Spatula 88

SPATULA Š T. 8 8

FE B RUA R 2022

GL ASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

4

21

TABLETKA ZA COVID-19?

PREKRIVANJE NEPRIJETNEGA OKUSA ZDRAVIL

34

INTERVJU Z IZR. PROF. DR. NATAŠA KARAS KUŽELIČKI, MAG. FARM.

www.dsfs.si/spatula

38

43. LETNI KONGRES EPSA

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula FEBRUAR 2022 / Št. 88 Naklada: 850 izvodov

Kazalo

Glavna in odgovorna urednica: Nina Grum spatula@dsfs.si

Uredniški odbor:

3 4

Ustvarjalke in ustvarjalci:

Recenzenti:

Iz stroke 4 Tabletka za covid-19?

7 Helicobacter pylori 11 Mikro RNA v povezavi z rakom

Tilen Čuš, Nina Gradišek, Nina Grum, Eva Mlinar, Lucija Pišek, Ajda Stepišnik, Tjaša Škerl Rifelj

Maša Beguš, Ana Bevk, Tjaša Gaberc, Zala Golčer, Lara Goršek, Teja Gošek, Gordana Goševa, Nina Grajzar, Lora Gržin, Mihaela Hajšek, Lea Herakovič, Manca Jenko, Vanja Klepec, Tanja Koletnik, Črt Krebs, Nuša Križovnik, Špela Lavrič, Neža Markelj Bogataj, Mia Medved, Amadeja Mencin, Eva Mlinar, Domen Ian Morovič, Petra Penko, Leonora Prestreši, Urška Ramšak, Mitja Roglič, Eva Simončič, Vesna Slatinek, Janko Stankić, Ajda Stepišnik, Tjaša Škerl Rifelj, Lara Tepeš, Olivera Vaselinov, Tinkara Žula

Uvodnik

14 AI kotiček 14 Uporaba umetne inteligence za ugotavljanje varnosti zdravil

17 Kozmetološki kotiček 17 Boj proti suhi koži – karitejevo maslo

19 LBM kotiček 19 Energijske pijače – poživilo ali strup

izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm., izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm.

21 Industrijski kotiček

Lektoriranje:

23 Farmadventure 25 Predstavitev DŠFS 34 Na pogovoru

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

21 Prekrivanje neprijetnega okusa zdravil

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tisk:

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

34 Izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm.

37 38 47 49

Novičke Dogajalo se je Šport Razvedrilo

Uvodnik Izzivi in sanje Zadnji dnevi februarja, ko v jutranjih urah megla še objema ulice, hkrati pa sončni žarki postajajo vse toplejši, so zame vedno predstavljali trenutek, ko se po napornem izpitnem obdobju sprostim in spočijem. Ko se ustavim, zadiham in se ozrem okoli sebe ter na pot, ki sem jo do zdaj prehodila.

Vsako leto je drugačna, polna preprek, za katere si nisem nikoli mislila, da jih bom premagala, in izzivov, za katere sem še zdaj presenečena, da sem jih sprejela. Eden takih je bila tudi odločitev, da pod svoje okrilje prevzamem ustvarjanje Spatule, ki jo prav zdaj držiš v svojih rokah.

Lansko leto je predstavljalo izziv – verjamem, da ne samo meni. V novo študijsko leto smo vstopili v negotovih okoliščinah, a hkrati veseli, da smo si lahko v družbi svojih kolegov ponovno nadeli laboratorijske halje, skupaj spili kakšno kavico med predavanjem in se po dolgem času v živo spet podali na hodnike naše fakultete. Naša nova normalnost je postala malenkost negotova, polna prilagajanj in sprejemanj. Menim, da nam je študentom uspelo te nove izzive premagati in ta semester izkoristiti v celoti. Zakaj tako menim?

Samo polistam po številki, ki jo pravkar držiš v rokah, in vidim obilo želje po znanju, utrinkov iz izmenjav, navdihujočih zgodb in dogodkov, ki so nam popestrili deževne jesenske dni ter nam pričarali nasmeh na obraz v decembrskih večerih. Vidim dogodke, ki so se odvijali v

živo, kjer smo si lahko segli v roke in si podelili nasmeh, in tudi tiste, ki smo jih spremljali iz udobja svojih sob ob skodelici čaja. Navdihujoče je gledati, kako pripravljeni smo svoj čas izkoristiti do polnega in iz vsakega trenutka narediti največ, kar lahko. Kako smo si zadali nove izzive, nove cilje in drug drugemu pomagali poleteti do zvezd.

Zato z veseljem pogledam v nov semester in na novo goro zapiskov (ki bodo nekako morali ostati v moji glavi). Komaj čakam na prihajajoče dogodke, izmenjave in kongrese, na katerih bomo ob druženju s starimi in novimi prijatelji razširjali svoja obzorja. Tako kljub vsem negotovostim, nepoznanemu, z novimi močmi stopim izzivom naproti.

Sprejmem jih, da lahko iz njih zrastejo sanje, da lahko z njimi rastem jaz. Želim si, da bi uživali ob branju te številke, da bi vas navdihnila in navdušila. Upam, da v prihodnosti sprejmete svoje izzive in se nam pridružite pri soustvarjanju naše zgodbe. Želim vam prijetno branje in uživanje v sončnih žarkih novega semestra!

Nina Grum, glavna urednica Spatule

3

IZ STROKE

Tabletka za covid-19?

Avtor: Črt Krebs, 2. letnik EM FAR I Recenzent: Izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm.

Novembra 2021 je Vlada Republike Slovenije sporočila javnosti, da v Slovenijo prihaja prva pošiljka novega protivirusnega zdravila molnupiravir proizvajalcev MSD in Ridgeback Biotherapeutics za zdravljenje covida-19. Poimenovano po Thorovem kladivu Mjölnir zveni obetajoče za odrešitev iz primeža bolezni covid-19. Pa upravičeno? Odgovor smo v zadnjih dveh letih slišali že velikokrat: »Ne vemo še dovolj.« Članek povzema bistvene informacije, ki jih v zadnjih izdihljajih leta 2021 vemo o novih proticovidnih učinkovinah.

Molnupiravir (znan tudi kot EIDD-2801) s tržnim imenom Lagevrio® spada v razred širokospektralnih protivirusnih zdravil, nukleozidnih analogov, ki se v procesu replikacije virusa znotraj celice vgradijo v virusno nukleinsko kislino in v njej povzročijo za virus smrtne mutacije. To učinkovino, ki so jo prvotno razvijali za zdravljenje gripe, so prvi odkrili znanstveniki na Univerzi Emory v ZDA. Molnupiravir je predzdravilo, ki se v telesu hidrolizira do N4-hidroksicitidin (NHC), nakar se intracelularno metabolizira v trifosfatno obliko NHC 5'-trifosfat (NHC-TP), preden doseže svoj protivirusni učinek. Že pred epidemijo je bilo ugotovljeno, da je NHC močan inhibitor mnogih drugih RNA-virusov, kot so virus ebole, virus konjskega encefalitisa in koronavirusov.

V začetku leta 2020 se je spojina pokazala učinkovita tudi proti SARS-CoV-2; marca istega leta je manjše farmacevtsko podjetje iz Floride, Ridgeback Biotherapeutics, odkupilo potencialno protivirusno učinkovino od Univerze Emory in jo dva meseca kasneje prodalo podjetju MSD.

Dvostopenjski mehanizem delovanja, ki povzroči mutageno delovanje, lahko torej povzamemo tako: 1. RdRp sintetizira negativno genomsko verigo RNA (–gRNA smatramo od 3' konca proti 5' koncu) iz pozitivne +gRNA (od 5' konca proti 3' koncu) verige.

2. V drugem koraku pa lahko med replikacijo v pozitivno verigo +gRNA pride do napake na mestu, kjer je vezan NHCTP, saj lahko poteče bodisi pravilna U→A ali napačna U→U replikacija virusa. V primeru napačne replikacije pa nastali produkt ne podpira nastajanja funkcionalnega virusa, kar ima smrtonosne posledice za virus (1, 2).

Mehanizem delovanja Koronavirusi vsebujejo od RNA odvisno RNA-polimerazo (RdRp), ki je ključen encim za replikacijo in transkripcijo RNA. RdRp je pomembna tarča za protivirusna zdravila.

Protivirusna zdravila zavirajo virusne polimeraze in delujejo kot nukleozidni analogi, ki zaradi spremenjene strukture onemogočajo nadaljnje podaljševanje verige RNA, s čimer se replikacija ustavi. Pri koronavirusu pa takšen mehanizem delovanja ni učinkovit, saj SARS-CoV-2 vsebuje encime eksonukleaze, ki lahko odstranijo napačno vstavljene nukleotide na 3’ koncu (1).

NHC-TP deluje za virus kot mutagena snov, saj povzroči številne mutacije v replikacijskem ciklu virusa, ki vodijo v smrt virusa. NHC-TP prepozna RdRp kot substrat zaradi podobnosti nukleotidom in ga vgradi v nastajajočo verigo RNA med replikacijo. Posledica vgradnje nenaravnega nukleotida je spremenjena struktura RNA. Po vgradnji NHCTP inducira nastanek ogromnega števila mutacij, kar ima za posledico nastanek mutirane RNA, ki zdaj več ne nosi zapisa za funkcionalne virusne proteine (1, 2).

4

Slika 1: Mehanizem delovanja molnupiravirja. Prirejeno po (1).

NHC-TP lahko uide mehanizmu preverjanja napak, saj eksonukleaze ne prepoznajo njegove vgraditve v RNA. To je tudi lahko posledica dejstva, da nastane zelo stabilen bazni

IZ STROKE

par, ki ga eksonukleaza pri preverjanju ne prepozna (1). Še zmeraj pa je treba vzeti v obzir možna tveganja, do katerih lahko pride pri jemanju molnupiravirja. Poleg močnega farmakološkega učinka lahko gostiteljeve RNA-polimeraze, predvsem mitohondrijska od DNA odvisna RNA-polimeraza, uporabijo NHC-TP kot substrat in ga vgradijo v človeško RNA. Prav zato se jemanje odsvetuje nosečnicam v prvem trimesečju oziroma med organogenezo, saj lahko deluje teratogeno na plod. Prav tako predklinične študije opisujejo mutagene učinke v živalskih celicah, vendar so potrebne nadaljnje študije, da se zgoraj navedeni vidiki tveganja lahko potrdijo (1, 2).

Klinična študija Jeseni 2020 je MSD začel s tretjo fazo klinične študije, tako imenovano »MOVe OUT«. V klinično študijo je bilo zajetih 775 polnoletnih necepljenih in nehospitaliziranih bolnikov s potrjeno okužbo s SARS-CoV-2 in blagim do zmernim potekom bolezni. Preiskovanci so imeli vsaj enega od dejavnikov tveganja za nastop hude oblike covida-19: starost nad 60 let, sladkorna bolezen, debelost, kronična ledvična bolezen, srčne bolezni, kronična obstruktivna pljučna bolezen ali aktivni rak. Polovica preiskovancev je pet dni prejemala 800 mg molnupiravirja dvakrat dnevno, druga polovica pa placebo. Raziskovalce je zanimal delež hospitaliziranih (za več kot 24 ur) in umrlih preiskovancev v času 29 dni po začetku študije. Klinično preskušanje naj bi bilo zaključeno do maja 2022. Ker vpliv NHC na razvoj ploda še ni dovolj raziskan in obstaja utemeljen sum za nastanek okvar pri plodu, so vključeni v študijo morali zagotoviti odsotnost nosečnosti pri ženskah oziroma partnericah moških preiskovancev od začetka študije pa do 100 dni po končanem apliciranju eksperimentalnega zdravila (3, 4, 5).

1. oktobra 2021, ko so bili zbrani rezultati več kot 750 preiskovancev, je MSD naznanil, da molnupiravir zmanjšuje tveganje za hospitalizacijo za 50 % v primerjavi s placebom glede na rezultate vmesne analize. V skupini, ki je prejemala zdravilo, smrti ni bilo. Zaradi izredno pozitivnih rezultatov je bila študija predčasno zaustavljena, saj ni bilo etično, da bi polovica preiskovancev z visokim tveganjem še naprej prejemala placebo (3, 4).

Predpisovanje zdravila Jemanje zdravila predpiše zdravnik prvi ali drugi dan po potrjeni okužbi, dokler je virusno breme še dokaj majhno, najkasneje do 5 dni po pojavu simptomov. Farmacevtska oblika zdravila je kapsula, ki se jemlje 5 dni zapored dvakrat dnevno (vsakih 12 ur) po 800 mg. Prednost tovrstnega zdravljenja je, da se lahko bolnik zdravi na domu. Zdravilo ni namenjeno vsesplošni uporabi, temveč zgolj tistim, ki imajo pridružena bolezenska stanja, in starostnikom.

Regulatorni vidik

panel znanstvenih svetovalcev FDA je 1. 12. 2021 priporočil uporabo molnupiravirja za zdravljenje covida-19. FDA je to vzela v obzir in je 23. 12. 2021 odobrila urgentno uporabo molnupiravirja, ko druga oblika zdravljenja ni na voljo.

Evropska agencija za zdravila (EMA) je že prejela uradno prijavo za odobritev molnupiravirja za tržno uporabo, hkrati pa je odobrila uporabo v urgentnih stanjih. Tako je Slovenija prejela na začetku decembra prvo pošiljko molnupiravirja, ki zadostuje za 5700 zdravljenj (3,6).

Pomisleki Kljub obetajočim možnostim moramo rezultate tudi kritično ovrednotiti. Molnupiravir ima 50-odstotno učinkovitost, kar pa tudi pomeni, da v polovici primerov po sedanjih podatkih ne prepreči težjega poteka bolezni in hospitalizacije zaradi covida-19. Hkrati je 50-odstotna učinkovitost proti napredovanju bolezni dosežena, če je zdravilo aplicirano zelo zgodaj po okužbi, kar se lahko pri realnih potekih okužbe včasih spregleda (zanemarjanje simptomov). Vendar je še zmeraj vredno omeniti, da v skupini, ki je prijemala molnupiravir, med klinično študijo niso zabeležili nobene smrti.

Ali bi molnupiravir lahko povzročil mutacije človeške DNA? Te možnosti brez podrobnih raziskav za zdaj še ne moremo ovreči, kaže pa, da se lahko vgrajuje v človeško RNA, vsaj v in vitro pogojih. Glede na kratkotrajno uporabo je varen, hkrati pa ni pričakovano, da bo zdravilo kadarkoli na voljo za splošno uporabo, saj je namenjen zgolj določenim skupinam.

Cena za celotno petdnevno zdravljenje z molnupiravirjem namreč znaša 700 ameriških dolarjev (pribl. 618 €), kar bi lahko predstavljalo omejujoč dejavnik pri splošni uporabi, še posebej v revnejših državah. Če bi proizvajalec zaradi tega vidika znižal ceno zdravilu, bi si ga v velikih količinah kupile bogatejše države, kot se je zgodilo že s cepivi.

Po vgradnji NHC-TP inducira nastanek ogromnega števila mutacij, kar ima za posledico nastanek mutirane RNA, ki zdaj več ne nosi zapisa za funkcionalne virusne proteine.

Velika Britanija je bila prva država na svetu, ki je odobrila uporabo molnupiravirja, in sicer 4. 11. 2021. Neodvisni

5

IZ STROKE

Remdesivir Remdesivir je nukletiodni analog, predzdravilo, ki se metabolizira znotraj telesa do farmakološko aktivne trifosfatne oblike (znan tudi kot GS-441524). Slednji je stopil v uporabo julija 2020. RdRp uporabi trifosfatno obliko remdesivirja (RTP) kot substrat med replikacijo RNA. Po vgraditvi RTP v nastajajočo verigo RNA se prekine replikacija virusa. Poleg tega RTP deluje tudi kot inhibitor RdRp. Remdesivir se aplicira intravenozno, predvideno doziranje je 1 x 200 mg prvi dan in nato 1 x 100 mg na dan, terapija pa ne sme trajati več kot 10 dni in sme trajati najmanj 5 dni.

Tako kot molnupiravir uporabi isti tarčni encim, vendar se razlikujeta v mehanizmu delovanja. Remdesivir deluje kot inhibitor RdRp s tem, da prekine replikacijski cikel virusa, medtem ko molnupiravir povzroči mutacije, ki okvarijo virusne proteine (8).

Paxlovid™ Paxlovid™ je kombinacija Pfizerjeve protivirusne učinkovine PF-07321332 in nizkega odmerka ritonavirja, protiretrovirusnega zdravila, ki se ga uporablja za zdravljenje okužbe s HIV. Ritonavir nima pomembnega protivirusnega delovanja proti SARS-CoV-2, ampak v nizkih odmerkih inhibira delovanje metabolnega encima CYP3A4, kar zvišuje biološko uporabnost PF-07321332. Zdravilo zavira pomnoževanje SARS-CoV-2 v telesu tako, da se veže na glavno proteazo 3CLpro, encim, ki je ključen za nastanek funkcionalnih virusnih proteinov. Glede na rezultate vmesne analize Paxlovid™ zniža tveganje za hospitalizacijo ali smrt zaradi covida-19 za 88 % pri bolnikih, ki so prejeli terapijo v treh dneh po nastopu simptomov. Le 0,8 % bolnikov, ki je prejelo zdravilo, je bilo hospitaliziranih v primerjavi s 6 % preiskovancev, ki so prejeli placebo. Kot pri molnupiravirju je bila tudi ta študija predčasno prekinjena in je bila oddana zahteva za odobritev uporabe pri FDA. V skupini, ki je prejemala placebo, je prišlo do smrti pri desetih preiskovancih, pri bolnikih, ki so prejeli terapijo, pa smrti niso zabeležili (7).

Še vedno pa kot najučinkovitejša preventiva velja cepljenje, brez katerega bo pot do normalnosti še dolga.

Poleg tega, da je Paxlovid™ potencialno bolj učinkovit, se pri njem pojavlja manj vprašanj v zvezi z varnostjo učinkovine kot pri molnupiravirju, saj deluje kot proteazni inhibitor in ne kaže znakov mutagenih vplivov na DNA (7).

Tabela I: Primerjava učinkovitosti molnupiravirja in PaxlovidaTM. Prirejeno po (3, 7).

Zaključek Nova protivirusna zdravila predstavljajo predvsem možnost razbremenjevanja bolnišnic. Vsako človeško življenje, ki ga s tovrstnimi terapijami rešimo, odtehta trud pri razvoju novih učinkovin. Še vedno pa kot najučinkovitejša preventiva velja cepljenje, brez katerega bo pot do normalnosti še dolga.

1. Kabinger, F., Stiller, C., Schmitzová, J. et al. Mechanism of molnupiravir-induced SARS-CoV-2 mutagenesis. Nat Struct Mol Biol 28, 740–746 (2021). https://doi.org/10.1038/s41594-021-00651-0. Dostop: 21. 11. 2021

VIRI

2. Gordon CJ, Tchesnokov EP, Schinazi RF, Götte M, Molnupiravir promotes SARS-CoV-2 mutagenesis via the RNA template, Journal of Biological Chemistry (2021), doi: https:// doi.org/10.1016/j.jbc.2021.100770. Dostop: 21. 11. 2021 3. U.S. Food and Drug Administration. FDA Briefing Document. https://www.fda.gov/media/154418/download. Dostop:1. 12. 2021.

4. S. Swaminathan. Science the wire. Everything you need to know about molnupiravir, Merck's new high-hope Covid-19 drug. Everything You Need To Know About Molnupiravir, Merck's New High-hope COVID Drug - The Wire Science. Dostop:1. 12. 2021.

5. Pharmaceutical technology. Merck-Ridgeback’s oral drug lowers hospitalisation risk in Covid-19 trial. Merck-Ridgeback's molnupiravir lowers hospitalisation risk in Covid-19 trial (pharmaceutical-technology.com). Dostop: 28. 11. 2021.

6. European medicines agency. EMA receives application for marketing authorisation for Lagevrio (molnupiravir) for treating patients with COVID 19. EMA receives application for marketing authorisation for Lagevrio (molnupiravir) for treating patients with COVID 19 | European Medicines Agency (europa.eu).

Dostop: 28. 11. 2021 7. Darcy Jimenez. Pharmaceutical technology. Paxlovid: what we know about Pfizer's Covid-19 pill. Paxlovid: what we know about Pfizer’s Covid-19 pill (pharmaceutical-technology.com). Dostop:1. 12. 2021.

8. Lamb YN. Remdesivir: First Approval. Drugs. 2020 Sep;80(13):1355-1363. doi: 10.1007/s40265-020-01378-w. PMID: 3287048. Dostop: 14. 12. 2021

6

IZ STROKE

Helicobacter pylori Avtorica: Zala Golčer, 5. letnik EM FAR I Recenzentka: izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.

Okužba s Helicobacter pylori (v preteklosti poimenovana Campylobacter pylori) ali krajše H. pylori spada med najpogostejše okužbe pri ljudeh, saj naj bi bila z njo okužena kar polovica svetovnega prebivalstva. Pri večini ljudi okužba ne povzroča kliničnih znakov, zato lahko ostane posameznik z bakterijo koloniziran vse življenje. H. pylori je glavni vzrok kroničnega gastritisa, peptične razjede želodca in dvanajstnika ter je bila leta 1994 s strani Mednarodne agencije za raziskovanje raka (angl. International Agency for Research on Cancer – IARC) uvrščena v 1. skupino karcinogenov. V to skupino se uvršča organizme, snovi in procese, ki dokazano povzročajo raka pri ljudeh oziroma za katere obstaja dovolj znanstvenih dokazov za vzročno povezavo med izpostavljenostjo ljudi tem snovem in nastankom raka (12, 13).

Značilnosti Helicobacter pylori

Epidemiologija okužbe

H. pylori je gram negativna, spiralna, mikroaerofilna bakterija, ki meri 3–5 μm in kolonizira antrum in korpus želodca. Sluznica želodca izloča klorovodikovo kislino, kar je usodno za večino bakterij, vendar ne za H. pylori, ki se je z evolucijo prilagodila tem ekstremnim razmeram v želodcu (3). Prilagoditev na kisel pH v želodcu ji omogočajo:

Razširjenost okužbe se med državami razlikuje. Prevalenca okužbe najbolje korelira s socialno-ekonomskim položajem prebivalcev. V nerazvitem svetu z nizkim ekonomskim in higienskim standardom se večina prebivalstva okuži že v otroštvu (4, 9), medtem ko se v razvitem svetu odstotek okuženih prebivalcev poveča po 50. letu starosti, delež okužbe pa je večji pri revnejšem sloju (4).

− Sinteza encima ureaze. Preživetje H. pylori je odvisno od stopnje izraženosti notranjega bakterijskega sečninskega membranskega kanalčka HpUrel2, ki omogoča vstop v želodcu prisotne sečnine v citoplazmo bakterije. Tam poteka hidroliza sečnine, pri čemer nastajata amonijak in karbamat (reakcija A). Ta kasneje spontano razpade na ogljikovo kislino in molekulo amonijaka (reakcija B).

V vodni raztopini so sproščena ogljikova kislina (reakcija C) in dve molekuli amonijaka (reakcija D) v ravnotežju s svojo protonirano in deprotonirano obliko, kar privede do dviga pH-vrednosti in lokalne alkaloze (4, 14, 15).

Posledice okužbe s H. pylori Okužba je večinoma asimptomatska, pri 20 % pa se razvije klinično pomembna bolezen (4). Obsežnost posledic je odvisna od seva bakterije, obrambnih sposobnosti gostitelja, dejavnikov okolja in starosti gostitelja v času okužbe (4). Zapleti, ki jih povzroča okužba, so dispepsija, kronični gastritis, peptična razjeda želodca in dvanajstnika, rak želodca ter limfom sluznično-limfoidnega tkiva (angl. mucosa-associated lymphoid tissue; MALT) (7, 8, 9).

− Poseben način gibanja, ki je posledica številnih dolgih bičkov, lociranih samo na eni strani telesa, ki ji omogočajo premikanje po viskozni želodčni sluzi (3). − Vezava H. pylori na epitelijske celice želodca prek adhezinov. Ena izmed nevarnosti, s katerimi se bakterije srečajo v gostitelju, je pretok tekočin, saj ta nepritrjene bakterije odplavi in tako prepreči njihovo kolonizacijo.

Adhezini so površinske strukture bakterij, ki omogočajo prepoznavo ustreznih receptorskih molekul na gostitelju (3, 16).

Slika 1: Histološke spremembe, ki jih povzroča H. pylori na nivoju želodčne sluznice. a – zdrava želodčna sluznica, b – metaplazija želodčne sluznice, c – displazija želodčne sluznice. Prirejeno po (17).

Na sliki 1 so prikazane spremembe želodčne sluznice, iz katerih se lahko kasneje razvije rak želodca, ki je peti najpogostejši rak v Sloveniji. Bolezen se začne po 40.

7

IZ STROKE

letu, z vrhom med 60. in 80. letom starosti. Smrtnost bolezni je visoka – 72-odstotna. Kljub napredku kirurgije in adjuvantnega zdravljenja je petletno preživetje bolnikov po odkritju le 28-odstotno. Glavni razlog nizkega preživetja je pozno odkritje rakavih sprememb. K izboljšanju preživetja bi lahko prispevala zgodnja diagnoza (6).

Diagnostika okužbe Kolonizacija s H. pylori sama po sebi ni bolezen, vendar poveča tveganje za različna obolenja prebavnega in hepatobiliarnega trakta. Bolezenska stanja, pri katerih je treba aktivno iskati okužbo, so dispepsija, dolgotrajno zdravljenje z antiagregacijskimi in nesteroidnimi protivnetnimi zdravilnimi učinkovinami (nesteroidne protivnetne zdravilne učinkovine in H. pylori imajo pri nastanku teh zapletov aditivni učinek), dolgotrajno zdravljenje z zaviralci protonske črpalke (ob zvišanju pH-vrednosti se lahko bakterijska kolonizacija premakne v korpus želodca, kar pospeši nastanek predrakavih sprememb), družinska obremenjenost z rakom želodca (svojci prvega dednega reda bolnikov z rakom želodca imajo večjo možnost za razvoj te bolezni (18)), anemija zaradi pomanjkanja železa brez znanega razloga, idiopatska trombocitopenična purpura in pomanjkanje vitamina B12 (6).

Za diagnostiko H. pylori so na voljo številni testi, ki temeljijo na različnih tehnikah (preglednica I). Pred izvedbo testiranja mora bolnik prenehati z uporabo antibiotikov (1 mesec prej) in zaviralci protonske črpalke (7 dni prej).

Uporaba antagonistov histaminskih receptorjev H2 ne vpliva na rezultate, zato se lahko jemljejo brez prekinitev (1).

Zapleti, ki jih povzroča okužba, so dispepsija, kronični gastritis, peptična razjeda želodca in dvanajstnika, rak želodca ter limfom sluzničnolimfoidnega tkiva.

Kultivacija bakterij

V primeru, da je potreben podatek o primarni odpornosti H. pylori na antibiotike, se vzorce za kulturo odvzame iz korpusa in antruma želodca že pred začetkom zdravljenja, sicer pa se ta metoda uporabi v primeru dveh oziroma treh neuspelih poskusov zdravljenja okužbe (6).

Reakcija verižne polimerizacije

Gre za zelo občutljivo metodo, ki se lahko uporabi za določanje bakterijske DNA z namenom potrjevanja okužbe ali za ugotavljanje odpornosti na antibiotike (4).

Serološke preiskave

Okužba s H. pylori povzroči tvorbo protiteles (IgA in IgG), zato se lahko po določenem času določi koncentracija teh protiteles v krvi, želodčnem soku, slini ali blatu. Metoda ni uporabna pri ugotavljanju uspešnosti terapije z antibiotiki (4).

Dihalni test s sečnino

Tabela I: Diagnostične metode za ugotavljanje okužbe z bakterijo H. pylori.

Prirejeno po (4).

Hitri ureazni test

Test se opravi takoj ob gastroskopiji na odvzetem koščku želodčne sluznice. Temelji na razgradnji sečnine s pomočjo bakterijskega encima ureaze v amonijak in karbamat. Med reakcijo pride do spremembe pH-vrednosti, kar zazna pHindikator. Hitrost reakcije je premo sorazmerna koncentraciji H. pylori v vzorcu. Zaradi majhnega števila bakterij je lahko rezultat lažno negativen. H. pylori je edina bakterija, ki v tako veliki koncentraciji sintetizira ureazo, zato so lažno pozitivni rezultati zelo redki. Občutljivost in specifičnost testa je med 90 in 95 % (4).

Histološka preiskava

Poleg potrditve okužbe se lahko s to metodo pri bolniku preveri tudi stopnja preneoplastičnih sprememb (atrofije in intestinalne metaplazije). Zdravnik pri gastroskopiji odvzame vzorce na dveh različnih mestih, jih obarva s posebnimi barvili in nato pregleda pod optičnim mikroskopom (4, 6).

8

Temelji na enaki reakciji kot hitri ureazni test, ki se naredi ob gastroskopiji. Zaradi enostavnosti, visoke občutljivosti, specifičnosti, zanesljivosti in neinvazivnosti je široko uporabljen. Preiskovanec pred testom izdihne zrak v posebno vrečko in nato popije določeno količino sečnine, ki je običajno raztopljena v soku in ima namesto 12C v molekuli izotop 13C. V želodcu ureaza bakterije H. pylori razgradi sečnino in izloči se 13CO2 (6, 8). Preiskovanec test zaključi s ponovnim izdihom v vrečko in s pomočjo analizne naprave se preveri, ali je v izdihanem zraku prisoten 13CO2.

V primeru, da je prisoten, se potrdi okužba s H. pylori. Ker je izotop 13C povsem neškodljiv, se test lahko uporabi tudi pri otrocih, nosečnicah in doječih materah (4).

Dokazovanje H. pylori v blatu

Princip določanja je dokazovanje specifičnega antigena v blatu po okužbi s H. pylori. S peroksidazo konjugirana poliklonska protitelesa proti H. pylori so nanesena na mikrotitrsko ploščo in reagirajo z antigenom H. pylori v razredčenem vzorcu blata (4).

IZ STROKE

Preventiva raka želodca v Sloveniji Slovenija se z incidenco 23,5 na 100.000 prebivalcev uvršča v skupino držav s srednjim tveganjem za nastanek raka želodca. Zaradi rezultatov novejših raziskav, ki potrjujejo vzročno povezanost okužbe s H. pylori z nastankom raka želodca, si veliko zdravstvenih organizacij in društev prizadeva za uvedbo presejalnega populacijskega programa, ki bi pripomogel k hitrejšemu odkrivanju okužb in preprečevanju zapletov. Presejanje na okužbo s H. pylori bi se moralo začeti pri starosti med 20 in 30 let. V tej starostni skupini okužba namreč še ni povzročila nastanka atrofije in intestinalne metaplazije, ki sta poledici. Če bi bila okužba ozdravljena pri tej starosti, bi se relativna možnost za nastanek raka želodca kasneje v življenju zmanjšala za najmanj 50 % (6).

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje načrtuje nov presejalni program, po vzoru programa SVIT. Programski svet bi sestavljali specialisti za javno zdravje, gastroenterologi, infektologi, mikrobiologi in specialisti družinske medicine.

S serološkimi testi ELISA bi testirali zdrave prebivalce Slovenije v starosti med 20 in 30 let. Pozitivne bolnike bi v nadaljevanju testirali še z dihalnim testom s sečnino in z njim potrdili ali ovrgli trenutno prisotne okužbe. Bolnike bi nato zdravili s 14-dnevno štiritirno shemo s koloidnim bizmutovim subcitratom. S tem bi uporabili antibiotike, ki se sicer redkeje uporabljajo, kar bi v manjši meri vplivalo na odpornost drugih bakterij na antibiotike. Pričakovani uspeh eradikacije bi bil več kot 90-odstoten. Predlog tega programa je že potrdil razširjeni strokovni kolegij internističnih strok, pot do uvedbe pa je še dolga (6).

Tabela II: Smernice zdravljenja okužbe s H. pylori v Sloveniji. Prirejeno po (6).

Zdravljenje okužbe Glavna napovedna dejavnika uspešnosti zdravljenja sta odpornost bakterije na antibiotike in bolnikova komplianca.

Zdravila se morajo jemati redno in pravilno, zdravljenje pa se ne sme prekiniti predčasno (6).

Preglednica II prikazuje smernice zdravljenja okužbe H. pylori v Sloveniji. Pod A je navedeno zdravljenje prve izbire, ki je sprva trajalo 7 dni, a je bilo kasneje zaradi slabih rezultatov (uspešnost manj kot 80-odstotna) podaljšano.

V primeru alergije na penicilin se namesto amoksicilina predpiše metronidazol (B). Zelo pomembno je, da zdravnik ob začetku zdravljenja bolnika opozori na možne neželene učinke in ga pouči o pomenu odstranitve okužbe za zmanjšanje tveganja za resne bolezni in zaplete v prihodnosti (6). Uporaba zaviralcev protonske črpalke nove generacije (esomeprazola) v visokem odmerku dvakrat dnevno izboljša uspešnost zdravljenja okužbe za 3–10 %. Vzrok je v počasnejšem metabolizmu v primerjavi s starejšimi zaviralci protonske črpalke (omeprazol, lanzoprazol) in posledično večjih plazemskih koncentracijah, kar se odraža v višjih pHvrednostih v želodcu (11). Kot alternativa temu zdravljenju je priporočena štiritirna shema s koloidnim bizmutovim subcitratom (E) (6).

Pod C je navedena shema druge izbire, uporabljena v primeru neuspeha začetnega zdravljenja. Alternativa je ponovno lahko štiritirna shema s koloidnim bizmutovim subcitratom, če se ta ni uporabila kot prvo zdravljenje. Pred uvedbo zdravljenja druge izbire se priporoča napotitev bolnika h gastroenterologu (6).

Zdravljenje tretjega reda je potrebno le pri 2–3 % bolnikov.

V primeru, da se je bolnik zdravil s trotirno shemo s klaritromicinom in nato s trotirno shemo z levofloksacinom, se lahko v tretjem poskusu predpiše štiritirno zdravljenje s koloidnim bizmutovim subcitratom ali pa zdravljenje s Pylero®. Ena kapsula omenjenega zdravila vsebuje 140 mg bizmutovega subcitrata, 125 mg metronidazola in 125 mg tetraciklina (D). Po dveh ali treh neuspelih poskusih zdravljenja se pri kontrolni gastroskopiji bolniku odvzameta 2 biopsiji (iz korpusa in antruma želodca) za kulturo in se nato bolnika zdravi skladno z rezultati antibiograma.

Predhodna uporaba kulture in antibiograma ni smiselna, saj je za neuspeh prvega zdravljenja skoraj vedno vzrok odpornost bakterije na klaritromicin (6).

V Sloveniji Nacionalni inštitut za javno zdravje načrtuje nov presejalni program, po vzoru programa SVIT.

9

IZ STROKE

Reševalno zdravljenje po treh neuspelih poskusih se sestavi glede na rezultate antibiograma in traja 14 dni. Priporoča se esomeprazol 2 × 40 mg, koloidni bizmutov subcitrat in dva antibiotika (največkrat oksitetraciklin in amoksicilin, izjemoma se lahko uporabi tudi rifabutin) (6).

Po vsakem zdravljenju okužbe s H. pylori je potrebna kontrola uspešnosti eradikacije bakterije. Test izbire je dihalni test s sečnino, druga izbira je test dokazovanja bakterije v blatu (7, 9).

Zaključek Okužba s H. pylori predstavlja velik globalni problem. Je tiha sovražnica, ki dolgo ostane prikrita, medtem pa povzroči nepopravljivo škodo. Za njeno zdravljenje in diagnostiko je na voljo veliko različnih zdravil in diagnostičnih postopkov, s katerimi se lahko okužba uspešno ozdravi in tako prepreči njene posledice. Kljub temu se okužba večinoma odkrije, ko je škoda že narejena in ko se že začnejo pojavljati zdravstvene težave. Strokovnjaki upajo, da bodo novi presejalni programi pomagali k preventivi in zgodnejšemu odkrivanju.

Po vsakem zdravljenju okužbe s H. pylori je potrebna kontrola uspešnosti eradikacije bakterije.

1. Enroth H., Engstrand L. Helicobacter pylori. International Encyclopedia of Public Health, Academic Press; 2008: 290-294. https://doi. org/10.1016/B978-012373960-5.00588-8

VIRI

2. National cancer institute. Helicobacter pylori and Cancer. https://www.cancer.gov/about-cancer/causes-prevention/risk/infectious-agents/h-pylori-fact-sheet. Dostop: 22. 12. 2021.

3. Kobayashi M., Fukuda M., Nakayama J. Glycoconjugates and Bacterial Infections: Helicobacter pylori. Comprehensive Glycoscience, Elsevier; 2007; 4(23): 439451. https://doi.org/10.1016/B978-044451967-2/00104-5 4. Osredkar J. Dihalni test s sečnino – njegovo mesto v diagnostiki/Urea breath test – its role in diagnostics. Zdravniški vestnik; 2004; 73: 13–7.

5. Obleaga, C. V., Vere, C. C., Valcea, I. D., Ciorbagiu, M. C., Moraru, E., Mirea, C. S. (2016) Helicobacter pylori: types of diseases, diagnosis, treatment and causes of therapeutic failure. Journal of Mind and Medical Sciences. 2016; 3(2), article 7. http://scholar.valpo.edu/jmms/vol3/iss2/7 Dostop: 22. 12. 2021.

6. Tepeš B., Štabuc B. Strokovna stališča Slovenskega združenja za gastroenterologijo in hepatologijo o obravnavi bolnikov, okuženih z bakterijo Helicobacter pylori.

Zdravniški Vestnik. 2018; 87(3-4): 176– 90. DOI: 10.6016/ZdravVestn.2615 7. Mladenova I. Clinical Relevance of Helicobacter pylori Infection. Journal of Clinical Medicine. 2021; 10(16): 3473. https://doi.org/10.3390/jcm10163473 8. Ashwini P., Sumana Mn., Shilpa U., Mamatha P., Manasa P., Dhananjaya B. I., Farhan Z., Nagendra Prasad Mn. A review on Helicobacter pylori: its biology, complications and management. International Journal of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences. 2015; 7(13): 14–20.

9. World Gastroenterology Organisation. Global Guidelines Helicobacter pylori. https://www.worldgastroenterology.org/UserFiles/file/guidelines/helicobacter-pylori-english-2021.pdf. Dostop: 2. 1. 2022.

10. Mégraud F., Bessède E., Varon C. Helicobacter pylori infection and gastric carcinoma. Clin Microbiol Infect. 2015; 21(11): 984–990. https://doi.org/10.1016/j. cmi.2015.06.004 11. Sahara S., Sugimoto M., Uotani T., Ichikawa H., Yamade M., Iwaizumi M., Yamada T., Osawa S., Sugimoto K., Umemura K., Miyajima H., Furuta T. Twice-daily dosing of esomeprazole effectively inhibits acid secretion in CYP2C19 rapid metabolisers compared with twice-daily omeprazole, rabeprazole or lansoprazole.

Alimentary Pharmacology & Therapeutics. 2013; 38(9): 1129–1137. https://doi.org/10.1111/apt.12492 12. Ec. Europa.eu. Standard IARC classification. https://ec.europa.eu/health/scientific_committees/opinions_layman/en/electromagnetic-fields/glossary/ghi/iarc-classification.htm Dostop: 9. 1. 2022.

13. Prevor. Carcinogens different classifications. https://www.prevor.com/en/carcinogens-different-classifications/ Dostop: 9. 1. 2022.

14. Mobley HLT. Helicobacter pylori: Physiology and Genetics. Washington (DC): ASM Press; 2001. Chapter 16. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/NBK2417/ 15. McNulty R., Ulmschneider J., Luecke H. et al. Mechanisms of molecular transport through the urea channel of Helicobacter pylori. Nature Communication 4.

2013. https://doi.org/10.1038/ncomms3900 16. Erjavec M. S., Žgur D. Bertok, Bakterijska orožarna pri okužbi. 2014: 32–39. http://www.galenia.si/files/Bakterijskaoro%C5%BEarna%20pri%20oku%C5%BEbi-ilovepdf-compressed.pdf Dostop: 9. 1. 2022.

17. Giraud J, Bessède E, Mégraud F, Varon C. Gastric Cancer: A Stem Cell Disease?. V: Mózsik G, Karádi O. Gastric Cancer, IntechOpen, DOI: 10.5772/intechopen.69947.

18. American cancer society. Stomach Cancer Risk Factors. https://www.cancer.org/cancer/stomach-cancer/causes-risks-prevention/risk-factors.html. Dostop: 9.

1. 2022.

10

IZ STROKE

Mikro RNA v povezavi z rakom Avtorica: Olivera Vaselinov, 3. letnik S1 LBM I Recenzentka: izr. prof. dr. Martina Gobec, mag. farm.

Mikro RNA (miRNA) so družina majhnih nekodirajočih RNA, ki uravnavajo širok nabor bioloških procesov. Odkritje prve miRNA pred več kot 20 leti je začelo novo obdobje v molekularni biologiji.

Do zdaj so pri ljudeh odkrili več kot 2000 miRNA in znanstveniki predvidevajo, da skupaj uravnavajo eno tretjino genov v genomu. miRNA povezujejo tudi s številnimi boleznimi, zato imajo potencial kot klinično diagnostični označevalci in terapevtske tarče.

Biogeneza miRNA Vse družine miRNA so podvržene številnim zaporednim korakom biogeneze, v katerih se osnovni zapis miRNK pretvori v aktivno, zrelo miRNA (slika 1). Geni za miRNA se lahko nahajajo v nekodirajočih regijah DNA ali intronih, odsekih gena, ki ne vsebujejo informacije za sintezo proteinov (1).

Prepisovanje se začne v jedru z encimom RNA polimeraza II, ki vodi v nastanek primarne miRNA (pri-miRNA). Ta, običajno dolga nukleotidna sekvenca, je zaprta na 5′ koncu in poliadenilirana na 3′ koncu, podobno kot proteinkodirajoča mRNA se oblikuje v zankasto strukturo (2).

Slednja ji omogoča vstop v mikroprocesorski kompleks, sestavljen iz endonukleaze Drosha (RNAza tipa III) in kofaktorjev, ki pri-miRNA cepijo v približno 85-nukleotidov velike strukture, imenovane prekurzorska miRNA (premiRNA). Pre-miRNA se zdaj lahko transportira v citoplazmo, kjer steče druga stopnja obdelave. V tej encim Dicer (RNAza tipa III) pre-miRNA cepi v približno 20–22 nukleotidni miRNA:miRNA dupleks. Ena veriga dupleksa se naloži v proteinski kompleks, imenovan RNA-induciran utišajoči kompleks (RISC), kot zrela miRNA. Druga veriga, imenovana zvezdasta, je običajno razgrajena (1, 2, 3).

Slika 1: Biogeneza miRNA. Prirejeno po (3).

Osnovna usoda miRNA je vezava na kompleks RISC, katerega sestava ni točno znana, znano je, da vsebuje proteine iz družine Argonavtov (AGO1, AGO2, AGO3), DICER-2 in različne dsRBP (double stranded RNA binding proteins). Na miRNA, ki je v kompleksu RISC, se nato veže komplementarna mRNA molekula. Vezava mRNA s kompleksom povzroči njen razpad, kar se posledično izrazi kot utišanje specifičnega gena (1, 6).

Pomen spremenjene ekspresije miRNA v tumorjih Med maligno transformacijo celice pridobijo biološke lastnosti, ki so značilne za rakavo celico. To vključuje ohranjanje signalov za celično rast, neodzivnost na proženje celične smrti, sposobnost invazije v okoliška in oddaljena tkiva ter indukcijo angiogeneze. Za rakave celice je tudi znano, da imajo nenormalno izraženo miRNA, zato se domneva, da lahko neregulirane miRNA vplivajo na enega ali več procesov v nastanku ali napredovanju te patologije znakov raka za začetek in napredovanje tumorja. Glede na njihove ciljne gene bi miRNA v določenih okoliščinah lahko delovala kot onkogen ali tumor supresor (3).

Ohranjanje proliferativne signalizacije Neomejena rast je ena izmed glavnih značilnosti rakavih celic. Prehode med posameznimi fazami celičnega cikla nadzorujejo znotrajcelični programi in zunajcelične signalne molekule, katerih namen je doseči ravnovesje med spodbujanjem celične proliferacije in njenim zatiranjem.

V rakavih celicah je to ravnovesje močno porušeno, saj prevladuje nenadzorovana celična delitev. Znano je, da se nekatere miRNA funkcionalno integrirajo v več kritičnih poti celične proliferacije in povzročijo ohranitev proliferativnih signalov, medtem ko omejujejo delovanje zaviralcev rasti (3).

Pljučni rak ima eno izmed najvišjih stopenj pojavnosti pri odraslih in je v mnogih gospodarsko razvitih državah eden izmed vodilnih vzrokov smrti. Izražanje miRNA miR-17–92 je izjemno povečana pri pljučnem raku, zlasti v najbolj agresivni obliki, drobnoceličnem pljučnem raku (2).

11

IZ STROKE

Družina transkripcijskih faktorjev E2F je močno vpeta v uravnavanje celične proliferacije. Eden izmed članov je tudi E2F1, ki inducira transkripcijo tarčnih genov, ki so vpeti v prehod G1 v fazo S celičnega cikla, in je opredeljen kot tumor supresor. Študija je pokazala, da skupek miR-17–92 zavira translacijo E2F1, ki jo aktivira c-Myc. Slednji je član družine beljakovin, ki uravnavajo celično proliferacijo in apoptozo. c-Myc tudi neposredno inducira izražanje E2F1 in skupek miR-17–92 deluje kot zavora, da zagotovi, da se ravni proteina E2F1 ne dvignejo preveč naglo.

Sistem povratnih informacij med skupkom miR-17–92 in E2F torej predstavlja mehanizem, ki v normalnih pogojih omogoča ustrezno napredovanje celičnega cikla. Vendar pa prekomerna ekspresija miR-17–92, ki je pogosta pri več vrstah tumorjev, moti ravnotežje tega procesa in vodi v povečano celično proliferacijo (2, 3).

Slika 2: Regulacija transkripcijskega faktorja celičnega cikla E2E1 s policistronično mikroRNK miR-17-19, regulirano s c-Myc. Prirejeno po (2).

Izogibanje celični smrti Kot že omenjeno, je močno znižana stopnja programirane celične smrti še ena značilnost rakavih celic. Tumorske celice razvijajo različne strategije za omejevanje ali izogibanje apoptozi, pri čemer se najpogosteje pojavlja izguba tumor supresorske funkcije proteina p53 (3). Številne miRNA so regulirane s p53 in so vključene v delovanje le-tega. Nekatere od teh miRNA pa lahko uravnavajo raven in aktivnost p53 na način povratne zanke.

Prav ta primer delovanja je prisoten pri diseminiranem plazmacitomu, maligni novotvorbi limfocitov B. Tri miRNA (miR-192, miR-194, miR-215) se transkripcijsko aktivirajo s p53 in se nato vežejo na mRNA, ki nosi zapis za sintezo proteina Mdm2. To je protein, ki se sicer veže na p53 in s tem povzroči njegovo razgradnjo. V primeru znižanega izražanja Mdm2 je torej p53 dlje časa aktiven, kar pomeni, da omenjene miRNA ščitijo p53 pred razgradnjo. Te miRNA so torej pozitivni regulatorji p53, zato ima njihovo znižano izražanje ključno vlogo pri razvoju in napredku prej omenjenega diseminiranega plazmacitoma (3).

Sodelovanje pri nastajanju zasevkov Invazija v okoliška tkiva je kompleksen in dinamičen proces. Eden izmed prvih in ključnih korakov je epitelijskomezenhimski prehod (EMT), za katerega je značilna izguba sposobnosti celične adhezije in aktivacije genov, povezanih z gibljivostjo in invazijo. V EMT sodeluje raznolik nabor signalnih molekul, med katerimi je tudi transformirajoči rastni faktor beta (TGF-β). Za miRNA, ki jih uravnava TGF-β, so pokazali, da so vpete v EMT in pripomorejo k nastanku

12

zasevkov v rakavih obolenjih, ki so napredovala. Takšen primer je miR-155, ki povzroči rahljanje tesnih medceličnih stikov in olajša celično migracijo ter invazivnost (3).

Spodbujanje razrasta krvnih žil Rakave celice za svojo rast in zasevanje potrebujejo kisik in hranila, ki jih pridobijo z razvojem novih žil. Koncentracija kisika je v tumorskem tkivu znatno nižja kot v okoliškem normalnem tkivu. Hipoksično stanje v tumorskem mikrookolju omogoča razvoj in obstoj rakavih celic, saj se aktivirajo številni transkripcijski faktorji, ki vplivajo na izražanje številnih genov, vključno z miRNA. Med hipoksijo se najbolj značilno poviša miR-210, ki spodbudi oblikovanje kapilarnih struktur in celično migracijo (3).

Eksosomska miRNA pri raku Eksosomi so zunajcelični vezikli, ki nastajajo z uvihanjem notranje endosomalne membrane, pri čemer primarno nastane endosom. Rakave celice izločajo vsaj desetkrat več eksosomov kot normalne celice. Eksosomi, ki izvirajo iz tumorja, lahko olajšajo komunikacijo med celicami s transportom rastnih faktorjev, kemokinov, miRNA in drugih majhnih molekul. Vezikli različnega celičnega izvora imajo edinstven profil izražanja mRNA in miRNA, ki se lahko razlikuje tudi od profila njihovih starševskih celic (4, 5).

Značilen fenotip tumorjev pa ni odvisen le od rakave celice same, ampak tudi od tumorskega mikrookolja, ki močno prispeva k presnovnemu povezovanju rakavih celic prek zunajceličnih mikroveziklov. To spodbuja optimalno izkoriščanje hranil in spreminjanje mikrookolja iz normalnega v tumorsko ugodno, ki omogoča neomejeno rast, invazijo in odpornost na zdravila. Poleg tega eksosomalne miRNA vplivajo tudi na aktivacijo in mobilizacijo imunskega odziva (4).

Slika 3: Mehanizem razvrščanja eksosomske miRNA. Prirejeno po (4).

Zaključek Številne miRNA so v nekaterih rakavih tkivih edinstveno in različno izražene v primerjavi z normalnimi okoliškimi tkivi. Analiza miRNA z mikromrežami kaže, da so profili ekspresije miRNA dobri označevalci za razlikovanje rakavih tkiv od normalnih in da lahko uspešno razvrstijo tudi slabo diferencirane tumorje. Te ugotovitve kažejo, da se miRNA lahko uporabljajo kot biološki označevalci in močno

IZ STROKE

diagnostično orodje za odkrivanje raka, a so še v zgodnji fazi odkrivanja, zato njihova potencialna vrednost v klinični diagnostiki še ni v celoti raziskana. miRNA imajo tudi pomemben potencial kot terapevtske tarče. Primer te je uporaba protismiselne RNA za zaviranje miRNA, ki deluje kot onkogen. Do tega, da bi lahko umetne in naravne miRNA uporabili kot tarče za zdravljenje raka in/ ali kot diagnostično/prognostične označevalce za klinične namene, je še dolga pot. Da bi dosegli ta cilj, je treba

premagati več ovir, kot sta identificiranje specifičnih miRNA za specifične bolezni in razumevanje mehanizmov njihovega delovanja. Druga ovira je, da še ne poznamo načina, kako te miRNA dostaviti v ciljna tkiva in ohraniti njihovo neprekinjeno aktivnost. Ko bodo vse ovire premagane, bodo tehnike, povezane z miRNA, imele prihodnost in priložnost za uresničitev potenciala kot nova orodja za zdravljenje in diagnostiko raka.

1. Hammond SM. An overview of microRNAs. Adv Drug Deliv Rev. 2015; 87: 3-14. doi:10.1016/j.addr.2015.05.001 2. Zhang B, Pan X, Cobb GP, Anderson TA. microRNAs as oncogenes and tumor suppressors. Dev Biol. 2007; 302(1): 1-12. doi:10.1016/j. ydbio.2006.08.028

VIRI

3. Peng Y, Croce CM. The role of MicroRNAs in human cancer. Signal Transduct Target Ther. 2016; 1: 15004. Published 2016 Jan 28. doi:10.1038/sigtrans.2015.4 4. Sun Z, Shi K, Yang S, et al. Effect of exosomal miRNA on cancer biology and clinical applications. Mol Cancer. 2018;17(1): 147. Published 2018 Oct 11. doi:10.1186/s12943-018-0897-7 5. Shao H, Im H, Castro CM, Breakefield X, Weissleder R, Lee H. New Technologies for Analysis of Extracellular Vesicles. Chem Rev. 2018; 118(4): 1917-1950. doi:10.1021/acs.chemrev.7b00534 6. Wiki FFKT UL. Odkritje in delovanje kompleksa RISC. http://wiki.fkkt.uni-lj.si/index.php/Odkritje_in_delovanje_kompleksa_RISC. Dostop: 13. 1. 2022

1

17

> 30

100+

350+

vodilno neodvisno podjetje za trženje inovativnih zdravil

držav srednje in vzhodne Evrope

let skrbimo za zdravje ljudi

inovativnih zdravil

odličnih sodelavcev

www.medis.com

HRM@medis.com

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana

220201

MEDISOVCI SMO EKIPA. PRIDRUŽI SE!

13

AI KOTIČEK

Uporaba umetne inteligence za ugotavljanje varnosti zdravil Eva Mlinar, 3. letnik EM FAR

Eden izmed najpomembnejših delov razvoja zdravila je ugotavljanje in zagotavljanje njegove varnosti. Kljub mnogim raziskavam v fazi razvoja in študijam, ki se izvajajo po tem, ko je zdravilo že na trgu, je pojav neželenih učinkov še vedno previsok. Med letoma 2008 in 2017 je bilo zabeleženih 10 milijonov neželenih učinkov, med katerimi je bilo 1,1 milijona takšnih, ki so bili povezani s smrtjo pacienta (1). To nam dokazuje, da je na področju farmakovigilance še precej prostora za napredek, ta napredek pa lahko najdemo v razvoju umetne inteligence.

Metode za preverjanje in zagotavljanje varnosti zdravila lahko razdelimo na dva sistema, tistega, ki ga izvajamo, preden zdravilo doseže trg, in tistega, ki se izvaja po tem, ko je zdravilo v uporabi. V fazi razvoja so to in vitro študije, in vivo študije in klinične raziskave, po prihodu na trg pa spremljanje zabeleženih neželenih učinkov. Kljub vsemu temu je toksičnost še vedno pogost krivec za umik zdravil s trga. Razlogi za to so omejitve, ki jih imajo klinične študije (ne predstavljajo celotne populacije, na primer nosečnice vanje niso zajete), nemogoče je predvidevati vse potencialne sinergistične učinke in interakcije med učinkovinami. Vendar pa se je zaradi velike količine podatkov v medicinskih, farmacevtskih in kemijskih podatkovnih bazah ter napredka v tehnologiji začela na področje farmakovigilance vključevati tudi umetna inteligenca, ki se že dokazuje za koristno pri zagotavljanju varnosti zdravil (1).

Predklinična varnost V razvojni fazi zdravil se umetna inteligenca uporablja predvsem na področju ugotavljanja toksičnosti. Normalno v te namene uporabljajo celične kulture, izolirana tkiva in organe ter laboratorijske živali, pri čemer zadnje predstavljajo precejšen etični problem. Razvoj umetne inteligence ne bi prispeval le k boljši varnosti zdravil, ampak tudi k omejitvi preskušanja zdravil na živalih. V nadaljevanju je opisanih nekaj načinov uporabe umetne inteligence v predkliničnih študijah (1).

Pri QSAR-ju (kvantitativno razmerje med strukturo in delovanjem) gre za iskanje povezav med strukturo kemijske substance in njenim delovanjem v organizmu ter kvantifikacijo teh povezav. Pri razvoju novega zdravila lahko program na podlagi že obstoječih podatkov izoblikuje hipotezo o mehanizmu novega zdravila. Modeli

14

Slika 1: Uporaba PrOCTOR. Prirejeno po (7).

QSAR vključujejo predstavitev vsake vhodne spojine kot niza številčnih vrednosti – deskriptorjev (vse lastnosti funkcionalnih skupin, razdalje med komponentami in prostorske usmeritve prispevajo k določanju teh vrednosti), preden se uporabi algoritem za napovedovanje biološke aktivnosti na podlagi vzorcev, identificiranih v podatkih.

Algoritmi, ki se uporabljajo za modele QSAR, se razlikujejo glede na interpretabilnost. Tradicionalne metode, kot je linearna regresija, so matematično opisne. Generirajo interpretabilne modele v obliki številčne ocene prispevka deskriptorja k aktivnosti ciljne vezave. Čeprav so modeli QSAR, ki temeljijo na linearni regresiji, že pokazali svojo uporabnost, je njihova interpretabilnost vseeno slabša kot v modelih SVM ali CNN, kjer je natančnost višja, ravno na račun boljše interpretabilnosti modela (1, 2).

Metoda podpornih vektorjev (SVM, angl. Support vector machine) je nadzorovan algoritem strojnega učenja, ki se lahko uporablja za namene klasifikacije. Temeljijo na ideji iskanja hiperravnine, ki najbolje razdeli nabor podatkov v dva razreda. Dlje kot so naše podatkovne točke od hiperravnine,

AI KOTIČEK

bolj smo prepričani, da so bile pravilno razvrščene. Ena od uporabnosti modelov SVM v farmaciji je ločevanje aktivnih spojin od neaktivnih (1, 3, 4).

Ansambelske metode (angl. ensemble learning) združujejo več modelov strojnega učenja v robusten napovedni model. Pri tem je izboljšana napovedna zmogljivost v primerjavi z enim modelom, zato so pogosto manj dovzetni za pristranskost. Ansambelsko metodo naključnih gozdov so uporabili za napovedovanje vezave estrogenskih receptorjev, pri čemer je bilo uporabljenih 3.308 kemičnih treningov iz baze podatkov FDA o estrogenski aktivnosti.

Modeli so pokazali dobro delovanje z natančnostjo 92 % (1).

Pri QSAR-ju se za kvantitativno določanje uporablja tudi programska oprema. TargeTox in PrOCTOR sta dva primera nedavnih odprtokodnih orodij za napovedovanje toksičnosti.

PrOCTOR je programska oprema za napovedovanje strupenosti. Za razvoj ocene PrOCTOR algoritem združuje lastnosti kemične strukture (molekulska teža, polarna površina) in kvantitativno oceno podobnosti zdravila, skupaj z informacijami o tarčnih beljakovinah (npr. mrežna povezljivost, tkivno specifična ekspresija). Informacije o tarčah zdravila so pridobljene iz javnih nizov podatkov, vključno z DrugBank, GTE in ExAC. Ko je bilo orodje testirano na nizu zdravil, ki jih je odobrila FDA, je algoritem ocenil tri zdravila z znanimi toksičnimi dogodki z najslabšim rezultatom in tako dokazal delovanje. Sposobnost PrOCTORja, da izkoristi več vrst tarčnih in strukturnih lastnosti za napovedovanje strupenosti, ga postavlja nad številne druge algoritme (1).

V sklopu globokega učenja (angl. deep learning) se za ugotavljanje toksičnost uporablja konvolucijske nevronske mreže (CNN, angl. convolutional neural network). Pri teh se uporablja za treniranje neobdelane slike. Iz informacij o slikovnih pikah na sliki je mogoče ugotavljanje kompleksnejših vzorcev. Prednost uporabe teh algoritmov je, da lahko samodejno prepoznajo nelinearne vzorce v podatkih, ne da bi zahtevali veliko ročnega posredovanja (1).

Postmarketinška varnost Sistem nadzora varnosti zdravil po vstopu na trg je bil vpeljan po tem, ko je bilo leta 1962 razkrito, da se je na tisoče dojenčkov rodilo z okvarami okončin, ker talidomid ni bil kontraindiciran za nosečnice. To je dokazalo, da imajo klinične študije svoje omejitve in da je treba varnost zdravil aktivno spremljati skozi celotno tržno življenjsko dobo zdravila. Ustvarile so se baze podatkov, ki vsebujejo poročila o neželenih dogodkih, poročila o napakah pri zdravilih in pritožbe glede kakovosti izdelkov, ki povzročajo neželene učinke (1).

Eden od sistemov za zagotavljanje postmarketinške varnosti, ki temelji na umetni inteligenci, je tako imenovana sistemska farmakologija (angl. System Pharmacology).

To je veda, ki proučuje učinke zdravil z uporabo bioloških sistemov, ki gledajo učinek zdravila na celotno telo in ne le na tarčo. Sistem se razlikuje od tistega, ki je uporabljen v fazi razvoja, saj je osredotočen predvsem na delovanje, ki

Slika 2: Uporaba metode podpornih vektorjev.

ni povezano s tarčo zdravila. Uporabnost tega sistema je velika, saj je povezan z več bazami podatkov in zato operira z ogromno informacijami. Iz različnih baz zbira informacije o molekularnih strukturah, podobnostih med tarčami, neželenih učinkih, farmakokinetiki in farmakodinamiki. Kljub vsem prednostim, ki jih prinaša sistemska farmakologija, je vseeno pomanjkljiva, saj ji manjka vpogled v zdravstveno zgodovino posameznika, kar pa nam omogoča EHRrudarjenje (1).

EHR (angl. Electronic Health Records) so elektronski zdravstveni zapisi, ki vsebujejo informacije o pacientu, kot so demografija, zdravila, ki jih jemlje, rezultati laboratorijskih preiskav, diagnostične kode in postopki. Podatkovno rudarjenje je v svoji osnovi pridobivanje nečesa uporabnega iz ogromne količine podatkov. Metoda podatkovnega rudarjenja ni linearna, saj vključuje gradnjo in ocenjevanje

Umetna inteligenca nam omogoča napredek na področju varnosti zdravil, saj lahko identificira vzorce, ki bi bili drugače spregledani ali pa bi njihovo prepoznavanje vzelo veliko časa.

15

AI KOTIČEK

modelov ter izvajanje sočasnih in serijskih korakov. Za zaznavanje signala je običajno potrebno več kot eno poročilo, odvisno od resnosti dogodka in kakovosti informacij. Ko je signal zaznan, ga lahko analiziramo in potrdimo. Te metode so specifične, in kar je najpomembnejše, hitre, zato se v najkrajšem možnem času lahko ugotovi neželeni učinek zdravila in se le-to po potrebi umakne s trga (1, 5, 6).

spregledani ali pa bi njihovo prepoznavanje vzelo veliko časa. Glede na to, da se že dokazuje kot izjemno uporabno orodje na tem področju, je varno sklepati, da bo umetna inteligenca v prihodnosti na področju farmakovigilance igrala osrednjo vlogo.

Umetna inteligenca nam omogoča napredek na področju varnosti zdravil, saj lahko identificira vzorce, ki bi bili drugače

1. Basile AO, Yahi A, Tatonetti NP. Artificial Intelligence for Drug Toxicity and Safety. Trends Pharmacol Sci. 2019; 40(9): 624-635. doi:10.1016/j.tips.2019.07.005

VIRI

2. Cardoso-Silva, J., Papageorgiou, L.G. & Tsoka, S. Network-based piecewise linear regression for QSAR modelling. J Comput Aided Mol Des 33, 831–844 (2019). https://doi.org/10.1007/s10822-019-00228-6 3. Creative biolabs therapeutics. Support Vector Machine (SVM) Technique. https://www.creative-biolabs.com/drug-discovery/therapeutics/support-vector-machine-svm-technique.htm. Dostop: 27. 12. 2021 4. KD nuggets. Support vector machines: A simple explanation. https://www.kdnuggets.com/2016/07/support-vector-machines-simple-explanation.html.

Dostop: 27. 12. 2021 5. Mining Electronic Health Records (EHRs): A Survey.). ACM Computing Surveys. 2018, https://doi.org/10.1145/3127881. Dostop: 29. 12. 2021 6. Chakraborty BS. Pharmacovigilance: A data mining approach to signal detection. Indian J Pharmacol. 2015; 47(3): 241-242. doi:10.4103/02537613.157102 7. Gayvert KM, Madhukar NS, Elemento O. A Data-Driven Approach to Predicting Successes and Failures of Clinical Trials. Cell Chem Biol. 2016; 23(10): 1294-1301. doi:10.1016/j.chembiol.2016.07.023

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim QDSUHGNRP Y ]QDQRVWL ĿH 171 let prispevamo k L]EROMĢDQMX ]GUDYMD LQ GREUHJD SRÏXWMD Y YVHK ĿLYOMHQMVNLK REGREMLK 6RRÏDPR VH ] QRYLPL EROH]QLPL LQ ]GUDYVWYHQLPL L]]LYL WHU LĢÏHPR UHĢLWYH ]D ]GUDYR SULKRGQRVW QRYLK JHQHUDFLM .R SRYUQHPR ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo RSUDYLOL GREUR 1, 2

Odkritja, ki spreminjajo ĿLvljenja bolnikov 3IL]HU /X[HPERXUJ 6$5/ *5$1' '8&+< 2) /8;(0%285* $YHQXH - ) .HQQHG\ / ȁ 3IL]HU SRGUXĿQLFD /MXEOMDQD /HWDOLĢND FHVWD D /MXEOMDQD

16

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for DOO 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP QHZV KRW WRSLFV SDUWQHULQJBWRBLPSURYHBKHDOWKBIRUBDOO 'RVWRSDQR 2. 3IL]HU &RPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP DERXW OHDGHUVKLS DQG VWUXFWXUH FRPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSDQR 33 3)( ((3 $SULO

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Boj proti suhi koži – karitejevo maslo Mia Medved, absolventka KOZ

Ljudje smo vsakodnevno izpostavljeni vplivom zunanjih dejavnikov, kar še posebej občuti naša koža.

Mraz, veter, sonce in onesnažen zrak v veliki meri pripomorejo k nastanku suhe kože in jo naredijo še bolj občutljivo, zato je ta še toliko bolj potrebna zaščite.

Karitejevo maslo (Butyrospermum parkii) je nepogrešljiva sestavina kozmetičnih izdelkov za nego in vlaženje kože.

Kot že samo ime pove, gre za lipid, ki je produkt afriškega Karite drevesa (Vitellaria paradoxa). Rastišča teh dreves se raztezajo čez 19 držav podsaharske Afrike, od Malija na zahodu do Ugande in Etiopije na vzhodu. Gre za velika in mogočna drevesa, ki plodove obrodijo po 15–20 letih, njihov produkt pa so z maščobo bogati oreščki (1).

Pridobivanje Gojenje karitejevih dreves in pridobivanje karitejevega masla že vrsto let predstavljata enega izmed glavnih virov dohodkov afriških kmetov. Obiranje dreves poteka na začetku deževnega obdobja, to je od maja do avgusta.

Postopek tradicionalnega pridobivanja karitejevega masla se začne z zbiranjem oreščkov, ki so padli na tla. Tiste, ki so ostali na drevesih, štejejo za nezrele. Zbrane oreščke nato 1–2 tedna sušijo na soncu. Temu sledi ročna ločitev lupine od jedra oreščka. Slednje prepražijo in zmeljejo v praškasto snov, ki jim dodajo toplo vodo. Nastalo poltrdno zmes nato ob vrenju kuhajo do ločitve oljne faze od vodne. Tekočino, bogato z maščobami, nato zberejo in jo prelijejo v kalupe, kjer se strdi do končne oblike, v kakršni nam je poznano karitejevo maslo (1).

Oleinska in linolna kislina predstavljata del nenasičenih maščobnih kislin. Oleinska kislina je odličen hidratant, ki kožno bariero naredi prepustnejšo za lipofilne sestavine in sama po sebi deluje regenerativno. Linolna kislina, ki je esencialna maščobna kislina (organizem je sam ne more sintetizirati), pa ojača barierno funkcijo kože in zniža transepidermalno izgubo vode (TEWL).

Neumiljive snovi karitejevega masla Neumiljive komponente predstavljajo 8–10 % sestave karitejevega masla. Analiza teh komponent je razkrila široko paleto zanimivih in uporabnih bioaktivnih snovi. Z antioksidativnimi, protivnetnimi, protitumorskimi in UVzaščitnimi lastnostmi so najvišje zastopani terpenoidi (30.000 mg/kg), fenoli (3600 mg/kg) in tokoferol (220 mg/kg) (2). Poleg omenjenih snovi med neumiljive snovi karitejevega masla prištevamo tudi fitosterole in flavonoide (1).

Fizikalno kemijske lastnosti

Sestava Karitejevo maslo je sestavljeno iz trigliceridov in neumiljivih snovi. Pri sobni temperaturi je zaradi visokega deleža nasičenih maščobnih kislin v trdnem agregatnem stanju.

Po podatkih raziskovalcev je njegova sestava odvisna od rastišča, količine padavin in tudi od zrelosti oreščkov ob obiranju. Bolj kot je plod zrel, manjša je namreč količina neumiljivih snovi (1).

Trigliceridi in maščobne kisline karitejevega masla Za trigliceride karitejevega masla je značilnih 16 nasičenih in nenasičenih maščobnih kislin. Med njimi prevladujejo oleinska (49 %), stearinska (38 %), linolna (5 %) in palmitinska (4 %) kislina. Od teh sta palmitinska in stearinska nasičeni kislin ter obe komponenti kožne bariere. Njun delež v koži se s starostjo zmanjšuje, zato ju pogosto najdemo tudi v izdelkih za nego zrele kože (1, 2).

Tabela I: Fizikalno-kemijske lastnosti karitejevega masla. Prirejeno po (5).

Delovanje in uporaba v kozmetiki Ustrezna vlažnost v zgornji plasti kože znaša 13–20 %. Ko ta pade pod 10 %, govorimo o suhi koži. Vzrok najdemo v poškodovani kožni barieri, zaradi katere se skozi našo kožo izloča več vode, kot je potrebno. Suha koža se kaže kot posledica sprememb v sestavi lipidov kože in/ali zmanjšanega delovanja naravnih vlažilnih faktorjev (NMF).

Ti se nahajajo v naši koži in so sposobni vezati velike količine vode ter tako pomagajo vzdrževati normalno raven hidratiranosti.

V kozmetiki ima karitejevo maslo emolientno vlogo. Zanj je značilno, da kožo mehča in gladi ter ji vsesplošno daje

17

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

dober izgled. Emolienti delujejo po mehanizmu tvorbe filma na površini kože, ki ji v nasprotju s pokrovnim delovanjem okluzivov omogočajo dihanje. Tako kožo ščitijo in preprečujejo njeno izsušitev.

Karitejevo maslo izkazuje regenerativno in protivnetno delovanje. Prvo kot posledica visokega deleža neumiljivih spojin ter oleinske in linolne kisline, drugo pa kot vzrok vsebnosti terpenoidov. Zaradi antioksidativnih lastnosti tokoferola in terpenoidov je karitejevo maslo pogosto sestavina izdelkov proti staranju kože. Antioksidanti so odgovorni za odstranjevanje prostih radikalov, ki so odgovorni za oksidativne poškodbe celičnih membran in kože ter za nastanek kožnega raka. Raziskovalci so odkrili, da je vsebnost α-tokoferola neposredno povezana s temperaturo podnebnega območja, iz katerega izvira maslo.

Količina α-tokoferola in skupnih tokoferolov v karitejevem maslu narašča s temperaturo (3).

Karitejevo maslo se uporablja za preprečevanje strij, masažo in izboljšanje celjenja ran. Primeren je za nego suhe, razdražene in k alergijam nagnjene kože, saj pomaga vzpostaviti porušeno kožno bariero. Uporablja se za zdravljenje atopijskega dermatitisa, kseroze, ihtioze in drugih dermatoz. Večkrat ga zasledimo tudi v kozmetičnih izdelkih za nego las in lasišča.

Vendar se v izdelkih za aknasto kožo ne pojavlja pogosto, saj lahko povzroča zamašitev por (1, 3).

Je pogosta sestavina izdelkov za mehčanje in vlaženje suhih in krhkih las, kot so maske in balzami. Primeren je za uporabo v izdelkih proti prhljaju, saj zaradi svojih protivnetnih in vlažilnih lastnosti pomirja razdraženo lasišče in zmanjša srbečico.

Zanimiva dejstva o karitejevem maslu

Zaradi svoje temperature tališča, ki je zelo podobna telesni temperaturi človeka, je karitejevo maslo eno izmed najbolj priljubljenih osnov mazil in krem. Njegova barva variira med belo in sivo s številnimi odtenki. Raziskovalci so ugotovili, da se barva masla razlikuje glede na tehniko pridobivanja, odvisna je zlasti od temperature, uporabljene med pridelavo.

Karitejevo maslo samo po sebi ne povzroča alergijskih reakcij. Nudi nizko zaščito pred soncem, saj je njegova vrednost SPF (sun protecting factor) med 3 in 4. Primerno je za uporabo tako na odrasli kot na otroški koži. Prisotnost karitejevega masla je možno zaslediti tudi pri negi aknaste kože. Zaradi svojih protivnetnih in antioksidativnih lastnosti zmanjšujejo videz brazgotin in rdečice, ki so posledica aken.

Zahvaljujoč svojim pozitivnim učinkom karitejevo maslo predstavlja eno izmed najpomembnejših sestavin naravnega izvora v kozmetiki in jo bo nedvomno predstavljala tudi v prihodnosti.

• V Gani, ki je največji izvoznik nerafiniranega karitejevega masla, je okoli 94 milijonov karitejevih dreves, ki letno proizvedejo okoli 60.000 ton karitejevih oreščkov (4).

• Izvoz karitejevega masla iz Gane je bil lansko leto ocenjen na 66 milijonov ameriških dolarjev (4).

• Zaposlitev v industriji pridobivanja karitejevega masla je ženskam omogočila finančno neodvisnost, zato se ga je oprijelo ime žensko zlato.

• Nad njegovimi učinki na kožo se je navduševala Kleopatra, kar nakazuje njegovo prisotnost v antičnem času.

1. Honfo FG, Akissoe N, Linnemann AR, Soumanou M, Van Boekel MA. Nutritional composition of shea products and chemical properties of shea butter: a review. Crit Rev Food Sci Nutr. 2014;54(5):673-86. doi: 10.1080/10408398.2011.604142.

VIRI

2. Janeš D, Kočevar Glavač N., et al. Sodobna kozmetika – sestavine naravnega izvora. 1. izdaja. Širimo dobro besedo d.o.o., Velenje; 2015 3. Ayanlowo O, -Adeife OC, Ilomuanya M, Ebie C, Adegbulu A, Ezeanyache O, Odiase O, Ikebudu V, Akanbi B. African oils in dermatology. Dermatol Ther. 2021 Apr 30:e14968. doi: 10.1111/dth.14968.

4. CBI, Ministry of Foreign Affairs. The European market potential for shea butter. https://www.cbi.eu/market-information/natural-ingredients-cosmetics/ shea-butter/market-potential. Dostop: 5. 1. 2022 5. Chibor Bariwere Samuel, Kiin-Kabari David Barine, Eke-Ejiofor Joy. Physicochemical Properties and Fatty Acid Profile of Shea Butter and Fluted Pumpkin Seed Oil, a Suitable Blend in Bakery Fat Production. International Journal of Nutrition and Food Sciences. Vol. 6, 2017, 122-128

18

LBM KOTIČEK

Energijske pijače – poživilo ali strup Amadeja Mencin, 2. letnik LBM

Vsem študentom dobro poznani Monster®, Red Bull®, Dark dog®, Bulldog® in Shark® spadajo v skupino energijskih pijač. Z njimi največkrat želimo doseči občutek budnosti, evforije, vztrajnosti in produktivnosti. Pri nas jih je na policah na voljo že vsaj 40 vrst, po svetu pa skupaj več kot 500.

Kaj sploh so energijske pijače? Energijska pijača je vrsta pijače, ki vsebuje stimulativne spojine (običajno kofein), ki se trži kot miselna in fizična stimulacija. Pogosto so gazirane in lahko vsebujejo tudi sladkor in druga sladila, zeliščne izvlečke, tavrin ter aminokisline. Na prvi pogled magičen napitek, ki nam da energijo in nov zagon, a se hkrati ne zavedamo, kakšno škodo lahko ti napitki povzročijo našemu zdravju (1).

Trg energijskih pijač se v zadnjih letih hitro širi. Prva energijska pijača, Red Bull®, se je pri nas pojavila v zgodnjih 90. letih, trg pa od takrat še narašča, kljub opozorilom, da so te pijače lahko nevarne. Po podatkih raziskave Evropske agencije za varno hrano (EFSA) iz leta 2013 je v EU v povprečju 30 % odraslih, starih med 18 in 65 let, uživalo energijske pijače.

Od tega kar 12 % po energijski pijači poseže od štiri- do petkrat tedensko. Končni izkupiček je 4,5 l mesečno. Tudi med mladostniki so energijske pijače postale pravi hit. V starostni skupini od 10 do 18 let je energijske pijače uživalo kar 68 % anketiranih, od tega jih je kar 12 % v povprečju popilo tudi do 7 l na mesec (2).

Kaj so skrite sestavine teh magičnih napitkov? Glavne komponente so kofein, tavrin, glukoronolakton, sladkor oziroma sladila, vitamini itd.

Kofein je izoliran iz gvarane (Paullinia cupana), brazilske rastline, ki vsebuje tudi do dvakrat več kofeina kot kavna zrna. Razpolovni čas kofeina v zdravem odraslem je med tremi in štirimi urami, medtem ko je pri otrocih in mladostnikih daljši. Kofein ob vstopu preide v večino tkiv, med drugim tudi v možgane. Njegovi učinki v možganih so posledica inhibicije adenozinskih receptorjev, saj je molekula kofeina zelo podobna dušikovi bazi adenozinu.

Kofein kot psihoaktivna snov stimulira centralni živčni

Tabela I: Vsebnost kofeina v energijskih pijačah. Prirejeno po (8).

sistem, kar lahko opazimo kot povišano telesno in umsko aktivnost.

Odmerki med 100 in 250 mg/dan (ustreza 1–3 skodelicam espressa) so varni za zdrave odrasle osebe. Organizem se z rednim vnosom kofeina nanj navadi. Odmerki 1000 mg kofeina in več pa že povzročijo resno večorgansko zastrupitev, ki se lahko konča tudi s smrtjo (3).

Tavrin je aminosulfonska aminokislina, ki je esencialna aminokislina v našem telesu. Največ je najdemo v možganih, očeh, srcu in mišicah. Naše telo tavrin proizvaja samo, najdemo pa ga tudi v določenih živilih, predvsem mesu in morski hrani, nekateri pa ga uživajo tudi kot dodatek k vsakodnevni prehrani. Povprečni vnos tavrina prek hrane je 58 mg/dan, medtem ko ga z 0,5 l energijske pijače zaužijemo med 2000 in 2400 mg/dan (3, 4). Pijačam se dodaja, ker naj bi povečal našo telesno sposobnost, v kombinaciji s kofeinom pa tudi kognitivne funkcije (7).

Glukoronolakton (D-glukurono-γ-lakton) je normalni človeški metabolit glukoze. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) navaja, da ga v povprečju energijske pijače vsebujejo med 2000 in 2400 mg/L in naj bi prav tako kot tavrin povečeval naše telesne sposobnosti. Njegov razgradni produkt ksilitol stimulira izločanje inzulina, kar ima lahko dolgoročne negativne vplive na zdravje ljudi (3).

19

LBM KOTIČEK

Energijske pijače so sladke in dobrega okusa, zato po njih vse pogosteje posegajo tudi otroci in mladostniki. V zadnjih letih je to celo postalo zelo popularno. Kot že omenjeno, ima zaradi daljše razpolovne dobe molekule kofeina in nižje telesne teže pretirano uživanje lahko resne posledice.

Strokovnjaki so kar enotnega mnenja, da uživanje energijskih pijač ni priporočeno. Vsebujejo namreč precej velike količine kofeina, ki na dolgi rok povzroči več škode kot koristi. Poviša našo srčno frekvenco in dolgotrajna uporaba velikih količin lahko poveča možnosti srčnega napada. Poveča togost žil, kot se to dogaja v procesu staranja. Kofein nam sicer daje kratkoročen želen občutek budnosti, moči, sposobnosti, hkrati pa naše možgane izčrpa, saj povzroči, da se naše žile ob uživanju skrčijo, kar poviša krvni tlak. Na primer žile, ki oskrbujejo naše možgane s krvjo, se lahko zožijo tudi za 27 %, kar upočasni našo sposobnost razmišljanja in opravljanja miselnih nalog. Prav tako lahko uživanje kofeina povežemo z višjimi ravnmi holesterola. (5)

Mnoge študije kažejo, da ima uživanje energijskih pijač negativne vplive na naše zdravje, po drugi strani pa so zelo promovirane. Kaj je torej prav? Zakaj prodaja še vedno strmo narašča, ko pa poznamo vse negativne vplive? Kaj prispeva k priljubljenosti? Odgovor je preprost: podjetja, ki proizvajajo te pijače, ne tržijo izdelka, ampak zgodbo.

Največkrat so v ospredju uspešni športniki, ki premikajo meje mogočega. Odločitev je seveda stvar posameznika.

Več energije lahko pridobimo tudi s pravilno prehrano, pitjem dovolj tekočine, telesno aktivnostjo, dovolj spanca in zdravim načinom življenja.

Pijače vsebujejo tudi ogromno količino sladkorja, na primer 250 ml napitka Red Bull® vsebuje 27 g sladkorja, kar predstavlja 7 čajnih žličk, medtem ko s 473 ml napitka Monster® zaužijemo kar 54 g oziroma 14 čajnih žličk sladkorja. Prav zaradi tega njihovo uživanje lahko vodi v debelost in sladkorno bolezen tipa 2 (6). Seveda je treba poudariti, da se stranski učinki razlikujejo glede na posameznikov spol, starost, genetsko predispozicijo in zdravstveno stanje.

Povprečni vnos tavrina prek hrane je 58 mg/ dan, medtem ko ga z 0,5 l energijske pijače zaužijemo med 2000 in 2400 mg/dan.

1. Wikipedia. Energy drinks. https://en.wikipedia.org/wiki/Energy_drink. Dostop: julij 2021.

2. ESFA – European Food Safety Authority. Energy drinks report. https://www.efsa.europa.eu/en/press/news/130306. Dostop: julij 2021.

VIRI

3. NIJZ. Pitje tekočin in uporaba energijskih pijač pri otrocih in mladostnikih. https://www.nijz.si/sl/pitje-tekocin-in-uporaba-energijskih-pijac-pri-otrocih-in-mladostnikih. Dostop: julij 2021.

4. Healtline. What is Taurine? Benefits, side effects and more. https://www.healthline.com/nutrition/what-is-taurine#what-it-is. Dostop: julij 2021.

5. Vascular health clinics. The Impact of Caffeine on the Cardiovascular system. https://www.vascularhealthclinics.org/the-impact-of-caffeine-on-the-cardiovascular-system/. Dostop: julij 2021.

6. Healthline. Are Energy drinks good or bad for you?. https://www.healthline.com/nutrition/energy-drinks#TOC_TITLE_HDR_5. Dostop: julij 2021.

7. Mayo clinic. Taurine is an ingredient in many drinks. Is taurine safe? https://www.mayoclinic.org/healthy-lifestyle/nutrition-and-healthy-eating/expert-answers/taurine/faq-20058177. Dostop: julij 2021.

8. CaffeineInformer. Caffeine content of Drinks. https://www.caffeineinformer.com/the-caffeine-database. Dostop: julij 2021

20

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Prekrivanje neprijetnega okusa zdravil Ana Bevk in Urška Ramšak, 2. letnik S2 INF

Večina zdravilnih učinkovin je neprijetnega (običajno grenkega) okusa. V farmacevtskih industrijah za prekrivanje neprijetnega okusa uporabljajo najrazličnejše metode. Sam okus vpliva na sprejemljivost s strani bolnika ter omogoča identifikacijo in razlikovanje med zdravili. Poleg tega pa je okus parameter konkurenčnosti med različnimi farmacevtskimi podjetji ter omogoča identifikacijo in razlikovanje med zdravili.

Okus zdravila Kot pomožne snovi v farmacevtskih izdelkih se uporabljajo tudi korigensi okusa. Slednji so še posebej pomembni pri peroralnih farmacevtskih oblikah, saj pri vnosu snovi skozi usta pride zdravilo v stik z okušalnimi brbončicami, ki so odgovorne za zaznavanje okusa in prenos informacij o okusu do možganov. Okus zdravila vpliva tudi na sprejemljivost s strani bolnika in posledično na učinkovitost zdravljenja. Če ima zdravilo neprijeten in grenak okus, je verjetnost, da ga bo bolnik zaužil, manjša in posledično je učinkovitost terapije slabša. To je vidno predvsem pri otrocih in starostnikih, za katere je na splošno značilna slabša komplianca.

Grenak okus zdravilnih učinkovin Večinoma so zdravilne učinkovine tista sestavina zdravila, ki je odgovorna za neprijeten (običajno grenak) okus. Sprva je veljalo, da je zaznavanje grenkega okusa mehanizem, ki preprečuje zaužitje strupenih snovi. Receptorji za grenko se nahajajo tudi v želodcu in delujejo kot zadnja linija obrambe pred vnosom strupenih snovi. Grenak okus v ustih naj bi vzbujal refleks po izbljuvanju hrane, vzdraženje receptorjev v želodcu pa lahko vodi do izbruhanja potencialno strupene snovi. Danes pa je znano, da lahko imajo grenak okus tudi snovi, ki imajo na naš organizem ugodne učinke.

Sladila Sladila so snovi, ki prekrijejo grenak okus in dajejo izdelkom sladek okus. So zelo dobro topna v vodi. V ustih se ob prisotnosti sline hitro raztopijo in prekrijejo brbončice. S tem zmanjšajo oziroma onemogočijo interakcije z zdravilno učinkovino. Pogosto se za izboljšanje okusa uporablja saharoza – namizni sladkor. 10-odstotna raztopina saharoze ima sladkost 1 in predstavlja standard, glede na katerega se določa sladilna moč ostalih. Slabost saharoze je kariogeni učinek, saj predstavlja substrat za bakterije v ustih. Saharoza je disaharid in spada med sladila s hranilno vrednostjo.

Poleg disaharidov se uporabljajo tudi monosaharidi (glukoza, fruktoza) in polisaharidi (maltodekstrin). Med sladila s hranilno vrednostjo uvrščamo tudi poliole (manitol,

ksilitol, eritritol), ki se sicer le delno absorbirajo, zato imajo manj kalorij kot prej omenjeni sladkorji.

Izbira sladila je odvisna od njegovih fizikalno-kemijskih lastnosti, mikrobiološke stabilnosti, jakosti in trajanja sladkosti. Želimo, da sladila, ki jih uporabljamo v zdravilih, niso kariogena in so varna. Nekatera nekariogena sladila naj bi imela celo ugoden učinek na oralno zdravje. Ksilitol na primer pomaga upočasniti razmnoževanje bakterij Streptococcus mutans v slini in zobnih plakih ter deluje kot preventivno sredstvo proti kariesu.

Arome Arome so spojine ali zmesi spojin, ki se uporabljajo za aromatiziranje. Uporabljajo se le za prekrivanje okusa. Za razliko od sladil arome dajejo zdravilu tudi vonj oziroma se uporabljajo za prekrivanje neželenega vonja. Snovi v aromah, ki so odgovorne za vonj, so hlapne, medtem ko tiste za prekrivanje neželenega okusa niso. Poleg arom se uporabljajo tudi ojačevalci arome, ki ojačajo že obstoječi

Okus zdravila vpliva tudi na sprejemljivost s strani bolnika in posledično na učinkovitost zdravljenja. Če ima zdravilo neprijeten in grenak okus, je verjetnost, da ga bo bolnik zaužil, manjša in posledično je učinkovitost terapije slabša.

21

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

okus (ali vonj) zdravila. Primeri arom so: vanilin, etilvanilin, mentol in karamel. Mentol ima tudi hladilni učinek in lahko povzroči odrevenelost brbončic, s čimer zmanjša njihovo dojemanje za grenak okus.

Metode prekrivanja neprijetnega okusa Farmacevtske industrije uporabljajo različne metode prekrivanja neprijetnega okusa. Spremenijo lahko samo lastnosti zdravilne učinkovine ali pa celotne formulacije.

Pri tem je treba upoštevati lastnosti zdravilne učinkovine v zdravilu (stopnjo grenkobe, uporabljen odmerek, velikost in oblika delcev, ali je učinkovina nabita, topnost itd.).

Uporaba ojačevalcev arome, sladil in aminokislin je najenostavnejša in najpogosteje uporabljena metoda.

Slabost metode je, da ni uporabna za zdravilne učinkovine, ki so zelo grenke ali zelo vodotopne.

Oblaganje je druga najpogostejša metoda. Obložimo lahko delce zdravilne učinkovine ali pa celotno farmacevtsko obliko. Kot sredstvo za oblaganje običajno izberemo polimere z želenimi lastnostmi (hidrofilne, lipofilne), namesto njih pa lahko uporabimo tudi lipide in sladila.

Obloga preprečuje interakcije med zdravilno učinkovino in brbončicami ali pa, da bi se farmacevtska oblika raztopila že v ustih (npr. zagotavlja prirejeno sproščanje).

Tvorba inkluzijskih kompleksov je proces, pri katerem povežemo dve molekuli, tako da se tvori stabilen kompleks.

Molekulo z neprijetnim okusom vključimo v notranjost molekule druge spojine. Ta druga spojina prekrije grenak okus na dva različna načina: z zmanjšanjem topnosti zdravilne učinkovine ali z zmanjšanjem količine zdravilne učinkovine, ki pride v stik z brbončicami. Najpogosteje se pri tej metodi uporablja β-ciklodekstrin – ciklični oligosaharid, ki ga pridobivamo iz škroba. Je netoksičen in ima sladek okus. Slabost metode je, da je primerna samo, kadar imamo nizke odmerke zdravilne učinkovine.

Mikrokapsuliranje je metoda, kjer zdravilno učinkovino v obliki trdnih delcev ali kapljic oblagamo z materiali, kot so polimeri, voski ali druge primerne spojine. Pri tem uporabljamo nabor metod: fazno koacervacijo, polimerizacijo, odparevanje topila ali ionizacijo.

Ionsko izmenjevalne smole so trdni in netopni polimeri, ki imajo na svoji površini kisle ali bazične funkcionalne skupine.

Metoda temelji na izmenjavi ionov smole z medijem, ki

jih obdaja. Od vrste zdravilne učinkovine je odvisno, do kakšne izmenjave ionov bo prišlo, bodisi šibke kationske bodisi šibke anionske. Pri izmenjavi ionov se tvori stabilen kompleks, kar onemogoči sproščanje zdravilne učinkovine v slino, posledica je prekrit okus. Narava nastalega kompleksa prepreči, da bi lahko sam pH sline in koncentracija kationov razbila kompleks, hkrati pa je ta dovolj šibek, da se razgradi v želodcu. Ionsko izmenjevalne smole lahko delujejo tudi kot dostavni sistem, saj omogočajo nadzorovano sproščanje.

S pomočjo tvorbe soli ali derivatov zdravilne učinkovine novonastala substanca postane manj topna v slini in posledično brbončice ne zaznajo tako izrazitega okusa.

Primer je zdravilna učinkovina klaritromicin v obliki alkoksi alkil karbonata, ki prekrije grenak okus, hkrati pa ima učinkovina v taki obliki boljšo biološko uporabnost.

Farmacevtske oblike in uporabljene metode Kot že omenjeno, se korigensi okusa uporabljajo predvsem pri peroralnih farmacevtskih oblikah, saj pride pri vnosu skozi usta zdravilo v stik z okušalnimi brbončicami. Pri tabletah se najpogosteje uporablja metoda oblaganja z inertnim polimerom, kjer polimer prepreči stik zdravilne učinkovine z brbončicami. Peroralni praški in zrnca se zaradi enostavne uporabe pogosto uporabljajo pri pediatričnih in geriatričnih bolnikih. Za prekrivanje neprijetnega okusa se največkrat uporablja metoda oblaganja. Pri tekočih peroralnih farmacevtskih oblikah pa se najpogosteje za prekrivanje neprijetnega okusa dodajajo sladila in arome, v primeru suspenzij pa prav tako tudi metoda oblaganja.

1. Gala U, Chauhan H. Taste Masking Techniques in the Pharmaceutical Industry. American Pharmaceutical Review. https://www.americanpharmaceuticalreview.com/Featured-Articles/163483-Taste-Masking-Techniques-in-the-Pharmaceutical-Industry/. Dostop: 9. 1. 2022.

VIRI

2. AlAteibi NA, Shahiwala AF. Taste Masking Approaches for Unpleasant Taste Drugs. Drug Des Dev Deliv J; 2019; 2(1): 107.

3. Jha SK, Uday SR, Surendra V, Reddy S. Taste Masking in Pharmaceuticals: An Update. Journal of Pharmacy Research; 2008: 126-130.

4. Wagh VD, Ghandlinge SV. Taste Masking Methods and Techniques in Oral Pharmaceuticals: Current Perspectives. Journal of Pharmacy Research; 2009: 1049-1054.

5. Bidkar JS, Bidkar JR, Dama GT, Todkar DV, Bhanoji REM, Ravikumar VBV. A review: taste masking of bitter pharmaceutical agents by using ion exchange resins. World journal of pharmacy and pharmaceutical sciences; 2018; 7(9): 464-482.

6. Nayak PA, Nayak UA, Khandelwal V. The effect of xylitol on dental caries and oral flora. Clinical, Cosmetic and Investigational Dentistry; 2014; 6: 89-94.

22

FARMADVENTURE

Študij farmacije v Barceloni

Lara Goršek 4. letnik EM FAR Universitat de Barcelona (University of Barcelona) Barcelona, Španija

Od nekdaj sem si želela vsaj za kratek čas živeti v tujini in Španija je imela vedno prav posebno mesto v mojem srcu, zato sem si za svojo celoletno Erasmus izmenjavo izbrala Barcelono, glavno mesto Katalonije. Na izmenjavo sem prišla s solidnim znanjem španskega jezika, narodno zavedni Katalonci pa imajo seveda raje katalonščino, zato sem se morala nanjo zelo hitro privaditi – pravzaprav nisem imela druge izbire, saj je katalonščina prvi jezik na Univerzi v Barceloni, večina predavanj in nasploh vse sporazumevanje na fakulteti pa potekata v katalonščini, čeprav so vsi domačini dvojezični.

Ampak to konec koncev ne predstavlja večjega problema, saj so profesorji prijazni in tuji študenti se lahko z njimi sporazumevamo v španščini ali angleščini in tudi vse izpite imamo lahko v španščini.

Namestitev sem si našla v študentski rezidenci in sem zelo vesela za to odločitev, saj je to gotovo najlažji način, da takoj navežeš stike z drugimi študenti.

Barcelona me je navdušila že prvi dan. Septembra so bile tukaj še čisto poletne temperature, zato sem veliko popoldnevov preživela na plaži. Ljudje so sproščeni, prijazni, vreme je sončno skoraj vse dni in še takrat, ko je napovedan dež, po navadi dežuje največ pol ure v dnevu. Mesto je zelo internacionalno, spoznaš študente s celega sveta in nikoli ti ne more biti dolgčas, saj Barcelona ponuja nešteto aktivnosti, od igranja odbojke na mivki ob morju do plesnih tečajev bachate in salse, jezikovnih tečajev, Erasmus večerov, izletov v bližnja in daljna mesta Španije, ki jih organizirajo študentske organizacije itd., pa tudi restavracij in barov nikoli ne zmanjka.

V prihajajočem drugem semestru nameravam obiskati še več španskih mest in bližnjih držav ter čim bolj izkoristiti leto v tujini.

Vsem študentom zelo priporočam Erasmus izmenjavo, kajti “The best things happen when you step out of your comfort zone”, in točno tako je. Seveda na začetku potrebuješ nekaj časa, da se privadiš na tujo kulturo, tuj jezik, tuje predavateljev itd., ampak na tak način vsekakor bolj zrasteš. Izkušnja pa je neprecenljiva.

23

FARMADVENTURE

Moje portugalsko življenje Neža Markelj Bogataj LBM 2. stopnja, 2. letnik University of Coimbra, Faculty of Pharmacy Coimbra, Portugalska

Coimbra – a cidade dos estudidiantes (mesto študentov) je četrto največje mesto na Portugalskem, ki se nahaja med kozmopolitansko Lizbono in romantičnim Portom. Mesto, ki mi je v preteklih nekaj mesecih resnično priraslo k srcu.

Preden sem uradno postala študentka na izmenjavi, sem bila sveto prepričana, da bom v prvih nekaj dneh uredila dolgočasne, a neizogibne formalnosti, potrebne za normalno življenje. Potem se je prvih nekaj dni v Coimbri obrnilo, kot bi mignil, jaz pa še vedno nisem imela urejene mesečne avtobusne vozovnice in študentske izkaznice, pa tudi urnik je bil v prvem tednu še popolna neznanka. A sem kmalu ugotovila, da na Portugalskem vse teče počasi, brez nepotrebne živčnosti, prehitevanja in priganjanja. Mirna jutra na obrobju mesta so bila zaslužna, da sem spanec po navadi potegnila krepko čez osmo uro zjutraj, ob koncu tedna z Izo, Eriko in Vido posedala ob brunchu ali si privoščila pastel v kavarni čez cesto. Vikende sem preživljala v ogromnem parku ob reki Montego, kjer smo skupaj z drugimi rekreativci nabirali tekaške kilometre, ali pa sem si konec tedna podaljšala še v ponedeljek in torek ter raziskovala Portugalsko. Videla sem vse od Lizbone, Porta in Sagresa na jugu, neskončnih peščenih plaž in oranžnih klifov, majhnih mest v notranjosti, vedno zelenih Azorov in največjih valov v Nazareju.

Kar ne morem verjeti, kako hitro so se obrnili trije meseci in kaj vse so me naučili. Predvsem sem se naučila prilagajanja – na novo mesto, nov jezik, nov (povsem nerazumljiv in precej neorganiziran) študijski red.

Od velike palete dobrih slaščic zdaj znam ločiti odličen in povprečen pastel de nata, vem, kje v mestu se dobi vsak dan svežo zelenjavo, navadila sem se na strme ulice in avtobuse, ki se nikoli ne držijo svojega reda. Erasmus me je naučil stopiti iz cone znanega in začeti pogovor, ki se je včasih po brezciljnem kramljanju končal s slovesom, spet drugič pa je sogovornik postal znanec in nato prijatelj, ki mi je lepšal dni v Coimbri. Ko potegnem črto, se zavem, da sem izmenjavo izkoristila do popolnosti – razširila sem si farmacevtka obzorja, pridobila dobre prijatelje, z njimi preplesala številne noči, spoznala čudovito državo in užila portugalsko dobrosrčnost. Lepo je bilo in z veseljem bi vse skupaj ponovila še enkrat

24

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavitev društvenikov Uredniški odbor Spatule

Tudi letos smo skupaj z uredniškim odborom Spatule pripravili predstavitev novih (in starih) obrazov društva. Da pa se boste nanje lažje obrnili in lažje navezali stike, vam jih predstavljamo z malo bolj hudomušne strani.

Izvršni odbor DŠFS in ŠSSFD PREDSEDNICA:

Nina Janežič

predsednik@dsfs.si

Študij: Absolventka S2 INF Domači kraj: Pijava Gorica Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: delavna, natančna in zanesljiva.

Povej nam en »fun fact« o sebi. Če česa ne maram oziroma ne znam, je pa to govorjenje »fun factov« o sebi.

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

Mislim, da sem nekoč že dobila podobno vprašanje in moj odgovor še vedno ostaja enak: nihče ne bi smel zamuditi IPSC. To je namreč odlična priložnost, da se sprostiš po koncu študijskega leta in začneš poletje, kot se spodobi. Sama sem bila že na treh taborih in vsak od njih je bil edinstvena nepozabna izkušnja, hkrati pa sem spoznala še ogromno novih ljudi.

Koliko pinov (brošk) si si izborila na »International nightih« na EPSA-kongresih in na katerega si najbolj ponosna?

Na zadnjem kongresu v Lyonu sem misijo zbiranja pinov vzela zelo resno in tako dogodek zaključila s kar enajstimi.

GENERALNA SEKRETARKA:

Eva Štefanec gs@dsfs.si

Študij: 2. letnik S2 INF Domači kraj: Ptuj Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: oseba, ki najde veselje v neobičajnih stvareh.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

V prvem razredu osnovne šole sem na vprašanje, kaj je protokol, odgovorila: »To, kar ma moj dedi puno klet.« Krivdo pripisujem štajerskim koreninam.

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

Zagotovo je eden izmed teh dogodkov EPSA-kongres.

Lahko bi rekla, da imam v ožjem izboru kar dva: prvi je pin nizozemskega društva K.N.P.S.V., saj sem si ga morala na International nightu pošteno izboriti pod pogoji, ki mi jih je postavil njihov LS. Drugi pa je nek edinstven pin (ki ga ni dobil nihče drug), ki sva si ga s portugalsko študentko (s katero sem se spoprijateljila v vrsti za toaleto) izmenjali na njihov tradicionalni način. Ob tej priložnosti bi se še zahvalila svojemu »pin-manu« (on že ve, kdo je), saj je bilo skupno zbiranje pinov toliko bolj uspešno in zabavno :D. Na EPSA-kongresu ti DJ po celem tednu končno izpolni glasbeno željo in predvaja Hir aj kam, hir aj go, vendar si ti v vrsti za toaleto. Kaj storiš?

V tistem trenutku me minejo vse fiziološke potrebe; moj edini cilj je, da se čim prej pojavim pred odrom. Zato (v petkah) tečem čez celo dvorano, sproti razbijem dva kozarca in naposled le prispem do skupine zmedenih slovenskih študentk, ki čakajo, da skupaj začnemo s koreografijo. Pri plesu sem nam nato pridruži še cela dvorana in na koncu z zadovoljstvom ugotovimo, da smo uspešno izpeljale to slovensko tradicijo na EPSA-kongresih. Žal pa tega ne moremo trditi za moški del slovenske delegacije, ki je iz takšnih ali drugačnih razlogov manjkal med predvajanjem »našega« Magnifica – upam, da se oddolžijo prihodnjič. ;) Kaj meniš o janeževih upognjencih?

Ne jem jih prav pogosto, verjetno zato, ker jih doma nikoli nimamo – za čuda jih ne pečemo, niti ne kupujemo. Sicer pa so mi dobri.

Predvsem, če ga organizira ekipa ŠSSFD ;).

Ali je potrebno, da se pred izvolitvijo za generalnega sekretarja naredi preizkus hitrega tipkanja? Kako bi ga opravila ti?

Za zdaj preizkus hitrega tipkanja ni potreben. Sama bi ga opravila približno enako dobro, kot bi spekla čokoladni biskvit. Torej slabo. Je pa želja po učenju 10-prstnega slepega tipkanja. Po peki biskvita malo manj.

Iz skladišča izginejo vse Drug Dealer nogavice. Koga iz društva boš vključila v preiskovalno ekipo?

Zagotovo blagajnika Žana, saj sem slišala, da v prostem času rad igra policaja.

Zidovi FFA šepetajo, da si zelo natančna. Kako ukrepaš, ko koordinator ne odda svojega poročila pravočasno?

Zidovi FFA šepetajo zanimive stvari. Koordinatorja ali vodjo najprej prijazno opozorim in jasno povem, da če bo še zamujal s poročilom, mi bo dolžen čevapčiče. Sicer pa tudi, če ni zamude, vedno z veseljem sprejmem povabilo.

25

PREDSTAVITEV DŠFS

BLAGAJNIK:

Žan Bratkovič

blagajnik@dsfs.si

Študij: 3. letnik EM FAR Domači kraj: Černelavci Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: več kot posebno bitje.

Ne ravno čudaški, ampak unikat!

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Handsome modrec, zraven pa znam biti še zabaven. Kaj hočeš še več?

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

Vsekakor online izpitov/seminarjev. Pa ne zaradi »plonkanja«, ker tega ne delamo. Veš tisto, ko zjutraj vstaneš 15 minut

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z JAVNOSTJO:

Maja Lorbek pr@dsfs.si

Študij: 5. letnik EM FAR Domači kraj: Maribor Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: zelo nerodna.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Skladno z zgornjim odgovorom – trikrat sem si zlomila ključnico.

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

V društvu organiziramo zelo veliko različnih dogodkov in projektov, od brucovanj do izmenjav. Moj najljubši družabni

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z EPSA:

Tjaša Možek

ls.slovenia@dsfs.si

Študij: 4. letnik EM FAR Domači kraj: Čadovlje Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: neverjetno ŽE SPET lačna, čeprav sem ravno jedla.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Moje ime pomeni »tiha, mirna«, s čimer pa se tisti, ki me dobro poznajo, presenetljivo, ne strinjajo.

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

26

do izpita/seminarja (recimo, da imaš obveznost ob 8.00), si skuhaš kavo, očistiš zobe, pregledaš vse najnovejše novice, pa ti ura še vedno kaže 7.59. Se ti dan kar obrne na lepše :).

Tvoja prva misel, ko ravno zaključiš blagajno, pa priteče še en zamudnik, ki bi rad »poplačal svoje račune«? »Obresti so drage« – predstavljaj si me, kako se ob tem hihitam in se že slinim ob misli, da bom povabljen na palačinke.

Kakšno je tvoje navdušenje nad biotehnologijo glede na deljenje priimka s prof. Tomažem Bratkovičem?

Rekel bom samo, da papir prenese vse, realnost pa je drug vidik.

Kdaj meniš, da se porodijo najboljše ideje – na sestanku v študentski sobici ali med nočnimi pogovori?

Vsekakor med nočnimi pogovori. Sestanki znajo biti predolgi in dolgočasni. Prigrizki rešujejo to, da hodim z veseljem tudi na sestanke. Ponoči se ena na ena zmeniš vse.

dogodek pa je vsekakor farmapiknik! Še profesorji se mu ne morejo upreti.

Kje lahko pričakujemo najnovejše in najbolj vroče novice o dogajanju v društvu?

Predvsem na Instagram storyjih in Facebooku, zato vam priporočam, da nam sledite, če nam slučajno še ne. Ste pa verjetno že opazili, da se (pre)pogosto javljam tudi prek Drug Dealerjevega e-naslova.

Pozabiš odposlati pomembno obvestilo o FFA-žuru, ki je čez dva dni. Kaj storiš?

Sprožim požarni alarm, in ko se vsi zberejo na zbirnem mestu, jih povabim na žur. Vse za dobro udeležbo! Če pa dam šalo na stran, pa po nekajminutnem paničarjenju hitro posodobim vsa družbena omrežja in upam na najboljše. Študenti redko razočarajo, ko je govora o žurih :).

Društvo se odloči za uvedbo TikTok profila. Koga povabiš, da se s tabo nauči nekaj TikTok plesov?

Morda profesorja Krefta – ples in učenje koreografij mu gresta zelo dobro od rok.

Vsaj enega, če ne več EPSA-kongresov! Res neverjetna izkušnja, izobraževanje, žurke in priložnost spoznavanja novih ljudi.

Najbolj nepozaben trenutek iz preteklih EPSA-kongresov?

Uff, ne vem, kako bi izbrala samo enega. Bi rekla, da kar celoten AA v Poreču.

Na EPSA-kongresu že drugi dan zaporedoma naletiš na popolnoma izgubljenega slovenskega udeleženca. Kako mu pomagaš?

Seveda mu razložim, kje je kaj oziroma tisto, karkoli že pač ne ve; ga pa tudi vključim v svojo družbo, da skupaj nazdravimo.

Na »International nightu« s kotičkom očesa opaziš, da slovenska delegacija krade tuje zastave iz stojnic. Zamižiš ali pomagaš pretihotapiti zastave?

Hahahaha, aktualna tematika! Kot LS moram opozoriti, da se zastav NE krade.

PREDSTAVITEV DŠFS

PREDSTAVNICA ZA STIKE Z IPSF:

Ajda Stepišnik

cp.slovenia@dsfs.si

Študij: 4. letnik EM FAR Domači kraj: Ljubljana Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: oseba, ki ima prepogosto glavo med oblaki.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ko enkrat naberem kondicijo in dovolj prihranim, bi šla rada na daljše treking/backpacking potovanje po celi Južni Ameriki.

Katerega dogodka po tvojem mnenju ne bi smel zamuditi noben študent FFA v svojih letih študija?

Vsak študent bi moral vsaj enkrat iti na kakšen mednarodni kongres ali tabor. Še posebej svetovni kongres IPSF je čudovita priložnost, da se spoprijateljite s študenti farmacije

s celega sveta ter spoznate različne kulture in običaje. Študent med seboj zamenja kratici IPSC in IPSF in se po nesreči prijavi na IPSF-kongres. Kako ukrepaš?

Ah, sploh ni panike :). Razložim mu, kako odlični so IPSFkongresi in kako si je naredil uslugo s tem, da je zamešal kratici. S prijavo na kongres bo tako lahko odpotoval na drug konec sveta in s tem dobil veliko več mednarodnih izkušenj, hkrati pa se prav tako zabaval na večernih partijih in na zanimivih delavnicah.

Naslednji IPSF-kongres bo potekal v Turčiji. Kateri sta tvoji najljubši turški pijača in jed?

Ali sploh obstaja še boljša destinacija za vse ljubitelje (turške) kave? V Turčiji do zdaj še nisem bila, zato od njihovih jedi poznam samo te, ki so priljubljene tudi pri nas. Se pa veselim, da bom lahko poskusila njihov kebab in njihovo različico raviolov, ki se imenujejo manti.

Najljubši način priprave ajde?

Ajdov kruh z orehi je edina oblika ajde, ki jo jem. Nisem ravno navdušena nad njo.

Koordinatorji DŠFS in ŠSSFD KOORDINATORICA IPSF SEP MEDNARODNIH STROKOVNIH PRAKS

Nuša Hameršak

seo.slovenia@dsfs.si

Študij: 4. letnik EM FAR Domači kraj: Lenart v Slovenskih goricah Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: veliki jedec.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Prej sem obiskala drug kontinent kot vse sosednje države. Če bi morala izbrati, kateri državi najbolj ustreza tvoj karakter, bi izbrala … Zakaj?

Po reševanju kvizov »Which country best suits your personality?« sem dobila vsakič drugo državo (Tajska, Mehika, Velika Britanija, Španija, ZDA, Italija, Kanada,

TWINNET KOORDINATORICA:

Gordana Goševa

twinslovenia@dsfs.si

Študij: 1. letnik S2 LBM Domači kraj: Strumica, Makedonija Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: tipičen študent, ki ves čas preverja v koledarju, da ne bi česa zamudil.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Znam plesti. Babica me je naučila, ko sem bila majhna.

Kam bi se odpravila Twinnet ekspedicija, če proračun ne bi bil problem?

Japonska itd.) in pri vsaki mi je del opisa bil všeč in podoben, tako da sem ostala neodločena. Mogoče Tajska, ker velja za deželo nasmehov in jaz se zelo rada veliko smejim.

Katera je tvoja najbolj nora izkušnja iz mednarodnih dogodkov?

Vsekakor vsaka vožnja z motorčki po Kigaliju v času svetovnega kongresa IPSF, ki se je leta 2019 odvijal v Ruandi.

Pestro je bilo že pogajanje za ceno, sama vožnja pa je bila tudi prava dogodivščina vsak dan znova. Če je celotna slovenska delegacija naenkrat prispela na cilj, je bil to velik dosežek.

Tvoja najljubša vrsta grozdja?

Belo, sorte kerner, ki je jeseni brano v Beli krajini, nakar se stisne, fermentira, stara v sodih, ustekleniči in postreže kot sladka, sveža, plemenita tekočina z izraženo sadnostjo, bogato z nežno svojstveno cvetico in rahlo na muškat spominjajočo aromo, v kozarcu na pecelj ob obroku ali v dobri družbi.

Posebnost projekta je, da vsak študent zagotovi bivanje tujemu študentu v mestu izmenjave. Zaradi tega je ta projekt tudi časovno omejen. Kdo bi šel na Kitajsko samo za en teden?

Katera je prva fraza, ki se je naučiš v tujem jeziku pred odpravo na Twinnet? Zakaj?

Przepraszam! (Oprostite!) Vsakič, ko obiščem nov kraj, kjer še nisem bila, me prevzamejo okoliške stavbe in arhitektura in se po nesreči v koga zaletim. Študenti iz tujine pridejo v Slovenijo in čaka jih Slovenian night. Katera je prva pesem, ki jih jo naučiš? »Skupaj midva riševa obzorja, skupaj sanjava!« – Odpelji me, prva, ki sem se je naučila tudi jaz, ko sem prišla študirat v Ljubljano.

27

PREDSTAVITEV DŠFS

KOORDINATORICA HUMANITARNE SKUPINE

Manca Kralj

humanitarna@dsfs.si

Študij: absolventka EM FAR Domači kraj: Grosuplje Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: deloholik (upam, da bi me opazoval na dober dan).

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Do petega leta sem pri govorjenju vedno uporabljala moški spol glagola. Torej: sem jedel, sem pil, sem spal … Tako pač je, če imaš pet bratov.

KOORDINATORICA STROKOVNIH VEČEROV:

Eva Topler

strokovni@dsfs.si

Študij: 2. letnik S2 INF Domači kraj: Vuzenica Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: pozitivna, zmeraj nasmejana in vedno za akcijo.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Ko sem bila v drugem razredu OŠ, nas je učiteljica vprašala, katero žival si želimo. Vsi sošolci so odgovarjali muco, psa, konja itd., jaz pa sem si želela kamelo.

Kaj je tisto, kar dela strokovne večere še boljše od rednih predavanj?

Organizacijska ekipa se skuša približati študentom in najde njim zanimivo temo, ki jo predavatelji podajo na študentom

KOORDINATOR JAVNIH KAMPANJ:

Luka Stegne

kampanje@dsfs.si

Študij: 5. letnik EM FAR Domači kraj: Sevnica Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: zmeden, ampak optimist.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Predlani sem povedal tistega o kolcanju (preberite tudi stare Spatule) ... Hmm, mogoče to, da imam seveda rad glasbo, doma pa vinilko Boney M., ki sem je zelo vesel. Dela sicer samo na eni strani, ampak na pomembni, kjer je Rasputin.

Sicer pa tudi gramofon ne dela, kot je nekdaj. Ah, pa rad imam mačke (in rakune in kapibare, se ve)!

30

Za en mesec se odpraviš na humanitarni potep v oddaljene kraje. Kaj vse bi zamudili študenti brez tvojih e-sporočil?

Nič, mojih e-sporočil se nihče ne bo rešil :). Drugače pa upam, da bi se študenti humanitarno udejstvovali tudi brez njih.

Humanitarne palačinke ali humanitarni vaflji?

Palačinke, gre več nadeva noter. Me pa z degustacijo lahko prepričate v nasprotno.

Kateri je tvoj najljubši pravljični kralj?

Izmed vseh, ki mi jih ponudi Wikipedija – jih je kar 227, vse od Joffreyja Baratheona do kralja, ki se je želel poročiti s svojo hčerjo –, jaz izberem levjega kralja.

prijaznejši način, vendar še vedno na strokovni ravni.

Skušamo tudi pridobiti predavatelje, ki so odprti in pritegnejo zanimanje. Poleg tega pa nisi prisiljen, da bi si zapomnil snov in jo po mojih izkušnjah poslušaš z večjim zanimanjem. Študenta na strokovnem večeru zalotiš, da ima v ušesih slušalke. Ko prideš do njega, ugotoviš, da posluša najnovejšo epizodo Serotonin podcasta. Kaj storiš?

Vprašam ga, kako se mu zdi podcast in kaj ga je prineslo na strokovni večer, nato pa mu obrazložim, da je to nevljudno tako do predavateljev kot do nas, ki smo strokovni večer pripravili. Hkrati ga vprašam, ali ga priprave teh dogodkov zanimajo, in ga vljudno povabim k sodelovanju.

Kakšen je zate top(ler) strokovni večer?

V živo in na koncu z okroglo mizo, da imajo študenti možnost vprašanj prek aplikacije. Zdi se mi, da so v tem primeru tudi študenti bolj odprti za vprašanja. Po okrogli mizi bi si želela še majhno pogostitev, kar v predavalnici. Imeli bi kaj za prigrizniti in popiti.

Kako narediš kampanjo čim bolj odmevno?

Odmevnost je pomembna, še najprej pa prava ekipa. Pri načrtovanju kampanje je ključno, da nas vodi skrb za ljudi, ki jim želimo predati novo znanje, tako da vsebina se bo vedno našla. Treba pa je paziti na prostor za domišljijo in dobro počutje vseh pri kampanji, potem bo tudi sporočilo zaživelo in se dobro prijelo.

Veter iz stojnice odpihne letake, ki jih študenti lovijo po ulicah Ljubljane, pred stojnico pa zaradi tega že stoji kolona ljudi. Kaj narediš?

Mogoče odgovorim tudi na prejšnje vprašanje. Počakaš in opazuješ, da jih polovi še kakšen nič hudega sluteči mimoidoči, potem pa jih kar ogovoriš in predstaviš kampanjo.

Na stojnici bo pa vedno kaj glasbe in vsi kampanjci zelo dobro pripravljeni. Letaki ne smejo biti izgovor, da ne improviziramo in se zares ne pogovarjamo.

Ali so ljubljanske Stegne res najlepši del Ljubljane?

Vse stegne so lepe, iz ljubljanskih pa pridejo National Geographici, tako da sami plusi.

PREDSTAVITEV DŠFS

VODJA ORGANIZACIJSKEGA ODBORA 24.

MEDNARODNEGA POLETNEGA TABORA:

Katarina Humar ipsc@dsfs.si

Študij: 3. letnik EM FAR Domači kraj: Godič Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: vesela, prijazna in vedno pripravljena pomagati.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

V osnovni šoli je bilo obdobje, ko so me sošolci klicali »vitez«, saj sem en dan prišla v šolo v srebrnosivem puloverju. Na srečo ni trajalo dolgo.

Gostujoča profesorica te prosi, če bi lahko svoje predavanje izvedla na prostem. Kateri prostor bi izbrala in kako bi ga naredila čim prijetnejšega?

GLAVNA UREDNICA SPATULE:

Nina Grum

spatula@dsfs.si

Študij: 4. letnik EM FAR Domači kraj: Radomlje Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: deloholik.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Za razliko od splošno znanega dejstva, da povprečen študent med izpitnim obdobjem poveča dnevni vnos kave za n-kratnik, pri meni velja ravno obratno. Že kava iz avtomata pred P1 mi namreč čisto raztrešči misli, odločitev o pitju kave pa obžalujem vse do četrte ure ponoči, ko polna energije strmim v strop.

Izbrala bi tak prostor, da bi bila profesorica malo višje kot poslušalci, da bi jo dobro videli in slišali. Okolica bi morala biti čim bolj mirna, da bi bilo čim manj distrakcij. Če bi deževalo, pa bi poslikala tak prostor, ki ima streho. Upam, da med taborom ne dobim takih prošenj ;).

Na taboru sredi zabave zmanjka elektrike. Kako poskrbiš za nadaljevanje žura?

Sveč ne bomo imeli s sabo, saj predstavljajo preveliko požarno nevarnost. Vse udeležence bi prosila, da prižgejo lučke na telefonu. Za glasbo pa bi uporabili zvočnik JBL, ki zdrži vsaj nekaj ur. Verjamem, da bi »žurerji« vsekakor radi pomagali in mogoče imeli še kakšno boljšo idejo.

Kaj stori Katarina Humar, če na mednarodnem poletnem taboru zmanjka kislih kumar?

Iz shrambe bi prinesla vložene paprike in se delala, da se to ni zgodilo …

Ko se ne ukvarjaš z izdelavo in izidom Spatule, čemu namenjaš svoj prosti čas?

Trenutno gori zapiskov, ki jih moram še predelati pred izpiti, saj sem, kot pričakovano, v norem izpitnem obdobju zamešala datume izpitov. Ko moje misli niso zapolnjene z izpiti, pa svoj čas posvečam kakšnemu izletu v hribe, gledanju filmov in sereniranju violinskih skladb mojim ubogim sosedom.

V primeru požara, katero številko Spatule rešiš?

Hm, to je kar težko vprašanje. Še dobro, da imamo vse Spatule tudi v elektronski obliki, če bi se to kdaj zgodilo. Drugače pa bi najbrž situacija izgledala tako, da bi iz plamenov tekla s polnim naročjem vseh številk Spatul, ki bi jih uspela zgrabiti, nato pa se še nekaj mesecev sekirala o izbrani (ne)rešeni selekciji.

Kaj najraje bereš, ko ne prebiraš Spatule?

Trenutno najbolj uživam v branju fantazijskih knjig, ki me tako »potegnejo noter«, da me moraš kdaj trikrat pozdraviti, preden se zavem svoje okolice. Imam pa tudi zelo rada poezijo, ki jo na izbrane trenutke prebiram in si izpisujem citate. Nekateri zbirajo znamke, jaz pa pač citate.

Vodje projektov DŠFS in ŠSSFD VODJA PROJEKTOV KOZMETOLOGIJE:

Teja Gošek

kozmetologija@dsfs.si

Študij: 2. letnik S2 INF Domači kraj: Senovo Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: da se zelo hitro zaklepetam, tudi med izpitnim obdobjem.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Kot otrok sem imela najljubši jutranji outfit: rumeni spalni pajac, ki sem ga nosila nekaj let in je kot po čudežu rasel skupaj z mano, ter rdeče gumijaste škorenjčke. Na srečo se je moj smisel za modo od takrat malo izboljšal.

Kako bi na kratko opisala tvoje delo in kaj prinaša študentom kozmetologije?

Moje delo je organiziranje projektov s kozmetološkim piridihom, ki bodo pritegnili naše študente, jim nudili nadgradnjo že pridobljenega znanja in vpogled v novosti v stroki in na tržišču. Kozmetologom bi rada omogočila aktivnejše sodelovanje pri projektih, povezovanje študentov različnih letnikov, moj cilj pa je tudi graditi na prepoznavnosti našega poklica. Pri delu bom skušala upoštevati želje in ideje študentov, rada pa bi poleg kozmetologov pritegnila tudi zanimanje drugih študentov FFA. Društvo se odloči za izdelavo svoje kozmetične linije. Kako bi jo poimenovala?

Kozmetično linijo bi poimenovala CosmEdi. Ime bi namigovalo na kozmetične izdelke, hkrati pa bi opominjalo na maskoto študentov FFA – kačo Edija.

31

PREDSTAVITEV DŠFS

VODJA PROJEKTOV LABORATORIJSKE BIOMEDICINE:

Tamara Picaboo Kuster lbm@dsfs.si

Študij: 1. letnik S2 LBM Domači kraj: Vodice Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: delovna, a pod stresom.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Kot dolgoletna smučarka sem se letos začela učiti deskati … Moram reči, da me po treh urah deskanja vse boli še en teden, ampak mi je vseeno zelo zabavno in nisem obupala!

VODJA PROJEKTA INTERAKCIJA:

Maša Klarič

interakcija@dsfs.si

Študij: 3. letnik EM FAR Domači kraj: Kotlje Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: vedno nasmejana, družabna, organizirana in malce razigrana.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

V 8. razredu osnovne šole nisem marala kemije, potem mi je prirastla k srcu. Love-hate relationship se včasih nadaljuje tudi med izpitnim obdobjem.

VODJA PROJEKTA INKUBATOR INOVATIVNOSTI:

Aljaž Kranjc

inkubator@dsfs.si

Študij: 4. letnik EM FAR Domači kraj: Velike Lipljene (Grosuplje) Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: trmasta, dobrovoljna, sarkastična oseba.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Za domačega ljubljenčka imam mačka z morda malenkost neobičajnim imenom: Napoleon (ker imamo doma že dlje časa psa z imenom Cezar, je bilo to ime dosti bolj smiselno kot mogoče deluje na prvi pogled). Tako da mislim, da je kar očitno, da sem iz gimnazije odnesel določeno zanimanje za zgodovino.

32

Kako bi na kratko opisala tvoje delo in kaj prinaša študentom laboratorijske biomedicine?

Svojo delovno ekipo vodim pri načrtovanju in realiziranju z LBM obarvanih projektov, ki študentom osvetlijo in na drugačen, a zanimiv način prikažejo teme, ki so jim blizu, pa morda o njih ne vejo dovolj. Študentom LBM takšni dogodki prinašajo dodatna znanja, prepoznavnost v stroki in ideje o možnih kariernih poteh.

Stoji za tvojim imenom kakšna zgodba?

Ime Picaboo sem ob rojstvu dobila od svojega očeta, po ameriški smučarki in zlati olimpijki Picaboo Street. Ime mu je bilo namreč tako všeč, da je vsem govoril, kako bo njegovemu prvemu otroku, če bo to hčerka, ime Picaboo. In jaz sem prva od njegovih treh hčerk ;).

Kateri del projekta ti je najljubši – pisanje objav, ustvarjanje kampanje ali delavnice?

Najljubši del projekta mi je ustvarjanje kampanje. Zelo uživam, kadar se »mora nekaj organizirati«. To, da lahko pri tem spoznavam nove ljudi in sklepam prijateljstva, pa je le še dodaten plus.

Dan pred delavnico na srednji šoli izveš, da se je član tvoje ekipe ne more udeležiti. Kako ukrepaš?

V trenutku, ko za to izvem, me zgrabi panika, saj nimam rada, da se mi porušijo načrti. Sledi malce pritoževanja. Nato si zbistrim misli in zadevo rešim. Če ne gre drugače, delavnico izpeljem sama.

Zakaj predstavlja sodelovanje študentov na Inkubatorju inovativnosti odlično priložnost za njihovo karierno pot?

Inkubator inovativnosti je tekmovanje s področja marketinga v farmacevtski industriji. Študentom naše fakultete v prvi vrsti omogoča, da izveste nekaj več o kariernih priložnostih s tega področja, hkrati pa jih izziva, da se preizkusijo v reševanju dejanskega izziva, ki jim ga zastavi podjetje. Inkubator je tudi odlična priložnost za vpogled študentov v različna podjetja in za mreženje z njihovimi predstavniki. Dodaten plus pa je seveda še zastonj zaključni vikend na lokaciji (lani v Termah Snovik, letos pa … kdo ve?), kjer predstavite svoje rešitve podjetjem.

Zidovi FFA govorijo, da si prava zakladnica »random« dejstev. Lahko deliš kakšnega?

Uf, težko kar tako pod pritiskom izberem enega. Eden, sicer mogoče bolj poznan, ki pa me zmeraj malo preseneti, je ta, da so bile piramide v Egiptu zgrajene v času, ko so še živeli mamuti. Ali pa bolj splošen: Ko se nasmehneš, ne čutiš jezika.

Ha, poglej se, kako dobro izgledaš zdaj! :)

PREDSTAVITEV DŠFS

GLAVNI UREDNIK PLACEBA:

Žiga Rebernik

placebo@dsfs.si

Študij: 5. letnik EM FAR Domači kraj: Slovenska Bistrica Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: zamišljen, natančen in včasih neroden (smeh).

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Hm, kaj pa vem. Mogoče ta, da si zelo želim naučiti švedsko!

VODJA PROJEKTA ZA GRAFIČNO OBLIKOVANJE:

Nuša Horvat

grafika@dsfs.si

Študij: 2. letnik S2 INF Domači kraj: Cunkovci Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: 163 cm »visoka« punca, ki poje obrok za dva odrasla moška.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Zelo rada imam glasbo, zato sem v osnovni šoli želela igrati klavir. Na koncu sem pristala na igranju klavirske harmonike,

VODJA PROJEKTA ZA ZUNANJE ZADEVE:

Matija Pečnik

zunanje.zadeve@dsfs.si

Študij: 5. letnik EM FAR Domači kraj: Miklavž na Dravskem polju Če bi te Edi opazoval samo za en dan, bi rekel, da si: odvisen od telefona.

Povej nam en »fun fact« o sebi.

Zaradi slabih izkušenj iz preteklosti pred spanjem tudi po petkrat preverim, ali je budilka res vklopljena.

Projekt se je začel v času prve karantene. Jag är Žiga. Dosti dlje še nisem prišel …

V čem se Placebo razlikuje od Spatule?

Placebo se razlikuje od Spatule po tem, da je nekaj čisto novega! Zavzetost za kakovostno glasilo je enako Spatuli, glavna razlika pa je v tem, da se v Placebu nahajajo zgolj strokovni članki.

Kaj najraje prebiraš, ko ne pregleduješ člankov za Placebo?

Ko ne prebiram člankov ozirom ne pišem navodil za pisce, recenzente in UO, rad preberem kakšno knjigo. Letos mi za to zmanjkuje časa, vendar je Jo Nesbø vedno nekje na nočni omarici. Skandinavske kriminalke so vedno dobra izbira.

češ da je to itak isto … No, zaključila sem dva razreda glasbene šole, klaviatur, enih in drugih, pa še zmeraj ne znam igrati.

Naše objave bodo dobile novo grafično podobo. Česa se pri svojem delu najbolj veseliš?

Izbiranja barvnih odtenkov, ki bi mi bili všeč toliko časa, kot sem izbirala društveno sliko (kar pa je trajalo zelo dolgo).

Slišali smo, da si poleg grafičnega oblikovanja tudi luč zabave. Ali že obvladaš koreografijo na Hir aj go and hir aj kom?

Ne morem trditi, da obvladam. Mislim, da je potreben še kak dodaten delovni vikend, da koreografijo do konca izpilim.

izražanje stališča nas študentov oziroma društva o aktualnih javnozdravstvenih problemih s predlogi njihovih rešitev v obliki uradnih izjav. Pri oblikovanju mnenj študentov si pomagam z anketami ter selekcijo strokovne literature in primerov dobrih praks iz tujine. Dodatno vrednost daje tudi sodelovanje znotraj večjih organizacij (EPSA, IPSF), kjer imamo na koncu večjo moč za doseganje sprememb, ozaveščenost pa dosegamo tudi prek strokovnih večerov in javnih kampanj.

Se tvoja soba greje na peč ali si bolj naklonjen sodobnim načinom ogrevanja?

Zahvaljujoč sosedom v študentskem domu se z ogrevanjem ne ukvarjam dosti. Razmišljam pa tudi o sodobnih načinih, da ostanem v koraku s časom.

Kaj si študenti predstavljajo, ko slišijo za tvojo funkcijo, in kaj je v resnici tvoja naloga?

Po mojih izkušnjah večina te funkcije ne pozna, saj je relativno nova v društvu in tudi drugod. Moja naloga je

33

NA POGOVORU

Science mamas' vaccine forum – izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm.

Maša Beguš, 4. letnik EM FAR

Za intervju v tej številki Spatule smo izbrali posebej aktualno tematiko. Naša gostja je izr. prof. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm., ena od ustanoviteljic in skrbnic Facebook skupine Science mamas’ vaccine forum. Kot nam namiguje že ime, gre za mamice znanstvenice, ki odgovarjajo na vprašanja v zvezi s cepljenjem otrok in odraslih. Ustanoviteljice spletnega foruma so doktorice znanosti Nataša Karas Kuželički, Simona Jurkovič Mlakar, Tijana Markovič, Jasna Omersel, Martina Gobec, Anja Pišlar, Nina Grasselli Kmet in doktorska študentka Lucija Ana Vrščaj. Skupina šteje že več kot 12 tisoč članov, za svoje navdihujoče delo pa so ustanoviteljice pred kratkim prejele priznanje jabolko navdiha, ki ga podeljuje predsednik Republike Slovenije.

Najprej bi vam rada čestitala za uspeh foruma in vaše navdihujoče delo. Zanima me, kako ste zasnovale idejo o forumu. Ste si že takrat predstavljale, kakšno razsežnost bo dosegla vaša Facebook skupina?

Ne, tega si seveda nismo predstavljale. Iskreno povedano smo skupino ustanovile bolj za šalo, predvsem za svoje Facebook prijatelje. Ni se nam zdelo prav, da se na družbenih omrežjih pojavlja tako veliko proticepilsko usmerjenih skupin, sploh tistih, namenjenih mladim staršem, ki jih zanima cepljenje otrok. Naši Facebook prijatelji so začeli promovirati skupino in število članov se je začelo zelo hitro povečevati. Z vsako objavo v medijih dobimo ogromno novih sledilcev. Je pa res, da je veliko skupino tudi težje moderirati in smo se morale temu prilagoditi.

Ste prostovoljke in na forumu delujete v svojem prostem času. Kako si med seboj razdelite delo oziroma odgovarjanje na vprašanja? Koliko časa vam to povprečno vzame na dan?

Na vprašanja večinoma odgovarjamo zvečer, ko otroci že spijo in imamo čas. Običajno si vsaka od moderatork izbere vprašanja, na katera želi odgovoriti, glede na tematiko, ki ji je blizu. Če je vprašanje zahtevnejše, se posvetujemo tudi med seboj oziroma se obrnemo na druge kolege, na primer zdravnike specialiste. Za korektne odgovore potrebujemo interdisciplinarno ekipo, drugače enostavno ne gre. Pred kratkim se nam je pridružila Nina Grasselli Kmet, ki je infektologinja, in to je zelo olajšalo delo v skupini, saj je trenutno ogromno vprašaj povezanih s covidom-19. Zato smo zelo vesele, da sodeluje z nami.

34

V čem vidite razlog za uspeh foruma?

Pri veliko ljudeh, ki dvomijo o cepljenju, opažam, da dobijo veliko nasprotujočih si informacij in se težko odločijo, komu verjeti. Našo vlogo vidim v tem, da ljudem podamo relevantne informacije, podprte z znanstvenimi dejstvi in v skladu s smernicami. Naš namen ni ljudi prepričati v cepljenje, to je seveda odločitev vsakega posameznika.

Zdi pa se mi narobe, da se ljudje odločajo na osnovi

NA POGOVORU

neustreznih, lažnih informacij. Tisti, ki se ne spoznajo na to področje, lahko verjamejo čemurkoli. Ključno je, da ljudje, ki stojijo pred odločitvijo, razumejo, kaj je v ozadju procesa, metode ali zdravila, in v trenutni situaciji se mi zdi, da je premalo prizadevanja za to, da bi laična javnost razumela te stvari. Premalo je pojasnjevanja, razlaganja in preveč zapovedovanja. Nerazumevanje vodi v nezaupljivost in dvom. Ljudje, ki dobijo razlago na svoje vprašanje, so velikokrat rešeni stiske, saj se bojijo tako cepiva kot bolezni, so zmedeni in ne vejo, kaj storiti.

smo nekomu pomagale. Ljudje v stiski so resnično veseli pomoči. Vedno pravim, da je izraz proticepilec velikokrat krivičen, saj je zelo malo dejanskih proticepilcev, ljudje so večinoma v težavah zaradi dvomov in jim je treba pomagati.

Glede na to, da je v skupino včlanjenih toliko ljudi, gotovo občasno dobite tudi negativno usmerjene komentarje.

Kako se s tem spopadate?

V zadnjem času smo dobile veliko članov, ki nasprotujejo cepljenju, kar samo po sebi ni narobe, do težav pa pride, ko svoje mnenje izražajo na agresiven, nespoštljiv način.

Ne želimo, da bi se informacije izgubile med sporočili te vrste, zato imamo v skupini pravila, ki vključujejo prepoved objavljanja proticepilske propagande, anekdotičnih zgodb ipd. Take objave izbrišemo, če pa nekdo s tem početjem nadaljuje, ga moramo, žal, odstraniti iz skupine. Takih ljudi ni veliko, a imajo lahko velik vpliv na vzdušje v skupini, zato ne gre drugače. Ljudje svojega nestrokovnega mnenja ne moremo izražati vedno in povsod in v naši skupini, ki podaja strokovna dejstva, za take vsebine enostavno ni prostora.

Vprašanja, ki jih dobivate, prihajajo večinoma s strani ljudi, ki imajo o tem področju laično znanje. Po kakšnem ključu oblikujete odgovore, da so jim razumljivi in hkrati prepričljivi?

Odgovarjati želimo čim bolj enostavno, kar pa je težje, kot se sliši. Včasih mi pisanje poljudnega odgovora na kompleksno tematiko vzame več časa, kot bi mi ga vzelo znanstveno besedilo na isto temo. Ker ljudje ne poznajo strokovnih pojmov, je potrebnega veliko opisovanja in razlaganja podrobnosti. Nekateri člani imajo le osnovnošolsko izobrazbo in včasih jim je težko razložiti, kaj so na primer mRNA cepiva. Ker pa je to, da bodo odgovore razumeli, ključnega pomena, v to vložimo veliko časa. Zase lahko rečem, da mi pri tem zelo pomagajo pedagoške izkušnje, saj je tudi študentom na začetku študija včasih treba razložiti snov na enostavnejši način, da lahko na tem gradijo svoje znanje.

Stran je organizirana tako, da so vprašanja razvrščena po tematikah, omogočeno pa je tudi iskanje po strani. Kljub temu ugotavljamo, da članov to velikokrat ne zadovolji in želijo hiter odgovor prav na njihovo vprašanje, četudi je bilo nanj že odgovorjeno. Ker je vprašanj tako veliko število, občasno zaklenemo možnost postavljanja novih, da forum ne bi postal nepregleden.

S širjenjem znanja in odgovarjanjem na vprašanja ste pomagale že ogromno ljudem. Kaj pa je tisto, kar vodi vas in poplača vložena trud in čas?

Zame osebno je največje plačilo za trud, ko dobimo povratno informacijo, da se je zgodba nekoga, ki je bil v težavah, srečno razpletla. Vedno znova me ganeta hvaležnost in dejstvo, da

Foto: Matic Kos

Osebno se mi zdi odlično, da je skupina na Facebooku, saj se mi včasih zdi, da ljudje ne vejo, kje pridobiti pomembne informacije, na primer, kdaj je čas za tretji odmerek določenega cepiva.

Seveda, ko smo ustanavljale skupino, smo se odločile za Facebook, ker je bil forum najprej namenjen mladim staršem (čeprav zdaj prejemamo največ vprašanj o covidu-19).

Generacija mladih staršev današnjega časa preživi veliko časa na Facebooku. Ti starši ne gledajo televizije in ne berejo časopisov, zato smo jim pomoč ponudile na socialnem omrežju, kjer se zadržujejo. Zdi se mi namreč, da je obveščanje s strani institucij, ki so za to odgovorne, pomanjkljivo, nerazumljivo in slabo dostopno. Na tem področju bi bile potrebne izboljšave. Ljudje potrebujejo jasne in hitro dostopne informacije.

Vsem vodjam foruma je razen tega, da ste znanstvenice, skupno tudi to, da ste mame. Kakšno vlogo to igra pri vašem delu, ali je to velik povezovalni dejavnik?

Da, to je bil velik povezovalni dejavnik za nas, pa tudi za naše članice. Čeprav se morda ne zdi tako, je še vedno več kot 90 % naših članov ženskega spola v starosti od 25 do 44 let, torej mamic ali nosečnic. Možno je, da nam bolj zaupajo, ker nas to povezuje, saj ljudje raje poslušamo nasvete tistih, ki so ali so že bili v podobni situaciji. Včasih to, da deliš svojo izkušnjo, ljudem več pomeni, kot če jim navedeš nekaj znanstvenih člankov, ki dokazujejo, da je cepljenje varno.

Sedaj, ko sva izčrpali temo vašega foruma, bi si želela, da se predstavite še vi. Ste izredna profesorica, zaposlena na Katedri za klinično biokemijo in skrbnica magistrskega študijskega programa Laboratorijska biomedicina. Ste si kot študentka Fakultete za farmacijo kdaj predstavljali, da

35

NA POGOVORU

bo vaš poklic takšen, kot ga opravljate danes? Kaj vas je sploh pritegnilo k študiju farmacije?

Ko sem se odločala za študij, nisem bila zelo opredeljena.

Uspešno sem opravila tudi sprejemne izpite na Medicinski fakulteti, a sem vseeno raje izbrala farmacijo, ker se mi je zdel študij bolj interdisciplinaren. Zanima me namreč veliko različnih stvari in študij farmacije je bil s tega vidika privlačnejši, saj zajema znanje z različnih vej znanosti.

Med študijem sem bila Lekova štipendistka in sem vedno mislila, da bom svojo karierno pot nadaljevala v tem podjetju. Potem pa sem delala diplomo na področju humane genetike in me je to področje zelo navdušilo. Dobila sem ponudbo, da ostanem na fakulteti kot mlada raziskovalka, in se odločila ostati.

pa so knjige. Zase bi lahko rekla, da sem knjižni molj že od otroštva, saj mi branje predstavlja največjo sprostitev. Žal pa imam v zadnjem času časa za to vedno manj, saj večere preživljam v družbi foruma Science mamas’. Se pa tolažim s tem, da današnje stanje ne bo trajalo večno in bomo imele s kolegicami takrat tudi več prostega časa. Ko zabredeš v tak projekt in vidiš, kako so ljudje prestrašeni in potrebni pomoči, se težko ustaviš. Velikokrat me peče vest, če ne odgovorim dovolj hitro nekomu, ki res potrebuje odgovor.

Vodenje foruma daje občutek odgovornosti za to delo.

Povedali ste mi že, da ste bili v času študija med drugim v uredniškem odboru Spatule. Kako se spominjate vaših študentskih let?

V mojem spominu je bilo to obdobje zelo lepo in brezskrbno.

V tem času sem spoznala nekaj najboljših prijateljev, s katerimi ohranjam stike še danes. Bila sem zelo aktivna v organizaciji ŠOU Turizem in s kolegi organizirala strokovne ekskurzije v različne države. Lepi spomini me vežejo tudi na Spatulo, bila sem namreč članica prvega uredniškega odbora. Za izid prve številke je bilo potrebnega veliko truda in bili smo zelo veseli, ko nam je to uspelo. Če pa komu slučajno ni všeč ime glasila, je to v resnici moja »krivda«, saj je bilo ime Spatula moja ideja. Kot študentom se nam je pogosto zgodilo, da je kdo v žepu laboratorijske halje domov nehote odnesel ta laboratorijski pripomoček. Zelo sem navdušena, da Spatula še vedno obstaja in da je vedno boljša, zato bi rada izrazila čestitke uredniškemu odboru in vsem, ki sodelujete pri oblikovanju glasila.

Na kateri dosežek v svoji karieri ste najbolj ponosni oziroma vam je najbolj ostal v spominu? S čim pa se trenutno raziskovalno ukvarjate?

Moje področje dela je farmakogenomika in veliko sodelujemo z onkologi pediatri. Namen naših raziskav je narediti terapijo za najmlajše onkološke bolnike čim bolj varno, saj prebolevanje raka pri tej starosti zelo vpliva na otrokov nadaljnji razvoj. S kolegi smo izdali kar nekaj člankov o tej tematiki v revijah z visokim dejavnikom vpliva. To v bistvu ni tako pomembno, najpomembnejše je to, da so te raziskave pozitivno vplivale na terapijo raka pri otrocih.

Menim, da sta v današnjih časih bolj kot dosežki pomembni moralna integriteta in srčnost, ki ju velikokrat primanjkuje.

Zato sem bolj ponosna na učinke teh dosežkov, ki so v tem primeru v pomoč zelo bolnim otrokom. Če bi ugibala, bi rekla, da prosti čas preživljate v družbi družinskih članov. Kaj vse še zapolnjuje vaš čas, ko niste v službi?

Največ časa posvečam svoji hčerki, ki je moja največja ljubezen in najuspešnejši projekt. Rada opazujem, kako raste in se razvija, skupaj odkrivava svet. Nekaj časa preživim tudi s prijatelji, zadnje čase sicer bolj online. Moja druga ljubezen

36

Foto: Matic Kos

Študentom vseh smeri naše fakultete se ob koncu študija odpira ogromno možnosti in smeri za izbiro karierne poti, kar zna biti precej zaskrbljujoče. Imate zanje kakšen nasvet?

Moje mnenje je, da mora vsak sprejemati svoje odločitve v življenju. Ne verjamem v vzornike, treba je biti izviren in najti svojo pot. Slednje si nikar ne začrtajte prestrogo. V življenju se velikokrat pojavi neka priložnost, in če si preveč omejen s svojo vizijo, jo lahko nehote izpustiš iz rok. Treba je biti odprt za različne možnosti in pripravljen kdaj pa kdaj spremeniti svoje načrte. Naj med organiziranostjo in spontanostjo vlada pravo ravnotežje. Konec koncev tudi za znanstvenika ni dobro, če je preveč ujet v določene miselne vzorce in ne sprejema novih alternativnih pogledov (če so ti seveda znanstveno utemeljeni :)).

NOVIČKE

Novičke Antihistaminiki v povezavi z izboljšanim odzivom na imunoterapijo pri rakavih bolnikih Imunoterapija z zaviralci (imunskih) nadzornih točk je nova oblika sistemskega zdravljenja raka. Pri njej se uporablja monoklonska protitelesa, ki pomagajo bolnikovemu imunskemu sistemu prepoznati in uničiti rakave celice.

Pri nekaterih vrstah raka namreč pride do spodbujanja nadzornih točk z zaviranjem aktivacije limfocitov T, zato se rakave celice lahko izognejo njihovemu citotoksičnemu delovanju. Zaviralci kontrolnih točk tako omogočijo ponovno aktivacijo limfocitov T in s tem uničenje rakavih celic. Znanstveniki so pokazali, da histaminski receptor H1 (HRH1) deluje v makrofagih, povezanih s tumorjem (TAM), tako, da zmanjša aktivacijo T-celic v mikrookolju tumorja.

Antihistaminiki, ki so sicer mediatorji alergijskega odziva, so izboljšali izide pri pacientih. Odkrili so namreč, da histamin prek receptorja HRH1 lahko olajša izogibanje rakavih celic imunskemu sistemu in tako sodeluje pri rezistenci na

imunoterapijo. Prek retrospektivnih analiz melanoma in pljučnega raka so določili pomembno zvišanje preživetja pacientov pri zdravljenju ob souporabi antihistaminikov na HRH1. Predklinične študije napovedujejo, da bi antihistaminiki lahko imeli potencial pri izboljšanju odziva na imunoterapijo, predvsem pri ljudeh s povišanim nivojem histamina v krvi.

Skylar Kenney. Antihistamines Associated With Improved ImVIR munotherapy Response In Patiens With Cancer. Pharmacy Times. https://www.pharmacytimes.com/view/antihistamines-associated-with-improved-immunotherapy-response-in-patients-with-cancer. Dostop: 2. 1. 2022 Klinika Golnik. Zdravljenje raka z imunoterapijo z zaviralci imunskih nadzornih točk, napotki bolnikom. https://www.klinika-golnik.si/storage/_sites/golnik/ app/media/Onkolo%C5%A1ka%20dejavnost%20-%20zdravljenje%20z%20imunoterapijo/Imunoterapija_knjizica_za_paciente_web.pdf. Dostop: 2. 1. 2022

Neregularen cirkadiani ritem ima ključno vlogo pri uravnavanju vnetja v imunskih celicah Raziskave kažejo, da ima konstanten bioritem pomembno vlogo v pravilnem uravnavanju vnetnega odziva v imunskih celicah. Cirkadiani ritem je lastnost človeškega telesa, da fiziološke procese ciklično vodi v odvisnosti od dnevnonočnega cikla v ponavljajočih se obdobjih 24 ur. Med te procese spada tudi regulacija delovanja makrofagov. Ko je njihov ciklični ritem porušen, telo proizvaja molekule, ki povzročijo vnetni odziv – to lahko izzove nastanek vnetnih bolezni, kot so artritis, diabetes, rak, debelost in srčne bolezni, zmanjšana pa je tudi sposobnost telesa za boj z infekcijami. Raziskava je ugotavljala, ali imajo makrofagi, ki so v okolju neurejenega bioritma, drugačen metabolizem energije in ali je to razlog za nastanek večjih količin vnetnih

Petra Penko, 4. letnik EM FAR

produktov v primerjavi z makrofagi z normalnim bioritmom.

Ugotovljeno je bilo, da makrofagi brez ustreznega ritma privzamejo večje količine glukoze in jo razgradijo hitreje kot normalne celice. Tudi v mitohondrijih so poti razgradnje glukoze v energijo drugačne, pride do nastanka reaktivnih kisikovih zvrsti, ki še naprej poslabšajo vnetje. Iz raziskave je jasno, da dejavniki, ki lahko porušijo telesni bioritem, vplivajo na učinkovitost imunskega sistema.

News Medical Life Sciences. Irregular body clock plays key role in driving inflamation in the immune cells research shows. https://www.news-medical.net/news/20211124/Irregular-body-clock-plays-key-role-in-driving-inflammation-in-the-immune-cells-research-shows.aspx Dostop: 3. 1. 2022

Zdravljenje z encibiotiki, ki temeljijo na bakteriofagih V zadnjih desetletjih opažamo več rezistence različnih sevov bakterij na antibiotike in premajhen porast v odkritju novih zdravilnih učinkovin za zdravljenje. Veliko potenciala na tem področju kažejo encibiotiki, ki so protimikrobni encimi, ki jih kodirajo bakteriofagi. Razdelimo jih na dva razreda, na lizine, ki hidrolizirajo peptidoglikan, in depolimeraze polisaharidov, ki cepijo le-te. Tarče delovanja depolimeraz polisaharidov so polisaharidi bakterij, ki se nahajajo na površini membran ali izven celic, npr. kapsule in lipopolisaharidi. Encibiotiki povzročijo propad bakterij po več mehanizmih. Prednosti encibiotikov so raznoliki mehanizmi delovanja, visoka učinkovitost, specifičnost in manjša možnost bakterijske rezistence. Posebnost encibiotikov v primerjavi s klasičnimi antibiotiki je, da lahko

Tjaša Gaberc, 4. letnik EM FAR

VIR

Lora Gržin, 4. letnik EM FAR

delujejo tudi na celice, ki niso metabolno aktivne in so zato težje tarča konvencionalnega zdravljenja. Encibiotike so testirali tudi na živalskih modelih za zdravljenje okužb.

Zaenkrat rezultati kliničnih študij kažejo, da so relativno varni za uporabo. Eno klinično preizkušanje so morali zaradi resnih neželenih učinkov prekiniti, ena zdravilna učinkovina pa je prišla celo do tretje faze kliničnih študij, ki še vedno poteka. Preden encibiotiki postanejo pogosto uporabljeni v klinični praksi, bo seveda treba izvesti še več študij, ampak trenutno izkazujejo ogromno potenciala.

Danis-Wlodarczyk KM, Wozniak DJ, Abedon ST. Treating Bacterial Infections with Bacteriophage-Based Enzybiotics: In Vitro, In Vivo and Clinical Application. Antibiotics (Basel). 2021; 10(12): 1497. doi:10.3390/antibiotics10121497

VIR

37

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 43. letni kongres EPSA Tjaša Škerl Rifelj, Vesna Slatinek, Tinkara Žula, 3. letnik EM FAR Med 25. in 31. oktobrom 2021 je v francoskem mestu Lyon potekal letni kongres Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), na katerem smo se zbrali študenti farmacije iz cele Evrope. To je bil prvi EPSA-dogodek v živo po kar dvoletnem premoru, zato smo ga vsi nestrpno pričakovali.

Slovenska delegacija je štela 14 članov, kar je precej manj kot prejšnja leta, a smo bili še vseeno med vodilnimi po številu udeležencev. Del naše delegacije sta predstavljali tudi članici EPSA-ekipe: Ana Ivanuša in Lejla Pasić.

Naša pot se je začela v Zagrebu in po dveh napornih nočnih letih smo končno prispeli v tretje največje francosko mesto, kjer nas je pričakala organizacijska ekipa. Po nastanitvi v novem hotelu Meininger sta sledila zaslužen počitek in priprava na otvoritveno prireditev. Ta se je začela z nagovori vodilnih in s predstavitvijo EPSA-ekipe, nadaljevala s pogostitvijo, končala pa s spoznavanjem drugih udeležencev kongresa.

Naši dnevi v Lyonu so se začeli z zgodnjim vstajanjem, ekspresnim zajtrkom in lovljenjem metroja do kampusa, kjer je potekal izobraževalni del kongresa. Ta je bil pester in zanimiv, vključeval pa je simpozije, predavanja, delavnice, treninge mehkih veščin, ekskurzije, javno kampanjo in generalno skupščino. Tematika kongresa je bila “Pharmaceutical (R)Evolution”, zato so se strokovnjaki iz celotne Evrope, tudi Slovenije, na simpozijih osredotočali na inovacije na različnih farmacevtskih področjih, ki bi zagotovile boljše izide za paciente. Vsak si je iz širokega nabora raznolikih delavnic lahko izbral tiste, o katerih je želel izvedeti več. Same smo tako poslušale predavanja o virusu HPV, izdelavi cepiv, stopnjah izdelave zdravil, psihoaktivnih snoveh in drugih. Svoje mehke veščine smo lahko izpopolnjevali na treningih kreativnosti, vodenja, reševanja problemov, pripovedovanja zgodb, javnega nastopanja, pisanja življenjepisa itd. Organizirane so bile tudi strokovne ekskurzije v lokalno lekarno, farmacevtsko industrijo in nevroznanstveni laboratorij, nekateri študenti pa so se podali na ulice Lyona ter v sklopu javne kampanje mimoidoče ozaveščali o virusu HPV in njegovi razširjenosti.

Vzporedno je potekala tudi generalna skupščina, kjer sta slovenske študente farmacije zastopala uradna delegata Sanja Martinović in Klemen Bele. Tam se je odločalo in razpravljalo o pomembnih vprašanjih, povezanih s prihodnostjo EPSE. Kljub natrpanemu urniku pa nam je ostalo tudi nekaj časa za ogled mesta. Sprehodili smo se ob reki Saoni, se povzpeli na hrib Fourvière, kjer stoji notredamska bazilika, in si ogledali center mesta. Lyon je še posebej znan po gastronomiji, zato smo po priporočilu domačinov poiskale najbolj znano čokoladnico Pralus. Tam smo si privoščile tradicionalni šestogramski brioche à la praline rose, ki je nasitil skoraj celotno slovensko delegacijo.

Ob večerih smo se lahko sprostili na različnih tematskih zabavah. Tako smo se zamaskirali za noč čarovnic, oblekli drese najljubših nogometašev in spoznali francosko kulturo.

Seveda pa ni šlo brez tradicionalnega “International nighta“, kjer smo vse države predstavile svoje tipične jedi in pijače ter zbirale nalepke in broške tujih organizacij, ki pa so imele svojo ceno. O trgovanju z njimi vam lahko vsekakor največ povesta Nina in Klemen ;). Najbolj pa nam bo v spominu ostal gala večer, ki je potekal v razkošni dvorani Palais de la Bourse, kjer smo si nadeli večerne obleke in se še zadnjič družili.

To je bil naš prvi kongres in glede na navdušena pripovedovanja starejših o preteklih kongresih smo se tja odpravile z visokimi pričakovanji, za katera lahko pritrdimo, da jih je 43. letni kongres EPSA zagotovo izpolnil. Preživele smo izjemen teden, poln smeha, novih znanj in poznanstev ter dogodivščin, ki nam bodo za vedno ostale v spominu.

Kongresa se bomo zagotovo še kdaj udeležile, tudi zato, da lahko vrnemo ukradene zastave, saj nam nekdo ni povedal, da se po “International nightu“ pridobljene spominke tudi vrne. Do takrat si jih lahko ogledate razstavljene v naši študentski sobi.

38

DOGAJALO SE JE

Simpozij ob 46. skupščini SFD Eva Simončič, absolventka S1 LBM Simpozij ob letni skupščini Slovenskega farmacevtskega društva (SFD) tradicionalno poteka maja v Portorožu. Leta 2020 je bil zaradi epidemioloških razmer prestavljen na splet, 2021 pa je bil ponovno izveden v živo, tokrat sicer 16. in 17. septembra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

V četrtek dopoldne je bil program simpozija osredotočen na digitalno preobrazbo v zdravstvu oziroma lekarniški dejavnosti. Predavanja so bila osredotočena predvsem na nove trende v zdravstvu ter javnih in bolnišničnih lekarnah, ki jih omogoča uporaba digitalnih tehnologij. Predstavljeni sta bili tudi uporaba in razpoložljivost podatkov, ki jih pridobimo z digitalnimi tehnologijami. Po kosilu so sledila predavanja na temo zdravljenja bolezni kože, ki so se nadaljevala še v petek. V četrtek smo izvedeli veliko o sami koži in o tem, kako jo ohranjati zdravo, naslednji dan pa so bila predavanja posvečena boleznim in nenormalnim stanjem kože, kot so suha koža, atopijski dermatitis in luskavica. Predstavljeni so bili tudi vidiki zdravljenja teh stanj, tako z vidika farmacevta kot zdravnika. Častno predavanje z naslovom Farmacija doma in po svetu: poslanstvo, izzivi in zmote je na simpoziju imel prof. dr. Borut Štrukelj. V petek dopoldan je pred začetkom

simpozija potekala 46. skupščina SFD. Na skupščini so letos potekale volitve za organe SFD za mandatno obdobje 2021–2024. Na mesto predsednika so soglasno izvolili prof. dr. Marka Anderluha. Spremljajoči dogodek simpozija je bila svečana podelitev društvenih priznanj 2020 in 2021.

Podelitev je s pevskim nastopom popestrila vokalna skupina Jazzva.

Uvodni dan za bruce 2021 Lea Herakovič, članica organizacijske ekipe Novo študijsko leto smo tudi tokrat začeli z dogodkom – že drugo leto zapored smo študenti Fakultete za farmacijo v sodelovanju s Študentskim svetom Fakultete za farmacijo organizirali Uvodni dan za bruce 2021. Dogodek, namenjen študentom prvih letnikov študijskih programov Kozmetologija, EMŠ Farmacija in prve stopnje programa Laboratorijska biomedicina, se je odvijal 1. oktobra na Aškerčevi 7, matični lokaciji Fakultete za farmacijo.

Glavno vodilo dogodka je novopečenim brucem olajšati prehod iz srednješolskega v univerzitetno okolje in jih seznaniti z našo fakulteto. Po uvodnem pozdravu predsednice Študentskega sveta, vodje dogodka in vodstva fakultete so udeleženci spremljali program, ki je zajemal pomembne in zanimive informacije glede poteka študija, lokacij predavanj in vaj, predmetov, tutorskega sistema in številnih možnosti udejstvovanja v obštudijskih dejavnostih.

Prav tako so študenti v luči trenutnih epidemioloških razmer poslušali sklop treh predavanj na temo novega koronavirusa, zdravil in cepiv, predavali pa so jim prof. dr. Borut Štrukelj, izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič in izr. prof. dr. Tihomir Tomašič. Člani organizacijske ekipe smo zadovoljni in ponosni, da smo dogodek ob doslednem upoštevanju zaščitnih ukrepov kljub epidemiji uspeli uspešno izvesti. Veseli nas, da lahko nadaljujemo delo naših predhodnikov in za bruce v okviru dogodka ustvarimo okolje, kjer se počutijo dobrodošle in kjer že lahko začnejo sklepati poznanstva in prijateljstva z vrstniki, s katerimi si bodo naslednja leta delili šolske klopi. Prav tako se želimo zahvaliti vodstvu fakultete, predstavnikom Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske organizacije Fakultete za farmacijo ter vsem ostalim sodelujočim, ki ste s svojo dobro voljo in prispevkom pomagali soustvariti letošnji dogodek.

Za zaključek pa mi dovolite, da dodam še naslednje: če smo te s tem prispevkom, dragi bralec, pritegnili in prepričali, te toplo vabimo, da se nam v prihodnosti pridružiš tudi ti in postaneš del zgodbe Uvodnega dne za bruce!

39

DOGAJALO SE JE

7. ŠSSFD Simpozij – Zdravstvo v koraku z digitalizacijo Domen Ian Morovič, koordinator strokovnih večerov 2021 Na Biotehniški fakulteti UL se je v soboto, 16. oktobra 2021, na 7. simpoziju Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva z naslovom »Zdravstvo v koraku z digitalizacijo« zbralo dobrih 80 udeležencev. Strokovnih dogodkov v živo že kar nekaj časa ni bilo, zato nas še posebej veseli, da smo lahko izmenjali nekaj besed.

Na simpoziju smo ponovno obravnavali zelo aktualno tematiko. Tokrat je beseda tekla o digitalizaciji in umetni inteligenci v zdravstvu in farmaciji. Po uvodnem nagovoru vodje projekta Domna Iana Moroviča in predsednika Slovenskega farmacevtskega društva prof. dr. Marka Anderluha, mag. farm., smo lahko prisostvovali petim rednim in dvema satelitskima predavanjema.

inštituta nam je predstavil robota za pripravo citostatikov, ogledali pa smo si tudi filmček o moči anonimiziranih podatkov.

Zadnji je predaval Leon Rižner, mag. farm., iz podjetja Novartis. Demonstriral je uporabo napredne tehnologije, ki se je poslužujejo v podjetju. Gre za očala mešane resničnosti – HoloLens.

Dogodek se je zaključil z okroglo mizo in pogostitvijo.

Z uvodnim predavanjem je začel avtor več člankov na temo digitalizacije, umetne inteligence in »big data« prof. dr.

Mitja Kos, mag. farm., s Fakultete za farmacijo. O trendih digitalizacije v farmacevtski industriji je v nadaljevanju spregovorila bivša članica strateškega sveta za digitalizacijo doc. dr. Emilije Stojmenove Duh, univ. dipl. inž. el.

Po dveh predavanjih je bil čas za prvi odmor. Po vrnitvi v predavalnico sta nas čakali naslednji predavanji, med katerima smo lahko spoznali primere naprednih digitalnih orodij, ki se že uporabljajo v zdravstvu in farmaciji.

Polonca Drofenik, mag. farm., spec. klin. farm., je predstavila uporabo terapevtskega spremljanja koncentracij za natančno predpisovanje odmerkov zdravil z ozkim terapevtskim oknom v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Član ekipe Covid-19 sledilnika izr. prof. dr. Janez Žibert, univ. dipl. mat., z Zdravstvene fakultete, ki se ukvarja z modeliranjem epidemije koronavirusa, je študentom predstavil, kako kompleksen je razvoj takega modela.

Pred nadaljevanjem smo se posvetili še satelitskima predavanjema. Jure Dolenc, mag. farm., z Onkološkega

Inkubator inovativnosti 2021 – drznite si poleteti!

Nina Grajzar, 4. letnik EM FAR Študijsko leto se ni še niti dobro začelo, ko smo bili študenti farmacije po socialnih omrežjih preplavljeni s povabili o tekmovanju: Inkubator inovativnosti. Hm … Pa saj bi mi nekaj druženja po vseh karantenah in izpitih prav prišlo. Za kaj točno gre?

Dve farmacevtski podjetji, Bayer in Novartis, sta za študente farmacije pripravili vsako svoj realni marketinški problem.

Ker med študijem o trženju slišimo zelo malo, je pa zelo pomemben del prodaje zdravil, sem se odločila, da se preizkusim v nečem novem.

Prva stopnja tekmovanja je bil vstopni kviz: v skupini ali kot posamezniki (slednje so, če so bili sprejeti, prav tako razvrstili v skupine po tri) smo si belili glavo z vprašanjem, kako bi

40

zajezili genderitis (izmišljeno nalezljivo bolezen). Pa bo naš odgovor dovolj kreativen? O tem sta odločala organizatorja tekmovanja, Jan Števančec in Tilen Huzjak, glavno besedo pa sta imeli podjetji.

Vsako podjetje je izbralo štiri ekipe, polne svežih inovativnih idej. Zdaj pa k realnim problemom. Od tu naprej je tekmovanje potekalo ločeno za ekipe Bayerja, ki so se pobliže spoznale s tematiko intimnega zdravja, in za ekipe Novartisa, ki so se poglobile v tematiko duševnega zdravja.

S predstavitvijo glavne naloge s strani podjetji smo začeli prek dobro poznanega spletnega portala MS Teams konec oktobra. Da so ideje lažje stekle, sta podjetji za tekmovalce pripravili tudi nekaj predavanj, ki so ustrezala tematiki. Cel

DOGAJALO SE JE

Več kot zasluženo sta zmagovalni ekipi prejeli tudi vsaka svojo nagrado: Bayerjeva zmagovalna ekipa (Nejka Volarič, Žan Vodopivc in Maruša Mlakar) uresničitev ideje in Novartisova zmagovalna ekipa (Eva Simončič, Tilen Čuš in Maša Mlakar) denarno nagrado z dodatnim dostopom do plačljivega učnega gradiva Coursera. Kakšna pa bo nagrada letošnjih podjetij v Inkubatorju inovativnosti 2022?

teden je vsaka ekipa zase pilila svojo rešitev problema, sklepala kompromise in delala na grafični predstavitvi.

Mentor iz podjetja (Bayer: Ana Loboda, Novartis: dr.

Tanja Gmeiner in Katarina Engelman Požlep) jih je pri tem usmerjal, jim svetoval in jih spodbujal. Sodelovali smo torej z uveljavljenimi obrazi iz dveh podjetij v farmaciji. Morali smo dostaviti čim bolj dovršeno rešitev, ki smo jo po najboljših močeh izoblikovali v pičlem tednu. Še dobro, da so bili mentorji tako prijetni in potrpežljivi. Trema je bila nekje do sredine tedna skoraj popolnoma odpravljena in kljub časovni omejitvi smo na koncu le uspeli oddati nalogo.

Zaključni del tekmovanja je med vikendom potekal v Termah Snovik. Na tej točki smo se vsi tekmovalci počutili, kot da smo z brezplačno tridnevno nastanitvijo že prejeli nagrado. Predstavitve idej so potekale v soboto po uvodnih predavanjih, ki so nas navdala z motivacijo in navdušenjem.

Spoznali smo še tri velika farmacevtska imena: Marielle Lopez iz podjetja Bayer ter dr. Matejo Kramer in dr. Arnauda Grandeuryja iz podjetja Novartis, ki so nam vsak predstavili svojo karierno pot. Sledilo je spet ločeno tekmovanje, kjer smo vsi prisotni z velikim zanimanjem poslušali sotekmovalce, saj smo cel teden tuhtali, kako so se s problemom soočili v sosednjih ekipah. Tričlanska komisija v vsakem podjetju je določila zmagovalno ekipo in izid tekmovanja sporočila na čudoviti gala večerji.

Si (ne)varen?

Tanja Koletnik, 4. letnik EM FAR Letošnja javna kampanja je bila nekoliko drugačna kot prejšnja leta. Zaradi covida-19 se je večino časa odvijala prek družbenih medijev – Facebooka.

Naš začetek je bil kar obetaven. 30. septembra smo sodelovali pri sprejemu brucev. Na dvorišču pred PDpredavalnico (mislim, da jo vsi farmacevti dobro poznamo) smo imeli postavljeno stojnico, na kateri smo prodajali kolekcijo Drug Dealer, potekala je nagradna igra, bodočim prvim letnikom pa smo ponujali kondome in nekaj čokoladic, da so lažje preživeli prvi dan. Z veseljem smo vsem brucem odgovorili na vprašanja, ki so jih imeli o samem študiju na Fakulteti za farmacijo (zanimivo je, da je vseh najbolj strah matematike in fizike … le zakaj?) in jih hkrati ozaveščali o spolno prenosljivih boleznih.

41

DOGAJALO SE JE

Nato pa se je naše delo preselilo na splet. Vsak teden smo pripravili objavo za Facebook in dodali priročen letak z glavnimi podatki. Pisali smo o spolno prenosljivih boleznih in njihovih povzročiteljih. Ob pisanju objav sem tudi sama pridobila kar nekaj zanimivih informacij, ki mi bodo zagotovo ostale v spominu.

Naša kampanja je načrtovala tudi večji dogodek, ki pa ga na žalost nismo mogli izpeljati. Na Prešernovem trgu smo želeli postaviti stojnico v sodelovanju s Slovenskim farmacevtskim društvom in tudi tam ozaveščati o varni spolnosti. Zares si

želim, da bi ta dogodek bilo mogoče izpeljati v pomladnih mesecih, saj bi zagotovo bil uspešen.

Za konec se želim zahvaliti vsem študentom, zaposlenim na fakulteti in ostalim posameznikom, ki so nam omogočili, da smo lahko vsaj en dogodek izpeljali tudi v živo in se tako malce družili ter si izmenjali koristne informacije.

Z atopijskim dermatitisom, živim!

Teja Gošek, vodja projektov kozmetologije Slogan javne kampanje lepo povzema bistvo bolezni atopijski dermatitis: gre za kronično stanje, ki ga ne moremo pozdraviti, pač pa se moramo naučiti z njim živeti. Kozmetologinje smo s kampanjo želele predati to sporočilo študentom Fakultete za farmacijo in ga razširiti tudi med širšo javnost.

Javna kampanja je potekala v tednu od 3. do 9. novembra.

Njen začetek smo v sredo, 3. novembra, obeležili s prvim kozmetološkim strokovnim večerom »Atopijski dermatitis, več kot le rdeči madeži!«. V predavalnici PD na Fakulteti za farmacijo se je ob večernih urah zbralo približno 80 študentov z namenom, da izvejo več o atopijskem dermatitisu, ki je ena najpogostejših kožnih bolezni. Prva predavateljica je bila izr. prof. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm., s Fakultete za farmacijo. Poleg poučevanja se posveča raziskavam s področja pacientom prijaznih farmacevtskih oblik, namenjenih dermalni aplikaciji in negi atopične kože. Predstavila nam je kozmetološkofarmacevtski vidik nege in zdravljenja. Sledila je Tajka Selan, diplomirana kozmetologinja, ki jo mnogi poznamo tudi kot avtorico kozmetološkega bloga Cosmedoc. Predstavila nam je podrobne mehanizme in sestavine, ki se uporabljajo pri negi atopične kože. Tajka je poleg strokovne predstavila tudi osebno plat atopijskega dermatitisa, saj je ena izmed ljudi, ki jim ta bolezen predstavlja del vsakdana. Tesno je povezana tudi z Društvom Atopijski dermatitis, katerega ambasadorka je že nekaj časa. Sledila je Olga Točkova, dr. med., spec. dermatovenerologije, ki je vodja otroške ambulante v UKC Ljubljana. Predstavila je dermatološki vidik zdravljenja in diagnosticiranja atopijskega dermatitisa ter dejavnike, ki vplivajo na potek bolezni. Zadnja gostja strokovnega večera je bila Špela Novak, univ. dipl. soc. del., ki je ustanoviteljica Društva Atopijski dermatitis. Kot mama otrok s to boleznijo nam je iz prve roke predstavila, s kakšnimi izzivi se njena družina vsakodnevno spopada in na kakšen način je atopijski dermatitis prepleten z njihovim življenjem.

Z uspešnim začetkom v obliki strokovnega večera se je javna kampanja prestavila na spletna omrežja, kjer smo vsakodnevno delili dejstva in zanimivosti o atopijskem dermatitisu ter izvedli nagradno igro. Javna kampanja je svoj vrhunec dosegla v soboto, 6. novembra, ko smo se prestavili na ulice Ljubljane. Na Prešernovem trgu smo postavili stojnico, kjer smo mimoidoče ozaveščali o tej bolezni in

42

se z marsikaterim od njih pogovorili o osebni izkušnji.

Zanje smo skupaj z Društvom Atopijski dermatitis pripravili izobraževalne brošure, delili pa smo tudi testerje in izvedli še eno nagradno igro.

Mesec november je uspešno zasijal v kozmetoloških barvah in veselimo se podobnih projektov, ki sledijo v prihodnosti.

DOGAJALO SE JE

Mala šola klinike o antidepresivih Leonora Prestreši, 1. letnik EM FAR V sredo, 15. 12. 2021, je potekala Mala šola klinike o antidepresivih, ki jo je organiziralo Društvo študentov Fakultete za farmacijo. Potekala je prek spletne platforme Zoom. Dve strokovnjakinji sta nam približali svet zdravljenja depresije in opisali njuno delo, ki ga opravljata kot farmacevtki, ter različne smeri farmacije, v katere se lahko usmerimo po magistrskem študiju.

Depresija je pogosta bolezen, ki se težko zdravi, in pomembno je, da k zdravljenju pravilno pristopimo. Je ponavljajoča se duševna motnja in preplet različnih simptomov, ki slabšajo pacientovo kakovost življenja.

Sara Cimprič, mag. farm. in specializantka klinične farmacije, ki svoje delo opravlja v UKC Ljubljana, nam je s svojim znanjem, ki ga je pridobila v sklopu izobraževanja in pri delu z bolniki, prikazala, kako izberemo primeren režim zdravljenja, kaj sploh antidepresivi so in kako vplivajo na človeka, ki jih jemlje, ter nam podrobneje razložila njihove mehanizme delovanja. Najbolj poučno mi je bilo to, da je predavateljica naštela veliko vrst antidepresivov in kako delujejo na sistem, kar je bilo v veliko pomoč vsem tistim, ki so se udeležili IPSF-tekmovanja o antidepresivih po delavnicah.

Reševanje kliničnih primerov, med njimi tudi takšnih, ki vsebujejo kot diagnozo depresijo, nam je razložila Mateja Stopinšek, mag. farm. in specializantka klinične farmacije.

Strukturiran pristop je sestavljen iz zbiranja podatkov o pacientu, identifikacije problemov in predlaganja ukrepov.

Za terapijo, ki jo prejema pacient, lahko uporabljamo različne podatkovne baze in pomembno je, da jih med sabo primerjamo, da lahko najdemo vse možne interakcije med zdravili in njihove posledice.

Po sredinih delavnicah je v četrtek sledilo tekmovanje, kjer smo tekmovalci dobili klinični primer in smo v pol ure poiskali ustrezno terapijo ter uvedli alternativni antidepresiv. Pri tem smo uporabili svoje znanje o zdravilih in znanje, ki smo ga pridobili na delavnicah. Mala šola klinike o antidepresivih mi je prinesla veliko novega znanja in še več veselja do klinične farmacije, smeri, v kateri upam, da bom nekoč delala.

Diagnostika okužb s paraziti Špela Lavrič, vodja projektov LBM 2021 V torek, 14. 12. 2021, ob 18.30 smo študenti laboratorijske biomedicine organizirali strokovni večer z naslovom Diagnostika okužb s paraziti. Udeleženci dogodka smo prisluhnili trem predavanjem, ki so jih za nas pripravile doc. dr. Barbara Šoba Šparl in asist. dr. Urška Glinšek Biškup z oddelka za parazitologijo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter doc. dr. Aleksandra Verglas Rataj z oddelka za parazitologijo Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani. Dogodek, ki se ga je udeležilo okrog 50 študentov, je zaradi trenutne epidemiološke situacije v državi potekal v spletni obliki prek platforme Zoom.

tako osmislila vpliv pravočasne diagnostike okužbe pri živalih in posledično ljudeh.

Na strokovnem večeru smo študenti izvedeli ogromno novih zanimivih informacij, ki nam bodo zagotovo koristile pri našem nadaljnjem strokovnem delu, pa tudi v vsakdanjem življenju.

Organizatorji dogodka se za udeležbo še enkrat zahvaljujemo vsem poslušalcem in poslušalkam, predvsem pa predavateljicam, ki so si vzele čas in bile pripravljene deliti svoje znanje in izkušnje z nami!

V uvodnem delu smo prisluhnili predavanju dr. Barbare Šoba Šparl, ki nam je predstavila najpogostejše parazite v Sloveniji, potek diagnostike okužb s paraziti in posledice morebitne okužbe s paraziti za človeka. Nadaljevali smo s predavanjem dr. Urške Glinšek Biškup. Na primeru, s katerim se je pri svojem delu srečala sama, nam je predstavila posledice okužbe z glisto Strongyloides stercoralis in potek zdravljenja.

Za konec nam je dr. Aleksandra Vergles Rataj predstavila pogoste zajedavce pri živalih in možen prenos na človeka ter

43

DOGAJALO SE JE

Nagrada Univerze v Ljubljani Člani DŠFS in ŠSSFD Med 29. novembrom in 3. decembrom 2021 je v Ljubljani potekal Teden Univerze v Ljubljani. V sklopu celotedenskega dogajanja se je v sredo, 1. decembra, odvila podelitev priznanj študentkam in študentom za dosežke na področju obštudijskih dejavnosti. Slovesne prireditve smo se udeležili tudi člani Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva, ki smo na njej prejeli nagrado za posebne dosežke, in sicer za projekt FARMAKROG. V okviru tega projekta smo v letu 2020 med vrhuncem pandemije bolezni covid-19 ponudili študentsko in prostovoljno pomoč različnim zdravstvenim institucijam, humanitarnim organizacijam ter civilnim zaščitam. Ažurno in neposredno smo objavljali potrebe po pomoči različnih organizacij prek svojih kanalov in socialnih omrežij, da so te hitro dosegle vse študente Fakultete za farmacijo. Sodelujoči študenti farmacije so sodelovali pri

dostavljanju zdravil, študenti laboratorijske biomedicine pa so ponudili svojo pomoč v diagnostičnih laboratorijih.

Zraven omenjenega projekta smo prek socialnih omrežij v tem obdobju redno obveščali javnost s preverjenimi objavami, ki so zajemale koristne nasvete, razmišljanja in informacije o trenutnem stanju, naše objave pa so dosegle več kot 100.000 ogledov. Prek javne kampanje Interakcija#coronaedition smo z rednimi objavami pojasnjevali najpogostejša vprašanja o cepljenju, testiranju in zdravljenju virusa SARS-CoV-2, na socialnih omrežjih je kampanjo spremljalo več kot 1.000 sledilcev. Posneli in ilustrirali smo Pravljico o koronavirusu za otroke, ki je dostopna na YouTube kanalu društva. Priredili smo 1. ŠSSFD virtualni mini simpozij (SARS-CoV-2: klinična slika in kako ga zaustaviti) in 2. ŠSSFD virtualni mini simpozij (Cepivo proti SARS-CoV-2: korak do normalnega življenja), ki sta prav tako dostopna na YouTube kanalu društva in imata do zdaj že več kot 5.000 ogledov. Radi bi se zahvalili vsem profesorjem na UL FFA, ki so nam stali ob strani in nas strokovno podpirali pri projektu, ter vsem študentom, ki sodelujete pri naših aktivnostih.

Mobility day Gordana Goševa, Twinnet koordinatorica V ponedeljek, 13. decembra, je potekal Dan mobilnosti za vse študente Fakultete za farmacijo, ki si želijo novo izkušnjo in drugačen način učenja. Na dnevu mobilnosti je izr. prof. dr. Mojca Lunder predstavila programa Erasmus+ za mobilnost študentov z namenom študija in/ali prakse v tujini. Dva študenta sta nato delila svoje Erasmus+ izkušnje, pridobljene v Belgiji in Španiji. Oba sta nam povedala svojo avtentično zgodbo in podala pozitivne komentarje.

Po kratkem odmoru smo nadaljevali s predstavitvami projektov EPSA in na začetku na kratko pojasnili, kako EPSA deluje. Naša fakulteta je vsako leto del številnih projektov, kot so Twinnet, IPSC – mednarodni farmacevtski poletni tabor, IPSF – projekti mednarodnega združenja študentov farmacije in mednarodne strokovne prakse SEP. Letošnji koordinatorji so razložili nekaj več o tem, kaj pomenijo določeni projekti, čemu so namenjeni in kako se prijaviti.

44

DOGAJALO SE JE

Praznično obdarovanje starostnikov Ajda Stepišnik, koordinatorica humanitarne skupine 2021 V decembru 2021 je potekal projekt humanitarne skupine Obdarovanje starostnikov. Letos smo se odločili, da obdarujemo enoto Juršinci Doma upokojencev Ptuj. V sklopu projekta smo izbirali lastnoročno napisane praznične voščilnice, izvedli dve delavnici izdelave mazil in pripravili mešanico čajev za starostnike.

Za izdelavo mazil smo izbrale formulacijo za negovalno ognjičevo mazilo. Sestavine za izdelavo mazil sta nam podarili Katedra za farmacevtsko tehnologijo in Katedra za farmacevtsko biologijo. Delavnici smo izvedli 17. 12. 2021 v laboratoriju FT. Udeležilo se ju je 30 študentov in študentk in skupaj smo ob poslušanju božičnih melodij izdelali 167 mazil, kolikor je bilo tudi potem paketov za starostnike.

Večino sestavin za mešanico zeliščnih čajev nam je prispevala Katedra za farmacevtsko biologijo. Vsak paket za starostnike je vseboval tudi voščilnico, ki so jih izdelali naši študenti.

23. 12. 2021 sva z Evo pakete odpeljali na Ptuj, ker so nama zaposleni dali možnost, da pakete sami razdeliva upokojencem, za kar sva se tudi odločili. Hvala še enkrat vsem, ki ste sodelovali pri tem projektu.

Slika iz Doma upokojencev Ptuj, enota Juršinci.

Veseli december s SKRIVNIM BOŽIČKOM Mihaela Hajšek, 4. Letnik EM FAR Ker je veseli december čas praznovanj in seveda presenečenj, smo se v ŠOFFI tudi letos odločili in organizirali božično obdarovanje kar na daljavo – Skrivni Božiček, ki je trajalo od 14. do 20. decembra oziroma do prejema daril.

Vsak sodelujoči »Božiček« je naključno dodeljeni osebi izbral, zavil in po pošti poslal darilo z lepo mislijo, hkrati pa je tudi sam prejel darilce od nekoga drugega. Naš namen je bil malenkost bolj povezati študente FFA, da bi se med sabo bolje spoznali, navezali nove stike in – kar je najpomembneje – z majhno pozornostjo osrečili drug drugega. Veseli smo, da ste se v tako velikem številu odločili sodelovati in da ste nekomu polepšali dan. Upamo, da ste bili s prejetim darilom zadovoljni tudi vi in da vam je bil praznični december vsaj malo popestren oziroma polepšan. Opazili smo, da ste se res potrudili, razveselili, nekateri pa še posebej izkazali svojo kreativno in tudi osvajalsko plat. Prav tako upamo, da ste se z obdarovancem bolje spoznali in spletli nove nitke prijateljstva. Veseli smo, da se nihče ni zgolj šalil in da nihče ni ostal praznih rok ter da se noben paket ni izgubil.

Navsezadnje pa vam želimo, da ostanete tako kreativni še naprej in da bo leto 2022 zdravo, uspešno, polno ljubezni ter čim manj raztreseno. Predvsem pa naj preseže vsa vaša pričakovanja. Novo leto, nove priložnosti … saj veste, izkoristite jih, predvsem pa v tem letu ne pozabite nase. »Ker tiste majhne stvari sploh niso majhne. Tiste majhne stvari so v bistvu največ.«

45

DOGAJALO SE JE

Predbožična ekskurzija v Sarajevo Lara Tepeš, 4. Letnik EM FAR Prvi vikend v decembru je na Fakulteti za farmacijo rezerviran za ustvarjanje nepozabnih spominov – za predbožično ekskurzijo. Po letu premora zaradi epidemiološke situacije nas letos noben ukrep ni mogel zaustaviti in tako smo se v petek, 3. decembra, v zgodnjih jutranjih urah odpravili na pot proti prestolnici Bosne in Hercegovine. Po dolgi poti, ki smo si jo popestrili z ogrevanjem glasilk, smo prispeli v zasneženo Sarajevo. Po nastanku v hostlu je že kar hitro sledilo pripravljanje na tradicionalno večerjo. Tako so prvi večer zaznamovale bosanske specialitete: od pit sirnic, čevapčičev do pike na i – baklave. Vse skupaj pa so popestrili zvoki tradicionalnih pesmi domačih glasbenikov.

Drugi dan smo začeli z ogledom mesta in s poslušanjem bogate zgodovine Sarajeva. Sledili so prosto raziskovanje mesta, sprehod po Baščaršiji in pitje prave turške kave. Nato pa je spet bil čas za skupno druženje in zabavo v enem izmed lokalnih klubov. Večer je hitro minil, naslednji dan pa nas je že čakal odhod proti Ljubljani. Na poti domov smo si še ogledali Tunel spasa, nato pa se odpravili proti Ljubljani.

Tisti najvztrajnejši, z največ energije so si krajšali pot s prepevanjem, nekateri pa so pot izkoristili za nadomeščanje spanca.

Trije dnevi ekskurzije so prehitro minili, kljub temu pa smo prav vsi uspeli spoznati nove prijatelje, se še bolj povezati s starimi in si zagotovo ustvariti nepozabne spomine. Kratko, a sladko. Vsekakor izkušnja, ki jo vsak mora doživeti vsaj enkrat v času študija. Se vidimo na naslednji ekskurziji – morda že kmalu ;).

IMUNO(vember) Nuša Križovnik, 1. letnik S2 LBM Poleg študentskih ekskurzij in farmacevtskih piknikov je ŠOFFA poskrbela tudi za strokovno naravnane večere.

Eden aktualnejših je bil IMUNO(vember), kjer sta prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm., in prof. dr. Samo Kreft, mag. farm., obširneje spregovorila o imunosti. Podrobno sta bili

46

predstavljeni vloga imunskega sistema in krepitev le-tega, del predavanja pa smo namenili tudi razpravi. Za konec smo najbolj nadobudne poslušalce še nagradili. Večer se je izkazal za zelo uspešnega in bi ga bilo vredno ponoviti.

ŠPORT

Šport

Janko Stankić, 2. letnik S2 LBM

Ljubljanski maraton 23. in 24. oktobra 2021 je potekal 25. Ljubljanski maraton, ki se ga tradicionalno udeležujejo tudi študenti in zaposleni s FFA. Tako je svojo letošnjo udeležbo opisala doc. dr. Janja Zupan, mag. farm.: Ljubljanski maraton z letnico 2021 je bil moj sedmi ljubljanski polmaraton po vrsti, od tega sem tri pretekla v majici UL FFA in enega v okviru Tekaške ekipe Fakultete za šport, vse ostale pa v lastni režiji. Kljub temu da sem bolj kot nad cestnimi teki navdušena nad gorskimi teki ter tako imenovanimi teki čez drn in strn (»cross country«), pa se vedno rada udeležim tega tekaškega praznika v domačem mestu, če se le čutim dovolj pripravljeno. Navijači in udeleženci ustvarijo prav posebno vzdušje v našem glavnem mestu. Tudi tokrat je bilo tako, in to kljub vsem dobro poznani epidemiološki situaciji ter – pričakovano za ta letni čas – mrzlem in meglenem startu.

Zaradi množice ljudi na startu sem prvič prve kilometre celo nosila kirurško masko, ki sem si jo potem odstranila nekje pri Ruskem carju, saj smo se tam že dodobra razredčili. Takrat

pa so tudi sončni žarki premagali meglo in nas spremljali vse do cilja. Po rezultatu ljubljanski polmaraton 2021 zame ni bil nek presežek, saj sem imela zaradi službenih in družinskih obveznosti po prihodu s porodniške na začetku leta 2021 bolj malo časa za trening. Vendar kljub temu zame predstavlja najlepšega od vseh tekov do zdaj zaradi dveh posebnih razlogov. Prvič, to je bil moj prvi polmaraton v vlogi mame, saj sta me na cilju pričakala mož in moja leto in pol stara hči s širokim nasmehom, kar je neprecenljivo. Drugič pa zato – za kar sem izvedela šele dober teden kasneje –, ker je z mano to traso »pretekla« tudi moja druga hči, ki jo naša družina pričakuje na začetku julija 2022. Rada bi se tudi zahvalila svojemu delodajalcu, UL FFA, predvsem pa našemu profesorju športne vzgoje Dušanu Videmšku za vso organizacijo sodelovanja zaposlenih na tem dogodku. Čeprav se ljubljanskega maratona z letnico 2022 po vseh verjetnosti ne bom mogla udeležiti, pa se že veselim naslednje udeležbe, vsekakor v majici FFA.

Univerzitetne lige Moška futsal liga Ekipo FFA sestavljajo Andraž Tkalec, Martin Pančur, Marko Suvajac, Jan Hribernik, Nejc Ajlec, David Vuk, Jan Tonchia, Patrik Torhač, Klemen Bele, Aljaž Bojnec, Anže Močnik, Tilen Kralj, Žiga Škalič, Jaša Bojnec, Tilen Strmšnik in Žan Matijaševič. Nastopa skupno devetnajst ekip: šest v predtekmovalni skupini A, sedem v predtekmovalni skupini B in šest v predtekmovalni skupini C. Ekipa FFA je doslej v skupini B odigrala dve tekmi, in sicer je 10. 11. premagala ekipo FMF z rezultatom 2 : 0, 8. 12. pa izgubila proti ekipi Fakultete za šport s 6 : 1, tako da trenutno v skupini s 3 točkami in gol razliko –3 zaseda četrto mesto. Naslednja tekma jih čaka 16. 2., ko se bodo pomerili z ekipo FDV.

Moška košarkarska liga Moško košarkarsko ligo FFA zastopajo Tadej Hrovat, Peter Kastelan, Lars Martin Riedl, David Vuk, Tilen Mrcina, Andraž Herman, Luka Horvat, Žan Vodopivc, Gašper Škoberne, Blaž Matoh, Vid Tement, Jaka Rotman in Luka Garb. Osemnajst ekip je razporejenih v štiri predtekmovalne skupine, in sicer po pet v skupinah A in B ter po štiri v skupinah C in D. Ekipa FFA je nastopila v skupini B in je že odigrala vse svoje dvoboje v njej, in sicer je 8.

11. proti ekipi FA zmagala s 65 : 39, 15. 11. proti ekipi FMF izgubila s 45 : 63, 29. 11. proti ekipi FKKT izgubila s 33 : 59 in 13. 12. proti ekipi MF izgubila s 44 : 52. Z eno zmago in tremi porazi ter razliko točk –26 so zasedli končno, četrto mesto v skupini. V drugem delu jih čakata dve tekmi v skupini H. Prva tekma bo 7. 3. proti ekipi PF.

Moška odbojkarska liga Moška odbojkarska ekipa FFA letos nastopa v sestavi Mihael Lebar, Jan Hribernik, Maks Istenič, Miha Rožič, Urban Linke, Klemen Bele, David Vuk, Leon Lombergar, Tit Jelenko, Žan Rekar, Toni Travnik, Lev Grabner, Jaka Rotman, Matej Dragovan in Jure Kirbiš. Nastopa deset ekip, ki so razporejene v dve predtekmovalni skupini. Ekipa FFA igra v skupini B in je doslej igrala 15. 12., ko je zabeležila poraz proti ekipi FE z 2 : 0 (25 : 20, 25 : 18), in 12.

1., ko so jih premagali odbojkarji FŠ z 2 : 0 (25 : 16, 25 : 15). Naslednji dvoboj jih čaka 23.

2., ko se bodo pomerili z ekipo FGG.

47

ŠPORT

Ženska odbojkarska liga Žensko odbojkarsko ekipo FFA sestavljajo Aleksandra Šoronda, Mia Medved, Ljupka Pavlova, Špela Pajer, Tjaša Škerl Rifelj, Ema Sopčič, Iza Rozman, Nuša Svetanič, Žana Županc, Gaja Pušnik, Ajda Dedič, Laura Satošek, Hana Koletnik, Zala Klopčič, Eva Kop, Veronika Klančič, Vesna Slatinek in Špela Morgan. Pri ženskah je dvanajst ekip, prav tako razporejenih v dve skupini. Ekipa FFA igra v skupini A, prav tako sta za njimi dve tekmi, in sicer poraz proti ekipi BF 3. 11. in poraz proti ekipi FŠ 15. 12., oba z rezultatom 0 : 2 (20 : 25, 22 : 25 in 17 : 25, 15 : 25).

Tekma s FF pa je zaradi odpovedi FF odpadla (rezultat 2 : 0 brez boja).

Naslednja tekma jih čaka 9. 3., kjer se bodo pomerile z ekipo FKKT. Tako je začetek letošnje lige komentirala Tjaša Škerl Rifelj: Po letu in pol odmora se je novembra na parket dvorane Baza vrnila univerzitetna odbojkarska liga. Ekipe so razdeljene v dve skupini po šest, v polfinale pa se uvrstita prvi dve ekipi iz vsake skupine. Zelo pomlajena ekipa odbojkaric FFA ima za sabo že dva odigrana kroga. Žreb nam je za prve nasprotnice določil študentke Biotehniške fakultete. Tako smo si v poznih večernih urah (tekme se začnejo šele ob 22.30) namesto pižam oblekle drese in se začele ogrevati. Igra je bila oba seta izenačena, vendar so v končnicah setov nekoliko več prikazale nasprotnice in tekmo tudi dobile. Vseeno smo bile na našo igro ponosne, saj je bila to prva tekma po zelo dolgem premoru.

V drugem krogu pa smo naletele na favoritinje v vseh športih, in sicer na Fakulteto za šport. Ne glede na to smo na igrišče

stopile samozavestno in motivirano. Začele smo obetavno in po prikazani dobri igri na mreži tudi vodile, nato pa so bolj uigrane »difovke« igro obrnile sebi v prid in tako tudi končale tekmo. Čakajo nas še tekme proti FKKT, FRI in FF, na katerih se bomo potrudile po najboljših močeh, in upajmo, da jih bomo zaključile z zmago.

Vse slike ekip so pridobljene s spletne strani Športne zveze Univerze v Ljubljani.

Vsem športnikom želimo čim več uspeha tudi v prihodnje!

*Opomba uredniškega odbora: rezultati tekem so aktualni v času ustvarjanja glasila Spatule.

48

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka VODORAVNO 4: zunajcelični vezikel, ki nastane z uvihanjem notranje endosomalne membrane 6: encim, ki cepi nukleotide enega za drugim s konca polinukleotidne verige 11: nekodirajoč odsek DNA, ki ločuje eksone 12: spojine ali zmesi spojin, ki se uporabljajo za prekrivanje okusa 14: Paullinia cupana 15: tema decembrskega IPSF tekmovanja 16: način zdravljenja, pri katerem vplivamo na imunski sistem NAVPIČNO 1: biogeni amin, ki izzove vnetni odgovor 2: peptična razjeda 3: celice požiralke 5: organska spojina, ki pri človeku predstavlja končni presnovek metabolizma dušikovih spojin 7: snov, ki prekrije grenek okus in da izdelku sladek okus 8: programirana celična smrt 9: C6H5OH 10: ester glicerola in treh maščobnih kislin 13: aminosulfonska aminokislina, ki jo najdemo tudi v energijskih pijačah

Označena polja postavi v vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 30. 4. 2022. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsds.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen do konca študijskega leta.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD kratka majica

3. nagrada: DD rokovnik

49

RAZVEDRILO

Slika tihožitja Kaj te žene? ..malo bitje Postava med čermi; Silhueta minljivosti Vidiš rumeno zarjo?

Med zelenjem metuljev roj?

So rože v tvojem šopku črnobele...

Cvet obliva siv sijaj...

Prečkala si reko ...brez načrta za pot nazaj Obstajaš na brezpotju Stopinj za tabo ni. ...pred tabo je le struga Iskalcev že preteklih dni Ne, ne vidiš reke Ne zelenja pred seboj ...zato tečeš tja za sliko tihožitja Iščeš nov spomin.

Vanja Klepec, 1. letnik EM FAR

Manca Jenko, 4. letnik EM FAR

50

RAZVEDRILO

Sudoku

51

SPONZORJI

Praznujmo prihodnost.

Praznujmo življenje.

Roche praznuje 125 let.

Obiščite našo spletno stran www.roche.si

M-SI-00000328 (V1.0) Informacija pripravljena september 2021.

Odkrivamo za življenje.

Spopadamo se s številnimi zahtevnimi boleznimi, saj še vedno potrebujemo zdravila za zdravljenje raka, Alzheimerjeve bolezni, HIV in mnogih drugih bolezni, ki povzročajo trpljenje ljudem in živalim po vsem svetu.

Odkrivamo skupaj. Odkrivamo za življenje.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022