Spatula 85

Page 1

SPATULA Š T. 85

M A J 2021

MOLEKULSKO MODELIRANJE

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

RESNICA O RASTNIH DEJAVNIKIH

DOC. DR. NEJC HORVAT

www.dsfs.si/spatula

PNEUMOSTOP


Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula MAJ 2021 | Št. 85 Naklada: 750 izvodov

Glavna urednica: Eva Simončič spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Tilen Čuš, Nina Grum, Tilen Huzjak, Manca Jernejc, Mitja Roglič, Eva Simončič, Anamarija Tušar

Ustvarjalke in ustvarjalci: Klemen Bele, Kristan Bergant, Zala Božanić, Tilen Čuš, Anja Dremelj, Lara Furjančič, Mojca Gojčič, Nina Grum, Nuša Hameršak, Lucija Hergouth, Brina Jakopič, Ana Krošelj, Tamara Picaboo Kuster, Špela Lavrič, Sanja Martinović, Maja Mavri, Lara Meglen, Mitja Roglič, Eva Simončič, Janko Stankić, Ajda Stepišnik, Iza Tušar, Anamarija Tušar, Alja Urbanček, Dušan Videmšek, prof. športne vzgoje, Žan Vodopivc, Katja Vöröš, Valentina Vutolen, Doris Živko

Kazalo 3

Uvodnik

4

Iz stroke 4 7

Terapevtska vrednost steroidnih alkaloidov pri zdravljenju raka Farmakogenetika: pristopi za genotipizacijo

10 AI kotiček 10 Sinteza zdravilne učinkovine z uporabo umetne inteligence – molekulsko modeliranje 13 Računalniški vid v biomedicini in farmaciji

15 Kozmetološki kotiček 15 Resnica o rastnih dejavnikih

18 LBM kotiček 18 Sredstva proti rošenju in njihova uporaba v biomedicini

Recenzenta:

20 FarFarAway

doc. dr. Katja Goričar prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

24 Predstavitev ŠS FFA in ŠOFFA

Lektoriranje:

28 Na pogovoru

Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

28 doc. dr. Nejc Horvat mag. farm. 32 Azbest – nikoli dokončana zgodba

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

35 Novičke

Tisk:

37 Pneumostop

PARTNER GRAF zelena tiskarna d. o. o. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

38 Dogajalo se je 43 Šport 45 Razvedrilo


Uvodnik Uvodnik o uvodnikih Pisanje uvodnika je ena izmed stvari, za katero imaš navdih že ob samem snovanju nove številke ali pa z njo odlašaš do zadnjega možnega trenutka. Ko se znajdeš v drugi situaciji, ti je vse skupaj odveč, tako odveč, da že skoraj obžaluješ svojo kandidaturo za glavnega urednika oziroma urednico. Zavedanje, da se skoraj vsak urednik prej ali slej znajde v tej zagati, ti ne pomaga. Uvodnik je treba napisati in na voljo sta dve možnosti. Pisati uvodnik o tem, kako težko je napisati uvodnik, ali pa nekje poiskati navdih. Zanimalo me je, kako so se s to situacijo soočili moji predhodniki, zato sem šla brat stare številke. Evolucija uvodnikov Spatule je precej zanimiva. Na začetku so bili uvodniki urednikov kratki in jedrnati, obsežnejši uvodnik pa je napisala takratna predsednica ali predsednik društva. Daljši uvodniki urednikov so bili bolj izjema kot pravilo. Z leti so dolgi in obsežni uvodniki postajali prej pravilo kot izjema, uvodniki predsednikov (in celo bivših predsednikov) pa so izginili neznano kam. Ob prebiranju daljših uvodnikov sem se spraševala, od kod navdih za tako obsežen zapis, čigava ideja so tako dolgi uvodniki in ali je prišel čas, da jih skrajšamo. Med prebiranjem sem opazila tudi, da so vsi uredniki z veseljem opravljali svoje delo, in tudi jaz svoje odločitve ne

obžalujem (čeprav mi uvodniki povzročajo dodaten stres). Ustvarjanje Spatule jemljem kot privilegij, ko lahko svoje misli ter misli in ideje drugih približaš skoraj celotni fakulteti. Poleg tega pa si del bogate in precej dolge zgodovine. Trenutno prebirate že 85. številko, v kateri so skoraj vse tradicionalne rubrike. Nova rubrika o umetni inteligenci ostaja in se nadaljuje. Glede na aktualno tematiko upam, da bo postala stalna. Spatula mora združevati tradicijo z novim. Vizualno naj vas tokratna številka popelje v poletje in vam že s samim pogledom nanjo olajša naporno (pred)izpitno obdobje. Če boste imeli preveč časa, v roke vzemite (oziroma odprite na spletu) starejše številke Spatule in preberite kakšen njihov uvodnik. Zagotovo boste našli modro misel naših predhodnikov (tudi sedanjih profesorjev in asistentov): »Bolje spatula v žepu, kot terilnica na glavi!« P. S.: Če ima kdo kakšen namig za rešitev primera o izgubljenih predsedniških uvodnikih, naj me, prosim, kontaktira.

Eva Simončič, glavna urednica Spatule

3


IZ STROKE

Terapevtska vrednost steroidnih alkaloidov pri zdravljenju raka Avtorica: Brina Jakopič, 1. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

Znano je, da so zeleni deli krompirja toksični. Njihova strupenost je posledica prisotnosti steroidnih alkaloidov. To so rastlinske snovi, ki v svoji kemijski strukturi združujejo lastnosti steroidov in alkaloidov. Farmacevtska stroka lahko mnogo snovi, ki so v ˝naravnih˝ koncentracijah sicer strupene, uporabi v primernem odmerku za doseganje terapevtskih učinkov. Tudi steroidni alkaloidi so v zadnjih letih pokazali velik potencial. Sinteza steroidnih alkaloidov poteče pri vključitvi ene ali dveh dušikovih skupin v že nastalo steroidno strukturo (1). Glede na botanični vir jih delimo v tri pomembne skupine: (a) alkaloidi, ki so v razhudnikovkah, (b) alkaloidi v lilijevkah in (c) alkaloidi v pasjestrupovkah (2). Posebnost steroidnih alkaloidov je njihovo vzajemno delovanje na širok nabor celičnih tarč med drugim pa so tudi sposobni uničevati rakave celice.

Rastline morskega izvora so v kliničnih terapijah redkeje na voljo, saj še prestajajo klinična preskušanja, vendar so velik delež protirakavih steroidnih alkaloidov (PSA) zasledili prav v njih. Ne gre zanemariti pomembnega vira PSA-jev v spužvah in črvih. Najpomembnejša učinkovina, odkrita v morskem okolju, je cefalostatin I, izolirana iz morskih črvov vrste Cephalodiscus glichristi.

V sodobnih znanstvenih raziskavah se stroka vedno bolj zavzema za odkrivanje in razvoj personaliziranega zdravljenja rakavih obolenj. Trenutno se znatno raziskujejo alternativna zdravila naravnega izvora proti raku z manj neželenimi učinki. Med njimi so steroidni alkaloidi, ki obsegajo pomembno kategorijo naravnih proizvodov. Sodobna znanost in medicina sta dokazali, da imajo predstavniki te skupine alkaloidov potencialne antimikrobne, analgetične, antikancerogene in antiflogistične učinke (3). Zato so informacije o bioaktivnosti s poudarkom na celičnih mehanizmih izzvale precejšnje zanimanje širše stroke. Raziskave in vitro ter in vivo prikazujejo obetaven terapevtski potencial teh alkaloidov v celičnih verigah, vendar za razvoj novih zdravil potrebujemo tudi klinične raziskave.

Cefalostatin I je aktiven že v nanomolarnih koncentracijah in je in vitro učinkovitejši kot učinkovina paklitaksel pri delovanju na delitveno vreteno in indukciji apoptoze.

Zdravljenje z naravnimi viri V obširnih raziskavah so uporabljali naravne in sintetične derivate za razvijanje preventivnih in terapevtskih sredstev za aplikacijo v terapiji proti raku (4–8). Skoraj dve tretjini zdravil, ki se uporabljajo v te namene, je naravnega izvora (9). Možnosti pridobivanja snovi za razvijanje zdravil so lahko kopenskega (rastline, mikroorganizmi, vretenčarji in nevretenčarji) ali pa morskega izvora. Kopenski viri so izvrstna podlaga za raziskave, saj so lahko dostopni in ponujajo temelj za potencialne nove zdravilne učinkovine. Dobro poznane rastline z antikancerogenim delovanjem so: (angl.) Bitter apple (Solanum aculeastrum), trnska jabolka (Solanum incanum), paradižnik (Lycopersicon esculentum), bringaraj/lažna marjetica (Eclipta alba) in (angl.) Christmas Box (Sarcococca saligna) (10).

4

Do sedaj je na trgu sedem steroidnih alkaloidov morskega izvora, ki jih je odobrila FDA (Food and Drug Administration). Brentuksimab vedotin (pridobljen iz mehkužcev), ki se uporablja za zdravljenje Hodgkinovega limfoma, anaplastičnega velikoceličnega limfoma; citarabin (pridobljen iz morskih spužev) proti levkemiji; trabektedin (pridobljen iz plaščarjev) proti raku na jajčnikih, sarkomu na mehkih tkivih; eribulin (pridobljen iz morskih spužev) proti raku na dojkah; zikonotid (pridobljen iz izjemno strupenih morskih polžev (angl. cone snails) proti bolečinam; vidarabin (pridobljen iz morske spužve) proti herpetičnemu keratitisu in konjunktivitisu (11–13).

Slika 1: Mehanizmi delovanja protirakavih steroidnih alkaloidov (Lindequist U. Marine‐derived pharmaceuticals–challenges and opportunities. Biomol Therap 2016; 24: 561–71).


IZ STROKE

prostate. α-tomatidin deluje citotoksično zlasti na raka dojk, krvi (levkemija), pljuč, želodca in debelega črevesa (16). Solamargin in solasonin

Slika 2: Primeri steroidnih alkaloidov (Lindequist U. Marine‐derived pharmaceuticals–challenges and opportunities. Biomol Therap 2016; 24: 561–71)

Mehanizmi delovanja Indukcija apoptoze Indukcija apoptoze je eden glavnih protirakavih mehanizmov steroidnih alkaloidov. Apoptoza oziroma programirana celična smrt je izjemno usklajen celični pojav, ki jo sprožijo zunajcelični receptorji ali mitohondriji. Prav tako pa apoptozo lahko inducirajo še drugi celični organeli, kot so endoplazemski retikulum, lizosomi, jedro in citoskelet. Organeli lahko sprožijo ta proces s signali, ki sami začnejo uničevati celico, ali pri zaznavi nepravilnosti. Solamargin deluje tako, da poviša izražanje TNFR-1 (receptor za nekrozo tumorja); cefalostatin 1 pa uporabi Smac/DIABLO (mitohondrijski protein, ki vpliva na proces apoptoze), da inducira apoptozo (12). Vplivi na mitozo Steroidni alkaloidi povzročajo motnje v celičnem ciklusu, kar pa pomembno vpliva na tvorbo malignih celic. Od ciklina odvisna kinaza (CDK) je regulator celične tvorbe, katere sprememba se kaže v nastanku neoplazij (nekontrolirano povečevanje števila celic z njihovo delitvijo). CDK-inhibitorji so pogosto prisotni v karcinogenih celicah, kljub temu pa inhibitorji/modulatorji CDK v sodobni terapiji dokazujejo pozitivne vplive na pacienta. Solamargin, riterazin b in solanidinovi derivati onemogočijo delitev celic v nadzornih točkah celičnega cikla G0/G1 in G2/M (12, 16).

Protirakavo delovanje steroidnih alkaloidov Tomatidin Paradižnik (S. lycopersicon L.) in (angl.) Bitter apple (S. aculeastrum) sta bogata s tomatidinom in glikozidi α-, β-, γ-, δ-tomatidinom (15). Tomatidin citotoksično deluje na epitelijsko tkivo dojke. Ugotovili so, da se v fazah G0/G1 onemogoči delitev dednega zapisa v humanih celičnih linijah raka dojk, rakavih epitelnih celicah tankega črevesja in materničnega vratu. Učinkovina z inhibicijo ABC-prenašalcev uspešno senzibilizira karcinomske celice. Glikozidi so v primerjavi s tomatidinom bolj citotoksični na humane epitelne celične linije raka dojk, celične linije želodčnega raka in raka

To sta par učinkovin, ki je pridobljen iz različnih razhudnikovk, najpogosteje iz krompirja. Učinkovini selektivno citotoksično delujeta na rake jeter, debelega črevesa, dojk, materničnega vratu, krvi in pljuč (alveolov). V obsežnih študijah so ugotovili, da solamargin uspešneje uničuje maligne celice raka na prsih, kot cisplatin, ciklofosfamid, epirubicin in metotreksat. Solamargin (pridobljen iz krompirja) inducira apoptozo v pljučnih malignih celicah. α-solanin inhibira rast tumorjev. Pri poskusih na miših so z intravensko aplikacijo (2,4 mg/kg) inhibirali napredek raka hepatičnih celic za kar 67,55 % (17). Solasodin Solasodin (pridobljen iz jajčevcev) in njegovi derivati delujejo na maligne celice v debelem črevesu, pljučih, prsih, želodcu in hepatičnih celicah. Terapija s solasodinijevim kloridom v mikromolarnih koncentracijah lahko zniža nastanek sarkoma, rezistentnega na širok nabor zdravil z aktivacijo naravnih celic ubijalk (NK-celic). Ciklopamin To je učinkovina, pridobljena iz koruze, ki prek modulacije AKT- in ERK-poti inducira apoptozo. Študije in vivo in in vitro so pokazale citotoksični potencial zdravilne učinkovine na različne skupine malignih celic. Strukturna izomera ciklopamina (jervin in veratramin) zavirata rast benignih celic pri raku na prostati. Veratramin inhibira rast celic in izkazuje citotoksičnost proti rakom trebušne slinavke, pljuč in alveolov. Učinkovini vplivata na apoptozo patogenih celic in prekinitvi celične delitve pri levkemiji in limfomih. Učinkovina ciklopamin je pokazala uspešno zdravljenje pri različnih vrstah malignih sprememb (raki na dojkah, pljučih, črevesju, požiralniku, prostati in trebušni slinavki) (18).

Srednja inhibitorna koncentracija (IC50) vrednost učinkovin

Druge funkcije steroidnih alkaloidov Solasodin, α‐tomatin in neoveratalin A in B delujejo protiglivično. Solanidin, α‐solanin in tomatidin delujejo protivnetno (11, 13).

5


IZ STROKE

Toksičnost steroidnih alkaloidov

membrane v gastrointestinalnem traktu sta povezani z (angl.) α‐chaconine in α‐solanin. Steroidni alkaloidi (solanidin, α‐chaconine in α‐solanin) v krompirjevem olupku so visoko toksični pri koncentraciji > 1 mg/g (19).

Zaključek

Slika 3: Kemijske strukture steroidnih alkaloidov (Dey P, Kundu A, Chakraborty HJ, et al. Therapeutic value of steroidal alkaloids in cancer: Current trends and future perspectives. Int J Cancer. 2019; 145(7): 1731–44. doi:10.1002/ijc.31965)

Lipinski in sodelavci (2010) poročajo, da ciklopamin in njegov polsintezni analog AZ75 povzročata pri miših razcep dlesni, neba in ustnice (t. i. »zajčje ustnice«) in holoprosencefalijo (malformacija v razvoju ploda). Izpostavljenost učinkovini (angl.) α‐chaconine povzroča hepatotoksičnost. Inhibicija holinesteraze v centralnem živčnem sistemu in perforacija

Povečana pojavnost raka je globalna skrb, zato se farmacevtska stroka vsak dan bolj zavzema za iskanje novih rešitev. V iskanju novih poti za izboljšanje, moderniziranje zdravljenja pa so se kot obetavni viri izkazali steroidni alkaloidi. Želimo si, da bi z novimi učinkovinami zmanjšali toksičnost kemoterapije. Steroidni alkaloidi delujejo že v mikromolarnih ali nanomolarnih koncentracijah. Inovacije na tržišču so dober začetek za personalizirano zdravljenje raka.

Kratice PSA – protirakavi steroidni alkaloidi SA – steroidni alkaloidi CDK – od ciklina odvisna kinaza

1. Kukula-Koch W.A., Widelski J,. Chapter 9 - Alkaloids, In: Simone Badal S, Delgoda R, Pharmacognosy, AcadeVIRI mic Press, 2017, Pages 163-198 2. Haworth R, McKenna J, Singh N. Constitution of Conessine. Nature 162, 22 (1948). https://doi. org/10.1038/162022a0 3. Dey P, Kundu A, Chakraborty HJ, et al. Therapeutic value of steroidal alkaloids in cancer: Current trends and future perspectives. Int J Cancer. 2019;145(7):1731-1744. doi:10.1002/ijc.31965 4. Dey P, Karuna D, Bhakta T. Medicinal plants used as anti‐acne agents by tribal and non‐tribal people of Tripura. India Am J Phytomed Clin Therap 2014; 2: 556–70. 5. Debbarma M, Pala NA, Kumar M, Bussmann RW. Traditional knowledge of medicinal plants on tribes of Tripura in northeast India. Afr J Tradit Complement Altern Med. 2017;14(4):156-168. Published 2017 Jun 5. doi:10.21010/ajtcam.v14i4.19 6. Debnath P, Dey P, Chanda A et al. A survey on pineapple and its medicinal value. Scholars Acad J Pharm 2012; 1: 24–9. 7. Dey P, Mukherjee M, Bhakta T, et al. Preliminary phytochemical studies of leaf extracts of Molineria recurvata. J Chem Pharm Res 2012; 4: 3727–30. 8. Prasanta Dey TB. Comparative studies on anthelmintic activity of leaf extract of musa acuminate colla and Cajanus cajan (Linn.) leaf extract. Mintage J Pharm Med Sci 2013; 2: 24–5. 9. Ahn MY, Jung JH, Na YJ et al. A natural histone deacetylase inhibitor, Psammaplin A, induces cell cycle arrest and apoptosis in human endometrial cancer cells. Gynecol Oncol 2008; 108: 27–33. 10. Dey P, Debnath P, Bhakta T. Evaluation of anthelmintic activity of Molineria Recurvata leaf extracts. Int Res J Pharm App Sci 2012; 2: 16–20. 11. Imperatore C, Aiello A, D'Aniello F, et al. Alkaloids from marine invertebrates as important leads for anticancer drugs discovery and development. Molecules 2014; 19: 20391–423. 12. Moser BR. Review of cytotoxic cephalostatins and ritterazines: isolation and synthesis. J Nat Prod 2008; 71: 487–91. 13. Dyshlovoy SA, Honecker F. Marine compounds and cancer: 2017 updates. Mar. Drugs, 2018; 16(2): 1–3. 14. Slika 1: International Journal of Cancer, Volume: 145, Issue: 7, Pages: 1731-1744, First published: 02 November 2018, DOI: (10.1002/ijc.31965) 15. Chiang C‐T, Way T‐D, Tsai S‐J et al. Diosgenin, a naturally occurring steroid, suppresses fatty acid synthase expression in HER2‐ overexpressing breast cancer cells through modulating Akt, mTOR and JNK phosphorylation. FEBS Lett 2007; 581: 5735–42. 16. Lee S‐T, Wong P‐F, Cheah S‐C et al. Alpha‐tomatine induces apoptosis and inhibits nuclear factor‐kappa B activation on human prostatic adenocarcinoma PC‐3 cells. PLoS One 2011; 6: e18915. 17. Tang Z, Zhang Y, Li N et al. Extraction, purification technology and antineoplastic effects of solamargine. China J Chin Mater Med 2011; 36: 2192–5. 18. Kawahara T, Kawaguchi‐Ihara N, Okuhashi Y et al. Cyclopamine and quercetin suppress the growth of leukemia and lymphoma cells. Anticancer Res 2009; 29: 4629–32. 19. Morris S, Lee T. The toxicity and teratogenicity of Solanaceae glycoalkaloids, particularly those of the potato (Solanum tuberosum): a review. Food Technol Aust 1984; 36: 118–24. 20. Sliki 1, 2: Lindequist U. Marine‐derived pharmaceuticals–challenges and opportunities. Biomol Therap 2016; 24: 561–71

6


IZ STROKE

Farmakogenetika: pristopi za genotipizacijo Avtorici: Tamara Picaboo Kuster, Špela Lavrič, 3. letnik S1 LBM I Recenzentka: doc. dr. Katja Goričar

Velik del biološke variabilnosti med ljudmi pri učinkovitosti zdravil in pojavu neželenih učinkov pripisujemo polimorfizmom v genih, ki kodirajo proteine, vpletene v farmakokinetiko in farmakodinamiko zdravil ali v imunski odziv. Uspešna identifikacija redkih genskih variant je odvisna od metod in pristopa, ki ga izberemo za genotipizacijo. Za potrebe farmakogenetike se za genotipizacijo uporabljajo metode, ki temeljijo na verižni reakciji s polimerazo – PCR (metoda TaqMan in alelno specifični PCR), v zadnjih letih pa se uveljavljajo tudi različne modifikacije metode sekvenciranja naslednje generacije (NGS).

Posledice genetskih različic v farmakogenih Genetske različice opredelimo kot pogoste, če se pojavljajo pri več kot 1 % populacije (genetski polimorfizmi, frekvenca alela > 1 %) ali redke, če se pojavljajo s frekvenco < 1 %. Za redke genetske različice je bolj verjetno, da bodo imele škodljive učinke na delovanje genov, poleg tega pa se pogostnost redkih genetskih različic in haplotipov zelo razlikuje med populacijami. Zato je etnična pripadnost pomemben parameter pri farmakogenetskih raziskavah, prav tako tudi geografska porazdelitev genetske variabilnosti, saj je to osnova natančne obravnave bolnikov na različnih koncih sveta (1).

Slika 1: Možne posledice genetskih različic v farmakogenih (povzeto po viru 1).

Genetske različice v genih, ki kodirajo proteine, pomembne za odziv na zdravila in pojav resnih neželenih učinkov (farmakogeni), lahko povzročijo:

funkcionalnost alelov vseh takšnih mutacij ni mogoča, kar predstavlja pomemben izziv za klinično interpretacijo genetske variabilnosti in omejuje prenos v klinično prakso (1).

●- previsoko ali prenizko izpostavljenost zdravilu (slika 1a),

V klinični praksi se v farmakogenetiki še vedno uporabljajo klasične metode genotipizacije, kot je PCR – lahko z uporabo hidrolizirajočih sond (TaqMan) ali alelno specifičnega PCR. Za te metode je značilno, da z njimi določamo le znane spremembe, zato novih mutacij z njimi ne bomo našli. Slabost klasičnih metod je tudi, da moramo za vsako spremembo izvesti nov test, za razliko od NGS, kjer lahko testiramo več sprememb hkrati in najdemo povsem nove spremembe, ki še niso znane ali opisane v literaturi.

●- povečano tvorbo toksičnih presnovkov (slika 1b), ●- več ali manj interakcij s tarčo zdravila (sliki 1c in 1d) ali ●- aktivacijo imunskega sistema, kar lahko vodi v neobičajno toksičnost zdravila (slika 1e) (1).

Uporaba NGS-sekvenciranja v farmakogenetiki Projekti, pri katerih so sekvencirali človeški genom na populacijski ravni, so razkrili, da je v genih ADME (absorpcija, distribucija, metabolizem in eliminacija zdravil) mnogo redkih genetskih variant, ki jih konvencionalni genotipizacijski testi ne opredeljujejo. Zaradi ogromnega nabora redkih genetskih različic eksperimentalna opredelitev vplivov na

Tehnologija NGS je pomembno prispevala k razumevanju pomembnosti redkih in populacijsko specifičnih genetskih različic. Kljub velikemu napredku pa nekatere ovire ostajajo, še posebej pri mapiranju strukturnih različic (to je primerjanje dobljenega zaporedja nukleotidov z referenčnim genomom), različicah v številu kopij in velikih ponavljajočih se elementih (1).

7


IZ STROKE

Poznamo sekvenciranje kratkih odčitkov (slika 2a), pri čemer se DNA razreže na kratke fragmente, ki se nato sekvencirajo z enega ali obeh koncev in primerjajo z referenčnim genomom. Vendar pa se pri tem lahko izgubijo informacije o kompleksnih regijah, duplikacijah segmentov in spremenljivem številu tandemskih ponovitev. Zaradi tega se farmakogenetska variabilnost pomembnih genov ne more določati s standardnim dvosmernim sekvenciranjem (1). S sekvenciranjem dolgih odčitkov (slika 2b) lahko izboljšamo nekatere slabosti mapiranja kratkih zaporedij v ponavljajočih se ali zapletenih regijah genoma, ker lahko izkoristek zaporedij povečamo. Ena takih je tehnologija SMRT (angl. »single molecule, real time sequencing«), to je enomolekulsko sekvenciranje v realnem času, in rezultati te tehnologije omogočajo natančnejše določanje različic, ki so lahko tudi več kilobaz narazen. SMRT zato predstavlja odličen način za sekvenciranje kompleksnih lokusov CYP (citokrom P450), pri čemer lahko istočasno določamo prisotnost polimorfizmov enega nukleotida in različic v številu kopij v več vzorcih hkrati. Po drugi strani pa poznamo tudi sekvenciranje z uporabo nanopor, ki predstavlja alternativo tehnologiji SMRT. Razvoj pri nanoporah gre v smeri sekvenciranja celotnega genoma, z njimi pa lahko detektiramo tudi metilacije DNA, zato je to primerno orodje za iskanje novih biooznačevalcev v zapletenih območjih genoma (1). Poleg sekvenciranja dolgih odčitkov poznamo tudi druge pristope, ki umetno generirajo dolga zaporedja (slika 2c). Glavna prednost teh metod je, da se lahko primerjajo s sekvenciranjem kratkih odčitkov glede na njihovo nizko ceno in veliko natančnost. Najprej DNA razrežemo na približno 10 kilobaz dolge fragmente, ki se pomnožijo in označijo s posebnimi črtnimi kodami. Temu sledi sekvenciranje. Zaradi koncev, označenih s črtnimi kodami, ki olajšajo povezovanje fragmentov DNA, se izognemo problemom mapiranja zaporedij s ponavljajočimi se regijami genoma. Vsa povezana zaporedja ene same črtne kode se hkrati poravnajo v 100 kilobaz dolge fragmente, ki se nato preberejo (1).

Projekti, pri katerih so sekvencirali človeški genom na populacijski ravni, so razkrili, da je v genih ADME (absorpcija, distribucija, metabolizem in eliminacija zdravil) mnogo redkih genetskih variant, ki jih konvencionalni genotipizacijski testi ne opredeljujejo. (angl. PREemptive pharmacogenomic testing for Preventing Adverse drug REactions) v okviru projekta Ubiquitous Pharmacogenomics, ki ga podpira EU (1). Program PREPARE je obsežna klinična študija, v kateri sodelujejo univerzitetni raziskovalni centri sedmih evropskih držav, med drugimi tudi Slovenija. Namen programa je proučiti smiselnost sočasne genotipizacije več farmakogenov, še preden pacient začne s terapijo z določenimi zdravili. Pridobljene informacije zdravniki in farmacevti lahko uporabijo pri predpisovanju primernega zdravila in odmerka. V treh letih (projekt se je začel izvajati 1. januarja 2017) bo v sklopu programa PREPARE testiranih predvidoma 8.100 pacientov (3).

Težave in omejitve pri uvedbi genotipizacije v klinično prakso in perspektiva v prihodnosti

Program PREPARE

Trenutno je klinična uporaba odkritih biooznačevalcev še precej omejena. Treba je zadostiti več pogojem, kot so analitska zanesljivost (specifičnost in občutljivost testa), klinična zanesljivost (pravilna fenotipizacija), klinična uporabnost ter družbene in etične omejitve. Težavo predstavlja tudi kompleksna nomenklatura sistemov oziroma genotipov, ki jih zdravstveno osebje pogosto ne zna prevesti v uporabno klinično informacijo za pacienta. Različne organizacije so zato že predstavile in objavile priporočila za standardizacijo zapisa farmakogenetskih informacij (2).

Informacije o pomembnosti genetskih različic so že vključili v navodila za uporabo 190 zdravil, odobrenih s strani FDA, in 155 zdravil, odobrenih s strani EMA. Glavno vprašanje, ki se poraja pri tem, je, do katere mere je preemptivno določanje farmakogenetskih biomarkerjev koristno za bolnike in družbo. V Evropi poteka velik eksperimentalni program PREPARE

Velika težava je tudi cena raziskav. Pri NGS težavo predstavljajo tudi naključno odkrite genetske spremembe. Po drugi strani je prav izvajanje obsežne genotipizacije temelj za vzpostavitev in razširitev podatkovnih baz farmakogenov. Danes te vsebujejo relativno malo podatkov o genih na področju farmakogenetike. Znanstveniki si zato prizadevajo

Slika 2: Shema različnih NGS-sekvenciranj (povzeto po viru 1)

8


IZ STROKE

za vzpostavitev čim večjih, prosto dostopnih podatkovnih baz, ki bi močno olajšale interpretacijo dobljenih rezultatov (2). Kljub temu bodo znanstveniki v prihodnosti verjetno namenili večji poudarek odkrivanju redkih genetskih variant, ki so v populaciji manj pogoste, a izjemnega pomena z vidika farmakogenetike. Izziv predstavlja predvsem eksperimentalno določanje vpliva redkih genetskih variant, saj nam trenutno klasični načini ne omogočajo vrednotenja za vse odkrite različice. Za določanje funkcije genskih variant danes običajno uporabljajo kompleksne računalniške algoritme (tako imenovane in silico metode). Pri interpretaciji rezultatov se je treba zavedati, da algoritmi niso posebej prilagojeni za analizo pomembnih genov, ki kodirajo proteine, udeležene v farmakokinetiki in farmakodinamiki zdravil, zato

se vedno bolj kaže potreba po usmerjenih algoritmih za proučevanje farmakogenov. Le algoritmi z visoko napovedno vrednostjo so dovolj zanesljivi za določanje funkcije genov, odgovornih za učinkovitost zdravljenja. Za zdaj orodja še niso dovolj specifična in občutljiva, da bi podala zanesljivo informacijo o funkcijski vlogi na novo odkritih genetskih različic (2). Morda bi v prihodnosti lahko eksperimentalno določali vpliv genetskih različic s tehnologijo CRISPR-Cas, vendar je do vpeljave takih postopkov v rutinsko prakso še daleč.

1. Lauschke, V.M., Milani, L. & Ingelman-Sundberg, M. Pharmacogenomic Biomarkers for Improved Drug Therapy—Recent Progress and Future Developments. AAPS J 20, 4 (2018). doi:10.1208/s12248-017-0161-x

VIRI

2. Lauschke, Volker & Ingelman-Sundberg, Magnus. Requirements for comprehensive pharmacogenetic genotyping platforms. Pharmacogenomics. 2016. 17. doi:10.2217/pgs-2016-0023. 3. Ubiquitous Pharmacogenomics (U-PGx). PREPARE study overwiev https://upgx.eu/study/?fbclid=IwAR0huNCQp-uu9Xhn_ H0M77UOUTXcmu6_XRTQrAZPV1u0iA4PKPMWYz4FfUE. Dostopano: 30. 10. 2020.

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim QDSUHGNRP Y ]QDQRVWL ĿH 171 let prispevamo k L]EROMĢDQMX ]GUDYMD LQ GREUHJD SRÏXWMD Y YVHK ĿLYOMHQMVNLK REGREMLK 6RRÏDPR VH ] QRYLPL EROH]QLPL LQ ]GUDYVWYHQLPL L]]LYL WHU LĢÏHPR UHĢLWYH ]D ]GUDYR SULKRGQRVW QRYLK JHQHUDFLM .R SRYUQHPR ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo RSUDYLOL GREUR 1, 2

Odkritja, ki spreminjajo ĿLvljenja bolnikov 3IL]HU /X[HPERXUJ 6$5/ *5$1' '8&+< 2) /8;(0%285* $YHQXH - ) .HQQHG\ / ȁ 3IL]HU SRGUXĿQLFD /MXEOMDQD /HWDOLĢND FHVWD D /MXEOMDQD

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for DOO 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP QHZV KRW WRSLFV SDUWQHULQJBWRBLPSURYHBKHDOWKBIRUBDOO 'RVWRSDQR 2. 3IL]HU &RPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP DERXW OHDGHUVKLS DQG VWUXFWXUH FRPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSDQR 33 3)( ((3 $SULO

9


AI KOTIČEK

Sinteza zdravilne učinkovine z uporabo umetne inteligence – molekulsko modeliranje Lara Furjanič, 3. letnik EM FAR Proces odkrivanja novih zdravilnih učinkovin predstavlja velik izziv v farmacevtski industriji, saj vzame znatno količino časa, predvsem pa denarja, da se postopek gladko pomika med vsemi fazami razvoja nove bioaktivne učinkovine (slika 1). Računalniška tehnologija zato tudi v farmaciji postaja čedalje bolj nepogrešljiv pristop in olajšava v sintezi zdravilnih učinkovin. Do nedavnega so bila zdravila odkrita »po naključju«, običajno prek empiričnega preiskovanja naravnih substanc in kliničnih opažanj. Kljub dokazanim učinkovitostim pri raznih bolezenskih stanjih pa ima večina tako odkritih zdravilnih učinkovin izrazite neželene stranske učinke in nizko učinkovitost ter nobenega vpogleda v mehanizem delovanja. Prav tako je tak proces neobhodno povezan s številnimi neuspelimi poskusi, ki le v majhnem odstotku vodijo do uspešnega rezultata. Proces uvedbe novega zdravila na trg za učinkovito terapevtsko uporabo, kot ga poznamo danes, je zapleten, dolgotrajen, predvsem pa stroškovno zahteven postopek. Ocenjuje se, da na vsakih milijon ustvarjenih molekul le ena na koncu postane terapevtsko uporabna in v povprečju celoten postopek načrtovanja zdravila traja med 10 in 15 let, z vložkom tudi do milijarde evrov. Pri sodobnih pristopih razvoja učinkovin, uporabljenih v farmacevtski industriji in akademskih sferah, je zdravilna učinkovina do velike mere racionalno načrtovana in ne naključno odkrita. S tem povečamo tudi verjetnost, da bomo na koncu dejansko našli ustrezno in učinkovito zdravilno učinkovino. Poudariti pa je treba, da je kljub mehanističnemu pristopu tudi ta moderni proces še vedno uspešen le v majhnem odstotku primerov. Vzrok za pogosti neuspeh je kompleksnost biološkega sveta, ki je ne moremo obdelati z omejenim številom parametrov, ki jih, kot bomo videli v nadaljevanju, obravnavamo pri načrtovanju s tehnikami računalniške kemije (1, 2). Najsodobnejši pristopi v razvoju zdravilne učinkovine pa so večinoma podprti z moderno tehnologijo in uporabljajo podporo računalniške kemije, ki omogoča predvsem hitro in pa stroškovno učinkovito načrtovanje novih zdravilnih učinkovin, za katere lahko natančno preučimo tudi mehanizem delovanja in druge lastnosti.

Slika 1: Klasični koraki v procesu razvoja zdravilne učinkovine

10

Molekulsko modeliranje Na področju farmacevtske kemije se že dolga leta uveljavlja pristop molekulskega modeliranja (angl. molecular modeling). Molekulsko modeliranje je zbirka računalniških orodij in programov za pridobivanje, predstavljanje in manipuliranje s strukturami in reakcijami molekul, ki jih raziskujemo v sklopu razvoja novih učinkovin. To je znanost, ki molekule predstavlja v numerični obliki in ki nam omogoča pregled njihove biološke aktivnosti z raznimi simulacijami na 3D-modelih. Omogoča nam tudi pregled fizikalno-kemijskih lastnosti spojin in boljše razumevanje interakcij, ki jih tvorijo s tarčo, prek napovedovanja termodinamsko najugodnejše konformacije spojine. Najbolj ključni postopki molekulskega modeliranja so procesi molekulske dinamike (angl. molecular dynamics), molekulskega sidranja (angl. molecular docking) in virtualnega rešetanja (angl. virtual screening – VS). Molekulsko modeliranje je danes, predvsem zaradi racionalizacije, cene in hitrosti, poglavitni pristop iskanja novih bioaktivnih spojin v prvi fazi razvoja zdravilne učinkovine. Identifikacija novih spojin vodnic in biološko aktivnih spojin (v terminologiji molekulskega modeliranja so to zadetki (angl. hits)) je ključen korak za načrtovanje novih učinkovin (3, 4). Racionalno načrtovanje učinkovin je računalniško podprt postopek odkrivanja novih bioaktivnih molekul, pri katerem uporabljamo informacije, ki temeljijo na 3D-strukturi tarče (protein, nukleinska kislina) in/ali na podlagi podatkov o nativnem ligandu in znanih modulatorjih tarč. Računalnike smo začeli vpeljevati predvsem zaradi problema zmogljivosti človeka pri analizi velikih baz spojin v iskanju nove bioaktivne spojine – računalniki pa se pri analiziranju velikega števila podatkov dobro obnesejo. S pomočjo različnih programov lahko ne le iščemo nove spojine vodnice in bioaktivne spojine, temveč tudi optimiziramo lastnosti absorpcije, distribucije, metabolizma, eliminacije in toksičnosti (ADMET) teh spojin tako, da uporabljamo računalniške algoritme, ki hkrati zadostijo več lastnostim in omejitvam, ki naj bi jih imela zdravilna učinkovina (3, 4). Eden najbolj ključnih korakov molekulskega modeliranja je postopek tako imenovanega molekulskega sidranja, ki preiskovano spojino veže v aktivno mesto makromolekulske tarče in napove, ali bo spojina tvorila ugodne interakcije s tarčo – torej ali bo spojina vsaj teoretično učinkovita. Tehnike računalniške kemije, ki jih uporabljamo v iskanju novih biološko aktivnih molekul, imenujemo virtualno rešetanje.


AI KOTIČEK

To je avtomatiziran pristop preiskovanja velikih knjižnic spojin z računalniškimi programi. Namen takega postopka je, da bi čim bolj natančno in hitro preiskali kemijski prostor spojine ter že na tej stopnji razvoja učinkovine izločili spojine, ki zagotovo ne tvorijo ugodnih interakcij s tarčo, prvo fazo razvoja učinkovine pa nato nadaljevali z zadetki VS, ki so resnično aktivne in medicinsko uporabne spojine. Kemijske knjižnice, ki jih omenjam, so baze 2D- ali 3D-struktur majhnih sinteznih in naravnih molekul, ki lahko vsebujejo tudi več milijonov primerov spojin. Najbolj znan vir struktur spojin, ki ga raziskovalci uporabljajo v molekulskem modeliranju, je baza podatkov Research Collaboratory for Structural Bioinformatics (RCSB), pod katero spada tudi največja zbirka 3D-struktur makromolekul (tarč – proteinov, nukleinskih kislin) Protein Data Bank (PDB). Viri majhnih sinteznih ali naravnih spojin pa so tudi manjše knjižnice nekaterih podjetij, ki jih lahko enostavno kupimo. Najbolj znana knjižnica za male spojine je ZINC. Knjižnice so predhodno pripravljene in imajo opredeljene robne pogoje glede stereokemije, protonacijskih vzorcev in aromatičnosti, vse zato, da bi iz tako pripravljene knjižnice s postopkom VS dobili kar se da dobre zadetke. Cilj virtualnega rešetanja je izločiti spojine, ki zagotovo ne bodo delovale na izbrano tarčo, in izbrati nekaj 1000 ali pa celo manj spojin, ki bodo imele ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti in bodo s tarčo sposobne tvoriti ugodne interakcije. Zadetki VS so tako le spojine, ki izkazujejo določeno aktivnost, niso pa to še prave medicinsko uporabne učinkovine, saj imajo še kar nekaj lastnosti, ki jih je treba v nadaljnjem razvoju optimizirati (angl. hit to lead optimisation). Največja prednost uporabe molekulskega modeliranja v razvoju zdravilnih učinkovin je ta, da v in vitro in in vivo pogojih testiramo le set spojin, ki jih program označi kot potencialno aktivne spojine in ki jih po koncu računalniške analize dejansko tudi sintetiziramo. Preden smo vpeljali tehnike računalniške kemije, smo morali sintetizirati in testirati vsako spojino, saj brez testiranja nihče ni znal dovolj natančno napovedati, ali bo ta spojina dejansko učinkovita ali ne (3).

virtualnem rešetanju nameni pripravi knjižnice spojin in generiranju manjše množice zadetkov, ki jih nato testiramo s HTS. Ključni koraki VS, ki iz knjižnice spojin ustrezno črpajo zadetke, so nadzorovani prek dveh programov, in sicer iskalnih algoritmov (angl. search algorithms) in cenilnih funkcij (angl. scoring functions). Iskalni algoritmi skrbijo za nastajanje vedno novih vezavnih konformacij, poleg tega pa izračunajo tudi vse možne orientacije liganda v aktivnem mestu, medtem ko cenilne funkcije izračunajo energijo vezave, ki predstavlja intenziteto interakcij med ligandom in tarčo. Poudarila bi, da obstaja več vrst oziroma metod VS, in sicer glede na to, kako smo pripravili knjižnico, ki jo računalniški program VS ”prečesava”. Robne pogoje knjižnice lahko postavimo na podlagi strukture in lastnosti poznanih aktivnih ligandov – tako VS se imenuje načrtovanje na podlagi liganda (angl. strucutre-based drug design – LBDD) – ali pa za načrtovanje uporabimo že znane in dosegljive podatke o 3D-strukturi tarče, ali pa še bolje, o 3D-strukturi kompleksa ligand–tarča (angl. strucutre-based drug design – SBDD). V programih za molekulsko modeliranje in sidranje (angl. molecular docking) najpogosteje zasledimo pristop SBDD (3).

VS združuje kombinacijo različnih pristopov, kjer imamo na voljo veliko orodij in programov, ki jih lahko vključujemo v postopek iskanja spojin zadetkov. Je zelo fleksibilen proces, ki poleg zadetkov nudi tudi možnost širšega raziskovanja kemijskega prostora spojin in na tak način omogoči identifikacijo spojin, ki imajo popolnoma nova strukturna ogrodja (taka, ki jih človek sam morda celo ne bi znal napovedati). Obsega torej vse postopke, od iskanja ustreznega zadetka s pomočjo farmakofornih modelov pa do avtomatiziranega sidranja zadetka v fiziološko tarčo (makromolekula – običajno protein). Virtualno rešetanje se lahko izvaja samostojno ali ob podpori rešetanja visokih zmogljivosti (angl. high-throughput screening – HTS), ki je eksperimentalna različica VS. Pri tej metodi v in vitro pogojih vrednotimo delovanje velike knjižnice spojin na izbrani tarči. Ker lahko takšna knjižnica vključuje tudi več 10 000 spojin, jo lahko predhodno s pomočjo VS zmanjšamo na nekaj 10–100 spojin in tako samo izbrani set spojin vrednotimo v in vitro testnem sistemu. Metoda HTS se je zadnji dve desetletji veliko samostojno uporabljala, vendar se zaradi nekaterih slabosti (omejitev glede kemijskega prostora in raznolikosti struktur) danes samostojno le redko uporablja, saj je s takimi omejitvami težko odkriti optimalen zadetek – več časa se pri

Slika 2: Postopek iskanja nove zdravilne učinkovine s tehnikami računalniške kemije

Koraki odkrivanja zdravilne učinkovine s tehnikami računalniške kemije Odkrivanje nove učinkovine se začne najprej z izbiro tarče, na katero naj bi naša spojina delovala, in pa iskanjem 3D-strukture te makromolekule v že prej omenjenih podatkovnih bazah za molekulsko modeliranje. Začetne raziskave, ki vodijo do identifikacije nove tarče, se po navadi začnejo v akademskih institucijah in okoljih ter omogočijo generiranje prvih eksperimentalnih dokazov, da je določena tarča (npr. encim, receptor, ionski kanal, kompleks protein–protein itd.) dejansko pomembna v preiskovanem patološkem procesu in da bi posledična modulacija tarče potencialno nudila možnost terapevtskega učinka pri tem bolezenskem stanju. Po identifikaciji tarče mora ta biti dobro validirana in kazati dovolj zanesljive podatke, da bo ob interakciji z načrtovano molekulo izražala biološki odziv, ki bo lahko ovrednoten v razvitih testih, tako in vitro kot tudi in vivo (1).

11


AI KOTIČEK

Nato preko procesa virtualnega rešetanja sledita predelava in prečesavanje knjižnice spojin, ki je predhodno pripravljena in ima zastavljene nekatere robne pogoje, ki jim mora spojina vodnica nujno slediti (pogoji se navezujejo na aromatičnost, protonacijske vzorce, stereokemijo, konformacijo itd.). Seveda v prvem koraku načrtovanja še ne bomo odkrili molekul, ki bi bile primerne za uporabo kot zdravilne učinkovine. Razvoj se začne z iskanjem zadetkov in uporabe cikličnega procesa načrtovanja in optimizacije zdravilnih učinkovin (angl. drug design cycle) (slika 3). V ciklu prek več korakov in iteracij načrtujemo in optimiziramo nove biološke molekule, da bi izkazovale tako ustrezne vezavne lastnosti na preiskovano tarčo kot tudi fizikalno-kemijske (npr. topnost) in farmakološko-toksikološke ter farmakokinetske lastnosti (netoksičnost, ustrezne ADME-lastnosti, topnost itd.), ki bi omogočile vstop izbrane molekule v kompleksnejše predklinične raziskave, formulacijske študije farmacevtske oblike, biofarmacevtsko ovrednotenje in na koncu tudi v klinične študije na pacientih z diagnozo bolezni, ki naj bi jo te učinkovine zdravile (1).

Slika 3: Shema odkrivanja in razvoja novih zdravilnih učinkovin – cikel optimizacije zadetkov VS

Potem se le nekaj spojin sintetizira in dejansko preskusi v in vitro in kasneje, če so v in vitro sistemu pokazale dobre rezultate, tudi v in vivo sistemu. Šele ko spojina preide vse te faze predkliničnega testiranja, se odloči, ali je spojina res varna in učinkovita, in šele tedaj se jo uporabi v nadaljnjih procesih testiranja zdravila (1, 5).

Zaključek Nagel razvoj umetne inteligence in računalniške kemije je zajel tudi področje farmacevtske industrije in znatno prispeval k hitrosti in stroškovni učinkovitosti razvoja novih zdravilnih učinkovin. Pred implementacijo tovrstnih tehnik je bilo raziskovanje empirično in je temeljilo predvsem na opazovanjih, ni nam podalo podrobnejših informacij o mehanizmu delovanja neke spojine, poleg tega pa je bil tak postopek dolgotrajen in izjemno drag, sploh upoštevajoč, da je bil le majhen odstotek na tak način odkritih spojin dejansko tržno uspešen. Danes se zato poslužujemo bolj racionalnega načrtovanja, ki temelji na pristopu molekulskega modeliranja, ki nam pomaga podrobneje razumeti majhno spojino in njene interakcije s farmakološko tarčo (zveza med strukturo in delovanjem – SAR). Metoda ima številne prednosti, predvsem to, da je del vsakodnevno razvijajočega se področja – umetne inteligence. Zaradi njenega naglega razvoja se bodo metode računalniške kemije čedalje bolj izpopolnjevale in nam omogočale vedno bolj natančno raziskovanje spojin in njihovega kemijskega prostora, s tem pa tudi načrtovanje boljših in varnejših zdravilnih učinkovin. Menim, da bo farmacevtska industrija dodobra izkoristila vse prednosti umetne inteligence in se na tak način spopadla tudi z najzahtevnejšimi farmakološkimi tarčami ter tako ustvarila pestrejši in raznovrstnejši trg z zdravili, ki bodo tudi učinkovitejša in predvidljivejša, kar se tiče farmakokinetičnih lastnosti.

1. Valjavec K. Uporaba metod molekulskega modeliranja pri načrtovanju in optimizaciji inhibitorjev človeške DNA topoizomeraze II-alfa.2018. [citirano 6. 4. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.famnit.upr.si/files/zakljucna_dela_repo/727

VIRI

2. Maia E., Assis L., Oliviera T., Silva A. in Taranto A. Structure-Based Virtual Screening: From Classical to Artificial Intelligence. Front. Chem.2020. [citirano 6. 4. 2021]. Dostopno na naslovu: https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fchem.2020.00343/full 3. Furjanič L. in Siter Z. Uporaba molekulskega sidranja za proučevanje interakcij ligand–tarča (seminarska naloga pri predmetu Farmacevtska kemija III). 4. Aminpour M, Montemagno C, Tuszynski JA. An Overview of Molecular Modeling for Drug Discovery with Specific Illustrative Examples of Applications. Molecules. 2019;24(9):1693. Published 2019 Apr 30. doi:10.3390/molecules24091693 [citirano dne 26. 3. 2021]. Dostopno na povezavi: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC6539951/ 5.Meng XY, Zhang HX, Mezei M, Cui M. Molecular docking: a powerful approach for structure-based drug discovery. Curr Comput Aided Drug Des. 2011;7(2):146-157. doi:10.2174/157340911795677602 6. Chavan A. R., Dash R. C., Alam M. S. in Hirwani R. R. Molecular modeling in drug design: A case study on discoveru of new PDK-q inhibitors as anticancerogenic agents. Int J Adv Res. 2015; 3(2), 192-204 [citirano dne 27. 3. 2021]. Dostopno na povezavi: https://www.journalijar.com/uploads/837_IJAR-4927.pdf 7. Pandey A. Drug Discovery and Development Process.NorthEast BioLab. [citirano 6. 4. 2021]. Dostopno na naslovu: https:// www.nebiolab.com/drug-discovery-and-development-process/

12


AI KOTIČEK

Računalniški vid v biomedicini in farmaciji Tilen Čuš, 3. letnik EM FAR Računalniški vid je skupek tehnologij in algoritmov, ki razpoznava in interpretira vzorce v slikah z namenom reševanja problemov, ki bi jih človek reševal s pomočjo lastnega vida. Temelji na številnih metodah umetne inteligence, kot so strojno učenje in nevronske mreže. Kljub velikemu napredku v zadnjih letih pa računalniški vid še zdaleč ni tako učinkovit in univerzalen kot biološki sistemi. Zaradi tega se večinoma uporablja le za dobro definirane naloge, kot so: potrjevanje identitete in odklepanje telefona s pomočjo razpoznavanja obrazov, v avtonomnih vozilih se uporablja za prepoznavanje okolice in sledenje sprememb v njej ter za interpretacijo satelitskih slik v različnih vojaških sistemih. Uporaba se povečuje tudi v biomedicini in farmaciji, kjer se uporablja predvsem za kontrolo kakovosti v proizvodnji in medicinsko slikovno diagnostiko.

Računalniški vid je skupek tehnologij in algoritmov, ki razpoznava in interpretira vzorce v slikah z namenom reševanja problemov, ki bi jih človek reševal s pomočjo lastnega vida.

Kontrola kakovosti tablet Vsa zdravila na trgu morajo biti varna, učinkovita in kakovostna. Zato ne preseneča, da je kontrola kakovosti eden izmed ključnih delov njihove proizvodnje. Zaradi tega se iščejo zmeraj hitrejše, natančnejše in zmogljivejše metode, ki potrebujejo čim manj posredovanja človeka. Pri tem lahko odlično pomaga računalniški vid, ki se intenzivno proučuje predvsem za kontrolo kakovosti tablet in praškov ter zrnc. Pri tabletah najpogosteje vrednotimo njihovo maso, velikost, obliko, izgled, krušljivost in trdnost. Pri tem se

navadno vzame nekaj tablet iz serije in se jih ovrednoti na drugem mestu. Tak način vrednotenja je lahko zamuden in nepraktičen. Rešitev so “in line” senzorji, ki bi med proizvodnjo lahko ovrednotili celo vsako tableto. Za ta namen so se razvili senzorji, ki s pomočjo računalniškega vida zelo hitro ovrednotijo obarvanost, skrušenost in obliko tablet ter jih med tem tudi preštejejo. Ocenijo lahko celo, s kakšno silo je bila tableta stisnjena. To naredijo tako, da tablete osvetlijo pod določenim kotom, da se ob nepravilnostih na njeni površini pojavijo sence. Senzorji nato posnamejo sliko, zaznajo, kako močno je površina tablete senčena, in iz tega sklepajo, s kakšno silo je bila tableta iztisnjena. Pri tem velja, da imajo tablete, ki so bile iztisnjene z večjo silo, bolj gladko površino in so manj zasenčene. S sile stiskanja pa lahko nato tudi sklepamo, kako trdna in krušljiva je tableta.

Medicinska slikovna diagnostika

Računalniški vid

Ena izmed najobetavnejših kliničnih aplikacij računalniškega vida in umetne inteligence je zagotovo medicinska slikovna diagnostika. Za ta namen so se metode umetne inteligence in računalniškega vida izkazale kot zelo občutljive, natančne in specifične pri odkrivanju majhnih sprememb. Obstoječi programi so sicer zelo učinkoviti pri zaznavanju različnih abnormalnosti, a žal najbolj uporabni pri opredeljevanju patološkega potenciala neke spremembe, kar bi lahko vodilo v veliko število lažno pozitivnih zadetkov. To bi lahko vodilo v postavitev preštevilnih, klinično nepomembnih diagnoz. Zato trenutno ne moremo pričakovati, da bo računalniški vid

13


AI KOTIČEK

kmalu zamenjal radiologe. Zagotovo pa jih lahko razbremeni med delom ter jih naredi učinkovitejše in natančnejše.

Diagnostika in spremljanje parkinsonove bolezni Parkinsonova bolezen je progresivna nevrodegenerativna bolezen. Zanjo sta značilna predvsem tremor in občasna nezmožnost izvedbe gibov. Postavitev diagnoze je kompleksna, bolniki pa potrebujejo tudi pogoste preglede, saj gre za napredujočo bolezen, ki je ne znamo pozdraviti. Lahko le upočasnimo njeno napredovanje in lajšamo pacientove simptome. S ciljem lajšanja diagnostike in spremljanja bolezni so se pojavile številne aplikacije, ki obljubljajo, da lahko s pomočjo računalniškega vida omogočijo prav to. Tak primer je aplikacija, ki jo skupaj s podjetjem Medopad razvija Tencent Holdings. Deluje tako, da pacient posname določene gibe, kot sta stiskanje in iztegovanje pesti. Nato iz dobljenih posnetkov program s pomočjo strojnega učenja obdela podatke in izda oceno bolnikovega stanja. Slednja je lahko v pomoč zdravniku tako pri diagnosticiranju kot pri spremljanju poteka bolezni.

Kljub velikemu napredku v zadnjih letih pa računalniški vid še zdaleč ni tako učinkovit in univerzalen kot biološki sistemi. Zaradi tega se večinoma uporablja le za dobro definirane naloge ...

1. Galata DL,, Mészáros LA, Kállai-Szabó N,, et al. Applications of machine vision in pharmaceutical technology: A review. European Journal of Pharmaceutical Sciences, 2021, 159, 105717

VIRI

2. Ohad Oren, Bernard J Gersh, Deepak L Bhatt. Artificial intelligence in medical imaging: switching from radiographic pathological data to clinically meaningful endpoints. Lancet Digital Health, 2020; 2: 486–488 3. Rory CJ. Parkinson's diagnosis set to be sped up by Tencent's AI. BBC. https://www.bbc.com/news/technology-45760649. posodobljeno 8 oktober, 2018. ogled 14. 4. 2021.

14


KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Resnica o rastnih dejavnikih – ali predstavljajo prihodnost anti-age nege? Valentina Vutolen, 3. letnik S1 KOZ

Vprašajte kateregakoli strokovnjaka na področju kozmetologije ali dermatologije, katere sestavine spadajo med najučinkovitejše za preprečevanje znakov staranja kože, in hipoma vam bo odgovoril: »Med ukrepe spadata obvezen vsakodnevni nanos kreme za zaščito pred soncem in uporaba aktivov, kot so antioksidanti, retinoidi, hidroksi kisline, hialuronska kislina, peptidi in proteini. Tej skupini pa se pridružujejo tudi rastni dejavniki.« Rastni dejavniki so regulatorne proteinske biomakromolekule. To pomeni, da imajo vpliv na rast, razvoj in aktivacijo celic ter imunski odziv. Njihova primarna vloga je komunikacija med celicami (prenos informacij – kot jezikovno sporazumevanje pri nas). V naši koži so naravno prisotni in pomembno prispevajo k celjenju ran. Imajo sposobnost preoblikovanja kože, saj spodbujajo nastanek kolagena, elastina, zunajceličnega ogrodja in hialuronske kisline. S staranjem v okviru intrinzičnega staranja organizma upade delež kolagena in elastina. Kronološko staranje pa dodatno pospešujejo zunanji dejavniki, kot so UV-sevanje, onesnažen zrak, ozon, kajenje, nekatere kemikalije ipd. S staranjem se delež rastnih dejavnikov v koži zmanjšuje.

Zaradi mehanizma delovanja rastnih dejavnikov jih je smiselno vključevati v nego zrele kože.

se ponovno vzpostavilo signaliziranje med molekulami, kakršno je značilno za zdravo in mlado kožo. Na tržišču je že kar nekaj izdelkov, ki vsebujejo rastne dejavnike. Gre za luksuzno kozmetiko, ki vsebuje posamezen rastni dejavnik ali mešanico več rastnih dejavnikov (npr. EGF – epidermalni rastni dejavnik, TGF-β – transformirajoči rastni dejavnik β, FGF – fibroblastni rastni dejavnik). Rastni dejavniki, ki so na tržišču, so lahko pridobljeni s pomočjo rekombinantne biotehnologije ali iz celičnih kultur humanih fibroblastov.

Zaradi navedenih prednosti se je pojavilo zanimanje za vključevanje rastnih dejavnikov kot kozmetične aktivne učinkovine v izdelke za aktivno nego proti staranju kože. Z nanosom kozmetike z rastnimi dejavniki bi povečali endogene nivoje in pripomogli k obnavljanju kože, saj bi

Do tukaj se lahko vsi strinjamo, da uporaba rastnih dejavnikov zveni obetavno. Lahko bi se celo reklo, da govorimo o aktivni učinkovini, ki ima prihodnost velikega preboja na trg anti-age kozmetike. Seveda pa ob kritičnostrokovni presoji vedno sledijo določeni protiargumenti. Obstaja več razlogov, zakaj se v okviru rastnih dejavnikov ne pogovarjamo o idealnih, večno iskanih učinkovinah.

15


KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Njihova uporaba za zdaj še ni množična. Kot že prej omenjeno, gre za kozmetiko višjega cenovnega razreda, saj je proces pridobivanja rastnih dejavnikov relativno zahteven. Prav tako je zaradi kompleksnosti sistema analiza rastnih dejavnikov vse prej kot enostavna. Ker gre za proteinske molekule, je za ohranjanje njihove aktivne oblike in stabilnosti ob vgrajevanju v kozmetični izdelek potrebno ustrezno znanje. Klinične študije, ki so bile do sedaj izvedene, potrjujejo učinkovitost delovanja rastnih dejavnikov v kozmetiki. Vendar so te raziskave opravljene večinoma s strani proizvajalcev, zato nikakor ne moremo izključiti možnosti pristranskosti. Dvomi o učinkovitosti izhajajo iz same velikosti rastnih dejavnikov – molekule so tako velike, da je malo verjetno, da prehajajo skozi nepoškodovano, kompaktno kožno bariero v takšni količini, da bi lahko povzročile aktivno delovanje.

Ko govorimo o kozmetiki z rastnimi dejavniki, govorimo o na trgu že dostopni luksuzni kozmetiki višjega cenovnega razreda.

Nekateri raziskovalci pravijo, da rastni dejavniki naj ne bi vplivali na rast malignih lezij, saj zaradi svoje velikosti ne pridejo na mesto delovanja. Navsezadnje gre za nanos na nepoškodovano kožo. Čeprav rastni dejavniki niso sposobni razlikovati med zdravimi in potencialno rakavimi celicami, še za zdaj ni bilo opaženih resnih neželenih učinkov. Sončne kreme in ostale kozmetično aktivne sestavine so v boju proti prezgodnjemu staranju kože nenadomestljive. Je pa rastne dejavnike smiselno vključevati kot dodatek antiage nege za doseganje maksimalno svežega in zdravega videza kože.

Kako pa raziskovalci, ki potrjujejo učinkovitost rastnih dejavnikov, opravičujejo domnevo o nezmožnosti prehajanja le-teh v kožo? Učinek tako velikih molekul argumentirajo s tem, da naj bi majhna količina rastnih dejavnikov kljub temu uspela preiti v kožo in tam prek signalne kaskade sprožila izločanje večje količine endogenih rastnih dejavnikov. Rastni dejavniki bi potem dosegli in stimulirali fibroblaste v globljih plasteh kože. Na tak način bi bil aktivni učinek dosežen. Za slednji argument pa ni znanstveno utemeljenih dokazov. Na tem področju je v prihodnosti potrebnih več objektivnih, dvojno slepih in znanstvenih kliničnih študij, ki bi jih opravljali neodvisni strokovnjaki. Celotna ideja uporabe rastnih dejavnikov je, da pospešijo rast celic, kar vodi v debelejšo in čvrstejšo kožo. Vendar na kaj vas spominja pojem »hitro rastoče celice«? Na rakavo obolenje, seveda. Tukaj je pomembno poudariti, da rastni dejavniki sami po sebi ne sprožijo maligne transformacije. Gre samo za proliferacijo že obstoječih rakavih celic – delile se bodo tiste rakave celice, ki so že prisotne v koži. Torej na tej točki je tveganje popolnoma teoretično.

16


Pogrešaš druženje s sošolci in žure? Bi rad spoznal več študentov naše fakultete in navezal stike s tujimi študenti? Med 12. in 17. julijem bo v Hotelu Kovač v Osilnici ob reki Kolpi potekal že 23. Mednarodni farmacevtski poletni tabor IPSC, ki je namenjen študentom VSEH ŠTUDIJSKIH SMERI Fakultete za farmacijo. Za vas smo sestavili zanimiv izobraževalni in pester družabni program. Z letošnjo temo izobraževalnega programa »Up to the minute!« vas bomo seznanili z novostmi in napredki naših študijskih smeri, razpravljali bomo o prihodnosti naših strok in med drugim utrdili tudi mehke veščine. Družabni program bo obsegal zabavne aktivnosti, športne igre, razna tekmovanja in piknik, seveda pa bomo vsak večer organizirali tudi tematske žure. Skratka, imeli se bomo odlično, zraven pa se bomo naučili veliko novega. Registracije za tabor se odprejo 1. junija, za več informacij pa si poskenirajte QR-kodi, ki vas bosta odpeljali na naša socialna omrežja. Če te ni, manjkaš! ;)


LBM KOTIČEK

Sredstva proti rošenju in njihova uporaba v biomedicini Zala Božanić, 1. letnik S1 LBM

Prva sredstva proti rošenju je razvila NASA v projektu Gemini. Leta 1966, ko je astronavt Eugene Cernan testiral prvo astronavtsko obleko, je poleg drugega imel težave z zamegljenim skafandrom. NASA je razvila sredstvo proti rošenju in ga vključila v vse nadaljnje odprave. V današnjih okoliščinah, ko je pomembna uporaba osebne zaščitne opreme (maske), je rošenje očal pogostejša težava in so ta znanja zelo uporabna. Vse večji potencial uporabe takšnih snovi pa se razkriva tudi na področju biomedicine.

Površinsko aktivna sredstva Površinsko aktivne snovi ali surfaktanti (v nadaljevanju PAS) so eden izmed najbolj vsestranskih izdelkov kemične industrije. So amfifilne molekule; imajo hidrofilni in hidrofobni del. Molekule PAS so tako sestavljene iz polarne glave in nepolarnega repa. Glede na to, kakšna je glava (rep je običajno enak – ogljikovodik), jih delimo na štiri skupine: - anionske PAS – negativno nabita glava, - kationske PAS – pozitivno nabita glava, - neionske PAS, - amfoterne (zwitterionske) PAS – vsebujejo negativen in pozitiven naboj; navzven nevtralne (v vodi se obnašajo v odvisnosti od pH-ja). Najpogosteje uporabljene so anionske (v čistilnih izdelkih) in neionske PAS (v živilski industriji kot omočitvena sredstva). Izdelava drugih dveh vrst PAS je dražja in zato manj pogosta v industriji. Med površinama dveh snovi (npr. meja voda–zrak) sta prisotni visoki površinska napetost in površinska energija (zaradi močnih vodikovih vezi med molekulami vode). Vsi sistemi pa vedno težijo k temu, da energijo zmanjšajo, kar se doseže z minimizacijo površine tekočine. Zato voda kondenzira v obliki kapljic (v breztežnostnem prostoru bi bile te popolne sferične oblike). Ob prisotnosti PAS pa se te molekule vrinejo med molekule tekočine, ki jih absorbira, in razbijejo nek delež medmolekulskih vezi. Zato je površinska napetost manjša, tekočina ne tvori toliko kapljic. Pri meji steklo–voda so molekule PAS adsorbirane na steklo in zmanjšujejo površinsko napetost med steklom in vodo, ki se ob stiku s steklom kondenzira. Tako se kondenzirana voda na steklu razporedi v tanko plast, ki ne ovira vida, kot bi ga kapljice (1).

Hidrofobni premazi Proti rošenju stekla se uporabljajo tudi zelo hidrofilne ali zelo hidrofobne snovi. Ultrahidrofobni premazi lahko celo

18

popolnoma odbijejo kapljice vode. Imajo tako grobo površino, da je po Youngovi enačbi kontaktni kot tekočine večji kot 150°, kar je znano kot lotosov efekt. Grobo površino listne kutikule lotosa namreč prekrivajo močno nepolarni voski, kar povzroči minimalno omočenje s kapljicami vode. Ta sposobnost pomaga listom, da se učinkovito »čistijo«, saj kapljice pobirajo in odnašajo delce prahu, mikroorganizme ipd. Takšne lastnosti so odkrite tudi na krilcih in očeh insektov, na primer metuljev, kačjih pastirjev. (2) Po vzoru teh mehanizmov iz narave smo ljudje začeli sintetizirati podobne snovi. Največkrat so te produkti nanotehnologije; kompoziti snovi, ki tvorijo grobo površino, in pa snovi, ki minimizirajo površinsko napetost. To povzroči, da se materiali minimalno omočijo, kapljice se »odbijajo« od površine. Nekateri do sedaj sintetizirani premazi so nanokompoziti polistirena in manganovega oksida ali cinkovega oksida, ogljikove nanocevke, fluorizirani silani (silicij s štirimi substituentami) itd. Najuporabnejši glede na ceno so premazi na osnovi silikagela (3).

Slika 1: Shema površine lotosovega lista. Pridobljeno 14. 1. 2021 s https://en.wikipedia.org/wiki/Lotus_effect#/ media/File:Lotus3.jpg.

Hidrofilni premazi Zaradi velike nagnjenosti k tvorjenju vodikovih vezi z vodo je kontaktni kot med tekočino in premazom skoraj 0° – pride


LBM KOTIČEK

do popolnega omočenja. Običajno so ti premazi negativno nabiti, kar pomeni še večjo reaktivnost. Te sposobnosti so spodbudile razvoj hidrogelnih materialov, ki imajo izjemno nizke koeficiente trenja, visoko mazavost, omočljivost. Potencial je izjemen, tudi na področju medicine. Na primer pri oftalmoloških posegih, pri katerih zamenjajo pacientovo lečo z umetno, mora ta biti nujno premazana s hidrofilnim slojem, ki je dovolj mazav, da prepreči poškodbe umetne leče in pa očesa ob vstavitvi. Konkreten primer hidrofilnega premaza proti rošenju je nanokompozit iz koloidne silike (suspendirani delci velikosti od 1 do 5 nm) in poroznih organosilikatnih micelov (vse bolj obetavni tudi v medicini – za tarčno zdravljenje raka) v matriksu iz poliuretana (4).

Zobozdravstvo: - dentalna ogledalca za pregled ustne votline. Zaradi velike temperaturne razlike med sobno temperaturo in ustno votlino bi brez uporabe sredstev proti rošenju hitro prišlo do zamegljenega zobozdravniškega ogledalca. V ta namen so na tržišču dostopna ogledalca za enkratno uporabo, ki imajo steklo že obdelano s premazi proti rošenju. Za kovinska avtoklavna ogledalca pa so v uporabi čistila oziroma sredstva s površinsko aktivnimi snovmi, ki preprečujejo rošenje. Endoskopija, laparoskopija: ●- leče na kameri pri endoskopskih pregledih in laparoskopskih operacijah.

Slika 2: Primerjava učinka hidrofobnega in hidrofilnega premaza. Pridobljeno 14. 1. 2021 s https://www.nanovations.com.au/glass.htm.

Uporaba v biomedicini Osebna zaščitna oprema: - zaščitna očala, - zaščitni vizir, vizir na respiratorju. Zaradi povečane uporabe osebne opreme v epidemiji bolezni COVID-19 je aplikacija sredstev proti rošenju postala še zlasti uporabna. Preprečuje zameglitev zaščitnih očal v kombinaciji z masko in zaščitnih vizirjev oziroma vizirja na respiratorju. Ker so zaščitna očala pogosto nujna za delo v laboratoriju, bi lahko sredstva proti rošenju koristila marsikateremu LBM-jevcu.

Težava zameglitve, ki ovira pogled, se pojavlja zaradi temperaturne razlike tudi pri pregledih oziroma kirurških posegih, ki se poslužujejo kamer za vpogled v telo. Vendar so posledice pri endoskopijah in laparoskopskih operacijah lahko dosti bolj resne. Zamegljene leče na kamerah znatno povečajo tveganje za infekcije in poškodbe tkiva, saj je treba endoskop večkrat izvleči, očistiti in ponovno vstaviti. (5) Tudi pri robotskih laparoskopskih operacijah je to moteče, sploh pri modelih, ki imajo dvojne objektive, kot je sistem Da Vinci. (6) Endoskopske kamere so sicer običajno opremljene s stalnim pretokom plina ob leči (kisika ali ogljikovega dioksida), ki pa je v večini primerov neuspešen pri preprečevanju zameglitve – medtem ko sredstva proti rošenju izkazujejo zelo koristne lastnosti (7). Treba pa je raziskati, ali imajo lahko taka sredstva toksičen učinek v telesu. Doslej opravljene raziskave so na primer že pokazale potencialno ototoksičnost sredstev proti rošenju pri endoskopski operaciji ušesa (8).

Zaključek Sredstva proti rošenju so nadvse elegantna in poceni rešitev za problem zamegljenih optičnih naprav v biomedicini. Njihova uporaba pri zaščitnih sredstvih je že razširjena, na bolj specializiranih področjih pa se potencial sredstev proti rošenju šele odkriva.

1. Gašperlin, prof. dr. Mirjana. Površinsko aktivne snovi. studentski.net. [Online]. https://studentski.net/gradivo/ VIRI ulj_ffa_kz1_ki1_sno_povrsinsko_aktivne_snovi_01. 2. Thierry Darmanin, Frédéric Guittard. Superhydrophobic and superoleophobic properties in nature. Materials Today, 2015, 18(5): 273-285. doi:10.1016/j.mattod.2015.01.001 3. Wikipedia. Superhydrophobic coating. Wikipedia. [Online]. https://en.wikipedia.org/wiki/Superhydrophobic_coating. 4. Uma S, Kevin Y, Corey S. Hydrophilic anti-fog coatings. Google Patents. [Online]. 2015. https://patents.google.com/patent/ EP3119845A1/en. 5. Herbots N, Murphy A, Acharya A, Bennett-Kennett R, Hughes B, Morgan E, Orr A, Watson C, Culbertson R, Culbertson E. Modeling Condensation, Hydro- and Pepto-affinity of Surfaces in Medical Implant Devices and Surgical Lenses: Effect of Blood Proteins. (2013) 6. Nezhat C, Morozov V. A simple solution to lens fogging during robotic and laparoscopic surgery. JSLS. 2008;12(4):431. 7. Knauth A, Weiss M, Dave M, Frotzler A, Haas T. Vergleich von Antibeschlagmethoden in der Endoskopie. Was wirklich hilft [Comparison of antifog methods in endoscopy. What really helps]. Anaesthesist. 2012 Dec;61(12):1036-44. German. doi: 10.1007/s00101012-2116-z. Epub 2012 Dec 13. PMID: 23247535. 8. Elliott D. Kozin, MD, Daniel J. Lee, MD, FACS. Staying safe during endoscopic ear surgery. ent and audiology news. 2, 2016, Vol. 25.

19


FarFarAway

Pisma iz tujine Iza Tušar 4. letnik Università degli Studi di Firenze Firence, Italija

Za svojo Erasmus destinacijo sem si izbrala Italijo, ker naravnost obožujem njihovo hrano in njihov temperament. Predvsem pa sem želela izboljšati svoje gimnazijsko znanje italijanščine, ga dvigniti na višjo raven. Vsakodnevno poslušanje predavanj v italijanščini je daleč najboljši in najhitrejši način učenja jezika. Firence so prelepo mesto, obdano z grički, stara arhitektura stavb pa v meni vzbuja občutek domačnosti. Italija je bila v prvem valu pandemije med najbolj prizadetimi evropskimi državami, zato sem se v tretjem letniku zelo bala, da bo moja izmenjava odpovedana. Toda upanje umre zadnje in zdaj sem tu, vesela in hvaležna. Seveda je vse nekoliko težje, predvsem navezovanje novih stikov (poznam le manjšo skupinico mojih novih kolegov, s katerimi imamo skupaj laboratorijske vaje za analizo zdravil). Vsa predavanja imam prek spleta. Sem tudi edina Erasmus študentka v letniku. Izleti trenutno niso mogoči, saj je prepovedano prehajanje meja regij, že odkar sem februarja prispela na izmenjavo. Kljub temu se imam lepo, udeležujem se čim več online dogodkov, ki jih organizirajo za Erasmus študente (spoznavni in filmski večeri, večeri družabnih iger), več časa sem namenila spoznavanju samih Firenc. Stanovanje si delim s študentko iz Litve in študentom iz Japonske. Všeč mi je, da se mi predavanja skoraj nikoli ne začenjajo pred deveto uro (nisem namreč jutranji tip). Italijanom lahko očitam le to, da so nevarni vozniki (preveč hitri in nestrpni, ne ustavljajo na prehodu za pešce). Presenečena sem bila, koliko ljudi je še vedno na ulicah, tudi po prehodu Toskane iz oranžne v rdeče območje in zaostrovanju ukrepov. Recimo, da se bolj ohlapno držijo ukrepov. Je pa res, da na ulici kot najpogostejše besede slišiš vaccino, tampone positivo/negativo. Res sem vesela, da sem zbrala pogum in se odpravila na izmenjavo, kljub epidemiji. Vem, da bom te izkušnje cenila prav vse življenje.

20


FarFarAway

Lara Meglen 4. letnik KU Leuven Leuven, Belgija

Mislim, da smo se vsi, ki smo se odločili oditi na izmenjavo v časih, ki nas spremljajo, zavedali, da bo naša izkušnja vse prej kot običajna. Kljub vsemu se Erasmus izmenjavi, o kateri sem prej razmišljala že leto in pol, nisem želela odpovedati. Moja prva in edina izbira je bila KU Leuven. Največja motivacija za odločitev je bil izredno kakovosten nabor predmetov za Erasmus študente, ki se v celoti izvaja v angleščini. S programom sem tudi do sedaj zadovoljna. Predvsem sem navdušena nad bolj interaktivnim načinom dela, kot smo ga vajeni na naši fakulteti. Velikokrat pride do tega, da smo kar potisnjeni v nalogo brez posebnih predhodnih informacij, več je tudi predstavitev. Na začetku je bilo to sicer malce zastrašujoče, a sem se potem kar hitro navadila na ta način dela, kar se mi zdi tudi čar teh izmenjav. Drugi razlog za to destinacijo pa je bil, da je Leuven čudovito majhno mestece (spominja me na Ljubljano), ki živi za študente – čeprav zaradi zaprtih lokalov in vseh omejitev tega do sedaj še nisem v popolnosti izkusila. Kljub temu ostaja mnogo aktivnosti, s katerimi si lahko popestrim dneve brez predavanj. Ključni korak je bil najem kolesa za obdobje izmenjave. S kolesom si lahko v Leuvnu praktično povsod v desetih minutah. Ker pa tudi Belgija ni prav velika in ima zelo lepo urejene kolesarske poti, je, preverjeno, tudi z mestnim kolesom mogoče izvesti prav prijeten 40-kilometrski izlet do Atomiuma ali Waterlooja. Kadar pa je bila pot za kolo (in noge) predolga, sem se odločila za pot z vlakom. Bruselj in Brugge sta že obkljukana, čakajo pa me še Antwerp, Gent, obala Severnega morja in še kaj. Kot že omenjeno, je moja izmenjava drugačna, predvsem z vidika okrnjenega spoznavanja ostalih Erasmus študentov, a mi vsekakor ni žal, da sem se odločila zanjo. Prav zato k prijavi spodbujam vse, ki še imate morda kakšne dvome o prijavi. Zagotavljam vam, da si boste s tem odprli pot do nepozabne izkušnje.

21


FarFarAway

Nuša Hameršak 3. letnik Masarykova univerzita - Farmaceutická fakulta Brno, Češka

ERASMUS+ V BRNU SREDI PANDEMIJE Na srečo Češka ni odpovedala izmenjav in sem se lahko udeležila Erasmus+ programa v tem študijskem letu. Zaradi trenutnih razmer je bilo treba pred vstopom v državo izpolniti številne dokumente in narediti PCR-test, po vstopu pa sta bila potrebna 5-dnevna karantena (organizirana z njihove strani v hotelu s štirimi zvezdicami) in ponovno testiranje. Šele nato je bil omogočen vstop v študentski dom. Ker so nam pred začetkom semestra sporočili, da bodo predavanja online in da lahko nekateri semester opravljajo od doma, nisem bila prepričana, koliko tujih študentov dejansko bo na Češkem. Izgleda, da nas je velika večina vseeno potrebovala zamenjavo okolja in družbe, saj je dom bolj poln od pričakovanega. Glede življenja v trenutnem študentskem domu lahko izpostavim številne pozitivne vidike: fakulteta je oddaljena samo 15 minut peš (odlično, ko imam vaje v živo), center Brna je oddaljen 20 minut peš, zelo blizu je postajališče za tramvaj za daljša »potovanja« po mestu, sobo si delim z najboljšo cimro (njene besede) Barbaro s Hrvaške, s katero sva se takoj ujeli, kuhinja je skupna s celim nadstropjem in predstavlja glavni center za druženje znotraj doma. Ta kuhinja je tudi eden od kandidatov za vir moje okužbe s COVID-19, zaradi česar sem morala skupaj s cimro v dvotedensko karanteno na drugo lokacijo, ki so jo imeli pripravljeno že vnaprej. Pred testiranjem sva se dali v samoizolacijo zaradi slabega počutja in da ne bi ogrožali drugih v domu. Torej v karanteni sem bila en mesec od dvomesečnega bivanja na Češkem. Pozitivna stran: pravi čas sem se rešila karantene, saj so začeli opuščati omejitve, kot sta prepovedano prehajanje med regijami in policijska ura, poleg tega se je vreme (končno) otoplilo, kar je odlično za raziskovanje tudi ostalih delov Češke in ne samo Brna, ki pa je sicer čudovito mesto.

22



PREDSTAVITEV ŠS FFA IN ŠOFFA

Predstavitev ŠS FFA in ŠOFFA Uredniški odbor Spatule

ŠS FFA Predsednica - Damijana Roškarič studentski.svet@ffa.uni-lj.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: S1 Laboratorijska biomedicina

Najljubša obštudijska aktivnost na FFA: Zagotovo žuranje na Farma žurih.

Domači kraj: Okolica Brežic

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov? Imam veliko lepih spominov, predvsem iz famoznih »Farma žurov«. Ni boljšega občutka, kot pa z vrečko krompirčka v roki dočakati sončni vzhod na Šubičevi ulici 1. To je teh nekaj trenutkov, ko si popolnoma brez skrbi, kljub temu da imaš čez dve uri precej naporne vaje. V teh koronačasih pa je moj najljubši spomin zagotovo online dogodek »Karantensko minglanje«, na katerem smo študenti FFA znova dokazali, da nas tudi korona ne ustavi pri druženju in zabavi. Kaj bi svetovala študentom, ki zaradi trenutnih koronarazmer niso uspeli okusiti pravega študijskega in obštudijskega duha UL FFA – kje ga lahko začutijo največ, ko bodo razmere to dopuščale? Življenje je polno vzponov in padcev, spremembe so del našega vsakdana. Če smo iskreni, so spremembe edina stalnica v življenju. Priložnosti so na voljo na vsakem vogalu, na posamezniku pa je, da priložnost prepozna in jo zagrabi. Tudi v luči trenutnih koronarazmer je priložnosti za spoznavanje pravega študijskega, predvsem pa obštudijskega duha UL FFA na vsakem vogalu oziroma za vsakim računalniškim ekranom. Seveda se to ne more primerjati z izvedbo v živo, je pa odlična priložnost, da človek ne pade iz forme. Kot sem že prej omenila, so spremembe edina stalnica v našem življenju in tudi tale korona se bo morala vnesti. Ko bodo razmere to dopuščale, pa bomo vse skupaj, tako kot vaje, poskusili v največji meri nadomestiti. Prihajajo boljši časi, samo pogumno naprej. Kako zagotavljaš, da se svetniki redno udeležujejo sej ŠS FFA? Svetniki oziroma predstavniki letnikov so na položaj vsako leto izvoljeni s strani študentov. Udeležba sej ŠS FFA je njihova dolžnost. Moja naloga pa je, da jih na to dolžnost opomnim. Skupaj s tajnikom ŠS FFA imamo vzpostavljen tudi sistem beleženja prisotnosti, zabeleži se tudi, ali je posamezni letnik na seji predstavljal na to pozicijo izvoljen predstavnik ali zgolj njegov

24

namestnik. Na podlagi tega se na koncu leta najbolj »pridne« svetnike nagradi s kakšno fino večerjo, druženjem, majhnim darilom ... Letos so seje ŠS FFA zelo dobro obiskane, zato upam, da bo epidemiološka situacija kmalu dopuščala organizacijo tudi kakšne neuradne seje ŠS FFA v živo. Zidovi fakultete šepetajo, da si precej stroga. Ali to drži? Zidovi fakultete marsikaj šepetajo, pa se večkrat izkaže, da informacije teh šepetov ne držijo. Priznam, v določenih okoliščinah sem stroga, ampak res takrat, ko je to nujno potrebno. Sem namreč oseba, ki pričakuje, da se stvari odvijajo v skladu s pravili in da je rezultat nekega dela takšen, kot si ga na začetku zastavim. Včasih je treba zadevo speljati s trdo roko in biti do študentov strog, ampak ta pristop uporabim zato, ker mi je za študente mar in si želim, da si napake zapomnijo ter jih več ne ponovijo.


PREDSTAVITEV ŠS FFA IN ŠOFFA

Podpredsednica – Marjeta Lipužič marjeta.lipuzic@gmail.com Letnik študija: 3. letnik

Najljubša obštudijska aktivnost na FFA: Uvodni dan za bruce :D

Smer študija: Farmacija Domači kraj: Komenda

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov? Online praznovanje rojstnega dne na »Karantenskem minglanju« študentov FFA aprila 2020. Kaj bi svetovala študentom, ki zaradi trenutnih koronarazmer niso uspeli okusiti pravega študijskega in obštudijskega duha UL FFA – kje ga lahko začutijo največ, ko bodo razmere to dopuščale? Čez dan v prenovljeni študentski sobici, v popoldanskih urah na piknikih in dogodkih, ki jih organizirajo študenti, v večernih pa na številnih žurih, kjer se zmeraj najde kakšen študent ali dva iz UL FFA. ;)

Zidovi FFA pravijo, da si zelo zgovorna. Kako ti to pomaga pri delu podpredsednice? Če verjamete ali ne, sem zadnje čase bolj tiho in dam priložnost ostalim članom ŠS FFA, da izrazijo svoje mnenje. Ko se razvije debata, pa seveda aktivno sodelujem. ;) Slišali smo, da sta tvoji specialiteti banana bread in čokoladni browniji pravi hit. Nam lahko izdaš glavno skrivnost? Peka zadnjo minuto, da prinesem še toplo ;).

Tajnica – Lea Herakovič lea.herakovic@gmail.com Letnik študija: 4. letnik

Najljubša obštudijska aktivnost na FFA: Izogibanje opreznim zidovom FFA.

Smer študija: Farmacija Domači kraj: Mihalovec (kraj se imenuje po lovcu, ki mu je bilo ime Miha, get it?)

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Katera je tvoja prva misel po koncu dolge seje?

Uf, časi dogodkov v živo so tako daleč ... Ne vem, ali mislite na študentske žure ali na kakšne kongrese. Pri prvih je to zagotovo načrtovanje, kako bomo z družbo prišli do Cirkusa po tem, ko smo zamudili zadnjo trolo, pri slednjih pa bi verjetno izpostavila odpiranje goodie bagov.

This could have been an email ... :D Šalo na stran, na dolgih sejah običajno razpravljamo o pomembnih stvareh (kar pa ne pomeni, da se na krajših sejah samo gledamo, haha). Prva misel po dolgi seji je vedno – »lačna.«

Kaj bi svetovala študentom, ki zaradi trenutnih koronarazmer niso uspeli okusiti pravega študijskega in obštudijskega duha UL FFA – kje ga lahko začutijo največ, ko bodo razmere to dopuščale? Na farmacevtskih žurih! No pa tudi v polni knjižnici FFA (in katerikoli drugi knjižnici), ko se bliža izpitno obdobje. :P

25


PREDSTAVITEV ŠS FFA IN ŠOFFA

ŠOFFA Predsednik – Robert Šebenik rsebenik47@gmail.com Letnik študija: absolvent Smer študija: Farmacija

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA?

Domači kraj: Reka, Hrvaška

Breaking bad.

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Pozabiti na vreme in iti žurat. Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želel deliti z nami? Ker sem iz Hrvaške, mi je večji izziv predstavljala slovenščina kot prvi izpit.

Kaj narediš, ko te člani tvoje ekipe ne ubogajo? Za nove člane izberemo ljudi, ki se sami javijo, tako da so načeloma že motivirani za delo. Če pa hočeš sam postati naš član, kontaktiraj nekoga izmed nas.

Podpredsednik – Dejan Temov dejan.temov@gmail.com Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Kumanovo, Makedonija

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Spanje, ker se najlepše spi, ko dežuje. Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želel deliti z nami? Pred tem sem imel povečan krvni pretok (v glavi), povečan pritisk, povečan srčni utrip, obdajali so me neučakanost, napetost, strah,

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA? Friends.

medtem pa občutek tesnobe. Sčasoma je bilo vse lažje. Sicer sem bil precej prepoten, da bi na koncu bil zelo sproščen in dobre volje. Kateri ŠOFFA dogodek najraje pomagaš organizirati? Uživam v organiziranju vseh ŠOFFA dogodkov, ampak najraje organiziram strokovno farmacevtsko ekskurzijo.

Predstavnica interesnega področja športa in turizma – Lara Tepeš lara.tepes@gmail.com Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Rogatec

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Ob takih dnevih rada naredim kakšne raztezne vaje ali jogo. No, ne bomo se lagali, še vseeno imam na take dni najraje toplo posteljo, dobro serijo ali pa kak romantičen film. Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želela deliti z nami? Iskreno povedano, čeprav večina pravi, da se »prvega« nikoli ne pozabi, priznam, da se ga jaz kaj preveč dobro ne spomnim. So pa občutki verjetno bili podobni kot pred vsakim naslednjim izpitom – strah, trema, ne veš, kaj pričakovati. Čeprav z leti in z

26

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA? Grey's Anatomy, definitivno! Vse sezone pa po možnosti ne samo enkrat. vse več odpisanimi izpiti ti občutki malo izzvenijo, ker ugotoviš, da kakorkoli že bo, se na koncu vse uredi, če ne v prvo pa v drugo … Če ne bi bilo trenutne koronakrize, kam bi odpotovala? Nekam na toplo, ob morje, brez dvoma! Prvo najverjetneje na Gran Canario, na obisk k bratu, če bi že bila tam, pa bi skočila še na Tenerife. Če bi bilo možno, pa seveda še na primer Bali, Maldive itd. Kakorkoli, daj me na en otok, pa bom srečna. Morje, sonce ... to je vse, kar potrebujem v življenju.


PREDSTAVITEV ŠS FFA IN ŠOFFA

Predstavnica mednarodnega sodelovanja – Mihaela Hajšek mihaela.hajsek@gmail.com Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Kebelj

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Če sem kje na morju, potem plavanje (je bolj razburljivo + v nevihti so zakon valovi) in opazovanje strel s skal. Če pa govorimo o klasičnih sivih deževnih dneh, pa je spanec vse, kar potrebujem (»aktivnost«, ki te osreči in prihrani denar). Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želela deliti z nami? Seveda, prvega ne pozabiš nikoli. Občutki (kot bi zapela Helena

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA? Hm … vsak ima svoj okus vbistvu. The Good Doctor, ampak nič hudega, če je kdo ne pozna. Blagne): »Kar bo pa bo, življenje vedno prav izbere ...« Katerih mednarodnih aktivnosti se morajo študenti naše fakultete nujno udeležiti? Boljše vprašanje bi bilo, katerih ne. Udeležiti se jih morajo čim več, vsaj enega kongresa, IPSC tabora, Twinneta, SEP prakse, Erasmus+ izmenjave in seveda NUJNO v vseh letih študija VSAJ enkrat STROKOVNE EKSKURZIJE (ni drago, je pa mega fajn)! :)

Predstavnica interesnega področja kulture in založništva – Nuša Križovnik nkrizovnik2@gmail.com Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Kozmetologija

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA?

Domači kraj: Mislinja

La casa de papel.

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Risanje ali branje dobre knjige. Tudi pitje vroče čokolade. Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želela deliti z nami? Pred kolokvijem fizike: »Valjda mam to, sploh ne čutim posledic včerajšnje žurke, saj je samo fizika ...« Po kolokviju fizike: »Kaj je bilo to? Številke ali črke ali pismenke??? Najboljše, da vse skupaj prespim ...« Milo rečeno kolokvija nisem opravila.

Knjiga ali film? Zakaj? Knjiga Otroci polnoči govori o razvoju samostojne Indije skozi oči glavnega junaka, ki je rojen točno ob polnoči, na dan osamosvojitve. Je kritika družbe in razvoja, ki pa je podana prek Salima, ki kar ne more uiti svojim magičnim močem.

Predstavnica področja izobraževanja – Lana Svečko lana.svecko@gmail.com Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Domači kraj: Kotlje (Ravne na Koroškem)

Najljubša aktivnost sredi sivih deževnih dni? Ko se zjutraj zbudim in je zunaj slabo vreme, si vzamem čas, skuham kavo in zraven pripravim zdrav zajtrk. Vse delam počasi, uživam in zraven običajno poslušam kakšen dober podcast. Čez dan se dobim s prijatelji, če pa res slučajno nihče nima časa, se lotim pospravljanja, gledam filme, telovadim ipd. V bistvu jaz očitno potrebujem nasvet, kaj bolj zanimivega naj počnem. Se spomniš svojih občutkov pred in med pisanjem svojega »prvega« (izpita/kolokvija) in bi jih želela deliti z nami?

Katero serijo mora po tvojem poznati vsak študent na FFA? Nujno dr. House!

Takoj po odpisanem izpitu/kolokviju sem samo vesela, da je mimo (sploh v primeru, če mi gre ok), običajno pa še snov, ki smo jo pisali, takoj pozabim. Zabavno dejstvo, o katerem se more izobraziti vsak študent FFA? Najboljše žurke so v parlamentu.

27


NA POGOVORU

Doc. dr. Nejc Horvat, mag. farm. Anamarija Tušar, 5. letnik EM FAR, Eva Simončič, 3. letnik S1 LBM

Družinski človek, ki svojo željo po opravljanju poklica, v katerem bi pomagal ljudem, uresničuje z delom z nami – študenti. Čeprav se sam ne bi opisal kot nekdo, ki izstopa iz množice ljudi, sta naju pritegnili njegova iskrenost in predanost lastnim vrednotam. Po dobljenem nazivu učitelja je lani prevzel koordinatorstvo praktičnega usposabljanja študentov farmacije, njegovo prvo leto v tej vlogi pa ni skoparilo z izzivi, kot si vsi lahko predstavljamo. Na vprašanja o socialni farmaciji in njegovi poti v njej nama je odgovarjal doc. dr. Nejc Horvat, mag. farm. Za začetek nekako neizogibno vprašanje. Zakaj ste se odločili za študij farmacije? Kaj vas je najbolj pritegnilo k temu študiju? Že od osnovne šole naprej so me veselili naravoslovni predmeti. Od teh mi je bila kemija sicer najbolj všeč, vendar sem vseeno iskal študij, ki bi povezal več naravoslovnih predmetov. Ob tem sem upošteval še več vzgibov. Prvi je bil ta, da sem si želel biti v poklicu, v katerem bom pomagal ljudem. Drugi vzgib so bile široke možnosti zaposlitev. Moj tretji vzgib pa je bil, da bi kot velik lokalni patriot študiral v Mariboru. No, dva mi je s študijem farmacije uspelo izpolniti. Zakaj medicina ni prišla v poštev, pa, roko na srce, ne vem. Trenutno ste zaposleni na katedri za socialno farmacijo, na kateri ste tudi delali doktorat. Ste že takoj vedeli, da je to področje najprimernejše za vas? Kaj pa vas je najbolj motiviralo za zaposlitev na Fakulteti za farmacijo? Čeprav so naravoslovni predmeti moja velika ljubezen, sem po duši zmeraj bil malo tudi družboslovec. Zanimajo me vzroki za različna dogajanja in dinamiko v družbi. V socialni farmaciji sem videl način, kako povezati naravoslovnega in družboslovnega Nejca. Socialno farmacijo sem tako spoznal kot izbirni predmet v 3. ali 4. letniku. Kot izbirni predmet seveda še ni bila na takem nivoju, kot je sedaj, ko je obvezni predmet. Poučevali sta jo dr. Frankičeva in dr. Bogatajeva, sodeloval pa je tudi nek zagnan asistent Kos. Predmet mi je bil sicer všeč, vendar še ni bil dokončen razlog, da sem se odločil za to področje. Verjetno je jeziček na tehtnici k socialni farmaciji nagnil sicer nevede in precej mimogrede prof. Srčič, ko je na predavanju iz industrijske farmacije nekoč poudaril, da je socialna farmacija področje, ki je zelo perspektivno in ga čaka ogromen razvoj. In seveda sem želel sodelovati pri nečem, kar ima ogromen potencial v prihodnosti.

28

Tako sem se tudi odločil za magistrsko nalogo na tej katedri. Pisal sem jo precej dolgo, ker sem si po svoji stari navadi zadal preveč dela. Vendar se je zaradi tega pojavila tudi možnost zaposlitve. V tistem času se je namreč oblikovalo praktično usposabljanje in katedra za socialno farmacijo je potrebovala pedagoške delavce, ki bodo to opravljali. Ponudili so mi to mesto in jaz sem ga po premisleku tudi sprejel. Sicer me je dejstvo, da ne bom mogel neposredno pomagati pacientom, nekoliko zaustavljalo, vendar me je po drugi strani zelo veselilo delo s študenti. Kar je bila tudi glavna motivacija, da sem ostal na fakulteti. Doktorirali ste pod mentorstvom prof. Mitje Kosa, s katerim zdaj skupaj delate, zagotovo pa zdaj tudi delate skupaj z drugimi nekdanjimi mentorji. So se med vami odnosi spremenili? Kako ste doživeli ta prehod vlog ob zaposlitvi na fakulteti? Hja, to je zelo zanimiv proces, ko tvoji mentorji, učitelji naenkrat postanejo tvoji sodelavci. Spomnim se, da sem jih na začetku gledal predvsem s strahospoštovanjem. Na prehod k temu, koliko na nekoga gledaš bolj kot na sodelavca, je veliko prispeval predvsem njihov odnos do mene. S tistimi, ki so me že na začetku začeli obravnavati kot sodelavca, mi je veliko prej uspelo vzpostaviti bolj prijateljski, vsakdanji odnos. Pri drugih je to prišlo kasneje, pri nekaterih pa nikoli. Velikokrat se zdi, da povprečen študent ne ve, kako poteka delo socialnega farmacevta. Nam lahko opišete svoj tipični dan in kako izgleda raziskovalno delo v socialni farmaciji. Tukaj lahko odgovorim predvsem, kako izgleda delo nekoga, ki se raziskovalno ukvarja s socialno farmacijo. Za razliko od drugih kateder, kjer delo poteka predvsem v klasičnem laboratoriju, je pri nas v ospredju delo z računalnikom. Vendar tudi pri nas to ne pomeni enoznačnega dela. Različni


NA POGOVORU

raziskovalci na tem področju raziskujemo različne stvari in s tem imamo tudi drugačne metodološke pristope. Sam se na primer precej ukvarjam s kvalitativnimi raziskavami. Tukaj podatke pridobimo s pomočjo intervjujev, fokusnih skupin, delfskih študij, vprašalnikov ipd. Ta del zame pomeni »terensko« delo, ki je tudi velik izziv, ker zmeraj delamo z ljudmi, kar zahteva zelo premišljene pristope. Ni možnosti za »popravo«. Ne moreš na primer 40 bolnikov še enkrat intervjuvati, ker si neko vprašanje slabo zastavil. Po pridobitvi podatkov pa sledita analiza in interpretacija, kar pomeni delo z različno programsko opremo. Vendar je to samo moje področje. Drugi raziskovalci na primer vrtijo baze podatkov, v katerih nato iščejo vzorce in vzroke, spet tretji pregledujejo podatke raziskav ter jih skušajo na nek način združiti in analizirati. Pa je to morda samo 10 % tega, kar raziskovalno delamo na naši katedri. Kaj je trenutno predmet vašega raziskovanja? Je pri vas na prvem mestu raziskovanje ali pedagoško delo? Trenutno se raziskovalno ukvarjam predvsem z dvema področjema. Prvo je zdravstvena pismenost, ki bi jo lahko poenostavljeno definirali kot sposobnost iskanja, razumevanja, ocenjevanja in uporabe zdravstvenih informacij za reševanje zdravstvenih težav. Tukaj delamo na različnih instrumentih za merjenje zdravstvene pismenosti, povezane z zdravili, in e-zdravstvene pismenosti. Predvsem so mi blizu instrumenti, ki zdravstveno pismenost dejansko preverjajo in ne le sprašujejo posameznike, koliko težav imajo na tem ali onem področju. Drugo večje raziskovalno področje so težave, povezane z zdravili, oziroma bolj specifično, klasifikacije teh težav. Ugotavljamo, kakšne so razlike med njimi, zakaj do njih prihaja, ali so rezultati še zmeraj primerljivi, razvili pa smo tudi slovensko klasifikacijo težav, povezanih z zdravili. Tako raziskovalno kot pedagoško delo sta mi blizu. Zelo verjetno se več ukvarjam z raziskovalnim delom, vendar me pedagoško delo bolj veseli. Pa ne toliko priprava kot potem sama izvedba. Rad imam stik s študenti in jih zmeraj spodbujam, da čim več sodelujejo pri predavanjih. Nekaterim sicer to morda ni tako všeč. Prebrali sva, da ste se pri svojem doktoratu ukvarjali z delovanjem lekarniških storitev tako s pacientovega vidika kot z vidika stroke, in ugotovili, da so bolniki precej zadovoljni z lekarniškimi storitvami. Zanima naju, ali ste med svojim raziskovanjem ugotovili tudi, ali je še kaj, kar bi pacienti pričakovali od nas, oziroma ali je morda kaj, kar bi stroka rada ponudila, pa še iščemo načine, kako to doseči? Da, pacienti so precej zadovoljni z lekarniškimi storitvami, vendar je zadovoljstvo zmeraj odvisno od pričakovanj. Slednje pa od ponudbe storitev, ki so jih deležni. Z ustvarjanjem nizkih pričakovanj zlahka dobiš zadovoljne paciente, vendar je vprašanje, ali je to smiselno tudi z vidika njihovega zdravja. V svojem doktorskem delu sem naslavljal ta razkorak med strokovno oceno lekarniških storitev in zadovoljstvom pacientov. Ti so v intervjujih pogosto omenjali

pomanjkanje občutka zasebnosti v lekarni, prav tako bi želeli več slišati o varnostnih vidikih uporabe zdravil. Tudi pri strokovni oceni lekarniških storitev smo ugotovili, da manjkajo predvsem informacije o neželenih učinkih, kontraindikacijah, previdnostnih opozorilih, skratka ponovno o varnostnem vidiku uporabe zdravil. Svoje pedagoško delo opravljate v 1., 3. in 5. letniku programa EMŠ Farmacija in na drugi stopnji programa LBM. Katere so bistvene razlike, ki jih opazite med študenti različnih letnikov in smeri? Se posamezna generacija skozi leto bistveno spremeni? Na začetku mojega delovanja na FFA je bila razlika med študenti farmacije in laboratorijske biomedicine kar vidna. Danes ni več tako. Študenti obeh smeri ste si kar podobni po načinu razmišljanja in vašem delovanju. Oboje pa se seveda spremeni, ko opazujem študente v 1. ali v 5. letniku študija. Študenti odraščate, pri svojih razmišljanjih lahko zaobjamete širšo sliko, imate že svoja interesna področja. Zato so diskusije s študenti v 5. letniku lahko že zelo napredne in prijetne. Po drugi strani je tudi študentom v 1. letniku zanimivo razlagati stvari, ki se nam zdijo že same po sebi umevne ali pa so nam že zelo dobro znane. Zanje je to nekaj novega in dober občutek je biti zraven, ko študenti usvojijo neko novo znanje. Če bi primerjali trenutno generacijo študentov s svojo, kaj bi bila glavna razlika? Ali smo si v resnici bolj podobni, kot si mislimo? Sam morda razliko čutim predvsem v odnosih do profesorjev in asistentov. V moji generaciji smo do večine teh imeli precejšnjo distanco. Danes imamo bolj sproščen odnos, kar mi je osebno sicer bolj všeč, vendar prinese to zraven tudi kakšne študente, ki se jim zdi, da lahko zato od profesorjev in asistentov zahtevajo karkoli, in si dovolijo preveč. Skratka, to sproščenost zlorabljajo. Medsebojne odnose v trenutnih generacijah težko primerjam z našo, ker ne vem, kakšni odnosi vladajo sedaj. Zdi pa se mi, da je sedaj več tekmovalnosti med študenti. Tega koncepta

29


NA POGOVORU

mi sploh nismo poznali. Ostale stvari pa so po večini enake. Še zmeraj redko postavljamo vprašanja, se neradi izpostavljamo in radi »špricamo« kakšna predavanja.

presojajo pomembnost informacij, do katerih imajo dostop, ipd. In znova je to le en majhen delež tega, kar bi lahko delali in delamo v tej situaciji.

Kakšno vlogo ima po vašem socialna farmacija v samem kurikulu. Se vam zdi premalo, preveč ali ravno dovolj zastopana?

Na fakulteti ste koordinator praktičnega usposabljanja farmacevtov. Kako ste se znašli v tej vlogi? Kako ste se soočili s pojavom epidemije in izvajanjem praks med njo? Imate za prihodnost izvajanja praktičnega usposabljanja kakšno vizijo?

Mislim, da vam tukaj nihče ne bi odgovoril, da je njihov predmet preveč zastopan. Socialna farmacija je bila v času mojega študija izbirni predmet, ki ga je poslušalo okoli 5 študentov na leto. Sedaj je to obvezni predmet za celoten letnik, prav tako pa je nastal še kakšen dodaten predmet, na primer raziskovalne metode v socialni farmaciji. Stvari se vsekakor pomikajo v pravo smer. Znanja, ki jih dobite pri predmetu socialna farmacija, se morda v 3. letniku ne zdijo tako pomembna. Ko se študenti 5. letnikov vrnejo s praktičnega usposabljanja v učnih centrih, pa nam pogosto priznajo, da šele sedaj vidijo, čemu so služila vsa tista znanja, ki so jih pridobili pri tem predmetu. Nedopustno se mi na primer zdi, da študent, tik preden postane magister farmacije, ne ve, kako deluje naš zdravstveni sistem. Pogrešam pa še nekatere druge poudarke v kurikulu. Tako imajo tuje fakultete na primer celoletne predmete na področju farmacevtske komunikologije. Pri nas imamo »schnelkurs« v času delavnic praktičnega usposabljanja, kjer pokrivamo sicer nujne stvari, vendar nič več kot to. Med brskanjem sva odkrili, da ste član evropske mreže za farmacevtsko skrb PCNE. Nama lahko poveste kaj več o samem delovanju mreže in vaši vlogi v njej? Moja prva konferenca PCNE je bila leta 2009. Tam sem organizacijo šele spoznaval. Gre za organizacijo, ki združuje mednarodne strokovnjake na področju farmacevtske skrbi. V bistvu so v njej vsi raziskovalci, ki sem jih bral kot avtorje člankov, po katerih sem se zgledoval. Kar malo strašljivo. Ampak odlično za ustvarjanje stikov in mednarodne projekte. S prof. Kosom so naju leta 2014 povabili v upravni odbor. Mandat traja kar 6 let. V upravnem odboru smo se ukvarjali z vodenjem organizacije, predvsem pa z organizacijo vsakoletnih konferenc in simpozijev. Tako smo leta 2017 organizirali zelo uspešno mednarodno delovno konferenco na Bledu. Leta 2020 sva iz upravnega odbora izstopila. V tem času sem postal tudi koordinator delovne skupine na temo težav, povezanih z zdravili. Pomagam tudi pri urejanju spletne strani in komunikaciji na družbenih omrežjih. Tako da sem še zmeraj precej aktiven. Trenutne situacije ne moremo ignorirati. V kakšni vlogi vidite socialne farmacevte v epidemiji koronavirusa? Se vam zdi, da bi lahko imeli večjo vlogo? Imate morda kakšen predlog? Naša naloga v tej pandemiji ni nič drugačna kot sicer – z raziskovanjem vedenj, prepričanj, vzorcev, vzrokov prihajati do spoznanj, ki bodo koristila zdravju prebivalstva. Tako je v tej situaciji zelo zanimivo in koristno raziskovati, na primer, kakšni so vzroki, da se ljudje ne želijo cepiti, kako ljudje razumejo navodila glede vedenja in ukrepov, ki jih prejemajo, kaj najbolje deluje pri komunikaciji takih navodil, kako ljudje

30

Pri praktičnem usposabljanju sem prisoten od samega začetka. Tako sem že kar dobro poznal ustroj in delovanje. V lanskem šolskem letu je prof. Kos po 10 letih odstopil kot koordinator praktičnega usposabljanja, da se je lahko posvetil drugim vlogam. Hkrati sem dobil naziv učitelja in sem prevzel vlogo koordinatorstva. Moram reči, da prvo leto ni skoparilo z izzivi. Jesenski termin je bil še v redu, pri pomladanskem pa smo se srečali z izzivi, s kakršnimi se nismo še nikoli prej. Nove informacije in navodila so prihajali dnevno in ves čas se je bilo treba sproti prilagajati. Občasno je bilo treba sprejeti nekaj težkih odločitev, kot na primer zamik usposabljanja čez poletje. Prepričan sem, da s tem nisem požel velikih simpatij pri študentih, vendar žal ni šlo drugače. Pri tem so mi bili v veliko oporo člani moje katedre, še posebej ga. Babnik Gatej in prof. Kos. Stanje se tudi naslednje šolsko leto ni umirilo in tako smo znova morali iti v individualno prilagajanje datumov, ko so študenti v učnih centrih. Bil sem v stalnih stikih z ljudmi, ki so v učnih centrih odgovorni za praktično usposabljanje. Potrebnega je bilo veliko prepričevanja, dogovarjanja in

včasih že barantanja, da nam je študente uspelo spraviti v učne centre. Tudi način izvedbe vseh delavnic je bilo treba prilagajati online izvedbi. Normalnega leta v vlogi koordinatorja praktičnega usposabljanja tako še sploh nisem doživel. Ko se bo stanje enkrat normaliziralo, pa se bomo lahko usmerili v izboljšave izvedbe. Katere dogodke oziroma mejnike bi izpostavili kot najpomembnejše v vašem življenju? Kakšni so vaši cilji za prihodnost? Pri meni morate vedeti, da sem v prvi vrsti družinski človek in šele potem zaposleni na Fakulteti za farmacijo. Če me vprašate po mejnikih, tako zmeraj najprej pomislim na


NA POGOVORU

je skoraj odneslo s stolov. »Kaj je rekel???« »Sem prav slišal???« Očitno je predavatelj opazil naše osuple obraze, ker je komentiral: »Sodeč po izrazih drugih, verjetno ni tako.« In to je praktično vse, česar se spomnim iz organske kemije. Za zaključek pa še tradicionalen rafal (naj)ljubših. ●Kava ali čaj? Čaj. Morje ali gore? Gore. Knjiga ali film? Najprej prvo, potem drugo. Mesto ali narava? Narava. ●Sladko ali »slano«? Sladko. Brez konkurence. »U izi« ali akcija? Prej »u izi«. Skupaj ali vsak po svoje? Skupaj. Napol prazno ali napol polno? Napol polno. »Nameri, nato ustreli!« ali »Streljaj, nato umerjaj!«? »Nameri, nato ustreli.« Drugega sploh ne delam. svoje družinske mejnike in ne na službene. Od službenih se spomnim samo leta, ko sem doktoriral, pa še to zato, ker je žena mesec pred tem rodila drugega sina. Zame so tako pomembni mejniki leta 2008, 2012 in 2014. Kaj se je pa v teh letih dogajalo, pa lahko sklepate iz zgoraj navedenega. Kdo pa je Nejc Horvat zunaj službe? Moram priznati, da nisem preveč zanimiv človek. Ne delam nič kaj posebej adrenalinskega, ne znam nobenega eksotičnega jezika, ne igram v bendu, ne znam igrati na škotske dude, prav tako ne pletem. Včasih si želim, da bi kosil travo na letališču. Ne me vprašati, zakaj. Zunaj službe je moj čas posvečen predvsem moji družini: nogometu in neskončnim debatam o športu in živalih z mojima fantoma, sprehodom z mojo ženo. Rad sem zunaj v naravi in ne maram mest. Rad spremljam (in kupujem) novosti na področjih tehnologije, še posebej, če so v povezavi z zdravjem. Od domačih živali imam doma akvarij, vendar nisem preveč uspešen akvarist. Vse ribe mi umrejo. Rad potujem, vendar ne v neko eksotiko a la Tajska, Vietnam, Kuba ipd. Rad imam zgodovino in gledanje zgodovinskih dokumentarcev. Zadnjič sem tako ugotovil, da je Stalingrad nekje čisto drugje, kot sem mislil. Skratka, sem čisto povprečen človek. Aja, pa ne maram hinavščine in krivice. In krvavic. Tega res ne maram. Da bi spodbudili tudi naše smejalne mišice k razgibavanju, letos v Spatuli poskušamo uvesti anekdote iz študentskega življenja. Bi nam zaupali kakšno iz časa vaših študentskih dni? Spomin na moja študentska leta že čisto malo peša in sem tako verjetno že cel kup takih anekdot pozabil. Spomnim pa se ene prigode med predavanji iz organske kemije. Tistim, ki nas to področje ni preveč veselilo, so ta predavanja delovala nekoliko uspavalno. Tudi predavatelj je precej pripomogel k temu. Na koncu enega takega predavanja naenkrat eden mojih sošolcev dvigne roko: »Profesor, danes pa imate res odlično predavanje.« Nas, ki smo sedeli v zadnji vrsti,

●»Rana ura, zlata ura!« ali »Noč ima svojo moč!«? Nekoč rana ura, danes bolj noč. ●Biti glasen ali pokazati z dejanji? Pokazati z dejanji. Čeprav sem včasih glasen. Slediti pravilom ali »pravila so postavljena predvsem za to, da se jih krši«? Bolj slediti pravilom. Smiselnim. ●Citat? Orwellov »Vsi smo enaki, ampak nekateri so bolj enaki.« Neverjetno, kolikokrat v življenju ga občutimo.

Pogrešam pa še nekatere druge poudarke v kurikulumu, na primer na področju farmacevtske komunikologije.

31


NA POGOVORU

Azbest – nikoli dokončana zgodba Kristan Bergant, 4. letnik EM FAR

Azbest – material, ki je bil do svoje prepovedi uporabe in proizvodnje leta 1996 zaradi svojih izjemnih kemičnih in fizikalnih lastnosti prav gotovo eden najbolj zaželenih in uporabnih materialov, je imel zgolj eno slabost – izjemno škodljivost za zdravje. Azbest je beseda, ob kateri marsikateri prebivalec srednje Soške doline ne more ostati ravnodušen, saj mu predstavlja sinonim za bolečino, žalost, trpljenje in smrt. Tričetrtstoletna proizvodnja azbestcementnih izdelkov v cementarni v Anhovem je kljub že 25. obletnici ustavitve azbestcementne proizvodnje tej dolini zadala hudo in še dolgo časa nepopravljivo rano, ki je svoje razsežnosti v zadnjem desetletju pravzaprav šele dobro pokazala. V krajih v okolici anhovske tovarne, predvsem v Desklah in Kanalu, skorajda ni človeka, ki se ne bi pobližje srečal z epidemijo azbestnih bolezni – marsikdo je zato izgubil družinskega člana, prijatelja, sodelavca ali soseda. Še danes je med nami veliko oseb, ki trpijo za katero izmed bolezni, ki so posledica izpostavljenosti azbestu, bodisi azbestozi, ali še huje, mezoteliomu, to je raku pljučne mrene. S temi bolniki se pri vsakdanjem delu srečujejo tudi farmacevti. O omenjeni azbestni problematiki in farmacevtski obravnavi teh pacientov sem se pogovarjal z magistro farmacije v eni izmed lokalnih lekarn v Posočju. Delate v lekarni na območju, ki plačuje najvišji davek azbestnih bolezni v Sloveniji. Ali pri svojem vsakdanjem delu redno obravnavate azbestne bolnike in kolikšen delež vseh obiskovalcev lekarne predstavljajo? Natančnega števila teh bolnikov ne poznam, jih je pa vsekakor veliko. Zdravstveno stanje predvsem na področju pljučnih bolezni je skrb vzbujajoče, kar velja vsekakor pripisati posledicam mnogoletne azbestcementne proizvodnje. Pri svojem delu lahko zgolj prepoznam onkološke bolnike po zdravilih, ki jih imajo zabeležene na receptu. Mnogi azbestni bolniki, ki hodijo na terapije na Onkološki inštitut v Ljubljano ali na Kliniko za pljučne bolezni in alergije Golnik, prejmejo kar tam potrebna zdravila, zato ti tako pogosto ne zahajajo v lekarno v domačem kraju po zdravila za protirakavo terapijo. Število azbestnih bolnikov v zadnjih letih še vedno narašča, čeprav mineva že skoraj 25 let od sprejetja Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki in posledično prekinitve proizvodnje azbestcementnih izdelkov v anhovski cementarni. Menite, da smo že dosegli plato na novo odkritih azbestnih bolezni, ali se bo število na novo odkritih obolenj v prihodnjih letih še povečevalo? Kljub nekaterim študijam, da bomo plato na novo odkritih obolenj dosegli nekje med letoma 2019 in 2020, še zdaleč ni tako. Število novoodkritih azbestnih bolezni bo še naprej naraščalo, saj že sedaj (in najverjetneje tudi v prihodnje)

32

zboleva vedno več ljudi, ki v azbestni proizvodnji v anhovski tovarni sploh niso nikoli delali in tako vsaj zavedno niso bili v stiku z azbestom. Tveganje za razvoj azbestoze ima praktično vsak, ki je tukaj v zadnjem stoletju živel ali delal. Kot otroci v šoli smo se igrali po igriščih, ki so bila posuta z azbestom namesto z mivko. Vreče, v katerih je bil shranjen azbest, so delavci nosili domov za shranjevanje krompirja. Takih in podobnih primerov je ogromno in vsi smo bili na tak ali drugačen način v stiku s tem nevarnim materialom. Prav tako je bilo (in je še vedno) okolje preplavljeno z azbestnimi strehami in cevmi, ravno tako je problematično neprimerno odlaganje odsluženih plošč v divja odlagališča v naravi. Soška dolina in tudi druga območja v Sloveniji nikoli niso bila očiščene azbesta in to je zelo žalostno, glede na to da vsi vemo, kako nevarna snov je to. Skrb lahko vzbujata tudi lanska in letošnja sanacija kompleksa odslužene stare cementarne v Anhovem, saj je odstranjevanje objektov, katerih fasade in strehe so bile narejene iz azbestnih plošč in v katerih je potekalo delo z azbestom, potekalo z miniranjem, ob tem pa nihče ne ve, koliko škodljivih delcev je pri tem ušlo v ozračje. S kakšnimi zdravstvenimi težavami se soočajo azbestni bolniki in kako to vpliva na njihovo vsakdanje življenje? Simptomi so vsaj v začetnih fazah bolezni zelo podobni simptomom astme. Najpogostejše zdravstvene težave teh bolnikov so kašelj, oteženo dihanje in pomanjkanje sape.


NA POGOVORU

Bolj kot je bolezen napredovala, hitreje bolnik čuti napor ob manjših obremenitvah, pogostejše je slabo počutje, značilen je bolj ali manj oslabljen imunski sistem in posledično je prisotna večja dovzetnost za razne bolezni in njihov težji potek.

mnenju bila splošno preventivno slikanje dihal za celotno prebivalstvo v območju srednjega Posočja, ki bi omogočilo najhitrejše odkrivanje in ukrepanje v primeru prvih znakov bolezni. Vendar država za vsesplošno preventivno akcijo do sedaj žal še ni imela posluha.

Azbestnih bolezni ni mogoče pozdraviti, v praksi se uporabljajo zgolj terapije, ki lajšajo simptome bolezni. Predvsem pri bolnikih, ki trpijo za eno od napredovanih oblik azbestnih bolezni, med katere spada tudi najhujša neozdravljiva oblika raka pljučne mrene, t.i. mezoteliom, je zelo pomembna terapija lajšanja bolečine, s katero vsaj nekoliko lahko izboljšamo kakovost zadnjih nekaj mesecev življenja. Katera zdravila in/ali medicinski pripomočki se najpogosteje izdajajo v lekarnah?

Velik vpliv na razvoj azbestoze ima tudi kajenje, kajne? Seveda, kajenje je zelo pomemben dejavnik v razvoju tako azbestnih kot pljučnih bolezni nasploh. Oseba ki kadi in je hkrati bila izpostavljena azbestu, ima nekajkrat večjo možnost za razvoj bolezni kot nekadilec. Potrjeno je bilo, da kajenje deluje kot multiplikator, saj hitreje poslabša bolezen ali povzroči njen težji potek.

Tako je, azbestne bolezni so neozdravljive, bolečine, ki z razvojem bolezni postajajo vse bolj intenzivne, pa lajšamo z analgetiki različnih jakosti. V začetnih stadijih zadostuje že jemanje Lekadola® (paracetamol), pri težjih bolnikih pa izdajamo zdravilo Tramal® (tramadol) ali Doreta® (paracetamol in tramadol). Pri najtežjih bolnikih zdravniki predpisujejo narkotike, saj so bolečine že tako hude, da običajni analgetiki ne zadostujejo več. Azbestni bolniki redno uporabljajo tudi enake inhalacijske bronhodilatatorje kot astmatiki. Pri hujših oblikah bolezni, kot je na primer mezoteliom, se poskuša stanje izboljšati z operativnim posegom odstranitve dela uničenih pljuč, ki je žal velikokrat neuspešna ali pa zgolj začasna rešitev. Ali ta zdravila predpiše zdravnik na recept, strošek pa je krit s strani ZZZS-ja? Vsi analgetiki za lajšanje bolečin in narkotiki so predpisani s strani zdravnika in tako kriti iz proračuna zdravstvene zavarovalnice. Zgolj v začetnih fazah, ko zadostujejo najmanjši odmerki analgetikov, na primer Lekadol® 500 mg, je zdravilo plačljivo, saj se izdaja brez recepta. Večji in močnejši odmerki, na primer Lekadol® 1000 mg, pa so dostopni samo na recept. Kot sva že govorila, je azbest zelo nevaren material, katerega zgolj eno vlakno že lahko povzroči neozdravljivo bolezen. Predvsem zaradi neozdravljivosti je še toliko bolj kot običajno pomembna preventiva. Kakšne oblike preventive svetujete vsem, ki so bili izpostavljeni azbestu in (še) nimajo diagnosticirane azbestne bolezni? Najpomembnejša in edina možna rešitev vseh, ki smo bili kadarkoli v stiku z azbestom, je zdravstvena preventiva, ki sestoji iz pogostih zdravstvenih preventivnih pregledov, letnega obiskovanja referenčne ambulante in rentgenskega slikanja dihal, ki je edini dovolj hiter pokazatelj pljučne bolezni in omogoči dovolj hitro ukrepanje v primeru prvih znakov bolezni. Težava je, ker ljudje navadno mnogo prepozno pridejo do specialista pulmologa, ko je bolezen že precej razvita. Na začetku marsikdo zanemarja prve znake bolezni, saj kašelj in oteženo dihanje pripisuje prehladnemu obolenju. Prav tako poleg nič kaj posebnega kašlja bolečina v pljučih na začetku ni prisotna – v pljučih se navadno začuti bolečina, ko je žal že prepozno. Najboljša preventiva bi po mojem

Vsem azbestnim bolnikom se svetuje tudi cepljenje proti gripi in pnevmokoki pljučnici. Zakaj? Cepljenje se svetuje, ker imajo ti bolniki že tako močno oslabljen imunski sistem in so zato že tako bolj dovzetni za razvoj različnih bolezni in infekcij. Cepljenje omogoči bolniku lažje preboleti gripo ali pljučnico, prav tako pa prepreči poslabšanje primarne azbestne bolezni. Kako današnja epidemija koronavirusa vpliva na azbestne bolnike, ki imajo že tako oslabljen imunski sistem? Azbestne bolezni spadajo med kronične bolezni, bolniki pa so, kot sem že omenila, zaradi oslabljenega imunskega sistema bolj dovzetni za razvoj bolezni, prav tako jih te močneje prizadenejo. V času trenutne epidemije sta zanje še bolj pomembna preventiva in izogibanje tveganim stikom.

33


NA POGOVORU

Vendar je epidemija, podobno kot na ostalih področjih v zdravstvu, povzročila zaostanek v preventivnih pregledih in drugih zdravstvenih obravnavah, tako da imamo v tem času farmacevti v lekarnah še pomembnejšo vlogo pri obravnavi teh bolnikov kot prvi in najlažje dosegljivi zdravstveni delavci. Ob prvih znakih, ki nakazujejo bolezen, svetujemo čimprejšnji pregled pri zdravniku, vendar je pri tem treba paziti, da med ljudmi ne »sejemo strahu« in ne ustvarjamo prehitrih zaključkov o morebitni bolezni brez ustrezne obravnave pri zdravniku, ki je odgovoren za postavitev diagnoze. Ali svetujete cepljenje proti novemu koronavirusu tudi obolelim zaradi azbesta kot rizični populacijí? Velja enako kot za cepljenje proti gripi. Kot rizična skupina populacije so uvrščeni v skupino kroničnih bolnikov, ki ima po pravilih prednost pri cepljenju proti novemu koronavirusu, v realnosti pa je sestava prednostnih list za cepljenje odvisna od vsake posamezne ambulante družinske medicine in njihovega različnega tretiranja vprašanja azbestnih bolnikov. Kako pa vi osebno doživljate te zgodbe azbestnih bolnikov, nepotrebne bolezni in smrti, ki bi se jih dalo preprečiti ob pravočasni ukinitvi proizvodnje azbestnih izdelkov in s takojšnjo sanacijo prizadetega okolja? Največja žalost, ki se žal še vedno dogaja, je dejstvo, da ima kapital vseskozi prednost pred dobrobitjo človeka in skupnosti. Že precej zgodaj v prejšnjem stoletju so se v tujini pojavili dokazi o škodljivosti azbesta, a vsa dejstva sta tako podjetje kot državna oblast skrbno prekrivala. Leta 1996 se je prenehala proizvodnja azbestcementnih izdelkov, a ne zaradi človeškega zdravja, ampak ker se je o azbestu vedenje v družbi že tako razširilo, da teh izdelkov ni želel nihče več kupovati. To je žalosten in hkrati tragičen dokaz o tem, kako nepomembna sta človeško zdravje in življenje, če jima nasproti stoji kapital. Tragično je tudi, da do danes še nihče ni odgovarjal za družbeno tragedijo, ne s strani podjetja in ne s strani državnih oblasti, ki so vse to dovolile. Podobna zgodba se ponavlja tudi danes – današnja cementarna v tuji lasti v že tako okoljsko obremenjenem okolju vseskozi povečuje sosežig tako nenevarnih kot nevarnih odpadkov kot goriva za proizvodnjo cementa. Ni skrivnost, da je to zelo dobičkonosna dejavnost, ki se ji podjetje ni pripravljeno tako hitro odpovedati. Vendar od vsega tega dodatnega obremenjevanja okolja lokalna skupnost nima prav dosti, saj se vsi dobički stekajo k lastnikom v Avstrijo in Italijo, pri nas pa ostajajo le bolezni in izpusti iz dimnika cementarne, za katere nihče točno ne ve, iz česa so sestavljeni in kako škodljivi so za naše okolje in zdravje. Vsekakor izpusti, ki nastajajo pri sosežigu, ne vplivajo blagodejno na stanje že zdaj obolelih azbestnih bolnikov, ki bi morali živeti v čim čistejšem okolju. Menite, da sta lokalna in predvsem državna oblast naredili dovolj pri sanaciji prizadetega okolja? Kje so največje pomanjkljivosti? Vsekakor je oblast postorila premalo za zmanjšanje posledic uporabe azbesta. Kot že omenjeno, je okolje še vedno polno azbesta, povsod po Sloveniji se še vedno uporabljajo azbestne vodovodne cevi, nemalokatera hiša je še vedno

34

prekrita z azbestno »salonitko«. Žalostno se mi zdi, da je oblast kljub izvedenemu občinskemu referendumu o sežigu odpadkov v anhovski cementarni leta 2001, na katerem se je lokalno prebivalstvo z veliko večino odločilo proti sežigu, poteptala njihovo željo in čez nekaj let vseeno omogočila podjetju uporabo odpadkov kot goriva. Diskriminatorna se mi zdi tudi uredba, ki omogoča precej večje izpuste cementarnam kot specializiranim sežigalnicam. Lansko poletje se je v Anhovem zgodilo še onesnaženje vodovodne vode z rakotvornim kromom VI iz podjetja, ki proizvaja vlaknocementne plošče – naslednika proizvodnje azbestnih izdelkov. Tudi v tem primeru je oblast popolnoma zatajila, saj za nastalo katastrofo nihče do danes še ni odgovarjal, zadeva pa je nekako potihnila. Pri sprejemanju zakonov, ki omogočajo vse to delovanje, pa tako lokalna kot državna oblast in razne agencije, kot na primer ARSO, ne upoštevajo strokovnega mnenja posameznikov iz zdravstvene in okoljske stroke, ki je nemalokrat tudi diskreditirana. Več kot očitno se oblast obrača v smer koristi kapitala. Pogrešam tudi več finančne pomoči posameznikom pri menjavi azbestnih strešnih kritin, saj za marsikoga njihova odstranitev predstavlja prevelik finančni zalogaj. Za konec: kako vi vidite vlogo farmacevta pri ozaveščanju o nevarnostih in posledicah uporabe azbesta in prizadevanju za ohranjanje zdravega življenjskega in delovnega okolja? Vloga farmacevta je predvsem v svetovanju bolnikom in potencialnim bolnikom s čimprejšnjimi preventivnimi zdravstvenimi pregledi in načini izboljšanja življenjskega sloga, s katerim lahko omilimo ali preprečimo hitrejši razvoj bolezni. Vsekakor pa moramo kot strokovni zdravstveni delavci vseskozi braniti zdravje ljudi in preprečevati nastanek morebitnih bolezni, k čemur sodi posredno tudi skrb za čisto okolje – k temu nas zavezuje naše poslanstvo!

Tveganje za razvoj azbestoze ima praktično vsak, ki je tukaj v zadnjem stoletju živel ali delal.


NOVIČKE

Novičke Uporaba hidrogelov pri zdravljenju rakavih obolenj V terapiji rakavih obolenj se vse pogosteje uporabljajo učinkovine, pridobljene iz bioloških virov, na primer proteini. Težavo pri njihovi uporabi predstavljata hiter razpad teh učinkovin in inaktivacija po aplikaciji, zato vse večji pomen pridobivajo dostavni sistemi, ki bi omogočali učinkovito dostavo in sproščanje učinkovine na tarčnem mestu. Potencial predstavljajo hidrogeli, odzivni na več dražljajev iz okolice (angl. multi-stimuli-responsive degradable hydrogels), kot so temperatura, pH, redukcijski potencial itd. Skupina raziskovalcev pod vodstvom prof. Akihika Kikuchija iz Univerze v Tokiu je s premreženjem polimera poli(etilenglikol)diglicidil eter (PEGDE) in cistamina izdelala na od temperature in pH-ja odvisen hidrogel, ki se odziva na reducirajoče pogoje v mikrookolju tumorja. Hidrogel tako nabrekne pri nizkih temperaturah in se skrči pri telesni temperaturi, zaradi sekundarnih in terciarnih amino skupin pa je njegovo nabrekanje odvisno tudi od pH-vrednosti, kar omogoča vključevanje učinkovine. V reducirajočih pogojih, podobnim tistim v mikrookolju tumorja, zaradi tiolnih skupin nabrekne in razpade na nizkomolekularne oligomere, ki se izločijo iz telesa, učinkovina pa je na voljo na mestu delovanja (slika 1). S pomočjo proteinov, označenih s FITC, so odkrili, da je pri teh hidrogelih možno nadzorovati količino vključene učinkovine s spreminjanjem velikosti por mreže hidrogela. Sama struktura hidrogela in elektrostatske interakcije v mreži pa omogočajo, da učinkovina ostane nespremenjena do same dostave na tarčno mesto, kjer se iz dostavnega sistema v celoti sprosti le pod vplivom reducirajočih pogojev.

Uporaba takšnih hidrogelov bi v prihodnosti omogočala izdelavo personaliziranih dostavnih sistemov, uporabljali pa bi se lahko tudi pri uničevanju tumorskih celic, ki so v tkivu ostale po kirurški odstranitvi tumorja.

Slika 1: Nabrekanje hidrogela pod vplivom različnih dejavnikov.

News medical life sciences. Hydrogels offer new hope VIRI for cancer treatment. https://www.news-medical.net/ news/20210408/Hydrogels-offer-new-hope-for-cancer-treatment.aspx. Dostop 8. 4. 2021. S. Komatsu, M. Tago, T. Asoh, A. Kikuchi: Facile preparation of multi-stimuli-responsive degradable hydrogels for protein loading and release. Journal of Controlled Release, volumen 331. 2021, marec 10. Strani 1-6. Dostop 8. 4. 2021.

Metformin kot potencialna nova učinkovina proti virusu HIV V terapiji proti virusu HIV se trenutno uporabljajo protiretrovirusna zdravila, ki pa niso enako učinkovita pri vseh pacientih. Zaradi vgrajevanja virusnega genoma v človeško DNA je potrebna doživljenjska terapija, ki pa jo omejuje dokaj velika toksičnost omenjenih zdravil. Raziskave kažejo, da HIV spodbudi metabolizem limfocitnih celic T-pomagalk (CD4+). S tem se poveča sposobnost replikacije HIV, zato bi bilo zaviranje metabolizma teh celic potencialna nova tarča v terapiji okužbe s HIV. Metformin je zdravilo prve izbire v terapiji presnovnega sindroma, pogost pa je tudi v terapiji diabetesa tipa 2, saj sam od sebe ne povzroča hipoglikemije. Čeprav njegov mehanizem delovanja še ni v celoti pojasnjen, vemo, da med drugim zavira glukoneogenezo in poveča občutljivost perifernih tkiv na inzulin. Nedavna raziskava medicinske univerze UNC v Severni Karolini je pokazala, da virus HIV prek proteina NLRX1

Nina Grum, 3. letnik EM FAR

Mitja Roglič, 3. letnik EM FAR

poveča oksidativno fosforilacijo v mitohondrijih in tako poveča svojo replikacijo. Ker metformin zavira omenjeni proces, bi se lahko uporabljal kot potencialna učinkovina v terapiji HIV. Z nadaljnjimi in vitro poskusi na človeških celicah CD4+ ter in vivo poskusi na miših, ki so imele človeške celice CD4+, so potrdili, da metformin zavira replikacijo HIV v omenjenih celicah. Hkrati so proučili predhodne kohortne študije pacientov s HIV, ki so jemali protiretrovirusna zdravila, in ugotovili, da so imeli pacienti s pridruženim diabetesom tipa 2 (mnogi od teh so jemali metformin) povprečno 33 % nižje koncentracije virusa v krvi v primerjavi s tistimi brez diabetesa. Metformin bi tako lahko zaviral replikacijo HIV in obnovil obrambno funkcijo celic CD4+. UNC School of medicine.Diabetes Drug May Be A New Weapon Against HIV. Dostopno na: https://news.unchealthcare. org/2021/03/diabetes-drug-may-be-a-new-weapon-against-hiv/ [6. 4. 2021]

VIR

35


NOVIČKE

Semaglutid zmanjša odvečno telesno maščobo pri ljudeh z debelostjo Nova študija je pokazala, da tedensko zdravljenje z agonistom receptorja GLP1, semaglutidom, vodi do zmanjšanja odvečne telesne maščobe in večje mišične mase. Z izboljšanjem telesne sestave se zmanjša tveganje za bolezni srca, sladkorno bolezen in možgansko kap pri ljudeh s prekomerno telesno težo. V študiji je sodelovalo 1961 oseb z indeksom telesne mase (ITM) 27 ali več z vsaj enim zdravstvenim stanjem, povezanim s težo, ali z ITM 30 ali več in brez sladkorne bolezni. Oseba je bila uvrščena v skupino prekomerne telesne teže, če je bil njen ITM 25–29,9, razpon debelosti pa je pri ITM 30 ali več. Udeleženci so si 68 tednov enkrat tedensko injicirali 2,4 mg semaglutida ali placeba. Semaglutid je sintetična različica naravno prisotnega hormona GLP1, ki deluje na center za

Maja Mavri, 5. letnik EM FAR sitost v možganih in črevesju ter ustvari občutek sitosti. Ugotovitve so pokazale, da je zdravljenje s semaglutidom izboljšalo telesno sestavo z zmanjšanjem odvečne telesne maščobe, vključno s trebušno maščobo, in sicer v povprečju približno 15 % v primerjavi z 2,4 % med bolniki s placebom. Več telesne teže, kot je udeleženec izgubil, večje je bilo izboljšanje telesne sestave. Številni pacienti so opazili tudi izboljšanje dejavnikov tveganja za bolezni srca, raven sladkorja v krvi in boljšo kakovost življenja.

https://www.pharmacytimes.com/view/study-semaglutide-reduces-excess-body-fat-in-people-with-obesity. Dostopano 3. 4. 2021

Otroci in mladostniki s sladkorno boleznijo tipa 1 so imeli med zaprtjem zaradi epidemije COVID-19 boljši nadzor nad glukozo Preiskovalci iz Združenega kraljestva so opazili izboljšanje ravni glukoze v krvi pri otrocih in najstnikih s sladkorno boleznijo tipa 1 v prvih 12 tednih zaprtja zaradi COVID-19. Ugotovitve so izpostavile težave, s katerimi se soočajo sladkorni bolniki, kot so prehrana zunaj doma, pritisk šole, socialnega življenja in vrstnikov. Dejstvo, da so otroci in družine lažje obvladali bolezen, ko so bili prisiljeni ostati doma, nam pomaga razumeti, kakšen pritisk čutijo bolniki, ko poskušajo živeti normalno življenje s številnimi aktivnostmi zunaj doma. Študija je vključevala 180 otrok in najstnikov v dveh skupnostih v Združenem kraljestvu. Primerjali so ugotovitve v 12 tednih pred in 12 tednih po zaprtju. V 12 tednih po zaprtju so ugotovili znatno izboljšanje v meritvah glukoze v krvi – povprečni krvni sladkor se je znižal, dolgotrajne meritve krvnega sladkorja so

Nova tehnologija za učinkovito izdelavo monoklonskih protiteles V iskanju čim bolj idealnih zdravil za zdravljenje raka, kardiovaskularnih, avtoimunskih, vnetnih in drugih bolezni velik potencial izkazujejo monoklonska protitelesa. V mnogih pogledih imajo številne prednosti, njihova glavna slabost pa je cena. Za razliko od večine zdravilnih učinkovin pri protitelesih ne gre za sintezne spojine, temveč za naravne proteine, ki jih telo izdeluje, da se ubrani pred različnimi boleznimi. Monoklonska protitelesa so izdelana s pomočjo kloniranja iz starševske bele krvne celice. Spremenjena so lahko do take mere, da se vežejo na specifične tarče, kot so rakave celice, bakterije ali virusi, in povzročijo želeni učinek. Izdelava poteka v dveh glavnih fazah: 'upstream' fazi oziroma produkciji protiteles in 'downstream' fazi oziroma čiščenju izdelanih proteinov. Slednja, ki vključuje kromatografijo

36

VIR

Maja Mavri, 5. letnik EM FAR

padle, meritve pa so pokazale manj spremenljivosti in daljši čas v želenem območju krvnega sladkorja, na katerega so ciljali raziskovalci (3,9–10 mmol/L). Ključno sporočilo je bilo, da je obvladovanje sladkorne bolezni tipa 1 v šoli, družbi in zunajšolskih dejavnostih resnično zahtevno. Otroci s to boleznijo potrebujejo starše, učitelje in druge skrbnike, ki dobro komunicirajo in delujejo timsko, da se preprečijo dolgoročni zdravstveni zapleti, ki so posledica slabega nadzora krvnega sladkorja. Nadaljevanje s pristopi, kot so telefonska posvetovanja in video klici, bi bili lahko koristni tako za družine kot za zdravnike. https://www.pharmacytimes.com/view/children-youth-with-type-1-diabetes-had-better-glucose-control-during-covid-19-lockdown Dostopano 3. 4. 2021

VIR

Anja Dremelj, 4. letnik EM FAR proteina A, je pogosto izjemno draga zaradi uporabe materiala, ki ga potrebujejo pri postopku. Ideja raziskovalcev, da bi to stopnjo nadomestili s cenejšo in učinkovitejšo tehnologijo, je zato ogromnega pomena. Z razvojem inovativne tehnologije membranske kristalizacije je izdelane proteine mogoče izolirati s pomočjo kristalizacije na podlagi posebnega membranskega sistema. Uporabljeni materiali so cenejši, poleg tega pa se poveča tudi učinkovitost procesa, kar je bilo dokazano na laboratorijskem nivoju in predstavlja potencial tudi za proizvodnjo večjih količin monoklonskih protiteles in posledično dostopnejšo obliko zdravljenja. https://www.news-medical.net/news/20201215/Researchers-develop-new-technology-for-efficient-production-of-monoclonal-antibodies.aspx

VIR


PNEUMOSTOP

Pneumostop Žan Vodopivc, koordinator javnih kampanj Pneumostop je javna kampanja študentov Fakultete za farmacijo, katere cilj je ozaveščanje javnosti o pnevmokoknih okužbah, njihovih posledicah in možnostih zaščite pred njimi. Ideja za kampanjo se je razvila iz enega od izzivov na tekmovanju Inkubator inovativnosti 2020, pri katerem je bilo treba zasnovati javno kampanjo, ki bi ozaveščala o cepljenju odraslih kroničnih bolnikov proti pnevmokoknim okužbam. Da bi uresničili ideje, ki so se nam porodile med tekmovanjem, se je iz študentov, ki smo si prej predstavljali nasprotnike, izoblikovala ekipa za organizacijo javne kampanje Pneumostop, ki so se ji kasneje pridružili še drugi zainteresirani študenti. Napisali smo članek na to temo, ki je bil objavljen v nekaterih revijah in na spletnih portalih, v krajši različici pa si ga lahko preberete spodaj. Glavne vsebinske poudarke smo natisnili na zgibanke, ki bodo razposlane

številnim domovom starejših občanov. Priložili smo tudi nagradno križanko za utrjevanje znanja. Prav vsi ste vabljeni k ogledu in delitvam naše Facebook strani, poimenovane Javna kampanja Pneumostop, kjer tedensko objavljamo zanimive prispevke na temo pnevmokoknih okužb. Hkrati naj omenimo, da se kmalu obeta tudi nova nagradna igra.

Obvarujmo se pred pnevmokokno okužbo Lucija Hergouth, Doris Živko, 5. letnik EM FAR

Kaj je pnevmokok? Pnevmokok (Streptococcus pneumoniae) je bakterija, ki je lahko pri zdravih posameznikih del normalne flore zgornjih dihalnih poti. V primeru prisotnosti nekega dejavnika tveganja pa lahko postane razmnoževanje bakterije bolj invazivno, kar se kaže z razvojem različnih bolezni. Pnevmokoki najpogosteje povzročijo vnetje srednjega ušesa in obnosnih votlin, vendar pa lahko okužba rezultira tudi v mnogo nevarnejše bolezni, kot so pnevmokokna pljučnica, sepsa in meningitis, ki se lahko končajo tudi s smrtjo.

Dejavniki tveganja za okužbo Pojavnost pnevmokoknih okužb je največja pri mlajših od 2 let in starejših od 65 let. Glavni dejavniki tveganja za okužbo so oslabljen imunski sistem (npr. zaradi prehodne virusne okužbe dihal pri otrocih in starejših), kronične bolezni (srčno-žilne, pljučne, ledvične in jetrne bolezni) ter kajenje. Prenos bakterije je kapljičen, kar pomeni, da v primeru izpostavljenosti kužnim kapljicam, ki nastanejo pri kihanju, kašljanju ali govorjenju, bakterija lahko vstopi v naše telo.

Veliko tveganje za okužbo predstavljajo prenatrpani prostori, kjer imamo stik z veliko ljudmi na majhni razdalji.

Zdravljenje okužbe Pnevmokokne okužbe se zdravijo z antibiotikom, vendar pa se v zadnjem času kot velik problem izpostavlja pridobljena odpornost bakterij na antibiotike. Zlasti učinkovit način preprečevanja predstavlja cepljenje.

Zaščitimo se s cepljenjem Obstaja okoli 100 različnih vrst oziroma serotipov bakterije, večina od teh pa lahko povzroči razvoj bolezni. Dostopni sta dve vrsti cepiva: polisaharidno (23-valentno) in konjugirano (10- in 13- valentno). Valentnost cepiva nam pove, proti koliko različnim serotipom pnevmokokov nas cepivo ščiti. Obe cepivi preprečujeta okužbo s serotipi, ki najpogosteje povzročajo invazivne oblike bolezni. Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pnevmokokne okužbe VIRI in cepljenje – vprašanja in odgovori. Dostopno na: https:// www.nijz.si/sl/pnevmokokne-okuzbe-in-cepljenje-vprasanja-in-odgovori [7. 2. 2021] Nacionalni inštitut za javno zdravje. Najpogostejša vprašanja in odgovori glede cepljenja proti covidu-19. Dostopno na: Najpogostejša vprašanja in odgovori glede cepljenja proti covidu-19 | www.nijz.si [23. 2. 2021]

37


DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Imeti ali ne imeti kongresa, to je sedaj vprašanje … Ana Krošelj, 2. letnik S2 INF Najverjetneje ste v preteklem letu nekje na družbenih omrežjih ali v prejšnji številki Spatule ujeli kakšno informacijo o 1. ŠSSFD kongresu. No, če se morda kje skriva kdo, ki ne ve, o čem je govora, si v nadaljevanju lahko prebere nekaj utrinkov iz težko pričakovanega, a uspešno izpeljanega 1. ŠSSFD kongresa 2021, ki je potekal od 24. do 27. marca 2021 v spletni izvedbi. Zametki idej o prvem farmacevtsko obarvanem kongresu so se pojavili jeseni 2019. Da, že kar nekaj časa nazaj … Ideje nam niso dale miru, zato smo se kmalu odločili, da jih realiziramo. Oblikovala se je organizacijska ekipa, ki je pridno začela z oblikovanjem in načrtovanjem kongresa, nihče pa si niti v sanjah ni upal pomisliti, da nas bo doletela – no, saj veste kaj – svetovna epidemija. Vseeno pojdimo od začetka. Organizacijski ekipi šestih nadobudnih študentov Fakultete za farmacijo se je na začetku leta 2020 uspelo dobiti na nekaj uvodnih sestankih, da smo se sploh spoznali med seboj in začeli s snovanjem kongresa. Kot pri vsakem projektu smo si tudi pri organiziranju kongresa razdelili naloge. Vodenje je prevzel Nejc Ajlec, ki je imel poleg konstantnega pregleda nad celotnim delom ostalih članov največ stika s sponzorji in vodstvom fakultete. Za kakovosten izobraževalni program, ki je zajemal področja farmacije, laboratorijske biomedicine, kozmetologije in industrijske farmacije, sta poskrbela Domen Ian Morovič in Ana Medic kot vodja sobotnega simpozija. Javna predstavitev in podoba je eno izmed ključnih področij, saj na ljudeh pusti največ vtisa. Grafično oblikovanje je prevzela Mima Pruš, ki pa je prav tako skrbela za pravočasno obveščenost javnosti o vseh informacijah in oblikovala spletno stran. S financami, ki so pri velikih projektih lahko precejšen zalogaj, se je dobro spopadala Damijana Roškarič. Vsekakor pa kongresa ne bi bilo, če zanimanja zanj ne bi pokazali vi, študenti našega faksa. Za registracije na kongres in obveščanje udeležencev sem skrbela Ana Krošelj. Na začetku oblikovanja kongresa je bila naša ekipa večja za še dva člana – Ano Kotevsko, ki je načrtovala družabni program, in Matijo Bajželja, ki je načrtoval logistične zadeve, a jima zaradi prestavitve datuma kongresa žal ni uspelo več sodelovati pri organizaciji. Delo ekipe ni bilo vedno preprosto. Začetno navdušenje nad izvedbo večdnevnega, čisto našega, slovenskega in farmacevtskega kongresa je zagrenil val epidemije, ki je preprečil druženja v živo. Sprejeti smo morali pomembne odločitve, predvsem, ali kongres sploh izpeljati in kdaj oziroma v kolikšnem obsegu. V primeru spletne izvedbe bi namreč najbolj trpel družabni del, ki je na takšnih kongresih eden izmed srčnejših delov dneva, ko se stkejo nova poznanstva, okrepijo stara prijateljstva ter ustvarijo nepozabni in neponovljivi spomini … Čeprav je bila odločitev sprejeta s težkim srcem, nam na koncu ni preostalo

38

drugega, kot da izpeljemo kongres prek spleta ter ohranimo in predamo vsaj kakovosten izobraževalni program. Sedaj, ko ste spoznali, kdo vse je stal za organizacijsko ekipo, se lahko dotaknemo vsebine. Moč personalizirane medicine morda na prvi pogled ne vsebuje farmacevtske note, a je z njo še kako prepletena. Vsi se verjetno zavedamo, da je osebna obravnava pacienta vse bolj zaželena, potrebna in neizbežna. Udeleženci kongresa so v sklopu tridnevnega izobraževalnega programa lahko izbirali med različnimi predavanji in delavnicami, kjer so prisluhnili domačim in tujim predavateljem ter se urili na treningih mehkih in trdih veščin. Upamo, da so jim ponujena predavanja in delavnice odprla nova vprašanja, razširila njihovo znanje in jim bodo tako na osebnem kot poklicnem področju koristila. V okviru izobraževalnega programa smo organizirali priljubljen »career fair« oziroma sejem poklicev, kjer smo k sodelovanju povabili slovenska farmacevtska podjetja, da se nam predstavijo. Tako so imeli udeleženci izjemno priložnost postavljati vprašanja in biti v stiku s potencialnimi delodajalci. Tridnevno izobraževanje je zaobjel sobotni simpozij, kjer se je v nekaj urah zvrstila paleta priznanih, kakovostnih in izobraženih slovenskih, italijanskih in ameriških predavateljev. Glede na to, da se za kongrese vseeno spodobi zaključek v stilu, smo tudi mi poskrbeli za nekoliko drugačen večer. In ker v tem času, v soboto zvečer, tako ali tako nismo mogli ven na žure in druženja s prijatelji, smo pripeljali »žur« v domačo dnevno sobo. S svojim standup programom sta nas zabavala in nasmejala Žan Papič in Gašper Bergant. Dolga je bila pot od ideje do realizacije, soočili smo se z nekaj nepredvidljivimi situacijami, a na koncu nam je uspelo. Upamo, da smo bili uspešni, da smo zadovoljili pričakovanja udeležencev ter jim s prestavljanjem kongresa in obilo informacijami nismo povzročali preveliko preglavic, ampak jim ponudili nekaj novega in spodbudnega za nadaljevanje študija. Konec koncev je naša največja želja in nagrada, da smo z 1. ŠSSFD kongresom spodbudili študente za prihodnje ustvarjanje v sklopu fakultete in postavili dobre temelje za nadaljnje ŠSSFD kongrese.


DOGAJALO SE JE

Uvod v Mednarodni mesec Klemen Bele, Predstavnik za stike z Mednarodno zvezo študentov farmacije Letos sva se predstavnika za stike z EPSA in IPSF odločila, da mednarodne aktivnosti v okviru Društva študentov farmacije Slovenije združiva pod imenom Mednarodni mesec. Trajal je od 18. marca do 25. aprila in zajel naslednje dogodke: Uvod v Mednarodni mesec, EPSA Career Week, Chat with the EPSA Team, EPSA General Assembly, IPSF tekmovanje Zdravila po meri in IPSF Sub Regions Project -Symposium: Building Bridges in Healthcare. Vse skupaj se je začelo 18. marca ob 18.00 z Uvodom v Mednarodni mesec. IPSF in EPSA sta se najprej uradno predstavili, v drugem delu pa so bivši vidni člani iz obeh organizacij predstavili svoje takratno delo, pridobljene izkušnje in njihov pomen pri začenjanju karierne poti. IPSF je predstavil generalni sekretar evropske regije (EuRO) Vedran Raguž. Opisal je strukturo organizacije in orisal glavne funkcije skozi njihove glavne zadolžitve. Omenjene so bile priložnosti, ki jih IPSF ponuja njenim članom (torej našim študentom), vključno z odličnim sodelovanjem z drugimi zdravstvenimi in farmacevtskimi organizacijami po svetu. Ena izmed njih je Mednarodna zveza farmacevtskih proizvajalcev in združenj (IFPMA), kjer je svojo zaposlitev po končanem študiju našel Luka Šrot, predsednik IPSF EuRO v mandatu 2017/18. Luka je navdušil s svojo izpiljeno angleščino in zgodbami iz svojega mandata. Ves čas je poudarjal, da si je treba upati poskusiti in da nikoli ni prezgodaj, niti prepozno. S tem se je IPSF-del predstavitve zaključil.

ni – Evo Shannon Schiffrer (predsednica v mandatu 2018/19), Anjo Šribar in Tilnom Kozoletom. Še vedno dobro uigrana ekipa je EPSO predstavila točno takšno, kot je – sproščena, odprta in z veliko priložnostmi za študente. Kljub odpovedim in prestavitvam glavnih dogodkov (Summer University, Autumn Assembly) jim je uspelo našteti ogromno razlogov, zakaj se mora vsak študent UL FFA preizkusiti v EPSI. Slovenci smo znotraj EPSE še posebej cenjeni, zato velja to zapuščino predhodnikov izkoristiti in nadaljevati z dobrim delom. Sanja Martinović (predstavnica za stike z EPSA) in Klemen Bele (predstavnik za stike z IPSF) upava, da se bo ta dogodek obdržal skozi leta in spodbujava vse študente k aktivnemu sodelovanju v EPSI in IPSF!

EPSA se je predstavila s svojo podpredsednico za notranje zadeve Maevo Olga D'almeida in tremi bivšimi vidnimi čla-

61. EPSA generalna skupščina Sanja Martinović, predstavnica za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije Med 9. in 18. aprilom je v dveh zaporednih vikendih potekala 61. EPSA generalna skupščina. Že spet smo se s študenti iz ostalih evropskih držav sestali prek online platforme. Interese DŠFS oziroma ŠSSFD sta zastopala predsednik društva Nejc Ajlec in predstavnica za stike z EPSA Sanja Martinović. Na Generalni skupščini smo sprejemali poročila članov aktualne EPSA ekipe, potekale pa so tudi volitve za EPSA ekipo 2021/22. Za pozicijo Social Media Coordinator je bila izvoljena članica DŠFS Lejla Pašić. Iskrene čestitke!

trud. Poleg tega pa so bili Grki izbrani za gostitelje 18. EPSA jesenske skupščine, ki bo potekala novembra 2022 v Atenah. Juhej! Ste vedeli, da ima Grčija v povprečju več kot 250 sončnih dni na leto? :) Vsi že močno upamo, da se bomo ob naslednji skupščini lahko skupaj družili na kakšnem EPSA dogodku v živo. Do takrat pa uživajte v lepši polovici leta in veliko sreče na izpitih!

Med pomembnejšimi novostmi, ki so bile sprejete, sta tudi uvedba nove funkcije Advocacy Platform Coordinator in ukinitev dolgoletnega projekta IMP (Individual Mobility Project), saj ni prinašal dovolj koristi glede na vanj vloženi

39


DOGAJALO SE JE

Kampanja študentov laboratorijske biomedicine: Boj laboratorija z dopingom Špela Lavrič, vodja projektov študentov laboratorijske biomedicine Študenti laboratorijske biomedicine smo v tednu 5. 4.–11. 4. 2021 izvedli javno kampanjo z naslovom Boj laboratorija z dopingom. V kampanji smo se osredotočili predvsem na klasične in novejše metode določanja dopinga v bioloških vzorcih ter na težave pri detekciji in določanju novih prepovedanih substanc na trgu. Izpostavili smo hormone, ki se najpogosteje uporabljajo za namene dopinga, in osvetlili problematiko določanja endogenih substanc. Nekaj besed smo namenili tudi genskemu dopingu. Gre za novo vrsto dopinga, ki se v športu (uradno) še ne uporablja, v prihodnosti pa bo verjetno treba več pozornosti nameniti tudi dogajanju na tem področju. Kampanja je zaradi trenutnih okoliščin potekala prek spleta, in sicer na družabnem omrežju Facebook. Vsak dan smo pripravili zanimive in poučne objave, namenjene informiranju in izobraževanju širše javnosti. Za zaključek kampanje smo pripravili tudi nagradni kviz, kjer so sodelujoči preverili svoje znanje o dopingu in se potegovali za privlačno nagrado.

V sklopu kampanje smo na to temo pripravili tudi zanimiv članek, ki ga najdete na spletni strani Društva študentov farmacije Slovenije.

Obnovitvena delavnica prve pomoči Žan Vodopivc, koordinator javnih kampanj 8. marca 2021 so inštruktorji iz projekta Za življenje! Ljubljana, ki deluje v okviru Društva študentov medicine Slovenije, izvedli online obnovitveno delavnico prve pomoči študente Fakultete za farmacijo. Na delavnici smo obnovili najpomembnejše elemente prve pomoči: temeljne postopke oživljanja (TPO) in uporabo defibrilatorja (AED), položaj za nezavestnega, ukrepe ob zapori dihalne poti s tujkom in oskrbo krvavitev ter drugih pogostih poškodb. Najprej se je izvedlo krajše predavanje, kjer se je študente seznanilo s teoretično vsebino prve pomoči, nato pa se jih je razdelilo v manjše skupine, kjer so pridobljeno znanje preizkusili tudi v praksi. Tako so se na delavnici TPO in AED študentom na lutkah prikazali pristop k poškodovancu, pravilno izvajanje stiskov prsnega koša in vpihov ter uporaba

Vodja projekta Za Življenje! Ljubljana Katja Vöröš: »Potrudili smo se, da smo kljub online izvedbi udeležence na praktičnih delavnicah karseda vključili, zato smo jih razvrstili v manjše skupine. Verjamemo, da moramo kljub trenutni epidemiološki situaciji poskrbeti za obnavljanje znanja prve pomoči, kajti nesreča nikoli ne počiva, zato moramo biti pripravljeni v kritičnih situacijah pravilno odreagirati. To pa je veliko lažje, če

40

defibrilatorja. Na delavnici položajev so bili prikazani namestitev v položaj za nezavestnega, pravilni položaj pri poškodbi trebuha in prsnega koša ter ustrezna prva pomoč pri zadušitvah odraslih in otrok. Marsikateri udeleženci so prikazano tudi preizkusili na svojih »prostovoljcih«. Prav tako so bili študenti povabljeni, da si pripravijo povoje, da so nato skupaj z inštruktorji trenirali pravilno oskrbo ran.

imamo za seboj znanje, ki ga lahko udejanjimo v praksi. Z delavnico smo želeli študentom predvsem pokazati, da je kakršenkoli strah pred pomočjo odveč in da bodo, če se bodo znašli v okoliščinah, kjer bo potrebna njihova pomoč, pristopili brez strahu. Prepričani smo, da nam je to v veliki meri tudi uspelo, saj se je delavnice udeležilo več kot 70 študentov farmacije, in sodeč po rezultatih ankete, so bili z njo zelo zadovoljni.«


DOGAJALO SE JE

Predavanje o sobnih rastlinah in izdelavi potaknjencev Ajda Stepišnik, koordinatorica humanitarne skupine Ker smo v zadnjem letu veliko več doma, kot bi bili sicer, nas je mnogo ugotovilo, da nam v domovih manjka narave, in tako se nas je kar dosti navdušilo nad zbiranjem sobnih rastlin. Ker smo mnenja, da bi vsak moral imeti doma nekaj zelenja, smo se odločili, da pozitivne strani sobnih rastlin predstavimo vsem, ki z njimi niso najbolj seznanjeni. S humanitarno skupino smo zato 6. aprila organizirali predavanje o sobnih rastlinah in izdelavi potaknjencev. Na predavanje smo povabili Miho Leitingerja, ki ustvarja rastlinske terarije za svojo spletno trgovino Tropicarium, ter je velik ljubitelj rastlin in živali. Na predavanju nam je predstavil različne skupine rastlin, kako najbolje skrbeti zanje in kako se jih razmnožuje. Vse nas je navdušil s svojim znanjem, saj je znal odgovoriti na še tako zahtevna vprašanja, ki so sledila po koncu predstavitve. Predavanje bi moral v maju dopolniti še spomladanski bazar Izmenjava potaknjencev, a za zdaj njegova usoda še ni znana. Upamo, da si bomo lahko tam

vse na novo zrasle potaknjence tudi izmenjali in prodali ter z izkupičkom nekomu polepšali vsakdan.

LinkedIn delavnica Mojca Gojčič, generalna sekretarka DŠFS in ŠSSFD Delavnico LinkedIn smo organizirali skupaj s kariernimi centri Univerze v Ljubljani, saj smo po pogovoru s kolegi na FFA ugotovili, da si nas želi veliko ustvariti LinkedIn profil, vendar ne vemo, kako naj se tega lotimo, da ne bo ta na koncu le sameval brez kakršnihkoli objav in povezav. Delavnica je pritegnila veliko študentov, potekala pa je 17. marca prek spletne platforme Zoom. Kot se spodobi, smo začeli z osnovami LinkedIna – vrste profilov, kako si ustvariti svojega, na kak način se predstaviti ipd. Na primeru dobrih

in slabih praks smo se naučili, kdaj in kaj (ne)objavljati na profilu. Prav tako je predavateljica Tina Kozic Kolšek z nami delila nasvete in skrivnosti algoritmov, ki nam lahko pomagajo pri pridobivanju več ogledov, všečkov, predvsem pa nam lahko pomagajo, da ravno mi ujamemo pozornost potencialnega prihodnjega delodajalca. Verjamem, da nas je večina odšla s te delavnice z eno izmed naslednjih misli: a) Na LinkedInu moram postati bolj aktiven. b) Zadnji čas, da si ustvarim LinkedIn.

Kapsula priložnosti Alja Urbanček, vodja Kapsule priložnosti Kapsula priložnosti je karierno usmerjen projekt, ki ga društvo organizira vsaka tri leta. Z izbranimi gosti poskušamo praktično predstaviti različne poklicne možnosti s področij farmacije, kozmetologije in laboratorijske biomedicine. Poleg številnih gostov se v okviru projekta odvijajo tudi treningi mehkih veščin, ki so jih vodili tri trenerke študentke naše fakultete in en študent iz BEST-a. Prek treningov smo se spoznali z različnimi mehkimi veščinami, ki nam bodo prišle še posebej prav na trgu dela. V manjših skupinah smo se spoznali z učinkovito komunikacijo, mreženjem in prvim stikom z delodajalcem, medosebno komunikacijo ter javnim nastopanjem in nebesedno komunikacijo.

V sklopu kariernih možnosti za kozmetologinje smo gostili diplomirano kozmetologinjo Evo Dernulovec iz slovenskega podjetja Kinezika, ki nam je predstavila področje embalaže kozmetičnih izdelkov in strategije izdelovanja kozmetičnih formulacij za zunanje partnerje, t. i. white labeling. Magistra farmacije Darja Gornjak Korošec nam je približala področje samostojnega podjetništva in izzivov, s katerimi se srečuje pri izdelovanju certificirane ekološke kozmetike. Sledila je še predstavitev slovenskega podjetja Aikon, ki kreira hipoalergene, visokoučinkovite in profesionalne kozmetične izdelke ter dermadiagnostiko za kozmetične salone. Na koncu smo prisluhnili še kozmetologinji Nataši Simonič, produktni vodji v podjetju The body shop v Londonu.

41


DOGAJALO SE JE

V sklopi kariernih možnosti za farmacevte smo k projektu povabili direktorja podjetja VIVIT pharma Andreja Pučnika. Predstavil nam je alternativne možnosti farmacevtskega poklica pri njih, od lekarniške dejavnosti, spremljanja regulative do naprednih informacijskih rešitev za industrijo. Pridružila sem nam je tudi predstavnica iz veletrgovine Kemofarmacija, ki je predstavila uvoz, skladiščenje in distribucijo ter zagotavljanje nemotene preskrbe bolnišnic in lekarn z zdravili. Možnosti zaposlitve na področju inovativnih prehranskih dopolnil so nam predstavili in ponudili v podjetju Valens iz Šenčurja. Zanimivo novejše področje naprednih informacijskih sistemov v Sandozu pa nam je predstavil Roka Milošiča, tudi nekdanji član društva. V tretjem tednu Kapsule priložnosti se nam je pridružila specializantka klinične biokemije Helena Poniž in predstavila možnosti, ki jih ponuja delo na področju laboratorijske biomedicine. Skupaj s Klemnom Marinčičem iz Kariernih centrov Univerze v Ljubljani smo uspešno izpeljali pripravljalno delavnico s

praktičnimi nasveti za naslednje »hitre zmenke« s podjetji farmacevtske industrije. Zmenkov so se udeležili kadrovniki iz Medisa, Krke, Valensa in Leka. Mesec smo zaključili z izkušnjami alumnov farmacije iz tujine. Martina Ambrož je delila svojo izkušnjo doktorskega študija v Groningen in življenja na Nizozemskem. Boštjan Čeh, tudi nekdanji vodja Kapsule priložnosti, nas je popeljal od Portugalske prek Danske in Slovenije do Velike Britanije. Začel je z Erasmus izmenjavo, nadaljeval z IMP prakso v okviru EPSE ter se uspešno zaposlil na področju vodenja strateških projektov in timov v globalnih farmacevtskih podjetjih. Maja na Kapsulo priložnosti prihajajo direktor in predstavniki različnih sektorjev Javne agencije za zdravila Republike Slovenije. Spoznali bomo regulativo zdravil v humani medicini, zdravila naravnega izvora, tradicionalna zdravila in homeopatska zdravila ter področje ocenjevanja kakovosti. Spomladanski del Kapsule pa bomo zaključili s predstavitvijo doktorskega študija in izkušnjami doktorskih študentov.

42


ŠPORT

Šport Janko Stankić, 1. letnik S2 LBM

Anja Mandeljc: nastop na svetovnem prvenstvu v smučarskem teku in 2. mesto na državnem prvenstvu V nemškem Oberstdorfu je od 24. februarja do 7. marca potekalo svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Za Anjo Mandeljc, ki nastopa za TSK Triglav Kranj in slovensko izbrano vrsto, je bil to prvi nastop na članskem svetovnem prvenstvu. 2. marca je v teku na 10 kilometrov v prosti tehniki med 88 finalistkami zasedla 47. mesto. „Moram reči, da je bila tekma zelo naporna. Razmere so bile zelo zahtevne, bilo je kar vroče, tudi proga je zelo težka. Dala sem vse od sebe. Rezultat je kar v redu, lahko bi bil malo boljši. Za prvič je kar v redu. Zagotovo je to spodbuda za naprej. Zdaj vidim, kam spadam in koliko še lahko napredujem. Upam, da gre od tu samo še gor,“ je po nastopu povedala za RTV SLO. Istega meseca, 20. marca, je nastopila še na državnem prvenstvu v Nordijskem centru Planica. V teku na 15 kilometrov v kategoriji članic je zaostala le za Anamarijo Lampič.

Maja Zajc v irski nogometni ligi Vratarka Maja Zajc je po osvojitvi naslova državnih prvakinj v litovski ligi s klubom Gintra Universitetas iz Šiaulaija prestopila k irskemu klubu Galway WFC. Letošnjo ligo je ekipa začela 27. marca na domačem igrišču z izenačenjem 3 : 3 na tekmi proti ekipi Cork City, nato pa so 3. aprila, prav tako doma, z rezultatom 3 : 1 ugnale ekipo Bohemians, s čimer so se po drugem krogu s petega mesta dvignile na drugo. Na tretji tekmi so 17. aprila v gosteh dosegle poraz proti ekipi UCD Waves, nakar so se na lestvici spustile na četrto mesto. Svoje vtise o dosedanjih nastopih je Maja Zajc opisala tako: „Prvenstva nismo začeli po naših željah. Sezono smo otvorili z remijem, zmago in porazom, želimo pa si veliko več kot to. Cilji so visoki, posledično pa tudi pričakovanja, tako od ekipe kot od posameznic samih. Od vsake igralke posebej se pričakuje, da treninge oddela na najvišjem možnem nivoju in to nato prenese v tekmo. Vse ekipe v prvenstvu so močne in znajo kaznovati vsako napako, zato prostora za spodrsljaje ni. Sicer je prvenstvo še dolgo, čaka nas še veliko tekem, ampak menim, da smo dovolj močna ekipa, da lahko posežemo po najvišjih mestih na koncu sezone.“

43


ŠPORT

Organizacija športne vzgoje na UL FFA v času pandemije COVID-19 pred. Dušan Videmšek, prof. šp. vzg. Na UL FFA smo bili med prvimi fakultetami UL, ki smo začeli upoštevati vsa navodila in priporočila NIJZ za preprečitev širjenja virusa COVID-19. Pri predmetu športna vzgoja smo vsebine športne vadbe prilagodili vladnim ukrepom. Organizirane vadbe v športnih dvoranah, telovadnicah, bazenih in fitnesih smo odpovedali ter uvedli individualne aktivnosti v domačem kraju, doma in v naravi. Študentke in študenti, zaposleni na UL FFA, so sproti dobivali navodila in vsebine vadb v času pandemije (treningi doma in v naravi, pomen športnih vadb v času samoizolacije, pravila in navodila za izvajanje vadb, nasveti glede uravnotežene prehrane, tedenska motivacijska pisma). Športna vzgoja se je iz športnih dvoran preselila v naravo. Vse dejavnosti v naravi (pohodništvo, planinski izleti, funkcionalna vadba) so se izvajale v skladu z navodili vlade ter v skrbi za zdravje in varnost udeležencev.

Z zaprtjem občinskih meja smo organizirano vadbo prekinili in nadaljevali z online vadbami (aerobika in joga preko Zooma, vodena vadba prek spletnih aplikacij, izvajanje treningov doma in v naravi). Študentke in študenti UL FFA so v času pandemije ob vodenih online vadbah izvajali različne športne dejavnosti (pohodništvo, planinske izlete, kolesarjenje, rolkanje, plezanje, tenis, jogo, aerobiko, plavanje, izrazne plese, funkcionalno vadbo, namizni tenis, badminton itd.). Športna dejavnost naših študentov se ni zmanjšala, kar dokazuje tudi število udeleženih študentk in študentov pri športni vzgoji. Zaposleni ter študentke in študenti na UL FFA se zavedamo koristi ukvarjanja s športno dejavnostjo, uravnotežene prehrane in zdravega življenjskega sloga nasploh. Motivacije nam ne primanjkuje, v tem trenutku nam manjka predvsem socialna komponenta oziroma druženje, kar študenti najbolj pogrešajo.

MEDIS OGLAS A5

44

1

15

> 30

100+

350

vodilno neodvisno podjetje za trženje inovativnih zdravil

držav srednje in vzhodne Evrope

let skrbimo za zdravje ljudi

inovativnih zdravil

odličnih sodelavcev

www.medis.com

HRM@medis.com

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, 1000 Ljubljana

210519

MEDISOVCI SMO EKIPA. PRIDRUŽI SE!


RAZVEDRILO

Marec – mesec za dušo ŠOFFA

Mesec marec je mesec kulture, ki že 19 let poteka pod okriljem Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, zato smo za študente pripravili projekt Mesec za dušo, katerega tematika so bile misli in ideje vsakega posameznika. Želeli smo zbuditi notranjega otroka in omogočiti umetniško izražanje, vse skupaj pa preplesti z drogo po izbiri študentov – kavo. Zmagovalke natečaja so bile: Urška Janžič, Manca Jenko, Maja Cvetanoska in Jovana Rakićević, ki so poleg z vrečko presenečenja bile nagrajene še z objavo v Spatuli.

Urška Janžič

Manca Jenko

45


RAZVEDRILO

Maja Cvetanovska

Desio si se. Nisi nešto što razumem Ili što bih mogla da naučim Nevešta sam Ne razumem se u ljubav Ni u osećanja Koja su usmrena ka tebi Volim da volim Da grlim i ljubim Da pružam pažnju Poklone i ljubav Ali sa tobom je sve Drugačije Komplikovanije Povlačim se i ne mogu biti Ono što sam inače Plašim se da ćeš me povrediti Da ću te izgubiti Odgovaram ti suvoparno Beznačajno Pa i glupo Ali to nisam ja Ja volim da pričam Volim da pevam I da crtam I bojim I da čitam knjige I da idem u prirodu I samo sedim na jednoj klupici I razmišljam O životu Zvezdama Ljubavi Porodici Budućnosti Prošlosti

46

O tebi I sebi O nama O Bogu Ljudima Svetu uopšte Zašto ne mogu biti sve to i pred tobom Plašim se da ti se to neće svideti Da ćeš i tu videti moju nezrelost Pored tih godina Koje su odraz moje mladosti Plašim se da ti kažem da volim ruže Da volim cveće I datume I da to sve beležim u jednom albumu Plašim se da ti kažem da volim da čitam Mešu Selimovića,Ivu Andrića i Miku Antića Plašim se da ti kažem da volim da slušam Dina Merlina i da me svaka njegova pesma podseti na tebe Plašim se da ti kažem da volim patetiku Da često čitam citate o ljubavi Pokušavajući da dokučim da li te volim Plašim se da ti kažem da ne volim samoću Niti mržnju,ni svađu,ni ljubomoru Plašim se neuspeha Plašim se da ćeš otići Da se nećeš vratiti I da se nećeš pozdraviti sa mnom Plašim se tebe I sebe I ljubavi.

Jovana Rakićevič


RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

VODORAVNO 1: beljakovinsko stradanje 5: protirakava učinkovina, ki stabilizira mikrotubule 7: razgradni produkt hema 8: serija, količina materiala, ki gre v napravo ob enem polnjenju 11: prekurzor dopamina 14: sterilizacija z nasičeno vročo paro pri povišanem tlaku 16: skupki molekul površinsko aktivnih snovi 17: Valeriana officinalis 18: bazične spojine s heterocikličnim dušikom, ki učinkujejo zlasti na živčni sistem 19: enota za ekvivalentno dozo prejetega ionizirajočega sevanja 20: citotoksična učinkovina, najpogosteje izolirana iz krompirja 21: znižan pH zunajcelične tekočine 22: kvocient dobljene količine produkta s pričakovano

NAVPIČNO 2: lastnost cepiva, ki pove, proti koliko serotipom bakterij ščiti 3: nadzorovana celična smrt 4: geni, ki narekajo odziv organizma na zdravilo 6: učinkovine za zniževanje povišane telesne temperature 9: sprememba merjene veličine, ki je odraz prisotnosti analita 10: reverzibilna fizikalna nestabilnost, nastajanje skupkov 12: povzetek glavnih značilnosti zdravila 13: derivati arahidonske kisline 15: tekoča disperzija dveh nemešajočih se tekočin

Označena polja postavi v vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 1. 9. 2021. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen po 1. 10. 2021.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD kratka majica in DD rokovnik

3. nagrada: 3X DD rokovnik in kemični svinčnik

47


RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 2/5

Stopnja težavnosti: 4/5

48


Revolucije zahtevajo strast.

M-SI-00000051(v2.0)

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

Informacija pripravljena: november 2020. DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

49


SPONZORJI

50


Lek d. d.

Naša skupna strast. Prebojne inovacije. Ekipe naših znanstvenikov in strokovnjakov uvajajo pionirske pristope v razvoj in proizvodnjo zdravil za dostopno zdravljenje. Novartis je vodilni ponudnik zdravil v Sloveniji, kjer delujejo Lek, Novartis Pharma Services in Sandoz. Z vrhunskimi odkritji in odličnimi proizvodnimi procesi nam vsak dan uspeva, da so bolnikom doma in po vsem svetu na voljo najnovejša inovativna in zahtevna generična zdravila.

Smo Novartis. Soustvarjamo medicino.

Lek farmacevtska družba d. d., Verovškova ulica 57, 1526 Ljubljana, Slovenija, www.lek.si

Dr. Tina Trdan Lušin, vodja oddelka Analitika v Razvojnem centru Slovenija


Soustvarjamo prihodnost. V sodelovanju z različnimi deležniki, organizacijami bolnikov, zdravstvenimi delavci, odgovornimi organi in vlado sooblikujemo zdravstveni sistem. Prizadevamo si za opolnomočenje bolnikov in zadovoljevanje njihovih potreb ter jim s skupnimi močmi pomagamo neobremenjeno ustvarjati, živeti in uživati svoje življenje.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.