Spatula 84

SPATULA Š T. 8 4

F E B RUA R 2021

UVOD V UMETNO INTELIGENCO ZA FARMACEVTE

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

NA POGOVORU: Klinični inštitut za klinično kemijo in biokemijo

SEP PRAKSA

www.dsfs.si/spatula

1. ŠŠSFD KONGRES

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula FEBRUAR 2021 | Št. 84 Naklada: 750 izvodov

Glavna urednica: Eva Simončič spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Tilen Čuš, Nina Grum, Tilen Huzjak, Manca Jernejc, Mitja Roglič, Eva Simončič, Anamarija Tušar

Ustvarjalke in ustvarjalci: Julija Artiček Jovan, Valentina Balantič, Lara Borošak, Anja Dremelj, Ines Durić, Dea Gal, Anita Golob, Tanja Gošnjak, Mihaela Hajšek, Brina Jakopič, Urška Janžič, Nuša Japelj, Manca Jenko, Manca Jernejc, Maša Klarič, Zala Kobentar, Vita Kotar, Klemen Kreft mag. farm., Tamara Picaboo Kuster, Nadine Lah, Špela Lavrič, Marjeta Lipužič, mag. Klemen Marinčič, Sanja Martinovič, Špela Marzidovšek, Urban Matè, Tjaša Možek, Mima Pruš, Žiga Rebernik, Ana Ribič, Damijana Roškarič, Natalija Sebanc, Rok Šikonja MSc ETH in Data Science, Anika Smolič, Ajda Stepišnik, Jan Števančec, Tina Studen, Anja Tršek, Špela Vidmar, Jaka Vrevc Žlajpah, asist. Anže Zidar mag. farm.

Recenzenta: doc. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm., prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno svetovanje, Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

Oblikovanje:

Kazalo 3

Uvodnik

4

Iz stroke CRISPR CAS: sistem pridobljene imunosti prokariontov in orodje za genski inženiring 7 Iztiskanje talin v farmacevtski industriji 4

11 AI kotiček 11 Uvod v umetno inteligenco za farmacevte 14 Pregled literature s pomočjo umetne inteligence

15 Kozmetološki kotiček 15 Stabilnost kozmetičnih izdelkov

18 LBM kotiček 18 Dejavniki tveganja in povzročitelji razvoja atopijskega dermatitisa 19 Laboratorijska diagnostika v pediatriji, strokovno srečanje SZKKLM

20 Industrijski kotiček 20 “Otroci niso le pomanjšani odrasli”: kritičen pogled na zdravila za otroke

23 FarFarAway 28 Predstavitev DŠFS 37 Na pogovoru 37 Intervju s Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in biokemijo

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

39 Novičke

Tisk:

40 Dogajalo se je

PARTNER GRAF ZELENA TISKARNA D. O. O. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

48 1. ŠSSFD kongres 49 Kolumna 49 Izlet po domačem kraju

50 Ali veš?!

52 Razvedrilo

Uvodnik Karantenska hibernacija Konec izpitnega obdobja mi je vedno predstavljal zaključek nekega obdobja. Običajno sem ga proslavila z menjavo fascikla za zapiske, s pospravljanjem sobe in seveda s kakšnim dobrim žurom. Letos ga proslavljam z izdajo svoje prve Spatule. V letu, zaznamovanem z epidemijo, zaključka pravzaprav ne občutim. Zadnjih nekaj mesecev se mi vsi dnevi zlivajo skupaj v eno dolgo, skoraj brezciljno obdobje. Že od konca oktobra, ko se je v državi praktično vse zaprlo, imam občutek, da je moje življenje nekdo dal na pavzo, jaz pa samo čakam, da spet lahko pritisnem »play«. Kot da se je cel svet ustavil in se v zadnjih nekaj mesecih prav nič ni zgodilo.

A pravzaprav, če dobro pogledam na pretekle mesece, bi težko rekla, da moji občutki izhajajo iz realnosti. Med ustvarjanjem Spatule sem spoznala, da študenti Fakultete za farmacijo ostajamo aktivni ne glede na okoliščine.

Ob začetku osnovanja te številke me je bilo najbolj strah, ali bom sploh pridobila dovolj piscev ali bo na koncu to prva Spatula, ki bo vsebovala le nekaj mojih prispevkov. Izkazalo se je, da so bili moji strahovi čisto neutemeljeni, ker se na našem faksu vedno najde kdo, ki z veseljem kaj napiše.

Naslednja skrb je bila rubrika »Dogajalo se je« – kako naj sploh obstaja, če pa se že celo leto skoraj nič ni zgodilo.

Po podrobnejšem raziskovanju, pogovorih z ostalimi v Društvu študentov farmacije Slovenije in pregledu vseh spletnih medijev, ki jih ima društvo, sem bila pomirjena.

Kljub omejenosti na »online« izvedbo in občasno prisotni splošni apatiji se program skorajda ni okrnil. Še naprej smo se dodatno izobraževali, raziskovali in spoznavali ter družili

med seboj. Na koncu se je izkazalo, da je najtežje napisati dober uvodnik.

Morda je nenavadno, da v številki, ki izide po obdobju, najbolj zaznamovanim z novim koronavirusom, ta v njej sploh ni omenjen. Številko sem zasnovala kot neke vrste pobeg iz realnosti, ker mislim, da ga vsi potrebujemo.

Kot možnost prebiranja o temah, na katere bi v poplavi informacij o COVID-19 lahko tudi čisto pozabili. V času, ko dnevno poslušamo o virusu, cepljenju, številu okuženih in hospitaliziranih, trenutnih in novih ukrepih za zajezitev širjenja epidemije, ta Spatula predstavlja izhod iz te enoličnosti. »Online« ali v živo, za računalniki ali v laboratorijih, pomembno je, da ne zaspimo. Raziskujmo in se izobražujmo, (p)ostanimo kreativni ter izkoristimo leto pred nami.

Uživajte v branju, vsaj toliko, kolikor smo mi uživali v ustvarjanju.

Prijetno branje in prodorno razmišljanje!

Eva Simončič, glavna urednica Spatule

3

IZ STROKE

CRISPR-CAS: sistem pridobljene imunosti prokariontov in orodje za genski inženiring Avtorica: Tanja Gošnjak, 3. letnik S1 LBM I Recenzentka: doc. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm.

Pri bakterijah gruče enakomerno prekinjenih kratkih palindromnih ponovitev (CRISPR) skupaj s CRISPR-povezanimi proteini (Cas) predstavljajo pridobljeno imunost proti bakteriofagom in drugim tujim genetskim elementom. Z odkritjem RNA-vodenega sistema CRISPR-Cas9 je ta postal enostavna in učinkovita metoda za gensko inženirstvo. Razvoj te tehnologije je znanstvenikom omogočil spreminjanje zaporedij DNA v številnih celicah in organizmih. Danes se tehnologija CRISPR-Cas9 pogosto uporablja v biotehnologiji kot učinkovit mehanizem za spreminjanje, uravnavanje in označevanje genskih lokusov.

Sistem pridobljene imunosti prokariontov

Streptococcus pyogenes je najbolj poznan in tudi najbolj razširjen Cas9 v genskem inženiringu (1, 4).

Eno izmed pomembnejših odkritij v mikrobiologiji zadnjih desetletij je bilo odkritje zaporedja CRISPR (angl. clustered regularly interspaced palindromic repeats) v genomu bakterije Escherichia coli in kasneje še pri številnih drugih bakterijah in arhejah. CRISPR je izmenično sestavljen iz kratkih ponavljajočih se zaporedij z vmesnimi razmičniki konstantne dolžine, pri čemer so razmičniki nekodirajoča zaporedja med posameznimi geni. Ugotovljeno je bilo, da mnoge sekvence razmičnikov na lokusih CRISPR izvirajo iz plazmidov in virusov, ki so v preteklosti okužili bakterijsko celico, ter da Cas (angl. CRISPR-associated) geni kodirajo proteine z nukleaznimi domenami. To je dokaz, da je CRISPR-Cas sistem pridobljene imunosti prokariontov, ki hrani spomin na pretekle okužbe in ob ponovnem stiku s povzročiteljem aktivira nukleaze, ki cepijo specifična mesta (razmičnike) v nukleotidnem zaporedju napadalca in ga s tem uničijo (1, 2, 3).

Delovanje sistema CRISPR-Cas9

Pridobljen imunski odziv poteka v treh fazah: (i) insercija kratkih nekodirajočih DNA-sekvenc bakteriofagov in plazmidov v lokuse CRISPR, (ii) transkripcija CRISPR RNA (crRNA) in (iii) cepljenje tujega zaporedja nukleinskih kislin, ki je komplementarno crRNA, s Cas proteini (slika 1). Veriga crRNA je dolga 20 nukleotidov (1).

Obstajata dva razreda CRISPR-Cas sistemov (1 in 2), le pri razredu 2 pa je potreben samo en protein z nukleazno domeno, ki s pomočjo RNA prepozna in cepi določeno zaporedje. Razred 1 se nadalje deli na tipe I, III in IV, razred 2 pa na II, V in VI. Tip II ima encim Cas9. Cas9 iz bakterije

4

Osnova CRISPR-Cas obrambe je sekvenčno-specifično uničevanje tujega genskega zapisa. Za cepljenje in tudi vstavljanje zapisa v CRISPR pa je potrebno še kratko zaporedje PAM (angl. protospacer adjacent motif) na tuji DNA. To zaporedje leži nekaj nukleotidov pred tarčnim zapisom bakteriofaga in je ključno za aktivacijo proteina Cas. Zaradi odsotnosti tega zaporedja na lokusu CRISPR ne pride do cepitve lastne DNA prokariontov (1, 2).

Protein Cas9 je RNA-vodena DNA-endonukleaza, prisotna pri sistemu CRISPR-Cas tipa II. Cas9 vsebuje domeni HNH, ki cepi DNA-verigo, komplementarno crRNA, in RuvC, ki cepi nasprotno stran verige. Za uspešno cepitev zaporedja je potreben vezan dupleks crRNA in tracrRNA na Cas9.

TracrRNA (angl. trans-activating crRNA) je kratka veriga RNA, komplementarna ponavljajočim se regijam na crRNA, in je trans-kodirana nekaj nukleotidov višje od regije CRISPR (1, 2).

Pri genskem inženiringu se namesto dupleksa (tracrRNA:crRNA) uporablja spojena različica tracrRNA in crRNA, to je sgRNA (angl. single guide RNA), pri čemer sta ohranjeni pomembni lastnosti: 20 nukleotidov dolgo zaporedje na 5' koncu, ki je komplementarno tarčni DNA, in dvoverižna struktura na 3' koncu, ki se veže na Cas9. Na ta način je tako mogoče protein Cas9 preusmeriti proti skoraj kateremukoli zanimivemu cilju, ki je v neposredni bližini zaporedja PAM, s spreminjanjem 20 nukleotidov vodilnega zaporedja znotraj sgRNA (1, 2).

IZ STROKE

Za prepoznavo tarčne DNA s Cas9 sta potrebni komplementarnost s crRNA in prepoznava zaporedja PAM. Zaporedje PAM mora biti prisotno v bližini tarčnega dela. Mutacije v tem zaporedju preprečujejo specifično usmerjeno cepljenje vezi z endonukleazo Cas9. Vsak ortolog Cas9 prepoznava svoje zaporedje PAM, npr. S. pyogenes Cas9 prepoznava zaporedje PAM 5'-NGG-3', pri čemer je N lahko katerakoli baza DNA. Protein Cas9 najprej poišče zaporedje PAM, šele nato sledi preverjanje komplementarnosti sgRNA s tarčno DNA. Interakcije med PAM in Cas9 povzročijo destabilizacijo dvoverižne DNA, kar olajša napad sgRNA za preverjanje komplementarnosti.

V primeru komplementarnosti RNA-voden Cas9 prekine verigo 3-bazne pare pred zaporedjem PAM. Pri cepljenju običajno nastanejo topi konci (5, 6, 7).

CRISPR-Cas izkorišča popravljalne mehanizme za spreminjanje genoma Spreminjanje genoma temelji na lastnih celično-posredovanih popravljalnih mehanizmih DNA. Sprožijo se ob prelomih obeh verig DNA, te pa lahko povzročimo z endonukleazo Cas9.

Prelomi dvojne vijačnice se večinoma popravljajo na enega od dveh načinov: popravljanje s homologno rekombinacijo ali z združevanjem nehomolognih koncev DNA. V primeru odsotnosti matrične DNA pride ob prelomu dvojne vijačnice do združevanja nehomolognih koncev. Ti se neposredno povežejo nazaj, kar običajno povzroči manjše delecije ali insercije na mestu preloma. Posledica tega so lahko motnje v delovanju genov (oziroma deaktivacija gena) zaradi premika bralnega okvirja. Ta mehanizem je prisoten v vseh delečih in nedelečih se celicah. Drug mehanizem popravila je popravljanje s homologno rekombinacijo. Pri tem je za popravilo potrebna prisotnost homologne regije DNA, ki služi kot model za popravilo preloma s homologno rekombinacijo.

Ta omogoča osnovo za natančno gensko modifikacijo, kot je dodajanje genov, brisanje ali njihova korekcija. Za razliko od združevanja nehomolognih koncev pa je mehanizem popravljanja s homologno rekombinacijo prisoten le v delečih se celicah (5, 7).

Prednosti in slabosti CRISPR-Cas

Slika 1: Faze pridobljenega imunskega sistema pri prokariontih. Prirejeno po sliki Illustration Streptococcus’ natural immune system, Johan Jarnestad/The Royal Swedish Academy of Sciences.

preverjanje predvidenih mest ciljanja sgRNA in doseganje časovne in prostorske regulacije genov. Na ta način se zmanjša možnost izventarčnega cepljenja vezi, ki bi povzročale neželene mutacije (6, 7, 8).

Alternativne oblike CRISPR-Cas Natančnost spreminjanja genoma še vedno ostaja izziv, saj temelji predvsem na popravljalnih mehanizmih celic.

Alternativni pristop je spojen Cas efektor, ki ima le eno delujočo nukleazno domeno, z urejevalniki baz, s katerimi spreminjamo nukleotide v dvoverižni DNA brez prelomov obeh verig. Druga možnost je mutacija obeh nukleaznih domen Cas9. Tako dobimo katalitsko nedelujoč Cas9 (dCas9), ki ob vezavi spremeni potek transkripcije, DNA pa ostane nespremenjena. Protein dCas9 je mogoče spojiti s transkripcijskimi aktivatorji ali represorji za uravnavanje transkripcije. Na dCas9 vezano fluorescenčno barvilo pa se je izkazalo za uporabno pri opazovanju kromosomov v živih celicah (slika 2) (8).

»Ugotovljeno je bilo, da mnoge sekvence razmičnikov na CRISPR lokusih izvirajo iz plazmidov in virusov, ki so v preteklosti okužili bakterijsko celico...«

S spreminjanjem vodilne RNA-sekvence znotraj crRNA je CRISPR-Cas9 enostaven dvokomponentni sistem, ki ga lahko programiramo na katerokoli tarčno zaporedje DNA in ustvarimo zelo specifično umeščene prelome dvojne verige s topimi konci. Sistem je enostaven in učinkovit za gensko spreminjanje različnih tipov celic.

Najpomembnejša zahteva je prisotnost zaporedja PAM v bližini tarčnega zaporedja, kar pri S. pyogenes Cas9 ne predstavlja dodatnih omejitev, saj je potrebno zaporedje PAM v človeškem genomu prisotno v povprečju na vsakih 8–12 baznih parov. Pojavlja se druga težava – izventarčno cepljenje vezi, zato se uporabljajo robustne metode za

Uporaba sistema CRISPR-Cas Uporaba sistema CRISPR-Cas je v bliskovitem razvoju.

Raziskave kažejo na možne uporabe pri spreminjanju genov, genski terapiji, regulaciji transkripcije, ustvarjanju modelov različnih bolezni, uporabi v diagnostiki in tudi na številnih drugih področjih. Natančno spreminjanje genoma ima velik

5

IZ STROKE

potencial pri zdravljenju bolezni, ki imajo svoj izvor v genskem zapisu. To bi dosegli s popravljanjem mutacij, na primer s spreminjanjem hematopoetskih matičnih celic za zdravljenje anemij srpastih celic in β-talasemije. Cas9 je bil uporabljen za inaktivacijo okvarjenih genov pri nevroloških boleznih, kot je Huntingtonova bolezen. Znanstveniki so Cas9 uporabili za eliminacijo celotnega kromosoma pri anevploidiji človeških matičnih celic, inaktivacijo endogenih retrovirusov pri prašičih in ustvarili T-celice, ki bi jih lahko uporabili v imunoterapiji raka. Uspešno je bila popravljena dominantna mutacija pri miših v genu Crygc, odgovornem za katarakto. Z uporabo CRISPR-Cas9 so raziskovalci uspeli popraviti lokus CFTR s homologno rekombinacijo na gojenih intestinalnih matičnih celicah pacientov s cistično fibrozo. Kljub številnim uspehom pa je pred klinično uporabo še dolga pot, predvsem zaradi številnih etičnih vprašanj glede spreminjanja genoma (1, 3, 8).

Najbližje uvedbi v klinično uporabo je uporaba CRISPRCas pri zdravljenju rakavih obolenj, saj so tu s CRISPR-Cas uvedene spremembe genoma zgolj na nivoju somatskih celic in se zato ne prenašajo na potomce, zaradi česar je taka genska terapija manj etično sporna kot tista, ki vključuje spreminjanje genoma zarodnih celic. Februarja 2020 je bila uspešno zaključena prva faza kliničnega testiranja uporabe CRISPR-Cas za zdravljenje raka pri človeku. V klinični študiji, v kateri so sodelovali trije rakavi bolniki, je bilo ugotovljeno, da je tovrstna terapija pri ljudeh razmeroma varna (9). Po drugi strani pa se je spreminjanje humanih zarodkov na Kitajskem z uporabo CRISPR-Cas izkazalo za neučinkovito in nevarno, predvsem pa neetično početje. Prav zaradi omenjenega incidenta je mednarodna skupina znanstvenikov uvedla moratorij na spreminjanje genoma človeških zarodnih celic in zarodkov.

Zaključek Imunski sistem prokariontov CRISPR-Cas in njegova prilagoditev za uporabo v biotehnologiji in medicini je nedvomno eno izmed najpomembnejših odkritij v sodobni znanosti, za katero sta znanstvenici Jennifer Doudna in

Slika 2: Prikaz alternativnih oblik proteina Cas9 in njegove možnosti uporabe. Prirejeno po (8).

Emmanuelle Charpentier lani oktobra prejeli Nobelovo nagrado za kemijo (5). Zaradi svoje učinkovitosti in preprostosti je odlično orodje za spreminjanje in vizualizacijo genoma, kar omogoča številne nadaljnje raziskave. Področje biotehnologije, ki temelji na proteinu Cas9, se hitro razvija.

Potekajo številne klinične študije, ki usmerjajo uporabo sistema CRISPR-Cas9 za spreminjanje somatskih celic pri pacientih. Svoje potenciale kaže v zdravljenju različnih genskih bolezni, vendar pa bo pred dejansko razširjeno uporabo v klinični praksi potrebnega še veliko dela in razrešitev številnih etičnih dilem.

1. Doudna JA, Charpentier E. The new frontier of genome engineering with CRISPR-Cas9. Science. 2014; 346(6213): 1258096.

VIRI

2. Hille F, Richter H, Wong SP, Bratovič M, Ressel S, Charpentier E. The Biology of CRISPR-Cas: Backward and Forward. Cell. 2018; 172(6): 1239.

3. Zhang F, Wen Y, Guo X. CRISPR/Cas9 for genome editing: progress, implications and challenges. Human Molecular Genetics.

2014; 23(1): 40.

4. Wright AV, Nuñez JK, Doudna JA. Biology and Applications of CRISPR Systems: Harnessing Nature’s Toolbox for Genome Engineering. Cell. 2016; 164(1-2): 29.

5. Advanced information. NobelPrize.org. Nobel Media AB 2020. 16 Nov 2020. <https://www.nobelprize.org/prizes/chemistry/2020/advanced-information/> 6. Jiang F, Doudna JA. CRISPR–Cas9 Structures and Mechanisms. Annu. Rev. Biophys. 2017; 46(1): 505.

7. Ran FA, Hsu PD, Wright J, Agarwala V, Scott DA, Zhang F. Genome engineering using the CRISPR-Cas9 system. Nat Protocols.

2013; 8(11): 2281.

8. Knott GJ, Doudna JA. CRISPR-Cas guides the future of genetic engineering. Science. 2018; 361(6405): 866.

9. Stadtmauer EA et al. CRISPR-engineered T cells in patients with refractory cancer. Science. 2020; 367(6481): 976.

6

IZ STROKE

Iztiskanje talin v farmacevtski industriji Avtorica: Anja Tršek, 2. letnik EM FAR I Recenzent: prof. dr. Odon Planinšek, mag. farm.

Najpomembnejše lastnosti vsakega zdravila so varnost, kakovost in učinkovitost. Kakovost zagotavljamo z natančno nadzorovanimi proizvodnimi procesi, med katere spada tudi iztiskanje talin. Iztiskanje talin sestoji iz potiskanja in iztiskanja polimerne taline skozi ustrezno orodje ter njenega strjevanja v zahtevano obliko. Ta sodobni kontinuirani tehnološki proces omogoča izdelavo trdnih disperzij z izboljšano biološko uporabnostjo zdravilnih učinkovin, zato njegova uporaba v farmacevtski industriji vztrajno narašča.

Trdne disperzije Večina novih zdravilnih učinkovin (ZU) spada v BCS razred II, kar pomeni, da so dobro permeabilne, a slabo topne. Raztapljanje ZU v telesu je poleg njene permeabilnosti najpomembnejši parameter, ki vpliva na biološko uporabnost, zato formulacija tovrstnih spojin danes predstavlja enega največjih izzivov farmacevtske industrije (1–3). Učinkovita metoda za izboljšanje topnosti je izdelava trdnih disperzij. Trdna disperzija (TD) je sistem, v katerem je ena ali več ZU dispergiranih v inertni pomožni snovi (3). Glede na pogoje izdelave in lastnosti komponent lahko nastane več različnih struktur. ZU se v disperziji najpogosteje nahaja v amorfni obliki, zato govorimo o amorfnih TD. Amorfne ZU imajo zaradi neurejenosti visoko notranjo energijo in so termodinamsko nestabilne. Stabilnost vrednotimo s temperaturo steklastega prehoda (Tg). Pod Tg je gibanje molekul ZU omejeno, nad njo pa dovolj veliko, da lahko pride do kristalizacije v stabilnejšo, to je kristalno obliko. Nestabilnost vodi v hitrejše raztapljanje ZU iz amorfnega sistema, saj ne potrebujemo dodatne energije za porušitev strukture kristalne rešetke. Poleg tega k boljši topnosti ZU pripomorejo majhna velikost delcev, velika specifična površina in dobro močenje (4). Obstajata dva osnovna principa izdelave TD: metode, pri katerih ZU raztopimo v ustreznem topilu, ki ga nato odparimo, in metode, ki temeljijo na taljenju. Med slednje spada tudi iztiskanje talin.

homogene sestave in konstantnega preseka, na primer plastičnih cevi (2, 5). V farmacevtski industriji se pojavil leta 1971, njegova najbolj razširjena aplikacija pa je proizvodnja TD (2, 3, 6). V letu 2020 je tovrsten aparat dobila tudi Katedra za farmacevtsko tehnologijo na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani.

Najbolj uveljavljena aplikacija iztiskanja talin v farmacevtski industriji je proizvodnja trdnih disperzij z namenom izboljšanja biološke uporabnosti ZU.

Postopek iztiskanja talin Iztiskanje talin (angl. Hot-Melt Extrusion) je uveljavljen postopek predelave umetnih mas. Prve aplikacije na tem področju segajo v leto 1930. Ta proces še danes uporabljamo predvsem v industriji plastike za izdelavo predmetov

Napravo za iztiskanje talin imenujemo vijačni ekstrudor.

Ekstrudor omogoča dovajanje, taljenje, mešanje in transport snovi vzdolž cevi (slika 1). Sestavljajo ga naslednji deli: pogonska enota, ki skrbi za ogrevanje cilindra, vrtenje vijakov in nadzor procesnih parametrov; polnilni lijak, skozi katerega dovajamo material; termostatiran cilinder z grelnimi in hladilnimi elementi ter enim ali več vijaki, ki izvajajo taljenje, mešanje in homogeniziranje; matrica, ki določa končno obliko in velikost iztiskanca. Sistemu so lahko dodane tudi enote za nadaljnje procesiranje iztiskanca in njegovo analizo (1–3).

V področju lijaka poteka polnjenje ekstrudorja s praškasto zmesjo ZU in pomožnih snovi (PS). Temu koraku sledi mešanje, drobljenje, homogenizacija, gnetenje in taljenje zmesi pri nadzorovani temperaturi in tlaku. Večina toplote, potrebne za taljenje, nastane zaradi trenja, preostanek pa dovedemo s segrevanjem plašča cevi (3, 7). Vzdolž cevi tlak postopoma narašča, kar zagotavlja učinkovito mešanje.

Zaprt sistem omejuje dostop vlage in kisika, zaradi česar je

7

IZ STROKE

zmanjšana nevarnost neželene razgradnje ZU in/ali PS. Tok zmesi se v končnem delu cilindra umiri in omogoči zmerno hitrost potiskanja zmesi skozi matrico (2, 3, 7). Iz ekstrudorja pride homogen iztiskanec cilindrične oblike, ki ga navadno ohladimo na sobno temperaturo (1–3). Obstaja več možnosti za nadaljnje procesiranje. Iztiskanec lahko nasekamo na želene dimenzije in tako pripravimo tablete. Lahko ga peletiziramo ali zmeljemo in te produkte nato tabletiramo ali polnimo v kapsule. V procesu tabletiranja je z uporabo ustreznih PS mogoče pripraviti produkte s takojšnjim ali prirejenim sproščanjem. Izdelati je mogoče tudi filme, s pomočjo vbrizgovanja pa vsadke in različne transdermalne farmacevtske oblike (4, 6–8).

katere izmed komponent (6). Dejavniki, ki so prav tako povezani s temperaturo, so tlak ter način in hitrost ohlajanja (1, 3, 8). Ekstrudor navadno vsebuje enega ali dva vijaka. V primeru dvovijačnega ekstrudorja se lahko vijaka rotirata v isto ali nasprotno smer, lahko se prekrivata ali ne (1, 3).

Njuna konfiguracija se vzdolž osi spreminja (4). V farmaciji najpogosteje uporabljamo dvovijačne ekstrudorje, kjer se vijaka prekrivata in vrtita v nasprotno smer. Takšni aparati imajo dobro sposobnost dispergiranja ZU ter mešanja in homogenizacije zmesi, prav tako pa imajo kratek čas zadrževanja (do 2 minut), kar je ugodno z vidika stabilnosti komponent (2, 3). Kadar želimo amorfizacijo ZU, mora biti hitrost vijakov hitra, da dosežemo velike strižne napetosti pri krajšem času zadrževanja zmesi v aparatu (2).

Materiali Pomožne snovi

Slika 1: Shema vijačnega ekstrudorja in možnosti izdelave različnih FO (prirejeno po 9).

Slika 2: Približen model vijačnega ekstrudorja na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani (10).

Procesni dejavniki Procesni dejavniki diktirajo vrsto nastale TD in druge lastnosti iztiskanca, zato je treba proces ustrezno uravnati in nadzirati.

Med najpomembnejše parametre spadajo hitrost dovajanja materiala, čas zadrževanja, temperatura, hitrost vijakov ter metoda in hitrost ohlajanja (1–3). Potek taljenja in mehčanja je v veliki meri odvisen od temperature, ki jo je mogoče nadzirati, to je med 30 °C in 250 °C (3, 11). Temperatura mora biti nad Tg polimera in nad temperaturo tališča (Tm) ZU, ne sme pa povzročiti razpada

8

Ključni del TD je nosilni sistem, v katerega je vgrajena ZU. Nosilec je običajno polimer, lahko pa tudi vosek z nizko temperaturo tališča. Polimer mora imeti take lastnosti, da ga je mogoče obdelovati pri dovolj nizki temperaturi in da se ob izhodu iz ekstrudorja strdi. Njegova glavna naloga je stabilizacija ZU – ima vlogo ogrodja za ZU, prav tako pa uravnava njeno sproščanje. Vzrok stabilizacije so različne interakcije med ZU in polimernim nosilcem ter prepletene polimerne verige, ki omejijo gibanje molekul ZU (1, 3, 4). Pogosti nosilci so karnauba vosek, polivinilpirolidon, polietilen glikol, polivinil alkohol, koruzni škrob in različni derivati celuloze. Izbira polimera za posamezno ZU je specifična, pomembno pa je tudi razmerje med komponentama (1, 3, 6). V formulacijo so pogosto vključena tudi mehčala.

To so spojine, ki znižajo Tg in viskoznost taline, s tem pa izboljšajo lastnosti polimera in omogočijo vodenje procesa pri nižji temperaturi (7, 12). Kadar izhodna zmes komponent ni dovolj pretočna, lahko dodamo drsila, pri sistemih, ki kažejo oksidativne lastnosti, pa je upravičeno dodajanje antioksidantov. Če hočemo dodatno vplivati na hitrost sproščanja ZU iz disperzije, lahko uporabimo PS, ki dodatno uravnavajo hitrost raztapljanja FO (1).

ZU Lastnosti ZU pogosto omejujejo formulacijo in možnosti procesiranja (1). Iztiskanje talin je primerno za učinkovine, ki

Sodobnejši pristopi opisujejo sklopitev iztiskanja talin z drugimi tehnikami, na primer s 3D-tiskanjem, in so namenjeni predvsem ciljani dostavi ZU ter proizvodnji personaliziranih FO (9, 19).

IZ STROKE

nimajo previsokih tališč – večina ZU, ki jih procesiramo s tem postopkom, ima Tm med 100 °C in 200 °C (6, 13). V skladu s tem je treba določiti delovno temperaturo in izbrati ustrezen polimer. V splošnem lahko ZU okrepi ali oteži funkcionalnost drugih komponent v formulaciji – nekatere ZU lahko inhibirajo strjevanje ogrodja ali znižajo Tg. Primeri ZU, ki so bile uspešno vgrajene v dostavne sisteme z iztiskanjem talin, so podani v tabeli 1.

Stabilnost produktov Amorfne ZU zaradi nestabilnosti težijo k rekristalizaciji. To je najpogosteje obravnavana fizikalna nestabilnost TD in vzrok za relativno majhno število tovrstnih produktov na trgu (1, 13, 14). Kljub stabilizaciji TD lahko v času proizvodnje in shranjevanja pride do težav (3). Iztiskanje talin je mehanski in toplotni proces, ki lahko privede do strukturnih in kemijskih sprememb toplotno nestabilnih komponent. Stranski produkti reakcij lahko reagirajo s funkcionalnimi skupinami in tvorijo nečistote, mogoč pa je tudi nastanek spojin, ki dodatno pospešijo razpad polimera/ZU ali pa so celo škodljive (1, 6). Izziv predstavljajo tudi pogoji shranjevanja končnega zdravila, natančneje temperatura shranjevanja in relativna vlaga. Višja temperatura poveča gibljivost molekul, vlaga pa zniža Tg amorfa, kar pripomore k lažji kristalizaciji (3). Iz navedenih razlogov je treba spremljati stabilnost TD, kar omogočajo različne analizne metode.

pacientov (16). Z izdelavo TD lahko tudi prekrijemo okus grenkih ZU, saj vgradnja v nosilec prepreči njihov stik z okušalnimi brbončicami v ustni votlini (17). Tehnologija iztiskanja talin prav tako omogoča izdelavo filmov z izboljšano fleksibilnostjo in enakomerno porazdelitvijo ZU (18). Pogosti so tudi vsadki s podaljšanenim sproščanjem ZU, na primer kontraceptivi v obliki podkožnih vsadkov in vaginalnih obročkov. Manj pogoste aplikacije vključujejo mikrokapsule, vložke za oko in sisteme, ki temeljijo na nanotehnologiji (2, 6, 17, 18). Sodobnejši pristopi opisujejo sklopitev iztiskanja talin z drugimi tehnikami, na primer s 3D-tiskanjem, in so namenjeni predvsem ciljani dostavi ZU ter proizvodnji personaliziranih FO (9, 19).

Iztiskanje talin se je izkazalo kot obetaven pristop proizvodnje zdravil in dobro alternativo v primerjavi s konvencionalnimi tehnološkimi postopki.

Aplikacije iztiskanja talin Najbolj uveljavljena aplikacija iztiskanja talin v farmacevtski industriji je proizvodnja TD z namenom izboljšanja biološke uporabnosti ZU. Testiranja na prostovoljcih so pokazala 2,3-kratno povečanje biološke uporabnosti itrakonazola v obliki TD, izdelane z iztiskanjem talin, v primerjavi z registriranim zdravilom v obliki kapsul (15). Prav tako je Uprava za hrano in zdravila (FDA) potrdila, da se je s takšno formulacijo izboljšala biološka uporabnost protivirusnega zdravila glede na registrirano zdravilo Kaletra®, zaradi manjše frekvence odmerjanja pa se je izboljšalo tudi sodelovanje

Prednosti, omejitve in pogled v prihodnost Iztiskanje talin se je izkazalo kot obetaven pristop proizvodnje zdravil in dobra alternativa v primerjavi s konvencionalnimi tehnološkimi postopki (1). V prvi vrsti je to robusten, kontinuiran in učinkovit proces, ki omogoča hitro proizvodnjo velikega števila različnih produktov (7). Dokaj enostavno je opraviti prehod na proizvodnjo večjega obsega, velika prednost pa je tudi možnost »on-line« spremljanja procesnih spremenljivk (4). Farmacevtska industrija je s to tehnologijo naredila korak naprej, predvsem s stališča izboljšane biološke uporabnosti ZU, mogoča pa je tudi vgradnja potentnih spojin in večjih odmerkov ZU (1, 11). Ker proces ne zahteva

Tabela 1: Primeri registriranih zdravil, izdelanih s tehnologijo iztiskanja talin (prirejeno po 12 in 20)

9

IZ STROKE

uporabe topil, se izognemo potencialnim reakcijam hidrolize in dokazovanju rezidualnih topil. Prav tako zmanjšamo število procesnih korakov in omejimo onesnaževanje okolja (1, 3). Kljub številnim prednostim je na tržišču relativno malo produktov, proizvedenih z iztiskanjem talin (17). Ena izmed negativnih vidikov sta zahtevna validacija in čiščenje opreme (2, 11). Največja slabost je omejitev pri procesiranju toplotno nestabilnih komponent, saj visoka delovna temperatura lahko vodi v njihovo termično razgradnjo. Kljub temu se seznam ZU, ki jih je mogoče uspešno vgraditi v dostavne sisteme,

vztrajno širi (17). Problematične lastnosti ZU je mogoče delno premostiti z uporabo ustreznih PS in s spremembo procesnih parametrov, poleg tega pa je vedno večji vložek v razvoj novih polimerov in specifikacij opreme. Proces je izredno perspektiven tudi zaradi možnosti avtomatizacije in zmanjšanja stroškov (1, 3, 9). V prihodnosti lahko na tem področju nedvomno pričakujemo številne izboljšave in nove aplikacije ter posledično porast povpraševanja po zdravilih, izdelanih s tehnologijo iztiskanja talin.

1. Crowley, M. M., Zhang, F., Repka, M. A., Thumma, S., Upadhye, S. B., Battu, S. K., McGinity, J. W., Martin, C. (2007).

Pharmaceutical Applications of Hot-Melt Extrusion: Part I. Drug Dev Ind Pharm, 33(9), 909–926. https://doi. org/10.1080/03639040701498759

VIRI

2. Maniruzzaman, M., Boateng, J. S., Snowden, M. J., Douroumis, D. (2012). A Review of Hot-Melt Extrusion: Process Technology to Pharmaceutical Products. ISRN Pharmaceutics, 2012, 436763. https://doi.org/10.5402/2012/436763 3. Planinšek, O. Sodobni pristopi k izdelavi trdnih disperzij z izboljšano biološko uporabnostjo učinkovin. (2009). Farmacevtski vestnik, 60(3), 169–176. Pridobljeno s http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:doc-QNMTESDR 4. Pohlen, M. (2016). Razvoj in evalvacija predformulacijskih metod za napovedovanje stabilnosti trdnih disperzij, izdelanih s tehnologijo iztiskanja talin [na spletu]. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. Pridobljeno s http://www.ffa.uni-lj.si/ docs/default-source/knjiznica-doc/magistrske/pohlen_mitja_mag_nal_2016.pdf?sfvrsn= 5. Agrawal, A. M., Dudhedia, M. S., Zimny, E. (2016). Hot Melt Extrusion: Development of an Amorphous Solid Dispersion for an Insoluble Drug from Mini-scale to Clinical Scale. AAPS PharmSciTech, 17(1), 133–147. https://doi.org/10.1208/s12249-015-0425-7 6. Lang, B., McGinity, J. W., Williams, R. O. III. (2014). Hot-melt extrusion – basic principles and pharmaceutical applications. Drug Dev Ind Pharm, 40(9), 1133–1155. https://doi.org/10.3109/03639045.2013.838577 7. Kothawade, S., Wakure, R., Biyani, S., Thalapally, V., Bukya, B. (2020). Hot Melt Extrusion an Emerging Pharmaceutical Technology. Sch. Acad. J. Pharm., 9(6), 175–182. https://doi.org/10.36347/sajp.2020.v09i06.002 8. Duszová, A. (2019). Priprava in vrednotenje amorfnih trdnih disperzij karvedilola in indometacina [na spletu]. Magistrsko delo, Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo. Pridobljeno s https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=eng&id=107968 9. Ren, Y., Mei, L., Zhou, L., Guo, G. (2019). Recent Perspectives in Hot Melt Extrusion-Based Polymeric Formulations for Drug Delivery: Applications and Innovations. AAPS PharmSciTech, 20(3), 92. https://doi.org/10.1208/s12249-019-1300-8 10. Leistritz Extrusion Technology, Extruders & systems. Pridobljeno s https://extruders.leistritz.com/en/extruders-systems/pharma-extruder. Dostopno 3. 12. 2020.

11. Janković, B. (2019). Procesni izzivi izdelave amorfnih trdnih disperzij. V Z. Abramović, Stabilizacija metastabilnih oblik učinkovin: zbornik predavanj/30. simpozij Sekcije farmacevtskih tehnologov 2019, Ljubljana, 13. junij 2019. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo, Sekcija farmacevtskih tehnologov. Pridobljeno s http://www.sfd.si/uploads/datoteke/zbornik_predavanj_2019.pdf 12. Liu, X., Lu, M., Guo, Z., Huang, L., Feng, X., Wu, C. (2012). Improving the chemical stability of amorphous solid dispersion with cocrystal technique by hot melt extrusion. Pharm. Res., 29(3), 806–817. https://doi.org/10.1007/s11095-011-0605-4 13. Huang, Y., Dai, W.-G. (2014). Fundamental aspects of solid dispersion technology for poorly soluble drugs. Acta Pharm. Sin. B., 4(1), 18–25. https://doi.org/10.1016/j.apsb.2013.11.001 14. Simões, M. F., Pinto, R. M. A., Simões, S. (2019). Hot-melt extrusion in the pharmaceutical industry: toward filing a new drug application.

Drug Discov. Today, 24(9), 1749–1768. https://doi.org/10.1016/j.drudis.2019.05.013 15. Baert, L., Elvire, C., Verreck, G., Thone, D. Antifungal compositions with improved bioavailability. Eur. Patent 0,904,060, 1996.

16. Klein, C. E., Chiu, Y. L., Awni, W. et al. (2007). The tablet formulation of lopinavir/ritonavir provides similar bioavailability to the soft-gelatin capsule formulation with less pharmacokinetic variability and diminished food effect. J. Acquir. Immune Defic. Syndr., 44(4), 401–410. https://doi.org/10.1097/QAI.0b013e31803133c5 17. Patil, H., Tiwari, R. V., Repka, M. A. (2016). Hot-Melt Extrusion: from Theory to Application in Pharmaceutical Formulation. AAPS PharmSciTech, 17(1), 20–42. https://doi.org/10.1208/s12249-015-0360-7 18. Repka, M. A., Battu, S. K., Upadhye, S. B., Thumma, S., Crowley, M. M., Zhang, F., Martin, C., McGinity, J. W. (2007). Pharmaceutical applications of hot-melt extrusion: Part II. Drug Dev Ind Pharm, 33(10), 1043–1057. https://doi.org/10.1080/03639040701525627 19. Tan, D. K., Maniruzzaman, M., Nokhodchi, A. (2018). Advanced Pharmaceutical Applications of Hot-Melt Extrusion Coupled with Fused Deposition Modelling (FDM) 3D Printing for Personalised Drug Delivery. Pharmaceutics, 10(4), 203. https://doi.org/10.3390/pharmaceutics10040203 20. Vasconcelos, T., Marques, S., das Neves, J., Sarmento, B. (2016). Amorphous solid dispersions: Rational selection of a manufacturing process. Adv. Drug Deliv. Rev., 100: 85–101. https://doi.org/10.1016/j.addr.2016.01.012

10

AI KOTIČEK

Uvod v umetno inteligenco za farmacevte Rok Šikonja, MSc ETH in Data Science, asist. Anže Zidar, mag. farm.* (*dodal pogled na uporabo umetne inteligence v farmacevtskih znanostih)

To je članek o orodjih, ki pridobivajo vse pomembnejšo vlogo na različnih področjih znanosti, industrije in družbe: od računalništva, inženiringa, prava, psihologije do medicine, farmacije itd.

Lahko se izkaže, da bodo le-ta najuporabnejša orodja v prihodnosti digitalne družbe, saj moderna družba in znanost temeljita na podatkih. Težko si je zamisliti človeka, ki je sposoben brez pomoči računalnikov vse te podatke obdelovati, da lahko vodi svoje življenje; še težje si je predstavljati znanstvenika, raziskovalca – ali tudi farmacevta –, ki je sposoben ročno proučevati ogromne količine eksperimentalnih podatkov in na njihovi podlagi delati zaključke, ki premikajo civilizacijsko mejo neznanega. Jasno, govora bo o umetni inteligenci.

Računalnik je inteligenten, če premore kakšno lastnost, ki jo ima človeški um, naj bo to razumevanje jezika, prepoznavanje slik, reševanje raznih problemov, učenje ali zavedanje samega sebe. Prav slednje pa je od trenutnega vrhunca umetne inteligence še – iskreno rečeno – svetlobna leta daleč. Ko danes govorimo o zmožnostih umetne inteligence, najverjetneje govorimo o družini algoritmov, ki ji pravimo strojno učenje. In vse, kar ti algoritmi zmorejo, je prepoznavanje vzorcev iz podatkov. To lahko počnejo presenetljivo dobro, pogosto bolje kot človek sam.

Da, v večini primerov je umetna inteligenca zgolj »napihnjen« izraz za prepoznavanje vzorcev, kar pa ne pomeni, da so napihnjene njene zmožnosti prepoznavanja. Procesu izboljševanja sposobnosti prepoznavanja vzorcev pravimo učenje. Podobno kot človek se tudi algoritmi strojnega učenja učijo prek primerov: običajno več primerov, kot vidijo, in boljši, kot so ti primeri, boljši tudi postanejo. Le da je človek – zaenkrat – neprimerljivo hitrejši in učinkovitejši od računalnika. Algoritmi lahko vzorce prepoznajo iz različnih vrst podatkov: besedil, slik, zgodovine brskanja ali modelov interakcij zdravilnih učinkovin z aktivnim mestom.

V primerjavi z računalniškimi algoritmi so človeški možgani relativno omejeni glede količine in razsežnosti vzorcev, ki so jih sposobni prepoznati in si jih zapomniti, vendar so po drugi strani sposobni dojemati mnogo kompleksnejše vzorce in strukture. Drugače zapisano, umetna inteligenca je izjemno učinkovita pri nalogah z jasno določenimi rešitvami in cilji. In to – s perspektive nadomestljivosti človeškega

razuma in intuicije – je optimistična stvar, saj daje človeku občutek njegove izjemnosti.

Najenostavnejši algoritem strojnega učenja je linearna regresija, ki ga študenti Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani spoznate pri predmetu Farmacevtska informatika.

Algoritem vrne parametre premice (strmino in začetno vrednost), tako da ta najboljše modelira linearno zvezo med vhodnimi in izhodnimi podatki (seveda, če je ta zveza linearna). Posebno vrsto algoritmov strojnega učenja predstavljajo nevronske mreže, ki so sposobne modelirati poljubno zvezo med vhodom in izhodom prek optimizacije več tisoč, milijonov ali celo milijard (trenutno največji model jih vsebuje kar 175 milijard (1)) parametrov. Čeprav so bile nevronske mreže in drugi algoritmi strojnega učenja znani že pred 35 leti, je umetna inteligenca šele v zadnjih 10–15 letih dosegla raven zrelosti, da ima potencial

»Razlika med strojnim učenjem in umetno inteligenco: če je napisano v programski kodi, potem je strojno učenje; če je napisano v PowerPointu, potem je umetna inteligenca.« (Mat Velloso, Microsoft)

11

AI KOTIČEK

Slika 1: Nevronsko mrežo sestavljajo nevroni (krogi) in povezave (črte), kjer ima vsaka povezava določeno utež. Učenje nevronskih mrež pomeni iskanje najboljših uteži povezav. Nevronska mreža sprejme določene vhodne podatke (rdeči krogi), na primer starost, spol in kostna gostota, ki jih prek obteženih povezav pretvori v izhodni podatek (zelen krog), v našem primeru verjetnost za pojav osteoporoze. Poenostavljeno, če modelu nevronske mreže odstranimo tako imenovane skrite sloje (modri krogi), dobimo model linearne regresije. Da, tako enostavno in hkrati komplicirano je.

Waymo po urbanih cestah Phoenixa. Tamkajšnji prebivalci lahko prek aplikacije naročijo vožnjo z vozilom brez voznika.

Zaenkrat je avtonomna vožnja omejena na strogo omejena področja z milo klimo, zato še ni popolnoma jasno, kdaj bodo avtonomna vozila primerna za vožnjo kjerkoli in kadarkoli. To je odvisno tako od razvoja tehnologije kot od regulatornih organov. Po mojem mnenju bodo samovozeča vozila imela transformacijski vpliv na vsakdanje življenje posameznika, predvsem tistega s podeželja. Omogočala bodo, da bomo lahko ljudje namesto izgube časa zaradi prevoza med vožnjo spali, delali ali se družili. Dodatno se bo izboljšala varnost na cestah ter uredil se bo prevoz alkoholiziranih, zaspanih in mladoletnih oseb.

vplivati na življenje posameznika v moderni družbi. Zakaj ravno zdaj? Zato ker je bil njen razvoj neločljivo povezan z razvojem računalniške infrastrukture, količino zbranih digitalnih podatkov, raziskav na področjih matematične optimizacije, algoritmov in ne nazadnje tudi z zadostnim financiranjem.

Do tega trenutka je umetna inteligenca dosegla največji napredek pri razumevanju človeškega jezika, pri čemer so ti modeli že integrirani v končne produkte, ki jih uporablja skoraj sleherni prebivalec sveta. Primeri teh so brskalniki, ki nam sami ponudijo želeni iskalni niz, še preden ga dokončno vnesemo; pametni asistenti, ki so sposobni voditi dialog s človekom in urejati njegove opravke; elektronska pošta, ki avtomatsko filtrira nevarno, vsiljeno in promocijsko pošto; strojni prevajalniki, ki prevajajo besedila v obe smeri za več 100 različnih jezikov.

Dalje, umetna inteligenca je spremenila uporabniško izkušnjo na svetovnem spletu, kjer vsak uporabnik že dobiva personalizirane vsebine, oglase in celo predloge prijateljev.

Prisotna je tudi že v drugih industrijah: v bančništvu za preprečevanje prevar, kmetijstvu za zmanjševanje porabe pesticidov, v zdravstvu za zgodnjo diagnostiko in analizo biomedicinskih slik, v proizvodnji za kontrolo kakovosti (tudi tablet in kapsul) in avtomatizacijo delovnega procesa ter v varnostnih sistemih za nadzorovanje gibanja in obnašanja ljudi na letališčih, množičnih dogodkih ali v vsakdanjem življenju (socialni kreditni sistem na Kitajskem).

Celoten svet nestrpno pričakuje tudi njen vpliv na področje transporta, predvsem na izdelavo avtonomnih vozil, ki bodo sposobna prepeljati tovor ali osebe iz točke A v točko B na zemljevidu, ne da bi jim pri tem pomagal človek. Problem avtonomne vožnje je predvsem problem vožnje v kritičnih in zahtevnih trenutkih. Čeprav je slišati drugače, ima umetna inteligenca bolj postransko vlogo pri avtonomni vožnji, in sicer je predvsem uporabljena pri zaznavanju okolice. Z oktobrom 2020 se je v ameriškem mestu Phoenix začel eksperiment, ki dovoljuje vožnjo popolnoma avtonomnih vozil podjetja

12

Slika 2: Primerjanje struktur beljakovin, pridobljenih z modelom AlphaFold 2 (prediticion) in eksperimentalnimi metodami (ground truth) (2)

Leto 2020 je poleg epidemije zaznamoval tudi eden največjih prebojev na področju umetne inteligence in strukturne biologije. Ta je predstavljen kot »rešitev 50 let starega velikega problema v biologiji« (2, 3). Googlova raziskovalna skupina DeepMind je konec novembra z modelom AlphaFold 2 dosegla zavidljive rezultate pri problemu določanja struktur beljakovin (angl. protein structure prediction) z natančnostjo, primerljivo eksperimentalnim metodam, kot so rentgenska kristalografija ali krioelektronska mikroskopija. Vendar to v roku nekaj minut in z bistveno nižjimi stroški. Napovedujejo, da bo ta napredek pospešil in pocenil raziskave s področij: razumevanja bolezni, odkrivanja zdravilnih učinkovin, encimov in biomaterialov. (Op. a. RŠ: bralec naj sam presodi pomembnost odkritja in njegov pomen na področju farmacije in drugih znanosti. Navajam misli drugih strokovnjakov, moje razumevanje beljakovin je ostalo na gimnazijski ravni.)

Raziskovalci se bodo morali naučiti živeti in delati z umetno inteligenco. Naj jim ta služi kot pripomoček pri pridobivanju delnih ugotovitev iz eksperimentalnih podatkov, ki jih lahko nato združijo s svojim ekspertnim poznavanjem področja. Vse z namenom hitrejšega in učinkovitejšega razvoja in reševanja problemov realnosti. Raziskovalci naj uporabijo svoje znanje za načrtovanje eksperimentov in pridobivanje kakovostnih podatkov, ki so ključni za dobre končne modele in napovedi ter sodelujejo v interdisciplinarnih skupinah s podatkovnimi znanstveniki. Kot se bo najverjetneje izkazalo, bodo takšne skupine dosegale najboljše rezultate.

AI KOTIČEK

Kljub zrelosti umetne inteligence in njenih številnih aplikacij v industriji in znanosti bo človeška civilizacija še vedno soočena s številnimi izzivi, ki jih ta še niti približno ni sposobna niti nasloviti, kaj šele rešiti. Avtomatizacija, digitalizacija in umetna inteligenca so procesi, ki bodo družbo naredili bolj učinkovito in produktivno. Postopoma bodo računalniški programi in roboti nadomestili marsikatero enostavno in rutinsko delo. Ni pa bojazni, da bo umetna inteligenca v kratkem nadomestila strokovnjake, ki opravljajo kompleksne naloge. Še več, najverjetneje bo njihovo znanje še bolj cenjeno, tako kot službe s pristnim človeškim stikom, kot so negovalci, učitelji, zdravniki, natakarji in frizerji, ter rokodelski, mojstrski poklici, kot so keramičarji in vodovodarji. Mogoče je tudi, da je epidemija ta proces še dodatno pospešila.

diagnoza bolezni (8) (npr. diagnoza covid-19 s pomočjo kašlja (9)), optimizacija odmerkov in pogostosti jemanja zdravil (10), aplikacije, namenjene zdravljenju in komplianci (11), klinična farmacija (12) in podobno, dobrodošli so tudi drugi predlogi.

Za dodatne informacije o soustvarjanju lahko pišete na spatula@dsfs.si ali anze.zidar@ffa.uni-lj.si.

Količina podatkov narašča, vprašanje pa je, kaj bomo naredili z njimi — koliko vrednosti bomo iz njih izluščili?

S tem uvodnim člankom želi uredništvo Spatule spodbuditi bralce k aktivnemu raziskovanju vpliva umetne inteligence na prihodnost farmacije in k predstavitvi ugotovitev bodisi s prispevki v naslednjih številkah ali v drugačni obliki (strokovni večer, webinar, javna kampanja ipd.). Nekaj idej o uporabi umetne inteligence v farmaciji za začetek: pregled vpliva umetne inteligence v medicini (4), metoda za odkrivanje novih zdravilnih učinkovin (5), iskanje novih indikacij za zdravila (angl. drug repurposing) (6), proučevanje vpliva genov na potek bolezni (7) in delovanje zdravil, izboljšana

Umetna inteligenca odpira nove možnosti za hitrejši in učinkovitejši razvoj znanosti, tudi na področju farmacije. V prihodnosti se bodo raziskovalci morali zavedati zmogljivosti metod umetne inteligence ter jih dodati v svojo škatlo z orodjem za obdelavo in analizo podatkov (podobno kot ima električar svojo škatlo). Za konec, ena stvar je očitna: količina podatkov narašča, vprašanje pa je, kaj bomo naredili z njimi – koliko vrednosti bomo iz njih izluščili?

1. Tom B. Brown ea. Language Models are Few-Shot Learners. arXiv: 201215723. 2020: 75.

VIRI

2. Team TA. AlphaFold: a solution to a 50-year-old grand challenge in biology 2020 [cited 2021 09.01.2021]. Available from: https://deepmind.com/blog/article/alphafold-a-solution-to-a-50-year-old-grand-challenge-in-biology.

3. Senior AW, Evans R, Jumper J, Kirkpatrick J, Sifre L, Green T, et al. Improved protein structure prediction using potentials from deep learning. Nature. 2020; 577(7792): 706–10.

4. Amisha, Malik P, Pathania M, Rathaur VK. Overview of artificial intelligence in medicine. J Family Med Prim Care. 2019; 8(7): 2328–31.

5. Fleming N. How artificial intelligence is changing drug discovery. Nature 2018(557): S55–S7.

6. Levin JM, Oprea TI, Davidovich S, Clozel T, Overington JP, Vanhaelen Q, et al. Artificial intelligence, drug repurposing and peer review. Nature Biotechnology. 2020; 38(10): 1127–31.

7. Brasil S, Pascoal C, Francisco R, Dos Reis Ferreira V, Videira PA, Valadão AG. Artificial Intelligence (AI) in Rare Diseases: Is the Future Brighter? Genes (Basel). 2019; 10(12).

8. Dias R, Torkamani A. Artificial intelligence in clinical and genomic diagnostics. Genome Medicine. 2019; 11(1): 70.

9. Laguarta J, Hueto F, Subirana B. COVID-19 Artificial Intelligence Diagnosis Using Only Cough Recordings. IEEE Open Journal of Engineering in Medicine and Biology. 2020; 1: 275–81.

10. Liang G, Fan W, Luo H, Zhu X. The emerging roles of artificial intelligence in cancer drug development and precision therapy.

Biomedicine & Pharmacotherapy. 2020; 128: 110255.

11. Palanica A, Docktor MJ, Lieberman M, Fossat Y. The Need for Artificial Intelligence in Digital Therapeutics. Digital Biomarkers.

2020; 4(1): 21–5.

12. Del Rio-Bermudez C, Medrano IH, Yebes L, Poveda JL. Towards a symbiotic relationship between big data, artificial intelligence, and hospital pharmacy. Journal of Pharmaceutical Policy and Practice. 2020; 13(1): 75.

13

AI KOTIČEK

Pregled literature s pomočjo umetne inteligence Klemen Kreft, mag. farm.

Morda veste, koliko časa se nameni iskanju podatkov o obstoječih zdravilih in zdravilnih učinkovinah v povprečnem generičnem farmacevtskem podjetju? Vsaj 10.000 ur letno.

Zaposleni s področja intelektualne lastnine, razvoja, klinike in regulative vsi sodelujejo pri pregledovanju patentov z več sto stranmi, kompleksnih znanstvenih člankov in regulatornih dokumentov v tujih jezikih. Poleg tega se večina omenjenih dokumentov stalno posodablja in dopolnjuje. Vse to za pripravo pregleda literature, ki vsebuje vse bistvene informacije o zdravilni učinkovini za izdelavo generičnega zdravila. Precej zamudno in ponavljajoče se, kajne? S tem izzivom smo se ukvarjali v sklopu poletne šole EIT Digital Summer School, kjer smo za farmacevtsko podjetje izdelali idejno zasnovo inovativne programske opreme.

Vsak ponavljajoči se proces je možno avtomatizirati, kar pa nam še posebej olajša umetna inteligenca. Takšna rešitev je dobrodošla za razbremenitev zaposlenih in uporabo delovnega časa za pomembnejše naloge. Farmacevtska industrija bi z uporabo aplikacije, ki bi samodejno in v realnem času iskala, izpisovala in posodabljala želene podatke v obliki baze podatkov, močno zmanjšala delo raziskovalcev. Preden pa je mogoče takšno rešitev razviti, je treba razumeti, kakšne podatke iščemo in iz katerih spletnih strani.

Podatki o farmacevtskih izdelkih se večinoma nahajajo v dveh oblikah, in sicer kot: strukturirani numerični tabelarni podatki (Chemspider, DrugBank itd.) in nestrukturirani tekstovni podatki v prosti obliki (raziskovalni članki, SmPC, patenti itd.). Pridobivanje strukturiranih numeričnih tabelarnih podatkov ni zapleteno. Dokler sta oblika in mesto podatkov vedno enaka, lahko enostavni programi iz najrazličnejših spletnih strani prepisujejo podatke v novo bazo podatkov (angl. web scraping). Rudarjenje podatkov v nestrukturirani prosti obliki je precej bolj zapleteno. Kako lahko program v dokumentu z več sto stranmi samodejno najde ravno tisti podatek, ki nas zanima? Besedilo mora razumeti. V tem primeru nam na pomoč priskoči umetna inteligenca, in sicer tehnologija obdelave naravnega jezika (angl. natural language processing – NLP). NLP povezuje jezikoslovje, računalništvo in umetno inteligenco. Omogoča obdelavo in analizo velikih količin naravnih jezikovnih podatkov. Rezultat je sistem, ki je sposoben razumeti vsebino dokumentov, vendar ne na tak način kot ljudje. Algoritem NLP v veliki količini besedil išče vzorce med besedami. Iz besedila najprej odstrani brezpomenske besede, kot so vezniki in zaimki. Nato preostale besede s podobnim pomenom združi

14

v skupine (npr. raztopljen, raztopi, topnost, topen ipd. združi v topnost), ki jih definiramo kot iskalne parametre. Program skupine besed išče v veliki količini tarčnih dokumentov. Če se določena beseda v nekem odstavku pojavi velikokrat, lahko algoritem NLP določi pomen tega odstavka brez dejanskega razumevanja besedila. Na ta način lahko aplikacija samodejno pregleduje ogromno različnih dokumentov. Ko program za iskani parameter najde zadetek v nestrukturirani obliki, ga izpiše v bazo podatkov v obliki povedi ali krajšega odstavka.

Z uporabo omenjenih tehnologij bi se podatkovno rudarjenje v farmacevtski industriji v večji meri avtomatiziralo, naloga zaposlenih pa bi se premaknila le k interpretaciji podatkov.

Po splošni oceni bi se z implementacijo takšnih rešitev prihranilo okrog 80 % časa zaposlenim.

Vsak ponavljajoči se proces je možno avtomatizirati, kar pa nam še posebej olajša umetna inteligenca.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Stabilnost kozmetičnih izdelkov Valentina Balantič in Lara Borošak, 2. letnik S1 KOZ

Kozmetični izdelki morajo biti kakovostni, varni in učinkoviti. Ti trije parametri so neposredno povezani s stabilnostjo samega izdelka. Stabilnost pomeni sposobnost učinkovite izdelave izdelka, da skozi čas roka uporabnosti ohranja enake lastnosti, ki ustrezajo zahtevam.

Namen testiranja stabilnosti kozmetičnih izdelkov je zagotoviti, da nov ali spremenjeni izdelek ustreza predvidenim fizikalnim, kemičnim in mikrobiološkim standardom kakovosti. Teste stabilnosti je treba izvesti že v fazi razvoja kozmetičnega izdelka.

Testi stabilnosti Testi stabilnosti morajo zagotoviti stabilnost izdelka v različnih možnih pogojih shranjevanja (različne temperature, vlažnost in svetlobni pogoji) hkrati pa morajo upoštevati transport izdelka in pogoje uporabe. Zaradi široke palete kozmetičnih izdelkov, različnih pogojev shranjevanja in njihove uporabe je nemogoče določiti enoten način preskušanja stabilnosti kozmetičnega izdelka. Zato so testi stabilnosti prilagojeni vsakemu posameznemu izdelku in zahtevam stranke.

Testiranje stabilnosti kozmetičnih izdelkov se praviloma izvaja pri razvoju novih izdelkov, uporabi novih surovin, uporabi nove ali spremenjene metode proizvodnje in uporabi nove ovojnine. Med preverjanjem stabilnosti lahko spremljamo fizikalne in kemijske lastnosti izdelka (pH, viskoznost, gostota, vsebnost aktivnih sestavin), mikrobiološko stabilnost izdelka (sterilnost oziroma odpornost proti rasti MO), organoleptične lastnosti izdelka (barva, vonj, tekstura) in stabilnost embalaže ter kompatibilnost embalaže z izdelkom (vpliv ovojnine na izdelek, in obratno).

Tipi stabilnosti FIZIKALNO-KEMIJSKA STABILNOST Fizikalno-kemijska stabilnost kozmetičnega izdelka je pomembna za predvidevanje odpornosti kozmetičnega izdelka na ekstremne pogoje, kot sta temperatura in svetloba. V sklopu fizikalno-kemijske stabilnosti se spremljajo barva, vonj, pH-vrednost, viskoznost, tekstura, pretočnost in stabilnost izdelka. Testi se prilagodijo glede na kritične parametre preizkušanega kozmetičnega izdelka, ki ga spremljajo med transportom, shranjevanjem in uporabo. Pri fizikalno-kemijski stabilnosti se izvajajo test centrifugiranja, temperaturni test, test mehanskega šoka in test fotostabilnosti.

MIKROBIOLOŠKA STABILNOST Mikrobiološki test se izvaja na vsaki proizvedeni seriji kozmetičnega izdelka z namenom ugotovitve, ali je prišlo do

Kozmetičen izdelek je stabilen takrat, ko je zmožen ohraniti svoje želene fizikalno-kemijske, mikrobiološke in organoleptične lastnosti ter funkcionalnost pod normalnimi pogoji uporabe. kakršne koli kontaminacije med proizvodnjo in polnjenjem izdelka. Poročilo mikrobiološkega testiranja je zahtevano za vse izdelke, ki se prodajajo na trgu Evropske unije.

S tem testiranjem preverjamo skupno število bakterij, kvasovk in plesni. Prav tako testiramo izdelek na prisotnost najpogostejših patogenov v kozmetiki, kot so: Staphylococcus aureus, Pseudomonas aeruginosa, Candida albicans in Escherichia coli. Paziti je treba predvsem na kozmetične izdelke, ki vsebujejo vodo, saj so ti najdovzetnejši za mikrobiološko kontaminacijo.

15

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Presejalni (Screening) testi so enostavni za uporabo, poceni in hitri testi, tako imenovani kiti za testiranje (angl.

Dipslides). Uporabljamo listke ali plošče za štetje, kjer dobimo polkvantitativen rezultat. Z njimi iščemo aerobne mikroorganizme v tekočem vzorcu. Na voljo pa so tudi kvantitativni testi, kjer določamo dejansko število bakterij, plesni ali kvasovk v kozmetičnem izdelku.

STABILNOST KOZMETIČNIH IZDELKOV V OVOJNINI Primarna ovojnina lahko neposredno vpliva na stabilnost končnega kozmetičnega izdelka, in obratno. Sestavine kozmetičnega izdelka se lahko absorbirajo v ovojnino ali pa z njo kemijsko reagirajo. Z neustrezno izbiro ovojnine kozmetični izdelek ni popolnoma zaščiten pred zunanjimi okoliškimi dejavniki (vlaga ali kisik), kar pospeši kvarjenje izdelka. Za preverjanje stabilnosti kozmetičnih izdelkov v ovojnini se izvajajo test izgube mase, test uhajanja/izliva in test v stekleni ovojnini.

Vrste testiranja Pri proučevanju stabilnosti ločimo tri tipe testov: preliminarne teste, pospešene teste in dolgoročno testiranje.

Pri dolgoročnem testiranju preverjamo rok uporabe, izdelke pa vrednotimo pri normalnih pogojih shranjevanja. Testira se znotraj daljših časovnih obdobij. Ti testi so časovno in finančno zahtevni.

16

Pospešene teste uporabljamo za napovedovanje roka uporabnosti, izvajajo pa se po spremembah sestavin, proizvodnega procesa, ovojnine itd. Podatke pridobimo z uporabo različnih tehnik in testiranj, pri katerih vrednotimo organoleptične, fizikalno-kemijske in mikrobiološke parametre. Teste izvajamo pri različnih temperaturah in različno dolgo časa.

Preliminarne teste imenujemo tudi stresni testi, ki jih izvajamo v začetni fazi razvoja kozmetičnega izdelka. Pri njih vrednotimo organoleptične in fizikalno-kemijske parametre.

Pri sami izvedbi testa pa poleg spreminjanja temperature (segrevanje, ohlajanje) preverjamo tudi vpliv nekaterih drugih dejavnikov, kot sta svetloba in stresanje.

Intervju z Nino Slapšak, ustanoviteljico znamke Odori Odori, d. o. o., je slovensko podjetje, ki smo ga lahko zasledili v oddaji Štartaj Slovenija. Ustanoviteljica Nina Slapšak je združila svoje znanje magisterija kemije in zakladnico znanja o naravnih sestavinah, ki jo je gradila s pomočjo svoje babice, ter tako v svojem laboratoriju ustvarila ekološki pralni prašek. Kmalu zatem je nastala linija čistil in izdelkov za nego Odori, ki je iz 100-odstotno naravnih sestavin. Vse uporabljene komponente so biorazgradljive, zato so izdelki prijazni do okolja. V podjetju so skrbni tudi pri izbiri sestavin, saj uporabljajo zelišča in cvetove iz Ljubljanskega barja, ki jih stisnejo in zmeljejo, da pridobijo dragocena olja in esence.

Svoje izdelke ponudijo v okolju prijazni embalaži, namenjeni večkratnemu polnjenju. Večino sestavin pripravijo, vzgojijo in izdelajo sami. Raziščejo in preizkusijo tehnološke postopke, pravilna zaporedja, temperature in procese. Imajo tudi svoj zeliščni vrt in lasten čebelnjak. Kadar je mogoče, so njihovi izdelki veganski, vsi pa nastanejo brez postopkov, ki bi kakorkoli poškodovali živali.

Kdaj ste se prvič srečali z izdelavo kozmetičnih izdelkov?

Prvi začetki izdelave kozmetičnih izdelkov so iz časov, ko sem začela obiskovati fakulteto. Nato sem skozi celoten študij testirala in razvijala nove izdelke. Po končanem magistrskem

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

študiju sem se dokončno podala na podjetniško pot, ki se nadaljuje še danes. Trenutno ima podjetje tri zaposlene, razvijamo kozmetične izdelke in čistila za dom. Naša vizija ostaja izdelava 100-odstotno naravnih izdelkov, ki pripomorejo k ohranjanju narave.

Kdaj ste začeli z izdelovanjem kozmetičnih izdelkov in kje ste se naučili vseh postopkov izdelave izdelkov, ki jih izdelujete?

Z izdelovanjem kozmetike sem se začela ukvarjati v prvem letniku faksa, recepture pa sem se naučila med študijem in na dodatnih izobraževanjih, ki sem jih obiskovala. Nato pa sem recepture prilagodila še glede na lastna spoznanja.

Nina Slapšak, ustanoviteljica znamke Odori

Na izdelavo katerega kozmetičnega izdelka ste še posebej ponosni?

Se vam zdi, da je prihodnost v polnjenju vsebnikov z izdelki v trgovinah?

Na sončno kremo, saj je bilo vanjo vloženega veliko raziskovanja, poizkušanja, bila pa je tudi moje magistrsko delo.

Opažam, da vedno več ljudi daje poudarek na zmanjševanje plastike in embalaže. Menim, da so polnilni avtomati in trgovine brez plastične embalaže naša prihodnost, če želimo ohraniti planet za naše otroke, vnuke in vse prihodnje generacije. Z uporabo polnilnih avtomatov se prihranijo ogromne količine plastike (in ostale embalaže), saj lahko isto embalažo uporabljamo zelo dolgo (predstavljajte si, koliko embalaže bi v tem istem času drugače zavrgli).

Kaj vam je najpomembnejše pri izdelku, ki ga daste na trg?

Prvo, da je ekološko in naravno, a vseeno učinkovito.

Drugače sta pomembna tudi vonj in izgled izdelka, saj smo ljudje vseeno vizualna bitja in če nam nekaj ne bo vizualno privlačno, se tega ne bomo posluževali, pa čeprav bo zelo učinkovito.

Za katere teste se odločite, preden daste izdelke na trg, koliko časa čakate nanje in kakšna je njihova približna cena?

Kakšni so vaši načrti za prihodnost?

V prihodnje si želimo razširiti linijo, morda tudi v dekorativno kozmetiko, ki pa bo ostala skladna z našo vizijo.

Glede na sestavo izdelka določimo potrebne teste. Hitrost izvedbe je odvisna od zahtevnosti testa, pri izbiri proizvajalca sta nam ključni kakovost in odzivnost. Posamezen test stane 300–700 EUR, odvisno od zahtevnosti testa.

Kaj vam je bilo ključno pri embalaži? Kako ste se odločili, kakšen material boste uporabili zanjo?

Pri izbiri embalaže nam je bil ključen njen vpliv na okolje.

Po raziskovanju in tehtnem premisleku smo se odločili, da je najboljša možnost aluminijasta embalaža, saj je aluminij edini material, ki se ga da vedno znova reciklirati. Začeli smo tudi s polnilnimi avtomati, s katerimi najbolj vplivamo na zmanjševanje embalaže.

Vrhovec A. Opis razvoja kozmetičnega izdelka in priprava dokumentacije v skladu z zakonodajo. 2019. https:// repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?lang=slv&id=110778. Dostopno 3. januarja 2021.

VIRI

Perhavec E. Vrednotenje stabilnosti retinola in retinil palmitata v kozmetičnih izdelkih. 2017. http://www.ffa.uni-lj.si/docs/default-source/knjiznica doc/diplomske/2017/perhavec_ema_dipl_nal_2017.pdf?sfvrsn=2. Dostopno 5. januarja 2021.

Luamed Židan T. Testi stabilnosti. https://www.luamed.eu/sl/stability-testing-si/. Dostopno 28. decembra 2020.

Dr. Burstein & Waymore. Testiranje kozmetike. https://burstein-eu.com/sl/testiranje-kozmetike/. Dostopno 2. januarja 2021.

17

LBM KOTIČEK

Dejavniki tveganja in povzročitelji razvoja atopijskega dermatitisa Manca Jernejc, 3. letnik S1 LBM

Atopijski dermatitis je pogosta vnetna kožna bolezen, ki po nekaterih podatkih v razvitih državah doleti do 20 % otrok in do 10 % odraslih, prevalenca pa se zadnja leta v manj razvitih državah še povečuje. Ti podatki kažejo na to, da so poleg genetskih komponent, ki so najpogostejši vzrok, za pojav bolezni odgovorni tudi okoljski dejavniki. Bolezen se sicer lahko pojavi v kateremkoli življenjskem obdobju, najpogosteje pa je opazna že pri 3 do 6 mesecih starosti. Klinični znaki zajemajo kožne lezije oziroma izpuščaje, srbečico, suho kožo in ostale simptome, katerih nabor je precej heterogen. Simptomi so pri vseh pacientih kronični ali ponavljajoči, se pa razlikujejo glede na intenzivnost oziroma resnost in potek, ki ga odražajo.

Pomembno vlogo pri razvoju atopijskega dermatitisa imajo genetski dejavniki, ki predstavljajo največje tveganje za razvoj bolezni. Regije na kromosomskih lokusih, ki v primeru mutacije predstavljajo tveganje, so kodirajoče za proteine, povezane z imunskim odzivom. Gen, ki naj bi predstavljal največji pomen pri razvoju atopijskega dermatitisa, je gen FLG. FLG vsebuje zapis za nastanek profilagrina, iz katerega po posttranslacijskih modifikacijah nastane monomerni filagrin. Filagrin igra pomembno vlogo pri vzdrževanju homeostaze epidermisa, hidraciji in vzdrževanju pH. Pri homozigotih je posledica mutacije, ki povzroči nastanek nefunkcionalnega proteina, 100-odstotno znižana količina funkcionalnega proteina, torej funkcionalen protein ne nastaja, pri heterozigotih pa je ta delež 50-odstoten. Ta mutacija naj bi po nekaterih podatkih predstavljala od 3- do 5-krat višje tveganje v primerjavi z ljudmi, ki mutacije nimajo, hkrati pa naj bi povečala tveganje za razvoj astme in alergije na arašide.

Drug dejavnik, ki vpliva na bolezen, je mikrobiom. Za paciente je namreč značilno, da je med mikroorganizmi dominantni kolonizator S. aureus, ki deluje provnetno in spodbuja nastanek imunskega odziva. Vpliv naj bi imele tudi kvasovke, vendar so na tem področju potrebne dodatne raziskave. Bakterije in kvasovke s kolonizacijo sicer dodatno poškodujejo že tako poškodovano epidermalno bariero, za kar je vzrok predvsem v praskanju kot odzivu na srbečico.

V okolju, ki se ustvari zaradi poškodovane epidermalne bariere, keratinociti pošiljajo provnetne signale in spodbujajo srbečico, kar posledično pomeni še hujšo poškodbo kože. To omogoča tudi boljše pronicanje alergenov in drugih dražljivih

18

Vir: https://dermnetnz.org/topics/atopic-dermatitis-images/, dostopano: januar 2021

snovi, kar ohranja srbečico. Pomembno vlogo pri tem ima histamin, ki ga izločajo predvsem mastociti in bazofilci, izzove pa vnetje kot odgovor na prisotnost patogena. Še ena izmed posledic poškodbe epidermalne bariere je aktivacija celic Th2, ki izločajo IL-4, posledica pa je nastajanje protiteles IgE. Pri velikem deležu pacientov z atopijskim dermatitisom so IgE zelo reaktivni in odreagirajo na proteine v hrani, aeroalergene in antigene različnih mikrobov.

Atopijski dermatitis je torej bolezen, ki prizadene veliko ljudi, zato je dobrodošel obstoj upanja za razvoj specifičnih zdravil in terapij, ki bi bolnikom olajšale življenje.

Langon MS, Irvine DA, Weidingen S. Atopic dermatitis. The Lancet 2020; 396: 345-60.

VIR

LBM KOTIČEK

Laboratorijska diagnostika v pediatriji, strokovno srečanje SZKKLM Urška Janžič, 3. letnik S1 LBM

V sredo, 11. 11. 2020, je prek spletne platforme Zoom potekalo strokovno srečanje, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za klinično kemijo in laboratorijsko medicino v sodelovanju s Kliničnim inštitutom za specialno laboratorijsko diagnostiko (Pediatrična klinika, UKC Ljubljana).

Dogodka se je udeležilo več kot 150 strokovnjakov, študentov in drugih obiskovalcev. Namen dogodka je bil seznaniti strokovnjake v medicini in širšo javnost z delom, raziskavami in novimi izsledki na področju laboratorijske diagnostike v pediatriji.

Prva predavateljica, ki je bila tudi nosilka tega predavanja, izr. prof. dr. Katarina Trebušak Podkrajšek, spec. med. biokem., spec. lab. med. gen., je v uvodu povzela problematiko in izzive, s katerimi se soočajo v pediatrični diagnostiki, od odvzema krvi do fizioloških razlik med odraslimi in otroki, ki jih je treba upoštevati. Kot je poudarila, so fokus pediatrične laboratorijske medicine preprečevanje bolezni, ki so pogostejše v otroški dobi, neonatalno presejanje bolezni in s tem skrb za preventivo.

Implementacija razširjenega presejanja novorojencev za vrojene bolezni presnove v Sloveniji je bila v UKC Ljubljana izvedena leta 2018, od takrat uspešno testirajo novorojence na različne bolezni. Dr. Barbka Repič Lampret, spec. med. biokem, je izpostavila, da ima Slovenija tehnologijo in znanje za razširitev programa presejalnih testov novorojencev za presejanje bolezni, kot so cistična fibroza, spinalna mišična atrofija, vrojene pomanjkljivosti imunskega sistema in druge.

O informacijskih rešitvah pri implementaciji razširjenega presejanja novorojencev v Sloveniji sta predavala Žiga Iztok Remec iz Kliničnega inštituta za specialno laboratorijsko diagnostiko in Anamarija Jelovšek iz Službe za zdravstveno informatiko.

Naslednja predavateljica, doc. dr. Tinka Hovnik, je predstavila njeno delo na področju umestitve laboratorijskih preiskav v nove smernice za diagnostiko celiakije. Potrditev celiakije terja kompleksno diagnostiko, ki je osnovana na kombinaciji kliničnih znakov, seroloških testov, molekularno genetskih testov in histopatološke biopsije sluznice tankega črevesa.

Klasične smernice Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano so leta 2012 doživele temeljito prenovo. Glavna novost smernic je ta, da lahko gastroenterolog pri otrocih in mladostnikih s simptomi, ki kažejo na celiakijo, postavi diagnozo brez

biopsije sluznice tankega črevesa, ob določenih kriterijih.

V letu 2020 je ESPGHAN izdala posodobljene smernice za diagnostiko celiakije, še vedno pa je na tem področju veliko pomanjkljivosti, kot so potreba po enotnih standardih, študije asimptomatskih otrok itd.

Doc. dr. Alenka Trampuš Bakija in doc. dr. Maruša Debeljak sta svoje predavanje posvetili diagnostiki bolnikov z akutno limfoblastno levkemijo ter izpostavili vidik spremljanja stopnje aktivnosti asparaginaze med zdravljenjem in molekularno genetsko diagnostiko otroških levkemij, kjer je doc. dr. Maruša Debeljak govorila predvsem o genetskih spremembah IKZF1.

Zadnji predavatelj, dr. Jernej Kovač, ki se ukvarja s sekvenciranjem mitohondrijskega genoma, je predstavil, kako pomembna je diagnostika mitohondrijskih bolezni za oceno tveganja prenosa okvarjenih mitohondrijev na otroka. Mitohondrijske bolezni se lahko izrazijo od zgodnjega otroštva do odrasle dobe, incidenca teh bolezni je kar 1 na 5000.

Na koncu je ostalo nekaj časa za razpravo, kjer se je postavilo veliko zanimivih vprašanj. Predavatelji so izpostavili izzive, ki jih predstavlja diagnostika v pediatriji, in poudarili, da je na tem področju odprtega še veliko prostora za raziskovanje in izboljšave.

19

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

“Otroci niso le pomanjšani odrasli”: kritičen pogled na zdravila za otroke Ines Durić, 2. letnik S2 INF

Pomembno poslanstvo je vsakemu pacientu zagotoviti varno, učinkovito in kakovostno zdravilo.

Dejstvo pa je, da se je v preteklosti pri razvoju in regulaciji zdravil večkrat ignoriralo osebe s posebnimi potrebami, geriatrično, med drugim pa tudi pediatrično populacijo. Še danes se zdravniki pogosto znajdejo v okoliščinah, ko med zdravili z dovoljenjem za promet nimajo na voljo ustrezne učinkovine, odmerka ali pa primerne farmacevtske oblike (FO) za zdravljenje določene skupine ljudi. Zavedati se je treba, da otrokom niso vselej primerni manjši odmerki zdravila za odrasle, čeprav imajo enake simptome.

Razvrstitev pediatrične populacije Glede na obilo razvojnih sprememb, ki se pojavijo skozi razvoj, je pediatrična populacija razdeljena v več starostnih skupin. S fiziološkega, farmakokinetičnega (FK) in farmakodinamičnega (FD) vidika predstavljajo otroci zelo dinamično skupino. Razlika v odmerku za nedonošenčka in mladostnika je tako lahko kar do 100-kratna.

Regulativa Na področju pomena in razvoja pediatričnih FO največji mejnik predstavlja sprejetje Uredbe o zdravilih za pediatrično uporabo iz leta 2007 (Uredba (ES) št. 1901/2006). Navaja, da morajo zdravila ustrezati razvojnim in starostnoomejitvenim okoliščinam ciljnih pacientov, z namenom zagotavljanja ustrezne dostave zdravilnih učinkovin (ZU) z optimalnima, vendar prilagojenima profiloma FK in FD. Namen te uredbe je omogočiti razvoj in dostopnost zdravil, izboljšati razpoložljive informacije o uporabi in zagotoviti, da so zdravila za zdravljenje pediatrične populacije predmet visokokakovostnih in etičnih raziskav.

Izzivi pri razvoju Kljub vse večjemu zavedanju problematike je delež licenciranih pediatričnih zdravil še vedno premajhen, saj je izzivov, s katerimi se srečuje farmacevtska industrija, kar nekaj: — vprašanje etičnosti kliničnih preskušanj pri otrocih;

20

— pomanjkanje centrov z usposobljenimi zdravstvenimi delavci za opravljanje kliničnih preskušanj pri otrocih; — slaba finančna donosnost naložb, saj otroci predstavljajo le majhen delež v populaciji pacientov.

Pri načrtovanju in oblikovanju ustreznih zdravil pa je treba upoštevati tudi izzive, ki so povezani s fiziološkim razvojem otroka: razlike v delovanju prebavil, dozorelosti mehanizmov presnavljanja in izločanja zdravil skozi ledvice in jetra ter dozorelosti krvno-možganske pregrade.

Nipple shield delivery system

Farmacevtske oblike za otroke Do svoje odrasle dobe se otrok po vsej verjetnosti sreča z raznolikimi, njim prilagojenimi FO, kot so sirupi z npr. veliko količino sladil (FO za peroralno uporabo), svečke s katerimi se izognemo težavam pri požiranju zdravila (FO za rektalno uporabo), hladilno mazilo (FO za dermalno uporabo), inhalatorji (tekoče ali trdne FO za aplikacijo v obliki pare ali aerosolov v pljuča),...

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Poleg omenjenih pa (pre)veliko otrok zdravimo z zdravili, ki so namenjena odraslim in so brez ustreznih podatkov o možnostih in načinu uporabe pri otrocih. Gre za »off label« uporabo oziroma za uporabo, ki je neskladna z glavnimi značilnostmi zdravila, ki so navedene v zadevnem dovoljenju za promet.

V pediatrični populaciji je zelo razširjena tudi uporaba magistralno izdelanih pripravkov. Ti imajo pomembno mesto med zdravili, pojavljajo pa se potrebe po dodatni dokumentaciji o farmakokinetiki in farmakodinamiki. Hkrati ti načini dostave niso le nedosledni, temveč so pogosto nagnjeni k nenatančnosti pri odmerjanju in neponovljivosti izdelave.

Dose sipping technology

Izbira ustreznega dostavnega sistema je osnova za doseganje optimalnega terapevtskega učinka, saj bi v neustrezni koncentraciji ZU na mestu delovanja lahko otroku povzročila več škode kot koristi. Pogosti pojavi so predvsem, da otrok trdnih peroralnih FO, kot so tablete, ne more požirati ali pa pride celo do bljuvanja. Dejstvo je, da nemalo ZU v peroralnih dostavnih sistemih spremlja neprijeten okus.

Enega večjih izzivov razvoja tako predstavlja tudi prekrivanja neprijetnega okusa.

Prekrivanje neprijetnega okusa Danes je za ljudi občutljivost grenkega okusa verjetno manj pomembna za izogib zastrupitvam, kot je bila evolucijsko, vendar lahko še vedno vpliva na zdravje, v pomenu izbire prehrane in pa v našem primeru, torej terapevtski uspešnosti zdravila. Tehnologija prekrivanja neprijetnega okusa pa ni enolična in je pogojena z več dejavniki.

V veliki večini so spojinam z intenzivnejšim grenkim okusom skupne dušik vsebujoče funkcionalne skupine, kot so amidne oziroma alkaloidi (kofein, kinin). Poleg njih vzbujajo podobno grenak okus še nekatere aminokisline, sečnina, maščobne kisline, fenoli, amini in estri.

1. Če imamo opravka z manjšo intenziteto grenkega okusa, lahko prekrivanje neprijetnega okusa dosežemo z aromami in sladili v sami formulaciji.

2. Če gre za večjo intenziteto grenkobe (npr. pri višjih odmerkih), pri kateri ne želimo nobenega stika z okušalnimi brbončicami, pa je treba uporabiti druge tehnologije, kot sta filmsko oblaganje in oblaganje za namene zakasnelega sproščanja.

3. Prekrivanje okusa lahko dosežemo tudi s tvorbo alternativnih trdnih oblik, kot so soli, kokristali ali polimorfne oblike, ki imajo slabšo topnost v ustni sluznici. S tem se izognemo raztapljanju v ustni votlini.

Grenek okus lahko v različni meri prekrijemo, učinkovitost slednjega pa ni odvisna le od tehnologije prekrivanja, ampak tudi od starosti. Otroci preferirajo večjo sladkost, torej večji dodatek sladil, ta preferenca pa se s pozno adolescenco manjša.

Inovativni pristopi 1. PRI RAZVOJU STIČNE OVOJNINE Za doseganje boljšega sodelovanja s pacienti (otroci) in njihovimi starši/skrbniki je vsekakor treba prilagoditi tudi stično ovojnino, ki je lahko daleč od konvencionalne plastenke ali pretisnega omota.

Skodelica Oralflo™ omogoča preprosto jemanje tablet vseh velikosti, saj odpravlja potrebo po aplikaciji suhe tablete skozi ustno votlino. Edinstvena oblika namreč otrokom zagotavlja lažje zaužitje, saj se tekočina in tableta v ustih pomešata.

Otroci niso le pomanjšani odrasli, hkrati je pediatrična populacija izrazito heterogena.

»Medibottle« pridobi otroško zaupanje, saj ima videz njim vsakdanje stekleničke, vendar deluje v kombinaciji z brizgo, ki dovaja zdravilo v natančnem odmerku skupaj z mlekom ali drugo tekočino.

ZU z grenkim okusom: (1) kinin, (2) magnezijev sulfat, (3) sečnina, (4) sucrose octaacetate, (5) katehin, (6) epikatehin, (7) triptofan, (8) fenilalanin, (9) naringin, (10) kofein, (11) ciklo(fenilalanil-prolil), (12) ciklo(levcil-prolil) in (13) ciklo(prolil-valil).

»Nipple shield delivery system« predstavlja ščitnik za bradavice, ki omogoča, da lahko dojenčkom dostavimo zdravilo že med samim dojenjem.

21

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

»Dose sipping technology« pa je slamica, ki omogoča doziranje granuliranega zdravila, ki je v njej že predhodno natančno odmerjen. Slamici se sname pokrov, se jo potopi v pijačo, otrok pa s pitjem hkrati zaužije tudi zdravilo.

2. OCENITEV PRIMERNEGA ODMERKA Določitev odmerka glede na telesno maso je ena najpogosteje uporabljenih v klinični praksi, ima pa precej pomanjkljivosti in ni primerna za vse pediatrične starostne skupine, saj ne upošteva celotnega razvoja telesa in funkcij organov. Tehnike modeliranja in simulacije predstavljajo uporabno orodje za optimizacijo oblikovanja zdravil in pridobivanje znanja iz pediatričnih raziskav. Nepoznavanje teh modelov, razdeljena mnenja o njihovi ustreznosti opisovanja fizioloških sistemov in negotovost v njihovo napovedno moč pa preprečujejo njihovo razširjeno uporabo v praksi.

Skodelica Oralflo™

na področju kliničnih raziskav, po drugi strani pa je treba izpostaviti dejstvo, da smo v dobi zelo napredne tehnologije.

Zaključek Nekaj prilagajanja pri razvoju pediatričnih zdravil vsekakor je, vendar še vedno ne obstajajo priporočene standardne metode, merila ali seznami sestavin, ki so primerni za otroke.

Potrebne so še dodatne visokokakovostne raziskave, da se odpravijo trenutne vrzeli v znanju, in tudi izboljšave na področju regulative. Vsekakor je problematika predvsem

Varna, učinkovita in starosti primerna zdravila ostajajo pomemben cilj farmacevtske industrije, vključno z zagotavljanjem jasnih informacij o njihovi uporabi.

MEDISOVCI SMO EKIPA. PRIDRUŽI SE! 15

> 30

100+

350

vodilno neodvisno podjetje za trženje inovativnih zdravil

držav srednje in vzhodne Evrope

let skrbimo za zdravje ljudi

inovativnih zdravil

odličnih sodelavcev

www.medis.health

kadri@medis.si

Medis, d.o.o., Brnčičeva 1, 1231 Ljubljana-Črnuče

210128

22

1

FarFarAway

Pisma iz tujine Zala Kobentar 5. letnik Uniwersytet Medyczny w Białymstoku Bialystok, Poljska Na Erasmus+ izmenjavo sem se odpravila v severovzhodni del Poljske, v mesto Bialystok, z namenom opravljanja individualnega raziskovalnega dela za magistrsko nalogo. Po navdušenju nad prvo študijsko izmenjavo na Finskem v 4. letniku sem se brez oklevanja prijavila na še eno. Želja po ponovnem odkrivanju neznanih evropskih krajev, spoznavanju ljudi in kulture je bila prevelika.

Ko nas je doletela pomlad 2020 in z njo pandemija koronavirusa, sem dvomila v dejansko izvedbo izmenjave. Ampak vse se da, če se hoče! Moje raziskovalno delo je bilo povezano s podganjimi modeli hipertenzije, pri katerih smo opazovali odziv srčne mišice ob dodajanju različnih učinkovin. Imela sem srečo, da sem velik del eksperimentalnega dela magistrske naloge opravila v oktobru, pred začetkom drugega vala epidemije in ponovnim zaprtjem univerz. Potem se je delo vseh študentov premaknilo domov za računalnike. To je močno omejilo spoznavanje z drugimi študenti. Organiziranih druženj ni bilo, vstop v študentski dom je bil za nestanujoče tam prepovedan.

Ampak našli smo manjše kroge prijateljev in skupni čas preživljali zunaj. Poljska je uvedla blažje ukrepe v primerjavi s Slovenijo, kar nam je vseeno omogočilo potovanja znotraj države ter odkrivanje narave in čudovitih poljskih mest z bogato zgodovino. Obiskali smo Varšavo, Gdańsk, Krakow, Lublin, Toruń, Olsztyn, nekaj narodnih parkov in koncentracijskih taborišč. Božič sem praznovala po poljsko pri prijateljičini družini in tako dobila uvid v poljsko tradicijo. Seveda pa izmenjava v času koronakrize prinaša tudi nekaj stresa. sprotno je Potrebno preverjanje ukrepov in omejitev glede prehajanja meja. Odpovedi letov niso redkost in lahko preglavice. povzročajo Življenje na Poljskem pa sicer slovi kot eno izmed cenejših v Evropi in Erasmus štipendija stroške krije lepo bivanja. Kot študent si deležen mnogo popustov. z potovanje Predvsem vlakom je zelo poceni, pa tudi pivo. Erasmus+ priporočam izmenjavo prav vsakomur s kančkom želje po odkrivanju sveta in spoznavanju različnih kultur. Ampak pozor, takšen način življenja lahko preraste v manjšo odvisnost!

23

FarFarAway

Urban Matè absolvent Ludwig-Maximilians-Universit ät München München, Nemčija

München – mesto, v katero vsako leto roma na tisoče navdušencev žlahtnega hmeljevega napitka, pa tudi mesto z dvema najboljšima univerzama v Evropi, pritegne pozornost marsikaterega študenta. Sam sem se odpravil v München, da bi naredil zadnje dejanje svojega študija, raziskovalno delo za magistrsko nalogo.

Mesto je znano kot prestolnica piva, predvsem pa po glavnem letnem dogodku – Oktoberfestu. Na žalost je letos, kot tudi drugod po svetu, mnoge družabne dogodke odnesel COVID-19, vendar kljub temu še zdaleč ni bilo dolgočasno. V München sem prišel že v oktobru in ujel še zadnji teden, preden je Slovenija prešla na rdeči seznam, ter se tako izognil karanteni. Moje raziskovalno delo se je začelo šele v novembru, tako da sem imel v oktobru veliko časa za druge, bolj zabavne stvari. Udeležil sem se tečaja nemščine, kjer sem spoznal veliko prijateljev, s katerimi smo raziskovali mesto, hodili na izlete in imeli manjše zasebne zabavice. Ogledali smo si dvorec Nymphenburg, Ludwigsburg Pumpkin Festival, BMW muzej, Olimpijski park itd. V Münchnu pa je na splošno zelo dobro poskrbljeno za Erasmus študente, za katere obstaja celo društvo, ki zanje organizira razne zabave in izlete. Zabav letos na žalost ni bilo, so pa bili vseeno organizirani izleti po Bavarski.

Res da smo bili razdeljeni po manjših skupinicah, smo se pa tako bolj povezali. Tako sem si ogledal mesto Nürnberg, ogromen tempelj Valhalla na obrežju Donave v bližini mesta Regensburg, poležaval ob obali jezera Ammersee in imel pravo bavarsko pojedino v samostanu Andechs. S koncem oktobra so se ukrepi zaostrovali, vendar se je tudi počasi začelo moje raziskovalno delo, tako da nisem opazil nobene bistvene spremembe, saj je bilo dela toliko, da tudi ne bi bilo več časa za kaj drugega. Moram priznati, da sem imel srečo, da sem dobil dobrega mentorja, s katerim sva se zelo dobro ujela in nama ni bilo nikoli dolgčas. Skupaj sva razvijala nove dostavne sisteme za molekularne terapevtike, kot so proteini in nukleinske kisline, ter preizkusila njihovo uspešnost transfekcije na tumorskih celičnih linijah. Tudi nasploh smo imeli v raziskovalni skupini zelo prijateljski odnos, tako da nisem nikoli imel posebnega domotožja ali občutka osamljenosti zaradi protivirusnih ukrepov. Na srečo pa sem z zaostrovanjem ukrepov proti COVID-19, ko je bila postopoma primorana večina Evropejcev zapustiti laboratorije in sesti v domače pisarne, v Nemčiji lahko še vedno nemoteno opravljal raziskovalno delo. Čeprav je COVID-19 razsajal po svetu in mi preprečil, da bi imel izmenjavo, kot jo je imela večina študentov, bo to zame še vedno nepozabna izkušnja.

24

FarFarAway

Dea Gal 4. letnik Tartu Ülikool Tartu, Estonija

Od starejših študentov sem o programu slišala veliko dobrega in zanimivega, zato sem se kljub trenutni neugodni situaciji odločila udeležiti izmenjave. Estonsko študentsko mesto Tartu se mi je zdela odlična destinacija za izvajanje mobilnosti, saj je njihova univerza v evropskem merilu dobro ocenjena, poleg tega pa me je že od nekdaj zanimala kultura severnoevropskih držav. Kljub dvomom glede ukrepov in potencialnih težav pa je izmenjava bila več kot uspešna.

Na začetku septembra, ko sem prispela v Tartu, sem morala dva tedna preživeti v samoizolaciji, kar je otežilo začetek mojega študija v povsem novem okolju. Epidemiološka slika v Estoniji je bila sicer precej boljša kot pri nas: obveznosti na fakulteti so potekale normalno, obratovali so lokali, muzeji in diskoteke, mask pa v notranjih prostorih sploh ni bilo treba nositi.

Potovanja v sosednje države niso bila mogoča, sem pa zato obiskala najrazličnejše konce Estonije, predvsem pa dodobra spoznala Tartu. Prostrani gozdovi, lesene zgradbe pisanih barv in savne na vsakem koraku (ki so pri –14 °C še kako dobrodošle) so me zelo navdušili. Poleg znanj, ki sem jih pridobila na fakulteti, sem prek spoznavanja ljudi z različnih koncev Evrope imela priložnost odkrivati različne kulture in običaje ter splesti zelo dobra prijateljstva. Živela sem v študentskem domu in obiskovala angleški študijski program na fakulteti za medicino, nekaj predmetov pa sem poslušala na drugih fakultetah. Čez celoten semester je bilo za večino vsebin omogočeno tudi spremljanje preko spleta. Posnetki predavanj so nam bili na voljo za kasnejši ogled, kar mi je olajšalo pripravo za predmete, ki so se mi na urniku prekrivali. Presenetil me je način študija, saj je tam veliko več sprotnega dela in so izpiti na koncu semestra večinoma le za tiste, ki kolokvijev ne opravijo uspešno. Čez celoten semester sem imela skoraj vsak teden več testov iz različnih predmetov, vendar sem kmalu ugotovila, da sem bila na ta način ''prisiljena'' delati sproti in se tako izognila stresu izpitnega obdobja.

Kljub odpovedanim štirim letalskim letom, samoizolaciji v neznanem kraju in trem – na srečo negativnim – covid testom je bila študentska izmenjava zame nepozabna izkušnja in bi skozi vse te nenavadne dogodke brez pomislekov šla še enkrat.

25

FarFarAway

SEP-praksa ali najboljša mednarodna izkušnja tvojih študentskih let Nadine Lah, Koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks

SEP-prakse potekajo na Fakulteti za farmacijo že vrsto let in so poleg Erasmus izmenjav daleč najbolj priljubljene prakse med študenti farmacije. Ne potekajo le na evropski, temveč tudi na svetovni ravni, v sklopu IPSF, tako lahko na prakso odideš v državo, ki si jo že leta želiš obiskati.

Prakse običajno trajajo štiri tedne, v poletnih mesecih, prijavite pa se lahko vsi študenti Fakultete za farmacijo, vseh smeri in letnikov.

Program je dovolj resen, da odneseš veliko novega znanja, hkrati pa ti zaradi relativno majhnega števila obveznih delovnih ur pusti dovolj časa za odkrivanje novih mest, kultur in prijateljev. Potrdilo o opravljeni praksi je na koncu študija dodano k magistrski nalogi, hkrati pa izkušnja popestri tvoj življenjepis, kar ti bo prišlo zelo prav v prihodnosti.

Na kratko o osnovnih informacijah Prijave se odprejo vsako leto konec decembra, napisati pa moraš motivacijsko pismo in življenjepis v angleščini. Če je prijav več kot prostih mest (okoli 35), sledi predizbor, kjer se dodatno točkujejo pomembne izkušnje in aktivnost v društvu, hkrati vzamemo v obzir tudi letnik študija, saj imajo višji letniki prednost.

Sam izraziš preferenco področja farmacije, na katerem bi se želel preizkusiti (lekarne, klinična farmacija, industrija, raziskave na inštitutih itd.), koordinatorji pa nato iščejo delo v skladu s tvojimi željami v želeni državi. Največja prednost SEP-a je namreč ravno ta, da celotna organizacija poteka na ravni SEP-koordinatorjev, ki ti priskrbijo delovno mesto, nastanitev in organizirajo celoten socialni program. Državo tako spoznaš na najboljši možen način – z domačini.

Preprosto se prijaviš, kupiš letalsko karto in greš!

Na koncu še nekaj o financah SEP-praksa se krije iz lastnih sredstev. Ker je to velikokrat odločilnega pomena, ti lahko povem, da so SEP-prakse štipendirane ☺. Na javni štipendijski sklad RS oddaš vlogo za štipendijo za študijski obisk v tujini in lahko dobiš do 100 EUR na teden in dodatnih 500 EUR za letalsko karto, če je destinacija zunaj Evrope. Če te še karkoli zanima, me lahko vedno pocukaš za rokav ali mi pišeš na seoslovenia@gmail.com.

26

SEP-praksa ni praksa, je strokovno in osebno popotovanje, s katerega se vrneš spremenjen. Zato študente spodbujamo, da stopijo iz cone udobja in odpotujejo čim dlje! Živeti, in ne le potovati, nekaj tednov v drugem okolju, z domačini in drugimi SEP-ovci iz najrazličnejših držav ti da popolnoma novo perspektivo in spoštovanje druge kulture in navad.

Slovenski študenti že leta predstavljajo svoje SEP-izkušnje

FarFarAway

na Mobility dayu, potopisi so vedno odlični, predstavljalci pa vmes zadržujemo cmok v grlu od vseh spominov.

Sama verjamem, da so potovanja ultimativno zdravilo nestrpnosti med ljudmi, zato ti jih v življenju želim čim več.

SEP-praksa v Keniji v letu 2019 je bila zame najboljša odločitev, ki sem jo naredila v času študija in nasploh.

Izmenjava mi je dala znanje, osebno rast, mojo kenijsko družino, veliko spoštovanje kulture in narave, verjetno najbolj noro potovanje v življenju in spoznanje, da z veliko melanina pride tudi veliko več zabave.

“So much of who we are is where we have been.”

Vaša SEO, Nadine

Predani življenju Pri Pfizerju s strokovnim znanjem in nenehnim QDSUHGNRP Y ]QDQRVWL ĿH 171 let prispevamo k L]EROMĢDQMX ]GUDYMD LQ GREUHJD SRÏXWMD Y YVHK ĿLYOMHQMVNLK REGREMLK 6RRÏDPR VH ] QRYLPL EROH]QLPL LQ ]GUDYVWYHQLPL L]]LYL WHU LĢÏHPR UHĢLWYH ]D ]GUDYR SULKRGQRVW QRYLK JHQHUDFLM .R SRYUQHPR ali izboljšamo zdravje posameznika, smo svoje delo RSUDYLOL GREUR 1, 2

Odkritja, ki spreminjajo ĿLvljenja bolnikov 3IL]HU /X[HPERXUJ 6$5/ *5$1' '8&+< 2) /8;(0%285* $YHQXH - ) .HQQHG\ / ȁ 3IL]HU SRGUXĿQLFD /MXEOMDQD /HWDOLĢND FHVWD D /MXEOMDQD

Literatura: 1. Pfizer: Partnering to improve health for DOO 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP QHZV KRW WRSLFV SDUWQHULQJBWRBLPSURYHBKHDOWKBIRUBDOO 'RVWRSDQR 2. 3IL]HU &RPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSQR QD KWWSV ZZZ SIL]HU FRP DERXW OHDGHUVKLS DQG VWUXFWXUH FRPSDQ\ IDFW VKHHW 'RVWRSDQR 33 3)( ((3 -DQXDU

27

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavitev društvenikov Uredniški odbor Spatule

Kot vsako leto so se tudi tokrat zamenjali (nekateri) obrazi našega društva, zato smo skupaj z uredniškim odborom Spatule pripravili predstavitev le teh. Društvenike vam predstavljamo z malo bolj hudomušne strani, da se bo nekoliko lažje obrniti na njih.

Izvršni odbor Predsednik: Nejc Ajlec predsednik@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 3. marec Domači kraj: Rihtarovci

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Tipkovnica na mojem prenosniku ima 103 tipke.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Generalni sekretar društva. Pisanje zapisnikov bi me ubilo.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Glede na to, da žure že vsi pogrešamo, bi se ga definitivno udeležil. Učenje za izpit bi časovno prilagodil žuru, potem bi pa videl, če bi uspelo.

Zidovi FFA šepetajo, da na družabnih dogodkih rad prepevaš slovenske pesmi. Katera je tvoja najljubša in zakaj?

Med zidovi FFA nastajajo zanimive govorice ... Verjetno kakšna od Kreslina. Njegove pesmi pa ne odmevajo samo na družabnih dogodkih. Če se znajdeš z mano v študentski sobici, jo boš gotovo kdaj slišal.

Izgineš za tri mesece, saj si kot predsednik društva logična žrtev ugrabitve svetovne farmacevtske scene. Tvojega dela v društvu medtem ni opravljal nihče. V kakšnem stanju najdeš društvo ob povratku?

Odličnem! Popolnoma zaupam ekipi sodruštvenikov, da bi me ob moji ugrabitvi odlično nadomestili.

Kako bi na kratko opisal bistvo društvenega povezovanja?

Odgovoril bi na način, da malo premešam in preuredim vrstni red besed v postavljenem vprašanju. Bistvo društva je povezovanje med študenti. Društvo študentov farmacije Slovenije ti omogoča,

28

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Alya - Brazil ;) Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

DD hoodie

da spoznaš starejše ali mlajše študente izven okvirov svojih letnikov ter skupin laboratorijskih vaj. Omogoča ti, da se na Fakulteti za farmacijo počutiš bolj sprejetega, študij pa je potem veliko lažji, lepši. Občutek varnega zavetja, pa društvo daje tudi nam, njenim članom. Za vsako aktivnostjo društva, pa naj je to manjša stojnica pred predavalnico P1, strokovni večer, javna kampanja ali pa večdnevni poletni tabor, stoji skupina študentov, ki skupaj deluje za dobrobit projekta in se med seboj povezuje.

Rekel bi, da je prav želja po povezovanju tista, ki študente zadrži v društvu tudi skozi več mandatov in plete vezi med nami. Te vezi pa se nato med študenti ohranijo še v čas po zaključku študija, ko med seboj sodelujejo bodisi strokovno, ali pa se družijo čisto prijateljsko.

PREDSTAVITEV DŠFS

Generalna sekretarka: Mojca Gojčič gs@dsfs.si Letnik študija: 2. letnik Smer študija: Industrijska farmacija Rojstni dan: 7. marec

Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Pulover

Domači kraj: Trniče

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Minice v pisalih imajo rok trajanja 2 leti.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Predstavnik za stike z javnostjo (PR) – uf, ne vem, kako bi se znašla z oblikovanjem raznih promocijskih materialov in infografik. Nastali bi že ... če bi bili vizualno privlačni, je pa druga zgodba.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Farmažur ti da eno posebno vrsto motivacije, predvsem pred težkimi izpiti, tako da je odgovor precej jasen.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Gasolina (Daddy Yankee)

Po sestanku DŠFS se ti izbriše cel zapisnik – kako ukrepaš?

Hitro pobrskam po spominu, napišem, kar se spomnim, nato pa delim ta dokument z vsemi na sestanku prisotnimi, da dodajo, če sem kaj pozabila.

Po hodnikih FFA se govori, da gojiš navdušenje nad električno zobno ščetko – zanikaš?

Glede na to, kako hodniki FFA zadnje čase samevajo, me veseli, da jih kratkočasijo različna random dejstva študentov, pa čeprav tudi takšna, ki pridejo ven s kopalnic. Kaj naj rečem, pametna investicija se vedno splača.

Blagajnik: Tilen Huzjak blagajnik@dsfs.si Letnik študija: 1. letnik

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Svet je lep, avtor: natiT naJ

Smer študija: Biomedicina, področje farmacija Rojstni dan: 1. september Domači kraj: Ljubljana/Maribor

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Nobeno naključno dejstvo ni niti naključno niti neuporabno.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

V društvu se mi zdi vsaka edinstven izziv. Na splošno pa katerakoli funkcija oziroma delo, v katerem ne vidim smisla..

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Težki izpiti ne obstajajo, so veliko lažji kot kozarec pijače, saj povprečen A4 list tehta 5 gramov. Rad imam izzive, zato se najprej lotim težkega farmacevtskega žura.

Najljubši kos Drug Dealer kolekcije? Če bi obstajale kultne nogavice :) ...

Zidovi FFA govorijo, da za tvojim imenom obstaja zgodba. Nam jo lahko zaupaš?

Zidovi FFA imajo ušesa, oči in celo dar govora. Občudujem dejstvo, da so pridobili informacijo o mojem rojstvu ... Nekateri vedo, da včasih rahlo zamujam. Zamujal sem že ob rojstvu - rodil sem se nekaj dni prepozno, zato so, ko sem privekal na svet, starši dejali »Ti lenoba!«. Od tod ime Tilen.

Društveni denar se »slučajno« znajde na tvojem računu. Kako ga porabiš?

Doniram ga Društvu študentom farmacije Slovenije.

29

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavnik za stike z javnostjo: Tomaž Zupan pr@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 9. april Domači kraj: Zagorje ob Savi

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Vžigalnik je bil izumljen pred vžigalicami.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Vsaka funkcija v društvu zagotovo predstavlja svojevrsten izziv ali gre za koordinacijo skupine študentov, ki dela na posameznih aktivnostih, skrb da bodo vsi imeli dovolj denarja za projekte, komunikacijo s tujimi študenti ali vodenje celotnega društva.

Mislim pa, da bi mi največji izziv predstavljala funkcija generalnega sekretarja, saj birokracija res ni moje ljubo opravilo.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Maya Berović - To me radi Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

DD majica

Instagram izbriše ŠSSFD IG-profil. Kakšen vpliv ima to na študente?

Na srečo imamo še ostala komunikacijska sredstva, tako da bodo študenti vseeno pravočasno obveščeni o vseh društvenih aktivnostih.

Po hodnikih FFA se govori, da pečeš izjemno dobre torte. Kako ti to pomaga pri opravljanju funkcije? Če in ko bom zamujal z obveznostmi, bodo torte odlična podkupnina za ostale društvenike.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Vsi izpiti so že mimo, tako da “žal” ni izgovora, da manjkam na žuru.

Predstavnica za stike z EPSA: Sanja Martinović ls.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 16. junij Domači kraj: Ljubljana

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Največja baklava na svetu je tehtala 513 kg.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Trenutno mi največji izziv predstavlja kar funkcija, ki jo opravljam – zato mi je tudi všeč!

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Naučim se prej in grem na žur.

Stene študentske sobice šepetajo, da imaš zelo dobro mnenje o turških študentih. Lahko pojasniš, zakaj?

Hihi! Da, to pa je dolga zgodba, katere temelji so njihova gostoljubnost, baklave in gosti črni lasje.

32

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Tajči – Hajde da ludujemo.

Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

DD majica z International Night (polepljena z nešteto nalepkami).

Najzanimivejši dogodek iz preteklih EPSA-kongresov, za katerega veš?

Hm, teh je kar veliko, en primer je iz AA19 v Poreču z okrogle mize simpozija, ko je bil čas postavljanja vprašanj prek telefona na projekcijo. Eden od Slovencev se je spomnil, da bi vsi začeli pisat gor “Temao”. Vsi tujci so nato prek table postavljali vprašanja, kdo je Temao in ali bi lahko dobili njegovo telefonsko, kar se je spremenilo v pravo izmenjavo številk (okrogla miza na temo simpozija ni ravno uspela). A na koncu še vedno nihče ni uganil, kdo je Temao. Ga poznate?

PREDSTAVITEV DŠFS

Predstavnik za stike z IPSF: Klemen Bele cp.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 3. marec Domači kraj: Brunšvik

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Hanibal je prečkal Alpe s sloni. Na koncu je z njimi tudi dobil bitko.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Trenutne, ker je še milijon zadev, ki jih glede IPSF ne vem.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Uff … Kupim karto, potem sledi dolga moralna debata s cimroma.

Na koncu zmaga razum in ne grem na žur. Gremo pa ob prvi priložnosti na karaoke.

So stene tvoje sobe bele ali si bolj zvest kakšni drugi barvi?

Od julija dalje so barve modro nebo.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Vlado Kreslin: Sami naši Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Hoodie (zaenkrat tudi edini kos)

Med potovanjem na IPSF-kongres se izgubi tvoja prtljaga. Brez česa ne moreš preživeti?

Spodnjic. Preverjena zadeva :).

So stene tvoje sobe bele ali si bolj zvest kakšni drugi barvi?

Bele niso bile nikoli. Od julija dalje pa so barve modro nebo.

Drugače je moja najljubša barva oranžna.

Med potovanjem na IPSF-kongres se izgubi tvoja prtljaga. Kaj najbolj pogrešaš?

Na zadnjem večjem potovanju so mi ukradli del prtljage, predvsem spodnjice. Od takrat dalje jih veliko bolj cenim :).

Koordinatorji Koordinatorica IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks: Nadine Lah seo.slovenia@dsfs.si Letnik študija: 5. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 25. februar Domači kraj: Lenart

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš? »Karantena« izvira iz italijanske besede quaranta oziroma 40 in se nanaša na beneški čas kuge, ko so morale ladje čakati pred obalo 40 dni, preden so lahko vplule v pristanišče. Zelo neuporabno ne? ☺ Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Jo že opravljam! Gre za zelo dinamično funkcijo, veliko se jih ne zaveda časa in energije, ki ju porabiš za hkratno vodenje okoli 60 Slovencev (ki te lahko s problemom kličejo sredi noči iz drugega konca sveta) in tujcev, ki jim moraš priskrbeti prav vse, da lahko prakso opravljajo tukaj.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Odvisno, ali gre za žur b. c. (before Corona) ali after. Sveto sem si prisegla, da ne zamudim nobenega več, ko se klubi spet odprejo.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Gipsy Kings – Volare Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Moj personaliziran bordo hoodie.

Med poletno recepcijo Jan Plestenjak priredi koncert. Kako prepričaš vse udeležence, da se ga udeležijo skupaj s tabo? a) Tuji študenti: povem, da gremo na koncert slovenskega pevca, in gremo. b) Slovenske študentke: v družbi se vedno najde nekaj Slovenk, ki trdijo, da je Jan preveč »skomercializiran« (eyeroll), a jih hitro prepričamo s Plestenjakovo »playlisto« na »prepartyju« in nekaj EtOH. c) Slovenski študenti: lažje vodljivi, običajno je treba prepričati le enega, da prepričaš vse. Nato pa na koncertu spoznaš, da vedo vsa besedila na pamet.

V zadnjih letih se je prvič pojavilo zanimanje za SEP v Afriki. Kaj meniš, da je razlog?

Ne bi vedela (wink, wink ☺). Kenija <3. Mobility day je zakon!

33

PREDSTAVITEV DŠFS

Twinnet koordinatorica: Tjaša Možek twinslovenia@gmail.com Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 21. december Domači kraj: Čadovlje

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Srčev kralj je edini izmed kraljev brez brk.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Koordinatorice IPSF SEP mednarodnih strokovnih praks, saj verjamem, da bi bilo potrebne veliko organizacije in dogovarjanja s podjetji, vendar bi mi prav tako bilo v veselje sodelovati s tujimi študenti, ki pridejo v Slovenijo, in pomagati slovenskim študentom najti pravo prakso v tujini.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

The Rembrants: I'll be there for you Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Pulover, ker me nonstop zebe.

Katera je prva fraza, ki se jo nauči v tujem jeziku pred odpravo na Twinnet? (Zakaj?)

Kje je stranišče? Ker vse ostalo se že lahko počasi v angleščini zmenim.

Kam bi se odpravila na Twinnet ekspedicijo, če proračun ne bi bil problem?

Odpravila bi se na Irsko, ker je že kar nekaj časa na mojem »bucket« listu.

Pred izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Grem na žur, ampak ne pijem in vozim pijane »frende« okoli ter konec večera ugotovim, da bi bilo bolje, če bi lepo doma spala. (Če gre za res težak izpit, pa ni zajebancije :)).

Koordinatorica humanitarne skupine: Ajda Stepišnik humanitarna@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 27. november Domači kraj: Ljubljana

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Plod ananasa potrebuje med 1,5 do 3 leta, da zraste, in iz ene rastline dobiš samo en plod naenkrat.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Verjetno funkcija glavnega urednika Spatule. Spatulo zelo rada berem, ampak pisanje in zbiranje dobrih prispevkov je pa nekaj drugega. Ne bi znala zavrniti nobenega prispevka, ker se mi zdi, da je vseeno nekdo vložil trud v to in je že zato vredno objave. Pa tudi slovnice v srednji šoli nisem preveč marala.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Kot je modrec nekoč rekel: »Izpit lahko vedno ponoviš, dobrega žura pa nikoli.« Učenje zadnjo sekundo te tako ali tako naredi samo še bolj živčnega, zato je odklop več kot dobrodošel. In seveda na žuru spoznaš starejše kolege, ki ti lahko podelijo neprecenljive nasvete, kako najbolje narediti ne le ta izpit, ampak tudi vse ostale.

34

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Marvin Gaye in Tammi Terrell - Ain't No Mountain High Enough Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Bombažna vrečka

Govori se, da doma izdeluješ potaknjence. Po kakšnem pogovoru najbolje uspevajo?

Najraje imajo druženje na okenski polici ob lovljenju jutranjega sonca med poslušanjem glasbe in pitjem kave. Verjetno jim je precej všeč, ker jim posvečam kar dosti pozornosti, saj jih vedno hvalim, kadar poženejo nov list. Pohvale so ključne, pa ne samo za rože.

Na božičnem bazarju ti zmanjka mil, zainteresiranih študentov pa je še cel kup. Kako reagiraš?

Povabila bi jih, da ostanejo z mano do večera, da jih skupaj izdelamo dovolj za vse. To je odlična priložnost tudi zanje, da se sami preizkusijo v izdelavi in se bolje spoznajo s kolegi, saj nam na delavnicah ni nikoli dolgčas.

PREDSTAVITEV DŠFS

Koordinator strokovnih večerov: Domen Ian Morovič strokovni@dsfs.si Letnik študija: 4. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 4. april Domači kraj: Prosenjakovci

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Obstajajo nizozemska ozemlja, ki so znotraj belgijskega ozemlja, ki je znotraj nizozemskega ozemlja.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Predstavnik za stike z EPSA ali IPSF. Poleg tega, da nobene od teh organizacij ne poznam zelo dobro, me podrobnosti glede njunega delovanja niti ne zanimajo. Brez zanimanja pa svoje funkcije verjetno ne bi opravljal prav dobro.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Grem na naslednji rok, ker se prepričam, da bom takrat tako ali tako bolje znal.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Post Malone - Go Flex Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Majica

Edi nam je zaupal, da nameravaš v študentsko sobico prinesti pernatega prijatelja. Lahko izdaš kaj več? Čeprav Edi verjetno že nestrpno čaka, da tudi sam dobi novega prijatelja, ga moram razočarati. Moj pernati prijatelj Koko se namreč boji novih obrazov, zato študentska sobica, za katero upam, da bo v bližnji prihodnosti karseda polna, ni najboljši habitat zanj.

Na dan strokovnega večera odpovejo vsi predavatelji. Dogodek odpoveš ali se znajdeš kako drugače?

Kako si drznejo? Dogodek prestavim, vendar darila za predavatelje nenadoma postanejo primerno skromnejša.

Koordinator javnih kampanj: Žan Vodopivc Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 15. april Domači kraj: Grobelno

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Kobe Bryant je 22. januarja 2006 je dosegel 81 točk proti ekipi Toronto Raptors.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Ansambel bratov Avsenikov: Planica, Planica Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Hoodie

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Znotraj našega društva bi mi največji izziv predstavljala funkcija predsednika. Mislim, da ima predsednik zelo pomembne naloge in da je to funkcijo treba opravljati odgovorno. Predsednik mora obvezno dobro poznati samo delovanje društva in biti v stiku res z vsemi društveniki. Pomembno je, da se delo premišljeno organizira, se poskrbi za ustrezno komunikacijo in dobro razporedi delo.

Meniš, da bi bilo smiselno narediti kampanjo o primerni hidraciji oziromna strastnih vodopivcih?

Najprej se moram zahvaliti za odlično idejo, saj je sama po sebi zelo dobra. Ko sem prebral vprašanje, sem se malce nasmejal, potem pa sem pomislil, da bi vsekakor bilo smiselno izvesti takšno kampanjo. Mogoče pa mi jo res celo uspe izvesti. Voda predstavlja približno 60–70 % telesne teže človeka in pomembno je, da stalno nadomeščamo izgubljeno tekočino. To je zelo pomembno za naše dobro počutje, saj se ob premajhnem vnosu vode hitro lahko pojavijo glavoboli in kakšne druge težave. S takšno kampanjo bi bilo smiselno ciljati celotno populacijo in jih ozaveščati o pomenu zadostnega dnevnega vnosa vode. Ljudi bi spodbujali, da naredijo nekaj dobrega zase.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Na srečo trenutno ni treba sprejemati tako težkih odločitev.

Zdaj bi se seveda moral pohvaliti in odgovoriti, da seveda greš na farmacevtski žur. Ampak če povem po resnici … Najprej bi se vsekakor izplačalo kontaktirati prijatelje in poskusiti prestaviti farmacevtski žur na dan po izpitu. Če pa bi žur ostal na dan pred težjim izpitom, se žura ne bi udeležil.

Pred stojnico se pojavi dolga vrsta, saj se na njej en študent zadržuje že več kot pol ure. Kako reagiraš?

V primeru, da bi nekaj časa samo stal ob stojnici, bi stopil do njega in ga ogovoril, prijatelje na stojnici pa bi prosil, če lahko nadaljujejo brez mene. Vprašal bi, ali ga zanima naša kampanja, in mu jo predstavil. Če bi bil zainteresiran, bi ga povabil, naj se nam pridruži in pomaga, na primer pri ozaveščanju ljudi o pomenu cepljenja.

35

PREDSTAVITEV DŠFS

Vodja organizacijskega odbora 23. Mednarodnega poletnega tabora: Anita Golob ipsc@dsfs.si Letnik študija: 2. letnik Smer študija: Farmacija Rojstni dan: 11. oktober Domači kraj: Godič (Kamnik)

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Hot-dog je v bistvu sendvič.

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Funkcija blagajnika, ker res ne maram opravka z denarjem, računi ipd. Kasneje v življenju bom morala imeti toliko denarja, da mi ne bo treba razmišljati o razpolaganju s financami ...

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Najprej si seveda rečem, da ne bom šla, a kljub temu sprašujem prijatelje, če oni gredo. Na dan zabave me nekdo z eno besedo prepriča, da se mu pridružim na žuru, vendar si obljubim, da se ob enih vrnem domov. Domov pridem ob petih zjutraj napol mrtva in obžalujem vse svoje življenjske odločitve.

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Earth, Wind & Fire - September Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Nimam še nobenega, letos si definitivno kupim en pulover!

Legendarna skupina Halo je leta 1997 izdala album, ki nosi odprt naslov. Kako bi ga ti dokončala? Naslov se glasi Anita ni nikoli …

Anita ni nikoli naspana. »That is a big fact!« V CŠOD, kjer si želela izvesti poletni tabor, strašijo duhovi.

Oskrbnik doma ti dovoli ostati (na lastno odgovornost) ali pa brezplačno zamenjavo. Kako se odločiš?

Seveda se odločim za zamenjavo, saj nimam želje po dolgotrajnih travmah. Razen če bi bila prvotna ponudba v primeru duhov brezplačna, potem bi ostala. Sem pač Gorenjka po duši.

Glavna urednica Spatule: Eva Simončič spatula@dsfs.com Letnik študija: 3. letnik Smer študija: Laboratorijska biomedicina Rojstni dan: 1. oktober Domači kraj: Ljubljana

Pesem, ki te vedno spravi v dobro voljo?

Thomas March & Batista Cadillac - Neviden (Ali veš da me ljubiš?)

Najljubši kos Drug Dealer kolekcije?

Kratka majica

Najbolj neuporaben random fact, ki ga veš?

Oblika rakovice se je v podrazredu rakov v evolucijskem razvoju neodvisno razvila pri vsaj petih skupinah rakov.

udeležim žura in tako tudi izgubim cel dan učenja. (Če je žur en dan pred izpitom, se ga vseeno ne udeležim, spanec je vseeno preveč pomemben).

Opravljanje katere funkcije bi ti predstavljalo največji izziv?

Zakaj?

Predstavnik za stike z javnostjo (PR), ker nisem najbolj oblikovalno nadarjena. Sicer vem, kaj mi je všeč, problem pa se pojavi pri realizaciji ali pa že sami zasnovi ideje.

Kaj najraje bereš, ko ne prebiraš Spatule?

Trenutno berem biografije znanih kuharjev. Začela sem z Anthonyjem Bourdainom, naslednja na vrsti pa je Ana Roš.

Pred težkim izpitom se pojavi farmacevtski žur. Kaj narediš?

Najprej pogledam, koliko že znam in kako urejeni so v tistem trenutku moji zapiski. Če je vse tako, kot mora biti, se seveda

36

Kakšen je popoln pisec za Spatulo?

Tak, ki pravočasno ali pa celo pred rokom odda svoj prispevek in ga je nato tudi pripravljen popraviti, če je to potrebno. Najbolj popoln pa je seveda vsak, ki si želi pisati in soustvarjati Spatulo.

NA POGOVORU

Intervju s Kliničnim inštitutom za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB) Anika Smolič, S1 LBM, Manca Jernejc, 3. letnik S1 LBM, Brina Jakopič, 1. letnik EM FAR

Pogovarjale smo se z izrednim profesorjem, doktorjem in svetnikom Milanom Skitekom, spec. med. biokem., EuSpLM, ki je bil za nas pripravljen odgovoriti na nekaj vprašanj v zvezi z delovanjem Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo (KIKKB), kjer študenti Laboratorijske biomedicine opravljajo obvezne vaje.

Gospod Skitek, zahvaljujemo se vam za vaš dragoceni čas.

Verjamemo, da boste z vašimi odgovori razjasnili kakšno še neodkrito obzorje ali vzbudili zanimanje za delo pri vas.

onkologiji in pri hipertenziji v nosečnosti, merjenje elementov v sledovih in TDM psihofarmakov in antimikotikov).

Kdaj je bil ustanovljen KIKKB in kakšne so bile vizije ob ustanovitvi?

Laboratorijska služba v Ljubljani je bila pred odprtjem Kliničnega centra 29. novembra 1975 razdrobljena po različnih lokacijah. Leta 1976 se s prihodom v UKCL prof. dr.

Nika Jesenovca začne povezovanje laboratorijev Kirurgije in Interne klinike ter določenih laboratorijev Zdravstvenega doma Ljubljana. Nastane struktura »Centralnega laboratorija« z laboratoriji na Polikliniki, Urgenci, Infekcijski kliniki in v Bolnici dr. Petra Držaja, ki se je s 1. 1. 1979 preimenoval v Inštitut za klinično kemijo in biokemijo (IKKB) in v lanskem letu smo praznovali že 40. obletnico. V devetdesetih letih se intenzivira raziskovalno-razvojno (R&R) delo in posledično dobimo naziv klinični inštitut, prejmemo pa tudi republiško Priznanje za poslovno odličnost.

Nam lahko, prosim, opišete, s čim vse se na KIKKB ukvarjate?

Osnovna naloga KIKKB je izvajanje analiz za UKC in druge naročnike iz Republike Slovenije, poleg tega pa še R&R in pedagoška dejavnost. Zraven naštetega smo pristopili tudi k projektu racionalizacije in konsolidacije medicinskih laboratorijev (ena vrata za vse laboratorije), kar se nam končno obeta v skupnih prostorih nove urgence DTS.

V tem času smo pridobili več nacionalnih projektov ARRS (nosilci) in evropskih programov (sonosilci in sodelavci), številne terciarne projekte UKCL (nosilci), sodelujemo pa tudi v številnih znanstvenih projektih in študijah doma in v tujini kot akreditiran laboratorij. Na področju izobraževanja je KIKKB poleg intenzivnega pedagoškega dela na domačih in tujih univerzah (dodiplomski in doktorski študij) zadnja leta prevzel iniciativo in samostojno ali v zvezi z združenji in društvi (so)organiziral več srečanj, seminarjev in simpozijev tudi na mednarodni ravni.

Kakovost je ključna usmeritev pri vseh teh dejavnostih, zato KIKKB intenzivira in širi delo kot nosilec pri republiški kontroli kakovosti – SNEQAS (približno 250 sodelujočih medicinskih laboratorijev). Vključeni smo v vse pomembne mednarodne kontrole in programe ter povezani z Evropsko organizacijo organizatorjev zunanje kontrole/programov

Katere preiskave, ki jih drugje ne izvajajo, izvajate pri vas? Nam lahko, prosim, nekoliko bolj predstavite še raziskovalno-razvojno dejavnost?

KIKKB je bil in je velikokrat aktivno vključen v uvajanje novosti na področju laboratorijske diagnostike. Tako smo v sodelovanju s klinikami UKC uvedli precej novih metod širšega pomena (presejalni testi za Downov sindrom, dihalni test za Helicobacter pylori, izum stabilne kontrolne krvi v 90. letih, potem pa vpeljava novih diagnostičnih označevalcev v

37

NA POGOVORU

Na kaj trenutno usmerjate največ pozornosti?

Trenutno usmerjamo največ pozornosti v diagnostiko COVID in s tem v zvezi sodelujemo pri projektu ARRS. Projekt so odobrili jeseni 2020 v sodelovanju s FFA – Katedro za klinično biokemijo in programsko skupino za endokrinologijo UKCL. Pripravljamo tudi nacionalno srečanje na to temo, ki bo 21. januarja 2021.

Kakšen strokovni profil imajo zaposleni na KIKKB in kakšen profil kadra iščete? Kakšne so možnosti pripravništva in zaposlitve po njem?

kakovosti (EQALM). Z Ministrstvom za zdravje, Zbornico za laboratorijsko medicino, razširjenim strokovnim kolegijem za laboratorijsko medicino – medicinska biokemija in Slovensko akreditacijo sodelujemo pri implementaciji sistema dovoljenj za delo medicinskih laboratorijev na podlagi obstoječega Pravilnika Ministrstva za zdravje (MZ). Vsi naši specialisti medicinske biokemije so registrirani v evropskem registru, v letu 2016 pa smo kot eden redkih medicinskih laboratorijev v Sloveniji pridobili mednarodno akreditacijo po standardu ISO 15189. V letu 2020 pa smo ponovno pridobili naziv kliničnosti, ki ga podeljuje MZ ustanovam na področju zdravstva.

Strokovni profil je raznolik, od specialistov medicinske biokemije do analitikov, diplomiranih inženirjev in inženirjev ter tehnikov laboratorijske biomedicine. Trenutno je najbolj iskan profil diplomiranih inženirjev, za katere je možno takojšnje pripravništvo oziroma zaposlitev.

Kaj za laboratorij pomeni in prinaša naziv kliničnosti?

Klinika oziroma klinični inštitut je vrhunski strokovni zavod določene medicinske stroke, ki za stroko predstavlja nacionalno referenčno organizacijo. Naziv klinika oziroma klinični inštitut lahko pridobi v državi za posamezno medicinsko stroko le ena bolnišnica oziroma njen oddelek. Medicinske stroke, za katere se lahko pridobi naziv klinika oziroma klinični inštitut, so: interna medicina, kirurgija, pediatrija, ginekologija s porodništvom, nevrologija, psihiatrija, otorinolaringologija, okulistika, dermatovenerologija, ortopedija, onkologija, infekcijske bolezni in vročična stanja, radiologija, nuklearna medicina, medicinska rehabilitacija, stomatologija, klinična kemija in biokemija, mikrobiologija, patologija in sodna medicina.

Kaj pa študentsko delo in poletna praksa? Študentsko delo in poletna praksa sta pri nas uveljavljena procesa že vrsto let z vsakoletno številno udeležbo in pozitivnimi izkušnjami s študenti FFA. Poletna praksa poteka po naših laboratorijih, prijaviti pa se je treba v tajništvu KIKKB. Ste med obstojem KIKKB prišli do kakšnega dosežka, na katerega ste ponosni in je dosegel tudi širšo javnost?

Dosežki so številni, kar potrjuje tudi naziv kliničnosti, ponosni pa smo lahko tudi na dejstvo, da smo eden redkih akreditiranih medicinskih laboratorijev v Sloveniji po ISO 15189. Vse to nam daje kompetence za izvajanje preiskav na področju laboratorijske diagnostike.

Bi želeli bralcem Spatule še kaj sporočiti?

Vsem bralkam in bralcem Spatule želimo zdravo, srečno in uspešno novo leto 2021. Dobrodošli na KIKKB, v okolju prijaznih ljudi in izzivov laboratorijske medicine.

38

NOVIČKE

Novičke Povezava med črevesnimi bakterijami in vitaminom D Nedavna raziskava kalifornijske univerze v San Diegu je pokazala pomembno povezavo med črevesno mikrobioto in aktivno obliko vitamina D, ki odkriva novo razumevanje tega vedno bolj raziskanega vitamina. Večja raznovrstnost bakterij v črevesju v splošnem pomeni boljše zdravje. Na drugi strani rezultati predhodno narejenih študij zaključujejo, da so nizki nivoji vitamina D povezani z večjo verjetnostjo za razvoj raka, kardiovaskularnih zapletov in nekaterih drugih bolezni, kljub temu pa v obsežnih kliničnih študijah ni bilo dokazano, da bi vitaminski dodatki ugodno vplivali na izide naštetih zapletov.

Nova študija poudarja, da je lahko razlog za takšne rezultate preteklih študij v tem, da so v krvi merili le prekurzorsko obliko vitamina D in ne same aktivne oblike, kar so v izbrani študiji skušali spremeniti. Analizirali so blato prostovoljcev in identificirali tipe črevesnih bakterij pri posameznikih ter

serumske vzorce, v katerih so kvantificirali vitamin D in njegove metabolite. Glavna ugotovitev je bila, da obstaja 12 glavnih tipov črevesnih bakterij, ki izdelujejo butarat (kratkoverižna maščobna kislina, ki prispeva k dobremu črevesnemu zdravju) in so pogosti pri ljudeh z večjimi količinami aktivnega vitamina D v telesu. Raziskovalci so na podlagi te študije zaključili, da je bolj kot sama količina vitamina D, ki ga dobimo prek sončne svetlobe ali nadomestimo s prehranskimi dopolnili, pomembno, kako dobro lahko telo vitamin metabolizira v aktivno obliko in vpliva na različne funkcije v našem organizmu.

VIR

https://www.pharmacytimes.com/news/study-links-gut-bacteria-vitamin-d-levels

Nove raziskave pokazale obetajoče rezultate za razvoj zdravila proti Alzheimerjevi bolezni Najpogostejši vzrok demence je Alzheimerjeva bolezen.

V Sloveniji je bolnikov s to diagnozo okoli 10.000. Pri tem obolenju pa ne trpijo le bolniki, ampak tudi njihovi domači. Ena izmed zadnjih raziskav na tem področju je pokazala obetajoče rezultate za spojino, ki jo je razvila skupina Farmacevtske kemije in farmakologije pod vodstvom Carmen Escolano na Univerzi v Barceloni.

Nova spojina predstavlja visoko afiniteto in selektivnost do imidazolnih receptorjev I2. Ti receptorji so v več organih in imajo vlogo v fizioloških procesih, kot so analgezija, vnetja, bolezni živčnega sistema in podobno. Poleg tega so povezani z nevrodegenerativnimi procesi in zdi se, da se njihovo število poveča v možganih bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo. V raziskavi so analizirali različne točke napredovanja bolezni ter kratkoročne in dolgoročne vedenjske in spominske teste,

Ana Ribič, 1. letnik EM FAR

da bi proučili učinke zdravljenja na vedenje in spomin miši.

Rezultati kažejo znatno izboljšanje pri živalih, ki so prejele zdravilo, v primerjavi s kontrolno skupino. Mercè Pallàs pravi, da je nova molekula izboljšala kognicijo in omilila tesnobo pri teh živalih. Poleg tega so na molekularni ravni lahko potrdili, da je zdravljenje s to molekulo zmanjšalo tipično nevroinflamacijo in oksidativni stres pri Alzheimerjevi bolezni ter zmanjšalo specifične patološke označevalce, kot so beljakovine tau ali beta amiloid. Čeprav je še daleč od zdravljenja z mehanizmi, ugotovljenimi v teh raziskavah, je to velik napredek, ki je v tem področju močno dobrodošel, tako med stroko kot med bolniki.

VIR

https://www.news-medical.net/news/20201209/Mice-study-identifies-action-mechanism-of-a-promising-drug-against-Alzheimers-disease.aspx

Nastajanje novih genov za odpornost na antibiotike iz naključnih zaporedij DNA Odpornost na antibiotike predstavlja veliko breme moderni medicini. V eni zadnjih raziskav so švedski in ameriški znanstveniki odkrili, kako lahko novi geni, ki povzročijo odpornost na antibiotike, nastanejo iz popolnoma naključnih zaporedij DNA. Najpogosteje bakterije pridobijo antibiotično rezistenco s prevzemom različnih tipov odpornostnih genov, pridobljenih pri drugih bakterijskih vrstah. Ti geni kodirajo beljakovine (peptide), ki lahko privedejo do odpornosti z deaktiviranjem antibiotika, zmanjšanjem njegove koncentracije ali spreminjanjem tarče antibiotika, tako da ta ni več sposoben vezave in s tem tudi zaustavitve rasti bakterije.

Nastali odpornostni geni se pospešeno širijo, zato je pomembno, da nove gene čim hitreje odkrijemo in poskušamo zaustaviti njihov nadaljnji razvoj.

Anja Dremelj, 4. letnik EM FAR

Julija Artiček Jovan, 1. letnik EM FAR

Znanstveniki so najprej zasnovali skoraj milijardo naključnih zaporedij DNA, ki so jih nato položili na plazmid črevesne bakterije Escherichia coli. Ta naključna zaporedja so bila nato v bakteriji izražena v obliki kratkih peptidov. Medtem ko večina teh na E. coli sploh ni imela vpliva, je šest različnih peptidov povzročilo, da je bakterija postala odporna na antibiotik kolistin, ki se uporablja pri hudih okužbah.

Raziskave so tako pokazale, da lahko naključna zaporedja DNA povzročijo pojav novih bakteriji koristnih sposobnosti, ena izmed teh pa je tudi odpornost na antibiotike.

VIR

https://www.news-medical.net/news/20210108/Study-shows-how-new-antibiotic-resistance-genes-arise-from-random-DNA-sequences.aspx. Dostop: 12. 1. 2021

39

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Uvodni dan za bruce 2020 Marjeta Lipužič in Jaka Vrevc Žlajpah, člana organizacijske ekipe Letos smo študenti Fakultete za farmacijo pod okriljem Študentskega sveta Fakultete za farmacijo prvič organizirali Uvodni dan za bruce, ki se je odvil na dveh lokacijah naše fakultete (Aškerčeva 8 in Ilirija). Dogodek je potekal dva dni, 30. 9. in 1. 10. 2020 dopoldne in popoldne. Udeležili so se ga novopečeni bruci programov EMŠ Farmacija, Laboratorijska biomedicina in Kozmetologija.

Namen dogodka je bil predati pristne in koristne nasvete, ki bi študentom olajšali prehod iz srednje šole na fakulteto.

Tako na urniku ni manjkalo informacij o poteku študija, lokacijah predavanj in vaj, predmetih, tutorstvu, možnem udejstvovanju v obštudijskih organizacijah in na splošno o študijskem življenju. Mesto v programu se je našlo tudi za vodstvo fakultete, ki je tradicionalno pozdravilo bruce in jim zaželelo uspešen študij. Po spomladanskem šoku in popolnem zaprtju države je bila na začetku jeseni izvedba tako velikega dogodka prav poseben zalogaj. Ob upoštevanju strogih epidemioloških ukrepov smo v predvidenih dneh vseeno gostili vse nadobudne študente, kar je edinstveni uspeh na ravni celotne Univerze v Ljubljani. Organizatorji študenti smo kljub izzivom nove, koronadobe po koncu prepričani, da je projekt uspel.

Tako smo našim najmlajšim študentom omogočili do tega trenutka še vedno edini dan na fakulteti, ko so se vsi videli v živo. Upamo, da smo s tem dali potreben zagon in spodbudo za študij v teh časih. Morda pa so se spletla tudi kakšna nova poznanstva in prijateljstva, ki bodo preživela obdobje virusnih valov in v polnem zaživela ob ponovnem srečanju na fakulteti, fizično. Resnična vrednost Uvodnega dneva za bruce 2020 se kaže v novem vetru, ki je zavel v organizaciji prvega dne na Fakulteti za farmacijo. Študenti v sodelovanju z vodstvom fakultete smo tako postavili temelje novi obliki projekta, da bo prehod iz srednješolskega v fakultetno okolje čim bolj enostaven. Prepričani smo, da bo projekt v prihodnosti samo še rasel.

V imenu organizacijske ekipe se zahvaljujeva vsem sodelujočim, ki so s svojo pripravljenostjo in dobro voljo pomagali na dogodku – vodstvu fakultete in predvsem vsem sodelujočim študentom iz različnih študentskih teles.

Dokazali smo, da lahko študenti organiziramo še tako logistično zahteven in varen dogodek na visoki ravni!

Vsi, ki pa vas je ob branju tega skromnega prispevka zamikalo, da bi radi sodelovali na dogodku, pa vabljeni, da se nam pridružite v tem letu!

Jezikovni tečaji na FFA Tina Studen, organizatorka jezikovnih tečajev Leto 2020 je bilo zaznamovano s socialnim distanciranjem in ostajanjem doma. Aktivnosti, kot so druženja na zabavah, ob kavici, skupne športne aktivnosti in obiskovanje zanimivosti zunaj lastne občine, so postale zgolj neuresničljive sanje.

Preostala so nam le sanjarjenja o potovanjih v tujino, spoznavanja različnih ljudi in kultur ter seveda učenje tujih jezikov. Prav slednje nas je v DŠFS spodbudilo, da smo v sodelovanju z Jezikovno Akademijo začeli z organizacijo jezikovnih tečajev za študente Fakultete za farmacijo. Želeli smo vam ponuditi novo priložnost spoznavanja sošolk in sošolcev s podobnimi interesi, omogočiti možnost izboljšanja znanja tujih jezikov in vas (pri nadaljevalnih tečajih) naučiti uporabne farmacevtske izraze v želenem jeziku.

V prvem semestru ste lahko izbirali med začetnimi tečaji italijanščine, španščine, francoščine, nemščine in ruščine ter nadaljevalnim tečajem nemščine. Tečaji so (žal) potekali prek spletne platforme Microsoft Teams, saj izpeljava v živo ni bila možna. Enkrat oziroma dvakrat tedensko so potekale videokonference s profesorji, na katerih se je predavala in

40

utrjevala pripravljena snov. Po končanih 35 urah tečaja in opravljenem zaključnem izpitu je bilo izdano potrdilo o pridobljenem znanju. Rezultati zaključnih izpitov so bili kljub “oteženim pogojem” pohvalni. Prejeli smo precej pozitivnih odzivov, tako s strani udeležencev kot profesorjev, zato bomo z izvedbo tečajev nadaljevali tudi v drugem semestru. Če si torej želite znati vprašati za smer do Pise, obiskati Barcelono in naročiti paello, prositi mimoidočega za fotografijo pred Eifflovim stolpom, kupiti Matrioško (Babuško) v Moskvi, spiti osvežilen Paulaner v Münchnu ali pa samo koristno zapolniti svoj prosti čas, se nam pridružite na jezikovnih tečajih!

DOGAJALO SE JE

17. EPSA jesenska skupščina Sarajevo, Bosna in Hercegovina Ajda Stepišnik, Nuša Japelj Julijsko tekmovanje za prijave, avgustovsko načrtovanje potovanja, septembrsko pregledovanje cen prevozov prek Flixbusa ter oktobrsko nestrpno pričakovanje in odštevanje dni do jesenske EPSA skupščine so letošnje leto potekali malenkost drugače. Še kako radi bi odpotovali v prestolnico Bosne in Hercegovine, Sarajevo, kjer bi zadihali njeno kulturo ter radovedno pohajkovali po poteh, ki bi se nam križale z marsikaterim tujim študentom, ki bi prišel iskat novo znanje in spomine že na 17. EPSA jesensko skupščino. A vendar smo v epidemiološko zaznamovanem duhu morali preklicati naše rezervacije po Balkanu in preživeti ta dogodek na varnih razdaljah za zasloni. Jutranje težko prebujanje, lovljenje zadnjih minut zajtrka, iskanje najmočnejše kave in tekanje do predavalnic je tako zamenjal popoldanski program prek spleta, do katerega nas je ločil le en klik. Štiridnevni program je zajemal dvodnevni simpozij na temo »Child healthcare – First step to a safer future« in strokovne delavnice ali delavnice mehkih veščin, ki so potekale zadnja dva dni.

otvoritve dogodka. Drugi dan smo imeli prek programa Zoom različne interaktivne igre, kot sta “Never have I ever” in “Would you rather”, kjer smo se bolje spoznavali in uspeli tudi nazdraviti prek ekranov. Največji hit družabnega programa je bil Pharmavision, kjer so se nekateri udeleženci vnaprej posneli ob izvajanju svoje najljubše evrovizijske pesmi, nato pa smo na zaključni ceremoniji glasovali za najboljšo izvedbo.

Skupščina prek spleta zagotovo ni enaka izkušnji, ki smo je bili deležni preteklih EPSA dogodke, a organizatorji so nam dokazali, da smo se tudi tako veliko naučili, povezali in podružili. Popoldanska predavanja in družabni program so nam zagotovo popestrili sicer ustaljen in udomačen vsakdan.

Upamo pa, oziroma že težko pričakujemo, da bomo prihodnjič občudovali lepote gostujoče države tudi v živo, ne le prek slik.

Kljub temu močno spodbujamo prijavo na podobne spletne dogodke, saj je prenos znanja kakovosten, hkrati pa kamere prenosnikov ujamejo mnogo nasmehov ob večernih druženjih, ki tako ne ostanejo skriti za vrati naših sob.

Na simpoziju so gostili predavatelje, ki so prihajali iz najrazličnejših držav in področij ter nam tako predstavili zdravstveno oskrbo otrok z različnih vidikov. Spoznali smo organizacije, kot so ECHO (European Children’s Hospital Organization), SIOP EUROPE (the European Society for Paediatric Oncology) in CCI Europe (Childhood Cancer International Europe), ki so namenjene podpori bolnih otrok in mladostnikov ali raziskovanju bolezni, ki jih lahko prizadenejo.

Predstavili so nam različne zahteve in postopke registracij zdravil za uporabo v pediatriji na EMA (European Medicines Agency) ter izpostavili težave in pomembnost izvedbe kliničnih študij na otrocih in mladostnikih. Prisluhnili smo enemu od staršev bolnih otrok kot tudi dekletu, ki je prebolelo raka v svojem otroštvu in je opozarjalo na pomembnost dolgoročnih posledic, ki jih bolezen pusti na preživelih. Ne nazadnje so nam predstavili izzive cepljenja in zdravljenja duševnih motenj v pediatriji.

Po strokovnem programu je vsak večer sledil družabni program.

Prvi večer so priredili Virtual Pub Quiz, ki je bil razdeljen na tri teme: splošno znanje, farmacija ter vprašanja o Bosni in Hercegovini, kjer so nam bile precej v pomoč informacije, ki smo jih pridobili na predstavitvi države ob uvodni ceremoniji

(Online) motivacijsko druženje Sanja Martinović, 5. letnik EM FAR Polni upanja smo konec avgusta organizatorji začeli zbirati ideje za prihajajoči motivacijski vikend. Koronarazmere so bile dokaj stabilne in z veliko vnemo smo začeli pripravljati vse potrebno, da bi se lahko novembra spet družili v živo. Veselili smo se vsakoletnih treningov mehkih veščin, spoznavanja drugih

študentov in raznovrstnih družabnih večerov, za katere smo že začeli pripravljati “playlisto”. A kaj, ko nam je virus prekrižal načrte. Kljub temu smo bili mnenja, da študentom manjkajo sproščeno “online” druženje in treningi mehkih veščin, zato smo veselo zavihali rokave.

41

DOGAJALO SE JE

“Online” motivacijsko druženje je potekalo v dveh zaporednih večerih, 18. in 19. novembra. Prvi večer so naši trenerji Tilen, Katja in May za študente pripravili različne treninge mehkih veščin, ki so pripomogli k motiviranju študentov. Vsak študent si je lahko izbral enega izmed treh ponujenih treningov z naslovi “Motivacija med lockdownom”, “Težave in soočanje z njimi” ter “Vzdržljivost uma”. Treningi so potekali prek platforme Zoom (ki jo ima vsak študent UL zastonj na voljo v licencirani obliki – več v rubriki Ali veš?!), udeležilo pa se jih je tudi kar nekaj brucev, ki so se tako prvič spoznali s takšnim načinom utrjevanja mehkih veščin. Upamo, da boste vsi kmalu lahko izkusili tudi kak trening v živo. Hvala vsem trenerjem za dostavljene treninge v teh neugodnih časih.

Drugi večer smo začeli s Tilnovo predstavitvijo poti od društvenika DŠFS do EPSA ekipe – opisal nam je svoj razvoj in priporočila študentom, ki jih zanima udejstvovanje pri obštudijskih dejavnostih. Svojo predstavitev je popestril z zabavnimi slikami iz raznih dogodkov in kongresov – brez mask, brez 1,5-metrske razdalje, razkužila pa so takrat obstajala le v obliki etanolnih mešanic za notranje razkuževanje. Veselimo se, da bo kmalu spet tako! Sledil je “brainstorming” idej za nove DD-dogodke, kjer so se študenti izkazali s svojimi predlogi.

Zbrali smo ogromno zanimivih idej za strokovne večere, javne kampanje, humanitarno skupino in družabne večere.

Prepričana sem, da nam dogodkov v času po koroni ne bo manjkalo! Po napornem napenjanju možganov pa je prišel tudi

čas za družabni del – zaviti v deko s priljubljenim zimskim napitkom pred seboj smo se igrali razne “online” družabne igre in klepetali do poznih ur. Čeprav je na našo veliko žalost dogodek v živo odpadel, smo bili veseli precejšnje udeležbe na “online” druženju. Upamo, da ste kaj novega izvedeli in da vam je dogodek vsaj malo popestril te dni. Mislim pa, da vsi že komaj čakamo nadaljnje dogodivščine v živo. Se vidimo!

Motivacijsko druženje je bila odlična alternativa motivacijskemu vikendu, saj nam je dalo priložnost se slišati z ostalimi študenti, spoznati nove ljudi in malo razbiti monotonost karantene. Hkrati sta mi tako samo druženje kot tudi trening mehkih veščin dala veliko motivacije za naprej – za študij in za sodelovanje v društvu. Pomagalo je tudi slišati izkušnje drugih med karanteno in dobiti kakšen dober nasvet za aktivnosti doma, če že nikamor ne moremo.

Tjaša Možek, 4. letnik EM FAR (udeleženka motivacijskega vikenda)

Strokovni večer: Preiskave drog v bioloških vzorcih Špela Lavrič, 3. letnik S1 LBM V torek, 8. 12. 2020, je na spletu potekal prvi samostojni strokovni večer v organizaciji študentov laboratorijske biomedicine. Dogodek z naslovom Preiskave drog v bioloških vzorcih se je odvijal v živo na YouTube kanalu Drug Dealer. V uri in pol smo prisluhnili trem izjemno zanimivim predavanjem z aktualnimi vsebinami. V prvem predavanju smo prisluhnili prof. dr. Luciji Peterlin Mašič s Fakultete za farmacijo. Predstavila nam je najpogostejše droge v bioloških vzorcih, njihove učinke na organizem in posledice ob interakciji drog z alkoholom. Drugo predavanje je za nas pripravil doc. dr. Stane Pajk s Fakultete za farmacijo.

Prisluhnili smo njegovi izkušnji v toksikološkem laboratoriju KU Leuven (Belgija). Glavna tema njegovega predavanja je bilo ugotavljanje prisotnosti in kvantifikacija psihoaktivnih snovi v »post mortem« vzorcih. Spoznali smo potek priprave

42

različnih tkiv, kot so kri ter možgansko, mišično in kostno tkivo, iz katerih pozneje kvantificirajo različne psihoaktivne snovi. Za konec nam je predstavnik združenja DrogArt Marko

DOGAJALO SE JE

Verdenik predstavil integrativno storitev testiranja drog v Sloveniji. Glavni namen storitve je seznanitev uporabnika s prisotnostjo morebitno nevarnih primesi in s tem povečanje varnosti uporabe psihoaktivnih substanc. Nekaj pozornosti je namenil tudi predstavitvi organizacije DrogArt in njenim začetkom ter predstavil trende jemanja drog v Sloveniji.

Predavanjem so prisluhnili številni poslušalci, kar nas še posebej veseli. Za vse, ki so predavanje zamudili oziroma bi

si ga želeli ogledati še enkrat, imajo to možnost na YouTube kanalu študentov Fakultete za farmacijo (Drug Dealer).

Za konec se želimo organizatorji še enkrat zahvaliti vsem predavateljem, ki so bili pripravljeni z nami deliti svoje znanje in izkušnje. Poleg tega se zahvaljujemo vsem poslušalcem in vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešni izvedbi strokovnega večera.

Projekt InterAKCIJA Maša Klarič, 2. letnik EM FAR Projekt InterAKCIJA je projekt Društva študentov farmacije Slovenije, kjer si naši študenti prizadevajo za ozaveščanje o interakcijah z zdravili. Cilj projekta je, da se javnosti predstavi pomembnost interakcij in njihove morebitne neželene učinke na telo in zdravje.

Tako smo letos že peto leto zapored ozaveščali o pomembnosti interakcij in pravilni rabi zdravil.

V okviru projekta tedensko izhajajo članki na Facebook in Instagram profilu Projekt InterAKCIJA, kjer obravnavamo različne vrste interakcij med zdravili samimi, med zdravili in alkoholom, med zdravili in živili ter med zdravili in drogami. Vsak teden na Instagram profilu poteka tudi kviz, ki je ponovitev objav preteklega tedna in s katerim želimo k aktivnemu sodelovanju povabiti vse, ki nam sledijo na profilu.

Poleg tega se čez študijsko leto izvaja tudi javna kampanja na srednjih šolah, gimnazijah in v študentskih klubih, kjer študenti obiščejo dijake na šolah in jim tam v sklopu delavnice osebno predavajo, se z njimi pogovarjajo in si izmenjujejo izkušnje, povezane s tematiko. V preteklih letih je to potekalo nemoteno v razredih, ker pa zaradi trenutne situacije to ni možno, se letos delavnice odvijajo na spletnih platformah. Na delavnicah se osredotočamo predvsem na interakcije, ki so bolj priljubljene med mladimi, na primer antidepresivi, kontracepcija, droge in alkohol.

Letošnje študijsko leto smo k sodelovanju povabili strokovnjake s področja interakcij, ki so nam pripravili strokovni večer, ki je potekal v sredo, 21. oktobra 2020, prek YouTube live streama. Na dogodku so sodelovali izr. prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm., ki nam je predavala o tipih interakcij, Janez Toni, mag. farm., ki nam je povedal nekaj več o interakcijah med zdravili in hrano, ter prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., ki nam je predala znanje o interakcijah med zdravili in etanolom. Po koncu predavanj pa se je odvila tudi okrogla miza, na kateri so predavatelji odgovarjali na vprašanja, ki so jih med dogodkom lahko postavljali Študent FFA, si za akcijo?

InterAKCIJO? poslušalci. Strokovni večer se je izkazal kot izredno zanimiv Iščemo POMOČ PRI IZVEDBI DELAVNIC za srednje šole. Pridruži se zanimivemu projektu in poučen dogodek, ki je bil ozaveščanja mladih o nevarnih interakcijah. Tvoje obveznosti so sledeče: dobro sprejet tako med gosti kot poslušalci.

→

Radi bi se zahvalili vsem, ki ste bili kljub številnim drugim obveznostim pripravljeni sodelovati pri izvedbi kampanje, prav tako pa tudi tistim, ki nas redno spremljate in podpirate na družbenih omrežjih. Če se ti zdi projekt zanimiv in bi tudi ti svoje znanje rad predal mlajšim generacijam, se nam lahko pridružiš!

Kontaktiraj izbrano srednjo šolo

Vpiši se v tabelo in izpolni obrazec za sodelovanje

Preberi literaturo in pripravljeno predstavitev

Izpelji predavanje preko MS Teams oz.

Zooma

Pripelješ lahko kolega in odpredavata skupaj. Večkratno predavanje ti prinese DODATNE TOČKE za izmenjave, kongrese in majico Projekta InterAKCIJA. Vabljeni študenti vseh smeri FFA.

43

DOGAJALO SE JE

Mobility Day Anita Golob, Vodja organizacijskega odbora 23. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora Študenti naše fakultete smo zelo vedoželjni, zato po znanju in novih izkušnjah posegamo tudi v tujih državah. Pester mednarodni program, ki vključuje razne kongrese, simpozije, študij in prakso v tujini, izmenjave ter še veliko več, smo člani DŠFS predstavili 17. 12. 2020 prek platforme Zoom. Kasneje smo posnetek dogodka objavili tudi na YouTube kanalu Drug Dealer.

S predstavitvijo je začela prodekanja za mednarodno sodelovanje, izredna profesorica dr. Mojca Lunder, ki je našim študentom razložila vse o programu Erasmus+.

Za njo je predstavnica za stike z EPSA Sanja Martinović predstavila organizacijo EPSA. Opisala je strukturo društva, publikacije, »online« dogodke in štiri glavne projekte: Letni kongres v Lyonu, Poletno univerzo v Bratislavi, Letni sprejem in Jesensko skupščino.

strukturi in omenil njihove projekte, med katerimi so tudi Inkubator inovativnosti, Mala šola klinike, Svetovanje bolnikom in Zdravila po meri. Posebno pozornost je namenil 66. svetovnemu kongresu, ki se bo letos odvijal v Seulu.

Zadnje so na vrsto prišle Mednarodne strokovne prakse SEP. Nadine Lah je opisala projekt, predstavila različna področja opravljanj prakse in povedala vse o prijavah na SEP. Predstavitev je obogatila Mojca Gojčič z opisom svojih izkušenj iz prakse v Portu, Nadine pa je zaključek popestrila s svojo dogodivščino iz Kenije. Če se vam decembra ni uspelo udeležiti Mobility daya, lahko na našem YouTube kanalu Drug Dealer najdete posnetek dogodka, za vsa vprašanja glede raznih aktivnosti pa smo vedno na voljo na: ls.slovenia@dsfs.si, imp.slovenia@dsfs. si, twinslovenia@dsfs.si, cp.slovenia@dsfs.si, ipsc@dsfs.si in seo.slovenia@dsfs.si.

Nadaljevala je Tjaša Možek, ki je predstavila Twinnet. To je enotedenska izmenjava dveh društev iz različnih držav, ki vsebuje izobraževalni in družabni program z ekskurzijami, spoznavanjem tuje države in njene kulture. Letos bo Twinnet potekal v dveh delih z dvema državama, več o tem projektu pa kmalu izveste prek elektronske pošte.

Anita Golob je nato povedala nekaj besed o Mednarodnem poletnem farmacevtskem taboru IPSC. Gre za šestdnevni tabor, ki je namenjen vsem študentom farmacije in nekaterih drugih smeri iz celotnega sveta. Vsako leto se tabor začne julija po izpitnem obdobju in se odvija na slovenskih tleh.

Tudi ta je sestavljen iz strokovnega in družabnega dela, ki vključujeta predavanja, delavnice, druženje in različne aktivnosti.

Sledila je predstavitev Mednarodne zveze študentov farmacije IPSF. Klemen Bele nam je povedal vse o njeni

Farmakrog Projekt Farmakrog je zagnan s strani Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva. Njegov namen je sklenjen krog pomoči številnim organizacijam – laboratorijem, lekarnam, bolnicam in ostalim. V obdobju raznovrstnih stisk in težkih situacij, ki prizadenejo izvedbo dela in povzročijo tudi pomanjkanje kadra, smo študenti Fakultete za farmacijo priskočili na pomoč. Organizacijam, ki so javile potrebo po dodatni pomoči, so številni študenti izkazali svojo dobrodušnost in postali prostovoljci.

Natalija Sebanc, 3. letnik S1 LBM

več udobno, zato sem ga hotela čim bolj koristno zapolniti.

Predstavljala sem si lahko, v kakšni stiski so se znašle zdravstvene ustanove, kjer ni videti konca stvarem, ki gredo lahko narobe. Tudi če še nisem usposobljena izvajati vseh dejavnosti, sem lahko veliko pripomogla in jim nekako olajšala vsakdan. Kot študentka LBM sem se javila v laboratoriju za hormone in tumorske označevalce, kasneje pa še v urgentnem laboratoriju. Povsod je bila pomoč več kot potrebna. Ob pomanjkanju ljudi delo še vedno teče po normalnem tiru, zato sem imela veliko možnosti in priložnosti uvideti organizacijo ter potek dela v dobro izvedenem in zaposlenem laboratoriju.

Svoje prostovoljstvo sem morda začela kot vsak drug prostovoljec v tem času. Preživljanje svojega časa doma ni

Povem lahko tudi, da srečujem še ostale prostovoljce pri tem projektu in da naša pomoč ni neopažena. Edina korist, ki jo

44

DOGAJALO SE JE

pridobimo, so izkušnje in kakšne kompetence. Vsem ostalim prostovoljcem lahko s svojega stališča izrečem veliko pohvalo, da so dali prednost zdravstvu in javnosti ter ne sebi. Tukaj je razvidno, da skupaj zmoremo več.

Tamara Picaboo Kuster, 3. letnik S1 LBM Jaz kot prostovoljka delam v 24-urnem laboratoriju v UKC Ljubljana od novembra 2020, in sicer dvakrat tedensko.

Kot bi pričakovali, se je moje delo začelo z uvajanjem in spoznavanjem poteka dela na različnih deloviščih v laboratoriju z namenom, da lahko pri nekaterih opravilih delo opravljam samostojno in tako sprostim pritisk na zaposlene. Običajno se moj delavnik začne na sprejemu in triaži vzorcev, kjer skupaj s sodelavci ogromno količino vzorcev vpisujemo v sistem LIS, jih razvrščamo glede na stopnjo nujnosti in naročene preiskave ter raznosimo na ustrezna delovišča za nadaljnjo obravnavo.

Vzorcev ne dobivamo le iz UKC-ja, temveč tudi iz drugih zdravstvenih domov in bolnišnic, ki nam vzorce pošiljajo po

pošti. Z delom nadaljujem na enem od številnih delovišč, na katerih se izvajajo različne preiskave. Delovišča so na primer sprejem in triaža, centrifugiranje, biokemija, testi hemostaze, hemogrami, imunokemijski testi, suha kemija, mikroskopiranje, arhiv itd. Delo je razdeljeno in dobro organizirano, tako da vsak od zaposlenih ve, kaj dela v danem trenutku in kako postopati v določenih situacijah.

Všeč mi je, da me kot prostovoljko cenijo in uvajajo v dejansko delo, kolikor je to mogoče, saj je to zame neprecenljiva izkušnja.

Vsi prostovoljci s svojim delom izredno pripomoremo v teh časih, ko imajo v laboratorijih hude stiske z osebjem. Poleg pomanjkanja delavcev pa je vzorcev vseeno več kot običajno, zato verjamem, da so nam izredno hvaležni.

Božično obdarovanje starostnikov Špela Marzidovšek, koordinatorica humanitarne skupine 2020 Društvo študentov farmacije Slovenije vsak december pripravlja številne humanitarne aktivnosti, vendar je letošnje leto, polno izzivov, na glavo postavilo tudi naš tradicionalni projekt – božični bazar. Omejitev gibanja na občine in razni ukrepi za zajezitev pandemije bolezni covid-19 so v naše življenje prinesli pomanjkanje stikov in druženja, ki je zelo prizadelo predvsem številne starostnike, ki so se bili primorani odpovedati obiskom svojih najdražjih. Ker se zavedamo, da je december predvsem mesec ljubezni, miru in obdarovanja, smo se odločili, da letos združimo moči in poskusimo pričarati nasmeh na obraz starostnikov v DEOS Center starejših Notranje Gorice.

Projekt se je začel že v novembru, ko so pod spretnimi rokami naših študentov, v udobju lastnega doma, nastajale voščilnice s pozornimi posvetili; v manj kot enem dnevu smo presegli število 205 voščilnic, kolikor je vseh oskrbovancev v domu, zato smo preostale darovali še za projekt 21 tisoč voščilnic za 21 tisoč starostnikov. V sodelovanju s Fakulteto za farmacijo smo za starostnike izdelali čajne mešanice in pa razkužila z eteričnimi olji, ki pridejo še posebej prav v trenutnem času.

Pri obdarovanju nam je na pomoč priskočila tudi študentka, katere družina ima v dolini reke Soče ekološko kmetijo, in nam omogočila, da smo lahko obdarovancem posladkali praznične dneve s suhim sadjem in medom.

Darila smo v drugi polovici decembra dostavili v dom ostarelih, kjer so nekaj dni počakala v karanteni, da bi se izognili možnosti okužbe z virusom SARS-CoV-2, potem pa so obdarovanje v našem imenu izvedli kar njihovi zaposleni in tako vsaj malo polepšali praznike starostnikom.

Vir slik: Arhiv DEOS Notranje Gorice in osebni arhiv

45

DOGAJALO SE JE

Veseli december z Drug Dealerji Mihaela Hajšek Ker je veseli december čas praznovanj in seveda presenečenj, in ker nam je situacija COVID-19 prekrižala načrte in omejila druženja, smo se v ŠOFFI odločili in prek socialnih omrežij organizirali malo drugačno božično obdarovanje (za vsak primer, če bi se sam Božiček prestrašil policijske ure, kar pa se seveda ni), poimenovano SKRIVNI BOŽIČEK, ki je trajalo od 14.

12. do 19. 12. oziroma do prejema daril.

Vsak sodelujoči »Božiček« je naključno izžrebani osebi izbral, zavil in po pošti poslal darilo z lepo mislijo, hkrati pa je tudi sam prejel darilce od nekoga drugega. Naš namen je bil malenkost bolj povezati študente FFA, da bi se med sabo bolje spoznali, navezali nove stike in, kar je najpomembneje, z majhno pozornostjo drug drugega osrečili, kajti časi, v katere smo trenutno ujeti, niso preveč rožnati. Pa tudi dober stari rek pravi: »Sreča je v majhnih stvareh, toplih ljudeh, v stisnjenih dlaneh.« Veseli smo, da ste se v tako velikem številu odločili sodelovati in nekomu polepšali dan, vaš odziv je več kot presegel naša pričakovanja. Upamo, da ste bili s prejetim darilom zadovoljni tudi vi in da vam je bil praznični december vsaj malo popestren oziroma polepšan. Med prejetimi fotografijami smo opazili, da ste se res potrudili, razveselili, nekateri pa še posebej izkazali svojo kreativno in tudi osvajalsko plat. Prav tako upamo, da ste se z obdarovancem bolje spoznali in spletli nove nitke prijateljstva. Na ušesa nam je prišlo, da se je slučajno stkala tudi ena simpatija. Veseli smo, da se nihče ni zgolj šalil in da nihče ni ostal praznih rok ter da se noben paket ni izgubil.

Kraljem ulice. Z zbranimi rabljenimi in novimi oblačili, obutvijo in dodatki smo nasmeh na obraz narisali tudi njim. Hvala vsem, ki ste nesebično pomagali. Čeprav smo bili prikrajšani za že tradicionalno zmago na tekmovanju v kuhanju vina, božično Drug Dealer večerjo, božični žur in prednovoletno strokovno ekskurzijo, upamo, da ste december preživeli na kar se da lep način in ustvarili nove spomine, ali pa, da ste si v spomin vsaj priklicali lanskoletne.

Močno upamo, da bo čim prej napočil čas, ko bo spet »vse po starem«.

Navsezadnje pa vam želimo, da ostanete tako kreativni še naprej in da bo leto 2021 zdravo, uspešno, polno ljubezni ter čim manj potresno. Predvsem pa naj preseže vsa vaša pričakovanja. Ne pozabite, pred vami je 365 novih dni in s tem tudi 365 novih priložnosti (no, zdaj že malo manj). Izkoristite jih!

Da pa v najbolj veselem in prazničnem mesecu v letu ne bi bili potrti in prikrajšani najranljivejši, smo izvedli tudi dva dobrodelna dogodka. Najprej smo v predbožičnem času, 22.

12., v sodelovanju z resorjem za obštudijske dejavnosti in z dobrodelno organizacijo Petka za nasmeh organizirali COMEDY show s Tinom Vodopivcem & teatrom IGLU. Saj veste, smeh je pol zdravja in zdaj ga potrebujemo več kot kadarkoli prej (če ignoriramo izpitna obdobja). Vse zbrane prostovoljne prispevke, ki so znašali kar 2000 EUR, je dobrodelna organizacija namenila družini iz socialno ogroženega okolja. Od 18. 12. do 30. 12. pa smo v sodelovanju z najboljšimi pedagogi na Kampusu izvedli humanitarno akcijo, s katero smo na pomoč priskočili

Svetovanje pacientom Vita Kotar, 5. letnik EM FAR Tradicionalno tekmovanje študentov Fakultete za farmacijo v svetovanju bolnikom izza lekarniškega pulta je letos glede na situacijo z virusom potekalo prek MS Teamsa v virtualni lekarni.

Glavna tema tekmovanja »Svetovanje pacientom 2020« je bila Alzheimerjeva bolezen. Teden dni pred tekmovanjem je preko Zooma potekal strokovni večer, ki so se ga lahko udeležili vsi študenti. Sara Cimprič, mag. farm., specialistka

46

klinične farmacije, nam je predstavila bolezen s patološkega in kliničnega vidika. David Krivec, univ. dipl. soc., iz Slovenskega združenja za pomoč pri demenci – Spominčica pa se je osredotočil na perspektivo bolnika in nam razložil, kako pri osebi prepoznati znake in kako se z njo sporazumevati. Naslednji dan je za tekmovalce potekala delavnica komunikacije, kjer nas je asistentka dr. Ana Kodrič, mag. farm., opremila še s komunikacijskimi veščinami. Predstavila nam je ključne točke

DOGAJALO SE JE

pogovora z bolnikom, od prepoznavanja težav do svetovanja, in nas seznanila z osnovnimi komunikacijskimi pristopi.

tudi študentom nižjih letnikov, saj je to odlična priložnost za spoznavanje prihodnjega lekarniškega dela.

Tekmovalke smo imele na voljo deset minut časa, da od pacienta pridobimo vse potrebne informacije in mu nato svetujemo. Na vpogled smo dobile tudi seznam zdravil, ki jih je gospod imel na zdravstveni kartici. Naloga svetovanja je bila velik izziv, saj je bil bolnik starejši gospod z že napredovano stopnjo Alzheimerjeve bolezni.

Vsem udeleženkam tekmovanja čestitam za sodelovanje in koristno svetovanje ter organizatorjem za dobro izvedbo tekmovanja!

V sklopu študija trenutno opravljam obvezno praktično usposabljanje v lekarni. Znanje, ki sem ga do sedaj pridobila, sem lahko koristno uporabila tudi pri tekmovanju. Udeležba na tekmovanju je bila zame zelo zanimiva izkušnja in jo priporočam vsakemu, ki se želi preizkusiti v vlogi farmacevta v lekarni in svoje teoretično znanje uporabiti v praksi. Tekmovanje svetujem

Inkubator Inovativnosti Jan Števančec, vodja projekta Inkubator Inovativnosti 2021 Pisalo se je leto 2020, ki je bilo precej nenavadno. Kljub vsem preprekam in neobičajnostim, ki smo jim bili priča v preteklih 365 dnevih, nam je organizatorjem uspelo, da smo 54 študentom, razdeljenih v 18 ekip, omogočili sodelovanje na tekmovanju Inkubator inovativnosti 2020.

Projekt se je odvil v hladnih novembrskih dneh, v zavetju toplih domov, prek platforme Microsoft Teams. Podjetji MSD in Lek sta sodelujočim predstavili svoja interesna področja in zastavili vsaka svoj marketinško naravnan izziv. Prvi farmacevtski velikan je iskal najboljšo zasnovo javne kampanje, ki bi pozivala starejše kronične bolnike k cepljenju proti pnevmokoknim okužbam, drugi pa zasnovo javne kampanje, ki bi ozaveščala o erektilni disfunkciji. Po dobrem tednu dni iskanja rešitev, načrtovanja in posvetov s strokovnjaki iz obeh podjetij so ekipe predstavile svoje inovativne zamisli. Ker smo imeli dva izziva, smo dobili tudi dve zmagovalni ideji, katerih stvaritelji so postali bogatejši za 250 evrov. Podjetju MSD so se ideje zdele ne le inovativne, ampak tudi zanimive za izvedbo, zato se z Društvom študentov farmacije Slovenije že dogovarja o morebitni realizaciji katere izmed obetavnejših.

Organizatorji smo zadovoljni, da farmacevtske družbe v našem projektu prepoznavajo potencial za reševanje resničnih izzivov in da tekmovalci dostavljajo kakovostne izdelke. Menimo pa, da ni modro počivati na starih lovorikah, zato smo znotraj društva z mislimi že pri Inkubatorju inovativnosti 2021. Za tega si želimo, da inkubira in inovira, kot še nobeden do zdaj. Predvsem bi radi nadgradili sodelovanje med tekmovalci in strokovnjaki iz podjetij skozi celotno tekmovanje. Tako oblikovane rešitve bi bile uporabnejše, poleg tega bi študenti pridobili več za zaposlitev pomembnih kompetenc in močnejše vezi s potencialnimi delodajalci.

Da pa bo ta projekt lahko zaživel v svoji polnosti, nam manjkaš še ti – inovativen, idej poln in drzen! Če se vidiš v vlogi organizatorja tega perspektivnega projekta, poskeniraj QRkodo.

Drzni si poleteti z nami

47

ŠSSFD KONGRES

Predstavitev programa 1. ŠSSFD kongresa Organizacijska ekipa 1. ŠSSFD kongresa

1. ŠSSFD kongres bo zaradi razmer, ki žal še vedno ne dopuščajo izvedbe v živo, izveden v spletni obliki. Potekal bo od srede, 24. marca, do sobote, 27. marca 2021. Kljub spletni izvedbi kongresa se člani organizacijske ekipe trudimo, da bomo dosegli pričakovanja udeležencev.

Pripravili smo pester izobraževalni program, za katerega menimo, da bo zanimiv študentom vseh smeri Fakultete za farmacijo. Da se program kongresa ne bi prekrival s študijskimi obveznostmi udeležencev, smo uro začetka prilagodili in se bo ta začel v poznih popoldanskih urah. 1. ŠSSFD kongres bomo otvorili z nekaj uvodnimi besedami, preden se bo program nadaljeval z raznimi delavnicami. Udeleženci bodo lahko izbirali med dvema treningoma mehkih veščin in dvema dodatnima predavanjema strokovnjakov.

1. ŠSSFD KONGRES MOČ PERSONALIZIRANE MEDICINE

PROGRAM

SREDA, 24. MAREC 2021 UVOD V KONGRES

18:00

V četrtek se bo odvijal Career fair oziroma tako imenovani Sejem poklicev, a tokrat na malo drugačen način. Čeprav se bo vse odvijalo v spletni obliki, bomo člani organizacijske ekipe poskrbeli, da bo komunikacija med podjetji in udeleženci potekala čim bolj zanimivo. Vsako podjetje bo predstavilo svoje delovanje, nato pa bodo udeleženci imeli priložnost postavljanja vprašanj želenemu podjetju. Sejem poklicev je dobra priložnost, ki omogoča stik s slovenskimi podjetji in olajša načrtovanje nadaljnjega izobraževanja ter poklicne in karierne poti. Na petkov večer bodo ponovno potekali vzporedne delavnice in treningi mehkih veščin.

Izobraževalni program bomo zaključili s simpozijem, ki bo potekal na portalu YouTube, tako da bo dostopen vsem študentom in ne le udeležencem 1. ŠSSFD kongresa. Na simpoziju bomo gostili strokovnjake z različnih področij, ki nam bodo predali svoje znanje o personalizirani medicini.

Na koncu se bo odvila še okrogla miza, kjer bodo imeli vsi možnost za sodelovanje v razpravi. Od 1. ŠSSFD kongresa se bomo poslovili z zanimivim večernim dogodkom. Če se ti zdi program 1. ŠSSFD kongresa zanimiv in bi se ga rad udeležil, se ga še vedno lahko! Ponovno smo odprli prijave, ki bodo ostale odprte mesec dni oziroma do zapolnitve mest.

Kongres v spletni obliki bo brezplačen. Registracijski obrazec lahko najdeš na našem Facebook profilu: 1. ŠSSFD kongres ali na naši spletni strani: sssfd-kongres.si.

Menimo, da bo 1. ŠSSFD kongres kljub spletni izvedbi kakovostno izpeljan in udeleženci ne bodo prikrajšani za zanimive vsebine.

DELAVNICE

Predavanje Predavanje Trening mehkih veščin Trening mehkih veščin (potekajo vzporedno)

ČETRTEK, 25. MAREC 2021 CAREER FAIR

18:00

PETEK, 26. MAREC 2021 DELAVNICE

18:00

Delavnica: Design thinking & Pitching (LEK) Predavanje Trening mehkih veščin Delavnica (potekajo vzporedno)

SOBOTA, 27. MAREC 2021 SIMPOZIJ

9:00

Predavanja Okrogla miza

VEČERNO DOGAJANJE

18:00 Stand-up

*Predstavljen je le okviren program 1. ŠSSFD kongresa in je možno, da pride do majhnih sprememb.*

48

KOLUMNA

Izlet po domačem kraju Špela Vidmar, 4. letnik EM FAR

Bil je spomladanski dan, takšen kot iz najlepše pravljice. Ptice so žvrgolele, sonce se je prebujalo in metalo žarke na celoten Podšentjur. Jutro je premagalo noč, svetloba je nadvladala temo in ozračje je bilo polno zagona in motivacije. Toplo jutranje sonce je pokukalo tudi skozi moje okno in me povabilo k sebi. Podala sem se na pot po domačem kraju in obiskala najlepše gozdne kotičke v domači okolici. Veseli in ponosni smo lahko, da nas obkroža tako lepa narava in nam omogoča, da si napolnimo baterije in zadihamo svež zrak. Že korak skozi vrata hiše me je osupnil. Na vlažnem travniku pod brezami sem zagledala prelepe svetlo vijolične cvetlice. Izgledalo je, kot da bi obarvale travnik, in človek bi si s kančkom domišljije lahko celo predstavljal, da hodi po prelepem puhastem oblaku.

Cvetlice so bile vrsta travniške penuše. Včasih so jih celo gojili zaradi njihove lepote, predvsem pa zaradi uporabnosti.

Cvetove in liste lahko dodamo kot popestritev številnim jedem, jih uporabimo za izdelavo namazov ali kremnih juh.

Nekaj cvetlic sem odtrgala in jih shranila v košaro. Pot me je nesla naprej v vse lepši dan. Ob cesti na travnatem pobočju sem opazila čedne bele cvetke. Prinesle so mi nasmeh na obraz, saj sem vedela, da bo naslednjič, ko bom prečkala to pot, tukaj rastlo veliko gozdnih jagod. Ne le, da se bom z njimi lahko posladkala, uporabne so tudi v številne zdravilne namene. Tokrat sem si ob njih le spočila oči in nadaljevala svojo pot skozi gozd. Ta me je vodila navzdol mimo majhnega potočka. Na njegovem pobočju so se razraščale živo rumene cvetlice. Navadna kalužnica je okrasna rastlina, ki jo številni zasajajo v ribnike, mlake in močvirne dele zemlje. Njena lepota je varljiva, saj vsebuje dražeč glikozid protoanemonin, ki povzroča alergijske reakcije na koži, zaužita peroralno pa slabost in bruhanje. Da bi se temu izognila, sem kalužnico zelo previdno nabrala in nadaljevala pot proti gozdu. Po strmi stezi navzgor sem preizkušala svojo kondicijo, hkrati pa uživala v prelepi naravi, miru in tišini. Sonce je pronicalo skozi krošnje dreves in kratek postanek mi je dal ponoven zagon za nadaljevanje. Ko sem prišla do vrha hriba, so se moje oči spet osredotočile na iskanje cvetlic. Takoj mi je v oči padlo tevje, in sicer zaradi svojega nenavadnega izgleda. Njegov

Navadna kalužnica

Tevje

cvet je v resnici rumeno socvetje, obdano z velikimi zelenimi ogrinjalnimi listi. Rastlino so poznali že v 16. stoletju in so jo uporabljali za zasaditev v vrtovih tudi v državah, kjer prvotno ne raste. Latinsko ime je dobila po francoskem kirurgu, naravoslovcu in etnologu Balthasarju Hacquetu, ki je v nekem obdobju svojega življenja živel na območju naše dežele in večkrat prehodil in opisal njeno naravno bogastvo. Čakal me je še zadnji del izleta skozi gozd. Ob poti sem zagledala prelepe rumene in vijolične cvetke. Rastlina se imenuje žanjevec in je polgrmiček, ki ga uvrščamo v družino grebenuševk. Najraje raste na suhih in pustih tleh ter predstavlja lepo popestritev gozdne poti. Med hojo sem razmišljala o vsej lepoti, ki nam jo ponujajo slovenski kraji in ki se je včasih premalo zavedamo. V naravo se lahko zatečemo in v njej vedno poiščemo uteho, saj sprejme vsakogar, ki jo ceni in spoštuje. Moja pot skozi gozd se je počasi zaključevala. Drevesa so začeli nadomeščati cvetoči travniki. Med vračanjem domov sem prehodila še nekaj travnikov, kjer so cvetele prelepe rože, podobne orhidejam. Navadne kukavice rastejo na naših travnikih in spadajo v družino orhidej. Včasih smo jih videli pogosto, danes pa srečanje z njimi ni več tako samoumevno. Tam, kjer rastejo, so travniki najbolj posejani s cvetlicami. Njihova populacija je zavarovana in jo uvrščamo na Rdeči seznam ogroženih rastlin.

Te prelepe cvetlice raje občudujemo, kako se bohotijo v vsej svoji lepoti, kot da bi jih trgali. Izlet po domačem kraju me je navdal z upanjem in mi vlil nov zagon za delo. Ob vrnitvi domov sem se počutila prerojeno in sveže. Vesela sem bila, da sem zadihala svež zrak, se gibala v naravi in naredila nekaj dobrega za svoje zdravje. Vse cvetlice sem doma očistila in jih posušila. Izdelala sem herbarij, v katerem hranim kančke mojega izleta po gozdovih in travnikih domačega kraja.

Vsaka ima svoje ime, svojo zgodbo in svoj namen, vendar vse skupaj predstavljajo dele mozaika narave, v kateri živimo, in vsak pogled nanje mi pričara nasmeh na obraz in me v mislih vrne na tisto s soncem obsijano gozdno pot tudi takrat, kadar zunaj pada dež in divja vihar. V herbariju bodo ostale same do naslednjič, ko se spet podam na izlet po domačem kraju in si naberem nove spomine.

Travniška penuša

Žanjevec

49

ALI VEŠ?!

ALI VEŠ?!

Damijana Roškarič, predsednica ŠS FFA

Vsak dan je čudovita priložnost, da izvemo nekaj novega, zato vas Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) skozi rubriko ALI VEŠ?! ozavešča o vaših pravicah in zanimivih dejstvih, ki so za večino študentov manj poznana in pogosto spregledana. Želimo, da se informacije, ki so za študente najpomembnejše, vsem pripadnikom FFA vtisnejo globoko v spomin, zato bomo v tej številki SPATULE nekatere »ALI VEŠ?!« malce obnovili. Saj veste, od viška glava ne boli, pa tudi bruce moramo spraviti na tekoče, da bodo po koncu ukrepov vedeli več kot stari mački v zaključnih letnikih.

Ali veš, da: ●… lahko s svojo VIS digitalno identiteto (npr. xy123@student.uni-lj.si) BREZPLAČNO pridobiš licenco za številne sisteme videokonferenc in programske opreme?

Kot študentu UL ti pripadajo brezplačnem sistem videokonferenc – Microsoft Teams, Arnes VID, Skype for Business in ZOOM, brezplačna programska oprema Microsoft paket 365, ESRI ter ARNES storitve, MATLAB, ADOBE, TURNITIN. Za več informacij kontaktiraj svojega predstavnika letnika ali pa obišči spletno stran UL (spletna stran UL Organizacija, pravilniki, poročila informacijske storitve)

●… lahko med svojim študijem zvišuješ eno oceno za tekoče študijsko leto in dve oceni za nazaj?

Kadar zvišuješ oceno za tekoče leto, se enostavno v sistemu VIS ponovno prijaviš na izpit in ob prijavi označiš »ponovno opravljanje izpita«. Kadar zvišuješ oceno za pretekle študijske letnike, pa moraš oddati prošnjo na Komisijo za študijsko področje. Za več informacij se obrni na svojega predstavnika ali vodstvo Študentskega sveta Fakultete za farmacijo.

●… je naloga tvojega predstavnika letnika, da ureja študijske težave in v imenu letnika komunicira z zaposlenimi na članicah UL? ●… na volitvah ŠS FFA voliš predstavnike VSEH letnikov VSEH petih programov na FFA? ●… imaš po Študijskem redu FFA pravico do vpogleda v svoj izpit (v živo ali online), ne glede na epidemiološke razmere v državi?

Torej tudi če vpogleda ni mogoče izvesti v živo, ti profesor mora zagotoviti vpogled v tvoj pisni izdelek. V primeru tovrstnih težav se obrni na svojega predstavnika letnika ali pa neposredno na vodstvo ŠS FFA.

●… ima ŠS FFA svoj lastni Instagram profil, na katerem so oziroma bodo predstavljeni vsi novoizvoljeni in pridruženi člani, prav tako pa prek profila študente obveščamo o vseh novostih in pomembnih informacijah?

Sledi nam na Instagram profilu @studentskisvetffa in spoznaj svoje zastopnike v ŠS FFA.

… je maskota DŠFS kača Edi, ki je stara več kot 20 let? Svojo karanteno preživlja v novi študentski sobici, kjer leži na čisto novem kavču.

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko kontaktiraš svojega predstavnika letnika ali za dodatne informacije pišeš kar na svet.ffa@gmail.com.

50

ALI VEŠ?!

Karierni centri UL skupaj z vami Spoštovane študentke, spoštovani študenti Fakultete za farmacijo, veseli me, da se aktivnosti Kariernega centra na fakulteti nadaljujejo tudi v tem študijskem letu. Že od letošnje pomladi ste vajeni, da večina naših storitev poteka prek spleta in tudi v novem študijskem letu nadaljujemo »online«. V okviru Kariernega centra Fakultete za farmacijo se boste v tekočem študijskem letu lahko udeleževali delavnic na temo samoocene, iskanja zaposlitve, pisanja prošenj in življenjepisov, uporabe družbenih omrežij in zaposlitvenih veščin, ki jih bomo izvajali karierni svetovalci.

Za vas bom organiziral različne okrogle mize na temo predstavitev kariernih poti določenih profilov. V načrtu so tudi karierni dan in hitri zmenki. Seveda pa ne pozabite na individualna svetovanja. Ko boste potrebovali nasvet glede iskanja delovnih izkušenj, boste želeli, da vam pregledam motivacijsko pismo in življenjepis ali pa boste imeli kakšno drugo vprašanje na temo vseživljenjske karierne orientacije, me kontaktirajte, da se dogovorimo za individualno svetovanje, ki poteka do nadaljnjega preko spleta.

Z letošnjim študijskim letom smo uvedli novost glede prijav na naše dogodke in storitve – to je Portal osebnega

in profesionalnega razvoja, na kratko POPR. Prek POPR-a se boste lahko prijavili na določen dogodek, pregledovati prosta delovna mesta, se prijavili na individualno svetovanje in podobno. Dostopen je na https://popr.uni-lj.si/ Da bi torej vstop na trg dela potekal kar se da učinkovito, se je nanj treba pripravljati že med študijem. S Kariernim centrom na Fakulteti za farmacijo bo to veliko lažje. Vabim vas, da že sedaj razmišljate o svoji karieri in delu po zaključku študija, saj s tem razmišljate o svoji prihodnosti.

Lep pozdrav!

Mag. Klemen Marinčič, karierni svetovalec na Fakulteti za farmacijo, klemen.marincic@uni-lj.si

Manca Jenko Urška Janžič

51

RAZVEDRILO

Anekdote iz študentskega življenja Haha, sajns!

Na enih vajah je bilo na delu nekaj različnih močnih kislin in baz, ki smo jih za potrebe metode segrevali na relativno visoke temperature. Ker smo želeli čim prej končati, smo vsebine epruvet (ki so bile še vedno nekoliko vroče) zlili v kanister za odpad. Kombinacija vročih kislin, baz in mešanice odpadnih reagentov je povzročila, da se je v kanistru začel delati gost sivo-moder dim. Malo smo se čudno spogledali, se posmejali: »Haha, sajns!« in prilivali naslednje epruvetke, da je dim že izhajal iz posode. Vse dokler nas ni videla asistentka. *Prijazni opomnik: kisline in baze se zbira posebej.

Manca Jenko

Misija nemogoče: vstop v telovadnico

Urška Janžič

52

V prvem letniku sem se prvič odpravila na aerobiko. S skupinico sošolk smo se skupaj odpravile iskat pravi vhod v telovadnico.

Zagledale smo vrata v ograji (taka, ki se odpirajo z daljincem) in veselo zakorakale skozi, saj se nam je zdelo, da bomo tako prišle noter. Medtem ko smo se razgledovale in ugotovile, da smo izbrale napačen vhod, pa je vrata nekdo zaprl.

Nikakor nismo mogle ven. Rešitev smo videle v dvojnih vratih na stavbi, za katero smo sklepale, da je telovadnica. A ta so bila blokirana z veliko, težko blazino. To nas seveda ni ustavilo. Z muko smo se stlačile mimo blazine in z zmagoslavjem zagledale profesorja športne vzgoje in inštruktorico aerobike z drugimi dekleti. Profesor je bruhnil v smeh in rekel, da še nikoli ni videl, da bi nekdo uporabil tako izviren vhod. Na srečo nam ga ni bilo treba več uporabiti, saj je za čuda obstajal veliko prikladnejši vhod.

RAZVEDRILO

Prigode na spletnih vajah Asistentka na MF je na vaji na daljavo imela 20 minut ugasnjen mikrofon. Ko je le videla, da študenti niso ničesar ujeli, je rekla: »Pa dobro, saj ste me slišali, boste že sami poštudirali.«

Manca Jenko

Ne nabiraj sončnic, zalivaj jih.

Pokaži jih z vsem srcem celemu svetu.

Od daleč naj jih gledajo in naj se jim zdijo čarobne.

Vsi jih bodo videli in nikogar ne bo več strah.

Razlitje

Vsi bi morali brati pravljice in se smejati.

Asistent pri tehnologiji nas je opozoril, naj bomo zelo previdni pri tem, kako odpiramo turboekstraktor (blender), da se vsebina ne razlije. Seveda je to tudi uprizoril in pomotoma vse razlil. Še zmeraj boljše kot še ena intervencija gasilcev zaradi malo dima.

Vsi bi morali imeti dogodivščine in včasih bi tudi ti moral pasti v blato in si umazati kolena.

Vsi bi morali obstati in pogledati v oči, sebi, tebi, meni, tudi če te jokajo.

Ko se bojimo smo zelo majhni in tihi, svet pa čaka na nas in naše velike ideje.

Svet čaka na nas, da ga rešimo, da se rešimo in da postanemo sončnice.

Urška Janžič

Vaje FT1 Pri izdelovanju sterilnih FO, ko smo hoteli zapreti ampule, smo imeli težave s prižigom plinskega gorilnika. Asistentka je poskušala, vendar ji ga ni uspelo prižgati. Po nekem času je poklicala drugo asistentko, ki ji je uspelo prižgati gorilnik v prvem poskus, naša asistentka pa je izjavila: »Oh, očitno deluje na lepoto!«

Urška Janžič

53

RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 2/5

Stopnja težavnosti: 4/5

54

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka

VODORAVNO 4: učinkovina, ki tvori komplekse s kovinskimi ioni 5: imetnik dovoljenja za promet z originatorskim zdravilom 8: stik med dvema sosednjima nevronoma 10: naravno ali umetno vzpostavljanje pasivne ali aktivne odpornosti proti okužbam 11: 3D razporeditev atomov ali at. skupin v molekuli 13: koncentracija kalcija v serumu nad ref. območjem 15: sp. marker 17: prisotnost glukoze v urinu 19: zdravilo ali učinkovina, ki olajša začetek spanja in ga podaljša 20: snov, ki lahko v stiku z živo snovjo povzroči nastanek rakavih celic 21: naprava za krogličenje iztiskanca pri izdelavi pelet

NAVPIČNO 1: stat. analiza, v kateri se združujejo rezultati že izvedenih raziskav in med seboj primerljivih raziskav 2: interdisciplinarna veda, ki združuje področja biologije, kemije in tehnologije 3: vsebnost zdravilne učinkovine ali učinkovin v odmerku 6: farmakopejski preskus, pri katerem merimo potreben čas, da farm. oblika izgubi prvotno obliko 7: proces zdravljenja, za katerega se pacient odloči sam na podlagi lastnih izkušenj in vedenja 9: sp. umerjanje 12: bolezenska navezanost na zdravila 14: lastnost raztopine, da ima enak osmozni tlak kot telesne tekočine 16: učinkovina, ki pospešuje iztekanje žolča 18: listno barvilo, zelenilo

Označena polja postavi v vrstni red in dobil boš nagradno geslo. Nagradna igra poteka do 30. 4. 2021. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsfs.si/spatula/nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen do konca študijskega leta.

1. nagrada: DD pulover + DD rokovnik

2. nagrada: DD kratka majica + DD rokovnik

3. nagrada: DD rokovnik

55

SPONZORJI

56

Revolucije zahtevajo strast.

M-SI-00000051(v2.0)

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

Informacija pripravljena: november 2020.

DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

Odkrivamo za prihodnost.

Pri svojem delu se posvečamo zdravstvenim težavam, ki danes predstavljajo največje izzive znanosti - kot so rakava obolenja, nalezljive bolezni in virusne okužbe, protimikrobna odpornost, kot tudi sladkorna bolezen ter kardiometabolična obolenja.

Aktivno vlagamo v raziskave in razvoj, zaradi česar se uvrščamo med vodilne razvojno-raziskovalne družbe na svetu.

Odkrivamo za bolj zdravo prihodnost.

msd.si Pripravljeno v Sloveniji, julij 2020. SI-NON-00131 EXP 07/2022

23.

INTERNATIONAL

PHARMACEUTICAL SUMMER

CAMP

UP TO THE MINUTE 11 2 2 ..

C C

-

ŠO OD D

11 7 7 ..

J JU UL LY Y

F FA AR RA A

-

2 20 02 2 11

K KO OS ST TE EL L