farmacijo, nedvomno pa se bomo morali še veliko pogovarjati tudi o tem, kako preoblikovati učenje na daljavo, da nam bo najbolje služilo.

Na koncu želim pozdraviti tudi vse profesorje_ice, pravzaprav vse zaposlene, ki se trudite za nas.

Mogoče bom pri tem apelu še najbolj neposreden, kar utemeljujem z vsebinami, ki so me obkrožale te pretekle mesece – dnevni boji z odpiranjem in prebiranjem novic, histerija med komentatorji na družbenih omrežjih, molk ali neenotnost stroke in politike, če naštejem samo nekaj najtežjih. Zdravstvo je na udaru. Malovernost in neodgovornost, ki se vsakodnevno porajata na primer v glavah proticepilcev, se krepita že nekaj časa, zdaj pa sta tu med nami, kot običajna polemika ob kavi: »Kaj je treba glede tega storiti?«. Mislim, da lahko začnemo s takšnimi vprašanji, tako v učilnicah kot zunaj njih.

Po pameti!

Luka Stegne, glavni urednik Spatule

3

PRIROČNIK ZA BRUCE

Priročnik za bruce Fakulteta za farmacijo (UL FFA) Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL), matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Na leto vpiše približno 1350 študentov v pet razpisanih študijskih programov (Kozmetologija – 1. stopnja, Laboratorijska biomedicina – 1. in 2. stopnja, Industrijska farmacija – 2. stopnja, EMŠ Farmacija).

FFA ima šest kateder: Katedra za farmacevtsko kemijo predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec Katedra za farmacevtsko tehnologijo predstojnik: prof. dr. Mirjana Gašperlin ●Katedra za farmacevtsko biologijo predstojnik: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič ●Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko predstojnik: prof. dr. Albin Kristl ●Katedra za klinično biokemijo predstojnik: doc. dr. Nataša Karas Kuželički ●Katedra za socialno farmacijo predstojnik: prof. dr. Mitja Kos Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan ●prodekan za znanstvenoraziskovalno področje: izr. prof. dr. Rok Dreu prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh (skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.) ●prodekanja za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Mojca Lunder (koordinira prijave Erasmus+ izmenjav – več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na dnevu mobilnosti v decembru) Študentski svet

4

Študentski svet (ŠS FFA) je organ upravljanja fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto.

Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh študijskih programov na UL FFA. ŠS FFA imenuje predstavnike študentov v organe UL FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev in o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, koordinira študentsko tutorstvo na UL FFA, sodeluje pri nadziranju kakovosti na UL FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti na začetku oktobra. Njegova naloga je, da v skladu z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, predlaga izpitne roke in izdela predlog razporeditve vaj. S svojim letnikom komunicira preko FB skupine letnika, za katere skrbi ŠS FFA. Poleg tega zagovarja tudi mnenje letnika v okviru ŠS FFA. Študentski tutorski sistem Pod okriljem ŠS FFA se izvajata osebno, predmetno in Erasmus tutorstvo. Osebno tutorstvo predstavlja stik študenta 1. letnika s študentom višjega letnika. Vsakemu študentu, ki vstopi v 1. letnik, se na naši fakulteti, če to seveda želi, dodeli osebni tutor, tj. študent višjega letnika, ki ga spremlja skozi celotno študijsko leto. Osebni tutorji so na voljo za kakršna koli vprašanja v zvezi s študijem na naši fakulteti ali študentskim življenjem nasploh.

Predmetno tutorstvo predstavlja pot do lažjega razumevanja snovi in opravljanja izpitov. Sošolec ali študent višjega letnika, ki ima pri določenem predmetu veliko znanja, s pomočjo Glavnega koordinatorja tutorjev študentov organizira predmetno tutorstvo, na katerem se rešujejo naloge, ki so pogosto na izpitih in/ali razlaga določeno zahtevnejšo snov. To je odličen način utrjevanja snovi in priprave na izpit oz. kolokvij. Letos se na področju predmetnega tutorstva obetajo večje spremembe, o njih pa lahko preberete v nadaljevanju Spatule. Študentski referat Na referat, ki se nahaja za fakulteto v leseni stavbi na Aškerčevi 7, se obrnete, kadar imate kakršnekoli težave, povezane s študijem (prijava na izpit, odjava, vpis ocene,

PRIROČNIK ZA BRUCE

težave z informacijskim sistemom – VIS). Uradne ure referata so vsak dan, razen ob petkih, od 8. do 10. ure.

Poleg referata se lahko obrnete tudi na predstavnika letnika in prodekana za študijsko področje.

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, se vam izpitni rok šteje, tudi če izpita fizično niste opravljali.

Senat UL FFA

S študijskim letom 2019/2020 sta v veljavi nov Študijski red UL in nov Študijski red UL FFA. Vsem študentom toplo priporočamo, da preberejo oba nova študijska reda in tudi nov Statut UL, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na Fakulteti za farmacijo.

Senat je najvišji strokovno-pedagoški organ UL FFA. Sestavljajo ga dekan_ja, 11 visokošolskih učiteljev, po dva iz vsake katedre z izjemo Katedre za socialno farmacijo, kjer je en, in trije predstavniki študentov, ki jih imenuje ŠS FFA. Senat UL FFA sprejema Pravila o organiziranju in delovanju UL FFA,Študijski red UL FFA ter druge pravilnike, vsako leto določi Študijski koledar UL FFA, imenuje komisije, ki so delovna telesa senata, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive , odobrava naslove in imenuje komisije za zagovore diplomskih nalog.

ŠtudijskI red

Povezave do dokumentov so na voljo na naslednjih QRkodah.

Komisija za študijsko področje Komisija za študijsko področje (KŠP) spada v okvir Senata UL FFA in razrešuje naslednje vloge: za izjemno napredovanje,

Statut UL

Študijski red UL

Študijski red UL FFA

Vpis v višji letnik

za podaljšanje statusa študenta, za peto opravljanje izpita, za vzporedni vpis na drug študijski program, za dodatno leto statusa študenta v primeru rojstva otroka, za priznavanje opravljenih izpitov iz drugih študijskih programov, za nadaljevanje študija po daljši (večletni) prekinitvi, za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene (za podrobnosti glej Popravljanje ocene).

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijave na izpit, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter tiskanje potrdila o vpisu in izpisa ocen.

V sistem lahko vstopate prek strani https://visffa.uni-lj. si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob prevzemu digitalne identitete prek UL. Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo: Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

ponedeljek

sreda do 24.00

nedelja do 12.00

torek

četrtek do 24.00

ponedeljek do 12.00

sreda

petek do 24.00

torek do 12.00

četrtek

sobota do 24.00

sreda do 12.00

petek

nedelja do 24.00

četrtek do 12.00

Študent se lahko vpiše v višji letnik, če je do izteka študijskega leta opravil vse obveznosti, določene s študijskim programom za vpis v višji letnik. Pogoji za napredovanje so za posamezni letnik in študijski program za tekoče leto javno objavljeni. Podrobnejši pogoji in navodila so objavljeni za vsako študijsko leto posebej.

Izjemno napredovanje Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. Pri tem naj bodo pozorni predvsem študenti 1. stopnje LBM, ki morajo na prehodu iz 1. v 2. letnik opraviti Celično biologijo z genetiko in imeti opravljenih vsaj 40 ECTS za izjemni vpis v 2. letnik.

V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere ali rojstvo otroka v času študija.

Ponavljanje letnika Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki štejejo znova.

Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

V primeru ponavljanja letnika lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika, kjer je to mogoče, razen v

5

PRIROČNIK ZA BRUCE

primeru, ko ima študent še neopravljene obveznosti iz nižjega letnika od letnika, v katerega je vpisan. Če torej padeš 2. letnik z neopravljenim izpitom 1. letnika, lahko opravljaš manjkajoče obveznosti 1. in 2. letnika, ne pa tudi izpitov 3. letnika.

brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska, za peto opravljanje izpita študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Če v zadnjem poskusu študent ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič.

Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še dve leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Izboljšanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit opravlja ponovno. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. Velja višja ocena.

V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do dve oceni, če mu to odobri KŠP. Pri izboljševanju ocene velja višja ocena..

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Ugovor zoper oceno Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka Za vsako rojstvo otroka pripada dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta.

Dodatno leto oz. absolventski staž Če študentu v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše dodatno leto oz. absolventski staž.

Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Ocenjevalna lestvica Za vse predmete na FFA (tudi predmete, ki jih učijo zunanji predavatelji) velja enotna ocenjevalna lestvica: 10 9 8 7 6 5

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata. Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zagovori diplomskih in magistrskih nalog Zagovor je treba opraviti v dvanajstih mesecih od dneva odobritve teme. Na podlagi prošnje senat FFA veljavnost teme lahko podaljša največ enkrat za največ eno leto.

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še štirikrat. Pri tem so prva tri opravljanja

6

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, in sicer predsednika in dva člana, izmed katerih je en član učitelj, pri katerem je študent opravljal izpit, zoper katerega oceno se je pritožil.

Zoper oceno komisije ni pritožbe..

90–100 % 80–89,9 % 70–79,9 % 60–69,9 % 55–59,9 % 0–54,9 %

www.dsfs.si

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu vpogleda v pisni izpit pri dekanu vloži pisno pritožbo zoper izpitno oceno.

Pozorni bodite tudi na roke, ki jih ima komisija za pregled vaše naloge pred zagovorom.

Študentje Fakultete za farmacijo

sssfd.slovenia

PRIROČNIK ZA BRUCE

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje študente Fakultete za farmacijo; svoje člane zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja Izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z EPSA in predstavnika za stike z IPSF. Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, koordinator za Twinnet, koordinator za mednarodne izmenjave SEP, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Nova študentska sobica se nahaja v kleti stavbe referata na Aškerčevi 7.

Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega in družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju.

Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Induktor veščin, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri, simpozij,

letos pa se obeta tudi prvi večdnevni kongres.

Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni pa smo tudi na humanitarnem področju. Motivacijo in delovno vzdušje naših članov ohranjamo z organizacijo motivacijskih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (IPSC) in različnih športnih dogodkov.

Aktivno se udeležujemo kongresov Evropske in Mednarodne zveze študentov farmacije ter skrbimo za mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav.

Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga ravnokar držiš v roki.

Letos so se zaradi nastopa pandemije covid-19 nekatere aktivnosti zamaknile, vseeno pa se trudimo, da bi izpeljali čim več dogodkov, zato spremljaj našo Facebook stran Študentje Fakultete za farmacijo, najdeš pa nas tudi na Instagramu @sssfd.slovenia.

Redni član društva lahko postane vsak študent Fakultete za farmacijo, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si

Projekti društva študentov farmacije

načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni.

SPATULA

Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF).

Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študenti. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnjega farmacevtskega žura. Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

STROKOVNI VEČERI Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti Društva študentov farmacije Slovenije, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študentje pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva.

Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za

JAVNE KAMPANJE Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o tematikah, povezanih s področjem našega študija.

Navadno se odpravimo v srednje šole, nakupovalne centre ali center mesta, kjer mimoidoče seznanjamo z določeno aktualno, s farmacijo povezano temo.

MOTIVACIJSKO-DELOVNI VIKENDI Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine. Gre za tridnevne projekte, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi itd.) in organiziramo aktivne razprave o društvenih projektih in njihovih izboljšavah.

Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

7

PRIROČNIK ZA BRUCE

MEDNARODNI FARMACEVTSKI POLETNI TABOR (IPSC) Gre za sedemdnevno druženje približno 60 študentov farmacije iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega programa in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre in tematske zabave.

HUMANITARNA SKUPINA Največji projekt, ki ga organizira ta skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vsi izdelki in slaščice so narejeni s strani študentov farmacije. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura in zbiralne akcije ter pomoč v Pro bono ambulanti.

Seveda ni treba poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene.

Študentske izmenjave TWINNET Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov – po dvajset študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti ipd.).

Mednarodna scena EPSA – EUROPEAN PHARMACEUTICAL STUDENTS’ ASSOCIATION EPSA združuje študente farmacije iz 36 evropskih držav.

Letno se lahko udeležiš štirih EPSA dogodkov: konec februarja Letnega kongresa, spomladi Letne recepcije, poleti Poletne univerze in jeseni Jesenske skupščine.

Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, strokovne ekskurzije in generalne skupščine, poleg tega pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni bolj aktivnega sodelovanja, pa se lahko pridružite tudi EPSA ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. IPSF – INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL STUDENTS’ FEDERATION Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF), ki šteje več kot 80

8

članic. Glavni IPSF dogodek je Svetovni kongres. Poteka v poletnih mesecih in traja navadno deset dni. Tako kot EPSA dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine in družabnega programa..

ŠSSFD – Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva. Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno. Študenti imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študenti imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

ŠOFFA – Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva, področje izobraževanja).

Predsednik in podpredsednik ŠOFFA sta hkrati tudi poslanca Študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke zabavnega (farmacevtske žure, ekskurzije, piknik) in športnega značaja (paintball, drsanje, smučanje). Glavni dogodek je vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija, ki poteka na začetku decembra, med petkom in nedeljo.

Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij, tamkajšnje fakultete za farmacijo ali lekarn.

Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da so del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

NAGOVOR DEKANJE

Spoštovani študenti Fakultete za farmacijo!

Dobrodošli v jubilejnem študijskem letu 2020/21, ko s ponosom praznujemo 60 let študija farmacije na Univerzi v Ljubljani. Celovit osemsemestrski študij farmacije se je namreč začel izvajati v študijskem letu 1960/61, čeprav so bile potrebe po strokovnjakih izkazane že mnogo prej. Vzpostavitev študija farmacije predstavlja temeljni kamen Fakultete za farmacijo, ki je postala samostojna članica Univerze v Ljubljani leta 1995. Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani (UL FFA) je sledila znanstvenim trendom in odgovarjala na potrebe stroke in družbe tudi z razvojem novih študijskih programov.

Področje klinične biokemije se je razvijalo najprej znotraj študija farmacije, nato se je oblikoval višješolski in pozneje visokošolski program, ki se je potem preoblikoval v dvostopenjski program laboratorijske biomedicine. V istem obdobju sta se razvila tudi magistrski program industrijske farmacije in dodiplomski program kozmetologije. Čez leta se je UL FFA razvila v vrhunsko znanstveno institucijo, kar daje podlago za izvajanje doktorskih študijskih programov na področjih farmacije, klinične biokemije in toksikologije. Poleg skrbi za dodiplomski in podiplomski študij skrbimo za vseživljenjsko izobraževanje, ki ga izvajamo v sodelovanju s področnimi društvi, zbornicami in združenji. Še prav posebej želim izraziti dobrodošlico brucem Fakultete za farmacijo. Čestitam vam ob uspešnem vpisu na želen študijski program, ki naj vam bo v izziv in v veselje. Želim, da se v družbi kolegov študentov, učiteljev in zaposlenih UL FFA dobro počutite.

V času študija vam bomo učitelji in študenti stali ob strani ter vas prek sistema tutorjev študentov in tutorjev učiteljev motivirali za doseganje čim boljšega študijskega uspeha in za čim uspešnejšo koordinacijo obštudijskih dejavnosti. Ob začetku novega študijskega leta čestitam vsem študentom UL FFA za dosežene uspehe in vas spodbujam, da vedno znova presegate svoja pričakovanja.

Prihajajoče študijsko leto je zelo nepredvidljivo, vendar smo se pripravljeni spopasti z izzivi.

Pandemija okužbe z virusom SARS-CoV-2 je vstopila v naša življenja nepovabljena, pa vendar vsaj toliko obzirno, da smo se lahko podučili o razvoju bolezni, epidemiološki sliki in lastnostih mikroorganizma ter terapevtskih in socioloških ukrepih za zajezitev ter zaščito zdravja posameznikov. Glede na dosedanje izkušnje in trenutno epidemiološko sliko načrtujemo

hibridni način izvajanja pedagoškega procesa, kar pomeni smiselno integracijo vseh možnih oblik učnega procesa. Zavedamo se pomena poučevanja v kontaktu, zato stremimo k čim večjemu osebnemu stiku na predavanjih, vajah in seminarjih. Vsem študentom želimo zagotoviti dostop do predavanj na fakulteti, seveda ob strogem upoštevanju navodil Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V tem obdobju nas navodila zavezujejo k omejitvam velikosti skupin do 50 oseb in vzdrževanju medosebne razdalje 1,5 m ter k nošenju mask in evidentiranju študentov v prostorih UL FFA. Prostorske in kadrovske omejitve bomo reševali s smiselno uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij. Zavedamo se, da je študij na daljavo zahteven, da potrebujemo nove pristope, ki jih bomo razvijali tako na strani profesorjev kot študentov.

Oblikovanje novih učnih procesov bomo v vodstvu fakultete sooblikovali s študenti in strokovnjaki ter odgovornimi za javno zdravje.

Na UL FFA izobražujemo in razvijamo strokovnjake, ki bodo s svojimi dejanji steber družbe in nosilci razvoja na področju skrbi za zdravje in splošno dobrobit človeka.

Študenti in zaposleni stopamo skupaj, z veliko mero strpnosti, razumevanja in odločnosti, da se bomo pravočasno in pravilno odzivali ter učinkovito delovali še v tako nepredvidljivih okoliščinah.

Vsem želim uspešen študij in ustvarjalno študijsko leto.

Ostanite zdravi!

V imenu vodstva ULFFA, prof. dr. Irena MlinaričRaščan, dekanja

9

IZ STROKE

G-kvadrupleksi v človeški DNA in njihov terapevtski potencial Avtorici: Špela Barbič, asist. dr. Dunja Urbančič, mag. farm. I Recenzent: prof. dr. Janez Plavec

Deoksiribonukleinska kislina (DNA) je osnovna molekula življenja, ki v obliki genskega materiala nosi navodila za izgradnjo vseh živih bitij. Ob povezovanju nukleozidov tvori najprepoznavnejšo obliko DNA – dvojno vijačnico. Molekule DNA pa so strukturno dinamične in zmožne zvijanja v manj znane sekundarne strukture. Ena izmed sekundarnih struktur, ki se pojavlja po celotnem genomu, so G-kvadrupleksi (G4). V pričujočem prispevku bomo predstavili, kaj DNA G4 so, kakšna je njihova struktura, kje v našem genomu nastajajo in kakšen je njihov potencial v smislu terapevtskih tarč (1).

STRUKTURA G-KVADRUPLEKSOV G4 nastajajo v območjih enoverižne DNA, ki so bogata s pari gvanin–citozin (GC) in so zato sposobni zvitja gvaninov v sekundarne strukture.

Osnovo G4 gradijo tako imenovani G-kvarteti, ki jih sestavljajo štiri gvaninske baze v ravnini, stabilizirane z vodikovimi vezmi, tako da je vsaka gvaninska baza povezana z drugo bazo prek dveh vezi (slika 1A). Dva ali več G-kvartetov, naloženih eden na drugega, skupaj tvori G4 (slika 1B-D). Poleg vodikovih vezi so G4 stabilizirani z monovalentnimi kationi v centru med štirimi bazami G-kvarteta.

Največjo moč stabilizacije imajo K+, sledijo Na+, NH4+ in Li+ ioni. G4 se med seboj razlikujejo po vzorcu nalaganja G-kvartetov enega na drugega, torej po topologiji. Orientirani so lahko paralelno (slika 1B), antiparalelno (slika 1C) ali hibridno (slika 1D). Kako se bodo uredili, je odvisno od različnih povezav med gvanini in orientacijo verig DNA. G4 lahko nastanejo iz ene same verige DNA ali iz več enoverižnih molekul DNA. Pomembno je poudariti, da G4 sicer nastajajo tudi v enoverižni RNA ter med enoverižnima RNA in DNA, kjer imajo pomembno funkcijo, na primer pri translaciji genov. Naj jih na

10

tem mestu le omenimo in se v prispevku nadalje osredotočimo na DNA G4 (2, 3, 4).

Ena izmed najpomembnejših raziskovalnih skupin, ki je in še vedno orje ledino na področju proučevanja 3D strukture G4, je skupina prof. dr. Janeza Plavca s Slovenskega NMR centra na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. S pomočjo NMR spektroskopije določajo strukturo G4, kar pomembno prispeva k načrtovanju ligandov in potencialnih zdravilnih učinkovin. (5,6,7)

Slika 1: Osnovni element G4 je G-kvartet (A), ki ga sestavljajo štirje gvanini in monovalentni ion (označen z zeleno). Več G-kvartetov se združuje v G4, ki tvorijo različne topologije: paralelno (B), antiparalelno (C) ali hibridno (D). Povzeto po (3).

LOKALIZACIJA in FUNKCIJE G-KVADRUPLEKSOV V CELICI Na osnovi poznavanja strukturnih značilnosti G4 so bila v človeškem genomu s pomočjo

IZ STROKE

algoritmov določena mesta, kjer se lahko tvorijo intramolekularni G4. To so z gvaninom bogata zaporedja tipa 5′-G≥3N1–7G≥3N1–7G≥3N1–7G≥3-3′, pri čemer je N katerakoli nukleinska baza. Po novejših raziskavah in izračunih naj bi bilo takih zaporedij v človeškem genomu več sto tisoč.

Regije, bogate s potencialnimi G4, so telomere, promotorska mesta genov in 5' nekodirajoča mesta genov, torej regije, ki izkazujejo visoko gensko nestabilnost in ki so povezane z regulacijo genoma.

Po izračunu potencialnih G4 v človeškem genomu se je pojavilo vprašanje, ali se G4 tudi dejansko tvorijo na teh mestih in vivo. Za natančnejši »zemljevid« G4 v človeškem genomu je bilo tako potrebnih več raziskav, ki so s pomočjo specifičnih protiteles in malih sinteznih ligandov identificirali in potrdili mesta tvorbe G4 v posameznih regijah DNA tudi v celicah (2, 8).

Vloga G-kvadrupleksov v telomerah Telomere so območja ponavljajočega se nukleotidnega zaporedja, ki se nahajajo na koncih vseh kromosomov in preprečujejo izgubo genetskega materiala med replikacijo DNA ter onemogočajo interkromosomske povezave. Del telomer se izgubi pri skoraj vsaki celični delitvi, zato se telomere tekom življenja večine celic krajšajo.

G4 so sprva opazili v območjih telomer, ki so sestavljena iz ponavljajočih se zaporedij TTAGGG. G4 ščitijo telomere pred mehanizmi za popravilo DNA (slika 2), zavirajo rekombinacijo in inhibirajo podaljševanja telomer s telomerazo. V primeru, da celica razvije mehanizme, s katerimi onemogoča tvorjenje G4 v telomerah, se spodbudi delovanje telomeraze, kar lahko vodi v tumorsko spremembo celice. Za tumorske celice je namreč značilno močno izraženo delovanje telomeraze, ki omogoča neomejeno proliferacijo celic (2, 9).

Vloga G-kvadrupleskov v promotorskih regijah Poleg telomer so z G4 zelo bogate tudi nekatere promotorske regije. Promotorska regija je območje v DNA, ki je ključnega pomena za začetek prepisa DNA v RNA. Običajno je nastanjena na 5' mestu genov, nanjo pa se lahko vežejo različni proteini, ki uravnavajo prepis genov. V promotorjih, bogatih z gvanini, G4 sodelujejo pri regulaciji tega prepisa. Še posebej veliko zaporedij, ki omogočajo nastanek G4, je bilo odkritih v promotorskih regijah protoonkogenov. Proto-onkogeni so sicer običajni geni, ki z mutacijo (pogosto v promotorskem mestu) postanejo onkogeni in spodbudijo pretvorbo celice v rakavo. Med najbolj znanimi primeri protoonkogenov je proto-onkogen c-MYC, v katerega promotorskem mestu so dokazali tvorbo G4.

Stabilizacija strukture G4 v tem delu genoma inhibira transkripcijo gena c-MYC, kar pomeni, da bo gen v teh primerih znižano izražan (slika 3). V primeru prisotne mutacije v promotorski regiji, ki destabilizirala strukturo G4, pa se izražanje c-MYC poveča, kar vodi celico v neomejeno podvojevanje in tumorsko spremembo. Regulacija prepisa genov prek tvorbe G4 je bila nadalje potrjena z vsegenomskimi študijami tudi pri vrsti drugih genov in pri različnih vrstah živih bitij (1, 2, 8, 10).

Slika 3: Stabilizacija G4 v nekaterih promotorskih regijah inhibira prepisovanje genov. Prirejeno po (8).

Vloga G-kvadrupleksov pri podvojevanju DNA

Slika 2: G4 zaščitijo konce telomer pred nukleazami in popravljalnimi mehanizmi DNA (A). Povzeto po (8).

Pri podvojevanju DNA predvidevajo, da G4 igrajo dvojno vlogo. Na nekaterih mesti DNA G4 predstavljajo ovire za DNA polimerazo (slika 4), kar prepreči nadaljevanje podvojevanja, povzroči poškodbe DNA in poveča genomsko nestabilnost.

Na drugi strani v določenih regijah DNA G4

11

IZ STROKE

Slika 4: Kadar so pri podvojevanju DNA odsotne specializirane helikaze, ki razvijajo G4, predstavljajo G4 ovire za DNA-polimerazo.

Prirejeno po (5).

usmerjajo in s tem spodbujajo začetek podvojevanja DNA. Na kakšen način G4 usmerijo podvojevanje DNA in kako se tvorjenje G4 dopolnjuje z ostalimi regulacijskimi mehanizmi podvojevanja DNA, ostaja za zdaj še nerazjasnjeno (1, 2).

TERAPEVTSKI POTENCIAL Vplivi G4 na telomerazno aktivnost, transkripcijo proto-onkogenov in stabilnost DNA so spodbudili zanimanje za G4 kot možne molekularne tarče pri zdravljenju raka. Za razvoj protitumorskih učinkovin na podlagi G4 je spodbudno dejstvo, da imajo nekateri tipi rakavih celic signifikantno večje število G4 v primerjavi z normalnimi celicami (1, 2).

Do danes je bilo tako zasnovanih in predklinično ovrednotenih že več kot tisoč malih molekul, ki se vežejo na G4. Take molekule so na primer PhenDC3, 360A in RHPS4, za kateri je bilo ugotovljeno, da povzročajo bodisi prelome dvoverižne DNA v tumorskih celicah in aktivirajo mehanizme za popravilo DNA bodisi zavrejo translacijo reportrske mRNA in zmanjšujejo telomerazno aktivnost. Zato bi bili lahko omenjeni in drugi podobno delujoči stabilizatorji G4 uspešni pri zdravljenju tumorjev z oslabljenimi mehanizmi za popravljanje poškodb DNA. Molekule, ki stabilizirajo G4, delujejo sinergistično v kombinaciji z inhibitorji proteinov, ki sodelujejo pri popravljanju poškodb DNA. Trenutno je v fazi kliničnega testiranja stabilizator G4 CX-5461, in sicer za zdravljenje raka dojk pri pacientih z mutacijo v BRCA1/2 (1, 11, 12).

Poleg izkoriščanja poškodb DNA, ki jih povzročijo stabilizatorji G4, je eden izmed možnih pristopov

12

pri zdravljenju raka uporaba stabilizatorjev G4 za manipulacijo transkripcije genov, ki so vpleteni v rast in razvoj tumorjev. Veliko stabilizatorjev G4 dokazano spremeni nivo izražanja različnih genov. Stabilizatorji G4 običajno niso selektivni za posamezen gen, torej se v in vivo pogojih vežejo na G4 v številnih promotorskih regijah in tako vplivajo na izražanje mnogo genov in na samo izražanje tarčnega gena.

Na tak način sicer v tumorskih celicah hkrati zmotijo več metabolnih poti, ki so pomembne za proliferacijo, in dosežejo sinergistični učinek, vendar izzovejo tudi toksične učinke na zdravih celicah (1, 13). Že nekaj časa se raziskovalne skupine po svetu zato ukvarjajo z vprašanjem, kako izboljšati selektivnost stabilizatorjev G4, da bi z njimi lahko regulirali izražanje specifičnih genov, ki so ključni pri proliferaciji tumorskih celic. Eden izmed genov, ki je prekomerno izražen pri skoraj vseh tumorjih, je že predhodno omenjen proto-onkogen c-MYC. c-MYC je transkripcijski faktor, ki aktivira prepis nekaterih genov, vpletenih v celično podvojevanje, hkrati pa zavira prepis genov, vpletenih v zaustavitev celične rasti. Ker je c-MYC povečano izražan v tumorjih, bi bilo specifično zniževanje izražanja tega gena dober pristop pri zdravljenju raka. Do danes je c-MYC veljal za tarčo, ki je ni mogoče ciljati z zdravilnimi učinkovinami. Vendar so ravno raziskave na področju G4 pokazale, da je možno sintetizirati za c-MYC selektiven stabilizator G4, molekulo oblike štiriperesne detelje, imenovane IZCZ-3, ki inhibira ekspresijo c-MYC in deluje toksično na tumorske celice, ne pa tudi na zdrave celice. Do sedaj sicer v fazi kliničnih testiranj še ni nobenega selektivnega stabilizatorja G4. Problem selektivnosti stabilizatorjev G4 tako še ni popolnoma rešen. Selektivnost je težko doseči, saj se po strukturi G4 v celotnem genomu le malo razlikujejo. Kljub temu pa imajo učinkovine, kot je IZCZ-3, velik potencial za razvoj še boljših stabilizatorjev G4, ki bi lahko bili v prihodnje nepogrešljivi pri tarčnem zdravljenju rakavih obolenj (14, 15).

ZAKLJUČEK Dosedanje raziskave o DNA G4 nedvomno potrjujejo napovedi, da imajo G4 pomembne biološke funkcije.

Kmalu zatem, ko je bil dokazan njihov vpliv na

IZ STROKE

prepisovanje genov, telomer in stabilnost DNA, so G4 postali tudi obetavne nove molekularne tarče pri zdravljenju raka. Vseeno pa ostaja o G4 še veliko neodgovorjenih vprašanj: kakšni so točni mehanizmi vpliva G4 na prepis genov, zakaj najdemo v nekaterih

rakavih celicah več G4 v primerjavi z normalnimi celicami in kako izboljšati selektivnost stabilizatorjev G4. Odgovori na ta in podobna vprašanja bi v prihodnje pripomogli, da terapije, ki temeljijo na manipulaciji G4, preidejo tudi v klinično prakso.

1. Spiegel J, Adhikari S, Balasubramanian S. The Structure and Function of DNA G-Quadruplexes. Trends in Chemistry. 2020. doi: 10.1016/j.trechm.2019.07.002

VIRI

2. Hänsel-Hertsch R, Di Antonio M, Balasubramanian S. DNA G-quadruplexes in the human genome: detection, functions and therapeutic potential. Nat Rev Mol Cell Biol. 2017; 18(5): 279-284. doi:10.1038/nrm.2017.3 3. Ma Y, Iida K, Nagasawa K. Topologies of G-quadruplex: Biological functions and regulation by ligands [published online ahead of print, 2020 Jan 13]. Biochem Biophys Res Commun. 2020;S0006-291X(20)30052-8. doi:10.1016/j.bbrc.2019.12.103 4. Yang D. G-Quadruplex DNA and RNA. Methods Mol Biol. 2019;2035:1-24. doi:10.1007/978-1-4939-9666-7_1 5. Čeru S, Šket P, Prislan I, Lah J, Plavec J. A new pathway of DNA G‐quadruplex formation. Angewandte Chemie. 2014 May 5;126(19):4981-4.

6. Kotar A, Rigo R, Sissi C, Plavec J. Two-quartet kit* G-quadruplex is formed via double-stranded pre-folded structure. Nucleic acids research. 2019 Mar 18;47(5):2641-53.

7. Kovačič M, Podbevšek P, Tateishi-Karimata H, Takahashi S, Sugimoto N, Plavec J. Thrombin binding aptamer G-quadruplex stabilized by pyrene-modified nucleotides. Nucleic acids research. 2020 Apr 17;48(7):3975-86.

8. Rhodes D, Lipps HJ. G-quadruplexes and their regulatory roles in biology. Nucleic Acids Res. 2015; 43(18): 8627-8637. doi:10.1093/nar/gkv862 9. Shammas MA. Telomeres, lifestyle, cancer, and aging. Curr Opin Clin Nutr Metab Care. 2011; 14(1): 28-34. doi:10.1097/ MCO.0b013e32834121b1 10. Siddiqui-Jain A, Grand CL, Bearss DJ, Hurley LH. Direct evidence for a G-quadruplex in a promoter region and its targeting with a small molecule to repress c-MYC transcription. Proc Natl Acad Sci U S A. 2002; 99(18): 11593-11598. doi:10.1073/ pnas.182256799 11. Xu H, Di Antonio M, McKinney S, et al. CX-5461 is a DNA G-quadruplex stabilizer with selective lethality in BRCA1/2 deficient tumours. Nat Commun. 2017; 8: 14432. Published 2017 Feb 17. doi:10.1038/ncomms14432 12. De Cian A, Cristofari G, Reichenbach P, De Lemos E, Monchaud D, Teulade-Fichou MP, Shin-Ya K, Lacroix L, Lingner J, Mergny JL. Reevaluation of telomerase inhibition by quadruplex ligands and their mechanisms of action. Proceedings of the National Academy of Sciences. 2007 Oct 30;104(44):17347-52.

13. Marchetti C, Zyner KG, Ohnmacht SA, et al. Targeting Multiple Effector Pathways in Pancreatic Ductal Adenocarcinoma with a G-Quadruplex-Binding Small Molecule. J Med Chem. 2018; 61(6): 2500-2517. doi:10.1021/acs.jmedchem.7b01781 14. Asamitsu S, Obata S, Yu Z, Bando T, Sugiyama H. Recent Progress of Targeted G-Quadruplex-Preferred Ligands Toward Cancer Therapy. Molecules. 2019; 24(3): 429. Published 2019 Jan 24. doi:10.3390/molecules24030429 15. Hu MH, Wang YQ, Yu ZY, et al. Discovery of a New Four-Leaf Clover-Like Ligand as a Potent c-MYC Transcription Inhibitor Specifically Targeting the Promoter G-Quadruplex. J Med Chem. 2018; 61(6): 2447-2459. doi:10.1021/acs.jmedchem.7b01697

Te ob listanju Spatule srbijo prsti? Ali rad prebiraš članke z aktualno (pol)strokovno vsebino in o njih razglabljaš s prijatelji? Vabimo te, da svojo zvedavost in vedoželjnost deliš še z drugimi študenti in študentkami naše fakultete. Obvesti glavnega urednika Spatule, da občasno kodraš svoje možgančke z zanimivimi farmacevtskimi, kozmetološkimi, industrijskimi ali laboratorijsko-biomedicinskimi članki, katerih izsledke želiš deliti z bralci Spatule. Podrezaj ga tudi, če čutiš zgolj navdih po ustvarjanju, pa nisi prepričan_a, kako ga utelesiti. Svoje prispevke, ideje in vprašanja lahko pošlješ na: spatula@dsfs.si.

Uredniški odbor Spatule

13

IZ STROKE

Kako se tumorska celica izogne imunskemu odzivu?

Avtorica: Natalija Sebanc I Recenzent: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Aktualne raziskave v onkologiji so usmerjene v korist imunskega sistema, da bi ta učinkovito prepoznal in uničil tumorske celice. Osrednjo obrambo proti rakavim celicam predstavljajo T-celice, zato so izjemno zanimive v imunoterapiji tumorjev. Citotoksične limfocite T, ki prepoznajo specifične tumorske antigene, namreč lahko izoliramo, jih v pogojih in vitro namnožimo in vrnemo bolnikom. Žal se prepogosto rakavim celicam uspe s časom izmakniti prepoznavanju imunskega sistema, kar je povezano s heterogenostjo in nenehnim spreminjanjem tumorja. Razumevanje strategij, s katerimi se rakave celice izmaknejo imunski prepoznavi, je ključnega pomena za načrtovanje optimalnega in personaliziranega zdravljenja.

Tumorsko celico predstavlja celica, katere funkcija, velikost ali oblika se je spremenila zaradi različnih dejavnikov in se ne ujema z njeno prvotno biologijo.

Sama tumorska celica za organizem ni škodljiva.

Zaplet tvori tako genetsko spremenjena celica, ki se nekontrolirano deli in s tem ustvari skupek takih celic. Množica nenormalnih celic tvori tumor. Tumorje delimo na benigne in maligne. Benigni tumor tvorijo nenormalno deleče se celice. Te lahko še vedno ohranijo svojo prvotno funkcijo. Benigni tumor se ne širi izven primarnega organa in ostane na prvotni lokaciji, kjer se je sprememba pojavila. Nasprotno je maligni tumor sestavljen iz bolj spremenjenih celic. Celice se nenormalno delijo in širijo tudi izven prvotnega okolja. Tumor zaseva, ker se spremenjene celice lahko odcepijo od sosednjih celic in preidejo bazalno lamino ter se tako naselijo v sosednjih vezivnih tkivih ali ker vstopijo v krvni obtok in se ustalijo v naključnih organih, ki so oddaljeni od prvotnega mesta. Bazalna lamina je plast medceličnine, deluje kot ločnica med različnimi okolji v organizmu in praviloma ne prepušča celic. Kako rakava celica predre bazalno lamino? Izraža lahko površinske receptorje (adhezijske molekule), ki se vežejo na (gliko)proteine bazalne lamine, ali pa proizvaja encime, ki zunajcelični matriks razgradijo.

Zakaj spremenjena celica sploh nastane? Napaka se pojavi v njenem genskem materialu pri podvajanju v

14

obliki mutacij – spremenjenem zaporedju nukleotidov, nenormalnem številu ali obliki kromosomov (kot so translokacije, delecije, insercije itd.). Ena sama mutacija ne zadošča za razvoj raka. Potrebno je večje število mutacij, ki se naberejo čez leta podvajanja celic. Tako genetsko spremenjene celice pridobijo lastnosti, ki jim omogočajo nenadzorovano deljenje in migracijo.

Za rakavo celico so pomembni sposobnost odcepitve od sosednjih celic, osamosvojitev in preživetje brez zunanjih komponent, ki bi jih potrebovala za svojo rast in delovanje, ter neobčutljivost na zaviralne signale našega organizma.

Slika 1: Pristop markiranja tumorskega zapisa in izdelava označenih proteinov (levo), ki jih lahko prepoznajo imunske celice (desno).

IZ STROKE

Človeški imunski sistem sestavljajo organi in celice, ki prepoznajo tujke – tako patogene (mikroorganizme) kot rakave celice. Proti tujkom se odzove s številnimi reakcijami, da jih lahko odstrani ali uniči in s tem zaščiti svoje okolje. Imunski sistem mora biti sposoben prepoznati tujek, nanj voditi dovolj specifično reakcijo, da ne poškoduje ostalega tkiva, ter si »zapomniti« njegove lastnosti, da lahko ob ponovnem vstopu tvori hitrejši in obsežnejši odziv. Imunski odziv je lahko specifičen ali nespecifičen. Nepoškodovana koža in sluznica predstavljata fizično prepreko, ki onemogoča vdor patogenom. Vnetna reakcija je nespecifičen imunski mehanizem, ki je povezan z mobilizacijo in migracijo imunskih celic na mesto prisotnosti tujkov. Te sproščajo različne encime, ki poškodujejo mikroorganizme, in signalne proteine (t. i. citokine), ki orkestrirajo imunski odziv, ali pa tujke odstranjujejo s fagocitozo. Nosilci specifičnega imunskega odziva so specializirane imunske celice, ki reagirajo na določene komponente tujkov: limfociti B in limfociti T. Limfociti B so nosilci humoralnega odziva. Po diferenciaciji v plazmatke tvorijo in sproščajo visokospecifična protitelesa, ki tujke nevtralizirajo ali jih označijo za uničenje s fagocitozo, sistemom komplementa ali t. i. celicami ubijalkami. Limfociti T prepoznavajo določene tuje proteine (oz. njihove fragmente, imenovane antigenske determinante oz. epitope) na površini celic. Poznamo več vrst limfocitov T. T-celice pomagalke (Th) so ključne za oblikovanje tako humoralne kot celične imunosti, medtem ko T-celice ubijalke (tudi citotoksični limfociti T, Tc) neposredno uničujejo z virusi okužene in rakave celice. Še ena skupina limfocitov T so celice zaviralke (Treg), ki zamejijo imunski odziv po odstranitvi tujkov. Pravilno in učinkovito delovanje imunskega sistema je ključno za naše zdravje.

Imunski sistem spremenjene celice sicer praviloma prepozna, vendar jih v nekaterih primerih ne uspe odstraniti. Razlogov, zakaj imunski sistem ne uspe uničiti tumorskih celic, je več; celice Tc običajno uničijo večino tumorskih celic. Preživijo zgolj tiste tumorske celice, ki z »inovativnimi« mutacijami pridobijo določeno prednost (npr. spremembo prvotnega antigena, da jih imunske celice ne prepoznajo več; lahko prenehajo izražati določen neesencialen protein (prvotni antigen) ali MHC I (membranski proteinski kompleks, prek katerega obveščajo imunske celice

Slika 2: Načini, na katere se tumorske celice izogibajo imunskemu odzivu.

o proteinih, ki jih tvorijo); pogosto tumorske celice izražajo tudi površinske proteine, ki delujejo zaviralno na celice Tc (npr. PD-L1). Preživele celice tvorijo novo populacijo tumorskih celic, ki so bolje prilagojene na okolje, v katerem živijo, in se razvijajo naprej. Če bi odziv imunskih celic na tumorsko celico lahko regulirali oziroma okrepili, bi lahko spremenili potek obolenja. To je bila osnova za terapijo pri ustavljanju ali zmanjšanju tumorja. Limfocite Tc, specifične za določen tumor (oz. njegove antigene), lahko izoliramo iz bolnikovega organizma, jih namnožimo in vitro in jih injiciramo nazaj v človeško telo. Tako ustvarimo veliko »vojsko« celic, ki prepoznajo specifičen tumor in se nanj odzovejo. Težava je v tem, da za zdaj še ne znamo napovedati, kateri tumorski antigeni bodo omogočili najučinkovitejši imunski odgovor.

Skupina raziskovalcev iz Nemčije, Avstralije in Švice je v raziskavi, osredotočeni na strategije, s katerimi se tumorske celice izmikajo imunski prepoznavi, kot modelni sistem uporabila melanomsko celično linijo (tj. celice malignega kožnega raka). S tehnologijo CRISPR/Cas9 so pripravili več melanomskih celičnih klonov, ki so izražali posamezne znane tumorske antigene, na C-koncu označene z univerzalnim peptidnim zaporedjem. Da so celice proučevali v naravnem okolju, so jih subkutano injicirali v laboratorijske miši, kjer so izzvale rast tumorjev (t. i. ksenograftov). Živali so nato poskusno zdravili z infuzijo citotoksičnih limfocitov, usmerjenih proti univerzalnemu peptidnemu epitopu na proteinih, ki so jih izdelovali melanociti. Sprva so se živali dobro odzvale na zdravljenje s celicami Tc, vendar se je tumor po zaključku terapije sčasoma ponovil.

Ugotovili so, da so preživele melanomske celice prenehale izražati označene tarčne proteine, značilne

15

IZ STROKE

za melanocite; namesto tega so pridobile lastnosti invazivnega raka (mezenhimski fenotip). Usmerjanje imunskih celic proti epitopom značilnih proteinov tako sproži dediferenciacijo melanomskih celic in metastaze.

Zanimivo je, da pri tumorju, ki je nosil oznako na onkogenu CDK4R24C (mutacija Arg v Cys na položaju 24 od ciklina odvisne kinaze 4, ki celici omogoči nenadzorovano delitev), do znižanja izražanja onkogena ni prišlo, temveč so tumorske celice ubrale drugo strategijo izmikanja celicam Tc. Na rakavih celicah so opazili okrepljeno izražanje membranskega proteina PD-1L, ki je bil odgovoren za aktivacijo receptorja PD-1 (znanega zaviralnega imunskega stikala) na citotoksičnih limfocitih. Protein izzove odsotnost pričakovanega imunskega odziva na

antigen in proliferacije Tc. Če so v drugi fazi zdravljenja tumorja posegli po protitelesih, usmerjenih proti PD1L, so v številnih primerih (ne pa pri vseh) dosegli dober terapevtski izid. To nakazuje, da je pri infuziji citotoksičnih limfocitov, specifičnih za določene tumorske antigene, smiselno uporabiti terapevtska protitelesa iz skupine zaviralcev imunskih kontrolnih točk. Kjer zdravljenje s tovrstnimi biološkimi zdravili ni bilo uspešno, so raziskovalci opazili, da je tumor v bistveno manjšem obsegu izražal MHC I, s čimer je uspešno preslepil imunski sistem. Ob manjšem izražanju te molekule Th celica ne prepozna tumorskega antigena. Raziskava razkriva več načinov, kako se tumorske celice izmikajo prepoznavanju s strani imunskega sistema, in nakazuje potrebo po personaliziranem zdravljenju rakavih obolenj.

Prirejeno po članku: Effern M in sod. (2020). Adoptive T cell therapy targeting different gene products reveals diverse and contextdependent immune evasion in melanoma. Immunity 53: 1–17.

VIRI

Revolucije zahtevajo strast.

NM-184-2019-PHC

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

16

Informacija pripravljena: april 2020.

Samo za strokovno javnost.

DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

IZ STROKE

Oksidativni stres in nosečnost Avtorica: Lara Jasenc I Recenzent: prof. dr. Joško Osredkar, spec. med. biokem.

Nosečnost je fiziološko stanje povišanega oksidativnega stresa, obseg katerega je odvisen od tvorbe kisikovih reaktivnih spojin in od učinkovitosti antioksidantnega sistema. Kisikove reaktivne spojine imajo pomembno vlogo v reprodukcijskem ciklu ženske ter pri razvoju ploda in posteljice, saj sodelujejo v mnogih signalnih poteh. Spremenjeno oksidativno ravnotežje, v korist kisikovih reaktivnih spojin, pa lahko vodi v nastanek razvojnih motenj zarodka in do drugih zapletov v nosečnosti. Ključno vlogo pri tem imajo označevalci oksidativnega stresa, ki omogočajo pravočasno prepoznavanje in ovrednotenje povišane ravni oksidantov ter ugotavljanje njihove povezave z zapleti v nosečnosti.

OKSIDATIVNI STRES

NOSEČNOST IN OKSIDATIVNI STRES

Pri oksidativnem stresu gre za stanje neravnovesja med oksidanti in antioksidanti na škodo le-teh. Za porušeno ravnovesje je lahko odgovorna prekomerna produkcija reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) ali znižana antioksidantna kapaciteta. V fizioloških razmerah je zmerna prisotnost ROS potrebna, saj sodelujejo pri fagocitozi, apoptozi, v različnih celičnih signalnih poteh, so tudi prva obrambna linija pri vnetnem odgovoru na patogene mikroorganizme.

Nosečnost je definirana kot stanje povišanega oksidativnega stresa. Gre za obdobje obsežnih fizioloških sprememb, ki obsegajo anatomske in hormonske spremembe ter spremembe metabolizma.

Pri zdravi nosečnosti je razmerje med fiziološkimi in metaboličnimi zahtevami ter potencialno škodljivimi učinki ROS ustrezno uravnavano

Težave nastanejo, če se tehtnica prekomerno prevesi na stran oksidantov oziroma ROS, ker ti reagirajo s celičnimi proteini, lipidi, nukleinskimi kislinami in/ali ogljikovimi hidrati. Posledica oksidativnih poškodb celičnih makromolekul je porušenje ravnotežja v celici. Če so poškodbe ireverzibilne, vodijo celico v apoptozo (1).

Tabela 1: Reaktivne kisikove zvrsti. Prirejeno po (2).

Prisotnost zmerne količine ROS je pri ženskah v rodni dobi pomembna, saj ti sodelujejo v signalnih poteh reproduktivnega cikla, pomembni so v procesu folikulogeneze, pri zorenju oocita, delovanju rumenega telesca in miometrija. Sodelujejo tudi v procesu embriogeneze, implantacije zarodka in pri fetoplacentnem razvoju.

Med nosečnostjo organizem potrebuje dodatno energijo in hranila, da sta omogočena ustrezna rast in razvoj tkiv. Povečanje bazalnega metabolizma in posledično povečana poraba O2 ter aktivnost dihalne verige dvignejo raven nastalih ROS. Metabolično zelo aktiven organ, kjer med nosečnostjo nastaja največ ROS, je z mitohondriji bogata posteljica (2). Posteljica je pomemben vmesnik med krvnim obtokom matere in fetusa, saj prenaša kisik in različne

17

IZ STROKE

metabolične substrate ter neposredno uravnava intrauterino oksidativno ravnotežje.

Oksidativni stres, povišan nad fiziološko mejo, ima lahko negativne posledice za reproduktivne procese in razvoj nosečnosti. K povišanemu oksidativnemu stresu v nosečnosti lahko prispevajo tako endogeni dejavniki kot dejavniki okolja. Če je nivo ROS povišan med razvojem zarodka, ploda ali posteljice, to lahko vodi v nepravilen razvoj in zaplete v nosečnosti.

Oksidativni stres lahko povzroči poškodbe bioloških makromolekul v obdobju razvoja ploda, lahko pa vpliva na izražanje genov s spremenjeno signalizacijo v celici. Znani zapleti, povezani z oksidativnim stresom, so preeklampsija, znotrajmaternični zastoj v rasti, spontane prekinitve nosečnosti, prezgodnji porod, nizka porodna teža. Oksidativni stres med nosečnostjo povezujejo tudi s pojavom nekaterih kroničnih obolenj, kot so dislipidemija, inzulinska rezistenca in hipertenzija, ki se razvijejo kasneje v življenju. Ker je oksidativni status v nosečnosti ključnega pomena za razvoj bolezni v odrasli dobi, je določanje in preprečevanje oksidativnega stresa v prenatalnem obdobju zelo pomembno.) Pri nagnjenosti k oksidativnemu stresu in zapletom v nosečnosti imajo pomembno vlogo polimorfizmi antioksidantnih encimov, nezadosten vnos mikronutrientov in prisotnost metaboličnih nepravilnosti pri materi (npr. diabetes) (1, 2).

stalnega poteka procesov in spreminjanja sistem ni homogen in lahko dobimo le približno oceno stanja.

Metoda izbora za določevanje ROS je najpogosteje kar določanje sekundarnih produktov oksidacije lipidov, proteinov in DNA, ki nam omogočajo posredno oceno oksidativnega statusa. Ena izmed možnosti je tudi določanje produktov, ki nastanejo ob interakciji ROS z makromolekulami.) Lažje kot določanje oksidativnega statusa je oceniti antioksidantni status, saj lahko merimo aktivnosti posameznega antioksidanta ali kot celokupni antioksidantni status (1, 2).

Določanje poškodovanih proteinov Zelo zanesljiv pokazatelj oksidativne prevlade v telesu je prisotnost karbonilnih produktov, ki jih navadno dokazujemo spektrofotometrično v prisotnosti 2,4-dinitrofenilhidrazina. Vse večjo vlogo pri dokazovanju karbonilnih produktov pridobivajo tudi tehnike, kot so ELISA, Westrn blot in dvodimenzionalna elektroforeza.

Oksidativne spremembe proteinov lahko zaznamo tudi prek specifičnih sprememb na posameznih aminokislinah. V vzorcu po navadi določamo različne derivate aminokislin, ki nastanejo po reakciji s specifičnim radikalom, primer sta nitrotirozin in ditirozin.

Naslednje produkte nato dokazujemo s pomočjo ELISE ali pa s sklopitvijo tekočinske/plinske kromatografije z masno spektroskopijo (3, 4).

OCENA OKSIDATIVNEGA STRESA IN DIAGNOSTIKA

Določanje lipidne peroksidacije

Zaradi svoje kratkoživosti in omejene difuzije so ROS v bioloških sistemih težko merljivi. Hkrati zaradi

Prisotnost lipidne peroksidacije lahko ocenimo z določanjem konjugiranih dienov, ki nastanejo po

Tabela 2: Prirejeno po (1, 3, 5, 6, 7).

18

IZ STROKE

Slika 1: V reakciji malonil aldehida in tiobarbiturne kisline nastane kromogeni kompleks

preureditvi kemijskih vezi po interakciji nenasičenih maščobnih kislin z radikali, z določanjem primarnih produktov peroksidacije ali z določanjem različnih sekundarnih produktov.

Primer dokazne reakcije za malonil aldehide: karbonilna skupina malonil aldehida reagira s tiobarbiturno kislino v kromogeni kompleks, ki ga dokazujemo spektrofotometrično.

Določanje oksidacije DNK Med purinskimi in pirimidinskimi bazami je gvanin najdovzetnejši za oksidacijo. V reakciji s hidroksilnim radikalom nastane 8-hidroksigvanozin, ki ga določamo za oceno oksidativne okvare DNK. Ker so oksidirane nukleinske baze dokaj topne v vodi, se v nespremenjeni obliki izločajo v urin, lahko pa jih določamo tudi v serumu in tkivu. Metoda izbora za kvantitativno določitev je kompetitivna ELISA ali kombinacija kromatografske tehnike z masno spektroskopijo (1).

Določanje statusa antioksidantov

no vsoto vseh antioksidantnih snovi. Z analizo ekspresije genov, ki kodirajo za posamezni encim, lahko spremljamo izražanje encimov v posameznem tkivu. Največkrat pa določamo kar aktivnost encima.

Običajno se pri tem poslužujemo različnih modifikacij spektrofotometrije.

Poleg posameznih antioksidantov lahko merimo tudi celokupni antioksidantni status. Velika prednost tega pristopa je, da lahko izmerimo celokupno aktivnost vseh prisotnih antioksidantov v vzorcu. Metoda izbora je FRAP (ferric reducing ability of plasma) in temelji na merjenju redukcije železa ob prisotnosti antioksidantov (1).

ZAKLJUČEK Pogosti zapleti v nosečnosti nas spodbujajo k iskanju njihovih vzrokov in označevalcev, ki nas bodo na tveganje opozorili. Ker ima porušeno oksidativno ravnovesje v nosečnosti in pri nekaterih njenih zapletih ključno vlogo, je pomembno, da temu področju namenimo dovolj pozornosti in s tem preprečimo morebitne nepopravljive posledice. Vedno več je raziskav, ki temeljijo na iskanju novih informacij v zvezi s fiziološkim stanjem oksidativnega stresa v nosečnosti in poskušajo potrditi povezave z nekaterimi patofiziološkimi stanji, ki jih oksidativni stres povzroča. Za prihodnost upamo, da nam bo razvoj novih označevalcev oksidativnega stresa omogočil še zanesljivejše napovedovanje zapletov in pravočasno ukrepanje.

Sposobnost obrambe telesa pred ROS lahko merimo s statusom posameznih antioksidantov ali kot celokup-

1. Rejc B., Osredkar J., Geršak K., Oksidacijski stres in nosečnost, Farmacevtski vestnik. 2012; 63 (3): (153–161) 2. B. Rejc, Označevalci oksidativnega stresa v drugem trimesečju nosečnosti in ob porodu, Doktorska disertacija. 2016

VIRI

3. Marrocco I., Altieri F., Peluso I., Measurment and Clinical Significance of Biomarkers of Oxidative Stress in Humans. Oxidative Medicine and Cellular Longevity. 2017 4. Puttabyatappa M., Banker M., Zeng L., Goodrich J. M., Domino S. E., Dolinoy D. C., Meeker J. D., Pennathur S., Song P. X. K., Padmanabhan V., Maternal Exposure to Environmental Disruptors and Sexually Dimorphic Changes in Maternal and Neonatal Oxidative Stress, The Journal of clinical endocrinology and metabolism. 2020; 105 (2) 5. Mier-Cabrera J., Genera-García M., Jara-Díaz J., Perichart-Perera O., Vadill-Ortega F., Hernández-Guerrero C., Effect of vitamins C and E supplementation on peripheral oxidative stress markers and pregnancy rate in women with endometriosis; International Journal of Gynecology and Obstetrics. 2008 (100), 252–256 6. Jiang Z., Hunt James V., Wolff Simon P., Ferrous ion oxidation in the presence of xylenol orange for detection of lipid hydroperoxide in low density lipoprotein; Analytical Biochemistry. 1992, Volume 202, Issue 2, 384–389 7. Sakai K., Kino S., Masuda A., Takeuchi M., Ochi T., Osredkar J., Rejc B., Gersak K., Ramarathnam N., Kato Y., Determination of HEL (Hexanoyl-lysine adduct): a novel biomarker for omega-6 PUFA oxidation; Subcell Biochem. 2014; 77: 61–72

19

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo!

Teja Gošek in Eva Topler

Javna kampanja Za kožo zdravo, izberi zaščito pravo! je nastala na pobudo študentk kozmetologije.

Cilj kampanje je bil ozaveščanje javnosti o negativnih posledicah, ki jih na nas pusti sonce, in načinih, kako se pred njimi zaščititi. Same smo že med študijem dobile ogromno informacij o sončenju, UV žarkih in kremah za zaščito pred soncem. Zdelo se nam je prav, da to znanje ponesemo naprej, s tem pa pripomoremo k bolj kakovostnemu in zdravemu življenju. Sprva smo želele kampanjo izvesti v fizični obliki s stojnicami in strokovnimi predavanji, a nam je načrte prekrižala pandemija koronavirusa. Kozmetologinje pa vseeno nismo obupale in smo kljub temu izvedle kampanjo, čeprav v malo drugačni izvedbi.

Pravijo, da našo generacijo zaznamujejo računalniki, telefoni in spletna omrežja. Kozmetologinje smo se odločile, da našo »zasvojenost« obrnemo v svoj prid in kampanjo v teh izrednih okoliščinah izvedemo prek spleta. Po tehtnem premisleku je padla odločitev, da na Facebooku organiziramo javni dogodek, gradivo pa smo objavljale tudi na Instagram profilu ŠSSFD. Kmalu smo ugotovile, da je tematik, ki bi jih bilo potrebno obdelati, veliko in bi bilo zato najboljše, da kampanjo razširimo kar na cel teden. Stekle so obsežne priprave, pogovori, zbiranje gradiva in pisanje člankov, 25. maja pa smo si končno oddahnile, ko je zjutraj izšla prva objava. Vsak dan je zaznamovala določena tema, ki smo jo obogatile z izbranimi prispevki.

Ponedeljek je bil namenjen predstavitvi kampanje.

Izdelale smo letak, s katerim smo povzele bistvo celotnega tedna, in sledilce povprašale o njihovem načinu zaščite pred soncem.

V torek je bil naš cilj razbijanje mitov o sončenju. Ker vemo, da je včasih težko ločiti med zanesljivimi in lažnimi informacijami, smo se odločile, da izberemo najbolj udarne in pogoste neresnice ter jih enkrat za vselej obrazložimo.

Osrednji del kampanje je bila sreda, saj smo na ta dan obeležile svetovni dan krem za zaščito pred soncem.

20

Spomnile smo se prve sončne kreme, ki se je pojavila na tržišču, potem pa tudi razvoja in nadgradenj, ki jih je uvedla kozmetična industrija. Govorile smo tudi o UV filtrih, ki so najpomembnejša sestavina krem za zaščito pred soncem, oznakah, ki jih najdemo na embalaži, in pravilni uporabi teh krem. Pridružile smo se mednarodnemu izzivu na Instagramu, kjer smo sledilce spodbujale k objavi slike kreme za sončenje s ključnikom #SunScreenDay. V četrtek smo se posvetile negativnim vplivom UV žarkov na naše telo. Ker je teh veliko, smo izbrale najpogostejše in najnevarnejše učinke ter predstavile nekaj najpomembnejših dejstev o njih.

Kampanjo smo zaključile v petek s predstavitvijo skupine izdelkov, ki nam omogočajo porjavitev brez

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

izpostavljanja soncu – samoporjavitvenih izdelkov.

Pogledale smo, na kakšen način delujejo in katere so glavne razlike med njimi. Objavile smo tudi nekaj nasvetov za izbiro ustrezne kreme za zaščito pred soncem glede na značilnosti in potrebe kože.

Kampanjo smo popestrile s tremi nagradnimi igrami.

Na Facebooku je potekala celotedenska nagradna igra, kjer so sodelujoči v komentar zapisali, kako se zaščitijo pred soncem. Podobna nagradna igra je potekala na Instagramu, le da tokrat v obliki storyja. V četrtek smo objavile kviz, na katerem so se lahko sledilci in sledilke preizkusile v pridobljenem znanju.

Kampanja je presegla naša pričakovanja, saj je dosegla mnogo sledilcev in požela pohvale s strani študentov FFA in zunanjih opazovalcev. Del gradiv smo prevedle v angleščino in ga posredovale EPSI, s tem pa bo naše delo doseglo tudi študente in študentke tujih fakultet.

Kljub temu, da je od zaključka kampanje minilo le nekaj mesecev, že pridno snujemo načrte za prihodnost in upamo, da jih bomo kmalu uspele uresničiti.

KF_Oglas_A5_Lezeci_01-2018.qxp 18/01/2018 15:37 Page 1

Pot do zdravja Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.

Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov. Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem. S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

www.kemofarmacija.si

21

NA POGOVORU

Prof. dr. Borut Božič, mag. farm., spec. med. biokem.

Luka Potočnik

V tokratni izdaji Spatule se bomo pogovarjali z rednim profesorjem doktorjem Borutom Božičem, ki na Katedri za klinično biokemijo že vrsto let opravlja raziskave na področju avtoimunskih bolezni. Zanimajo ga predvsem molekularne interakcije v imunskem sistemu ter specifičnost prepoznave antigenov in seveda afiniteta protiteles.

Najprej bi vas želel prisrčno pozdraviti. Kako ste se odločili za to fakulteto in za ta poklic? Kaj vas je pripeljalo do tolikšne želje po spoznavanju človeškega imunskega sistema v letih po opravljenem študiju?

Hvala za povabilo na razgovor, pa čeprav poteka v »virusnih« okoliščinah prek elektronskih medijev.

Vedno sem bil radoveden, zanimalo me je veliko stvari, tako da sem imel v gimnazijskih letih kar nekaj težav pri usmerjanju na univerzitetni študij. Ob iskanju prave poti nisem ločeval med družboslovjem, humanistiko, naravoslovjem ali tehniko. Nihal sem med kemijo in biologijo. Še posebej me je privlačilo področje, kjer se stikata – ko iz znanih kemijskih reakcij preidemo v žive sisteme, toda brez metafizike. Ampak kemija mi je bila premalo živa (biokemija še ni bila tako močno prisotna), biologija pa takrat ni predstavljala neke dobre poklicne poti – o molekularni biologiji še ni bilo slišati, o novih bioloških zdravilih prav tako ne. Po primerjavi predmetnikov različnih študijskih programov sem ugotovil, da združuje program farmacije dosti kemijskih in bioloških ter fizioloških znanj, hkrati pa je vseboval takrat tudi filozofijo in sociologijo. Potem je prišla še možnost štipendije prek sklada Zavoda za razvoj farmacije in analizo zdravil. Ne bom trdil, da me je veselilo vse, kar sem moral poslušati in znati v času študija, je pa res, da sem vrednost nekaterih znanj (predmetov) spoznal

22

šele precej po diplomi in pri različnih delodajalcih.

Z imunologijo sem se vsebinsko srečal prvič v času diplome. Temo mi je predlagal takratni industrijski štipenditor, ki ga je zanimala možnost vpeljave ehinacije (ježeglavke, ameriškega slamnika) v izdelke. Ker takrat ni bilo jasne ločnice med rodovi ehinacej in rudbekij, sva s kolegom delala vzporedni diplomski nalogi na Katedri za farmakognozijo pri zasl. prof. Bohincu o njihovem kemizmu. Po pol leta eksperimentiranja je bilo materiala za diplomi dovolj, ampak midva sva želela kaj več, zato naju je mentor povezal z dr. Irgoličevo in prof. Bohinjčevo na Zavodu za transfuzijo krvi. Tam smo začeli testirati vpliv ekstraktov na limfocite s pomočjo limfocitotoksične reakcije. Za tisti del diplomske naloge so bili poleg novih eksperimentalnih pristopov značilni dolgi iskrivi pogovori o imunskem sistemu, prepoznavanju in komunikaciji med celicami, pa tudi o širših vprašanjih znanosti, ki so se pogosto zavlekli v večer. Odprl se mi je nov svet. Toda čeprav sem se zaposlil pri štipenditorju, ki mi je dal temo, področja diplome na svojem prvem delovnem mestu nisem mogel razvijati.

Kot tehnolog v proizvodnji sem se usmeril v tehnologijo poltrdnih izdelkov in v veterinarska zdravila, kot farmacevt pa sem tudi precej potoval po Jugoslaviji in tujini za strokovno promocijo izdelkov in svetovanje. Ampak želja po poglobljenem

NA POGOVORU

raziskovanju me ni zapustila, k čemur so pripomogli tudi razgovori z akademikom dr. Zupančičem, ko sva skupaj na terenu botanično kartirala (popisovala značilne rastlinske združbe) mrazišča po Sloveniji.

Tako sem se odločil za spremembo službe – redno zaposlitev sem zamenjal za začasno kot mladi raziskovalec na Oddelku za revmatologijo Interne klinike UKC Ljubljana. V okviru tega sem opravil znanstveni magisterij iz temeljnih medicinskih znanj – imunologije in doktorat iz klinične imunologije na Medicinski fakulteti naše Univerze. V treh letih sem bil skupno osem mesecev na Nizozemskem pri prof.

Van Venrooiju, takrat enem vodilnih strokovnjakov v serologiji in študiju molekulskih procesov pri avtoimunskih boleznih. Pri raziskovalnem delu in interpretaciji rezultatov ter možnih razlagah procesov sem ugotavljal velike vzporednice med pojavi na ravni molekul in na ravni ljudi, kjer pregovorno velja, da sta zmeraj potrebna dva.

Kot študent farmacije sem vas sprva spoznal pri predmetu Instrumentalna farmacevtska analiza in nato pri izbirnem predmetu Instrumentalne analizne metode v farmaciji, kjer ste razlagali o Instrumentaciji imunokemijskih reakcij. Za trenutek ste z nami delili vaše začudenje in pozitivno presenečenost nad vsemi človeškimi napredki v tehnologiji – od radia, pristanka na Luni do optičnih diskov in nato USB-jev. Zanima me, koliko je miniaturizacija imunskih tehnik prisotna pri nas. Ali se lahko Slovenija in FFA s svojim biomedicinskim laboratorijem, ki služi za bolj zapletene analizne postopke, primerja z večjimi in bolj razvitimi

Delo v King's College - Saint Thomas Hospital v Londonu

državami v hitrostih analiz, njihovi sodobnosti, občutljivosti in seveda velikosti oziroma majhnosti volumna vzorcev? Če je odgovor da, me zanima, kakšno občutljivost detekcije analita v vzorcu smo dosegli?

Odgovor ni niti da, niti ne. Je bolj podoben poletu na Luno. Kot človeštvo smo Luno dosegli. Vendar to ne pomeni, da je pristop zdaj rutina, pa tudi potrebe ni, da bi vsak šel nanjo. Enako je pri občutljivosti metod. V Sloveniji imamo tehnike oziroma izpeljane metode, s katerimi določamo celo posamično molekulo. V okviru mentoriranja doktorandom sem tudi sam uporabljal nekatere od njih – na primer mikroskopijo na atomsko silo na IJS pri prof. Škarabotu v skupini akademika Muševiča, kjer sem bil spet blizu kristalografiji, ali površinsko plazmonsko resonanco pri prof. Anderluhu na KI. Laboratorij za molekularno diagnostiko na FFA je diagnostični laboratorij, ki deluje skladno s Pravilnikom o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine. Tu je najpomembnejše, da dobimo klinično uporaben rezultat.

Pri tem je včasih prevelika analizna občutljivost celo nezaželena. Če namreč ugotovimo, da so v krvi prisotna avtoprotitelesa v zelo nizki koncentraciji, je to lahko čisto normalen in naraven pojav, ki ima nizko klinično uporabno vrednost (ki je kombinacija diagnostične specifičnosti in diagnostične občutljivosti). Kaj je zelo nizka koncentracija, je odvisno od več dejavnikov, vključno s starostjo preiskovanca, pa tudi z molekulsko specifičnostjo tistega »srečanja« dveh molekul, o katerih sem prej govoril.

V laboratoriju na fakulteti izvajamo preiskave, ki ne opredeljujejo urgentnih stanj, zato izredna hitrost izvedbe ni pričakovana. Pomembnejša je zanesljivost, saj se genetskih preiskav tega tipa praviloma ne ponavlja in bi napačen rezultat ključno vplival na terapijo na daljši rok in bi lahko izpostavil bolnika hudim tveganjem za zdravje. Za razliko od klasičnih biokemijskih diagnostičnih preiskav, ko praviloma merimo zvišane ali znižane koncentracije, se pri genetski diagnostiki osredotočamo na prisotnost nukleotidnega zaporedja v genih. Ker nukleinske

23

NA POGOVORU

kisline iz vzorca lahko pomnožimo, je sama meja detekcije manj pomembna kot na primer pri analizi proteinov, kjer smo omejeni s količino proteina v vzorcu. V naravi namreč ni procesov pomnoževanja proteinov, ki bi jih lahko prenesli v laboratorijsko prakso.

V prispevkih za letošnji Farmacevtski vestnik, katerega prva številka je bila posvečena sami FFA, ste vi, prof. dr. Bojan Doljak in prof. dr. Julijana Kristl razlagali o vzpostavljanju evropskega modela izobraževanja na FFA. Na koncu ste navedli, da smo s tem sistemom dosegli pričakovanja ob upoštevanju slovenskih potreb zaposlovanja.

Od delodajalcev stalno prejemate informacije o usposobljenosti novih generacij diplomantov, ki so po magisteriju vstopili na trg dela. Kako deluje ta komponenta sistema izobraževanja študentov na FFA? Kakšno je vaše mnenje o programu praktičnega usposabljanja – ali bi ga na kakršenkoli način spremenili? Študij farmacije mora slediti osnovnim izhodiščem za reguliran poklic farmacevta na ravni EU. Vendar je treba vedeti, da se v Evropi velika večina farmacevtov zaposli v lekarništvu in komaj kakih 10 % v industriji zdravil – pri tem so mišljena vsa štiri industrijska področja: raziskave in razvoj, proizvodnja, analitika in zagotavljanje kakovosti, trženje in prodaja, torej so zajeta v industrijski del farmacije tudi vsa predstavništva in mreža veledrogerij. Temu obsegu zaposlovanja v lekarništvu je prilagojena tudi uredba za regulirane poklice – predvsem lekarniškemu farmacevtu. Industrijsko področje farmacevtov se pretežno šteje kot specializacija po študiju. V okviru EU-projektov PHARMINE (farmacija v Evropi) in PHARQA (zagotavljanje kakovosti v izobraževanju in usposabljanju farmacevtov v Evropi) smo najprej povzeli stanja po različnih državah, nato analizirali primerljivost študijskih programov in končno izvedli večstopenjsko Delfi analizo mnenj nekaj tisoč farmacevtov v Evropi. Vključili smo lekarniške, bolnišnične, industrijske, akademske in drugje zaposlene (regulatorni organi, laboratorijska medicina itd.) farmacevte in študente farmacije. Tako smo pridobili nabor kompetenc, ki se farmacevtom zdijo pomembne za njihovo področje zaposlitve. Ob tem

24

smo se soočili z zelo zanimivim, pa tudi zaskrbljujočim razumevanjem vloge in pomena posameznih sestavin farmacevtskih učnih programov, pa celo same vloge farmacevta. V programu ULFFA so res nekatera področja manj obsežna kot v primerljivih državah brez farmacevtske industrije, vendar je v našem programu močneje zastopan aktivni raziskovalni vidik, ki ga marsikje v tujini ni. Pa čeprav študenti tega skozi vaje pogosto ne občutijo. Za naše razmere je nujno izobraziti študente za zaposlovanje v industriji že v prvih petih letih študija in ne šele skozi specializacije. Konec koncev se v Sloveniji zaposli v industriji kar okoli 45 % diplomantov.

Ironično, če ne še kaj drugega, je, da imamo strokovni izpit za samostojno delo v zdravstveni dejavnosti, da pa kljub PU v lekarnah potrebujemo še dodatno usposabljanje za lekarniško licenco, po drugi strani pa se s tem strokovnim izpitom lahko zaposlimo v diagnostičnem laboratoriju brez usposabljanja – edina možnost je preskusna doba, ki pa je namenjena preverjanju in ne usposabljanju. Dodatna težava je, ker je usposabljanje predvideno v šestih mesecih, kar je več kot pa en semester, ki traja 21 tednov z izpitnim obdobjem vred. To otežuje organizacijo praktičnega usposabljanja ob upoštevanju, da gredo študenti petega letnika na PU v dveh polovicah – v zimskem in poletnem semestru. Nekatere države razpršijo PU v več letnikih, celo od prvega dalje, nekatere so z nacionalnim pristopom omogočile del PU opraviti v drugih delovnih okoljih farmacevta. Zelo moram pohvaliti ekipo na FFA, ki vodi in organizira PU. Ampak na ravni EU zadeve še zdaleč niso optimalne. Pa tudi na nacionalni ravni ne, saj imamo vsakih nekaj let nerazumevanje s strani regulatornega organa, kdo izvaja, v čigavem imenu in kako se izvaja strokovni izpit. Podzakonski akti namreč ne sledijo celovito spremembi zakonodaje, ki je ukinila pripravništvo, uvedla PU v čas študija in zagotovila, da je z dnem zagovora farmacevt usposobljen za samostojno delo v zdravstvu. To izhaja iz evropske direktive za regulirane poklice, pri čemer je strokovni izpit naša slovenska posebnost. Ob uvajanju sistema plač v javnem sektorju smo ga zadržali tudi zato, ker smo na ta način v kolektivni pogodbi zagotavljali možnost višjega izhodišča za farmacevta z utemeljitvijo, da je za zaposlitev obvezen državni izpit.

NA POGOVORU

Med opravljanjem dela dekana FFA ste se udeležili razprave Stati in Obstati, kjer ste kritizirali racionalizacijo infrastrukture in človeških virov ob izvajanju pedagoške aktivnosti. Med drugim ste omenili, da je že takrat oziroma ob bolonjski reformi obseg dela na FFA narasel, financiranje iz javnih sredstev pa upadlo. To ste poimenovali prehod iz območja racionalizacije dela v področje upadanja kakovosti. Po vašem mnenju je možen najslabši scenarij, kjer evropske partnerice ne bi več priznavale programa izobraževanja farmacevtov, glede na direktive, če bo javno financiranje še naprej tako omejeno. Ali se je od takrat stanje financiranja izboljšalo? Kako vidite možne posledice recesije za zaposlene na fakulteti, če predvidevamo, da ureditev področja financiranja znanosti in izobraževanja nekako uide odločevalcem v Bruslju ali doma?

Kar zadeva financiranje visokega šolstva, smo na nominalni ravni šele leta 2019 prišli na raven izpred krize, torej 2011. Realno pa smo še daleč od tega.

Dejansko za podaljšanje študija iz štirih na pet let ob bolonjski reformi, ki je bila v prvi vrsti odločitev politike, nismo na Univerzi dobili niti centa več. Nato pa je leta 2012 čez noč sledilo še zmanjšanje sredstev za petino. Pa vi povejte, ali je možno zagotoviti enako kakovost ob takem zmanjšanju sredstev in hkratnem podaljšanju študija? Saj nismo prej metali denarja skozi okno, da bi ga tudi ob zmanjšanju zadoščalo!

Programe smo na FFA akreditirali v letih 2006– 2008. Predvideli smo seminarje v treh skupinah farmacevtov po 50, vaje v skupinah po 10–13, za LBM pa celo po 5 zaradi dela z biološkim materialom v realnih razmerah medicinskih laboratorijev, kjer niti ni

Ni vsak padec katastrofa

prostora za več študentov. Če pogledamo današnjo izvedbo, so razlike med akreditiranim in izvedenim programom očitne. Z veliko zavzetostjo zaposlenih in ob velikem razumevanju in sodelovanju študentov smo sicer uspeli zadržati kakovost na ravni, ki je zadoščala za podaljšanje akreditacije, zadržali smo tudi močno raziskovalno noto. Vendar minimum ni dovolj za tisto, kar naj bi vleklo slovensko družbo naprej. Pogosto slišimo, da je univerza avtonomna in da je od nje odvisno, kako deli sredstva med področja.

Toda kako si lahko avtonomen pri spodbudah, če dobiš komaj za preživetje? Optimizem je vlila novela zakona o visokem šolstvu, ki je predvidevala dvig proračunskih sredstev za visoko šolstvo in znanost iz obstoječih 0,56 % na 1 % BDP. Toda že ob sprejetju zakona je bila ta perspektiva naravnana na 15 let, ki pa se v nadaljevanju kljub manjšim dvigom sredstev v zadnjih dveh letih oddaljuje od cilja. Obseg sredstev za visoko šolstvo se kljub majhni nominalni rasti ne približuje cilju 1 %, temveč se od njega oddaljuje.

Seveda bo padec BDP zaradi epidemije to razmerje navidezno dvignil ob nominalno enakem obsegu za visoko šolstvo. Ampak to ni tisto, kar kot družba potrebujemo.

Med vašimi bolj znanimi zanimanji in raziskavami je seveda proučevanje antifosfolipidnih protiteles.

V oddaji Podobe znanja ste dejali, da je življenjska doba pacientov po odkritju bolezni sistemskega lupusa erythematosus kar za nekajkrat narasla.

Poudarili ste pomen ustrezne laboratorijske diagnostike avtoimunskih protiteles. Kakšne konkretne spremembe so se pojavile na tem področju, da sta postala detekcija tovrstnih protiteles in zdravljenje te bolezni učinkovitejša?

Res se je z raziskavami na področju serologije in uvedbo avtoprotiteles v laboratorijsko diagnostiko bistveno povečala zgodnja diagnostika vrste sistemskih avtoimunskih bolezni, še posebej vezivnotkivnih, ki imajo v zgodnjih fazah podobne in prekrivajoče se znake in simptome. Tako se je za nekajkrat podaljšal čas od postavitve diagnoze sistemskega lupusa eritematozusa (SLE) do prezgodnje smrti, saj je zaradi boljše laboratorijske diagnostike zgodnje odkritje bolezni omogočilo učinkovitejšo terapijo in blažitev agresivnega poteka bolezni. Če upoštevamo, da za

25

NA POGOVORU

SLE zbolevajo predvsem ženske v zgodnjem rodnem obdobju, pomeni tem bolnicam roditi otroke in videti njihov razvoj neprecenljivo vrednost. Seveda se razvoj z zgodnjo diagnostiko ni ustavil. Uvedba sodobnih bioloških zdravil je marsikomu postavila življenje z glave spet na noge. Ampak za antifosfolipidna protitelesa je mogoče celo bolj poveden primer obvladovanja ponavljajočih se spontanih splavov pri sicer zdravih nosečnicah. Metodo za določanje sem uvajal v okviru raziskovalnega dela kot mladi raziskovalec in jo skupaj s sodelavci ustrezno prilagodil in ovrednotil za rutinsko delo v laboratorijski diagnostiki. Od zbiranja posamičnih vzorcev za rutinsko preiskavo enkrat mesečno pred trideset leti se je do danes razmahnila v vsaj tri variantne izvedbe (klasična antikardiolipinska ELISA, ELISA za protitelesa proti beta2 glikoproteinu 1 in ELISA za protitelesa proti kompleksu fosfatidilserina in protrombina), ki se dnevno izvajajo. Seveda je bilo z raziskovalnega dela za to potrebno precej več kot pa en magisterij ali doktorat. Ampak z vidika uporabnosti v laboratorijski diagnostiki to pomeni samo v Sloveniji na stotine srečnih družin, saj pri prisotnih tovrstnih avtoprotitelesih večinoma zadošča sorazmerno enostavna in varna antiagregacijska oziroma antikoagulacijska terapija, da se nosečnost uspešno pripelje do konca. Žal ne pomaga vsem, še vedno težko obvladujemo katastrofno obliko antifosfolipidnega sindroma, ki ima zelo visoko umrljivost, zato se raziskovalno delo na tem področju nadaljuje. Še vedno je eden od pomembnih dejavnikov razumevanje, zakaj se ta protitelesa lahko vežejo na različne plazemske proteine ali njihove komplekse s fosfolipidi. Sposobnost tvorbe vodikovih vezi z aminokislinami hipervariabilne regije teh protiteles očitno prevlada nad nujno fizično skladnostjo nalegajočih se površin elektronskih oblakov molekule protitelesa in antigena, torej paratopa in epitopa. To smo sicer dokazali, nam pa ne pomaga kaj dosti za ločevanje med verjetno različnimi vzroki nastanka cele družine tako imenovanih antifosfolipidnih avtoprotiteles, saj ne moremo prek temeljnih termodinamskih zakonitosti. Še vedno velja, da naravo opazujemo, njenih principov pa ne moremo spreminjati.

26

S sodelavci ste maja 2015 v reviji Journal of Immunology Research objavili vaše ugotovitve pri opazovanju razširjenosti antifosfolipidnih protiteles oziroma antifosfatidilserinskih in antiprotrombinskih protiteles pri pacientih z obporodnimi zapleti. Videli smo, da raznim strokovnjakom končno uspeva dokazati korelacijo med različnimi vrstami protiteles, vpletenimi v patofiziološke procese pri porodu, in posameznimi zapleti. Opozorili ste, da tovrstne raziskave zahtevajo kohortne študije z veliko večjim številom pacientov. Ali imate namen v prihodnosti še nadaljevati z iskanjem protiteles, ki prispevajo k tako neugodnim izidom pri porodu? Katere odgovore trenutno iščete na katedri?

Moram poudariti, da raziskovalno delo na področju antifosfolipidnih avtoprotiteles poteka v Laboratoriju za imunologijo revmatizma Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana, kjer sem začel svojo raziskovalno pot in kjer sem od prihoda na FFA pred 15 leti še vedno dopolnilno zaposlen.

Pomembno je, da opazimo nek pojav, ga opišemo in umestimo v drugo znanje. Tako bogatimo skupno znanje in vedenje. Druga skupina preiskav je iskanje pravil, za kar potrebujemo večje skupine. Pri eni pacientki smo ob spremljanju antifosfolipidnih protiteles opazili, da se je začel titer manjšati do negativnega izvida, ki pa je sovpadal z vensko trombozo. To je bilo naključno opažanje, ki ga ni bilo mogoče načrtovati. Ko smo opis objavili, so se oglasili še drugi centri s posamičnimi primeri.

Na osnovi analize in primerjav smo ugotovili, da zniževanje titra teh protiteles lahko napoveduje zaplet s trombozo. Protitelesa se iz plazme odstranjujejo zaradi vpletenosti v nastanek tromboze.

Do takih zaključkov ne more priti posamičen center z majhnim številom bolnikov, saj smo pri tem odvisni od naključij. Tisto, kar je pomembno, pa je, da znamo taka naključja dobro opazovati, ustrezno dokumentirati in predstaviti drugim. V medicini se prehod iz izkustvene v znanstveno vedo začne ob sicer naključnem pojavu, ki ga ne moreš predvideti, ga pa z znanstvenimi metodami obdelaš. Pri veliki heterogenosti bolezni, kot je antifosfolipidni sindrom (antifosfolipidna protitelesa + tromboze ali spontani

NA POGOVORU

Na konferenci

splavi) je razpršenost posameznih značilnosti še posebej velika, zato je potrebno sodelovanje – že v okviru zdravstvenega tima (zdravnik, laboratorijski strokovnjak, klinični farmacevt), pa tudi med medicinskimi centri. Še vedno so odprta vprašanja povezave med širokim spektrom kliničnih motenj in heterogenimi avtoprotitelesi – epitopsko, antigensko in afinitetno, preverjanje dodatne vključitve podskupine protiteles proti kompleksu protrombina s fosfatidilserinom v klasifikacijske kriterije antifosfolipidnega sindroma, ugotavljanje mehanizmov delovanja različnih podskupin avtoprotiteles na molekulski in celični ravni. Poleg vsebinskih se soočamo tudi s tehničnimi vprašanji – študij medmolekulskih interakcij v kompleksnih fizioloških razmerah predstavlja velike izzive. In kot je navadno v znanosti, vsak odgovor odpre dve novi vprašanji.

Na fakulteti vas poznamo kot zelo veselo in energično osebo. Kaj vas v življenju pravzaprav navdihuje? Kje najdete tolikšno dobro voljo in nasmejanost? Najverjetneje ste izredno zadovoljni s svojim delom in poslanstvom, ki ste si ga zadali.

A vendar – kako preživite dneve, ko niste zaposleni z raziskavami in predavanji?

Me veseli, da me tako vidite. Odgovor je vezan na tisto večno vprašanje, kaj ali kdo smo – tisto, kar smo prinesli z geni, ali tisto, v kar nas je okolje oblikovalo. Menim, da imamo pri oblikovanju tudi sami pomembno vlogo. Seveda človek ne more iz svoje kože, lahko pa znotraj možnosti gradi in usmerja pozornost v dobro in lepo. Zjutraj se zbudim ob glasbi, preslišim prva poročila, ampak raje pogledam svetlobo dneva, pomislim na ljubljeno osebo ob sebi in na lepe stvari, ki me čakajo tisti dan. Po jutranji toaleti in še pred stoječim zajtrkom se začne službeni del – branje elektronskih sporočil. Ta del je lahko že poln neprijetnih novic, ampak na prej omenjeno podlago mi ne more uničiti dneva. Nekaj let v času dekanovanja, ki je sovpadalo s krizo, prostega časa nisem imel – 11–14 ur dnevno pedagoškega, strokovnega, raziskovalnega in predvsem vodstvenega dela, tudi tri od štirih vikendov mesečno. Ob urejanju okolice doma in vikenda se sicer fizično utrudim, pa vendar psihično sprostim. Najraje polnim baterije s športi in v stiku z naravo. Lani sem bil na malem maratonu, preskusil sem 2,5-kilometrski prosti pad z višine 4200 m, letos sem ležerno užival v pokljuških gozdovih in grapah. Rad opazujem, koliko različnih vrst sinic, od čopaste, plavčka do meniščka, in drugih ptičev pride v krmilnico po zrnje, čeprav sedim samo meter stran. Vesel sem, ker sem zadržal otroka v sebi – radovednost in navdušenje. V odrasli dobi se mora to sicer uravnotežiti z odgovornostjo do ljudi in dela, vendar to ne pomeni, da moramo biti mrki in ves čas nezadovoljni. Seveda je služba naporna, rezultati niso vedno pričakovani, vložek truda ni vedno povrnjen, odnosi niso vedno bleščeči. Toda kateri del bo prevladal, je vendarle precej v naših rokah. Čudovito je videti bele oblake nad Alpami in modro nebo po nevihti, ali poslušati šumenje smrekovega gozda, ko se veter sprehaja skozenj. Navdušujoče je videti žareče obraze mladih ljudi ob prejemu diplome za zaključek študija. Kako čudovit je lahko ta svet!

Kakšne besede bi želeli nameniti študentom, ki se trenutno še izobražujejo na FFA? Ko smo prišli na fakulteto, ste nam prvi dan dajali, da je ta fakulteta »konec maratona«, kjer smo mi izstopali od naših sošolcev v osnovni in srednji šoli po uspehu, in da sedaj k cilju tečemo z najboljšimi. A vendar se je

27

NA POGOVORU

proga spremenila, na njej so drugačne ovire, kot so bile kadarkoli – pouk na daljavo, veliko dela od doma ... Vi se na cilju niste ustavili, ampak ste, kot tudi pogosto omenite, pristopili k vseživljenjskemu učenju, kjer si cilje zastavite sami, tečete pa tudi sami. Ali se bo takšen »maraton« zgodil že nam, ampak malo prej, če bomo morali spremljati predavanja na zaslonih, sami, od doma?

Na trgu dela so na koncu kljub enakim diplomam pomembne individualne značilnosti. Konkurenčnost se kaže na individualni ravni. Pa to ne pomeni boja vsakega proti vsem – konkurenčna prednost v današnjem svetu je tudi sposobnost sodelovanja z ljudmi, s katerimi se mogoče niti ne strinjamo. Visoke ocene odpirajo več vrat, ne zagotavljajo pa same po sebi zadovoljstva in uspeha v službi in življenju. Res je, včasih se pošalim, da sem kot iz Butal (če ne bo znal, bo pa druge učil) – z imunologijo sem se srečal šele ob koncu rednega študija farmacije, zdaj jo pa poučujem celo na doktorskem študiju. Vsekakor se proga spreminja že znotraj iste generacije, kaj šele med generacijami – in to vedno hitreje. Zato vprašanje vseživljenjsko učenje da ali ne sploh ni vprašanje. To je dejstvo. Ne glede na količino znanja ob koncu študija boste v prej kot desetih letih na ravni dobrega tehnika, če se ne boste stalno izobraževali – in to samoiniciativno in tudi stvari, ki vam na kratki rok mogoče ne bodo takoj prinesle točk. Projektno, torej k rezultatom usmerjeno razmišljanje in delovanje je sicer zelo pomembno in koristno, vendar samo po sebi ne zadošča, še posebej, če so projekti majhni ali kratki - tako kot ARRS-ovi po leto ali dve. Za doseganje vizij v življenju potrebujete tudi znanja in pripravljenost za aktivnosti, za katere ni kratkoročnega dobička – ne v času, ne v denarju, ne v pohvalah. Vendar se na dolgi rok to povrne vsaj z zadovoljstvom z lastnim delom in možnostjo večje izbire, kaj delati.

Pandemija je samo ena od situacij, ki nas in vas bodo doletevale v naslednjih letih in desetletjih. Vsekakor vpliva na nekatere ključne odnose med ljudmi.

Ljudje smo socialna bitja in pokazalo se je, da so socialna omrežja zelo pomembna, da pa ne morejo nadomestiti neposrednega stika. Zato so lahko predavanja na daljavo samo ena od oblik dela. Tudi v naslednjem študijskem letu še ne bo kaj bistveno

28

bolje. Smo se pa prav zaradi pandemije soočili s tem vprašanjem – kaj vse je treba imeti za učinkovito delo in študij na daljavo. To je profesionalna dejavnost, ki se ne more meriti z brskanjem po internetu prek mobija z aplikacijami, ki se vsaka dva dni nadgrajujejo samo zato, ker hočejo od nas stalno podatke in ker so narejene tako nestabilno, da ne zdržijo pol leta.

Epidemija covid-19 je dodatna obremenitev pri študiju, ki kljub trudu pedagoških delavcev ni tak, kot bi ga želeli in si ga zaslužili. V takih razmerah je zelo pomembna osebna zavzetost vsakega študenta, da v danih okvirih potegne čim več znanja in veščin iz študija in ne samo minimuma zahtevanih obveznosti.

Za zaključek pa še tradicionalen rafal najljubših.

Kava ali čaj? Raje imam serotonin kot kofein ali tein.

Pijem pa močno sladkan sadni čaj.

Morje ali gore? Oboje – gorništvo in jadranje.

Knjiga ali film? Ko sem imel več prostega časa, sem dosti bral, v pomanjkanju časa je film hitreje »obdelan«.

Mesto ali narava? Narava.

Sladko ali »karkoli prosim, samo tega ne«? Po dobrem bifteku deset mareličnih cmokov in sladica. »U izi« ali akcija? Akcija, čeprav med akcijami rad gledam v nebo ali daljavo na »izi«.

Skupaj ali vsak po svoje? Skupaj; če ni prave družbe, mi pa ni težko iti tudi po svoje.

Napol prazno ali napol polno? Napol polno. ˝Nameri, nato ustreli!˝ ali ˝Streljaj, nato umerjaj!˝? Življenje me je naučilo, da je bolje najprej nameriti in ne najprej streljati; je pa dobro biti pripravljen po namerjanju hitro ustreliti »Rana ura, zlata ura« ali »noč ima svojo moč«?

Zgodaj se vstajam samo za hribovske izlete in za jadranje v sončni vzhod. Med 22.00 in 3.00 zjutraj sem desetletja opravljal pomemben del študijskih, raziskovalnih in drugih službenih opravil.

Najlepša hvala za pogovor in uspešno leto vam želim!

Hvala tudi vam in bralcem, ki so se prebili do sem!

FarFarAway

Matični mleček – nov biomedicinski hit?

Tea Škabić

Nove metode laboratorijske diagnostike, zdravila in terapije z uporabo medicinske konoplje so le nekateri primeri napredka sodobne medicine in farmacije. Znanost se vedno razvija in poleg »sintetičnih zdravil« nenehno odkriva potencial, ki se skriva v rastlinah, pa tudi v živalih. Natanko tako so odkrili matični mleček, ki krasi naslove številnih portalov, spodbuja pa tudi izvedbo mnogih raziskav. Koliko pa pravzaprav vemo o razmeroma novem pripravku, za katerega pogosto slišimo, da »celi vse rane«?

Kaj je matični mleček?

Matični mleček je beli viskozni izloček krmilne in čeljustne žleze čebel delavk (Apis millifera), bolj znan pa je kot »superhrana«, ki se uporablja kot hrana za ličinke, pa tudi čebelje matice. Danes si je slavo pridobil s široko uporabo v biomedicini in zdravju, zdravi prehrani ter tudi kozmetiki.

Sestavljen je iz vode (50–60 %), beljakovin (9–18 %), ogljikovih hidratov (7–18 %) in lipidov (3–8 %), najdemo pa v njem tudi minerale, kot so železo, natrij, kalcij, kalij, mangan in baker, encime, hormone, nukleotide itd. Največji delež beljakovin predstavljajo glavne beljakovine matičnega mlečka (angl. Major royal jelly proteins ali MRJP), ki so odgovorne za njegovo široko uporabo. Čeprav naj bi moduliral vnetne odzive, izkazoval potencialne protirakave in antibakterijske učinke, se moramo vprašati, ali lahko resnično vsemu verjamemo. Ali lahko matični mleček zdravi tudi neozdravljivo?

Protimikrobno delovanje Poleg nekaterih glavnih beljakovin matičnega mlečka (omeniti velja rojalizin) ima pomembno vlogo v boju proti mikroorganizmom tudi 10-HDA (trans10-hidroksi-2-decenska kislina). Delujejo namreč sinergijsko na bakterije, kot so Aggregatibacter actinomycetemcomitans, Prevotella intermedia,

Fusobacterium nucleatum in Porphyromonas gingivalis, pa tudi proti nekaterim sevom E. coli. Tudi grampozitivne bakterije, kot so Bacillus subtilis, Staphylococcus aureus in ličinke Paenibacillus, so lahko tarča omenjenih spojin.

Po drugi strani pa matični mleček s pomočjo maščobnih kislin deluje protiglivično na vrste, kot so C. tropicalis, C. albicans in C. glabrata, pa tudi na nekatere rodove plesni. Poleg protibakterijskega in protiglivičnega učinka je še ena »supermoč« matičnega mlečka protivirusni učinek na virus herpesa simpleksa tipov 1 in 2, virus gripe, virus Coxsackie B3 itd. Matični mleček ubija protozoje Trypanosoma cruzi, povzročitelja Chagasove bolezni, njegovo delovanje je bilo potrjeno tudi pri dizenteričnih amebah.

Protirakavo delovanje Endogeni hormoni, kot sta estrogen in testosteron, so tesno povezani z onkogenezo, rastjo tumorskih celic, pa tudi z napredovanjem tumorja, na primer pri raku dojk, jajčnikov in prostate. Estradiol igra ključno vlogo pri rasti in razvoju od estrogena odvisnih tumorskih celic dojk, matični mleček pa zavira z estradiolom inducirano proliferacijo tumorskih celic MCF-7 (Michigan Cancer Foundation-7), saj preprečuje pošiljanje estradiolnih signalov, ki spodbujajo nadaljnji razvoj tumorja. Vendar se je omenjeni učinek matičnega mlečka pokazal le v prisotnosti bisfenola, zato je natančnejši mehanizem

29

FarFarAway

delovanja na tumorske celice dojk še vedno v fazi »ugibanja«.

Po drugi strani pa imata protirakavi učinek matičnega mlečka in rak prostate zelo malo skupnega; tudi učinek na raka materničnega vratu ni povsem jasen. Obstajajo študije, ki indicirajo čebelji cvetni prah (t. i. čebelji kruh) kot potencialno novo orožje v boju proti novonastalim tvorbam. Čeprav ima torej matični mleček potencialni protitumorski učinek, uživanje še vedno ni priporočljivo, saj njegove fizikalne in kemijske lastnosti niso bile v celoti raziskane, v okviru monoterapije pa je zelo verjetno, da tudi če pride do izboljšanja stanja, to ne bo opazno.

Eliksir mladosti Boj proti staranju in novim gubam je večni »boj proti mlinom na veter«. Smatra se, da matični mleček vsebuje nekatere rastne dejavnike, pa tudi hormone, zato se danes uporablja tudi v kozmetičnih izdelkih.

Beljakovine (MRJP) in lipidne komponente lahko podaljšajo življenjsko dobo različnih živih bitij, vključno s čebelami, črički, sviloprejkami, glistami, mišmi, med drugim pa zavirajo tudi staranje človeških tkiv v celičnih kulturah s povečanjem regulacije signalne poti epidermalnega rastnega faktorja.

Poleg tega deluje na glavni protein vezivnega tkiva – kolagen. Matični mleček namreč vpliva na tvorbo kolagena v fibroblastih (celicah vezivnega tkiva) in njegov dejavnik pri proizvodnji in promociji kolagena je najbolj odgovoren za »zamujene gube«. Poleg tega 10HDA v prisotnosti askorbinske kisline spodbuja tvorbo transformirajočega rastnega faktorja, ki posledično poveča proizvodnjo kolagena. Kljub temu učinek na encime, ki sodelujejo pri sintezi kolagena, ni jasen.

Sladkor za na koncu V nizu številnih sestavin vsebuje matični mleček tudi spojine, podobne inzulinu, zato pomaga tudi diabetikom. Raziskave so pokazale, da spodbuja regeneracijo poškodovanih celic trebušne slinavke in tako preprečuje razvoj diabetesa. S »popravljanjem« celic trebušne slinavke in ohranjanjem ravni inzulina se tako spreminja tudi raven sladkorja v krvi. Na primer pri podganah je bilo potrjeno, da je pri sladkorni bolezni tipa 2 dolgotrajna uporaba matičnega mlečka kot terapije preprečila razvoj odpornosti na inzulin.

Opazili so tudi učinke na vnetne odzive, reproduktivno zdravje, pogosto pa tudi antioksidativne učinke.

Vsa zgoraj navedena dejstva so le deli bolj zapletenih, celovitih raziskav, vendar omogočajo dober vpogled v teme, s katerimi se ukvarjajo znanstveniki.

Potencial matičnega mlečka kot »desne roke« za tiste, ki potrebujejo pomoč, pa tudi za tiste, ki želijo samo izboljšati svoje zdravje, je vreden nadaljnjega raziskovanja.

Kaj pa zdaj? V vrsti prepletenih možnosti je težko pravilno sprejeti odločitev – obrniti se na matični mleček ali ne? Ali vemo, kaj vsebuje paket, v katerem ga kupimo? Ali smo prepričani, da je vzorec homogen in da je njegova čistost zagotovljena? Čeprav je katero koli novo zdravilo in način terapije dobrodošel, je potrebna posebna pozornost pri jemanju takšnih pripravkov.

Kakovost, varnost in učinkovitost so namreč izjemno pomembni dejavniki, ki jih je treba zagotoviti, preden zdravilo pride na trg. Čeprav je torej matični mleček lahko novi spremljevalec v boju proti bakterijam, raku in staranju, bodite pozorni na koncentracijo matičnega mlečka v pripravku in sestavo snovi, ki jo zaužijete.

Obvezno vedno vedite, kaj uporabljate, predvsem pa bodite racionalni.

1. Miyata Y, Sakai H. Anti-Cancer and Protective Effects of Royal Jelly for Therapy-Induced Toxicities in Malignancies. International Journal of Molecular Sciences, 2018, 19(10), 3270.

VIRI

2. Ahmad S et al. New Insights into the Biological and Pharmaceutical Properties of Royal Jelly. International Journal of Molecular Sciences, 2020, 21(2), 382.

3. Pasupuleti VR, Sammugam L, Ramesh N, Gan SH. Honey, Propolis, and Royal Jelly: A Comprehensive Review of Their Biological Actions and Health Benefits. Oxidative Medicine and Cellular Longevity, 2017, 1259510.

4. Khazaei M, Ansarian A, Ghanbari E. New Findings on Biological Actions and Clinical Applications of Royal Jelly: A Review. Journal of Dietary Supplements, 2018, 15(5), 757–775.

5. Oršolić N. Učinkovitost biološki aktivnih sastavnica matične mliječi: analiza i standardizacija. Arhiv za higijenu rada i toksikologiju, 2013, Vol. 64 No. 3.

30

FarFarAway

FarFarAway Medobčinska in mednarodna obzorja Kristina Stojcheva 5th year Faculty of pharmacy, St Cyril and Methodius University Skopje, Severna Makedonija

Traveling, nature, calm life, new culture, new language... this has been my obsession for years and there is no doubt that it will be the same in the future. I found all this in the country of my dreams, Slovenia. Maybe my country, North Macedonia, and Slovenia are very close geographically, but there is a huge difference in our way of life.

I was so lucky to have the opportunity to participate in the Erasmus+ program exactly in this wonderful country for almost half a year. As always, the first few days after my arrival I felt a little bit confused, because everything was new for me. But it didn’t take long for me to get used to it. Everything started as normal, we were introduced to our new faculty, new professors, new colleagues, and I must admit, that I was surprised with the relationship between professors and student – it is really rare in my country for a professor to be so friendly with the students. Everything was so precise and on time in all of our classes, which is also a rarity in Skopje. The labs, the equipment, the lectures, the way the professors were presenting, everything was so much different in a better way.

Out of the faculty, I wasn’t wasting my time. Every day I was meeting new people, I was exploring the beauties of Ljubljana, Koper, Piran, Portorož, Ptuj. But unfortunately, this dreamy life ended soon. Just after three weeks of my residence here, the infamous coronavirus arrived in Slovenia. Everything stopped. We were getting e-mails everyday from the Faculty asking about our health, informing us about the situation, giving us all the needed information about what we should or should not do. All of us expected that this will end soon, but nothing happened as it looked like. I was amused with how the coordination at the faculty took everything under control: we started with online classes and it was almost the same as before, except for the practical part, but we had video presentations from the professors and their assistants to see – at least in theory – what it should have looked like. Honestly, at the beginning it was difficult getting used to, especially the fact, that I was there only for a few months. Instead of spending the time on exploring the surroundings and hanging out with all the new people I’ve met, I was closed in my room for many whole days, studying. The only thing that I enjoyed and was allowed to do was going for a run, but every day was the same story.

But if we look on the positive side of things, at least I focused on my incoming exams and I had nothing else to do except to prepare for those. After the hard few weeks of examinations, I spent my last days in Slovenia visiting a few new places, including my definitely favorite spot – Lake Bled. No matter the situation, these few months spent in Slovenia have just confirmed, that I adore this country for a reason, and that’s why now I am waiting for a confirmation from the Faculty in Ljubljana so I can continue and finish my studies there.

Slovenia, hope to see you soon.

31

FarFarAway

Angela Dimkovska 4th year; Faculty of Pharmacy Skopje, Severna Makedonija

First of all, I can wholeheartedly recommend to anyone to go on an exchange abroad. It adds so much on your personal development. I was doing Erasmus+ from February until June at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana, and now I have to say without any doubts that I have made the best decision.

Erasmus can be a life-changing experience for many, even though not always in the ways we expect. If I look at my Erasmus exchange from a positive angle, I have lived an unforgettable experience.

I arrived in the beautiful city of Ljubljana in February, and even though my experience has been cut short, it had a great start. The beautiful city of Ljubljana captured my heart very quickly, I met a lot of young, smart, and enthusiastic people, I managed to team up with friends and we immediately took advantage of student prices and discounts. And once you get immersed in the local lifestyle, everything becomes easier.

On the other hand, it was scary, yet exciting to think that I would be a foreign student for half a year and it was definitely challenging for me to go through the initial weeks at the faculty, taking into consideration that I had my first class in Slovenian. I didn’t understand a single word, however, putting yourself in the challenging position of studying in an unfamiliar environment strengthens you as an individual. It took a while for me to embrace these changes, but then, unfortunately, the coronavirus out break has really spoiled it all. The crisis meant a big and disastrous change of plans, as in the case of all the students who were taking part in an exchange, either studying or doing internships.

As for the study program, the ongoing lockdown has given us a glimpse into what the digital university of the future might look like. It took a while to settle down, but I have been positively surprised by how well the online education has been organized. Following the courses was not particularly hard, all professors were very helpful and available, and they are fluent in English.

Thanks to the meetings that were organized by the faculty, we got to know each other and we kept in touch during the whole time. The study was also beneficial, interesting and well led. Moreover, the University of Ljubljana has one of the best Faculties of Pharmacy in Eastern Europe.

During the lockdown, on a personal level, I decided to make the best out of it. I decided to use my individual time to keep in touch with my family and friends back home, to study, learn, grow, and develop new skills. I was trying to use this time in the most constructive and efficient way possible.

I knew the risk I would take by going home, so I decided to stay in Slovenia instead. I felt safe and healthy all the time. I was really well informed about the whole situation thanks to the extraordinary team that was in charge

32

FarFarAway

of the Erasmus students. They did a great job and they made sure that we didn’t lack anything.

Furthermore, during this whole time, everybody has been more than helpful. The Slovenes themselves are nice and willing to help you, even if they do not speak or understand English. I found out that they try to go extremely out of their way to assist you with anything you need.

If I could go back in time, I would change some things. I do believe that the professors should provide us studying literature at the very beginning, which wasn’t true in my case. When the lockdown happened, I didn’t have study materials yet, and later on, I couldn’t print or borrow them from the library because everything was closed due to the coronavirus. I wish I didn’t have to study from my computer all the time, but this experience taught me to be more patient and flexible. What I missed the most were the lab protocols. I think that the faculty could have organized some lab exercises in the months of May or June because they are very beneficial for our curriculum.

Thankfully, the situation was slowly getting better, as the government in Slovenia handled it very well and took very strict measures, which were the best for everybody’s safety. In May, I was already back on track with normal everyday activities. I had the opportunity to visit some of the most beautiful places in Slovenia, to feel the Alps, and to enjoy the casual sights from the seashore later in July.

On a final note, I would like to share some tips for future incoming students: • Learn basic words and phrases. This will make it easier for you to communicate and Slovenes will also appreciate your effort.

• Rent a bike. You can travel by bike around the whole city.

• Hang out with the locals.

• Go to Ljubljana if you are really willing to study.

For all those that are having doubts about applying for the Erasmus mobility exchange, I implore you to go for it. Erasmus has a way to give you valuable life experiences, and it is an experience unlike any other, enriching and worthwhile. You start alone, but you go back home full of friends, flavors, places, adventures.

Last but not least, don’t forget to make the most of every day, as the time away goes by so quickly. Respect and follow social distancing measures, take care of yourself, and stay healthy. And remember: United we stand, divided we fall.

33

PREDSTAVITEV ŠS FFA

Predstavitev ŠS FAA Uredniški odbor Spatule

ŠS FFA Jaka Rotman Primec Letnik študija: Absolvent Smer študija: EMŠ Farmacija

Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)?

Domači kraj: Maribor

Kot zagrizen domoljub bom rekel Maribor.

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Ob četrtkih v Foerster na karaoke, druge dni pa na Šubičevo 1.

v zgodnjih jutranjih urah, včasih neposredno iz Šubičeve 1. To ni daleč od resnice, saj je moja zadnja misel po navadi: »Kaj vse morn jutri nareit?«

Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Spominov je ogromno, zato težko izberem enega – sploh pa so si zelo različni, tako tisti iz sej kot tisti iz dogodkov. Na sejah smo veliko bolj resni, na dogodkih pa ravno obratno. Morda lani na Absolventskem izletu 2019: prvi dan smo imeli postojanko v Makarski, končna destinacija pa je bila prihodnji dan Budva. S sošolci smo se na hitro zmenili in zvečer odšli na plažo, kjer se nas je približno 50 družilo ob kulturnem popivanju in glasbeni spremljavi vseh Bluetooth zvočnikov. Večer smo zaključili kot vokalisti tamkajšnjih klap, takrat že z glasbeno spremljavo v živo, v enem od mnogih odprtih barov dalmatinske obale.

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Všeč mi je, da sem lahko prisoten na sestanku s prodekanom do 12.00 in da sem ob 12.01 na sestanku UL, saj je to sedaj le nekaj klikov na MS Teams namesto hitre hoje do Kongresnega trga. Ni mi pa všeč, da se po predavanju ali vajah več ne gre v Foculus.

Glavne prednosti sej prek spleta?

Lažje naberem svetnike za seje, saj jim ni treba biti dejansko v Ljubljani oziroma v Sloveniji (»Looking at you, Marjeta«). Smo veliko bolj fleksibilni z datumi in celo dnevi. Sejo smo enkrat že imeli v soboto, ko smo vsi imeli čas. To v živo seveda ne bi bilo izvedljivo.

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš?

Damijana želi, da rečem: »Ali sem poslal vse maile?« Svetniki so namreč velikokrat bili prejemniki raznih nalog z moje strani

Jaka Vrevc Žlajpah Letnik študija: 1. letnik Študijski program: Laboratorijska biomedicina S2 Domači kraj: Ljubljana

Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)?

Ni ga čez prvovrstni razgled iz Stare Fužine: na Bohinjsko jezero naravnost, na Vogel na levo in na Triglav na desno.

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Preprosto uživati vsak dan posebej, kdo ve, kakšen protikoronski ukrep lahko čez noč vse obrne na glavo.

niti v drugem krogu). To je bilo smešno vsem na pogostitvi pred dvorano ob enajstih zvečer, malo manj našemu predsedniku, ki je v volilni komisiji prešteval glasove …

Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Kaos ob prvih volitvah predsednika ŠS UL, ko nihče ni vedel, kako izpeljati drugi krog volitev (še manj pa, ko izvolitev ni bila uspešna

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš? »Ne računaj, koliko časa boš spal!«, »Česar ne veš, ne boli!« ali pa: »Kaj vse me bo jutri bolelo po današnjem treningu?!«

34

PREDSTAVITEV ŠS FFA

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Nekaj očitnih prednosti: kasnejše vstajanje in manj skakanja po Ljubljani na različne lokacije. Morda se iz teh mesecev kaj naučimo in morda na primer predstavitve seminarjev izvedemo na oddaljeni način tudi sicer. V splošnem so morda profesorji razlagali hitreje, kot so to počeli do 12. marca, lepo pa bi bilo počasi sošolce videti tudi v živo, na kakšnem skupnem predavanju.

Kako najlaže prebroditi dolge seje, ki jim ni videti konca?

Na sejah ŠS FFA se pogovarjamo samo o pomembnih stvareh in se vodstvo vnaprej pripravi, tako da hitro minejo – za razliko od sej ŠS UL, ki so prijetne le, če jih jemlješ kot dramo med dvema osovraženima taboroma, ki izkoristita vsako priložnost za napad na drugo stran.

Damijana Roškarič Letnik študija: 3. letnik

Sanjska občina (kot destinacija za potovanje)?

Smer študija: Laboratorijska biomedicina S1 Domači kraj: okolica Brežic (kjer se Krka zliva v Savo, na levem bregu – torej uradno še na Štajerskem, tam, kjer ne manjka dobrega vina in beguncev).

Nasvet brucem in ostalim študentom, kam v prihajajočem letu?

Moj nasvet vsem študentom, predvsem pa brucem, je, da si vedno upate stopiti iz svoje cone udobja. Naj vas ne bo sram ali pa strah kandidirati za kakšno pozicijo ali pa obiskati kak dogodek društva.

Tudi če na začetku nikogar ne poznaš in si najbolj introvertirana oseba na tem svetu, kmalu spoznaš, da je na tem faksu cel kup tebi podobnih ljudi, s katerimi lahko skleneš močna prijateljstva in ustvariš veliko skupnih spominov. Vedno imej v mislih to, da boš lahko čez deset ali dvajset let na vprašanje, kaj si pa ti delal na faksu, odgovoril kaj več kot le: »Učil sem se in hodil na predavanja ter vaje.« Najljubši spomin iz seje ali študentskih dogodkov?

Najljubši spomin iz seje so bile zagotovo volitve vodstva ŠS FFA, kjer smo bili vsi trije še relativno neizkušeni in se še nismo tako zelo dobro poznali. Na teh volitvah pa sem med drugim pred našo dekanjo rahlo pokritizirala zapisnike mojega predhodnika, ki je sedaj slučajno predsednik sveta, kar me preganja in me bo še vsaj deset let preganjalo, saj z mojimi zapisniki ni nikoli zadovoljen, pa naj bodo še tako slovnično in tehnično izpopolnjeni.

Kar zadeva študentske dogodke, pa so mi v lepem spominu ostali vsi naši žuri. Seveda se morem pohvaliti, da v svoji karieri študentke nisem zamudila niti enega, sem pa na račun žurov morda kdaj kakšen vzorec malce slabše odpipetirala ...

Kot destinacija za potovanje oziroma odklop od napornega življenja vodstvenika ŠS FFA je zame, tako kot za s strani mojih sošolk imenovanega »LBM Jako«, zagotovo na prvem mestu Bohinj in nato vsi okoliški hribi.

svoje sobe, po možnosti še v postelji. Hkrati pa me to udobje domačega okolja ovira, saj nisem niti približno toliko produktivna in zbrana, kot bi bila, če bi predavanja poslušala v živo. Prav tako pogrešam belo kavo s sošolkami in topli sendvič iz Foersterja po napornem predavanju.

Kako boš izkoristila prostor v novi študentski sobici? Kaj boš pogrešala iz stare? Želim si, da bi bila študentska sobica vedno polna ljudi, tako da bi z veseljem prostor izkoristila z zelo udobnimi kavči in »bean bagi«, na katerih se bodo študenti lahko spočili in malce poklepetali.

Srčno upam, da bo nova študentska sobica privabila tudi študente drugih smeri, predvsem pa laboratorijske biomedicine.

Iz stare študentske bom najbolj pogrešala samo lokacijo, saj se je nahajala v glavni zgradbi, za povrh pa še zraven knjižnice, kar je zame predstavljalo idealen kraj za sproščanje med učenjem v knjižnici.

Zadnja misel, preden zvečer zaspiš?

Upam, da zjutraj ne bo dežja, da grem lahko s kolesom na faks (še posebej, kadar imamo karkoli na Medicinski fakulteti). Po sejah ŠS FFA pa razmišljam o vseh možnih »napakah« (npr. dvojni presledek, drug izbor pisave itd.), ki sem jih morebiti naredila pri pisanju zapisnikov, predvsem pa o Rotmanovem odzivu na moje delo (Prešeren in Kopitar nama ne sežeta do kolen).

Pri novem načinu študija mi je najbolj všeč/me najbolj moti ...

Najbolj mi je všeč dejstvo, da lahko pouk spremljam kar iz udobja

35

GLAS VODSTVA

ERASMUS+ izmenjave v času korona krize Izr. prof. dr. Mojca Lunder, prodekanja za mednarodno sodelovanje

Kmalu po začetku drugega semestra, ko se je na študij v tujino s Fakultete za farmacijo odpravilo skoraj 20 študentov, nekaj pa jih je tam študiralo že od začetka šolskega leta, je nastopilo obdobje koronakrize, ki je močno spremenilo delovanje celotnega sveta in še posebej močno vplivalo na mobilnost prebivalstva.

Univerze, kjer so študentje gostovali, so se tako kot Univerza v Ljubljani prilagodile na ukrepe, ki jih je bilo potrebno vpeljati in upoštevati. Študentje so predavanja poslušali preko spletnih orodij, vaje in praktično delo pa so v živo potekali v zelo omejenem obsegu, v večji meri prek spleta in z uporabo orodij informacijsko-komunikacije tehnologije. Delno so prek spleta potekali tudi izpiti, ob upoštevanju ukrepov pa seveda tudi v živo v predavalnicah.

Prilagodili so se tudi študentje. Nekateri so se vrnili domov in se priključili študijskemu procesu na domači univerzi. Tudi na Fakulteti za farmacijo smo to omogočili vsem študentom, ki so se vrnili v Slovenijo kmalu po začetku semestra. Nekateri študentje so se odločili ostati in so svoje obveznosti, kjer je bilo to mogoče, izpeljali do konca. Največ zapletov je bilo z zaključevanjem raziskovalnega dela, saj je bilo načrtovano kot delo v laboratoriju, to pa je kasneje zahtevalo večje prilagoditve vsebine, da so lahko študentje delo nadaljevali izven laboratorijev. Študentje, ki so se na razpis za izmenjave prijavili za šolsko leto 2020/21, so budno spremljali epidemiološke razmere in tudi prilagoditve ter odločitve, ki so jih glede na te razmere sprejemale različne univerze, na katere so se prijavili. Nekatere univerze so se že odločile, da v zimskem semestru ne bodo sprejemale izmenjalnih študentov in so jih pozvale, da načrtujejo izmenjavo v poletnem semestru. Na nekaterih univerzah bo študij potekal izključno na daljavo, večina univerz pa se je odločila za hibriden način izvedbe študija, ki se po posameznih univerzah

36

nekoliko razlikuje glede načina izvedbe. Manjši del študentov se je zaradi različnih negotovosti, ki so povezane na primer z namestitvijo, pogoji za študij, kakovostjo študija in kakovostjo izkušnje izmenjave, odločil za odpoved izmenjave ali spremembo gostiteljske univerze.

Na Univerzi v Ljubljani in tudi Fakulteti za farmacijo bodo izmenjave v študijskem letu 2020/21 potekale, s tem da bo študijski proces prilagojen epidemiološkim razmeram. Tujim študentom bomo v največji možni meri omogočili enake pogoje kot domačim študentom. Prihajajoči in odhajajoči študentje bodo ob prehodu meja soočeni s predpisi in pogoji, ki jih bodo postavile države, v katere potujejo. Številni prihajajoči študentje bodo zato takoj po prihodu primorani upoštevati karantenske odločbe. Univerzitetna služba za mednarodno sodelovanje študentom redno posreduje vse informacije, ki so povezane s spreminjajočo se situacijo, če je to pomembno za njihovo izmenjavo.

Prihodnje izmenjave bodo vsekakor potekale drugače kot prejšnja leta. Hibridni sistemi ne bodo omogočali tako tesnega stika s fakultetnimi okolji in med študenti. Potovanja izven države med izmenjavo ne bodo zaželena in bodo tudi precej težje izvedljiva – Erasmus izkušnja bo drugačna. Vseeno pa ohranimo pozitivno razmišljanje in se spomnimo, da je najboljša izkušnja tista, ki jo dobimo, ko nas doleti neznano in nepričakovano.

Izr. prof. dr. Mojca Lunder, prodekanja za mednarodno

DOGAJALO SE JE

1. ŠSSFD mini simpozij SARS-CoV-2: Klinična slika in kako ga ustaviti Jaka Dernovšek

V četrtek, 14. 5. 2020, se je na Drugdealer YouTube kanalu odvil prvi virtualni mini simpozij študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva z naslovom SARS-CoV-2: klinična slika in kako ga ustaviti. Odziv je bil odličen, saj se je našega prvega virtualnega simpozija do danes udeležilo že več kot 2600 ljudi.

Ravno v času, ko je šel prvi val epidemije v Sloveniji počasi proti koncu, smo s predavatelji pripravili kratek pregled takrat znanih podatkov o novi koronavirusni bolezni. V prvem predavanju nam je prof. dr. Janez Tomažič z Medicinske fakultete v Ljubljani podrobneje predstavil klinično sliko bolezni ter se hkrati dotaknil njene etiologije in epidemiologije. Novo bolezen je postavil v kontekst nekaterih drugih virusnih obolenj, ki so povzročila večje virusne epidemije, kot so virusi SARS, MERS in španska gripa. Dodobra je pojasnil tudi, kako pride do prenosa bolezni, in opisal brezsimptomski potek bolezni, ki je še nekoliko pogostejši v zadnjem obdobju.

Prof. dr. Borut Štrukelj nam je v naslednjem predavanju predstavil razvoj cepiv v urgentnih situacijah, med katere vsekakor spada tudi pandemija bolezni covid-19. Sprva se je naslonil na splošno pomembnost cepljenja za kolektivno imunost v primerjavi s številnimi boleznimi in s tem za bistveno podaljšanje človeške življenjske dobe. Pripravil je

tudi pregled načinov izdelave cepiv in mehanizem delovanja imunskega sistema ob cepljenju. V tistem času je WHO izbral devetintrideset najobetavnejših kandidatov za razvoj cepiva proti SARS-CoV-2, ki so pripravljali cepiva na osnovi različnih tehnologij.

Nazadnje nam je izr. prof. dr. Tihomir Tomašič predstavil še postopke odkrivanja sinteznih učinkovin za zdravljenje covid-19. V eksperimentalni terapiji so se v tistem trenutku kot najobetavnejše kazale nekatere protivirusne in protivnetne učinkovine, ki so sicer primarno namenjene zdravljenju drugih bolezni. Med takšne učinkovine sta se takrat uvrščala remdesivir, ki je bil sicer namenjen zdravljenju ebole, in hidroksiklorokin, ki sodi med antimalarike.

Kot nam je še predstavil, so se že v tistem trenutku razvijale tudi nekatere učinkovine, specifične za zdravljenje covid-19. Posebej je izpostavil, da je zaradi poplave podatkov o novi bolezni zelo težko izluščiti verodostojne in relevantne informacije, ki bi nam pomagale pri opredeljevanju pričakovanj v prihodnosti.

V okviru okrogle mize smo se orientirali predvsem po predlogih in vprašanjih gledalcev. Med drugim smo se podrobneje pogovorili o zdravilih in cepivih ter o trenutnih možnostih hitrega testiranja za novi SARSCoV-2. Z različnih vidikov so nam profesorji predstavili tudi svoja mnenja o nadaljnjem poteku pandemije

37

DOGAJALO SE JE

koronavirusa in o naslednjih korakih, ki jih bomo uporabljali pri borbi z njim.

Od simpozija do danes se je epidemija v Sloveniji nekoliko umirila, a se hkrati že kaže zagon drugega vala. Ob tem je močno napredoval razvoj cepiv.

Kot trenutno najobetavnejši sta ocenjeni cepivi ameriškega podjetja in angleške univerze, ki sodeluje s tamkajšnjim farmacevtskim gigantom. V tem obdobju se je tudi deksametazon v kliničnih študijah izkazal kot ustrezna že poznana učinkovina za lajšanje hudega poteka bolezni. Zato lahko kljub strmemu naraščanju števila okuženih zremo v prihodnost z določeno mero optimizma.

Bosanska kava Prigode iz stare študentske sobice Stefan Lukić Začetki pitja prevretka iz kavnih zrn segajo na začetek petnajstega stoletja v sufijske samostane v Jemnu. Pijača se je kmalu razširila po celotnem Bližnjem vzhodu in prek Balkana po Evropi. Popotovanje kavnih zrn je pripomoglo k pestrosti kavnih napitkov.

Vsaka regija, čez katero je kava potovala, je razvila svoj način priprave.

Tako se bosanska kava po načinu priprave od turške razlikuje po tem, da se zmleta kavna zrna popraži, zalije z vročo vodo in nato zavre. Prav ta način priprave si je izbral junak te zgodbe, ki se je odvijala v študentski sobici. Praženje kave je delikaten proces in zahteva polno osredotočenost in zbranost bariste pri pripravi. Kaj kmalu se lahko zgodi, da toplota plamena med prehajanjem čez steno bakrene džezve, ki toploto zelo dobro prevaja, mleta kavna zrna segreje do točke dimljenja. Ob prvih znakih dima iz džezve je naš barista napravil prvo v sosledju napak – v pregreto džezvo je namreč vlil vodo.

38

Dodana voda se je na vročem bakru v hipu spremenila v vodno paro in nastal je oblak trdninskega aerosola.

Usodna napaka našega bariste pa je bila želja po odstranitvi oblaka aerosola iz prostora študentske sobice, kar je hotel doseči z odprtjem okna, a žal razlika v zračnem tlaku med študentsko sobico in zunanjim svetom ni bila na njegovi strani. Hladnejše in posledično tudi gostejše zračne mase so ob odpiranju velikega aluminijastega okna, katerega kljuko je bilo potrebno za uspešno odpiranje sprva izmakniti za približno deset stopinj v smeri urinega kazalca (iz sicer za odpiranje normalnega horizontalnega položaja), hipoma vdrle v polkletne prostore študentske sobe in nastalo zmes kavnega dima v vodni pari potisnile naravnost proti detektorju dima. Sproženi požarni alarm je receptorju gotovo popestril dan v službi.

1. KONGRES ŠSSFD

1. kongres ŠSSFD Predstavitev organizacijske ekipe Uredniški odbor Spatule

V tokratni Spatuli vam predstavljamo ekipo, ki neumorno pripravlja 1. kongres ŠSSFD. Poleg kratke predstavitve so nam zaupali tudi, kaj jih na prihajajočem kongresu najbolj veseli.

Nejc Ajlec VODJA (Chairperson) vodja@sssfd-kongres.si 5. letnik EMŠ Farmacija

Damijana Roškarič BLAGAJNIK (Treasurer) blagajnik@sssfd-kongres.si 3. letnik Laboratorijska biomedicina (S1)

Matija Bajželj LOGISTIKA (Logistics officer) logistika@sssfd-kongres.si (kot da bi pisalo ime letnika)

»Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva že vrsto let organizira mednarodne kongrese na visoki ravni in prihaja čas, da v široko paleto uspešno izvedenih dogodkov dodamo še kongres, organiziran samo za slovenske študente. Kongres ŠSSFD predstavlja mnogo več kot le skupek predavanj za študente. Nudi tudi možnosti mreženja, sproščenega druženja za študente in iskanja prihodnje zaposlitve. Vse študente vabim, da kongres čim bolj izkoristijo, sam pa se najbolj veselim ekipnega duha vseh vpletenih v organizacijo, da bo izvedba kongresa na najvišjem možnem nivoju.«

»Veselim se kongresa ŠSSFD, saj bo to prvi kongres, ki ga študenti samostojno organiziramo na naši fakulteti. Program bo vsebinsko bogat za vse študijske smeri na naši fakulteti, saj smo v organizacijski ekipi poleg farmacevtov tudi zastopniki industrijske farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Najbolj se veselim sejma poklicev, kjer bodo predstavljena različna področja zaposlitve, prepričana pa sem, da bodo tudi večerna druženja vrhunska. Veselim se pridobivanja novega znanja in spoznavanja novih ljudi.«

»Od zelo zanimivega izobraževalnega programa, v okviru katerega bomo lahko prisluhnili enemu najbolj razvijajočih se področij, personalizirani medicini, se najbolj veselim možnosti pridobivanja znanj, povezanih še z drugimi smermi na naši fakulteti. Ker pa nam kongres ponuja tudi odlično priložnost za spoznavanje novih ljudi, se veselim tudi druženja med vsemi odmori in družabnim programom.«

Kaj pride po absolventu?

Domen Ian Morovič IZOBRAŽEVALNI PROGRAM (Educational programme officer) izobrazevalni@sssfd-kongres.si

»Komaj čakam na kongres ŠSSFD in vse, kar nam prinaša. Pri tem bi rad izpostavil seveda simpozij in sobotne delavnice, kjer bo moč prisluhniti odličnim predavateljem in ostalim strokovnjakom na svojih področjih, prav tako pa se res močno veselim pisanega družabnega programa in imenitne priložnosti za druženje po tako dolgem premoru.«

4. letnik EMŠ Farmacija

Ana Kotevska DRUŽABNI PROGRAM (Social programme officer) druzabni@sssfd-kongres.si 5. letnik

»Veselim se, da lahko študenti vseh smeri FFA skupaj organiziramo en takšen kongres, ki bo predstavljal eno zelo dobrih kombinacij izobraževanja in druženja. Najbolj se veselim simpozija, saj se mi tematika zdi zelo zanimiva in koristna. Seveda se veselim tudi družabnih večerov, saj verjamem, da se najboljša prijateljstva ustvarijo prav na takšnih dogodkih.«

EMŠ Farmacija

39

1. KONGRES ŠSSFD

Ana Krošelj REGISTRACIJE (Registrations officer) registracije@sssfd-kongres.si

»Navdušena sem že nad samo idejo kongresa ŠSSFD in prav vesela sem, da bo slovensko obarvan. Najbolj se veselim kozmetološkodermatoloških tematik in seveda družabnih večerov, kjer bo odlična priložnost za navezovanje novih stikov.«

1. letnik Industrijska farmacija

Mima Pruš ODNOSI Z JAVNOSTJO (Public Relations Officer) pr@sssfd-kongres.si

»Dolgo pričakovani kongres ŠSSFD je končno pred nami in moram reči, da se ga vsi zelo veselimo. Med tako pestrim izobraževalnim in družabnim programom se težko odločim, česa se najbolj veselim. Če bi morala izbrati, pa bi rekla sejem poklicev in petkov tematski večer na Kampusu.«

4. letnik EMŠ Farmacija

Napovednik kongresa ŠSSFD Dragi študenti FFA! Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva bo v sodelovanju s Študentskim svetom Fakultete za farmacijo (ŠSFFA) in Študentsko organizacijo Fakultete za farmacijo (ŠOFFA) v študijskem letu 2020/21 prvič organizirala večdnevni dogodek, kongres ŠSSFD, na katerem se bosta prepletala bogat strokovni in družabni program ter bo na enem mestu združeval študente naše in ostalih fakultet ter strokovnjake z različnih področij. Skozi kongres bi radi spodbudili razpravo med študenti, jih izobrazili o različnih tematikah naše stroke in olajšali pretok znanja ter izkušenj med študenti in strokovnjaki. Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva obstaja že od leta 1976 in se že od samega začetka trudi, da bi obogatila študijska leta študentov na Fakulteti za farmacijo in dodatno okrepila njihovo znanje prek organizacije bogatih projektov, ki se jih udeležujejo tudi študenti iz tujine. V zadnjih nekaj letih se jih je zvrstilo kar nekaj, ki so ime ŠSSFD ponesli v svet in dodatno pripomogli k temu, da smo slovenski študenti farmacije v tujini vedno bolj cenjeni. Leta 2010 smo tako organizirali Svetovni kongres v okviru

40

1. KONGRES ŠSSFD

Mednarodne študentske farmacevtske federacije (IPSF). Leta 2017 smo organizirali 40. EPSA Letni kongres, lansko leto pa smo v Portorožu organizirali 21.

EPSA Poletno univerzo. Vsi ti kongresi so bili izvedeni v sodelovanju z evropskimi oziroma svetovnimi zvezami, kjer je prisotnih več društev iz tujih držav.

Kongres ŠSSFD pa po drugi strani uresničuje našo dolgoletno željo: organizirati slovenski kongres za študente Fakultete za farmacijo.

Projekt »kongres ŠSSFD« bo potekal v Ljubljani na tematiko, »The power of Personalised medicine – Moč personalizirane medicine«. Na dogodku bi vas radi poučili o več različnih vidikih personalizirane medicine ter vas seznanili z realnim stanjem in obeti za prihodnost. Dogodka se bo udeležilo 150 študentov in strokovnjakov iz Slovenije in tujine.

Kongres predstavlja strokovno in sproščeno okolje, kjer boste lahko spoznali novosti, ki jih prinašajo nova odkritja na področju farmacevtskih znanosti, in se naučili veščin, ki vam bodo pomagale pri nadaljnji karieri.

Kongres ŠSSFD je prvi tovrstni dogodek v zgodovini našega delovanja in že komaj čakamo začetek dogajanja. Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili Fakulteti za farmacijo, ki nas vedno znova podpira pri našem delovanju in nam pomaga pri nemotenem izvajanju projektov. Hvaležni pa smo tudi vsem ostalim, ki ste se odločili podpreti naš kongres na različne načine.

Mi vas že komaj čakamo!

Organizacijska ekipa kongresa ŠSSFD

O BVE S TILO OBVESTILO: Projekt »kongres ŠSSFD« je bil prvotno načrtovan za mesec oktober 2020, vendar smo ga zaradi trenutne epidemiološke slike v zvezi z boleznijo covid-19 bili primorani prestaviti na marec 2021. Organizatorji 1. kongresa ŠSSFD smo se že od samega pojava bolezni v Sloveniji sproti prilagajali dnevnim situacijam in iskali vse možnosti za organizacijo kongresa, na katerem nam je glavna prioriteta varnost udeležencev. Projekt želimo izpeljati v celoti, tako kot smo si ga zastavili na začetku. Trenutni ukrepi za preprečevanje širjenja okužb pa nam žal preprečujejo izvedbo kongresa brez okrnjenega tako izobraževalnega kot družabnega programa. Društvo takšen kongres organizira prvič in prav zaradi tega si ga prizadevamo izvesti kakovostno, na najvišji možni ravni. Odločitev o prestavitvi kongresa je bila daleč od lahke, vendar kljub temu menimo, da je naša odločitev pravilna.

41

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

Študentsko tutorstvo na FFA – kako preživeti študij?

Tilen Huzjak Osebni, predmetni, in glavni koordinator tutorjev študentov. Erasmus tutor in glavni Erasmus tutor.

Naštete funkcije so sinonim za angela varuha študentov Fakultete za farmacijo, bstoj omenjenih varuhov pa nikakor ni samoumeven. Spomnim se, da sem leta 2015 z zanimanjem prebiral članek o takratnem glavnem koordinatorju tutorjev študentov, Andreju Štermanu, ki je z navdušenjem razlagal o neuradni vzpostavitvi tutorskega sistema v študijskem letu 2012/13, za kar je bil odgovoren Domen Kutoša.

Od študijskega leta 2014/15 študentsko tutorstvo – in z njim vsi angeli varuhi – tudi uradno obstaja. Minilo je torej 5 let, odkar sem prebral svoj prvi članek o tutorskem sistemu oziroma šest let, odkar študentsko tutorstvo na naši fakulteti uradno obstaja.

Kaj se je v tem obdobju od 2014 do 2020 spremenilo?

Veliko, a hkrati skoraj nič. Tutorstvo še vedno izpopolnjuje svoj osnovni namen: nesebično pomoč med študenti. Sprememba, ki novim generacijam morda ne bo opazna, ker ne poznajo preteklih inačic, starejšim pa še manj opazna, ker so z njo rasli in jo sooblikovali, je gotovo dodatna regulacija in formalizacija celotnega sistema s prvim Pravilnikom o sistemu študentskega tutorstva na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani.

In kaj dobrega bi nova pravila in nadzor tutorskega sistema lahko prinesli?

Besede kot so »nadzor/kontrola, formalizacija, pravila, transparentnost, razpis« imajo dandanes velikokrat negativen prizvok. Dajo občutek, da se izvajata »nepotrebna represija in zatiranje svobodnega duha« prostovoljnih študentov. Zaradi tega se mi zdi smiselno, da pojasnim, zakaj in kako uvedba pravilnika nadgrajuje tutorstvo na naši fakulteti. Nepozornemu bralcu se lahko hitro zazdi, da pravilnik udeležencem tutorskega sistema nalaga

42

ogromno zadolžitev, vendar pri tem spregleda, da mu zagotavlja tudi ogromno pravic. V nadaljevanju povzemam dolžnosti in pravice, ki v veliki večini niso nikakršna novost, le da do sedaj niso bile zapisane. In zakaj bi želeli, da so zapisane? Ker na ta način na eni strani varujemo tutorje in na drugi strani prejemnike njihove pomoči, poleg tega pa lažje predstavljamo in zagovarjamo naš sistem tutorstva drugim zaposlenim na fakulteti in širše, torej študentom z drugih fakultet.

Druga poglavitna sprememba v tem obdobju, ki je neposredno povezana z zgoraj opisano, pa je evalvacija sistema. V zadnjih treh letih Študentski svet FFA (ŠS FFA) enkrat letno izvaja podrobno evalvacijo sistema osebnega in predmetnega tutorstvo z željo po nenehnem izboljševanju. Od letos izvajajo tudi evalvacijo Erasmus tutorstva.

Kako se bo izvajalo osebno tutorstvo v študijskem letu 2020/21?

Vsi študenti prvega letnika prve stopnje in enovitega magistrskega študija na naši fakulteti lahko, če to želijo, dobijo osebnega tutorja. Prijavnice so prvi teden oktobra objavljene na oglasni deski sistema VIS in deljene prek družabnih omrežjih študentov – Facebook skupin. Študenti, ki bi želeli postati osebni tutorji, v septembru izpolnijo prijavnice – povezave do teh so deljene po enakih poteh, kot je opisano že zgoraj. Osebni tutor je svojemu tutorandu na voljo za vprašanja, vezana na študij (priprava na izpit, prijava/odjava nanj ipd.) in obštudijske dejavnosti (soustvarjanje Spatule, pomoč pri organizaciji strokovnih in družabnih dogodkov itd.), ter za deljenje izkušenj in nasvetov o življenju na FFA. Ali je lahko osebni tutor moj inštruktor? Mu moram plačati? Ga lahko zamenjam?

Osebni tutor svoje delo opravlja brezplačno. Osebni tutor ni dolžan inštruirati, niti ni dolžan predajati svoje zapiske, učbenike in druge študijske pripomočke,

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

razen če to želi. Osebni tutorji so od letos naprej ob koncu študijskega leta za svoje delo simbolično nagrajeni s strani ŠS FFA, poleg tega lahko dobijo tudi potrdilo o opravljenem osebnem tutorstvu.

Možna je zamenjava osebnega tutorja ob predložitvi utemeljenega razloga. Za to piši glavnemu koordinatorju tutorjev študentov na Facebooku ali prek elektronskega naslova student.tutor@ffa.uni-lj.si.

Ali obstaja tutor, ki mi lahko pomaga pri pripravi na izpit?

Seveda. Sošolec ali študent višjega letnika, ki mu predmet leži, se prijavi na razpis za predmetnega tutorja. S predstavnikom letnika in glavnim koordinatorjem tutorjev študentov se poišče najugodnejši termin in predavalnica za izvedbo predmetnega tutorstva. Tutorju lahko pred samim tutorstvom posreduješ vprašanja in snov, ki je za nek izpit problematična. Predmetni tutor potem običajno v obliki predavanj sistematično predstavi snov, ki je nujna za izpit. Pogosto se rešuje tudi stare izpite in kolokvije, če so ti dostopni.

Kako postanem predmetni tutor? Zakaj bi to želel?

Predmetni tutor lahko postane vsak študent na UL FFA, ki je imel pri predmetu, ki ga želi tutorirati, oceno vsaj 9 oz. ima povprečno oceno vsaj 8,0. Tudi študenti 1. letnika so lahko tutorji, pri njih se za izbiro upoštevajo drugi kriteriji.

Predmetni tutorji so v prvi vrsti nagrajeni s številnimi zahvalami študentov, ki jim pomagajo. Poleg tega dobijo tudi dodatne točke pri prijavah na nekatere mednarodne študentske dogodke, ob koncu študijskega leta razvajajo brbončice na zaključnem kosilu, od letos pa prejmejo tudi finančno stimulacijo za vsako opravljeno uro. Najaktivnejšim se delo vpiše v prilogo k diplomi.

informacijo neposredno vplivajo na spreminjanje predmetnega tutorstva z željo po izboljšavi. Svoje komentarje in pripombe lahko tudi kadarkoli sporočite glavnemu koordinatorju tutorjev študentov na Facebooku ali elektronskem naslovu student. tutor@ffa.uni-lj.si. Seveda se lahko obrnete tudi na dotičnega predmetnega tutorja.

Kaj pa, če ne najdem odgovora in pomoči niti pri osebnem niti pri predmetnem tutorju?

Odvisno od narave vprašanja se lahko vedno obrneš na svojega predstavnika letnika, glavnega koordinatorja tutorjev študentov, ŠS FFA (svet.ffa@gmail.com), študentski referat (lesena stavba na Aškerčevi 7) ali učitelja tutorja – koordinatorja prof. Krefta.

Ali obstajajo tutorji za študente s posebnimi potrebami?

Trenutno se takšno tutorstvo na FFA v polni obliki ne izvaja. Več informacij za tekoče študijsko leto dobiš pri glavnem koordinatorju tutorjev študentov.

Ali obstajajo tutorji za tuje študente?

Seveda. Za Erasmus študente nudimo možnost pridobitve Erasmus tutorja. Če rad spoznavaš tuje študente, dobro govoriš angleško in imaš željo pomagati tujejezičnim študentom na FFA, lahko pišeš glavnemu Erasmus tutorju za dodatne informacije kar na svet.ffa@gmail.com.

Kako je financiran sistem študentskega tutorstva na FFA? Študentsko tutorstvo je financirano s sredstvi ŠS FFA. Velik del sredstev je od študijskega leta 2020/21 naprej pridobljenih s pomočjo vas – vseh študentov FFA. Del vpisnine (2 EUR) se namreč porabi za financiranje ŠS FFA, posledično pa tudi za tutorski sistem. Erasmus tutorstvo je financirano iz sredstev UL.

Kako izrazim svoje (ne)zadovoljstvo s predmetnim tutorjem?

Imam veliko idej in izboljšav za tutorski sistem.

Kako jih lahko implementiramo?

Ob koncu predmetnega tutorstva objavi glavni koordinator tutorjev študentov v Facebook skupino letnika anketo o zadovoljstvu z izvedenim tutorstvom.

S tem študente spodbujamo, da s povratno

Odvisno od narave sprememb lahko kontaktiraš glavnega koordinatorja tutorjev študentov ali glavnega Erasmus tutorja. Če bi želel opravljati

43

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

omenjeni funkciji, si vedno vabljen_a, da kandidiraš za opravljanje teh nalog. Razpis za volitve in same volitve so običajno izvedene v oktobru. Obvestila o tem dogajanju so objavljena na aktualnih kanalih študentov FFA (Facebook skupine, e-pošta). Glavnega koordinatorja tutorjev študentov in glavnega Erasmus tutorja izvolijo svetniki ŠS FFA, torej predstavniki letnikov na FFA.

znotraj ŠS FFA, zato se lahko brez zadržka obrneš tudi na svet.ffa@gmail.com.

Ne skrbi, vsi smo samo študenti, zato lahko uradnost in vikanje po teh e-poštnih naslovih izpustiš.

Tutorstvo na FFA

Kje lahko izvem več o študentskem tutorstvu?

Letos je vstopil v veljavo tudi Pravilnik o sistemu študentskega tutorstva na UL FFA, v katerem najdeš odgovore na mnoga vprašanja, zato si vabljen k branju (najdeš ga na uradni spletni strani UL FFA). Seveda lahko kontaktiraš tudi glavnega koordinatorja tutorjev študentov. Tutorstvo deluje

ALI VEŠ?!

Vsak dan je čudovita priložnost, da izvemo nekaj novega, zato se je Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) odločil, da vas zdaj že skozi tretjo rubriko ozavesti o vaših pravicah in zanimivih dejstvih, ki so za večino študentov manj poznana in pogosto spregledana, obveščali pa vas bomo tudi o vseh novostih na področju FFA. Rubriko pa smo poimenovali preprosto ALI VEŠ?!

Damijana Roškarič

Ali veš, da: Je Fakulteta za farmacijo ena izmed šestih fakultet od vseh 26 članic UL, ki je znižala pogoje za izjemno napredovanje zaradi COVID-19? ✔Ima ŠS FFA svoj lastni Instagram profil, na katerem so predstavljeni vsi izvoljeni in pridruženi člani, prav tako pa prek profila študente obveščamo o vseh novostih in pomembnih informacijah?

Sledi nam na Instagram profilu @studentskisvetffa in spoznaj svoje zastopnike v ŠS FFA: https://www.instagram.com/studentskisvetffa/?igshid=1hraly1ys0c3k

Se je študentska sobica preselila v nove prostore? Če se želiš odpočiti na udobnem kavču ali poklepetati s prijatelji, te nova študentska sobica čaka v kletnih prostorih lesene stavbe (v isti stavbi, kot je referat).

44

ALI VEŠ?!

✔Bo predmetno tutorstvo od študijskega leta 2020/21 naprej plačano? ✔

Če res obvladaš snov, ki ostalim sošolcem dela preglavice, boš od zdaj naprej lahko za predajanje svojega znanja tudi plačan. Za več informacij se obrni na glavnega koordinatorja tutorjev študentov Luko Stegneta.

ŠS FFA skupaj s ŠSSFD soorganizira prvi študentski kongres naše fakultete, katerega tema bo personalizirana medicina?

Več o kongresu si lahko prebereš na https://www.facebook.com/1.sssfd.kongres/. Na voljo je še nekaj prostih mest, zato ne odlašaj s prijavo!

Ti kot študentu UL pripada brezplačni Microsoftov paket 365?

Za več informacij vzpostavi stik s predstavnikom svojega letnika.

Tvoj VIS-račun (npr. ab1234@student.uni-lj.si) tudi e-poštni naslov za Gmail?

Lahko ga uporabljaš kot študijski mail in na ta račun dobiš tudi dodatnih 15 GB prostora, kar vedno pride prav.

Imaš kot študent UL prek digitalne identitete dostop v brezžično omrežje Eduroam na UL in gostovanje v omrežjih drugih institucij, vključenih v sistem Eduroam?

Več informacij o brezplačnih univerzitetnih informacijsko-komunikacijskih tehnologijah si lahko prebereš na https://www.uni-lj.si/studentsko_ zivljenje/informacijske_storitve/

Se lahko vsak dan udeležiš brezplačnega fitnesa ali vodenih vadb in raznih ekipnih športov v UŠD Rožna dolina?

Vsak dan se ob 6.00 zjutraj na spletni strani Centra za obštudijsko dejavnost odprejo prijave za različne športne aktivnosti (odbojka, nogomet, fitnes, aerobika, tek itd.). Vse, kar moraš storiti, je, da se pravočasno prijaviš na želeno športno aktivnost, saj je število mest za posamezno športno aktivnost omejeno. S seboj moraš imeti samo potrdilo o vpisu ali pa študentsko izkaznico in veliko dobre volje.

Ima vsak študent UL »filesender«, s katerim lahko pošiljaš komurkoli datoteke do 100 GB? Do storitve lahko dostopaš na tej povezavi: https://filesender.arnes.si/. Prijaviš se s svojim VIS računom.

So dogodki, kot so kongresi EPSA in IPSF, namenjeni tudi študentom laboratorijske biomedicine in kozmetologije, ne samo študentom farmacije?

Si lahko laboratorijsko haljo v primeru, če jo pozabiš prinesti na vaje, izposodiš v študentski sobici?

Si z udeležitvijo na raznih dogodkih ali pa s pomočjo v različnih delih društva (motivacijski vikend, simpoziji, članek v Spatuli itd.) nabiraš točke, ki ti prinesejo višja mesta na predprijavah za kongrese EPSA in IPSF? Lahko namesto športne vzgoje obiskuješ vodene vadbe, ki so organizirane v UŠD Rožna dolina in na ta način zbereš dovolj ur za obvezno športno vzgojo?

Vse, kar potrebuješ, je podpis vodje vadbe, ki potrdi, da si se vadbe res udeležil, in predhodno prijavo na vadbo prek spletne strani Centra za obštudijske dejavnosti (prijava na vadbo se odpre na dan izvedbe ob 6.00 zjutraj, štejejo pa hitri prstki). Več o ponudbi vodenih vadb si lahko prebereš na spletni strani UL – OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI – DNEVNA REKREACIJA (https://www.uni-lj.si/obstudijske_dejavnosti/sport/ sezonski_sportno_rekreativni_programi/).

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko vzpostaviš stik s predstavnikom svojega letnika ali pišeš kar na svet.ffa@gmail.com za dodatne informacije.

45

ČASOVNI STROJ

Fakulteta za farmacijo skozi čas izr. prof. dr. Mojca Lunder, prodekanja za mednarodno sodelovanje

Začetek študija farmacije v Sloveniji in s tem Fakultete za farmacijo v Ljubljani predstavlja leto 1960, ko je bil uveden celovit študij farmacije (osem semestrov). Že pred tem je bilo mogoče prva dva letnika študija farmacije opravljati v Ljubljani, a je bilo nato treba študij nadaljevati v Zagrebu ali Beogradu. Prva predavatelja strokovnih predmetov sta bila prof. Pavle Bohinc in prof. Dušan Karba, katerih doprsna kipa krasita stopnišče Fakultete za farmacijo. Visokošolski študij farmacije je kot štiriletni študij potekal do leta 1990/91. Najprej v okviru Odseka za farmacijo Naravoslovne fakultete, kasneje se je imenoval VTOZD in VTO Farmacija v okviru Fakultete za naravoslovje in tehnologijo.

Predavanja s področja farmacije so najprej potekala v kletnih prostorih tedanje realke na Vegovi ulici.

Od leta 1960 naprej pa na Aškerčevi cesti v stavbi, ki se jo je prijelo ime stara tehnika. Stara tehnika je nastala leta 1920 po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika kot prva namenska stavba Univerze v Ljubljani. Leta 1935 je kipar Ivan Zajec, tudi avtor Prešernovega spomenika v centru Ljubljane, nad vhodom v stavbo postavil kip genija, ki krasi pročelje še danes.

Zaradi številnih temeljnih vsebinskih sprememb in obogatenih izbirnih vsebin, ki jih je narekoval intenziven tempo rasti stroke, je od leta 1991 univerzitetni študij farmacije potekal devet semestrov. Od leta 2002 je postalo za vse diplomante obvezno še šestmesečno praktično usposabljanje, kar smo harmonizirali v novo akreditiranem petletnem programu univerzitetnega študija farmacije leta 2004. To je bil tudi pogoj za neposredno priznavanje poklicne kvalifikacije reguliranega poklica farmacevt.

Kmalu zatem je sledila še ena velika sprememba in prenova študijskega programa – v študijskem letu 2007/08 smo akreditirali posodobljen, bolonjsko strukturiran in mednarodno primerljiv enovit magistrski študijski program Farmacija. V

46

študijskem letu 2008/09 se je prva generacija petletnega študija vpisala v peti letnik in se soočila z novostjo – s praktičnim usposabljanjem v lekarnah. Sedanje generacije študentov farmacije kakovostno opravljajo praktično usposabljanje in po opravljenem zagovoru magistrske naloge, ki vključuje tudi strokovni izpit, stopajo v strokovno življenje oborožene s širokim teoretičnim znanjem in praktičnimi izkušnjami.

Na Fakulteti za farmacijo pa potekajo tudi drugi študijski programi. Leta 1995 se je začelo izvajanje samostojnega triletnega visokošolskega

ČASOVNI STROJ

strokovnega študijskega programa Laboratorijska biomedicina. Ob izvajanju bolonjske prenove smo leta 2008 akreditirali univerzitetni študijski program Laboratorijska biomedicina, sočasno pa je potekala akreditacija magistrskega študijskega programa Laboratorijska biomedicina z vpisom prvih magistrskih študentov v študijskem letu 2009/10. Drugostopenjski magistrski študijski program Industrijska farmacija je bil prvič izveden v študijskem letu 2008/09. Program in njegov predmetnik sta nastala na podlagi domačih in mednarodnih izkušenj v delovanju ter predvidenem razvoju domače in tuje farmacevtske industrije.

Leta 2008 smo akreditirali še triletni univerzitetni študijski program Kozmetologija s prvim vpisom v študijskem letu 2009/10, kar je v slovenskem pedagoškem prostoru predstavljalo novost.

Odzvali smo se potrebam kozmetične industrije in deležnikov na področju trženja kozmetike ter ustvarili program za šolanje strokovnjakov za kozmetološke znanosti.

Ključna vloga Fakultete za farmacijo je tudi usposabljanje mladih doktorjev znanosti, ki poteka v okviru interdisciplinarnega doktorskega študijskega programa Biomedicina, kjer je Fakulteta za farmacijo enakovredna članica Doktorske šole Univerze v Ljubljani. Fakulteta je nosilka znanstvenih področij farmacija, toksikologija ter klinična biokemija in laboratorijska biomedicina.

Povečevanje skupnega števila študentov, ki je sledilo vpeljavi novih študijskih programov, in uvedba izbirnosti sta se hitro odrazila v večjih potrebah po prostorih. S svojimi skoraj 1500 študenti na vseh treh ravneh študija in več kot 180 zaposlenimi sodi Fakulteta za farmacijo med večje farmacevtske fakultete v Evropi. Fakulteta svojo dejavnost izvaja na več lokacijah. Poleg prvotne stavbe stare tehnike na Aškerčevi cesti 7, ki nudi zavetje študentom farmacije že od leta 1960, je leta 2000 pridobila z izgradnjo novega južnega krila dodatne površine. Leta 2012 smo najeli in namensko obnovili prostore na Tržaški 32, ki služijo predvsem izvajanju laboratorijskih vaj v okviru pedagoškega procesa, deloma pa tudi raziskovalnemu delu. Leta 2016 je fakulteta pridobila

tudi stavbo na Aškerčevi cesti 9 in predavalnico Dvorišče. Z njeno prenovo je zagotovila pogoje za delo za velike skupine študentov. Ponosni smo tudi na prenovo Lekarne Mirje, ki je potekala v sodelovanju z Lekarno Ljubljana, in na uspešne začetke delovanja študijske lekarne. Zaradi pomanjkanja prostorov za kakovostno izvedbo programov smo se v strateških načrtih opredelili za dolgoročno reševanje težav z novogradnjo v okviru univerzitetnega kampusa na Brdu, kjer se že nahajajo Biotehniška fakulteta, Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakulteta za računalništvo in informatiko. Na začetku leta 2020 smo uspešno zaključili urbanistični in arhitekturni natečaj za izbiro najprimernejših rešitev in izbiro izdelovalcev dokumentacije za nove objekte. Nova stavba fakultete bo pedagogom in študentom zagotovila kakovostne delovne pogoje za študij in raziskovanje, vrhunske, sodobne in tehnično brezhibne laboratorijske in druge z njimi povezane prostore ter nasploh stimulativno univerzitetno okolje.

Fakulteta predstavlja neločljiv preplet študentov in zaposlenih. Študijski proces redno spremljamo, posodabljamo in odgovarjamo na izzive stroke.

Zavedamo se, da so magistri farmacije, inženirji in magistri laboratorijske biomedicine, magistri industrijske farmacije in diplomirani kozmetologi v Sloveniji odlični predvsem zaradi bogatega strokovnega znanja, steber tega pa je prav Fakulteta za farmacijo. Ob zagotavljanju kakovostnega pedagoškega dela podpiramo tudi obštudijske dejavnosti študentov, odlično sodelujemo s Študentskim svetom in Društvom študentov farmacije, Študentsko sekcijo Slovenskega farmacevtskega društva in Študentsko organizacijo. Pripadnost fakulteti želimo ohranjati tudi s povezovanjem bivših diplomatov v okviru aktivnosti Alumni kluba.

Temeljno poslanstvo Fakultete za farmacijo je tudi znanstvenoraziskovalno delo. Ustvarjamo ustrezne raziskovalne pogoje, načrtujemo in izvajamo raziskave na širšem področju farmacije, klinične biokemije, laboratorijske biomedicine, biotehnologije, toksikologije, kozmetologije,

47

ČASOVNI STROJ

farmacevtskega inženirstva in drugih sorodnih znanstvenih področjih. Znanja in izsledki naših raziskav so uporabni v industrijskem in kliničnem okolju. Izsledke raziskav prenašamo na generacije študentov in tako prispevamo k boljšim kompetencam diplomantov, ki poleg znanja hkrati usvajajo tudi kritično znanstveno razmišljanje in osnovne pristope pri raziskovanju.

zagotavljanja izboljšanih zdravstvenih storitev za dvig kakovosti zdravja in življenja čim večjega števila ljudi. Priznanje gre vsem generacijam študentov, ki so niti sodelovanja marljivo tkali in jih uspešno stkali v vrhunske storitve na področju farmacije, laboratorijske biomedicine in kozmetologije.

Vizija Fakultete za farmacijo je nadgrajevati na pred šestdesetimi leti postavljenih temeljih izobraževanja, raziskovanja in strokovnega dela.

Spoštljivo zremo na pot, ki so jo snovalci študija farmacije in pozneje Fakultete za farmacijo prehodili, da lahko mi danes ustvarjamo svoje kariere in odgovorno opravljamo poslanstvo v dobrobit družbe. Fakulteta za farmacijo je v letu 2020 prepoznana, mednarodno odprta in odlična raziskovalna in pedagoška institucija, ki prispeva svoj delež v slovensko in svetovno zakladnico znanja ter iz nje prenaša znanje med študente in druge uporabnike. V sodelovanju s partnerji ustvarjamo dodano vrednost na področju

Obstaja sobica na FFA Nuša Japelj

Obstaja sobica na FFA, ki ve največ o študentskem življenju na fakulteti, je sledila in nadzorovala mnogo projektov izpod rok nadobudnih študentov ter slišala nemalo proaktivnih idej, obilico smeha in anekdot. To je naša študentska sobica, ki je čez leta večkrat spremenila svojo lokacijo, vedno pa je ostajala srce in duša obštudijskega dogajanja. Tokrat jo selimo v spodnje prostore dekanata v sosednji stavbi. Pobrskali smo po njeni zgodovini in v nadaljevanju si lahko preberete utrinke in vtise, ki jih je pustila na takrat nekatere izmed najbolj proaktivnih študentov, ki so delovali v Društvu študentov farmacije Slovenije (DŠFS) in Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD). Upam, da skozi branje spoznate, da je to kotiček na fakulteti, ki ga morate odkriti in v njem pustiti svoj pečat. Kar pogumno vstopite, se vidimo!

48

ČASOVNI STROJ

Izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, predstavnica za stike z IPSF od 1998 do 1999 Prof. dr. Mitja Kos, predstavnik za stike z IPSF od 1995 do 1998 V času najinega študija (devetdeseta leta prejšnjega stoletja) je ŠSSFD imela svojo sobo na fakulteti najprej v kletnih prostorih, ki so bili pod prostori Katedre za farmacevtsko tehnologijo. Za prvo silo smo imeli na razpolago rabljen računalnik prof.

Pečarja. Takrat še nismo bili povezani z internetom, podatke pa smo prenašali na disketah. Za aktivnosti ŠSSFD, zlasti na mednarodnem nivoju, smo koristili predvsem prostore Mednarodne pisarne, ki je delovala na sedežu Študentske organizacije v Ljubljani na Kersnikovi ulici. Na razpolago sta bila računalnika, na katerih smo prvič lahko dostopali do elektronske pošte. Čeprav še ni bilo na razpolago vizualno všečnih programov za e-pošto (vpisovati je bilo treba ukaze, npr. MAIL> SEND), nam je e-komuniciranje precej olajšalo komunikacijo na mednarodni ravni. Na primer pred tem smo vse študentske izmenjave urejali izključno prek klasične pošte. Lahko si predstavljate, kako neučinkovit način je bil, ko smo pošto pošiljali na drugi konec sveta in nazaj. V Mednarodni pisarni smo se hkrati vsakodnevno družili tudi s kolegi drugih fakultet in si izmenjevali izkušnje, služila pa je tudi kot recepcija za tuje študente, ki so prišli k nam na izmenjavo. Mednarodno smo bili poznani kot odlični gostitelji.

S pridobitvijo novih prostorov na UL FFA, ki so se nahajali v steklenjaku v avli pred predavalnico P2, smo v večji meri začeli delovati na fakulteti.

V tistem času so nastali pomembnejši projekti, ki se še vedno izvajajo, na primer oblikovali smo prvo številko Spatule, organizirali prvi mednarodni poletni farmacevtski tabor, pripravili projekt Zdravstveni tim in ustanovili DŠFS. Ko se je zgradil južni, petnadstropni prizidek fakultete, se je avla v stari stavbi povečala in steklenjak podrl. Novi prostori so bili na razpolago tik zraven, na mestu, kjer danes deluje celično-biotehnološki laboratorij.

Temu je sledil prehod v kletne prostore, ki so poznani tudi vam.

Lucija Sotošek, predstavnica za stike z EPSA, glavna urednica Spatule od 1999 do 2001 in predsednica DŠFS in ŠSSFD od 2003 do 2005 Študentska sobica – spodaj, zgoraj, levo, desno ... Kjerkoli že, vedno na fakulteti, neizbežen del fakultetnega utripa, tista dodana vrednost FFA. V njej preživete urice pa bogate življenjske izkušnje, stkana prijateljstva doma in po svetu, širjenje obzorij, krepitev iznajdljivosti iz malega ustvariti veliko. Spomin sega v jesen 1996, tam spodaj po ozkih stopnicah v klet pod Katedro za tehnologijo, zatohlo, a polno pozitivne energije in mladostniških sanj brez računalnika in mobitela, še telefona ni bilo. A jih, njih, ki so nas popeljali v svet obštudijskih dejavnosti, to ni ustavilo, snovali so načrte in uresničevali drzne ideje. Uspevalo je –

49

ČASOVNI STROJ

farmacevtski poletni tabor, Spatula, zbiranje starih zdravil, študentske izmenjave ...

Selitev v prvo nadstropje fakultete, v tako imenovani steklenjak s prvim računalnikom in telefonom (slika 33). Mlajši smo nadaljevali sanje naših predhodnikov in kovali nove, še drznejše načrte, se še bolj aktivirali v mednarodnih organizacijah EPSA in IPSF. Poletni tabor je postal tradicionalen, v Sloveniji smo v Bohinju leta 2000 gostili 2. EPSA Summer University, Spatula je dobila barvni ovitek (slika 3) in postajala iz leta v leto debelejša ter z več rubrikami. Projekt Kadiš, še psu smrdiš, povezovanje s študenti medicine in zdravstvene nege v okviru projekta Zdravstveni tim, Sejem knjig, ekskurzije, tu so še znameniti TWIN-i, ki smo jim pot v Evropo tlakovali prav v Sloveniji, nepogrešljive poletne študentske izmenjave, udeležba na jesenskih ESCP-simpozijih, spomladanskih EPSA-kongresih in poletnih IPSF-kongresih (slike 29, 30, 31). Ekipa študentov je rasla, rasle so ideje, kos smo bili vse več izzivom in vedeli smo, da smo zreli in kos izzivu organizaciji EPSA-kongresa. Dvoletne priprave so marsikomu od nas pustile življenjski pečat, doživetja, sladke in grenke skrbi (sliki 12 in 13), a uspelo nam je organizirati kongres, o katerem se govori še danes. Prišel je trenutek, ko smo ob pripravi ene od razpisnih dokumentacij našteli več kot štirideset različnih projektov.

Nekje vmes med njimi smo se v letu 2002 preselili le nekaj metrov naprej, kjer je zdaj laboratorij.

Tista sobica nam je nudila največ komoditete, skladišče, ločeno manjšo pisarno, večjo skupno in mini sobico za sestanke projektnih skupin. Bili smo v srcu fakultete, vsakdo je šel večkrat na dan mimo in poškilil v sobico, kaj se dogaja. Tudi laboratorijski dnevniki in priprave na izpit …. Tam smo počeli vse (slike 4, 5, 6, 7, 8). Študentska sobica je postala naš drugi dom, včasih celo prvi, še grelec vode smo imeli in kavico, čajček ... Pa kavč (slika 9 in 10) in velik arhiv takoj na vhodu.

Sledila je nenapovedana selitev v klet, v sedanjo študentsko sobico. Ker pri selitvi nismo sodelovali, se je med selitvijo izgubil velik del arhiva, nenadomestljiv del let brez računalnika. Počasi

50

ÄŒASOVNI STROJ

smo se le navadili tudi na sobico v kleti, se jezili nad slabim mobilnim signalom, a ĹĄe naprej vztrajno ohranjali tradicijo in predali svoje sanje mlajĹĄim, za slovo pa organizirali farmacevtski ples naĹĄe krovne organizacije SFD za Ä?isto prave gospe in gospode magistre. Generacije za nami so sledile tradiciji, organizirale IPSF- in EPSA-kongres,

TWIN-e, poletne tabore, Spatula je ĹĄe vedno tu, radi jo prelistamo tudi alumniji.

Hvala vsem nam in vam za trud, za tisto dodano vrednost ĹĄtudija farmacije. PrepriÄ?ani smo, da bo luĹĄtno tudi na novi lokaciji. SreÄ?no, mladi rod!

DuĹĄan RusiÄ?, blagajnik DĹ FS od 2001 do 2003 ÄŒe se naveĹžem na Lucijin opis, potem morate vedeti, da je poleg vseh teh sobic levo, desno, zgoraj in spodaj obstajala ĹĄtudentska sobica, ki ni bila na FFA. Ta je bila na Kotnikovi, kjer so se rodili, usklajevali, izpeljevali in proslavljali vsi ti projekti, ki jih je Lucija naĹĄtela. Lucy, v imenu vsaj teh ljudi na slikah in ĹĄe mnogo drugih, ki jih na slikah ni, HVALA!

Petra SorĹĄak, mag. farm., predsednica DĹ FS in Ĺ SSFD od 2010 do 2012 Ĺ tudentsko sobico sem prviÄ? obiskala v prvih ĹĄtirinajstih dnevih mojega ĹĄtudija na FFA. Ker je moja sorodnica ravno takrat zakljuÄ?evala ĹĄtudij na FFA, sem Ĺže pred zaÄ?etkom ĹĄtudija vedela, da nekje na faksu obstaja nek prostor za ĹĄtudente.

Nisem pa si niti pribliĹžno predstavljala, da bo ĹĄtudentska sobica postala moj drugi dom. V mojih Ä?asih je bila locirana v kleti glavne stavbe, so pa starejĹĄi kolegi povedali, da so se v preteklosti Ĺže

veÄ?krat selili. Glavna atrakcija je bil modro-rumen kavÄ? (hvala Alenka JakliÄ? đ&#x;˜Š) v glavnem prostoru, ki je bil zelo udoben za poÄ?ivanje po napornih farmacevtskih Ĺžurkah. RaÄ?unalnika v akvariju pa sta bila rezervirana za tiste Âťta aktivneÂŤ.

S soĹĄolko sva na zaÄ?etku zahajali v ĹĄtudentsko sobico zgolj zaradi druĹženja in klepeta s kolegi iz viĹĄjih letnikov. Postopoma pa sem se zaÄ?ela

51

ÄŒASOVNI STROJ

vkljuÄ?evati v aktivnosti Drug Dealerja in tako sem vedno veÄ? Ä?asa preĹživela v ĹĄtudentski sobici, kjer sem zaÄ?ela z organizacijo projektov. Moja prva pot zjutraj (po obvezni jutranji kavi, seveda) je bila v ĹĄtudentsko sobico, hkrati pa je bila pot iz nje tudi zadnja tisti dan. Za Ä?as organizacije 56. kongresa Svetovne zveze ĹĄtudentov farmacije se je veÄ?ina Ä?lanov organizacijskega odbora za dober mesec skorajda preselila na faks v ĹĄtudentsko sobico.

Vratar Matija nas je ob 20.00 dobesedno moral poditi s fakultete.

Posebno mesto sta imeli polici nad kavÄ?em. Se mi zdi, da smo ĹĄtudenti prav tekmovali, kdo od nas bo iz draĹžb na mednarodnih kongresih prinesel Ä?im bolj nenavaden spominek. Jaz sem zasluĹžna za belo tunizijsko ptiÄ?jo kletko, za katero sem si vbila v glavo, da jo nujno moramo imeti đ&#x;˜Š. Po enem izmed IPSF-kongresov se nam je na zunanji steni pridruĹžil ogromen oranĹžen ÂťbannerÂŤ – kot povraÄ?ilo, saj so Nizozemci ukradli naĹĄega (banner je ĹĄe vedno razobeĹĄen na steni pred knjiĹžnico).

V spominu mi je ostal tudi obisk policije (vlomili so nam v omaro in odnesli blagajno), ker sta se policista blazno zabavala ob naĹĄem Drug Dealer plakatu aktivnih Ä?lanov druĹĄtva in komentirala, da nobenega od nas ni na njihovem seznamu.

Spominov je ĹĄe ogromno, ampak morda niso vsi za v javnost. Lahko pa reÄ?em, da so se v ĹĄtudentski sobici rodile mnoge odliÄ?ne ideje in spletla doĹživljenjska prijateljstva. NaĹĄa ĹĄtudentska sobica je mojim generacijam dala ogromno in upam, da bo tudi nova dobro sluĹžila svojemu namenu.

Eva Shannon Schiffrer, predstavnica za stike z EPSA od 2013 do 2014, glavna urednica Spatule od 2015 do 2016, predsednica EPSA od 2018 do 2019 Na ĹĄtudentsko sobico me veĹže veliko spominov, saj smo tam med ĹĄtudijem preĹživeli ogromno Ä?asa.

PrviÄ? sem se s sobico ÂťsreÄ?alaÂŤ v drugem letniku, ko je bil tam organiziran razĹĄirjen Drug Dealer sestanek – zaradi velikega ĹĄtevila prisotnih, nas je precej ostalo na hodniku in sestanek posluĹĄalo od tam. ÄŒe bi morala izbrati najbolj nepozaben

52

trenutek, je to verjetno kateri od primerov, ko so nas obiskali tuji ĹĄtudenti in v sobici zaÄ?udeni opazili, kakĹĄen spominek iz njihove drĹžave, ki so ga slovenski ĹĄtudenti prinesli nazaj z mednarodnih kongresov.

ČASOVNI STROJ

Polona Mihelj Reščič, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2017 do 2018 Emanuela Senjor, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2015 do 2016 Danaja Rode, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2014 do 2015 Študentska sobica je bila prostor, kjer smo preživeli veliko časa v našem študentskem življenju. Naš drugi dom je postala kmalu zatem, ko smo se opogumili in spustili po stopnicah v klet ter zadržano potrkali, če lahko vstopimo (P. S. v naslednjih letih smo vse učili, da se ne trka, ampak kar brez strahu vstopi). Bila je hkrati naš delovni prostor in drugi dom. Razkošnih 6 m2 je združevalo dnevno sobo, kjer smo z Edijem poležavali na kavču, delovno sobo, jedilnico, kuhinjo, včasih tudi spalnico. Skratka vse, kar se je v določeni situaciji najbolj potrebovalo. V zimskih mesecih se je prelevila v ustvarjalni kotiček, kjer smo ustvarjali za božični bazar, jeseni v trgovino, kjer se je naročala in prodajala Drug Dealer kolekcija, včasih pa tudi v kino z uporabo društvenega projektorja – še najbolj se spomnimo spremljanja finala smučarskih poletov v Planici leta 2016 in veselja ob zmagi Petra Prevca. Nekaj časa je bila v študentski sobici tudi televizija, na kateri je takratni predstavnik za stike z IPSF predvajal Jersey Shore, čeprav ga res nihče ni prosil …

Kljub svoji majhnosti pa smo prostor vseeno spreminjali – mize so bile vsako leto obrnjene v drugo smer, eno leto nam je uspelo dobiti nove rabljene računalnike, opremili smo jo s hladilnikom in avtomatom za kavo, stene so bile vsako leto bolj pokrite s slikami in plakati. Vsaka generacija jo je želela oblikovati za svoje potrebe in v njej pustiti svoj pečat. Kljub spremembam pa se je bistvo študentske sobice vedno ohranilo – prostor, ki je bil na fakulteti samo naš, v katerem smo lahko razvijali veščine, ki niso bile vezane striktno na študij, in v katerem smo oblikovali vezi, ki trajajo še danes.

V sobici je vedno vladal urejen kaos, v katerem smo se dobro znašli. Enkrat letno smo se trudili imeti čistilno akcijo; običajno pred novoletnimi prazniki, ko smo sobico vsaj toliko uredili, da je bila primerna za obisk dekana, s katerim smo nazdravili novemu letu in novim uspehom.

Maša Pavlič, mag. farm., predsednica DŠFS in ŠS SFD od 2018 do 2019 V študentski sobici je bilo vedno pestro. Člani društva smo se vedno šalili, da je postala že naš drugi dom, saj smo se tam srečevali praktično vsak dan. Spomnim se, da je bila študentska sobica prvo leto mojega delovanja v društvu včasih čisto prazna, saj si študenti, ki nas še niso tako dobro poznali, niso upali vstopiti. Zato smo se naslednje leto dogovorili, da bomo brucem na prvi študentski dan kar »ukazali«, da nikoli ne smejo potrkati, preden vstopijo, saj so vrata zanje vedno

odprta. Tako so se počasi tam začeli zadrževati tudi drugi in verjamem, da ste takšno prijetno vzdušje ohranjali še do danes.

Spomnim se, da smo zaradi študijskih obveznosti vedno sestankovali bolj pozno, tem za pogovor pa nam itak nikoli ni zmanjkalo, tako da nas je naš prijazni varnostnik skoraj vsakič prišel opozorit, da bo sedaj pa res že čas, da zaključimo. Začetek mandata se je po navadi začel z načrtovanjem

53

ČASOVNI STROJ

božičnega bazarja, načrtovali smo poteke strokovnih večerov, kakšnega kongresa, se veselili žurov, iskali možnosti za izboljšave naših dogodkov in rešitve za morebitne težave. Seveda smo se vsakič tudi dogovorili, da naslednji teden pa res pospravimo študentsko sobico. Kljub temu smo nekako vsi menili, da ji ta (rahla!) razmetanost daje poseben čar, saj se je na policah našlo ogromno starih spominkov z mednarodnih kongresov, različnih uporabnih in še več neuporabnih pripomočkov, seveda pa ne smem pozabiti na star, a priljubljen kavč, na katerem je med sestanki vedno ležalo toliko oseb, kolikor si jih pač lahko spravil gor. Študentska mi bo vsekakor za vedno ostala v zelo lepem spominu, kljub temu da je bilo praktično nemogoče v spodnje nadstropje priklicati dvigalo in je bilo do tajništva celih šest nadstropij stopnic. Z veseljem se spominjam vseh lepih trenutkov, ki smo jih tam preživeli skupaj, in upam, da se bo njena energija preselila in ohranjala tudi v sosednji stavbi.

54

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Ko končaš križanko, postavi črke na označenih mestih v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo.

VODORAVNO 2. stopnja ujemanja med posameznimi meritvami analita po večkratni analizi enakega vzorca 8. kalup za stiskanje, del osnovnega seta orodja za tabletiranje 10. naključno izbiranje vzorca, pri katerem je zagotovljeno, da imajo vse enote enako možnost priti v vzorec 13. odpornost proti želodčnem soku 15. sterol, ki ga izdeluje rastlina (npr. sitosterol) 16. žolčno barvilo, ki nastane pri razgradnji hema iz hemoglobina 17. enocelični prokariontski organizem z preprosto celično strukturo 18. alternativna metoda, ki temelji na zdravljenju s holističnim pristopom in uporabi homeopatskih zdravil

NAVPIČNO 1. farmteh. postopek za izdelavo emulzije z vnosom mehanske energije 3. zdravilo ali ZU, ki preprečuje ali zavira koagulacijo krvi 4. število sekcij Slovenskega farmacevtskega društva 5. ena najstarejših mazilnih podlag (zaostanek po destilaciji nafte) 6. redni profesor na katedri za farmacevtsko biologijo 7. farmakodinamično neaktivna snov/izdelek, po videzu enak zdravilu 9. mikrodelec, v katerem je učinkovina enakomerno porazdeljena po celotnem ogrodju 11. zdravilo ali zdravilna učinkovina, ki se uporablja za zdravljenje psihičnih motenj (zlasti shizofrenije) 12. zdravilo ali učinkovina, ki olajša izkašljevanje 14. predhodnica kemije, ki je z eksperimenti iskala recept za dolgo življenje in nesmrtnost

Nagradna igra poteka do 15. januarja 2021. Za sodelovanje izpolni obrazec, ki se nahaja na: dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad je možen po dogovoru z urednikom/ico.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD rokovnik in DD kemični svinčnik

3. nagrada: 3x DD vrečka in DD kemični svinčnik

55

RAZVEDRILO

Sudoku

Težavnost: 2/5

Težavnost: 4/5

56

SPONZORJI

57

Odkrivamo za življenje.

Spopadamo se s številnimi zahtevnimi boleznimi, saj še vedno potrebujemo zdravila za zdravljenje raka, Alzheimerjeve bolezni, HIV in mnogih drugih bolezni, ki povzročajo trpljenje ljudem in živalim po vsem svetu.

Odkrivamo skupaj. Odkrivamo za življenje.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022

PRAVA POT DO UREJENE PREBAVE

barvni oglas za IPSC

ZA URAVNOTEŽENO ČREVESNO MIKROFLORO

Na voljo v lekarnah.

www.waya.si

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

200715 Informacije za uporabnike

PREVERJENA KAKOVOST.