Spatula 82

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula JUNIJ 2020 | Št. 82 Naklada: 700 izvodov

Kazalo

Glavni urednik: Luka Stegne spatula@dsfs.si

Uvodnik

4

Iz stroke Regulatorni vidik in zagotavljanje kakovosti zdravil s kanabinoidi 10 Psihedeliki: Nove terapevtske možnosti 13 Alternativne metode molekulskega kloniranja

4

Uredniški odbor: Tilen Huzjak, Špela Pezdirc, Žiga Rebernik, Eva Simončič, Luka Stegne, Anamarija Tušar, Tomaž Zupan

18 Kozmetološki kotiček

Ustvarjalke in ustvarjalci: Hana Ahdali, Marko Anderluh, Nejc Ajlec, Maja Badovinac, Urša Čerček, Asja Fajtović, Ana Godeša, Anita Golob, Anita Hudina, Nika Gornik, Tjaša Gornik, Nuša Japelj, Katarina Kastelic, Đesika Kolarić, Špela Marzidovšek, Blaž Mavec, Petja Iza Meh Peer, Marko Miočić, Irena MlinaričRaščan, Lamia Naneh, Lejla Pašić, Luka Podboršek, Simona Pokovec, Žiga Rebernik, Lana Romić, Damijana Roškarič, Luka Stegne, Sara Šoštarič, Anamarija Tušar, Jaka Vrevc Žlajpah

18 Osebna higiena las in njihovo izboljšanje

22 LBM kotiček 22 Biološki označevalci v psihiatriji 25 Klinični pomen alfa-1-antitripsina

27 Industrijski kotiček 27 Mini tablete

30 Na pogovoru 30 izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm.

Recenzenta: dr. Peter Molek, mag. farm., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

3

svetovanje,

Oblikovanje:

35 FarFarAway - medobčinska in mednarodna obzorja 44 Glas vodstva 49 Dogajalo se je

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

57 Novičke

Tiskarna:

58 Zeleni kotiček

Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

60 Ali veš?!

61 Kolumna 61 Farmacevtikalizacija

63 Razvedrilo 64 Časovni stroj 64 Mednarodni farmacevtski poletni tabor

Uvodnik Dragemu bralcu in bralki!

Kot se zdaj ponavlja prvič, se bo »unavadilo« naslednjič: uvodnik je vedno treba zapisati nazadnje, ko imam vse zapise in ideje za novo Spatulo tako rekoč že v srajčnem žepu, kar je seveda utemeljeno tudi v mojem občutenju tega razdobja – zdi se namreč, da vse določnice preteklosti s svojimi neuresničenimi načrti še vedno burkajo in je zato vsa prihodnost še bolj razburkana, jaz pa se lahko zaradi tega razumem in delujem samo v razmeroma ozki zgoščini sedanjosti, ki se sama kaže kot vrzel med tem, kar je že bilo, in tem, kar se še naj zgodi. (Življenje pa vedno znova išče in na koncu tudi najde svoj tok in val.)

in telefone, smo z uredniškim odborom želeli ohraniti vsebinsko pestrost, zato je kljub okrnjenemu segmentu rubrike Dogajalo se je pred teboj nekaj raznolikih pogledov na ta dobri stari novi svet, ki je zaenkrat še v povojih.

Ta številka Spatule je torej lahko na nek način le kronika – vsak pisec_ka je bil v nekem trenutku na sledi prej omenjenim negotovostim na način, kot jih je sam_a doživljal_a. Na srečo smo imeli kot študenti_ke s širokim znanjem iz biologije in kemije priložnost virus tudi dodobra razumeti, iz naučenega pa sledita tudi moč in odgovornost, da zmanjšamo nerazumevanje in razločimo, kaj je utemeljen in kaj neutemeljen strah.

Opazovali smo lahko, kako kolesje znanstvene skupnosti obratuje pod pritiskom zdravstvene krize, kako je mednarodna solidarnost v deljenju podatkov osnovni pogoj za (učinkovito) delovanje znanosti, upravljanje izsledkov in prevajanje v ukrepe na nivoju mednarodnih in državnih zdravstvenih institucij pa morata biti transparentna, a odločna. Videli smo tudi, da je na poti strokovnega prispevka k reševanju krize zasejanih veliko ovir, v katere se ne bom spuščal (vsaj ne tukaj, kjer sem omejen s prostorom).

Navsezadnje je torej pomembna medčloveška solidarnost! Tudi o tej boste lahko brali: o rešitvah, ki so usmerjene k sočloveku. S takim videnjem sveta ne bo težko prepoznati – priložnosti pomagati in spreminjati je vedno na pretek.

Kljub nesrečnim okoliščinam, ki so tako študijsko kot društveno delovanje pahnile za računalniške zaslone

Luka Stegne, glavni urednik Spatule

Prijetno branje in prodorno razmišljanje!

3

IZ STROKE

Regulatorni vidik in zagotavljanje kakovosti zdravil s kanabinoidi Avtorji: Blaž Mavec, Anja Hrovat in Davorin Levanič I Recenzent: prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

Konoplja in kanabinoidi v sodobnem času čedalje bolj pritegnejo tako laično kot strokovno javnost.

Konoplja se po eni strani uvršča v skupino II prepovedanih drog, hkrati pa tudi med zdravila. Kljub njeni tisočletni široki uporabi in poznavanju rastline je dokazov, ki bi upravičili njeno široko uporabo v medicinske namene, še vedno razmeroma malo. Z ustrezno regulativo in strokovnim pristopom imamo še veliko možnosti in izboljšav na področju kanabinoidov.

Vrste kanabinoidov Kanabinoidi so heterogena skupina spojin, katerih skupna značilnost je, da se vežejo na kanabinoidne receptorje. Te molekule spadajo med terpenofenole in se uvrščajo med lipide, kar pomeni, da so topne v maščobah (1).

V osnovi jih razdelimo v tri skupine glede na njihov izvor: ̶- Endokanabinoidi so človeku lastni kanabinoidi.

Naše telo jih proizvaja v živčnih celicah in služijo kot signalne molekule. Njihova vloga v našem telesu je zelo široka in se najbolje opiše s petimi besedami (jej, spi, pozabi, sprosti se in varuj). Vsaka celica našega telesa ima kanabinoidne receptorje, zaznava koncentracijo kanabinoidov v svoji okolici in se na te spremembe odziva. V nekaterih delih možganov so kanabinoidni receptorji zelo številni in tam je teh receptorjev celo največ od vseh receptorskih vrst, kar pomeni, da so naši možgani zelo občutljivi oziroma zelo dobro naravnani na zaznavanje sprememb v koncentraciji endokanabinoidov. Ti vplivajo praktično na vsak proces v našem telesu, denimo na plodnost, dojenje, razvoj, imunost, učenje, koordinacijo, metabolizem itd. (1).

4

̶- Fitokanabinoidi so rastlinski kanabinoidi, ki so po kemijski strukturi tako podobni endokanabinoidom, da v našem telesu aktivirajo iste receptorje.

Kanabinoidi so prisotni v različnih rastlinah, kot sta ameriški slamnik in vinska rutica, ter rastlinah iz rodov Apiaceae in Brassica, največ pa jih je v konoplji. Ta rastlina vsebuje več kot 140 različnih kanabinoidov in skupno več kot 1060 biološko aktivnih sestavin.

Najbolj znana, proučevana in tudi v medicini uporabljena kanabinoida sta tetrahidrokanabinol (THC) in kanabidiol (CBD), čeprav izjemne potenciale nakazujejo tudi drugi kanabinoidi (kanabinol, kanabigerol, kanabikromen). Čedalje več raziskav potrjuje to, kar praksa kaže že dlje časa, in sicer da najbolje delujejo izvlečki iz celotne rastline, v katerih je prisoten celotni spekter kanabinoidov, terpenov in

Preglednica 1: Učinki tetrahidrokanabinola (THC) in kanabidiola (CBD) (povzeto po (2))

IZ STROKE

drugih biološko aktivnih in neaktivnih sestavin, kar so poimenovali »entourage« efekt (1). ̶- Sintetični kanabinoidi pa so sintezne kemijske spojine. Izkušnje v zvezi z uporabo sintetičnih kanabinoidov kažejo, da so v primerjavi z ekstrakti naravnih kanabinoidov bistveno manj učinkoviti (1).

Regulacija zdravil s kanabinoidi v Sloveniji V Sloveniji smo s spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 45/14) uvrstili 9-tetrahidrokanabinolom (THC) iz skupine I v skupino II. Tako smo omogočili dostopnost zdravil z izoliranim ali sintezno pridobljenim THC, vključno z magistralnimi zdravili, izdelanimi iz navedene učinkovine. Konoplja (ekstrakti, rastlina, smola) je bila s spremembo Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog (Uradni list RS, št. 14/2017) prestavljena v skupino II (3). To pomeni, da je uporaba konoplje v medicinske namene dovoljena v zdravilih v skladu z Zakonom o zdravilih in Zakonom o lekarniški dejavnosti ter v skladu s predpisi in smernicami, ki urejajo njihovo predpisovanje (3). Po novi spremembi Uredbe o razvrstitvi prepovedanih drog ta navaja zahtevo, da morajo biti cvetni in plodni vršički konoplje, iz katerih smola ni bila iztisnjena, standardizirani. Evropska farmakopeja trenutno še ne vsebuje monografije za cvet konoplje, vendar njena izdelava poteka od leta 2016 po sprejetju Komisije za Evropsko farmakopejo Evropskega direktorata za kakovost zdravil (EDQM) (4). V letu 2017 je Formularium Slovenicum prvič objavil prevod monografije za cvet konoplje iz nemške farmakopeje (DAB). S pridobitvijo te monografije je Slovenija pridobila predpisan standard kakovosti za cvetne in plodne vršičke konoplje (Cannabis flos), ki bo veljal do sprejetja harmonizirane monografije za cvet konoplje v Evropski farmakopeji (4). Pri gojenju rastline v Republiki Sloveniji mora to potekati v skladu z načeli dobre kmetijske in nabiralne prakse (GACP) pod strogo varovalnimi pogoji. Da bi dobili rastlino z enako oziroma primerljivo sestavo, se mora gojiti pri standardnih pogojih temperature, vlage, svetlobe in dovajanja vode ter gnojil. Sadike oziroma rastline konoplje morajo biti označene s čipi. Sušenje mora potekati

v predpisanih pogojih. Posušena droga mora biti v skladu s splošno monografijo Evropske farmakopeje Rastlinske droge preverjena glede organoleptičnih lastnosti, identifikacije, čistote (kontrola težkih kovin, aflatoksinov itd.) in določanja vsebnosti kanabinoidov (najmanj THC in CBD).

Metode morajo biti validirane. Določiti je treba tudi nacionalne laboratorije za izvajanje rednih in izrednih kontrol kakovosti konoplje z ustreznim vzorčenjem in operativnimi karakteristikami za zagotavljanje kakovosti celotnega pridelka (5).

Magistralni pripravki s kanabinoidi Do sedaj ni ustreznih znanstvenih dokazov, da bi konoplja in njene učinkovine vzročno zdravile katero koli bolezen, zato se uporabljajo kot dopolnilna terapija. V lekarnah so na voljo magistralni pripravki z dronabinolom (THC), kanabidiolom (CBD) ali pripravki, ki vsebujejo kombinacijo obeh sintetičnih kanabinoidov. Ta zdravila se izdajajo na bel recept.

Recept se izda v dvojniku, vpisan mora biti v knjigo narkotikov, lekarna pa vodi evidenco o uporabi.

Posebno vprašanje predstavlja izdelava galenskih zdravil z vsebnostjo rastlinske droge konoplje.

Oblikovanje in preverjanje receptur predstavlja težavo. Zahteve po standardizaciji učinkovine so najmanj enake kot za magistralna zdravila. Zdravila s kanabinoidi se vgrajujejo v različne farmacevtske oblike: pršila, kapsule, očesne kapljice.

Predpisovanje zdravil s kanabinoidi je razmeroma redko, saj obstajajo na terapevtskih področjih, kjer naj bi se pripravki s kanabinoidi uporabljali, druga, terapevtsko uspešnejša zdravila z manj neželenimi učinki (6).

Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št.

85/16 in 77/17) v 85. členu navaja, da je izvajalec lekarniške dejavnosti, ki zdravilo pripravi, odgovoren za kakovost in varnost zdravila (7).

Zakon tudi določa, da se za vsa magistralna in galenska zdravila izvede dokumentiran postopek ocene tveganja v skladu z Evropsko farmakopejo in Resolucijo o zahtevah za zagotavljanje kakovosti in varnosti farmacevtskih izdelkov, pripravljenih v lekarnah za posebne paciente. Resolucija predvideva dve stopnji ocene tveganja: visoko in nizko tveganje. Vsak dejavnik se opredeli s faktorjem tveganja od 1 (najmanjše tveganje) do

5

IZ STROKE

5 (najvišje tveganje). Oceno tveganja predstavlja zmnožek vseh določenih faktorjev tveganja. Če je zmnožek ≤100, se izdelek opredeli kot izdelek z nizkim tveganjem, če je zmnožek >100, pa kot izdelek z visokim tveganjem (6).

Terapevtska področja uporabe kanabinoidov Tako kot za vsa zdravila imajo tudi zdravila s kanabinoidi, ki so pridobila dovoljenje za promet, opredeljene posamezne indikacije, dokazano učinkovitost, varnost in kakovost. V Sloveniji se uporabljajo predvsem v terciarnih ustanovah: na Onkološkem inštitutu Ljubljana ter na Nevrološki in Pediatrični kliniki UKC Ljubljana (8). Na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana uporabljajo kanabidiol za zdravljenje farmakorezistentnih epilepsij. Zdravljenje je namenjeno tistim otrokom, ki kljub terapiji s protiepileptičnimi zdravili doživljajo pogoste epileptične napade (8). Na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana uporabljajo kombinacijo THC (25 mg/ ml) in CBD (8,3 mg/ml) v obliki oralnega pršila za lajšanje spastičnosti in bolečine pri bolnikih z multiplo sklerozo (8). Njihova uporaba je najbolj razširjena v onkologiji, kjer se kanabinoidi uporabljajo kot podporno zdravljenje v sklopu paliativnega zdravljenja. Uporabljajo se za simptomatsko zdravljenje pri bolnikih z napredovalim rakavim obolenjem. Simptomi, ki jih zdravimo s kanabinoidi, so kronična bolečina, nevropsihološke motnje in drugi (slabost, bruhanje, izguba apetita ipd.) (9). Zdravila s kanabinoidi niso nikoli zdravila prvega izbora.

Terapevtski odmerek se določi s titracijo. Vedno se začne titracija z najnižjimi odmerki, ki se jih postopno povečuje. Dokazov za protitumorno delovanje in tako klinično uporabo kanabinoidov z namenom zdravljenja raka ni (9). Zavedati se moramo, da imajo kanabinoidi in konoplja tudi mnogo interakcij z zdravili. Med pomembnejšimi farmakodinamskimi interakcijami s kanabinoidom je pomembno izpostaviti kombinacije z zaviralci osrednjega živčevja (anksiolitiki, sedativi, opioidi, antidepresivi itd.).

Regulacija zdravil s kanabinoidi na evropski ravni Države članice Evropske unije (EU) razvrščajo droge in predhodne sestavine v skladu z

6

Preglednica 2: Pregled zdravil s kanabinoidi na nivoju Evropske unije (povzeto po (11))

navedenimi tremi konvencijami Združenih narodov (UN61, UN71 in UN88) in s tem nadzirajo njihovo upravičeno znanstveno in medicinsko uporabo, s tem da upoštevajo posebna tveganja za javno zdravje ali zdravje posameznika (10). Uporaba zdravil s kanabinoidi, ki so pridobila dovoljenje za promet v skladu z Direktivo 2001/83/ES z njenimi spremembami in dopolnitvami, so dostopna v državah članicah EU, če to omogočajo nacionalni predpisi glede uporabe kanabinoidov kot prepovedanih drog. Direktiva je implementirana za industrijsko izdelana zdravila, ne pa tudi za magistralna in galensko izdelana zdravila, kot tudi ne za zdravila, namenjena za raziskave in razvoj.

V EU je registriranih zdravil s kanabinoidi zelo malo, zato je magistralna in galenska izdelava zdravil s kanabinoidi ključna, če to dovoljujejo nacionalni predpisi s področja prepovedanih drog za posamezno državo. V EU ima trenutno dovoljenje za promet zdravilo Sativex® (oralno pršilo). S stališča varnosti in kakovosti je izjemnega pomena, da so učinkovine farmakopejske kakovosti, izdelane po določilih dobre proizvodnje prakse (GMP) in sproščene v promet s strani ustreznega regulatornega organa, ki odredi, ali zdravilo izpolnjuje predpisane pogoje za promet za zdravilne učinkovine, vključno s prepovedanimi drogami. V Nizozemski, Češki in Italiji so posušeni cvetni in plodni vršički konoplje dostopni kot magistralno zdravilo, zdravnik predpiše to zdravilo na lastno odgovornost (10).

Kultivacija konoplje in njena uporaba znotraj EU sta legalni oziroma dovoljeni le, kadar je vsebnost THC pod 0,2 % (EU-regulativa 1307/2013) (11). V osemnajstih državah članicah EU ima dovoljenje za promet zdravilo Sativex, ki vsebuje dva ekstrakta konoplje, od katerih je eden standardiziran THC,

IZ STROKE

drugi pa CBD. Na voljo je v obliki sublingvalnega pršila za zdravljenje multiple skleroze (11).

Primeri dobrih praks v EU – nizozemski program medicinske konoplje Nizozemska spada med prve države, ki so omogočile legalizacijo medicinske konoplje.

Ker je bila konoplja prepovedana in kot zdravilo ni imela ustrezno urejenega statusa, ni bilo mogoče zagotoviti kakovosti, standardizacije ali preverjenega izvora. V letu 2000 je Nizozemska ustanovila Urad za medicinsko konopljo (OMC), ki je v letu 2001 začel delovati kot nacionalna agencija. OMC je nizozemska vladna organizacija, ki je odgovorna za proizvodnjo konoplje v medicinske in znanstvene namene ter deluje skladno z mednarodnim pravom (12). Omogoča tudi dobavo konoplje v druge države, če se pristojni organi zadevne države s tem strinjajo. Na podlagi razpoložljivih kliničnih podatkov in znanstvene literature je OMC pripravil nabor indikacij za zdravljenje s konopljo farmacevtske kakovosti.

Za sistem, ki bi omogočal stalen in zanesljiv vir konoplje standardizirane kakovosti, je bila sklenjena pogodba z usposobljenim gojiteljem za gojenje rastlin v visoko standardiziranih pogojih. Gojenje poteka v skladu z GAP (Good Agricultural Practice).

Kakovost se preverja z rednim testiranjem, ki ga izvajajo certificirani laboratoriji. Razen zagotavljanja visoke kakovosti konoplje za medicinske namene OMC zagotavlja tudi materiale enake kakovosti za raziskovanje in razvoj zdravil na osnovi sestavin konoplje. Izkazalo se je, da je razpoložljivost varne konoplje stabilne kakovosti ključnega pomena za dobre raziskave, saj je s tem odprla možnost dolgoročnega kvantitativne raziskave o konoplji in njenih sestavinah, ki potekajo na nacionalni ravni (12).

Regulacija zdravil s kanabinoidi v ZDA Zvezna zakonodaja Združenih držav Amerike (ZDA) na podlagi dveh zakonodajnih aktov (Controlled Substances Act iz leta 1970 in Comprehensive Drug Abuse Prevention) uvršča dele rastlin Cannabis Sativa (marihuana) na Seznam 1 in njena uporaba je prepovedana ne glede na namen (13). Marihuana je na seznamu nadzorovanih substanc zaradi

velikega potenciala za zlorabo, ki jo je mogoče pripisati psihoaktivnim učinkom THC in odsotnosti trenutno sprejete medicinske uporabe v ZDA (14).

Kljub temu so različne zvezne države izdale svoje zakone in večina držav dopušča uporabo konoplje v medicinske namene (13). Tukaj je treba dobro poznati razliko med marihuano in konopljo.

Ker tako industrijska konoplja kot marihuana izhajata iz rodu Cannabis sativa, imata nekatere podobnosti in pa tudi kar nekaj razlik zaradi različne biološke strukture. Razlika je v anatomiji, sestavi, uporabi in legalizaciji. Glavna razlika je zagotovo vsebnost.

Konoplja vsebuje zelo nizke koncentracije THC (0,3 % ali manj), marihuana pa neprimerljivo višje (15–40 %). Zato se konoplja goji predvsem za industrijske namene, marihuana pa za rekreativne in medicinske (14).

Kalifornija je bila prva država, ki je že leta 1996 izdala dovoljenje za uporabo medicinske konoplje.

Trenutni seznam držav, ki dovoljujejo uporabo medicinske konoplje, vključuje triintrideset zveznih držav. Vse države omejujejo uporabo, nekatere (primer je zvezna država Florida) pa celo dovoljujejo širšo uporabo za tista zdravstvena stanja, za katera zdravnik meni, da medicinska uporaba konoplje prevlada nad potencialnim tveganjem za pacienta.

Zdravnik v večini držav ne potrebuje dodatnega izobraževanja za predpisovanje konoplje, kljub temu pa jih večina zahteva, da pridobijo državno registracijo. Konopljo pacienti dobijo v bolnišničnih lekarnah. Tudi načini aplikacije se razlikujejo med državami – najbolj uporabljeni načini so olja, kapsule in vdihovanje hlapov. Kajenje konoplje je v mnogih državah prepovedano (13).

Nekaj napredka glede zakonodaje je bilo narejenega s sprejetjem novega zakona konec leta 2018. Na zvezni ravni so 20. decembra 2018 podpisali Zakon o izboljšanju kmetijstva (Agriculture Improvement Act of 2018 = 2018 Farm Bill) (14).

Desetletja zvezni zakon ni razlikoval konoplje od marihuane in kanabisa ter so bili že leta 1937 razglašeni za nezakonite v skladu z Zakonom o davku na marihuano (Marihuana Tax Act).

Leta 1970 pa so bili dani še na Seznam 1 prej omenjenega zakona o nadzorovanih substancah,

7

IZ STROKE

ki je prepovedoval uporabo tako marihuane kot konoplje (14).

regulatorna vprašanja za agencijo, kar lahko upočasni proces in doda neko tveganje (17).

Novi zakon spreminja nekatere pogoje proizvodnje in trženja konoplje. S tem zakonom je regulirana industrijska konoplja vrste Cannabis sativa ali kateri koli del rastline, vključno s semeni, ekstrakti, kanabinoidi, izomeri, kislinami, solmi in solmi izomerov s koncentracijo ∆⁹-tetrahidrokanabinola, ki ni večja od 0,3 % na osnovi suhe mase. Te spremembe vključujejo odstranitev konoplje iz seznama nadzorovanih substanc. Navedeni zakon o kmetijstvu je tako ohranil pooblastila FDA za urejanje proizvodov, ki vsebujejo konopljo in proizvode, pridobljene iz konoplje, v skladu z zakonom FD&C (hrana, zdravila in kozmetični proizvodi). Ti proizvodi so podvrženi enakim organom in zahtevam kot ostali proizvodi, ki jih regulira FDA (14).

Poznamo dva postopka pridobitve dovoljenja za promet z zdravilom, kadar gre za zdravilo rastlinskega izvora: prvi je pregled OTC (over-the-counter) in drugi prek oddaje vloge NDA. Pri konoplji pride v poštev drugi, ker nimamo monografije v Ameriški farmakopeji.

Regulacija in nadzor novih zdravil v ZDA temeljita na vlogi, ki ji rečemo NDA (New Drug Application).

Predlagatelj opiše zdravilo in proizvodni proces v sekciji CMC (chemistry, manufacturing, controls) vloge NDA, varnost in učinkovitost pa dokaže s predkliničnimi in kliničnimi študijami. V nekaterih primerih lahko zdravila, ki vsebujejo konopljo, štejemo med zdravila rastlinskega izvora, in v tem primeru se držimo smernic, ki veljajo zanje (Guidance for industry: Botanical Drug Development). Obstaja pa razlog za previdnost. Smernica za zdravila rastlinskega izvora ne velja za visoko prečiščene učinkovine, pridobljene iz naravnega vira ali kemijsko modificirane učinkovine.

Tako za nekatera zdravila, pridobljena iz kanabisa, veljajo druge zahteve kot za tista, ki jih lahko štejemo med zdravila rastlinskega izvora (17).

Registrirana zdravila v ZDA ZDA do danes še niso odobrile nobenega zdravila, ki bi vsebovalo kanabis. Je pa FDA odobrila eno zdravilo, ki vsebuje naravni kanabiodiol (CBD) iz konoplje, in tri zdravila, ki so sintezni derivati (14).

Slika 1: Seznam držav, ki dovoljujejo uporabo medicinske konoplje (povzeto po (15))

Regulacija medicinske konoplje Proizvod, ki vsebuje konopljo ali je izoliran iz nje, regulira FDA kot zdravilo, hrano, aditiv ali prehransko dopolnilo.

Vsako zdravilo, ki vsebuje konopljo, mora pridobiti dovoljenje za promet, preden gre na trg (PMA = pre-market approval). Gre za novo zdravilo in pred registracijo so potrebna klinična testiranja, ki so draga in dolgotrajna. Prav tako lahko nekatera zdravila na osnovi konoplje predstavljajo nova znanstvena in

8

FDA je odobrila zdravilo Epidiolex®, ki vsebuje prečiščeno obliko zdravilne učinkovine kanabidiol.

Indiciran je za zdravljenje hudih napadov, povezanih s sindromoma Lennox-Gastaut in Dravetin, pri bolnikih, starih 2 leti in več. To pomeni, da je agencija na podlagi kliničnih študij zaključila, da je zdravilo varno in učinkovito za predvideno uporabo (14).

FDA je že pred leti odobrila uporabo dronabinola (Marinol®) in nabilona (Cesamet®), ki sta sintezna analoga THC, za zdravljenje slabosti in bruhanja, povezanega s kemoterapijo pri bolnikih z rakom, ter za stimulacijo apetita pri bolnikih s sindromom pridobljene imunske pomanjkljivosti (AIDS). Tretje

IZ STROKE

zdravilo Syndros® prav tako vsebuje aktivno učinkovino dronabinol in je indicirano za zgoraj našteta stanja (14).

Zaključek Konoplja in kanabinoidi so zelo priljubljena tema tako v medijih kot v širši laični javnosti. Predvsem je treba ločevati med rekreativno uporabo konoplje in njeno medicinsko uporabo, ki temelji na znanstveni osnovi in je podprta z dokazi. Zdravljenje s kanabinoidi ne more nadomestiti standardnega zdravljenja. Največjo nevarnost predstavljata samozdravljenje s konopljo in

njenimi pripravki, ki ne zagotavljajo varnosti, kakovosti in učinkovitosti, ter njihova prevlada nad obstoječo farmakoterapijo pacienta. Treba je načrtovati ustrezne regulatorne in medicinske koncepte, ki bodo omogočili dostopnost zdravil s kanabinoidi, ko bi bilo to strokovno utemeljeno, in onemogočili vsako možnost za zlorabo konoplje in njenih psihotropnih snovi. V prihodnosti lahko na področju kanabinoidov pričakujemo še mnogo študij in raziskav, ki bodo podale jasne odgovore in morebitne nove možnosti uporabe.

1. Mednarodni inštitut za kanabinoide ICANNA. Kanabinoidi. http://www.institut-icanna.com/si/kanabinoidi.html.

Dostop 11. 4. 2020.

VIRI

2. Fletcher J. A comparison of CBD and TH. Medical news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/325871. 26. 7. 2019. Dostop 11. 4. 2020.

3. Kostnapfel T. Predpisovanje zdravil iz kanabinoidov. Nacionalni inštitut za javno zdravje. http://www.nijz.si/sl/predpisovanje-zdravil-iz-kanabinoidov. 16. 7. 2015. Dostop 11. 4. 2020.

4. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Monografija cvet konoplje. https://www.formularium.si/brezplacne-vsebine/monografija-cvet-konoplje/#footnote_0_1848. Dostop 11. 4. 2020.

5. Čufar A. Stališče JAZMP v zvezi s predlogom o spremembi razvrstitve konoplje in ureditvi gojenja konoplje. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/Stalisce_JAZMP_glede_konoplje. pdf. 7. 12. 2016. Dostop 11. 4. 2020.

6. Javna agencija RS za zdravila in medicinske pripomočke. Smernice za izdelavo ocene tveganja za magistralna in galenska zdravila. https://www.jazmp.si/fileadmin/datoteke/dokumenti/Razno/2018/Smernice_za_izdelavo_ocene_tveganja_za_magistralna_in_galenska_zdravila.pdf. 14. 11. 2018. Dostop 11. 4. 2020.

7. Brglez M. Zakon o lekarniški dejavnosti (ZLD-1). Uradni list RS. https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/ 2016-01-3687?sop=2016-01-3687. 15. 12. 2016. Dostop 11. 4. 2020.

8. Červek J. Uporaba kanabinoidov v onkologiji. Farmacevtski vestnik. Maj 2016; 67(2-3): 84–85. http://www.sfd.si/modules/catalog/products/prodfile/fv_2_2016.pdf. Dostop 11. 4. 2020.

9. Benedik J, Lahajnar S. Priporočila za uporabo kanabinoidov pri obravnavi bolnika z rakom. Onkologija. 2019; 23(2): 65–69. https://www.onko-i.si/fileadmin/onko/datoteke/Revija_Onkologija/2019/2019__st._2/Priporocila_za_uporabo_kanabinoidov_ pri_obravnavi_bolnika_z_rakom.pdf. Dostop 11. 4. 2020.

10. Čufar A. Regulatorni vidik predpisovanja kanabinoidov. Farmacevtski vestnik. Maj 2016; 67(2-3): 91–95. http://www.sfd.si/ modules/catalog/products/prodfile/fv_2_2016.pdf. Dostop 11. 4. 2020.

11. Hughes B. Cannabis legislation in Europe. European monitoring centre for drugs and drugs addiction. http://www.emcdda. europa.eu/system/files/publications/4135/TD0217210ENN.pdf. Junij 2018. Dostop 11. 4. 2020.

12. Čufar A. Magistralni pripravki s konopljo. Lekarništvo. December 2016; 44(4): 39-41. http://www.lzs.si/Portals/0/dokumenti-uporabne-teme/Lekarnistvo%204%202016_1.pdf. Dostop 11. 4. 2020.

13. Abuhasira R, Shbiro L, Yuval L. Medical use of cannabis and cannabinoids containing products – Regulation in Europe and North America. European Journal of internal medicine. 2018; 49(2-6). https://www.sciencedirect.com/science/article/pii/ S0953620518300013?via%3Dihub. Dostop 12. 4. 2020.

14. U.S. Food and drug administration. Regulation of Cannabis and Cannabis-Derived Products: Questions and Answers. https:// www.fda.gov/news-events/public-health-focus/fda-regulation-cannabis-and-cannabis-derived-products-questions-and-answers. Dostop 11. 4. 2020.

15. Cadena A. Hemp vs Marijuana: The Difference Explained. CBD Origin. 10. 9. 2018. https://medium.com/cbd-origin/hemp-vs-marijuana-the-difference-explained-a837c51aa8f7. Dostop 11. 4. 2020.

16. ProCon.org. Legal Medical Marijuana States and DC. https://medicalmarijuana.procon.org/legal-medical-marijuana-states-and-dc/. 24. 7. 2019. Dostop 24. 9. 2019.

17. O'Connor MS, Lietzan E. The Surprising Reach of FDA Regulation of Cannabis, Even after Descheduling. American University Law Review. 2019; 68(823–925). https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=3242870##. Dostop 11. 4. 2020.

18. U.S. Department of health and human services food and drug administration. Botanical drug development: Guidance for industry. https://www.fda.gov/files/drugs/published/Botanical-Drug-Development--Guidance-for-Industry.pdf. 2016. Dostop 11. 4. 2020.

9

IZ STROKE

Psihedeliki: nove terapevtske možnosti Avtor: Jaka Vrevc Žlajpah I Recenzentka: prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

Psihedeliki so skupina spojin, ki spadajo v širšo družino halucinogenov. Najpomembnejši predstavniki psihedelikov ali klasičnih halucinogenov so LSD (dietilamid lizergične kisline), psilocibin, DMT (dimetiltriptamin) in nekateri feniletilamini. Močno psihoaktiven pa je tudi ekstazi oziroma MDMA, ki pa ne spada med klasične halucinogene, temveč je empatogen, entaktogen.

Vnetne bolezni so na vrhu seznamov vzrokov smrti v sodobnem razvitem svetu in združujejo na prvi pogled zelo različna bolezenska stanja, kot so ateroskleroza, sladkorna bolezen, koronarna arterijska bolezen, astma, vnetna črevesna bolezen, avtoimunske bolezni (revmatoidni artritis) in celo nekatere psihiatrične motnje. Vsem je skupno, da je vnetni odziv, ki predstavlja fiziološki odgovor organizma na odmrle celice, moteče dražljaje iz okolja in varuje pred razrastom patogenih mikroorganizmov, v predhodno naštetih stanjih prekomerno intenziven, preburen, nenadzorovan in človeku škoduje (1). Sodobna medicina pozna številne terapevtske pristope za zaviranje prekomernega vnetnega odziva. Če izpostavimo samo najpomembnejše mejnike: imunosupresivni učinki steroidnih hormonov so poznani že več desetletij in okoli smiselnosti njihove uporabe v medicini se zaradi številnih neželenih učinkov še danes krešejo številna strokovna mnenja. Sledijo nesteroidni antirevmatiki, po revoluciji bioloških zdravil pa lahko z uporabo protiteles in njim po funkciji podobnih molekul uravnavamo jakost vnetnega odziva z vezavo nekaterih glavnih signalnih molekul vnetja, citokinov.

State University Health Sciences Center) pa kažejo na velik terapevtski potencial psihedelikov, na katerih bi lahko v prihodnosti osnovali nov protivnetni terapevtski pristop (1, 2). Koncentracija serotonina (5-HT; 5-hidroksitriptamin) in serotoninskih receptorjev je namreč dokazano močno povišana

Protivnetno delovanje (R)-DOI Najnovejše raziskave Državne univerze in centra zdravstvenih znanosti v Louisiani v ZDA (Louisiana

10

Slika 1: Predlagani mehanizem delovanja preučevane učinkovine (R)-DOI v zaviranju s TNF-α aktiviranega vnetja.

IZ STROKE

v tkivih, kjer poteka vnetje. Izsledki raziskav kažejo, da imajo psihedeliki prek aktivacije receptorjev 5-HT2A močne protivnetne učinke (3).

V središču študije je bila učinkovina (R)-DOI (aktivnejši stereoizomer substituiranega amfetamina 2,5-dimetoksi-4-jodoamfetamin), katere mehanizmi delovanja so se pokazali za specifične za enega izmed glavnih vnetnih citokinov, faktorja tumorske nekroze alfa (TNF-α) (4). V odsotnosti preiskovane spojine se TNF-α veže na svoj membranski receptor (TNFR), kar sproži znotrajcelično signaliziranje. Od jedrnega dejavnika κB (NFκB), ki je sestavljen izdveh podenot, se odcepi zaviralec in omogoči prehod NFκB v jedro.

Tam deluje kot transkripcijski dejavnik, ki z vezavo na zanj specifično mesto v regulatorni regiji DNA sproži prepis »vnetnih genov« (proteini, za katere zapis nosijo, prispevajo k pojavu in potenciranju vnetnega odziva). Ko pa je v telesu prisotna spojina (R)-DOI, se veže na membranski receptor 5-HT2A. Čeprav natančen mehanizem še ni poznan, vezava proučevane spojine vpliva na potek z aktivacijo TNFR sprožene znotrajcelične signalizacije prek protein kinaze C. Tako ne pride do prepisa vnetnih genov in vnetni mediatorji se ne sintetizirajo.

Uporaba psihedelikov za zaviranje prekomernega vnetnega odziva bi lahko imela nekaj pomembnih prednosti pred do sedaj uveljavljenimi terapijami. V raziskavi so bili protivnetni učinki (R)-DOI primerljivi s tistimi, ki jih poznamo pri terapiji s kortikosteroidi.

Prav tako so bili uporabljeni odmerki (0,01 mg/kg telesne teže, intranazalno) precej nižji od tistih, ki se jih povezuje z značilnimi vedenjskimi spremembami ob rekreativnem uživanju psihedelikov. Kot za zdaj razumemo protivnetne lastnosti spojine DOI, ne zavira vnetnega odziva globalno, temveč je njen mehanizem delovanja specifičen za enega izmed glavnih vnetnih citokinov, TNF-α. To pomeni, da imunski sistem ni zavrt v celoti in je delež neželenih učinkov (na primer oportunistične okužbe), tako značilen za terapijo s steroidi, veliko nižji.

Prav tako se zdi, da bili njihovi terapevtski učinki dolgotrajnejši (5).

Zdravljenje posttravmatske stresne motnje Posttravmatska stresna motnja (angl. PTSD) se lahko razvije pri posameznikih po nevarnem, pretresljivem dogodku, travmi in pomeni intenzivno anksiozno reakcijo. Čeprav je strah pričakovano čustvo ob situacijah take narave, saj ima zaščitno funkcijo varovanja pred nevarnostjo, navadno zbledi brez posledic. Če pa posameznika spremlja občutek ogroženosti, nemoči, vseskozi prisotnega strahu in nepričakovano podoživlja travmatične dogodke, pa mu lahko diagnosticirajo posttravmatski stresni sindrom. Pogostost v svetu je ocenjena na do 10 % populacije (6).

Trenutno uveljavljen terapevtski pristop je sestavljen iz psihoterapije, na voljo pa je tudi farmakoterapija – pri ameriški Agenciji za hrano in zdravila (FDA) in Evropski agenciji za zdravila (EMA) sta registrirana dva selektivna zaviralca ponovnega privzema serotonina (angl. SSRI, selective serotnine reuptake inhibitors), sertalinijev klorid in paroksetinijev klorid, katerih učinkovitost zdravljenja sindroma je precej nizka.

Potreba po novem, drugačnem terapevtskem pristopu je velika in psihoterapija v kombinaciji z uporabo 3,4-metilendioksimetamfetamin (MDMA, poznan tudi pod imenom ekstazi) bi lahko bila luč na koncu predora. Študija, ki so jo izvedli pri Multidisciplinarnem združenju za študije s psihedeliki (Multidisciplinary Association for Psychedelic Studies, MAPS), je pokazala večjo učinkovitost in varnost v primerjavi s trenutnim zdravljenjem. Nov terapevtski pristop pomeni uvodne terapije z usposobljenim terapevtom, med katerimi se pacienta natančno poduči o poteku. Nato sledi serija do treh srečanj, med katerimi bolnik dobi odmerek MDMA v varnem in nadzorovanem kliničnem okolju v spremstvu strokovnjakov. Med njimi se izmenjujejo obdobja, med katerimi se pacient pogovarja s terapevtom, in obdobja, med katerimi se pacient poskuša obrniti vase. Namen take terapije je pacientu olajšati soočenje s spomini na travmo, ki je sprožila opisani sindrom. Pri tem opazno pomaga aplikacija MDMA (7). Najvidnejši vedenjski učinki uporabe se kažejo kot povečana družabnost, evforija in čustvena odprtost.

11

IZ STROKE

Za temi spremembami stoji mehanizem delovanja MDMA, ki deluje kot zaviralec privzema serotonina.

Natančneje, veže se na transportne molekule za serotonin v presinaptični membrani, prav tako pa vpliva na njegovo sproščanje iz veziklov, v katerih je shranjen. Tako se v sinaptični špranji nahaja več serotonina. Mehanizem delovanja MDMA je podoben tudi za prenašalca dopamin in noradrenalin (8).

Namen take terapije je pacientu skupaj s terapevtom olajšati priklic spominov na sprožilec sindroma, ki so drugače preveč travmatični. Z drugimi besedami, posameznikovi najstrašnejši spomini zaradi učinkov psihedelika niso tako strašni in ključno pripomorejo k izboljšanju učinkov psihoterapije. Podobne študije, ki so paciente spremljale še dolgo po koncu terapij, so pokazale dolgotrajne pozitivne učinke takega terapevtskega pristopa, tako pri zdravljenju PTSD kot nikotinske in alkoholne odvisnosti ter hude depresije, povezane s težko ozdravljivimi boleznimi (7). Danes, ko je že znano, da je lahko tudi epidemija novega koronavirusa vzrok hudim stiskam, nasilju in sprožilni dejavnik travm, bo potreba po učinkovitejšem zdravljenju morda kmalu še veliko večja, kot si mislimo.

izrazito nenadzorovane in razširjene rekreativne uporabe ter etično spornih poskusov v medicini je bila njihova uporaba zakonsko prepovedana.

Po skoraj polovici stoletja mirovanja znanstvenih raziskav s psihedeliki so nekatere institucije v ZDA, Kanadi, Evropi in predvsem Švici izjemoma pridobile dovoljenja za študije, opisane v prispevku. Psihedeliki dobivajo v znanstveni srenji drugo priložnost, nekaj identificiranih učinkovin iz tega razreda je v drugi ali celo tretji fazi kliničnega testiranja. Rezultati slednjih kažejo na velik potencial uporabe psihedelikov pri zdravljenju številnih stanj. Pri tem velja poudariti ključno razliko med rekreativno, ulično uporabo teh substanc z namenom doseganja užitka in višjih stanj zavesti ter nadzorovano uporabo v kliničnem okolju s soglasjem pacientov, ki so podučeni o poteku in nevarnostih take terapije. Določena stopnja dvoma odlikuje vsakega intelektualca in znanstvenika, ki prevprašuje tudi najbolj utečene koncepte, vzorce mišljenja in je kot tak gonilo napredka. Slednjega pa ne bo in ga ne more biti, če presojo namesto znanstveno utemeljenim sklepom prepustimo predsodkom in socialni stigmi, ki se drži teh substanc in jih iz morebitnega kliničnega okolja odriva na družbeni rob.

Zaključek Psihedelike človeštvo v različnih oblikah pozna že tisočletja in v preteklosti so v njihovi uporabi že prepoznavali določene pozitivne učinke. Zaradi

1. Nichols DE, Johnson MW, Nichols CD. Psychedelics as Medicines: An Emerging New Paradigm. Clin Pharmacol Ther. 2017;101(2):209–219.

VIRI

2. Nishiyama T. Acute effects of sarpogrelate, a 5-HT2A receptor antagonist on cytokine production in endotoxin shock model of rats. Eur. J. Pharmacol. 2009; 614, 122–127.

3. Yu B, Becnel J, Zerfaoui M, Rohatgi R, Boulares AH & Nichols CD. Serotonin 5-hydroxytryptamine(2A) receptor activation suppresses tumor necrosis factor-alpha-induced inflammation with extraordinary potency. J. Pharmacol. Exp. Ther. 2008;327, 316–323.

4. Nau F Jr, Yu B, Martin D & Nichols CD. Serotonin 5-HT2A receptor activation blocks TNF-alpha mediated inflammation in vivo.

PLoS One 2013;8, e75426.

5. Nau, F., Jr. et al. Serotonin 5-HT(2) receptor activation prevents allergic asthma in a mouse model. Am. J. Physiol. Lung Cell.

Mol. Physiol. 2015; 308, L191–198.

6. Vrbnjak, Maja. Zdravljenje posttravmatske stresne motnje s psihadeliki : magistrsko delo. 2019. Univerza v Mariboru, Fakulteta za varnostne vede.

7. Feducciaa AA, Mithoeferb MC. MDMA-assisted psychotherapy for PTSD: Are memory reconsolidation and fear extinction underlying mechanisms? Progress in Neuro-Psychopharmacology and Biological Psychiatry. 2018; Volume 84, Part A, Pages 221–228.

8. Rudnick G,Wall SC. The molecular mechanism of »ecstasy« [3,4-methylenedioxy-methamphetamine (MDMA)]: serotonin transporters are targets for MDMA-induced serotonin release. Proc Natl Acad Sci USA. 1992; 1; 89(5): 1817–1821.

12

IZ STROKE

Alternativne metode molekulskega kloniranja Avtor: Marko Miočić I Recenzent: dr. Peter Molek, mag. farm.

Klasično molekulsko kloniranje Izraz »molekulsko kloniranje« pomeni katerikoli biotehnološki postopek, ki omogoča ustvarjanje rekombinantnih molekul DNA in nadzorovanje njihovega podvajanja v gostiteljskem organizmu, tako da na koncu postopka iz ene molekule DNA nastane več identičnih kopij oziroma »klonov«.

Takšen postopek torej zahteva dve molekuli DNA: ena predstavlja tisto zaporedje nukleotidov, ki ga želimo klonirati (lahko je izolirana iz živega organizma ali pridobljena sintezno), druga pa je prejemana molekula DNA gostiteljskega organizma (vektor), kamor vstavimo želeni »insert«, in se je sposobna v ustreznih gostiteljskih celicah podvojevati. Ob vsaki replikaciji novonastale rekombinantne DNA (vektor z vstavljenim »insertom«) se tako podvoji tudi zaporedje »inserta« (1).

Ko so mikrobiologi v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja ugotavljali, kako lahko bakterije preprečijo rast bakteriofagov v lastnih celicah, so odkrili, da to počnejo tudi z encimi, ki lahko DNA cepijo na točno določenih mestih (prepoznajo točno določena zaporedja), in so jih poimenovali restrikcijske endonukleaze. Endonukleaza je encim, ki nukleinsko kislino cepi nekje sredi verige. Načrtna uporaba restrikcijskih endonukleaz pomeni, da lahko molekule DNA cepimo na poljubnih mestih, če le imamo take restrikcijske endonukleaze (restriktaze), ki to omogočajo.

Po cepitvi z restrikcijskimi endonukleazami lahko nastaneta dva fragmenta DNA, pri katerih se verigi obeh fragmentov na mestu cepitve zaključita na isti dolžini s komplementarnima nukleotidoma, čemur pravimo »topi konec« (angl. blunt end). Po drugi strani

imata lahko nastala fragmenta na mestu cepitve enega ali več prostih nukleotidov, tako imenovani štrleči konec (angl. overhang). Ena veriga dvojne vijačnice je torej na tem koncu daljša od druge in komplementarna štrlečemu koncu drugega fragmenta, čemur pravimo »lepljivi konec« (angl. sticky end), saj tak konec zaradi tvorbe vodikovih vezi med komplementarnimi verigami omogoča specifično nekovalentno povezavo dveh fragmentov DNA.

Slika 1: Shematski prikaz uporabe lepljivih koncev pri vstavljanju fragmenta DNA v plazmid.

Zaporedje, ki ga želimo vnesti v gostiteljsko DNA, moramo pred vnosom vgraditi v tako imenovani vektor (prejemno DNA). To je molekula DNA (največkrat je krožna), ki poleg želenega zaporedja vsebuje še ostale elemente, potrebne za uspešen postopek kloniranja, med drugim tudi nukleotidna zaporedja, ki jih prepoznajo in cepijo specifične restrikcijske endonukleaze (tako imenovana restrikcijska mesta). Za uspešno ligacijo morata biti restrikcijski mesti enaki na želenem fragmentu in vektorju, saj le tako po rezanju z ustreznima restrikcijskima endonukleazama dobimo lepljiva konca, ki si bosta med seboj komplementarna.

Pri klasičnem molekulskem kloniranju koraku rezanja z restriktazami sledi ligacija, to je kovalentno

13

IZ STROKE

spajanje fragmentov, ki so bili pridobljeni s cepitvijo z restrikcijskimi endonukleazami, z uporabo encima DNA-ligaze, s čimer dobimo rekombinantno DNA. Vendar pa so naknadno razvili tudi postopke, ki teh dveh korakov – cepitve z restrikcijsko endonukleazo in ligacije z DNA-ligazo – ne vključujejo. Vsi ti postopki so poznani pod izrazom »od ligacije neodvisno molekulsko kloniranje« (angl. ligation-independent cloning, LIC) (2).

Od ligacije neodvisno kloniranje Molekulsko kloniranje, ki je neodvisno od ligacije, so razvili v devetdesetih letih prejšnjega stoletja kot alternativo klasični metodi. Pri tem se uporablja DNA-polimerazo enterobakterijskega faga T4, DNApolimerazo T4, ki ima poleg polimerazne tudi obratno 3' → 5'-eksonukleazno aktivnost (eksonukleaza je encim, ki nukleinsko kislino cepi na koncu verige), tako da po obdelavi z DNA-polimerazo T4 dobimo lepljive konce (3).

Da takšna endonukleaza verig ne bi cepila poljubno dolgo, dodamo reakcijski zmesi še enega od dNTP (deoksinukleotidtrifosfat), na primer dGTP (deoksigvanozintrifosfat). Tako polimeraza cepi le do prvega deoksigvanozina (tega več ne odcepi), ki se pojavi v verigi, oziroma do prvega deoksicitidina na komplementarni verigi. Zaradi dodatka dGTP se namreč ravnovesje obrne v smer polimerazne aktivnosti, ker pa ostalih dNTP ni v zmesi, se polimerizacija na tem mestu ustavi. Lepljivi konec se torej konča eno bazo pred deoksicitidinom na nerazgrajeni verigi v smeri 5' → 3'. Običajno želimo, da je takšen štrleči konec (angl. overhang) dolg vsaj 10–12 nukleotidov.

Fragmenta nukleinskih kislin se nato zaradi komplementarnosti štrlečih koncev združita – pride do hibridizacije oziroma specifičnega prileganja (angl. annealing) komplementarnih štrlečih koncev – ne govorimo o ligaciji, ker ne uporabimo encima ligaze.

Zaradi dolžine komplementarnih koncev (ki znaša več kot 10 nukleotidov) je takšna združitev pri sobni temperaturi namreč stabilna. Združeni fragmenti na štirih mestih niso povezani s fosfodiestrsko vezjo – takšnim mestom pravimo zareze (angl. nicks). Te štiri zareze v združeni DNA gostiteljske celice (največkrat

14

E. coli) po vnosu odpravijo z lastnimi popravljalnimi mehanizmi – njihove ligaze tvorijo fosfodiestrske vezi.

Končni produkt je torej rekombinantna DNA brez zarez (v angleščini zasledimo tudi žargonski izraz »scarless«, kar dobesedno pomeni »brez brazgotin«) (4, 6).

Prednosti uporabe LIC namesto klasičnih metod molekulskega kloniranja so nižja celokupna cena, krajši čas izvedbe in širok izbor komercialno dostopnih vektorjev za vnos v gostiteljsko celico, glavna pomanjkljivost pa je, da določenih sprememb (v smislu združitve katerihkoli segmentov) v zaporedju DNA ne moremo doseči. Nekatera zaporedja DNA – predvsem vektorji – niso primerna za tak tip kloniranja, saj ne nudijo ob nobenem restrikcijskem mestu dovolj dolgih zaporedij (10–12 bp), v katerih se ne bi pojavili vsi 4 nukleotidi (4).

Od zaporedja in ligacije neodvisno kloniranje Še novejša metoda je od zaporedja in ligacije neodvisno kloniranje (angl. sequence- and ligationindependent cloning, SLIC), ki sta jo prvič omenila Li in Ellidge leta 2007 (5). Je naprednejša različica LIC, pri kateri ni potrebno, da je v zaporedjih (dolgih vsaj 12 nukleotidov) na obeh koncih vektorja, kamor želimo vstaviti »insert«, odsoten vsaj eden od štirih nukleotidov. Dodatno lahko pri tej metodi z dodatkom encima RecA v reakcijsko zmes izkoristimo tudi mehanizme homologne rekombinacije (rekombinacije, kjer se zamenjata nukleotidni zaporedji med dvema med seboj komplementarnima molekulama DNA) in s tem izboljšamo učinkovitost spajanja fragmentov DNA. Glavna prednost je namreč to, da za razliko od klasičnega LIC pri metodi SLIC ne potrebujemo popolnih »insertov«, temveč lahko ustvarimo »nepopolne rekombinacijske intermediate« v reakciji PCR z odsotnim končnim korakom podaljševanja.

Hkrati metoda dovoljuje slabše nadzorovan korak razgradnje 3'-koncev fragmentov z DNA-polimerazo T4, dokler le obstajajo dovolj dolge homologne regije (vsaj 20–60 bp) v zaporedjih posameznih fragmentov.

V E. coli namreč obstajajo učinkoviti mehanizmi za popravljanje »poškodovanih molekul DNA«, ki

IZ STROKE

omogočijo, da se »popravljeni« plazmid z »insertom« po vnosu v celico začne podvojevati. Metoda je »od zaporedja neodvisna«, ker je lahko okoli mesta linearizacije plazmida, kamor želimo vstaviti »insert« (in ravno tako na obeh koncih »inserta«), tukaj poljubno zaporedje – za razliko od LIC, kjer mora biti vsaj v dolžini 12 nukleotidov odsoten vsaj eden od 4 nukleotidov (7).

V inkubacijsko zmes pred transformacijo se lahko doda protein RecA, ki izboljša izkoristek celotnega procesa kloniranja. RecA je prokariontski protein, pomemben za popravljalne mehanizme DNA (homolog pri evkariontih se imenuje RAD51) (8). Če delamo z velikimi količinami DNA (v območju 100 ng), dodatek RecA v reakcijsko zmes ni potreben (7).

Slika 2: Osnovni postopek SLIC (opomba: »presledki« v končnem produktu predstavljajo zareze daljše vrzeli).

S to metodo lahko spojimo tudi več fragmentov DNA oziroma vstavimo tudi več zaporednih fragmentov v vektor, vendar pa je treba biti pozoren na to, da štrleči konci fragmentov ne tvorijo stabilnih sekundarnih struktur (npr. daljših lasnic) in da fragmenti nimajo ponovitev regij, sploh če te izkoriščamo kot homologne dele za združevanje, saj bi se v tem primeru nepravilno združili.

SLIC danes velja za zelo uporabno metodo za združitev raznolikih fragmentov DNA, zlasti za večje število fragmentov, saj je še hitrejši in cenejši od LIC, produkt pa je po celotni dolžini povezan s fosfodiestrskimi vezmi (angl. scarless) (7).

Spajanje po Gibsonu Leta 2009 je dr. Daniel Gibson s kolegi objavil članek, v katerem so opisali novo metodo za združitev več linearnih fragmentov DNA oziroma vstavljanje leteh v plazmid. Postopek, odtlej znan kot spajanje po Gibsonu, omogoča tvorbo intaktne dsDNA (brez zarez oziroma vrzeli) iz več fragmentov DNA, razmeroma neodvisno od njihove dolžine. Poteka v eni sami stopnji (brez vmesnega čiščenja in združevanja posameznih fragmentov) pri stalni temperaturi. Lahko se uporablja za sintezo plazmidov, daljših vektorjev ali celo kromosomov (9).

Najprej je s pomočjo reakcij PCR treba pripraviti fragmente, ki jih želimo spojiti – tista fragmenta, ki bosta na koncu skupaj (to je med seboj sosednja fragmenta), morata imeti identična zaporedja ustreznih koncev. Takšne fragmente ustvarimo tako, da v reakcijah PCR uporabimo 60 nukleotidov dolge začetne oligonukleotide (angl. primers), ki se z enim koncem (~30 nukleotidov) prilegajo (angl. anneals) zaporedju fragmenta, ki ga v reakciji PCR pomnožimo, z drugim koncem (~30 nukleotidov) pa se prilega zaporedju drugega fragmenta, s katerim se bo v naslednjem koraku združil.

V praksi se zmesi posameznih fragmentov doda osnovna reakcijska mešanica (tako imenovana Gibson Cloning Master Mix), ki je zmes pufra in treh encimov, reakcijsko zmes pa nato inkubiramo eno uro pri 50 °C. Encimi, ki sodelujejo v reakciji, so naslednji: - eksonukleaza T5: odstrani nekaj nukleotidov na 5'-koncu ene verige fragmenta DNA in s tem ustvari štrleče konce (angl. overhangs) na 3'-koncu – komplementarni konci se posledično lahko združijo (angl. anneal); ●- DNA-polimeraza Phusion: po združitvi dveh štrlečih koncev podaljša 3'-konce po principu komplementarnosti in tako »zapolni« enoverižne vrzeli; ●- DNA-ligaza Taq: kovanentno poveže združene fragmente DNA s fosfodiestrskimi vezmi in tako odstrani zareze (angl. nicks); ligaza je iz organizma Thermus aquaticus in je pri 50°C ustrezno aktivna.

15

IZ STROKE

Učinkovitost in ustreznost spajanja fragmentov v daljše molekule DNA lahko preverimo s tako imenovano restrikcijsko analizo tako, da v več ločenih reakcijah z raznimi restrikcijskimi endonukleazami razgradimo produkt, nato posamezne nastale fragmente ločimo z gelsko elektroforezo, po potrebi pa lahko istovetnost potrdimo z določitvijo nukleotidnega zaporedja.

Topo-kloniranje Pri TOPO-kloniranju se za molekulsko kloniranje uporablja encim topoizomeraza I. Biološka vloga tega encima je, da cepi nadzvito (angl. supercoiled) DNA, jo delno razvije in ponovno združi ter s tem omogoči replikacijo. Topoizomeraza I virusa vakcinije (tisti virus, ki povzroča bolezen črnih koz) specifično prepozna zaporedji 5´-TCCTT-3' in 5´-CCCTT-3' ter cepi DNA na 3'-koncu za timidinom, »odvije« DNA in jo nato spoji nazaj. Vektorji za TOPO-kloniranje so narejeni tako, da nosijo zaporedje 5´-(T/C)CCTT-3' na obeh koncih, med katera želimo vstaviti »insert«, hkrati pa sta na obeh 3'-koncih že kovalentno vezani molekuli encima topoizomeraza I. Odvisno od tega, ali »insert« pomnožimo z uporabo polimeraze Taq oziroma z uporabo katere od polimeraz z visoko zanesljivostjo (tako imenovana high-fidelity polymerase), ločimo:

- TOPO-kloniranje z lepljivimi konci (tudi TOPO-TAkloniranje) Tu izkoriščamo lastnost DNA-polimeraze Taq, da med podaljševanjem pri PCR na skrajne 3'-konce pripne dodaten adenozin in tako ustvari lepljiv konec. Pri tem postopku se v pufru preprosto zmešata želeni TOPOTA-klonirni vektor s po enim dodatnim timidinom na 5'-koncih (na katerih je že vezana topoizomeraza I) in »insert«, ki je bil pomnožen s polimerazo Taq. Po končani reakciji (5 minut na sobni temperaturi) je potreben le še vnos v gostiteljske celice, npr. s toplotnim šokom v kompetentne E. coli (10).

- TOPO-kloniranje s topimi konci Če se za pomnožitev »inserta« uporablja kakšna druga polimeraza, denimo takšna, ki ima dodatno zmožnost kontrolnega branja in popravljanja morebitnih napak (angl. proofreading), je produkt reakcije fragment DNA s topimi konci. Pri tej različici je treba »insert« oblikovati tako, da ima ta na enem koncu dodatno zaporedje iz 4 nukleotidov (CACC), vektor pa mora imeti ob tem en lepljiv konec GTGG, drugi konec pa je top. Reakcija poteče tako, da se »insert« ustrezno vstavi tako, da se zaporedje CACC združi z lepljivim koncem na enem koncu vektorja, zatem pa se spojita še topa konca »inserta« in vektorja (11).

Slika 3: Shematski prikaz uporabe lepljivih koncev pri vstavljanju fragmenta DNA v plazmid.

Slika 4: Prikaz TOPO-kloniranja s topimi konci.

16

IZ STROKE

1. Patten CL, Glick BR, Pasternak J (2009). Molecular Biotechnology: Principles and Applications of Recombinant DNA. Washington, D.C: ASM Press

VIRI

2. Li MZ, Elledge SJ. SLIC: a method for sequence- and ligation-independent cloning. Methods Mol Biol. 2012; 852: 51–9.

3. Haun RS, Serventi IM, Moss J. Rapid, reliable ligation-independent cloning of PCR products using modified plasmid vectors.

Biotechniques. 1992 Oct; 13(4): 515–8.

4. https://international.neb.com/applications/cloning-and-synthetic-biology/ligation-independent-cloning, dostopno: december, 2018.

5. Li MZ, Elledge SJ. Harnessing homologous recombination in vitro to generate recombinant DNA via SLIC. Nat Methods. 2007 Mar; 4(3): 251–6.

6. https://www.addgene.org/protocols/lic/, dostopno: december, 2018.

7. https://blog.addgene.org/plasmids-101-sequence-and-ligation-independent-cloning, dostopno: december, 2018.

8. Chen, Z, Yang, H, Pavletich NP. Mechanism of homologous recombination from the RecA–ssDNA/dsDNA structures. Nature.

2008; 453(7194): 489–4.

9. Gibson D et al. Enzymatic assembly of DNA molecules up to several hundred kilobases. Nature Methods. 2009; 6: 343–5.

10. https://www.thermofisher.com/si/en/home/life-science/cloning/topo/topo-resources/the-technology-behind-topo-cloning.html, dostopno: januar, 2019.

11. https://www.thermofisher.com/si/en/home/life-science/cloning/topo/high-fidelity-blunt-end-topo-cloning.html, dostopno: januar, 2019.

Revolucije zahtevajo strast.

NM-184-2019-PHC

Več kot stoletje postavljamo nove standarde v diagnostiki in zdravljenju številnih bolezni. Danes nam novi viri podatkov in napredna analitika omogočajo, da zagotovimo pravo zdravljenje za pravega bolnika ob pravem času. Zato se povezujemo s tistimi, ki stremijo k istemu cilju in razumejo, da nova znanja služijo ne samo znanosti, temveč predvsem človeštvu.

Informacija pripravljena: april 2020.

Samo za strokovno javnost.

DODATNE INFORMACIJE SO NA VOLJO PRI: Roche farmacevtska družba d.o.o., Stegne 13g, 1000 Ljubljana.

17

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Osebna higiena las in njihovo izboljšanje Hana Ahdali, Lana Romić

Sijoči, trdni, močni, polni volumna in na občutek mehki lasje, ki niso preobčutljivi na mehansko silo, so želja vseh nas, saj ne polepšajo zgolj našega videza, temveč so tudi znak zdravega telesa. Nekaj od tega nam lahko zagotovijo že sami šamponi, ki predstavljajo največji segment kozmetičnih izdelkov za lase. Njihova osnovna funkcija je čiščenje in obnova las. Prav to funkcijo pa omogočajo sestavine šampona, ki se imenujejo površinsko aktivne snovi (PAS). Poleg teh so v šamponu prisotne še druge sestavine, kot so voda, zgoščevala, tvorilci in ojačevalci pene, snovi za uravnavanje pH-ja, snovi za regeneriranje in mehčanje las, dišave, konzervansi, barvila in različni estetski dodatki.

Funkcija PAS v šamponih in njihovo vrednotenje PAS z las odstranijo vse vrste umazanije – sebum, ostanke kožnih celic, različna trdna onesnaževala iz zraka in ostanke drugih kozmetičnih izdelkov za lase.

Poleg tega imajo še druge funkcije, kot so penjenje, nadzor nad reološkimi lastnostmi šampona, vpliv na blagost šampona in odlaganje polimerov na lase in v lasišče. Za vsako izmed teh področij obstajajo različne metode laboratorijskega testiranja, ki jih formulatorji šamponov lahko uporabijo, da izberejo najbolj učinkovite PAS. PAS odstranjujejo nečistoče z las prek različnih mehanizmov – z mehanizmom odvijanja (roll-up), s tvorbo spontane emulzije, s penetracijo in z mehanizmom solubilizacije. Penilne lastnosti so tiste, ki so pomembne za potrošnikove želje, in v veliki meri vplivajo na to, ali bo potrošnik kupil šampon še enkrat ali ne. Večina potrošnikov meni, da je dobro penjenje znak dobrega šampona, a ne vedo, da to še ne pomeni nujno dobre čistilne moči. Obstaja veliko laboratorijskih testov za vrednotenje pene šampona – Ross-Milesov test, ki je najstarejša metoda, stresanje valja, ki se najpogosteje uporablja v kozmetični industriji, in merjenje volumna pene po mešanju šampona z mešalnikom so le nekateri izmed teh testov. Izrednega pomena so tudi ustrezne reološke lastnosti šampona,

18

Slika 1: Osnovne sestavine šampona.

Slika 2: Odstranjevanje umazanije z las s PAS.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

saj mora ta omogočati nanašanje na roke in dobro razprostiranje po laseh. Merjenje viskoznosti šampona pri različnih strižnih hitrostih nam lahko veliko pove o kakovosti izdelka. Z večanjem strižne hitrosti viskoznost šamponov pada. To je ustrezno, kar zadeva nanašanje izdelka na roke (višja viskoznost) in nato na lase (nižja viskoznost). Meri se lahko tudi viskoelastičnost šampona z oscilacijskim viskozimetrom, to pomeni, kako zlahka izdelek povrne svojo viskoznost po tem, ko je izpostavljen strigu. Na reološke lastnosti zelo vpliva tudi temperatura, pri kateri šampon shranjujemo, zato je pomembno, da so opravljene meritve v temperaturnem območju, v katerem je izdelek lahko shranjen ali uporabljen. Za uporabnike je zelo pomembno tudi, da je šampon blag in nežen, kar pomeni, da ne povzroča rdečice, otekline, bolečine.

Včasih se je za vrednotenje draženja uporabljal Draizov test na zajčkih, danes obstajajo in vitro alternative in in vivo študije na ljudeh. PAS lahko vplivajo na integriteto medceličnih lipidov v roženi plasti, s tem poškodujejo barierno funkcijo kože in povečajo prepustnost. Prav zato je že nekaj let tudi želja potrošnikov, da šamponi ne vsebujejo sulfatov, ki so PAS z visokim potencialom draženja. Sodobne formulacije šamponov nudijo tudi nego las. To zagotavljajo predvsem kationski polimeri in silikoni, ki jih PAS lahko odlagajo na lase.

Primarne in sekundarne PAS Šamponi potrebujejo tako primarne kot sekundarne PAS. Primarne PAS so prisotne v večjih koncentracijah in zagotavljajo osnovne funkcije šampona – čiščenje in penjenje. Sekundarne PAS imajo slabšo moč čiščenja in slabše penilne lastnosti, saj je njihova naloga zgolj podpirati oziroma povečati učinek primarnih PAS v tisto smer, kot je potrebno za določen tip šampona.

Po navadi sekundarne PAS povečajo kompatibilnost primarnih PAS s kožo, saj zmanjšajo draženje kože in oči ter omogočajo boljšo strukturo in stabilnost pene. Primarne PAS, ki se najpogosteje uporabljajo, so anionske, in sicer sulfati – alkil sulfati in alkil eter sulfati. Med najpogosteje uporabljenimi alkil sulfati sta natrijev lavrilsulfat in amonijev lavrilsulfat. Alkil sulfati i majo veliko moč čiščenja in omogočajo odlično penjenje, poleg tega so cenovno dostopni. Za alkil eter sulfate je značilno, da jih koža bolje prenaša kot alkil sulfate. Njihova učinkovitost je odvisna od stopnje etoksilacije. Večja stopnja pomeni manjši

prehod v kožo in posledično manjše draženje ter večjo vodotopnost, a hkrati slabše penjenje in čiščenje, zato je pri formuliranju šampona to treba upoštevati in najti neko ravnotežje. Najpogosteje uporabljena med alkil eter sulfati sta natrijev lavriletersulfat in amonijev lavriletersulfat. Sekundarne PAS, ki se najpogosteje uporabljajo, so predvsem amfoterne in neionske narave. Najpogosteje uporabljeni amfoterni PAS spadata med betaine in sta kokamidopropil betain in koko-betain. Kokamidopropil betain je daleč najbolj razširjen. Nima tako močnih penilnih lastnosti kot alkil eter sulfati, a njegova prisotnost poveča blagost šampona za kožo in oči ter viskoznost šampona. Med pogosto uporabljenimi neionskimi PAS so alkanolamidi, kamor spadata kokamid monoetanolamid in kokamid monoizopropanolamid. Pomembno za formulatorje je, da lahko v končnih formulacijah tvorijo nitrozamine, ki so potencialni kancerogeni.

Izpostavitev las stresnim dejavnikom in posledice Veliko ljudi posega tudi po barvanju, kodranju, likanju las, poleg tega so lasje izpostavljeni stresu iz okolja, kot so UV-žarki. Pod vplivom teh dejavnikov lasje izgubijo sijaj, se lomijo in postanejo šibkejši. S tem se oddaljujemo od svojih želja, zgolj šamponi z običajnimi sestavinami pa niso dovolj za obnovo las po izpostavitvi takšnim dejavnikom. Tako se poraja vprašanje, kaj bi lahko storili, da bi svojim lasem povrnili prvotno moč. S tem vprašanjem so se ukvarjali raziskovalci, ki so formulirali poseben dostavni sistem

Slika 3: Struktura las.

19

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

v obliki gela. Sestava las je troplastna: kutikula oziroma povrhnjica, korteks oziroma skorja in medula oziroma sredica. Celični membranski kompleks se nahaja med celicami kutikule, med kutikulo in korteksom ter med kortikalnimi celicami. Pomemben je predvsem zato, ker skupaj drži celice kutikule in je močno adhezivna plast, ki prispeva k temu, da ojača lasno vlakno. Glavne komponente celičnega membranskega kompleksa so proteini in lipidi. Ti dve komponenti se pod vplivom stresa degradirata, kar se odraža predvsem kot razcepljene konice in skuštranost las v vlažnem okolju.

Gelski nosilni sistem kot možna rešitev Izziv raziskovalcev je bil najti aktivne komponente, ki bi nadomestile odstranjene lipide in s tem preprečile poškodbo las. Da je to mogoče, mora imeti aktivna komponenta ustrezne fizikalno-kemijske lastnosti, ki bodo omogočale penetracijo aktivne komponente v notranjost las na mesta, kjer so lipidi. Prav tako je potrebna uporaba ustreznega kozmetičnega izdelka za lase – najprimernejši in najpogosteje uporabljen je šampon. Tako so ustvarili dostavni sistem – gel, v katerem so v 3D-mrežo ujeti maščobni alkoholi (stearil in cetil alkoholi) in anionska PAS. Delež maščobnih alkoholov je bil 2,3 % na celotno maso šampona. Ta pa naj bi kljub gelu ohranil svoje primarne funkcije.

Potrjevanje gelske strukture Uporabljali so različne metode, s katerimi so potrdili obstoj intaktne gelske mreže in njeno termodinamično stabilnost. Začeli so s SAXS/WAXS X-ray, s katero so potrdili obstoj dolge urejene lamelarne strukture v gelu. Pri tem so ugotovili, da je treba zagotoviti ustrezno ravnotežje lamelarne strukture ob dispergiranju gela v končni izdelek, saj ta struktura omogoča stabilnost gela v šamponu.

Nato so uporabili diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC), s katero so prav tako potrdili prisotnost urejene strukture. Na koncu pa so uporabili tudi Krio-SEM, pri katerem so zaznali lamelarno strukturo v končnem izdelku in tako potrdili uspešnost dispergiranja.

Slika 4: Krio-SEM slike lamelarne strukture in veziklov v končni formulaciji.

s kloroformom in metanolom (količina v notranjosti las) so prišli do ugotovitev, kako uspešen je bil izdelek.

Primerjali so nepoškodovane in kemijsko poškodovane lase. Penetracija maščobnih alkoholov je večja kot samo odlaganje na površino las. Razmerje penetracije med cetil in stearilom je 1 : 1,4, vendar je razmerje maščobnih alkoholov v samem šamponu 1 : 2, tako da iz tega lahko sklepamo, da cetilova krajša veriga lažje penetrira v lase. Na kemijsko obdelanih laseh pa sta odlaganje in penetracija manjša, najverjetneje zaradi bolj hidrofilnih značilnosti las. Pomembno je tudi, kako se dostavlja maščobne alkohole na lase. V primeru dostavljanja z vgrajenim gelom sta penetracija in odlaganje uspešnejša kot v primeru, ko so maščobni alkoholi samostojno dispergirani v šampon. V tem primeru do penetracije sploh ne pride. Penetracijo maščobnih alkoholov so potrdili z mikroavtoradiografijo (MARG), pri kateri so radioaktivni 14 C stearil alkohol vnesli v formulacijo. Tega se opazi kot črne pikice.

Slika 5: Odlaganje in penetracija cetil in stearil alkoholov na nepoškodovanih in kemično poškodovanih laseh.

Penetracija in odlaganje cetil in stearil akoholov

Mehanske lastnosti las

Z ekstrakcijami s heksanom (kvantitativna določitev stearil in cetil alkoholov na površini las) in ekstrakcijo

Primerjali so tri različno tretirane lase: prve, ki so le kemično poškodovani, druge, ki so prestali 16 ciklov

20

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

obdelani lasje) in z lasmi, na katerih so uporabljali navaden šampon. Vseeno ostaja točna vloga maščobnih alkoholov pri tem nejasna. V tem primeru je šampon poleg omenjenih funkcij dobil še eno vlogo, saj deluje tudi kot kozmetični izdelek za nego in obnovo las, ki popravlja poškodovane lase. Prav na tem področju je še veliko prostora za inovativne ideje v smislu kozmetičnih izdelkov za lase, ki očistijo lase, a hkrati obnavljajo in popravljajo strukturo las.

VIRI Slika 6: Razlika v učinkovitosti penetracije ob prisotnosti oz. odsotnosti gel mreže.

pranja s šamponom brez gel strukture, tretje, ki so prestali 16 ciklov pranja s šamponom, ki vsebuje gel strukturo z maščobnimi alkoholi. Lasje, na katerih so uporabljali gel z maščobnimi alkoholi, so manj občutljivi na mehansko silo oziroma prestanejo več ciklov pred pretrganjem lasu v primerjavi s standardom (kemično KF_Oglas_A5_Lezeci_01-2018.qxp 18/01/2018 15:37 Page 1

Pot do zdravja Naš cilj so zdravi in srečni ljudje. Smo veledrogerija za prodajo zdravil z najširšo ponudbo izdelkov za humano in veterinarsko medicino v Sloveniji. Odlikujejo nas hitrost, varnost in zanesljivost. Svoje delo opravljamo srčno in predano. Prav zaradi tega nam zaupajo številne lekarne in bolnišnice ter druge zdravstvene in veterinarske ustanove.

Zavedamo se, da nam prihodnost ponuja nešteto izzivov. Premagamo jih lahko z nenehnim izpopolnjevanjem. S kakovostnimi storitvami in s široko izbiro zdravil ter drugih izdelkov bomo zaupanje svojih kupcev opravičevali tudi v prihodnje!

www.kemofarmacija.si

1. P. A. Cornwell. A review of shampoo surfactant technology: consumer benefits, raw materials and recent developments. International Journal of Cosmetic Science. 2018; 40, 16-30. doi: 10.1111/ics.12439 https://onlinelibrary.wiley.com/doi/epdf/10.1111/ics.12439. Dostop: 10.

5. 2020 2. J. M. Marsh, M. A. Brown, T. J. Felts, H. D. Hutton, M. L. Vatter, S. Whitaker, F. C. Wireko, P. B. Styczynski, C. Li in I. D. Henry. Gel network shampoo formulation and hair health benefits. International Journal of Cosmetics Science. 2017; 39, 543–549. doi: 10.1111/ics.12409. Dostop: 8. 5. 2020

LBM KOTIČEK

Biološki označevalci v psihiatriji Ana Godeša

Duševne motnje prizadenejo približno 450 milijonov ljudi po svetu. Ta številka jih uvršča med najpogostejše bolezni. Biološki označevalci so uveljavljeni na večini medicinskih področij in se uporabljajo za diagnozo, prognozo, spremljanje zdravljenja ipd. skoraj vseh bolezni in motenj. Na področju psihiatrije pa so študije bioloških označevalcev šele v začetnih fazah in zato še niso uveljavljeni.

Duševne motnje se diagnosticirajo glede na vedenjske in druge simptome, ki jih določajo subjektivno. Ker se simptomi različnih motenj pogosto prekrivajo, je diagnoza zahtevna in pogosto napačna. Zaradi tega bi bili biološki markerji, ki so po definiciji objektivno izmerjeni indikatorji fizioloških in patoloških procesov ter odziva na zdravljenje, zelo priročni. Čeprav si znanstveniki že desetletja prizadevajo, da bi biološke označevalce uvedli v diagnostiko duševnih motenj, so raziskave na tem področju še v začetnih stadijih. Eden izmed razlogov za to je kompleksnost duševnih motenj, zato sami biomarkerji zelo verjetno ne bi zadostovali za diagnozo, ampak bi bile potrebne tudi druge preiskave, kot so slikanje možganov, kar je tudi praksa pri mnogih drugih boleznih. Poleg tega je tudi samo poznavanje patofiziologije duševnih motenj za zdaj še omejeno.

Na označevalce pa ne vpliva le prisotnost oziroma odsotnost bolezni, temveč vplivajo tudi okoljski dejavniki in življenjski stil (prehrana, stres, fizična aktivnost, zloraba substanc ipd.) Zaradi velike raznolikosti molekularnih in patogenskih pojavov, multifaktorskega izvora in zelo heterogenega izražanja duševnih bolezni je možnost uporabe le enega označevalca skoraj nerealistična. Zato so se raziskave, kot so EMBARC, iSPOT-A in iSPOT-D, osredotočile na skupine bioloških označevalcev. Da

22

pa je biološki označevalec sploh lahko uporaben za diagnozo, mora biti prisoten pri osebah z duševno motnje in odsoten pri zdravih.

Uporaba biooznačevalcev je lahko zelo široka, od same diagnoze, ločevanja motenj v podskupine, kar je pri duševnih motnjah zelo zahtevno, saj se simptomi izražajo zelo heterogeno, do ocenjevanja napredka bolezni in ugotavljanja najustreznejšega zdravljenja (predvidevanje učinkovitosti zdravila in stranski učinki). Poznamo predispozicijske označevalce, ki podajo informacijo o nagnjenosti k bolezni ali motnji. Pri duševnih boleznih (tudi pri drugih boleznih) so to pogosto genske različice in oksidativni dejavniki. Naslednja skupina označevalcev so diagnostični označevalci, s katerimi potrdimo diagnozo. Prognostični označevalci pa pomagajo pri napovedovanju poteka bolezni.

Iskanje biomarkerjev lahko izvira iz poznavanja patofiziologije bolezni. Pri skoraj vseh duševnih boleznih so prisotni patogeneza nevrotransmitorjev in vnetja predvsem v živčnem sistemu, kar bi se lahko izkoristilo pri iskanju označevalcev. Ker se pri vnetjih živčevja spremeni permeabilnost krvnomožganske bariere, bi se te molekule, ki prehajajo te bariere, lahko uporabljalo kot označevalce.

Vendar je poznavanje patoloških procesov duševnih motenj še precej omejeno, zato mnoge raziskave biooznačevalcev duševnih motenj temeljijo na metaanalizah (statistična analiza rezultatov neodvisnih študij). Čeprav so študije šele na začetku, je bilo najdenih že kar nekaj biooznačevalcev za posamezne motnje, ki pa še niso v uporabi, saj ni bil najden še noben označevalec, ki bi bil specifičen le za eno motnjo.

Veliko študij je bilo posvečenih predvsem depresiji

LBM KOTIČEK

in shizofreniji, PTSM in bipolarni motnji. Pogosto pa se poleg duševnih motenj v tem sklopu obravnava tudi Alzheimerjeva bolezen, ki pa se diagnosticira in spremlja z biooznačevalci.

acetiltransferaza (SAT 1). O označevalcih na periferiji je bilo narejenih le nekaj študij, zato so potrebne še dodatne raziskave.

Shizofrenija Depresija Depresija je danes ena izmed najpogostejših duševnih motenj, za katero zboli kar 8–10 % ljudi.

Prednost tako obsežne skupine obolelih je možnost večjih skupin za študije. Depresija je, tako kot večina drugih motenj, povezana z vnetji, kar so odkrile tudi študije, ki so našle povezave med depresijo in atipičnimi vnetnimi mediatorji (CRP, IL-6, TNFalfa). Eden izmed teh označevalcev je hsCRP (highsensitivity CRP), ki je rahlo povišan CRP, prisoten pri kroničnih vnetjih, kot so kardiovaskularne bolezni, v tem kontekstu pa je bila njegova uporaba vidna predvsem pri napovedovanju, katero zdravilo bo učinkoviteje zdravilo depresijo. Ti označevalci so pogosto prisotni, še preden se depresija pojavi.

Za diagnozo klinične depresije se uporablja tudi klinična depresija Major depressive disorder (MMD) score, ki se lahko določi tudi s krvnim testom. MMD score sestavlja devet krvnih označevalcev: alfa1-antitripsin, možganski nevtrofični faktor (BDNF), apolipoprotein C3, epidermalni rastni faktor, kortizol, rezistin, prolaktin, mieloperoksidaza, TNF – alfa receptor tipa 2. Poznamo pa tudi elektrofiziološke označevalce, ki jih merimo z EEG, vendar njihova interpretacija še ni popolnoma jasna.

Pri pacientih z depresijo je bila najdena tudi spremenjena metilacija DNA. Takšne spremembe so prisotne pri otrocih, katerih mati trpi za depresijo, je izpostavljena kajenju med nosečnostjo ali ima zgodovino travme. Zaradi sprememb metilacije se spremenijo receptorji za serotonin, kar lahko povzroči depresijo pri otrocih.

Nagnjenost k samomoru Študije iščejo predvsem biooznačevalce, ki bi lahko napovedali samomorilska nagnjenja pri posamezniku. Do danes so bili odkriti štirje označevalci, ki ločujejo pretekle in prihodnje hospitalizacije zaradi samomora.

Primarni označevalec v možganih je spremidin/spermin N(1)-

Shizofrenija prizadene 1–2 % ljudi, pogostejša je pri moških. Že nekaj desetletij se opažata prisotnost vnetja in aktivacija imunskega sistema ob prisotni shizofreniji, vendar je sama patofiziologija še premalo poznana, saj je motnja zelo kompleksna. Dokazi podpirajo prisotnost provnetnih označevalcev pri osebah s shizofrenijo in odsotnost pri zdravih posameznikih, vendar preliminarno.

Za razlikovanje od drugih motenj s podobnimi znaki se lahko uporablja tudi merjenje količine amonijaka in etilena v izdihanem zraku (potrditveni test). Etilen v izdihanem zraku je običajno posledica oksidativnega stresa, ki je povezan tudi s shizofrenijo. Povečane koncentracije amonijaka v izdihanem zraku so lahko posledica patofizioloških sprememb v centralnem živčnem sistemu, zato je to možna indikacija za shizofrenijo (2).

Simptomi, povezani s shizofrenijo, nastanejo zaradi spremembe mnogih delov možganov, zato so spremembe zaznavne tudi na EEG, kar je tudi možni biološki označevalec te motnje.

Bipolarna motnja Bipolarna motnja je motnja, pri kateri se izmenjujejo obdobja evforičnega razpoloženja (manije) in potrtosti (depresije) ter nastopi pri 1,3–3,3 % populacije.

Metaanalize so odkrile, da je možganski nevtrofični faktor (BDNF) znižan, provnetni markerji pa so zvišani, še posebej pri akutnih maničnih in depresivnih epizodah pri odraslih. Druga študija je odkrila šest označevalcev v možganih, ki ločijo zdrave od bolnih.

Do zdaj raziskave zaključujejo, da so to potencialni markerji, vendar so bili vzorci študij majhni, zato so potrebne nadaljnje raziskave. Novejše raziskave se posvečajo predvsem razumevanju označevalcev, dobljenih s slikanjem možganov, ki temelji na opazovanju aktivnosti različnih delov možganov.

23

LBM KOTIČEK

Motnja pozornosti in hiperaktivnosti (ADHD) ADHD je motnja, ki se pojavlja že v otroštvu. Pravilna diagnoza je zelo pomembna, saj se za zdravljenje uporabljajo stimulirajoča zdravila, ki se jih lahko zlorablja. Otroci z ADHD imajo nižje koncentracije železa v možganih, ki pa se normalizirajo ob jemanju zdravil. Metaanalize so odkrile pet označevalcev (noepinefin, monoamn oksidaza, 3-metoksi-4hidroksifeniletilen glikol, kortizol in cink), s katerim lahko predvidimo učinkovitost oziroma odziv na zdravila. Ti parametri v serumu in urinu imajo velik potencial za biološke označevalce za ADHD. Natančnejšo diagnozo pa bi lahko podal nov diagnostični test, ki temelji na EEG-slikanju (NEBA: Neuro-psychiatric EEG-based Assessment Aid).

Posttravmatska stresna motnja (PTSM) PTSM je intenzivna anksiozna reakcija, ki je posledica travmatske izkušnje. Po nekaterih ocenah se pojavi pri 5–10 % ljudi. Motnja se zelo težko diagnosticira glede na klinično sliko, zato je potreba po bioloških označevalcih velika. Za diagnozo bi se lahko uporabil tako imenovan »startle response«, ki je pretežno nezaveden refleksni obrambni odziv na nenaden nevaren dražljaj. Za potrjevanje diagnoze pa bi se merila še koncentracija kortizola v krvi. Najdene so bile tudi posebnosti, odkrite z MRI-slikanjem, ki bi se lahko uporabljale za diagnozo.

Alzheimerjeva bolezen Demenca je danes najpogostejši povzročitelj kognitivnih in vedenjskih motenj z dolgotrajnimi učinki pri starejših. Z biooznačevalci, ki so že v redni diagnostični rabi, določamo stopnjo bolezni in razlikujemo med različnimi patofiziološkimi procesi.

Najpogosteje se uporabljata slikanje možganov in funkcionalno slikanje (MRI). Primer kriterija za diagnozo je atrofija dela možganov, ki se vidi na MRI, ali pa pozitivni ameloid beta na slikanju PET. Poleg slikanja se analizira tudi cerebrospinalna tekočina, katere odvzem je invaziven in ima lahko stranske učinke, zato novejše študije iščejo biomarkerje v krvi in urinu, ki pa še niso bili odkriti. Pri tej bolezni

24

je potencial biomarkerjev predvsem v odkrivanju bolezni pred pojavom kliničnih znakov. Za to se uporabljata analiza cerebrospinalne tekočine in slikanje možganov.

Uporaba bioloških označevalcev za diagnosticiranje duševnih bolezni predstavlja pomemben element v diagnostiki, vendar pa so potrebne še nadaljnje raziskave, da bo uporaba bioloških označevalcih možna tako za diagnozo kot za razvrstitev v podskupine motenj, pa tudi za identifikacijo oseb z večjim tveganjem za pojav duševnih bolezni še pred prisotnostjo kliničnih znakov, kot tudi za napovedovanje odziva na zdravljenje. Določanje markerjev pa mora biti seveda praktično in ekonomično. Čeprav uporaba bioloških označevalcev pri duševnih boleznih še ni v dnevni praksi, je prizadevanj za raziskovanje le-teh in njihovo uvedbo v vsakdanjo diagnostiko duševnih motenj veliko. Uporaba diagnostičnih biooznačevalcev pa bo v prihodnosti zelo verjetno izboljšala diagnozo, zdravljenje in izide duševnih bolezni.

VIRI 1. Venigalla H, Mekala HM, Hassan M, Ahmed R, Zian H, Dar S, Veliz SS. An Update on Biomarkers in Psychiatric Disorders – Are wa aware, Do we use in our clinical practice?. Mental Health in Family Medicine (2017) 13: 471–479 http://www.mhfmjournal.com/pdf/an-update-on-biomarkers-in-psychiatric-disorders--are-we-aware-do-we-use-in-our-clinical-practice.pdf (dostopano aprila 2020) 2. Popa C, Ptrus M, Bratu AM. Amonia and ethylene biomarkers in the respiration of the people with schizophrenia using photoacoustic spectroscopy. Jurnal of Biomedical Optics 20(5), 057006 (28. maj 2015) https://www.spiedigitallibrary.org/journals/journal-of-biomedical-optics/volume-20/issue-05/057006/ Ammonia-and-ethylene-biomarkers-in-the-respiration-of-the-people/10.1117/1.JBO.20.5.057006.full?SSO=1 (dostopano aprila 2020)

LBM KOTIČEK

Klinični pomen alfa-1-antitripsina Sara Šoštarič, Klavdija Debelak, Maja Križnič, Žana Štirn

Alfa-1-antitripsin (AAT ali A1AT) je protein z molekulsko maso 52 kDa. Kodira gen SERPINA1, ki se deduje avtosomno kodominantno. AAT spada v veliko družino serpinov – inhibitorjev proteaz, ki zavirajo tarčne encime (zlasti nevtrofilno elastazo) s pomočjo konformacijske spremembe. Sintetizirajo ga hepatociti v jetrih, nato pa kroži po krvnem obtoku.

Pomanjkanje AAT je dedna bolezen, ki povzroči pljučne in jetrne bolezni. Prvi znaki pomanjkanja, kot so oteženo dihanje pri blagi aktivnosti, sopenje, zmanjšana možnost športne aktivnosti, se pojavijo med dvajsetim in petdesetim letom. Ostali znaki so še nenamerno izgubljanje telesne mase, ponavljajoče se dihalne infekcije in izčrpanost.

Najpogostejši vzrok za mutacijo je zamenjava glutaminske kisline z lizinom. Poznamo štiri alele mutacije: F – fast, M – medium, S – slow in Z – very slow, ki nam povedo, kako hitro proteini potujejo pri elektroforezni ločbi. Pri alelu M je sinteza proteina normalna, pri alelu Z pa je proizvodnja zelo nizka. Če pride do nastajanja majhnih molekul AAT, te hitro razpadejo v jetrih, zato imajo te osebe le poškodovana pljuča, jetra pa so zdrava. Takšno stanje se pojavi tudi pri ničelni mutaciji, ko je AAT popolnoma odsoten.

Glavna funkcija AAT je zaščita organov pred nevtrofilno elastazo, ki razgradi elastin in druge sestavine vezivnega tkiva in ga s tem uniči. Največji problem predstavlja pomanjkanje tripsina v pljučih, saj to povzroči povečano delovanje elastaze in posledično uničenje pljučnega matriksa in alveolne strukture. To uničenje navadno vodi do povečanega tveganja za razvoj emfizema in kronične obstruktivne pljučne bolezni.

Približno 10 % novorojenčkov s pomanjkanjem razvije bolezni jeter, kar je razlog za pojav zlatenice.

Okoli 15 % odraslih s pomanjkanjem razvije cirozo jeter, posamezniki pa so podvrženi tveganju za razvoj hepatocelularnega karcinoma. Le redko se lahko pojavi tudi kožna bolezen panikulitis, pri čemer pride do vnetja podkožnega maščevja.

V urinu se pri zdravih posameznikih AAT ne nahaja, če se nahaja, to kaže na poškodbo proksimalnih tubulnih celic ali pa na proteinurijo pri nefrotskem sindromu. V blatu je normalno prisoten, pri enteropatičnih izgubah proteinov pa je vrednost povišana, kar pa ni povezano s pomanjkanjem.

Diagnostika poteka v dveh korakih. Prvi korak je kvantitativno določanje koncentracije v serumu ali plazmi, v drugem koraku pa kvalitativno identificiramo alelne različice s fenotipizacijo ali genotipizacijo. Pomanjkanje se zdravi z metodo nadomeščanja, pri čemer se uporabi AAT iz krvne plazme zdravega darovalca, s tem pa se zviša koncentracija v krvi bolnika. Terapija se izvaja enkrat tedensko, priporoča se tudi cepljenje proti hepatitisu A in B, da se zmanjša možnost jetrnih poškodb.

Nenormalne vrednosti AAT so v laboratorijih zaznane pri elektroforezni ločbi proteinov seruma, te rezultate pa potrdimo s kvantitativnimi metodami, kot so nefelometrija, radialna imunodifuzija in ELISA. Pri elektroforezni ločbi proteinov ločujemo proteinske frakcije na osnovi razlik v hitrosti potovanja proteinov v električnem polju, ki je odvisna od naboja, velikosti in oblike delca.

AAT predstavlja 90 % frakcije α1-globulinov, zato lahko pri znižanju ali zvišanju frakcije sumimo na

25

LBM KOTIČEK

spremenjene serumske koncentracije AAT. Ta metoda se pogosto uporablja v diagnostičnih laboratorijih, zato je večina motenj presnove zaznana pri tej preiskavi, ugotovitve pa je treba potrditi še z nadaljnjimi kvantitativnimi testi ali s fenotipizacijo.

Izoelektrično fokusiranje je conska elektroforeza, ki temelji na ločevanju proteinov na osnovi izoelektrične točke. To je pH-vrednost, pri kateri je naboj proteina enak 0. Električno polje razporedi frakcije proteinov na mesta, kjer se znotraj pHgradienta nahajajo njihove izoelektrične točke.

Proteini na mestih ostanejo, saj bi z difuzijo v druge koncentracije hidroksidnih ionov pridobili neto naboj, kar pa povzroči ponoven transport na prejšnje mesto, saj sistem teži k nevtralnosti.

Najpogostejša klinična uporaba te tehnike je prav fenotipizacija AAT. Z merjenjem koncentracij AAT namreč ne moremo odkrivati genetskih pomanjkljivosti AAT. Geli so običajno poliakrilamidni s pH-gradientom razpona od 4,2 do 4,9, saj v tem relativno ozkem območju lahko ločimo štiri najpogosteje zastopane fenotipske variante M, S, Z in F. Nefelometrija temelji na indikaciji razpršene svetlobe pod določenim kotom. Za merjenje je idealen razredčen vzorec, da zmanjšamo odboj in absorpcijo svetlobe. S to metodo določamo koncentracijo serumskih proteinov in tudi imunoglobulinov.

ELISA je imunokemijska metoda, s katero detektiramo in kvantificiramo določen protein v vzorcu. Protitelesa proti proteinu so konjugirana z encimom, če se ta v vzorcu nahaja, se bodo označena protitelesa nanj vezala, po dodatku substrata pa pride do nastanka obarvanega produkta. Za določanje AAT se uporablja sendvič ELISA, ki temelji na predhodni vezavi primarnega protitelesa na mikrotitrsko ploščico. Na primarno protitelo se veže antigen iz seruma. Dodamo sekundarno protitelo, ki ima vezan encim hrenovo peroksidazo. Po dodatku substrata TMB se ta ob prisotnosti peroksidaze obarva modro, po ustavitvi reakcije se spremeni v rumeno.

26

Imunoradialna difuzija temelji na precipitaciji antigena in protitelesa v netopen kompleks.

Uporablja se agarozni gel, v katerega so vmešana protitelesa. Vanj se naredijo vdolbinice, v katere se odpipetirajo vzorec, standardi in negativna kontrola. Ko antigen potuje po gelu, pride v stik s protitelesi in nastane obarvan obroč.

Priporočljivo je izvesti raziskave tudi pri sorodnikih bolnika, ki ima nenormalen fenotip, saj je lahko zgodnje odkrivanje bolezni ključnega pomena pri zdravljenju. Nenormalne vrednosti AAT so običajno v laboratorijih zaznane pri elektroforezni ločbi proteinov seruma, kvantitativne metode, s katerimi v nadaljevanju potrdimo dobljene rezultate, pa so nefelometrija, radialna imunodifuzija in ELISA. Za določanje fenotipov se uporablja izoelektrično fokusiranje. Z napredovanjem razvoja se metode izboljšujejo in stremijo k vedno večji natančnosti in občutljivosti, spremljanje novosti na tem področju pa je za delavce na področju laboratorijske biomedicine in klinične biokemije ključnega pomena.

VIRI 1. SERPINA1 gen [internet]. 2020. Genetics Home Reference. Dostopno na: https://ghr.nlm.nih.gov/gene/ SERPINA1#location.

2. Ferrarotti, I., Carroll, T. P., Ottaviani, S. et al. Identification and characterisation of eight novel SERPINA1 Null mutations. Orphanet Journal of Rare Diseases. 2014; 172. Dostopno na: https://ojrd.biomedcentral.com/articles/10.1186/s13023-014-0172-y.

3. Kalfopoulos M, Wetmore K, ElMallah MK. Pathophysiology of Alpha-1 Antitrypsin Lung Disease. In: Borel F, Mueller C. Alpha-1 Antitrypsin Deficiency. Methods and Protocols. 1 st ed. New York: Humana Press, 2017: 9–10.

4. Burtis AC, Ashwood ER, Bruns DE. Textbook of Clinical Chemistry and Molecular Diagnostics. Missouri. Elsevier Saunders. Str. 551.

5. Bishop ML, Fody EP, Schoeff LE. Clinical Chemistry.

Techniques, Principles, Correlations. 6th ed. Philadelphia, Baltimore, New York, Tokyo: Lippincott Williams & Wilkins, 2010, str. 240–259.

6. Tang Q, Gruntman AM, Flotte TR. Quantification of Total Human Alpha-1 Antitrypsin by Sandwich ELISA. In: Borel F, Mueller C. Alpha-1 Antitrypsin Deficiency.

Methods and Protocols. 1 st ed. New York: Humana Press, 2017: 211–216.

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Mini tablete Anita Hudina in Simona Pokovec

Mini tablete uvrščamo med trdne peroralne farmacevtske oblike (FO), ki vsebujejo enkraten odmerek ene ali več zdravilnih učinkovin (ZU).

Njihov premer je manjši ali enak 3 mm (slika 1), imajo ravne ali rahlo ukrivljene gladke ploskve. So nizko porozne in imajo veliko mehansko trdnost.

Mini tablete imajo veliko skupnih lastnosti s konvencionalnimi tabletami. Čeprav v Farmakopeji še nimajo posebne definicije, imajo le-te široko področje uporabe. Prvi zapisi o mini tabletah segajo v osemdeseta leta prejšnjega stoletja (1–3).

Slika 1: Primerjava velikosti običajnih tablet in mini tablet.

Mini tablete so bile razvite kot pacientom prijazna FO, predvsem za pediatrične in geriatrične bolnike ter bolnike z motnjo požiranja, pa tudi za personalizirano terapijo bolnikov in kronoterapijo.

Predvsem pri zdravljenju kroničnih obolenj je najbolj zaželen (per)oralni vnos ZU, saj je ta neinvaziven, priročen in enostaven. Zaželene so tudi pri bolnikih, ki imajo sočasno terapijo z več različnimi zdravili.

Omogočajo lažje zaužitje zdravil (ustrezna velikost, površina in okus) ter enostavno oskrbo z le-temi.

Sodelovanje pacientov je zato večje, s tem pa je tudi terapija učinkovitejša. Uporabljajo se tudi v veterini (2, 4, 5).

Mini tablete so v uporabi kot samostojne enoenotne FO ali pa tvorijo odmerne enote večenotnih FO. Lahko jih polnimo v vrečke, kapsule ali pa jih stisnemo v večje tablete (slika 2). Mini tablete so lahko neobložene ali obložene. Ločimo mini tablete s prirejenim in z neprirejenim sproščanjem. Lahko

se zaužijejo neposredno peroralno, lahko pa se jih potrese oziroma vmeša v hrano ali dispergira v tekočini (2–4, 7, 8).

Slika 2: Kapsulirane mini tablete (levo), v večjo tableto stisnjene mini tablete (sredina) in v vrečke polnjene mini tablete (desno).

Mini tablete so primerne tudi za visoko potentne ZU, za ZU, ki so nestabilne v vodnem mediju (tj. v izogib peroralnim suspenzijam), za kombiniranje več ZU, ki niso kompatibilne med seboj, ter za ZU, ki zahtevajo prirejeno sproščanje. Omogočajo ustrezno stabilnost, biološko uporabnost (BU) ter prilagajanje, točnost in enostavnost odmerjanja ZU (npr. štetje tablet). Kljub majhni velikosti tablet je variabilnost sestave znotraj posamezne in med več tabletami nizka. Velikost prispeva tudi k temu, da mini tableta lahko preide v tanko črevesje tudi ob zaprtju pilorusa (meja želodca z dvanajstnikom).

Zaradi velike površine mini tablet glede na volumen se lahko ZU učinkoviteje, hitreje sproščajo kot pri konvencionalnih tabletah (2, 4, 5).

Mini tablete so v primerjavi s tabletami običajne velikosti, kratkoročno gledano, dražje, saj je izdelava časovno potratna in povečuje stroške proizvodnje, vendar pa so na dolgi rok zaradi izboljšane kompliance učinkovitejše v terapiji, zaradi tega je zmanjšana verjetnost za pojav rezistence, zaradi prilagodljivega odmerjanja je manjše število smrtnih ali neželenih izidov, daljši je čas zadrževanja v črevesju, praznjenje želodca je bolj predvidljivo, zato so, celokupno gledano, hkrati tudi ugodnejše.

Kljub temu je število tovrstnih formulacij še vedno omejeno (3, 5).

Za izdelavo mini tablet se uporabljajo že znani procesi na že znani učinkoviti procesni opremi

27

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

(mešanje, granuliranje, stiskanje, oblaganje, primarna in sekundarna ovojnina). Način izdelave je ponovljiv in robusten. Prav tako je razvoj formulacije enostaven, velikost in oblika pa omogočata tudi enostavno oblaganje. Predstavljajo alternativo pelet in zrnc, saj imajo kar nekaj prednosti pred njimi. Postopek za neposredno izdelavo mini tablet je v primerjavi s peleti cenejši in enostavnejši, prav tako pa pripomore k večji stabilnosti odsotnost topil. Njihova površina je bolj gladka, bolj mehansko odporna in po velikosti povsem unimodalna.

Oblaganje mini tablet je enostavnejše kot v primeru zrnc, za te potrebujemo tudi manj materiala. FO – kapsule, ki vsebujejo mini tablete, so lahko manjše kot tiste, ki vsebujejo zrnca in pelete (4,7).

Izdelava mini tablet Izdelava mini tablet poteka podobno kot izdelava klasičnih tablet, z uporabo navadne ekscentrične ali rotacijske tabletirke, ki je opremljena s prilagojenim orodjem (»multiple-tip tooling'«).

Slika 3: Pečat z več konicami in matrična vdolbina za izdelavo mini tablet.

V industriji je pogosteje uporabljana rotacijska tabletirka. Prilagojeno orodje sestoji iz matrice, ki ima vsaj dve ali več ožjih matričnih vdolbin, ter iz pečatov z več konicami. »Multiple-tip tooling« se uporablja predvsem iz dveh razlogov. Z uporabo prilagojenega orodja se izboljša produktivnost in zmanjša čas zadrževanja zmesi v polnilnem čolničku, kar zmanjša možnost segregacije zmesi in posledično neenakomernosti vsebnosti ZU. Drugi razlog za uporabo takšnega orodja je, da se s

28

povečanjem števila konic sila, ki se uporabi za en par (konica zgornjega in spodnjega pečata), pomnoži s številom konic, kar ima za posledico splošno večjo dovoljeno silo stiskanja, ki jo je mogoče natančneje nadzorovati. Želen rezultat so mini tablete, ki imajo dobro definirano velikost ter majhno variabilnost mase in trdnosti znotraj ene in med posameznimi serijami (4, 7, 14).

Formulacija Formulacija zmesi za tabletiranje ima velik vpliv na izdelavo mini tablet. Tabletna zmes mora imeti zelo dobre pretočne lastnosti, hkrati pa je treba zagotoviti ustrezno velikost delcev zaradi ozke matrične vdolbine. Mielck in Flemming sta določila zgornjo mejo velikosti delcev, z razmerjem med premerom matrične vdolbine (D) in največjo vrednostjo delcev, pod katero je 99 % delcev (dp99). Kadar je D/dp99 > 3, je razmerje ugodno, če je manjše od 3, nakazuje velikost delcev, ki lahko vodijo v neenakomerno polnjenje matrične vdolbine ali celo do njene zamašitve. Poleg praškov za neposredno stiskanje lahko uporabimo zrnca, ki smo jih pridobili s suhim, vlažnim granuliranjem ali z granuliranjem s talino, pri tem pa je zelo pomembna velikost zrnc (4, 7, 18).

Dobre pretočne lastnosti praškov so nujne za zagotavljanje enakomernosti mase in enakomernega polnjenja matrice. Poleg tega morajo tablete izkazovati ustrezno mehansko odpornost za nadaljnje oblaganje in oblikovanje v dostavne sisteme. To lahko dosežemo le s pravilno izbiro polnil, veziv in maziv. Raziskovalci Lennartz in Mielck ter Tissen s sodelavci so ugotovili, da zmanjšanje velikosti tablet vodi k izboljšanju mehanske stabilnosti in zmanjša možnost nastanka »kapic«. Z zmanjšanjem velikosti tablete se poveča razmerje med površino in volumnom, prav tako se poveča delež zmesi, izpostavljene stiku s pečati in matrično vdolbino, kar vodi v enakomernejšo distribucijo relativne gostote po tableti. S povezovanjem površinskih delcev se tvori lupina na površini tablete, ki dodatno prepreči mehansko nestabilnost (npr. tvorjenje »kapic«). Ker se učinkovine in njihove zmesi različno obnašajo, na področju formuliranja še ni določenih strogih splošnih smernic (1, 4, 7, 19, 20).

INDUSTRIJSKI KOTIČEK

Zaključek Mini tablete imajo široko področje uporabe, predvsem pa so pomembne pri terapiji geriatrične in pediatrične populacije bolnikov, kjer lahko nadomestijo klasične FO, kot so tablete, kapsule ipd. Zaradi svoje majhnosti in številnih pozitivnih lastnosti, ki so med drugim tudi posledica velikosti, se vse bolj uporabljajo na področju individualnega zdravljenja. Poleg velikosti je pomembna tudi njihova zmožnost nadaljnjega oblikovanja v

druge FO, saj so s tem odprte mnoge že in še ne raziskane možnosti za razvoj. V prihodnje lahko pričakujemo, da bodo z napredkom v tehnologiji izdelave, razvojem na področju formuliranja in vse večjimi zahtevami po personalizirani terapiji imele mini tablete pomembno vlogo kot dostavni sistem ZU, in to ne le pri omenjenih populacijah bolnikov, temveč pri celotni populaciji bolnikov.

1) Ratek G. 2017. Ugotavljanje obhodnih časov mini tablet v vrtinčnoslojnih oblagalnikih z metodo fotoluminiscence. Magistrska naloga. Ljubljana, Fakulteta za farmacijo, 68 str.

VIRI

2) Zvonar Pobirk A., Gašperlin M. 2017. Starostnikom prijazne farmacevtske oblike. Farm Vestn, 68: 115–122 3) Keerthi M. L., Kiran R. S., Rao V. U. M., Sannapu A., Dutt A. G., Krishna K. S. 2014. Pharmaceutical Mini-Tablets, its Advantages, Formulation Possibilities and General Evaluation Aspects: A Review. Int J Pharm Sci Rev Res, 40: 214–221 4) Aleksovski A., Dreu R., Gašperlin M., Planinšek O. 2014. Mini-tablets: A Contemporary System for Oral Drug Delivery in Targeted Patient Groups. Expert Opin Drug Deliv, 12(1): 1– 20 5) Mounika A., Sirisha B., Rao V. U. M. 2015. Pharmaceutical Mini Tablets, Its Advantages and Different Enteric Coating Processes. World J Pharm Pharm Sci, 4(8): 523–541 6) Hayakawa Y., Uchida S., Namiki N. 2017. Evaluation of the Ease of Taking Mini-tablets Compared With Other Tablet Formulations in Healthy Volunteers. Eur J Pharm Sci, 84: 157–161 7) Ilhan E., Ugurlu T., Kerimoglu O. 2017. Mini Tablets: A Short Review-Revision. Peertechz J Med Chem Res, 3(1): 12–22 8) Ranjith K., Mahalaxmi R. 2014. Pharmaceutical Mini Tablets. Int J PharmTech Res, 7(3): 507–515 9) McConnell L. E., Basit W. A. 2013. Modified-release oral drug delivery. V: Aulton's Pharmaceutics: The design and manufacture of medicines. 4th Edition, Aulton E. M., Taylor M. G. K. (ur.) Edinburgh. Churchill Livingstone/Elsevier: 550–565 10) Goole J., Van Ganbeke B., Pilcer G, Deleuze D., Goldman S., Pandolfo M., Vanderbist F., Amighi K. 2008. Pharmacoscintigraphic and pharmacokinetic evaluation on healthy human volunteers of sustained-release floating mini-tablets containing levodopa and carbidopa. Int J Pharm, 364: 54–63 11) Guggi D., Krauland A. H., Brenkop-Schnurch A. 2003. Systemic peptide delivery via the stomach: in vivo evaluation of an oral dosage form for salmon calcitonin. J Control Release, 92: 125–135 12) Schmitz T., Leitner V. M., Bernkop-Schnurch A. 2004. Oral heparin delivery: design and in vivo evaluation of stomach--targeted mucoadhesive delivery system. J Pharm Sci, 94(5): 966–973 13) Krenzlin S., Siepmann F., Wils D., Guerin-Deremaux L., Flament P. M., Siepmann J. 2011. Non-coated multiparticulate matrix systems for colon targeting. Drug Dev Ind Pharm, 37(10): 1150–1159 14) Rumondor C. F. A., Harris D., Flanagan F., Biyyala V., Johnson A. M., Zhang D., Patel S. 2016. Minitablets: Manufacturing, Characterization Methods, and Future Opportunities. American Pharmaceutical Review https://www.americanpharmaceuticalreview.com/Featured-Articles/190921-Minitablets-Manufacturing-Characterization-Methods-and-Future-Opportunities/ (18. 11. 2018) 15) European Pharmaceutical Manufacturer. 2016. https://www.epmmagazine.com/news/multiple-benefits/ (18. 11. 2018) 16) Hersberg E. B. 1965. Apparatus for punching miniature tablets. US53175521A 17) SanityCo. 2018. https://www.saintytec.com/guide-to-tablet-press-tooling-design/ (18. 11. 2018) 18) Flemming J., Mielck J. B. 1995. Requirements for the Production of Microtablets: Suitability of Direct-Compression Excipients Estimated from Powder Characteristics and Flow Rates. Drug Dev Ind Pharm, 21: 2239–2251 19) Lennartz P., Mielck J. B. 1998. Minitabletting: improving the compactability of paracetamol powder mixtures. Int J Pharm, 173: 75–85 20) Tissen C., Woertz K., Breitkreutz J., Kleinebudde P. 2011. Development of mini-tablets with 1 mm and 2 mm diameter. Int J Pharm, 416: 164–170.

29

NA POGOVORU

Izr. prof. dr. Tihomir Tomašič, mag. farm.

Luka Stegne

Tokrat smo v goste povabili profesorja Tihomirja Tomašiča, sinteznega kemika na Katedri za farmacevtsko kemijo ter asistenta in predavatelja pri predmetih Farmacevtska kemija III ter Načrtovanje in sinteza učinkovin. Najprej je pogovor stekel v smeri profesorjevega obširnega raziskovalnega in mentorskega delovanja, na koncu pa sva se vseeno dotaknila tudi vseh prilagoditev, ki so ga kot raziskovalca in pedagoga doletele v tem času sprememb.

Najprej prav prisrčno pozdravljeni Na pogovoru.

Ker se lahko z vami srečamo večinoma samo študenti_ke farmacevtske smeri, bi bilo za začetek mogoče smiselno, da predstavimo vašo pot do naziva izredne profesure in delo na fakulteti.

Najprej hvala za povabilo. Prihajam iz Bele krajine, kjer sem po končani osnovni šoli v Metliki opravil še z gimnazijo v Črnomlju. Zelo pomembno se mi zdi, da sem bil ves čas obkrožen z raziskovanjem, ki se je začelo že z eksperimenti in raziskovalnimi nalogami pri fiziki in kemiji, sama gimnazija pa je še utrdila to željo – razmišljal sem o študiju kemije ali farmacije in bil na srečo sprejet na farmacijo. Sam program je bil malenkost drugačen od današnjega – osnove od osnov v začetnih letnikih –, kasneje pa se je moje zanimanje stopnjevalo predvsem na področju farmacevtske kemije pri delovanju in načrtovanju učinkovin, zato sem diplomsko delo izdelal pri prof. Kiklju.

Sama zahtevnost sintezne naloge je zahtevala veliko volje in truda, ampak na koncu je uspela in ta uspeh je potem spodbudil željo po nadaljevanju poti v laboratoriju. Splet okoliščin je nanesel tako,

30

da se je odprlo mesto mladega raziskovalca pri prof. Luciji Peterlin Mašič, zato sem lahko nadaljeval delo na področju, kjer sem si to najbolj želel.

Rdeča nit, ki se vleče že od doktorskega študija, je načrtovanje in razvoj novih učinkovin s protibakterijskim delovanjem; že med doktoratom sem iskal zaviralce biosinteze peptidoglikana, delo pa sem po doktoratu nadaljeval na DNAgirazi. Zanimajo nas torej predvsem alternativni mehanizmi delovanja – privlačen je moment bakterijske rezistence, torej kako pripraviti čim bolj pametne učinkovine, ki imajo nizek potencial za razvoj rezistence. Poleg tega posvečam čas še drugim področjem, na primer zaviralcem kalijevih kanalov Kv1.3 in Kv10.1 ter proteinu toplotnega šoka Hsp90, ki so tarče terapije rakavih obolenj, in uporabi računalniških metod za iskanje novih učinkovin z biološko aktivnostjo, pri čemer je bilo zelo pomembno nadgrajevanje znanja v tujini.

Tudi sicer pa menim, da bo računalniško podprto načrtovanje v prihodnosti zelo pomembno.

V lanski majski številki Spatule smo opravili intervju s profesorico Lucijo Peterlin Mašič, ki je bila tudi vaša sonagrajenka na lanski podelitvi

NA POGOVORU

Rektorjevih nagrad za naj inovacijo. Ker se vaš projekt dotika razvoja protimikrobnih učinkovin, čemur se po mojem mnenju še vedno ne posveča dovolj pozornosti, me zanima, o čem je šlo pri tem projektu.

V bistvu je delo povezano z osnovnim delom na katedri v večji skupini, kjer iščemo nove protibakterijske učinkovine z alternativnim mehanizmom delovanja in nizkim potencialom za razvoj rezistence. Z Lucijo sva mentorja doktorski študentki Martini Durcik in skupaj nam je uspelo pripraviti takšno spojino oziroma razred spojin, ki delujejo na dva encima: DNA-girazo B in topoizomerazo IV, zato se mutacija, ki bi onemogočila delovanje na obeh encimih hkrati, zgodi zelo redko in delovanje se ohrani. Tudi pri primeru na meticilin rezistentnih sevov po gramu pozitivnih bakterij Staphylococcus aureus (MRSA) smo dokazali dobro delovanje, za kar smo v hudi konkurenci dosegli drugo mesto.

Koncept razvijamo naprej, in sicer želimo delovanje razširiti na po gramu negativne bakterije, ki so prav tako hud problem.

Za iskanje kandidatnih molekul sicer nismo uporabljali metod umetne inteligence. Na tem proteinu smo delali že dlje časa, zato je bilo v ozadju več racionalnega načrtovanja; optimizacije

Slika 1: Fotografija iz laboratorija 311, v katerem so nastali zaviralci DNA-giraze in topoizomeraze IV s potencialom za zdravljenje okužb z rezistentnimi bakterijami.

in izboljšave strukture molekule smo izvedli na podlagi izkušenj in znanja, s čimer smo želeli optimizirati tako protibakterijsko delovanje na tarči kot tudi lastnosti kandidatne molekule, na primer topnost, ki zadevajo njihovo farmakokinetično obnašanje. Še vedno pa je na voljo veliko prostora za iskanje novih učinkovin. Obstajajo namreč raziskave o tem, da smo pokrili le majhen del kemijskega prostora, pojavljajo pa se tudi vedno nove poti načrtovanja in sinteze spojin, zato je možnosti bržkone veliko. Če se prestaviva z raziskovalnega še na vaše mentorsko delo: v letošnjem letu ste bili poleg profesorja Roškarja med nominiranci za nagrado Mentor leta. Kako se pri svojih študentih_kah lotevate mentoriranja in s katerimi napotki jih obsipate?

Za nominacijo s strani doktoranda, ki ravnokar zaključuje s svojim delom, sem zelo vesel. Je vseeno dokaz, da gre mentoriranje v pravi smeri – vedno gre namreč za kompromis. Mlademu raziskovalcu je treba dati dovolj svobode in ga pravočasno usmeriti na pravo pot, ko dobiš občutek, da bi za neko pot, ki najbrž ne bi dala rezultatov, zapravil preveč časa. Doktorski študij je časovno omejen, zato moramo mentorji med drugim poskrbeti, da doktorand ali doktorandka vse pogoje in obveznosti pravočasno izpolni. Kot mentor sem vedno pripravljen pomagati, rad razpravljam o potencialnih problemih, rad pa pustim tudi precej svobode. Do neke stopnje je kontrola potrebna, da stvari potekajo, kot je treba, potem pa je mladim treba dati možnost, da postanejo bolj samostojni.

Pripravljen moraš biti, da si velikokrat vzameš čas za reševanje problemov, ki nastanejo pri delu.

Tudi sicer se mi zdi ključno, da si kot raziskovalec udeležen v pedagoškem procesu, in rečem lahko, da pri delu s študenti uživam in mi je prijetno.

Vedno se trudim po najboljših močeh razmisliti, kako bom podal in predal znanje študentom. Tudi kasneje, predvsem pri magistrskih nalogah, kjer se jim lahko individualno posvetiš, lahko še več stvari na dnevni bazi preneseš na študenta. Verjetno bi bilo dobro, če bi bilo več dela v manjših skupinah,

31

NA POGOVORU

ampak tudi v primerjavi s sosednjimi državami smo neposredno pedagoško precej obremenjeni.

Večina nas je tega vajenih in to radi delamo.

Kako pa so za vas kot pedagoga in raziskovalca izgledali zadnji meseci? Kaj se je spremenilo oziroma kaj je bilo v vsem skupaj dobrega?

Ja, v bistvu dobro vprašanje. Mislim, da smo se na začetku malo lovili, primorani smo bili raziskati nekatere alternativne metode učenja, učenja na daljavo, kot sta uporaba MS Teams in spletne učilnice – orodja so zelo uporabna in nekaj od tega bo zagotovo ostalo. Konkretno: seminar pri molekulskem modeliranju se je preselil v spletno učilnico, ker imamo na fakulteti tudi sicer težavo z zasedenostjo računalniških učilnic, takšno delo pa omogoča bolj individualen pristop, zato bomo tega več uporabljali tudi pri drugih vajah in seminarjih. To je dobro, da smo bili primorani uporabljati rešitve, za katere smo vedeli, da obstajajo, pa jih nismo uporabljali. Organizacija pa je bila v domačem okolju včasih kar izziv, sploh zaradi otrok, ki so bili doma z nami.

Za zdaj bo dovoljeno samo raziskovalno delo po prioritetni listi – dokončati je treba doktorsko delo in projekte za industrijo, ki so vezani na roke. Za ostale se bo rešitev našla v prihodnjih tednih in mesecih. Se je pa sprostilo nekaj časa za stvari, s katerimi ves čas odlašaš, na primer pisanje člankov iz rezultatov, ki so že dolgo ležali v predalu.

Slika 2: Iz domače pisarne v času dela od doma.

32

Se vam zdi, da je doktorski študijski program na naši fakulteti dobro zastavljen in finančno podprt?

Zastavljen je dobro, o čemer pričajo tudi strožji pogoji glede znanstvenih objav. Financiranje, ki ga dobi mladi raziskovalec, pa večini verjetno ne bi zadoščalo. Pri nas so vsi mladi raziskovalci vključeni v našo programsko skupino, ki jo prav tako financira ARRS, seveda pa se trudimo finance pridobiti tudi iz evropskih razpisov in drugih virov, tako da lahko vsi dobro delamo in nismo zelo omejeni z dodeljenimi financami. Je pa res, da pri kompleksnejših bioloških vrednotenjih učinkovin sodelujemo tudi s partnerji iz tujine. Sicer se pa vsi borimo za majhen košček pogače, s tem da nam prijavljanje na projekte vzame precej časa.

Pred nekaj časa je z Javne agencije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki v Sloveniji razporeja sredstva za raziskovalno dejavnost, prispel poziv programskim skupinam v slovenskem raziskovalnem prostoru k preusmeritvi dela raziskovalnega napora tudi v iskanje pristopov k reševanju te bolezni. Po hitrem preletu prizivov smo, kar se tiče naše fakultete, naleteli na raziskovalne ekipe profesorjev Janka Kosa in Stanislava Gobca. Kako se bo to delo udejanjilo na primer na Katedri za farmacevtsko kemijo?

Raziskovalno delo se je z nujnimi stvarmi začelo danes (11. maj 2020, op. a.), zato zelo intenzivnega dela v tej smeri še ni bilo. Skupina profesorja Gobca z naše katedre, ki sodeluje tudi s profesorjem Kosom, raziskuje delovanje zaviralcev proteaz tudi na virusno proteazo novega koronavirusa.

Z mojim raziskovalnim delom pa je trenutno povezano vrednotenje protivirusnega delovanja učinkovin, ki delujejo na protein toplotnega šoka 90, s katerim sem se nedavno začel intenzivneje ukvarjati. Imamo nekaj dokazov, da te spojine delujejo proti virusu gripe in hepatitisa C. Gre za protein človeške celice, ki ga virus izrabi, da se njegovi proteini pravilno zvijejo, zaradi česar ima potencial za širokospektralno delovanje, kar se mi zdi pri novem koronavirusu zelo pomembno – virus se še ni bistveno spremenil, sami mehanizmi

NA POGOVORU

podvajanja torej ostajajo enaki, a vseeno želimo delovati proti širokemu spektru koronavirusov.

Vsekakor bo tega dela več z razširitvijo dostopa do laboratorijev v prihodnjih mesecih.

Kako pa se nasploh kaže vloga znanosti v trenutni pandemiji?

V tem trenutku je razvidno, da je pandemija samo raziskovalno delo malenkost spremenila.

Veliko institucij se usmerja v reševanje te krize, znanstveniki in znanstvenice pa veliko sodelujejo, bolj in hitreje delijo svoje rezultate. Mogoče bi bilo super, če kaj tega ostane tudi v prihodnje, tudi manj tekmovanja. Študij pa je po drugi strani ogromno in včasih je težko izluščiti dobre, ker pogosto izhajajo kot »preprinti«, torej nerecenzirane objave – svoj članek lahko objaviš na »preprint« strežnikih, kjer so na voljo vsem raziskovalcem. Večina revij zdaj to dovoljuje. V določenih študijah se zato pojavljajo napake, predvsem v teh, ki so povezane z in silico delom. Veliko predlaganih spojin iz teh študij ne bo nikoli vrednotenih in vitro. Veliko raziskovalnih skupin se je res preusmerilo v raziskave COVID-19, kar je na dolgi rok lahko tudi slabo.

V četrtek se kot govorec udeležujete dogodka 1. ŠSSFD virtualni mini simpozij, zato me zanima, predvsem o čem bo govora, in če lahko komentirate, ali se vam zdita vloga in znanje farmacevta (študenta) pomembna pri obvladovanju takšne situacije, tudi onkraj samega zdravljenja, torej v skupnosti in pri ločevanju resnic od neresnic?

Cilj virtualnega mini simpozija je predstaviti najnovejša dejstva o bolezni COVID-19, o čemer bo govoril infektolog prof. dr. Janez Tomažič. V predavanju prof. dr. Boruta Štruklja bomo poslušali o urgentnem razvoju cepiv v času pandemije, sam pa bom predstavil načine odkrivanja učinkovin za zdravljenje COVID-19. V predavanju se bom osredotočil predvsem na potencialne protivirusne učinkovine, ki so trenutno v različnih kliničnih testiranjih na osnovi obetavnih predhodnih predkliničnih in manjših kliničnih študij. Vsi si želimo, da bo katera izmed vrednotenih znanih učinkovin (remdesivir, lopinavir/ritonavir, interferon

Slika 3: Slovesna podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2019.

beta ali hidroksiklorokin) dokazana kot varna in učinkovita za zdravljenje hude oblike COVID-19 v velikih, randomiziranih kliničnih študijah, ki pravkar potekajo.

Tudi študenti farmacije imate v trenutni situaciji zelo pomembno vlogo, predvsem v ozaveščanju laične javnosti o pomenu zdravljenja in cepljenja, ki sta, tudi v zadnjem času, pridobila veliko nasprotnikov in negativnih mnenj, ki krožijo po raznih medijih in forumih. Pomembno se mi zdi, da znate poudariti, da je kljub urgentnemu razvoju cepiv in učinkovin vedno poleg učinkovitosti vrednotena tudi varnost, preden pride do možnosti za uporabo v terapiji. Če se dotakneva še odnosa družbe do znanosti … Poslušali smo na primer o umiku podpore Svetovni znanstveni organizaciji s strani predsednika ZDA in tudi slovenskega premierja.

Ali je bila znanost v preteklosti ali pa je še vedno preveč zaprta, pa je zaradi tega prišlo do skepse, kot se kaže na primer v odnosu proticepilskih gibanj?

Da, mogoče. Da ljudje ne verjamejo in zaupajo znanstvenikom – sploh če gre za farmacevtske firme, kjer se pojavi a priori mišljenje, da gre samo za dobiček –, to bi bilo treba spremeniti. Tako kot vsi ljudje tudi znanstveniki niso vedno pošteni, ampak zato je na mestu znanstvena metoda, da se med drugim tudi poštenost lahko preveri. Je kar nekaj primerov, kjer so morali objave umakniti zaradi dokazanih napak ali celo ponarejanja rezultatov.

33

NA POGOVORU

Mogoče tudi takšne posamične zgodbe mečejo slabo luč na znanost tudi širše. Predvsem prek raznih družbenih omrežij se lahko doda takšnim zgodbam veliko teže, čeprav jih sami znanstveniki in znanstvenice prepoznajo, razkrinkajo.

Predvidevam, da večino svojega dela opravite znotraj raziskovalnih ekip na fakulteti, pa vendar imate gotovo nekaj komunikacije tudi z raziskovalkami in raziskovalci v tujini. Kaj se je v tem času spremenilo – so se vezi pretrgale ali poteka načrtovanje dela tudi naprej?

Z večino skupin, s katerimi sodelujemo, smo imeli vsaj en videokonferenčni klic. Nekateri so bili v enaki situaciji kot mi, torej so bili laboratoriji zaprti ali pa omejeni na prioritetno delo zoper COVID-19.

Zdaj, ko se nekateri laboratoriji spet odpirajo, se naše delo nadaljuje. Na eni točki smo obstali, zdaj pa se stvari vzpostavljajo nazaj.

Ključno je, da delaš tisto, kar si zares želiš delati. Šele potem si lahko uspešen. pa sicer zapravim za računalnikom, torej simulacije in silico – iskanje novih učinkovin z virtualnim rešetanjem, razvoj modelov.

Kdo pa je Tihomir zunaj laboratorija in fakultete?

Kako je s prostim časom? Omenili ste tudi že družino.

Kaj pa bi v njem raziskovali, če ne bi delali tega, kar vas trenutno najbolj zaposluje?

Sem družinski človek, ampak če se le da, se ukvarjam tudi s športom. Neka moja največja ljubezen še iz gimnazijskih let je igranje košarke. Če nič drugega, vzamem žogo in grem metat na koš na igrišče, zdaj ko je to spet mogoče. Drugače pa tudi kolo in tek. V glavnem šport in branje knjig.

Poleg protibakterijskega področja svoje raziskovalno področje usmerjam tudi v protitumorske učinkovine, tako da bi ojačal ta del.

Trenutno pripravljam prijavo na razpis na evropski projekt s tega področja, in če bi tukaj obstajalo več denarja, bi lahko razširili raziskave.

Če bi lahko postavili svoj idealni laboratorij, kaj bi šlo vanj?

Verjetno bi šlo v več smereh: zagotovo boljši NMR in izobraževanje, zaposlitev raziskovalca, da bi lahko izkoristili potencial takšne aparature, ojačal pa bi tudi biološki segment, torej boljše kombiniranje ekspertiz s področjem biološkega vrednotenja spojin. To počnemo trenutno s sodelovanjem z različnimi partnerji, tudi iz tujine, ampak smo včasih vsi zelo zasedeni in poteka počasneje, kot bi si želeli. Za farmacevtske kemike so zelo pomembne tudi kristalne strukture, s katerimi potrdimo način vezave naših spojin. Če bi imeli boljši dostop do rentgenske kristalografije, bi imelo to za naše raziskovalno delo zelo velik pomen. Največ časa

34

Slika 4: 2. mesto Rektorjeve nagrade – Nove protibakterijske spojine za zdravljenje infekcij z odpornimi bakterijami

FarFarAway

FarFarAway Medobčinska in mednarodna obzorja Nejc Ajlec 4. letnik Freie Universität Berlin Berlin, Nemčija Moja 12-dnevna Erazmus izkušnja S svojo Erazmus izmenjavo sem začel 1. marca in že od samega začetka sem nenehno z enim očesom spremljal stanje v Sloveniji, ki se je glede boja proti bolezni COVID-19 vedno bolj zaostrovalo: dobili smo prve potrjene primere, začele so se zapirati fakultete in vedno več objav je bilo na temo koronavirusa. V stiku sem bil tudi z domačimi, prijatelji in sošolci, ki so mi govorili, da situacija postaja čudna, nenavadna in da ne vejo točno, kaj jih čaka. V Nemčiji takrat še ni bilo čutiti nobene pretirane nervoze. Vse aktivnosti na fakulteti so potekale normalno, ljudje so se prosto družili po gostilnah, hodili na sprehode po centru in zdelo se je, da nič ne more vplivati na naše življenje v Berlinu.

V drugem tednu svojega bivanja v Nemčiji, natančneje v sredo, 11. marca, pa se je vse skupaj spremenilo z obvestilom s strani univerze. Prišlo je do prvega potrjenega primera na univerzi; baje se je okužil zaposleni na računalniškem oddelku in pričakoval sem, da bodo v trenutku zaprli ustanovo in nam povedali, naj ostanemo doma. Nasprotno: rekli so nam, da se dobimo po urniku, zjutraj ob 9.00, kjer se bomo vse dogovorili, aktivnosti pa bodo potekale normalno naprej. Tisti trenutek me je takšno početje razjezilo, zdelo se mi je neresno, neprimerno in od Nemcev, ki pregovorno vedno vzamejo stvari resno, sem pričakoval več. Kakorkoli že, naslednji dan smo vsi prišli na univerzo, kjer so nam povedali, da tisti in naslednji dan (četrtek, 12. 3., in petek, 13. 3.) odpadejo vsa predavanja, v ponedeljek pa naj bi vse skupaj že potekalo normalno. Mišljenje, da bo vse skupaj »izginilo čez vikend«, se mi je milo rečeno zdelo hecno, saj sem vedel, da se bo stanje v prihodnjih dneh samo še poslabševalo. Še isti dan sem poklical domače in jih vprašal, kaj bi bilo smiselno storiti, in še danes sem jim hvaležen, da so me takrat dobesedno prisili k nakupu letalske karte za pot domov. Sam sem bil prvi izmed naše Erazmus družbe, ki je storil to potezo, vendar so se enako počasi začeli odločati vsi ostali, sploh zaradi dejstva, ker so se vse aktivnosti preselile v spletno obliko.

Na letališče sem se naslednji dan odpravil skupaj s študentko iz Italije, ki se je vračala domov k svoji družini v žarišče bolezni, v Bergamo. Iskreno sem ji zaželel vse dobro, se od nje poslovil in se vkrcal na letalo do Brnika. Po vrnitvi domov sem se samoiniciativno odločil za dvotedensko karanteno, saj se mi je takšno ravnanje zdelo odgovorno. Pričakoval sem sicer, da bom tovrsten nasvet dobil tudi s strani države ali kogarkoli drugega, pa se to ni zgodilo. Moje zdravstveno stanje je bilo v tednih po prihodu domov v redu. Tako pri sebi kot pri drugih družinskih članih nisem opazil nobenih simptomov in upam, da bo pri tem ostalo tudi v prihodnje. Še vedno sem v stiku s svojo družbo iz Berlina, se je pa že kar nekaj od nas odločilo, da dokončno prekinemo izmenjavo in nadaljujemo svoj študij v domačih državah. Od svoje izmenjave sem res veliko pričakoval, saj je bil moj namen, da utrdim tuje jezike, raziščem nove kulture, spoznam ljudi iz drugih držav in še dodatno utrdim svojo osebnost. Moja izmenjava je trajala pičlih 12 dni, a vseeno poskušam na vse skupaj gledati pozitivno in vleči iz tega dobre stvari. Ena izmed svetlih stvari je definitivno povečana količina časa, ki ga lahko preživim s svojo družino, kar mi ogromno pomeni. Ob tej priložnosti bi se še rad zahvalil Fakulteti za farmacijo in Univerzi v Ljubljani, ki sta mi omogočili prihod domov in mi še vedno pomagata pri usklajevanju vseh obveznosti.

35

FarFarAway

Lejla Pašić 1. letnik Fakulteta za farmacijo Ljubljana, Slovenija in Cazin, Bosna in Hercegovina

Prvo poglavje odraslosti daleč stran od doma Začeti novo življenje daleč od vsega, kar veš, vstopiti v novo okolje z novimi ljudmi in novim jezikom, ki zveni skoraj enako kot tvoj materni jezik, ampak je v resnici povsem nov svet ...

To je moja zgodba. Ime mi je Lejla, prihajam iz Bosne in Hercegovine in svojo zgodbo bi želela deliti z vami.

Trenutno sem študentka 1. letnika na naši fakulteti, smer EMŠ Farmacija. Najpogostejše vprašanje, s katerim se srečujem, je: »Zakaj Slovenija?« Vsi čakajo na poseben odgovor, moj pa je preprosto ta, da sem želela nov izziv v življenju.

Slovenija je bila zame že od začetka skrivnost. Vedela sem le, da je zelo majhna. Zato je bila selitev velika odločitev. Za razliko od večine mojih sodržavljanov tukaj nimam sorodnikov in nikogar, na kogar bi se lahko zanesla. Veliko sem raziskovala o fakulteti, predmetih in vsem, kar spada zraven. Skozi raziskave sem prišla do zaključka, da je izobraževalni sistem zasnovan tako, da daje vsakemu študentu možnost, da se odkrije znotraj poklica, kar mi je zelo zanimivo. Farmacija je zelo široko področje, vendar se skozi različne strokovne večere in druge izobraževalne dogodke na fakulteti človek lahko zgradi kot akademski državljan.

Tako sem se odločila, da vseeno poskusim, ker nimam česa izgubiti. Dnevi so minevali, vendar pisma z univerze še ni bilo. 27. avgusta je pismo končno prispelo in občutek, ko sem ugotovila, da sem sprejeta in da bom naslednja leta živela v Ljubljani, mi je dal odgovore na vsa vprašanja, ki sem jih imela. Toliko veselja lahko prinese le pravilna odločitev. Naenkrat mi je prišlo na misel, da imam samo mesec dni, da najdem stanovanje, se spakiram in preselim. Kdor se je kdaj preselil v Ljubljano, ve, kako težko je študentu najti novi dom. A na srečo se je tudi to izšlo.

Prvi dnevi so bili res naporni. Veliko ovir, veliko nesporazumov, vendar sem kljub temu vedela, da se bo koncu izplačalo. Vedno je obstajala dobra duša, ki me je spodbujala s prijazno besedo. Če pogledam v preteklost, se zavedam, da sem bila zaskrbljena brez razloga. Čez nekaj časa sem začela odraščati s Slovenijo in začela živeti. Motivacije mi ni manjkalo. Ljudje, kultura, hrana ... Toliko lepega za videti in slišati. Vsak dan je zame nova pustolovščina. Najti se v tem velikem svetu ni enostavno. Kje? Kako? Zakaj? To so vprašanja, na katera je treba odgovoriti globoko v notranjosti. Jaz sem pod tem nebom našla svoje mesto.

Načrti za prihodnost so preprosti. Sodelovanje v različnih projektih na naši fakulteti, pomoč vsem novim tujim študentom in nadaljevanje raziskovanja vsakega skritega kotička.

Nasvidenje do naslednjič!

36

FarFarAway

Tjaša Gornik 4. letnik Fakulteta za farmacijo, UNI LJ Ljubljana, Slovenija Delo v lekarni v času epidemije COVID-19 Upoštevanje pravil in ukrepov je v času korona virusa ključnega pomena za preprečitev nadaljnjega širjenja bolezni. Vsi ti ukrepi in pravila so spremenili način življenja in temu se je prilagodil tudi način dela v lekarni. Maske, rokavice in zaščitna očala so postali čez noč del delovne obleke. V lekarno lahko vstopita samo dva posameznika hkrati, ostali morajo počakati zunaj. Treba je držati distanco, tudi čez pult, česar ne razume vsak. Vsake pol ure je treba razkužiti delovne pulte, telefone in računalnike.

Ali imate mogoče kaj zaščitnih mask na zalogo? To je največkrat zastavljeno vprašanje. Kar naprej zvonijo telefoni, vsi bi radi le eno – zaščitne maske, rokavice, razkužila. Maske so nekaj časa na voljo, potem jih zmanjka. Ljudje hodijo in sprašujejo po zaščitnih maskah, vendar se jih trenutno ne dobi. Tega veliko ljudi ne razume. Tako jim svetujejo, naj rajši še pokličejo, kot da hodijo ven in se izpostavljajo. Največ pacientov je upokojencev in večina jih ne razume trenutnega stanja. Razburjajo se, ker brez zaščitne opreme ne morejo po vsakdanjih opravkih. Začetek epidemije je bil tako tudi v lekarni dokaj kaotičen, ampak so se ljudje naučili in začeli upoštevati pravila in ukrepe. Tako bomo čim prej ustavili širjenje bolezni.

Urša Čerček 2. letnik IND Uniklinik RWT H Aachen, Nemčija Erasmus+ praksa v času COVID-19 Tako kot številni drugi študenti sem tudi jaz med študijem razmišljala o življenju v tujini. Tako sem se letos odpravila na Erasmus+ prakso. 29. februarja sem prispela v obmejno nemško mesto Aachen, po velikosti primerljivo z Ljubljano, kjer sem začela s šestmesečno prakso na tukajšnji univerzitetni kliniki Uniklinik RWT H. Takoj ko sem prišla, me je mesto očaralo s svojo neverjetno arhitekturo in utripom življenja, ki se večinoma dogaja zunaj. Sodelavci so me lepo sprejeli in bila sem zelo navdušena, da se bom naučila dela, ki v Sloveniji še ni tako razvito. V naslednjih dveh tednih sem urejala vse potrebno za življenje v Nemčiji, hkrati pa pozorno spremljala stanje v Sloveniji, ki je imela vsakodnevne spremembe glede virusa in še česa drugega.

Ta čas je tudi večinoma deževalo, tako da ni bil najboljši čas za spoznavanje ljudi.

Poleg tega se je že čutilo nelagodje pri druženju zaradi virusa, ki je v tem času že krepko zajemal Evropo. Mesto se nahaja v regiji NRW, ki je imela takrat najvišje število okuženih v Nemčiji. Posledica njihovega velikega pustnega karnevala. Vseeno so se prebivalci še vedno obnašali, kot da virus ni nič kaj posebnega. Tako me prva dva tedna ni posebno oviral. Potem pa so se s prvimi potrjenimi primeri začele zaostrovati razmere v Sloveniji. Spomnim se, da sem se pogovarjala z domačimi o tem, da bodo prenehali hoditi v službo. Pri nas o tem sploh ni bilo govora. V regiji je bilo že nekaj 1000 okuženih in ni bilo pretiranih omejitev. Le roke smo si pogosto razkuževali. Tisti vikend sem se odpravila raziskovat sosednjo Nizozemsko. Na žalost do sedaj moj edini izlet izven mesta.

V ponedeljek, 18. marca, sem se kot običajno odpravila v službo. Ko sem vstopila v kliniko, je tam vladala panika. Ljudje so začeli nositi maske, govorilo se je samo o koronavirusu

37

FarFarAway

in o tem, kako bomo morda prenehali hoditi v službo. Čez noč se je strah povzdignil na neverjetni nivo. Sodelavec bi moral praznovati rojstni dan, vendar je samo prinesel torto v skupni prostor, kamor smo lahko hodili eden po eden. Družiti se kar naenkrat nismo več smeli. Čez dva dni sem prenehala z delom, kot vsi ostali delavci, ki niso bili zdravniki. Sprva so rekli za en teden, vendar se je hitro vedelo, da nihče ne ve, kako dolgo bo to trajalo. In negotovost ni prijetna.

Tako se je moja izkušnja obrnila iz normalne Erasmus+ prakse v prakso v času pandemije. V Sloveniji je bilo do takrat že razglašeno izredno stanje. Belgija (kjer sem letela) je že zaprla svoje meje, letala v Slovenijo niso več letela. Še ko sem delala, sem razmišljala, ali bi se vrnila nazaj. Po medijih so namreč sporočali, da se bo kasneje zelo težko vrniti. Skrbelo me je, da bi se mojim najbližjim kaj zgodilo, jaz pa bi obtičala tu. Vendar sem se odločila ostati. Zdelo se mi je, da takšno stanje ne bo dolgo vztrajalo. Poleg tega imam doma družinske člane, ki spadajo v ogrožene skupine. Naše ministrstvo pa za nas ne bi poskrbelo drugače, kot da nas pošljejo v domačo karanteno, ravno k njim. Tako sem se odločila ostati, saj se mi je tveganje, glede na dejstvo, da se vračam iz enega izmed takratnih epicentrov COVID-19, zdelo preveliko. Začela sem odkrivati nove hobije, hodila v naravo in opravljala delo od doma. Zanimivo je izkusiti nove aplikacije za pogovarjanje, ki smo jih vsi odkrili v času te krize. S cimro sem preigrala tudi veliko družabnih iger. Na žalost nisem v stanovanju z veliko sostanovalci ali študentskem domu, tako da sem imela za družbo v živo le dve osebi in seveda ostale prek interneta.

Pa vseeno sem bila kar zaposlena in se mi sploh ni zdelo tako slabo.

Konec marca so se začeli pozivi s strani mednarodnih pisarn, naj se takoj vrnemo domov, saj se kasneje ne bomo mogli. Pozive smo dobivali skoraj vsakodnevno. Če ne prek e-naslovov, pa prek medijev. V času, ko te skrbi za najbližje, je to grozno.

Pogovarjala sem se s prijatelji, ki so prav tako ostali v tujini na izmenjavi iz podobnih razlogov. Nihče ni vedel, kaj narediti. Takrat so nam rekli, da nam za to obdobje prekinejo štipendijo, če se vrnemo v Slovenijo. To je bil kar šok. Vsi imamo pogodbe za stanovanja in smo plačali depozite. Nismo natanko vedeli, ali jih bomo dobili nazaj.

Prav tako bi izgubili svoje sobe, če ne bi plačali vmesne najemnine. Ker smo se po krizi vsi nameravali vrniti, bi bilo to za nas kar hudo, saj bi morali neprijetno iskanje stanovanj ponoviti. S tem res porabiš ogromno živcev. Veliko ljudi se je kljub temu vrnilo, saj je misel na preživljanje izolacije v samoti precej strašljiva.

Prej omenjeni pozivi in ostale razmere so tako naredili pri nas kar veliko stisko. Čeprav smo odpisovali, da se ne mislimo vrniti in povedali svoje razloge, so še vedno prihajali. Tako pozno v krizi se enostavno ni bilo več pametno vrniti. Tu moram pohvaliti mednarodno pisarno naše fakultete, saj mi je gospa Terčič prijazno odgovorila in nudila pomoč, če bi jo potrebovala. Ostali niso dobili tako prijaznih odzivov. Pozivanje je trajalo le kakšen teden. Kasneje so ugotovili, da je bolje, da ostanemo, kjer smo. Tako smo vsi lažje živeli.

Na srečo sem približno tri tedne kasneje že dobila klic, da se vračamo na delovna mesta. Seveda ne kot običajno. Le dva- do trikrat na teden in še to z obveznim nošenjem mask. Interno smo se dogovorili, da ne bomo uporabljali javnega prevoza, zato so mi priskrbeli kolo in tako vsakič, ko se odpravim v službo, naredim dobro telovadbo, saj Aachen ni mesto brez hribov. Sedaj je od tega minilo že nekaj časa in ukrepi se kar hitro rahljajo. Menim, da sem sprejela dobro odločitev, ker sem ostala, saj izolacija ni trajala dolgo. Prav tako smo jaz in moji najbližji ostali zdravi in se moji strahovi niso uresničili. Ko gledam slovenska poročila in se pogovarjam s svojimi domačimi in prijatelji v Ljubljani, ugotavljam, da sem ta čas preživela veliko bolj svobodno kot oni. Življenje po glavni krizi vsekakor ni normalno.

Dogodkov še ni na vidiku, ljudje se ne družijo, kar spoznavanje novih prijateljev zelo oteži. Sem se pa v tem času zelo povezala s svojima sostanovalcema in sodelavci. O izkušnji, ki jo opisujejo ostali udeleženci izmenjav, ni ne duha ne sluha in je tudi ne pričakujem več. Ampak moram reči, da je zanimiva izkušnja, ki da veliko časa za premislek in mogoče ne bo tipična Erasmus+ izmenjava, bo pa vsekakor posebna. Upam, da bo šlo sedaj samo na bolje in bom lahko čim več odnesla od te izmenjave.

38

FarFarAway

Taylor Harris 3rd Year UNC Eshelman School of Pharmacy Chapel Hill, Severna Karolina, ZDA

The Effects of the COVID-19 Pandemic in North Carolina My name is Taylor Harris and I am a third year PharmD student at the UNC Eshelman School of Pharmacy in Chapel Hill, North Carolina, USA. It has been frustrating living in a country where the government does not take the pandemic seriously. Although regulations for social distancing have been implemented, there has been no enforcement of these policies. No punishment exists for those who do not follow these rules. Therefore, many people proceed to hang out with one another and spread the virus. Only essential businesses are supposed to be open at this time, such as food stores and pharmacies. However, many non-essential stores, such as retail stores, are not respecting this policy and continue to remain open. Our President has done a poor job of listening to the advice of his medical advisors. Medical advisors have stressed the importance of staying isolated from one another and washing hands. Our president, on the other hand, says that drugs are the answer to solving the pandemic and is encouraging citizens to take drugs that have not been proven safe or effective in treating the coronavirus. Our president is also more concerned about the US economy than people’s lives. He is pushing to get businesses to re-open their doors, even if it means that more people will become infected and die.

The COVID-19 pandemic has had a huge impact on my pharmacy school curriculum. The main change that occurred was the transition to all my classes being online. We held our classes over an online video application called Zoom.

We were able to listen and watch lectures over this video application fairly easily; however, there were some adjustments that we had to make. We are regularly given oral assessments, called OSCE’s. During our OSCE’s, we get a prompt related to a disease state that we learned in class that week and we talk to a patient about disease state management. Because we were not allowed to have contact with others, all our assessments have gotten moved to a written format. There were many events and ceremonies that had to be cancelled due to the pandemic. The graduation ceremony for the class of 2020 was cancelled. The white coat ceremony for my class, class of 2021, was cancelled as well. I was supposed to present my senior thesis project that I had worked on for the past two years in front of many of my peers and professors; however, it got moved to being presented over Zoom to only a couple people.

My class and I are very concerned about the outlook on our fourth year rotations. We are supposed to do 9 one-month rotations from May 2020 to April 2021 with 3 off months. However, the hospitals do not currently want students so many of us are not able to complete our clinical rotations. This could result in us sacrificing important opportunities to learn about different areas of hospital pharmacy. In addition, if we don’t meet the necessary amount of clinical rotations, we would have to postpone graduation. I had my favorite rotation scheduled for May, advanced heart failure/heart transplant in the cardiac ICU. It is now being postponed with the hopes that I will be able to complete it later on in the year.

In addition to school, the COVID-19 pandemic has affected by ability to work. I am currently employed as an IV room pharmacy technician at the UNC Medical Center. When the pandemic originally began, I thought I would be able to keep my job because there would be a constant need for IV medications in the hospital. However, the hospital wanted to limit the amount of staff so myself and the other pharmacy school students were let go until the pandemic is over. This is very unsettling because I rely on this income to pay for rent and tuition.

39

FarFarAway

Predstavitev Društva študentov farmacije in medicinske biokemije Hrvaške (CPSA) Posjet u Ljubljani Asja Fajtović

Študentski zbor Farmacevtsko-biokemijske fakultete v Zagrebu se je po dolgoletnem sodelovanju in tudi prijateljevanju s študenti Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani odločil, da bo organiziral kratko strokovno potovanje za študente svoje fakultete.

Zato smo se 6. decembra odpravili na še en obisk h kolegom v lepi Sloveniji.

Odločili smo se, da bomo potovanje naredili še bolj zabavno in smo se namesto z avtobusom ali običajnim vlakom odločili za potovanje s »party« vlakom. Prav ta odločitev se je vsem na potovanju zagotovo vtisnila v spomin. Ob vstopu na vlak smo namreč ugotovili, da vagon, ki je bil namenjen za zabavo, nima elektrike, DJ pa nam je mahal s postaje, ker je zamujal na vlak.

Vendar ob dobri družbi niti takšne stvari niso zmanjšale našega duha in navdušenja nad potovanjem.

Po prihodu v Ljubljano smo se takoj odpravili na fakulteto, kjer smo bili zelo prijazno sprejeti. Trije simpatični študenti so nas na kratko seznanili s svojo fakulteto, smermi, na katere se lahko vpišeš, in njihovim društvom ŠSSFD ter nas napotili na ogled stavbe.

Imeli smo priložnost ogleda katedre za farmacevtsko biologijo, katedre za farmacevtsko tehnologijo, katedre za biofarmacijo in farmakokinetiko ter katedre za farmacevtsko kemijo. Najbrž govorim v imenu vseh, ko rečem, da nas je fakulteta navdušila – od prijaznosti študentov in osebja do opreme in videza same

40

FarFarAway

fakultete. Kljub našemu navdušenju smo kmalu postali lačni, si privoščili oddih za kosilo in se vrnili na fakulteto, kjer nam je prodekanja za mednarodno sodelovanje izr. prof. dr. Mojca Lunder razložila vse glede možnosti za izmenjave in na zanimiv način predstavila fakulteto.

Kot običajno vse, kar je lepo, hitro mine in tako je bil tudi pri našem obisku ljubljanske farmacevtske fakultete.

Zadnje ure v Ljubljani smo zapravili za ogled mesta – uživali smo v vonju po kuhanem vinu, luči svetilk in lepoti adventnega vzdušja. Poleg nas je slovenski zrak pozitivno vplival tudi na naš vlak, ki je na poti nazaj obratoval brezhibno in naše potovanje je bilo na koncu prav sladko.

Društvo CPSA Đesika Kolarić Društvo študentov farmacije in medicinske biokemije Hrvaške (CPSA) je neodvisno in nepridobitno združenje, ustanovljeno leta 1994 na Farmacevtskobiokemijski fakulteti v Zagrebu. CPSA je edino združenje na Hrvaškem, ki zastopa študente farmacije in medicinske biokemije, in čeprav je naš sedež v Zagrebu, so od leta 2013 člani tudi študenti farmacije z Medicinske fakultete Univerze v Splitu. Smo ponosni člani evropskega in svetovnega združenja študentov farmacije (EPSA in IPSF). Društvo je že leta aktivno z različnimi projekti in akcijami tako na Hrvaškem kot po svetu. Naši člani redno sodelujejo na kongresih, pri projektih in dejavnostih, ki jih vsako leto organizirajo ta združenja.

na tekmovanjih (pri svetovanju, trženju in kliničnih veščinah ter pri pripravi magistralnih pripravkov), izmenjavah (Twinnet), strokovnih praksah v tujini (IMP, SEP, Erasmus+), kongresih in strokovnih srečanjih.

Poleg tega, da študenti v teh projektih sodelujejo, so vse akcije, tekmovanja in kongresi tudi organizirani s strani študentov, članov društva. Ker si v društvu želimo, da bi bili njegovi člani čim bolj pripravljeni na trg dela, ki jih čaka, poleg strokovnih ekskurzij v farmacevtske industrijske obrate in laboratorije organiziramo tudi dogodke, kot je »Najbolja verzija sebe«, na katerih se udeleženci naučijo napisati življenjepis, motivacijsko pismo in dodatnih delovnih veščin, da bi si olajšali zaposlitev po fakulteti.

Društvo študentom omogoča sodelovanje v različnih javnozdravstvenih akcijah (Srušimo Stigmu, CPSApunčić, Vampire Cup, Bolnica za medvjediće),

Ponosni smo na nagrado, ki nam jo je leta 2017 podelila IPSF – nagrada Sidney J. Ralph za najboljše in najaktivnejše društvo na svetu. Nagrada Sidney

41

FarFarAway

J. Ralph je najprestižnejša nagrada, ki jo podeljuje IPSF. Od javnozdravstvenih kampanj smo še posebej ponosni na Srušimo Stigmo (»Zrušimo stigmo«, op. prev.) – projekt, namenjen ozaveščanju o duševnem zdravju in pomembnosti njegovega vzdrževanja – ter na »CPSApunčić« (sapunčić pomeni majhno milo, milce, op. prev.), kampanjo, ki med najmlajšimi ustvarja navado umivanja rok, zato naši prostovoljci hodijo v vrtce in otrokom razlagajo, zakaj in kako naj si umivajo roke. Tekmovanja v svetovalnih, kliničnih in marketinških veščinah so zasnovana tako, da tekmovalci najprej poslušajo predavanja na temo tekmovanja (tema letošnjega tekmovanja v svetovalnih veščinah je bila na primer migrenska farmakoterapija), nato pa samostojno ali v ekipi rešijo primer iz prakse ali v primeru marketinških veščin oblikujejo najboljše trženje določenega izdelka. Povratne informacije od kolegov so odlične – vsi se strinjamo, da je takšen pristop, kjer pomagajo in prispevajo vsi, veliko boljši od pasivnega branja scenarijev. Zadovoljni smo tudi s profesorji, ki redno sodelujejo na naših prireditvah kot predavatelji/sodniki/gostje in nedvomno podpirajo našo proaktivnost in angažiranost.

Glede na letošnje razmere so bili naši načrti nekoliko porušeni, zato smo nekatere dogodke preložili, dobili pa smo tudi prostor za nekatere nove projekte. Tako bomo oktobra ali novembra prvič organizirali Profesionalne dneve – dvodnevni dogodek, namenjen druženju študentov in kolegov iz vseh vej stroke. Študenti bodo tako imeli priložnost iz prve roke slišati, kakšne so zahteve, prednosti in slabosti določenega poklica – farmacevta ali medicinskega biokemika –, dobili pa bodo tudi možnost neposredne komunikacije s sodelavci in si potencialno uredili študijske prakse oziroma delovna mesta. Eden izmed največjih projektov združenja je zagotovo kongres študentov farmacije in medicinske biokemije, ki se vsako jesen odvija na naši fakulteti ter združuje strokovnjake na določenem področju in zainteresirane študente. Kongres ima vsako leto svojo temo in tema letošnjega kongresa je bila koža.

Udeleženci poleg strokovnih predavanj sodelujejo na delavnicah po lastnem izboru, na koncu vsakega od treh dni kongresa pa ne manjka dobre hrane in vrhunske zabave.

Recipe Đesika Kolarić Recipe kot uradni časopis društva obstaja od leta 2009, ko je izšla prva tiskana številka revije.

Doslej je izšlo dvanajst številk, deseto izdajo pa smo zaznamovali z ustanovitvijo Recipe strani na Facebooku v marcu 2018. Samo ime časopisa Recipe izhaja iz velelnika latinskega glagola recipio, recepere (vzemite!), zato recipe dejansko pomeni »vzemite«, oznaka Rp./ pa se nahaja na začetku vsakega zdravniškega recepta.

Ideja o ustvarjanju Facebook strani se je porodila iz želje, da bi bili bralcem bolj dostopni. Tiskana izdaja Recipeja namreč izhaja enkrat na leto (in je na voljo na portalu Recept v digitalni obliki), in to že na začetku

42

študijskega leta, medtem ko besedila na Facebooku objavljamo vsak dan. Najprej smo začeli pisati kratka besedila, povezana z zanimivimi znanstvenimi

FarFarAway

članki, ki smo jih poskušali razložiti poljudno, torej jasno in na kratko, da bi jih razumela širša skupnost, ne le stroka. Velikokrat smo imeli slike iz zgodovine, zato da bi na zanimiv in simpatičen način razložili, kako je prišlo do pomembnega odkritja. Tako smo dejansko zaznamovali obletnice rojstva ali smrti nekaterih znanstvenikov in njihovih idej.

Ko smo dobili veliko povratnih informacij od ljudi, bralcev, smo ugotovili, da je čas za ustanovitev lastnega portala. Naša želja je bila, da bi bila besedila urejena v obliki člankov glede na kategorije in oznake, da bi si jih bralci lažje ogledali in iskali ter da bi lahko kaj prebrali o avtorju besedila. Novico o portalu smo objavili 29. januarja 2019, od samega začetka do jeseni 2019 pa je uredništvo sestavljalo pet študentov farmacije: Lucija Božičević, Andrea Bošković, Zvonimir Mlinarić, Borna Tićak in moja malenkost. Ker se je o nas razširila beseda, smo dobili priložnosti za številna sodelovanja in uredništvo je bilo treba razširiti. Na začetku študijskega leta 2019/20 se nam je tako pridružilo še trinajst študentov farmacije in medicinske biokemije.

Recipeju trenutno sledi približno 3500 ljudi, tako iz stroke kot zunaj nje, od študentov do profesorjev in znanstvenikov ter radovednih bralcev, ki cenijo le natančne informacije in radi kritično razmišljajo in širijo svoje znanje. Kmalu nas je javnosti predstavilo tudi več medijev, kot so Index, Zoran Šprajc, 24 ur itd.

Odmevna so bila na primer besedilo o vitaminu C, s katerim smo poskušali razložiti, zakaj so izjave politika Ivana Pernarja o zdravljenju gripe zgolj z visokimi odmerki vitamina C nevarne, besedilo o cepivih, kjer smo poskušali razložiti pomen, delovanje in varnost cepiv, in nedavno besedilo o pomembnosti posvetovanja farmacevta s pacientom in pomenu tega, da izdajo zdravil izvaja izključno farmacevt.

preverjen vir informacij, zato tudi na našem portalu lahko najdejo ustrezne informacije in dejstva o nekaterih biomedicinskih temah, ki jih zanimajo.

Najpomembnejše pri popularizaciji znanosti je povezati to znanost z vsakdanjim življenjem bralca, torej z nečim, s čimer se lahko poveže in poistoveti.

Seveda je velik izziv, pa tudi čudovit užitek, ko vidimo, da nam je uspelo.

Vsa besedila temeljijo na preverjenih in strokovnih virih literature, besedila za tiskano izdajo in nekatere pomembne članke, ki jih objavljamo na portalu in za katere pričakujemo, da bodo odmevni, damo predhodno v pregled recenzentom. Poleg tega želimo svojo stroko približati javnosti, da bi nam čim širši krog ljudi zaupal kot najbolj dostopnim zdravstvenim delavcem (mislim tako na farmacevte kot medicinske biokemike), in ozaveščati ljudi o pomembnosti posvetovanja s farmacevtom.

Univerza v Zagrebu nam je v študijskem letu 2018/19 podelila Rektorjevo nagrado za družbenokoristno delo v akademski in širši skupnosti, na kar smo izjemno ponosni. Takšno akademsko priznanje, popolna podpora stroke, ki jo uživamo, in nenehno spodbujanje naših zvestih bralcev nas spodbujajo k nadaljnji rasti in razvoju, zato trenutno delamo na tem, da bi ustanovili angleško različico portala, da bi se približali kolegom zunaj meja Hrvaške. Še posebej se veselimo sodelovanja s kolegi iz sosednjih držav ter vabimo vse vaše bralce, da nas podprejo, in upamo, da se bomo v bližnji prihodnosti slišali in se nam pridružite!

Vsi v redakciji odlično prenašamo znanje in si prizadevamo, da bi vsa naša besedila spremljala preprost, dostopen in jedrnat jezik ter pristop, nekakšen končni cilj pa je boj proti dezinformacijam in lažnim novicam, da bi bralcem približali znanost in stroko ter spodbudili kritično razmišljanje. Želimo, da bi naši bralci besedila videli kot

43

GLAS VODSTVA

Pismo dekanje Irena Mlinarič-Raščan

Spoštovani študenti Fakultete za farmacijo!

Samozavestno soočanje z izzivi je najpomembnejša kompetenca, ki jo pridobimo v življenju. S sodelavci Fakultete za farmacijo stremimo k temu, da izobražujemo in razvijamo strokovnjake, ki bodo s svojimi dejanji steber družbe in nosilci razvoja na področju skrbi za zdravje in splošno dobrobit človeka.

Tudi trenutna situacija dokazuje, da se znamo pravočasno in pravilno odzvati ter delovati še v tako nepredvidljivih okoliščinah.

Dovolite, da se zahvalim vsem sodelavcem in študentom Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za odgovorno in zrelo držo v vsem, kar delamo prav, pa tudi takrat, ko nam spodrsne in delamo napake.

Pomembno je, da jih zaznamo, odpravimo in z veliko mero strpnosti in razumevanja nadaljujemo delo. Zahvaljujem se vsem za sodelovanje tako pri oblikovanju kot pri izvajanju ukrepov.

Pandemija okužbe z virusom COVID-19 je nepovabljena vstopila v naša življenja, pa vendar vsaj toliko obzirno, da smo se lahko podučili o razvoju bolezni, epidemiološki sliki in lastnostih mikroorganizma ter terapevtskih in socioloških ukrepih za zajezitev in zaščito zdravja posameznikov.

Začetek leta 2020 so pospremile novice o pojavu hudega akutnega respiratornega sindroma, SARSCov2, najprej iz Kitajske, kmalu tudi iz Japonske. Azijo, predvsem Japonsko, dobro poznam, saj sem v času podoktorskega staža pet let delovala na Univerzi v Tokiu, zato spremljam dogajanja v tistem delu sveta z velikim zanimanjem in naklonjenostjo. Reakcije japonske družbe in oblasti so nakazovale resnost situacije, pa vendar je bilo težko predvideti, da se bo bolezen s tako naglico razširila po vsem svetu.

Zimski semester smo začeli 17. februarja, že 24. februarja pa smo prejeli prve napotke in usmeritve

44

glede ukrepov za zamejevanje širjenja koronavirusa, ki jih je izdal rektor skladno z usmeritvami Ministrstva za visoko šolstvo znanost in šport. Na UL FFA smo že naslednji dan sklicali širšo delovno skupino, sestavljeno iz skupine za prvo pomoč in civilno zaščito, z namenom, da identificiramo ključne nevarnosti in pomanjkljivosti v smislu zaščite študentov, delavcev in imetja. Skupina je izdelala izhodišča za preventivne ukrepe, ki jih je obravnaval razširjen kolegij dekanje in v sredo, 26. februarja, predvidel načrt preliminarnih ukrepov za omejitve stikov med zaposlenimi in študenti. Kot najpomembnejši preventivni ukrep za širjenje okužbe smo opredelili omejitev srečevanj na predavanjih. V načrtu smo obdržali izvajanje obveznih praktičnih vaj, ki že omogočajo dovoljšno zaščito, saj se izvajajo v skupinah do 25 študentov, v dobro prezračenih laboratorijih in študenti nosijo zaščitno laboratorijsko opremo. Obdržati smo želeli izvajanje ustnih izpitnih rokov, zagovore diplomskih in magistrskih nalog ter izvajanje predmetov v manjših skupinah. Načrt smo nameravali aktivirati v tednu od 2. marca naprej, vendar ga nismo, pač pa smo skladno z navodili rektorja nadaljevali s poukom vse do 11. marca, ko smo po sklepu rektorja prenehali z vsemi aktivnostmi. Pedagoško, raziskovalno in administrativno-upravno delo se je tako rekoč čez noč preselilo na medmrežje. Že v ponedeljek, 15. marca, so me profesorji obveščali o uspešni izvedbi predavanj na daljavo. S pomočjo komunikacijskih orodij MS Teams, ZOOM, Webex in Moddele se je v preteklih tednih odvijala večina predavanj. Asistenti so v komunikaciji na daljavo podali teoretične osnove vaj, računske operacije in demonstracijske seminarske vaje. Po ocenah učiteljev in asistentov so se študenti na nove razmere odzvali izjemno dobro, predvsem pri oblikah individualnih aktivnosti, med katerimi je treba izpostaviti odlično izvedene seminarske naloge in angažirano sodelovanje v procesu obrnjenega učenja.

Dobrodošla pa bi bila tudi aktivnejša participacija na

GLAS VODSTVA

predavanjih.

Sočasno z uvajanjem sprememb v pedagoški proces smo na organih upravljanja sprejemali potrebne akte, da tudi formalno omogočijo prilagoditve. Študijski programi se namreč smejo izvajati le v skladu z akreditiranim programom. Izjemnega pomena je tudi spremljanje študijskega procesa s strani skrbnikov študijskih programov, ki so bili v stiku z vsemi nosilci predmetov ter s predstavniki letnikov in študentskim svetom. Ugotavljamo, da se večina vsebin izvaja zadovoljivo. Pri nekaterih predmetih pa smo žal ugotovili neustrezno organizacijo dela, kar zahteva dodatne ukrepe in morda nove prilagoditve.

V situaciji ogrožajoče pandemije se strokovna in laična javnost soočata z mnogimi vprašanji. V skrbi za zdravje in dobrobit pacientov smo na UL FFA ustanovili delovno skupino, ki bo spremljala novosti na področju terapije COVID 19 oziroma razvoja relevantnih terapij za obvladovanje infekcij z virusom SARS-CoV-2. Novosti objavljamo na spletnih straneh fakultete in jih delimo z javnostjo.

Učitelji in raziskovalci UL FFA smo se odzvali na pandemijo SARS-Cov-2 tudi na raziskovalnem področju. Preusmerili smo raziskovalne kapacitete, oblikovali smo zasnove projektov in se trenutno potegujemo za financiranje.

Ob vsem tem dogajanju praznujemo 60-letnico Fakultete za farmacijo. Ta častitljivi jubilej smo obeležili s posebno številko Farmacevtskega vestnika, glasila Slovenskega farmacevtskega društva.

Slavnostne akademije žal nismo mogli izvesti in tako so ostali številni talenti naših študentov še nerazkriti. Upam, da bo v tem letu še več priložnosti, da spregovorimo o uspehih in načrtih Fakultete za farmacijo.

Situacija se spreminja izredno hitro. V času pisanja vem, da se nam v naslednjih tednih obeta postopna sprostitev ukrepov. Danes, 11. maja, so se vrata fakultete ponovno odprla za zaposlene, za namen opravljanja nujnega raziskovalnega in druga dela.

Na fakulteto smo vstopali ob upoštevanju strogih varnostnih ukrepov. Sprejemna služba preverja telesno temperaturo, zaposleni se izjasnijo o

zdravstvenem stanju, nosimo zaščitne maske, razkužujemo si roke in delovne površine. Dovoljenja za začetek pedagoškega procesa še ni, vsekakor pa imamo izdelan temeljit načrt ukrepov, ki bodo omogočali varno okolje za zaposlene in študente.

Izdelan imamo načrt ukrepov, ki zajema več možnosti za izvajanje vaj in različne načine izvajanja izpitov.

Implementirali bomo načrt, ki bo najbolj ustrezal dani situaciji. Če bodo to omogočale okoliščine, bodo študenti izvedeli najnujnejše laboratorijske vaje, sicer bomo vsaj del kompetenc zagotavljali prek videovsebin. Prilagodili bomo izvajanje zaključnih diplomskih in magistrskih nalog, in sicer bomo v prehodnem obdobju izvajali večje število nalog, ki ne bodo zahtevale intenzivnega laboratorijskega raziskovalnega dela. Zagovori zaključnih del potekajo na daljavo.

Izpiti bodo potekali na več načinov, vključevali bodo klasične pisne izpite ter ustne zagovore in pisne izpite, ki se bodo izvajali na daljavo. V procesu preverjanja znanja je etična drža temelj zaupanja, še toliko bolj bo ta na preizkušnji v danih razmerah. Zelo pomembno je, da se zavedamo pomena znanja in kompetenc, ki ga učitelji posredujemo, študenti pa najprej usvojijo, pozneje v svojem profesionalnem delovanju pa nadgrajujejo in razvijajo. Če povzamem, res da hodimo po drugi poti, vendar še vedno proti istemu cilju. Mislim, da je želja vseh nas, da v čim večjem obsegu opravimo potrebne obveznosti in napredujemo v študijskem procesu.

Delodajalci potrebujejo naše diplomante.

Izjemne okoliščine zahtevajo prilagoditve in izjemne napore tako na strani predavateljev kot na strani študentov.

FFA to zmore, FFA to zna.

prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, mag. farm., dekanja

45

GLAS VODSTVA

Pedagoško delo na UL FFA v času posebnih okoliščin zaradi COVID-19 in naprej Marko Anderluh

Spoštovani študenti UL FFA! Najprej vas želim pozdraviti v teh posebnih časih izvedbe vseh študijskih programov na UL FFA. Tokrat je smisel besede »pozdraviti« dobil čisto novo dimenzijo, ki se je na UL FFA še kako dobro zavedamo. Zavedamo se namreč, da vzgajamo prihodnje generacije vrhunskih strokovnjakov v javnem zdravstvu. Čas globalne pandemije COVID-19 ali »koronačas« je izpostavil pomembnost in nujnost zdravstvenih delavcev, ki skrbijo za eno izmed največjih, če ne največje vrednote civilizacije, to je zdravje posameznika. Zavedajte se, da ste prihodnji magistri farmacije in diplomirani inženirji ter magistri laboratorijske biomedicine nepogrešljiv del javnega zdravstva. Zaradi tega imate izjemno pomembno vlogo v družbi, ki sega onkraj laičnega razmišljanja o našem poklicu, ki je omejeno »samo« na izdajanje zdravil in delo za analizatorjem v medicinskem laboratoriju. Vaše (prihodnje) kompetence in iz tega izhajajoče delavne naloge so mnogo kompleksnejše in zahtevajo visoko raven znanja, ki jo pridobivate ravno sedaj. Farmacija, laboratorijska biomedicina in kozmetologija kot osrednje vede, ki jih gojimo na UL FFA, so izrazito interdisciplinarne in naši programi veljajo za intenzivne študijske programe. Zato tudi od vas zahtevamo veliko, saj se zavedamo, da ste tega sposobni, in z nižjimi kriteriji bi podcenjevali tako vas kot tudi zahtevnost vaših prihodnjih poklicev. To velja tudi ali ravno sedaj, v koronačasu, navkljub robnim pogojem, ki niso naklonjeni kompleksnemu študiju.

Kako smo se naloge izvedbe študijskih programov v koronačasu lotili na UL FFA? Sprva morda na prvi pogled stohastično, a vseeno pogumno in

46

s premislekom. Kot prva fakulteta na UL smo želeli ukiniti predavanja v klasični obliki s fizičnim stikom. Šele po našem poskusu je rektor na osnovi priporočila ekspertne skupine s sklepom ustavil izvedbo vseh oblik študija s fizično prisotnostjo. S tem smo želeli poudariti zavedanje o bližajoči se epi/ pandemiji, ki je bila neizogibna v luči številnih vrnitev Slovencev iz severne Italije konec februarja. Takoj smo organizirali izvedbo predavanj in seminarjev v e-okolju, ki pri večini pedagogov poteka gladko tudi na oddaljen način. Sam lahko rečem, da za različne potrebe mojega dela uporabljam več kakor pet različnih telekonferenčnih ali e-pedagoških orodij in verjamem, da je podobno z večino učiteljev. Prav tako smo takoj pripravili navodila za izvedbo zagovorov zaključnih nalog v vseh programih, ki v prilagojeni obliki potekajo na razdaljo. Edina pomanjkljivost take izvedbe je, ob odsotnosti zakuske, pristen stik z novopečenim strokovnjakom, ki mu kot predsednik komisije vedno rad stisnem roko. Stisk roke je ena izmed najvišjih stopenj izražanja medsebojnega spoštovanja. Ker vem, kako zahtevni so naši študiji in koliko znanja je treba absolvirati za njihov zaključek, je ta stisk najmanj, kar lahko naredim na koncu študija. Zavedajte se tega, da smo ponosni na vse študente, ki delajo prve korake v samostojno kariero, in tokrat bo ta »stisk roke« elektronski, a nič manj iskren.

Kje se zatika? Naši študijski programi so izrazito praktični in zahtevajo fizično prisotnost z namenom pridobivanja praktičnih kompetenc v laboratorijih. V koronačasu teh ne moremo izvajati in zavedamo se morebitnega pomanjkanja praktičnih kompetenc, ki jih moramo posredovati študentom. S tem v mislih ravno poteka sistematični pregled izvedbe

GLAS VODSTVA

ustrezno opravljanje študijskih obveznosti.

Slika 1: Nihče si ne želi podobne situacije pri pisanju izpita.

študijskih programov, ki ga izvajajo skrbniki študijskih programov z namenom identificirati morebitne pomanjkljivosti v izvedbi študija v smislu doseganja učnih ciljev. Na osnovi slednjih bomo Senatu UL FFA predlagali zmanjšanje pogojev za vpise v višje letnike. S tem ne želimo študentom deliti odpustkov ali morda zmanjšati kakovosti izvedbe študijskih programov, a zavedamo se, da je odsotnost praktične izvedbe v določenih primerih pustila posledice. Zavedamo se težav pri izvedbi izpitov. V vodstvu UL FFA smo napisali številne načrte in protokole za izvedbo študijskega procesa, tudi za izvedbo izpitov na oddaljen način. Kot resorni prodekan sodelujem tudi v ekspertni skupini na UL, ki ravno pripravlja analizo e-orodij za izvedbo izpitov in navodila za njihovo implementacijo. Za številne učitelje bo to izziv. Pri ustnih izpitih je naloga razmeroma enostavna, pri nalogah zaprtega tipa tudi ni zelo problematična, a na UL FFA vas ne navajamo na naloge zaprtega/izbirnega tipa. Vemo, da bosta pri vašem prihodnjem delu pomembna kreativnost in razmislek, ne le izbirnost. Naj rešujete tehnološkoprocesnega problema v industriji ali optimizirate farmakoterapije pri pacientu, najbrž pred vami ne bo izbirna naloga, pri čemer boste izbrali rešitev c).

Izvajanje tovrstnih izpitov na daljavo je veliko težje, predvsem s stališča zagotavljanja ustreznih orodij ter povezave in nadzora. Zavedamo se tehničnih in materialnih težav študentov. V ta namen smo že izvedli povpraševanje po različnih kanalih, s katerim smo želeli identificirati študente s pomanjkanjem računalnikov in/ali spletne povezave. Težave smo rešili na različne načine in želel bi se zahvaliti vsem, ki so z nesebično pomočjo omogočili svojim kolegom

Kako naprej? Iluzorno je pričakovati, da bo SARSCoV-2 izginil iz našega vsakdana tako hitro, kakor je vanj vstopil. Študenti in pedagogi se bomo morali prilagoditi počasnemu vračanju v ustaljene tirnice.

Izziv bo že morebiten prihod študentov nazaj v Ljubljano. Problem lahko predstavlja že jutranji prihod na Aškerčevo zaradi omejitev števila potnikov na avtobusih javnega prometa. Izpiti, tudi če se bodo izvajali s fizično prisotnostjo, se bodo izvajali v predavalnicah z omejenim številom študentov za zagotavljanje ustrezne razdalje med njimi. Možno je, da bomo z maskami na obrazih začeli naslednji semester. Med predavanji si ne bomo smeli privoščiti kave v prej nagnetenih »kavopivnicah« ob aparatih za kavo. In vendar se veselim časov, ko boste študenti nazaj. Vsaka velika perturbacija v ustaljenem toku našega življenja pomeni velik izziv, a tudi priložnost.

Tako smo učitelji koronačas izkoristili za seznanjanje in uporabo orodij informacijsko-komunikacijske tehnologije. Moje osebno opažanje je, da bomo najbrž številne rešitve začeli uporabljati tudi takrat, ko bo spomin na koronavirus počasi zbledel. Na UL FFA smo sposobni, vestni in marljivi in prepričan sem, da bomo marsikatero situacijo obrnili sebi v prid. Morda letos ne bomo izvajali raziskovalnega dela za diplomske in magistrske naloge še dolgo, a vendar bomo izdelali naloge. Morda letos ne bo tradicionalnega »farmapiknika«, a sledili bodo drugi.

Zato pogumno naprej! Želim vam predvsem miren in zdrav preostanek študijskega leta!

prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., prodekan za študijske zadeve

47

“

Odločitev za prijavo na razpis za kadrovsko štipendijo v Medisu je bila ena boljših odločitev v času mojega študija farmacije, saj imam kot štipendistka možnost pridobivati delovne izkušnje in se povezovati s podjetjem že v času izobraževanja. Kot štipendistka imam ob sebi vedno nekoga, ki mu ni vseeno koliko znanja bom imela ob koncu izobraževanja, kar predstavlja zame velik plus. Poleg omenjenega pa še dobro spoznam podjetje, v katerem se želim po končanem študiju zaposliti.

Nina Fridrih, štipendistka Medisa

„

Smo družba z večletno tradicijo na področju medicinskega marketinga v Sloveniji ter državah centralne in jugovzhodne Evrope. Specializirani smo za razvoj, registracijo, trženje, prodajo in distribucijo zdravil, medicinskih pripomočkov in opreme. Več kot 300 zaposlenih, večinoma z visoko izobrazbo, zavzeto in ustvarjalno uresničuje zastavljene cilje.

Štipendija za enoviti magistrski študij farmacije (m/ž) Prijave do: 16. 06. 2020

Študente farmacije želimo v času študija spodbujati, zato razpisujemo štipendijo za enoviti magistrski študij farmacije. Štipendija je namenjena študentom od tretjega do petega letnika, ki jih zanimajo celovite rešitve s področja trženja, ki znajo s pridobljenim znanjem in svežimi idejami učinkovito prispevati k prepoznavanju kakovosti naših izdelkov ter se znajo približati ljudem različnih starosti in položajev ter sodelovati z njimi.

Prijava na razpis naj vsebuje:

• • • •

osebno predstavitev z motivacijskim pismom, potrdilo o vpisu v tekoči letnik, potrdilo o opravljenih izpitih dosedanjega študija, izjavo kandidata, da še ne prejema štipendije oz. nima obveznosti iz drugega štipendijskega razmerja.

Medis je podjetje, ki mu znanje mladih veliko pomeni, zato boste imeli možnost aktivnega sodelovanja pri raziskovalnih in projektnih nalogah. Vsako leto vam bomo omogočili opravljanje počitniške prakse, v okviru katere boste lahko pridobivali dragocene delovne izkušnje v različnih organizacijskih enotah. Vaše inovativne ideje bodo pri nas zagotovo prepoznane in cenjene.

Ne izpustite odlične priložnosti! Najkasneje do 16.06.2020 prijavite preko obrazca na spletni strani www.medis.health ki ga najdete v rubriki Ljudje & zaposlitev. O vseh pomembnih pogojih štipendiranja se bomo skupaj dogovorili na razgovoru.

Medis, d.o.o. | Brnčičeva ulica 1, 1231 Ljubljana - Črnuče T: +386 1 589 69 00 | E: career@medis.si | https://www.medis.health

MEDIS GROUP 15

držav

350+

zaposlenih

5.9/7

zadovoljstvo pri delu

21.2%

letna rast prodaje

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Strokovni večer: AKADEMSKI DOPING Petja Iza Meh Peer

Študenti fakultete za farmacijo smo znani po tem, da se zelo radi podružimo na strokovnih večerih, še posebej pa so nam pri srcu takšni, katerih tema je povezana s tem, kako si olajšati učenje. Tako je bila predavalnica P1 v četrtek, 20. 2. 2020, popolnoma »nabasana« z radovednimi glavami študentov, saj se je tam pod vodstvom izr. prof. dr. Žige Jakopina, mag. farm., in doc. dr. Lovra Žiberne, mag. farm., odvijalo predavanje o akademskem dopingu. V celoti je bilo izpeljano v angleščini, saj je bilo organizirano tudi za naše goste v okviru Twinnet izmenjave iz Turčije, zato bi lahko rekli, malo za šalo malo za res, da smo obnovili tudi našo angleščino.

direktorjev in drugih na vodilnih položajih, v zadnjih letih pa je prisoten njihov velik porast tudi med študenti, ki si z njimi želijo pomagati do boljših ocen. Trg z nootropiki je tako vedno večji, a zaupati internetnim prodajnim virom je lahko zelo nevarno, na kar smo bili na predavanju še posebej opozorjeni.

Zanimivo je, da imamo v Sloveniji za zdaj zelo nizek odstotek izkoriščanja tovrstnih substanc v primerjavi z ostalimi državami po svetu. Predvsem jih veliko uporabljajo v Združenih državah Amerike, na samem vrhu zlorabe pa so za zdaj študenti medicine, razlog za kar naj bi bil, da so primorani stremeti k boljšim ocenam, saj se glede na te potem laže vpišejo na specializacijo, ki jo želijo.

Najbolj uporabljeni so stimulansi centralnega živčnega sistema, kot so amfetamini ali evgeroiki, sledijo jim racetami, prav tako pa se uporabljajo razna zelišča, a v veliko manjši meri. Tudi na predavanju smo izvedli manjši poizkus, in sicer s kavo. Lahko so sodelovali le študenti, ki v zadnjih šestih urah pred predavanjem niso pili kave. Razdelili so se jim listi in pisala, na platnu pa se jim je v pol minute zavrtelo 15 različnih besed. Ko se je projekcija končala, so morali zapisati čim več besed, ki so si jih zapomnili.

Vse se je začelo s preprostim vprašanjem: »Ali kdorkoli izmed vas uporablja nootropike/IQ boosterje ali katerekoli druge smart drugs za hitrejše pomnjenje, boljšo koncentracijo in lažje učenje?« Ker seveda nihče izmed nas ni razmišljal, da med te spadata tudi kava ali Red-Bull, smo vsi ostali tiho. Počasi smo dojeli, da je veliko substanc s takšnim delovanjem del našega vsakdana, a so manj močne oziroma manj nevarne kot tiste, ki bi jih lahko jemali v obliki raznovrstnih farmacevtskih oblik. Znano je, da so te substance stalno prisotne v življenju menedžerjev,

49

DOGAJALO SE JE

Nato so dobili skodelico kave in po dvajsetih minutah se je preizkus, tokrat seveda z novimi besedami, ponovil. Pričakovali smo, da si bodo po skodelici kave študenti laže zapomnili več besed, a žal nam tega ni uspelo potrditi, čeprav je to že znanstveno dokazano, da sicer drži. Naredili smo sklep, da poleg tega, da so bile doze kave in kofeina v skodelicah zagotovo prenizke, smo drugi preizkus ponovili prehitro in zato

ni bilo želenega učinka. Ampak s predstavljenimi podatki in študijami s strani predavateljev verjetno vsi prisotni tistega dne na tem predavanju verjamemo v moč nootropikov in kaj dobrega oziroma slabega nam ti lahko prinesejo. Še enkrat se je pokazalo, kako odlično in poučno se je udeležiti dodatnih predavanj naše fakultete.

Projekt Farmakrog Špela Marzidovšek

V Društvu študentov farmacije Slovenije in Študentski sekciji Slovenskega farmacevtskega društva smo se po vzoru študentov iz tujine v času pandemije COVID-19 odločili, da priskočimo na pomoč preobremenjenim farmacevtom v lekarnah, nadalje pa tudi vsem pacientom, starostnikom in ostalim ogroženim skupinam, ki jim odhod v lekarno v tem kriznem času predstavlja nepotrebno tveganje.

Oblikovali smo idejo o dostavi zdravil do avtomobila, s čimer bi zmanjšali dolge vrste pred lekarnami in razbremenili zaposlene, o dostavi zdravil na dom in pa o prostovoljni pomoči v samih lekarnah. Naša pobuda je bila zelo pozitivno sprejeta s strani Fakultete za farmacijo, ki nam je ponudila vso potrebno podporo in tudi sama izoblikovala delovno skupino, ki se je povezala z lekarnami glede povpraševanja za delo znotraj lekarne, mi pa smo prevzeli predvsem del o dostavi zdravil. Iskanja prostovoljcev smo se lotili

50

prek spletnega obrazca, ki smo ga posredovali vsem študentom naše fakultete, in že v nekaj minutah smo lahko bili priča ogromni nesebičnosti naših študentov, saj so se odzivi vrstili eden za drugim, tako da smo imeli v roku nekaj dni že več kot 100 prostovoljcev. Sam projekt je bil lepo sprejet tudi s strani lekarn, nekatere izmed njih so se namreč že same povezale s študenti iz njihove okolice, pomirilo pa nas je tudi dejstvo, da veliko izmed njih sploh ni potrebovalo dodatnega para rok, saj so se tudi ljudje začeli bolj držati smernic.

Ker smo želeli, da pobuda ostane in da skupaj še vedno naredimo nekaj dobrega, smo zbrali kontakte lokalnih civilnih zaščit, humanitarnih društev in rdečih križev, ki smo jih nato posredovali vsem, ki so pokazali zanimanje za pomoč, saj so bile tudi zgoraj omenjene skupine v tem času obremenjene in vesele vsakega prostovoljca.

DOGAJALO SE JE

Jaz sem se v času epidemije tako povezala z Rdečim križem Murska Sobota, ki skrbi za ustrezno preskrbo pomoči potrebnih ljudi na območju Pomurja, in jim pomagala pri razvozu paketov hrane do ogroženih posameznikov. Pri opravljanju dostav smo skrbeli za čim manjšo možnost prenosa virusa, in sicer sem pri delu skrbela, da ni prišlo do medosebnega stika, celoten čas dostave pa sem uporabljala tako masko kot rokavice in si pogosto razkuževala roke.

Sam postopek je bil kratek in nezahteven, ker takšna

društva vedno potrebujejo pridne prostovoljce, pa vas želim na tej točki tudi spodbuditi, da se pridružite lokalnim organizacijam in pomagate pri olajševanju težkih okoliščin.

Za konec se želim še enkrat zahvaliti vsem študentom, zaposlenim na fakulteti in ostalim posameznikom, ki so s svojim delom in pomočjo prispevali k temu, da smo farmacevti tudi v tem težkem času pokazali, da znamo stopiti skupaj.

TWINNET Twinnet je program mobilnosti, v katerem sodelujejo društva, ki so člani EPSA. Običajno gre za dve manjši skupini študentov iz različnih držav, ki se izmenjujejo in obiskujejo ter s tem spodbujajo medkulturno zavedanje, načrtovanje in upravljanje projektov ter

izmenjavo znanja in izkušenj. Tokrat se je slovenska ekipa povezala s turškim društvom IUPSA-int in sklenila kulturne mostove med farmacevtskimi študenti in državama.

TWINNET – Slovenija Lamia Naneh

Neučakani in polni pričakovanja smo čakali na svoje farmacevtske kolege iz Turčije, ko so se z letališča zapeljali proti restavraciji Fresco v centru naše prestolnice. Deveterico Turkov smo toplo pričakali in jim izrekli dobrodošlico v zameno za nič manj iskren in topel pozdrav. Med večerjo smo se takoj povezali in kazalo je, da se obema ekipama obetajo izjemno zanimiv teden dni in sveže stkane prijateljske vezi.

Kar je popolnoma neobičajno za ponedeljkova jutra, smo se vsi zbudili naspani, pričakujoč to, kar nam bo prineslo mrzlo pomladno sonce. Po uvodnem predavanju prodekanje za mednarodne zadeve Mojce Lunder so naši vrstniki dobili občutek o slovenskem študiju farmacije in marsikatera dejstva so jih pustila v začudenju. Za tem nas je Ana pričakala na treningu mehkih veščin, ki sta mu sledila kosilo v Skritem kotu in plutje z ladjico prek Ljubljanice, ki jim je razkazala lepote, s katerimi se lahko pohvali zelena prestolnica. Z nebotičnika so si prav tako ogledali Ljubljano v vseh njenih razsežnostih ter kljub oblačnemu in mrzlemu vremenu občutili toploto in

gostoljubje majhnega mesta. Po dolgem dnevu je sledila večerja pri slovenskih »twinih«, od koder smo se, po krajšem počitku, odpravili v Rožno Dolino. Tu sta se kulturi ob spremljavi tako turške kot slovenske glasbe še bolj povezali. Prvi dan se je zaključil v poznih urah, drugega pa ni pustil nič manj obetavnega.

51

DOGAJALO SE JE

Zjutraj nas je s predavanjem pričakal prof. dr.

Samo Kreft. Malce nenaspani, a vendar pozorni na profesorjeve besede smo bili navzoči pri spoznavanju kanabinoidov. Po kosilu v Marjetici smo odhiteli do podjetja Lek, kjer so nas zaposleni seznanili s sistemom delovanja farmacevtskega podjetja in predstavili nekaj posameznikov, ki so pripomogli k razvoju in širjenju podjetja. Do besede je prišel tudi vodja načrtovanja materialov in zalog Yusuf Göksel, ki se je iz Turčije podal v svet in pristal v Sloveniji, kjer se je ustalil in zgradil kariero. Na turških študentih so njegova ambicioznost in številni uspehi pustili poseben vtis. Po večerji na domovih slovenskih študentov smo se v mešanih ekipah pomerili v igranju biljarda v Biljardni hiši.

Tretje jutro smo se podali na pot do slovenske obale, kjer so nas pričakali toplo sonce, prijetno vzdušje in razgled na Jadransko morje. Tudi slovenski krofi tokrat niso manjkali in so pripomogli k že tako sladkemu priokusu spoznavanja slovenske kulture.

Po marsikateri posneti fotografiji in kosilu smo se odpravili do bližnjega nakupovalnega središča ter prepustili »twinom« nekaj prostega časa za nakupovanje. Po večerji v domovih je sledilo druženje v Top Sixu z razgledom na ljubljanski grad.

V četrtek smo se, kot se za farmacevte spodobi, znašli v domačnosti kemijskih laboratorijev, kjer smo izdelovali balzame za ustnice. Bogati za izkušnjo več in po krajšem počitku smo si ogledali ljubljanski UKC. Po kosilu smo se udeležili profesionalnega večera o akademskem dopingu pod vodstvom doc. dr. Lovra Žiberne in izr. prof. dr. Žige Jakopina, ki sta nam približala pogost, a nekoliko prikrit vsakodnevni pojav dopinga. V restavraciji Walter smo svojim

turškim kolegom predstavili balkanske jedi in jih nato pospremili do domov.

Predzadnje jutro Twinnet izmenjave se je po nekaj preglavicah obrnilo na pozitivno in izteklo tako, kot je bilo v načrtu. Odpravili smo se na Bled in Turkom predstavili majhno mestece z znanim jezerom in otočkom s cerkvijo, ki jih je skupaj s sončnim in nekoliko vetrovnim vremenom navdušilo za fotografiranje novonastalih spominov. Po kosilu in popoldanskem počitku smo se zbrali pri članici slovenske ekipe, kjer smo jih na slovenskem večeru pogostili s tradicionalnimi slovenskimi jedmi. Noč se je zaključila po druženju v Rožni Dolini in klubu Cirkus, kjer ni manjkalo dobre glasbe, plesa in pijače, kar je za marsikoga pomenilo neprespano noč.

Zadnje jutro se je začelo z obiskom ljubljanskega gradu in še enim veličastnim razgledom mesta, ki se je poslavljalo od turške deveterice. Po kosilu in obisku nakupovalnega središča so se naši novi prijatelji, opremljeni s kovčki, novimi izkušnjami in v spremstvu slovenskih kolegov, odpravili na letališče. Zaspano pozno popoldne je skupaj z zahajajočim soncem opravilo delo težkega slovesa od naših kolegov, skupaj z nostalgičnimi trenutki in fotografijami, ki pričajo o nepozabnih spominih tega tedna.

52

DOGAJALO SE JE

TWINNET – Istanbul Luka Podboršek

Po uspešno zaključenem prvem delu Twinneta, kjer smo gostili naše turške kolege, je napočil čas, da se odpravimo v Turčijo, v Istanbul, na drugi del naše izmenjave. V torek zgodaj zjutraj smo se zbrali na ljubljanskem letališču Jožeta Pučnika. Zapustili smo oblačno Ljubljano in čez dobri dve uri nas je v Istanbulu pričakalo sonce. Letališče Istanbul New Airport je tako ogromno, da smo potrebovali skoraj eno uro, da smo zapustili letalo, opravili kontrolo potnih listov in pobrali naše kovčke. Ob izhodu nas je na letališču pričakal Reza, turški koordinator za Twinnet izmenjavo. Skupaj smo se z avtobusom odpeljali do najznamenitejšega trga v Istanbulu, imenovanega Taksim Square. Tam so nas pričakali naši prijatelji, ki so nam izrekli dobrodošlico. Nato smo se z našimi gostitelji odpravili do doma, kjer smo odložili prtljago in si odpočili od naporne poti. Po počitku smo se skupaj odpravili na večerjo, kjer smo skupaj obujali spomine iz prvega dela izmenjave in uživali v turških specialitetah. Postregli so nam »köfte«, vrsto mesa na žaru, ki je po okusu zelo podobna čevapčičem.

Prvi dan našega druženja smo zaključili še z zabavo v pubu, kjer smo plesali v ritmih turške in balkanske glasbe.

Prvi dan smo začeli s predstavitvijo fakultete za farmacijo v Istanbulu. Prijazna profesorica nam je pokazala predavalnice, laboratorije in dekanat, kjer so nas pogostili s tradicionalnimi turškimi napitki, čajem in kavo. Turki so zelo gostoljubni, njihova navada je, da ob vsakem srečanju gostom postrežejo skodelico čaja. Zraven pa dodajo še lokum, želatino, sestavljeno iz škroba in sladkorja z dodatkom oreščkov. Po pogovoru so nas turški študenti odpeljali na ogled farmacevtskega muzeja, ki ga imajo na fakulteti.

Nato sta sledila ogled študentskega kampusa in kosilo v eni izmed bližnjih restavracij. Popoldanski del našega programa se je odvijal na fakulteti, kjer smo imeli zanimivo delavnico o maku. Po strokovnem delu je sledilo še malce zabave, kjer so nam študenti pripravili zanimivo igro. Razdelili so nas v skupine in vsaka skupina je morala predstaviti svoje zdravilo.

Zvečer smo imeli »Turkish Night«, ki je bil namenjen

druženju in spoznavanju novih prijateljstev, saj so nas prišli obiskat še drugi študenti iz njihovega farmacevtskega društva. Skupaj smo imeli karaoke, plesali in poskusili njihove tradicionalne jedi. Zelo mi je bila všeč jed, ki je imela testo, zgoraj pa je bil raztopljen sir. Malo manj pa so mi bile všeč školjke klapavice, polnjene z rižem.

Zjutraj je sledil izobraževalni del. Odšli smo do katedre za farmacevtsko tehnologijo, kjer smo v laboratorijih izdelali steklene ampule in naproksen gel. Po obisku laboratorija smo odšli na znamenito pokrito tržnico, imenovano Grand Bazaar. To je ena izmed najstarejših in največjih pokritih tržnic na svetu.

Tam lahko najdemo vse od oblačil, preprog, zaves, starega pohištva, zlata do znamenitih turških slaščic.

Nato smo imeli nekaj prostega časa za nakupe na tržnici, kjer smo s prodajalci barantali za čim nižjo končno ceno. Po koncu nakupovanja smo imeli na fakulteti zanimiv družabni program, ki sta ga za nas pripravila Kristjan in njihova predsednica društva Zahra. Imeli smo trening mehkih veščin in tako imenovani »teambuilding«. V skupinah smo si izmislili

53

DOGAJALO SE JE

nenavadno zgodbo in jo potem predstavili ostalim.

Dan smo zaključili z večerjo pri naših gostiteljih, potem pa smo se odpravili še na večerno druženje v bližnji pub, kjer smo plesali in poslušali živo glasbo.

Naslednje jutro smo se zbrali pred fakulteto in se odpravili na izlet. Z avtobusom smo se peljali na ogled farmacevtskega podjetja Santa Farma. Nato je sledila predstavitev podjetja. Pokazali so nam njihove prostore, pisarne, predavalnice, laboratorije in skladišča. Za konec je sledil še najzanimivejši del – ogled njihove proizvodnje. Zaščitili so nas s posebnimi kombinezoni, rokavicami in nam namestili zaščito na čevlje. V praksi so nam pokazali, kako proizvajajo razne farmacevtske oblike, kreme, razpršila, gele in tablete. Nato smo se odpravili nazaj v Istanbul, kjer smo obiskali znamenito slaščičarno. Posladkali smo se z odlično turško baklavo in kavo. Njihova baklava s pistacijami je naravnost božanska. Preostanek dneva je bil namenjen prostemu času, obiskali smo bližnji nakupovalni center in se odpravili po nakupih.

Naslednji dan smo si ogledali dve najbolj znani mošeji v Istanbulu, Hagio Sofijo in Modro mošejo.

Kot zanimivost lahko povem, da je bila Hagia Sofija prvotno cerkev, po padcu Carigrada pa jo je sultan Mehmed II. spremenil v mošejo. Danes je preurejena kot muzej. Po ogledu smo odšli na kosilo in se nato sprehodili po mestnih ulicah Istanbula. Proti večeru smo odšli na skupno druženje v hotel, kjer smo se pomerili v igranju Playstationa, namiznega nogometa in pikada. Za večerjo smo poskusili pravi turški kebab, zraven pa smo pili »ayran«, ki je njihov tradicionalni jogurt. Turški kebab je neprimerljivo boljši od »slovenskega«, kar se tiče jogurta, pa imamo v Sloveniji boljšega, saj je »ayran« zame preslan in preveč redek.

Predzadnji dan smo se odpravili v Beşiktaş, znameniti del Istanbula, ki leži ob Bosporju. Tam so nas postregli s tradicionalnim turškim zajtrkom. Njihov zajtrk je zelo bogat, poskusili smo burek, »sudžuk« (pekočo govejo klobaso), umešana jajca z zelenjavo, kajmak, olive in različne namaze. Po zajtrku smo odšli na mestni trg, kjer smo imeli javno kampanjo zdravja. Ravno na ta dan je bil svetovni dan žena, zato smo mimoidočim ženskam delili rože in jih ozaveščali o zdravju. Po končani kampanji je sledil ogled znamenite bosporske

54

ožine z ladjico. Pod Bosporskim mostom, ki povezuje evropski in azijski del Turčije, si moraš nekaj zaželeti in želja naj bi se ti nato izpolnila. Vsak izmed nas si je zaželel posebno željo. Za zadnji večer so nam turški študenti pripravili nepozabno zabavo, družili smo se in plesali do zgodnih jutranjih ur.

Zadnji dan smo izkoristili za dolg jutranji spanec, se spakirali, v centru kupili še zadnje spominke in se ponovno odpravili na mestni trg Taksim, kjer smo se od naših prijateljev dokončno poslovili. Zahvalili smo se jim za čudovit teden, ki smo ga preživeli skupaj, in si obljubili, da se bomo nekoč spet srečali. Vkrcali smo se na avtobus do letališča in z letalom poleteli nazaj v Ljubljano. Na poti nazaj se nam je pripetil še manjši zaplet. Ko smo se usedli na letalo, smo ugotovili, da treh naših deklet ni na letalu. Poklicali smo jih po telefonu in povedale so nam, da so se izgubile na letališču. Naša tri dekleta so si pod mostom zaželela, da ostanejo v Turčiji, in želja se jim je uresničila. K sreči se je na koncu vse dobro končalo. Dekleta so še eno noč preživela v Istanbulu in se zjutraj odpravila na letališče, od koder so poletela nazaj v Slovenijo.

Twinnet izmenjava s Turčijo mi bo ostala v najlepšem spominu, saj sem spoznal veliko novih prijateljev, s katerimi smo skupaj preživeli nepozabne trenutke. To izkušnjo priporočam vsakemu študentu.

Velika zahvala Sanji, koordinatorici letošnjega Twinneta, ki je odlično organizirala in izpeljala ta projekt.

DOGAJALO SE JE

InterAKCIJA #CoronaEdition Maja Badinovac

Letošnje javne kampanje so videti drugače kot katerokoli drugo leto. Razmere s COVID-19 so nas zaklenile v naše domove in onemogočile, da ozaveščanja ljudi izvajamo v živo. Edini način, kako lahko v teh časih izvedemo kampanjo in dosežemo čim več ljudi, je prek interneta, natančneje prek družbenih medijev – Instagrama in Facebooka.

Pred začetkom pandemije smo načrtovali izvedbo velike kampanje, imenovane InterAKCIJA, s katero bi ozaveščali o možnih interakcijah med alkoholom/ hrano in drogami v srednjih šolah in na družbenih medijih. Vendar zaradi trenutnih razmer to ni bilo mogoče. Trenutno najaktualnejša tema je vsekakor COVID-19. Tako smo se odločili, da začnemo na Instagramu in Facebooku pisati preverjene, zanimive in kakovostne objave na to temo.

Projekt InterAKCIJA smo prestrukturirali in preimenovali v InterAKCIJA #CoronaEdition. Pri tem projektu sodelujemo z Mednarodnim forumom znanstvenoraziskovalnih farmacevtskih družb (GIZ).

Naš glavni cilj je odpraviti mite, širiti zanesljive in preverjene informacije o SARS-COV-2 in COVID-19 ter

širiti zavest o pomenu preprečevanja in pomembnosti varnostnih ukrepov, ki jih je sprejela vlada.

Vsak dan na Instagramu (interakcija_coronaedition) in Facebooku (Projekt Interakcija) objavimo novo kratko in jedrnato objavo. Teme so povezane s farmacevtsko stroko – protivirusna zdravila, cepiva, samozdravljenje, NSAID, vitamin C, vitamin D itd. »Story« objave na Instagramu in Facebooku pa uporabljamo za vsakodnevne nove informacije o številu testiranih in okuženih v Sloveniji.

Skupino, ki vodi ta projekt, sestavlja deset članov ŠSSFD (študenti Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani) – nekateri so odgovorni za grafično oblikovanje, nekateri za pisanje člankov in nekateri za objavljanje na družbenih medijih. Pri delu nam pomaga in nas podpira profesor dr. Borut Šturkelj, mag. farm., ki preveri vsako objavo, preden jo objavimo.

Ne želimo širiti strahu, temveč javnosti deliti znanje in zanimive informacije na jedrnat in razumljiv način.

Medštudijski kongres: (R)EVOLUCIJA BAKTERIJ Nika Gornik

Prvo marčevsko soboto je na medicinski fakulteti potekal prvi medštudijski kongres z naslovom (R) evolucija bakterij. Gre za čisto nov projekt študentov farmacije, medicine in mikrobiologije; tematika je bila predstavljena izredno interdisciplinarno in tako smo udeleženci dobili vpogled s treh različnih strokovnih plati.

raba antibiotikov, kamor prištevamo nepotrebno predpisovanje antibiotikov za virusne okužbe, prenizke odmerke antibiotikov, uporabo preširoko

Rdeča nit kongresa je bila protimikrobna odpornost oziroma AMR (antimicrobial resistence). AMR postaja resen problem, saj do sedaj znane bakterije postajajo vse bolj odporne na antibiotike, posledica tega pa je njihova zmanjšana učinkovitost. Eden izmed glavnih krivcev za to je prekomerna in nepravilna

55

DOGAJALO SE JE

spektralnega antibiotika in predolgo ali prekratko trajanje terapije.

Zavedati se moramo, da je smrtnost zaradi bakterijskih okužb velika in se bo samo še povečevala, če bodo antibiotiki še naprej izgubljali svojo moč. Pomembno je, da antibiotike uporabljamo preudarno, kar sta poudarili prvi dve predavateljici: dr. Kristina Nadrah, dr. med., mag. farm., in doc. dr. Mateja Pirš, dr. med.

Opozorili sta tudi, da moramo poleg racionalne rabe antibiotikov upoštevati pravilno bolnišnično higieno, s katero preprečimo širjenje odpornih sevov med bolniki.

Naslednja predavateljica je bila doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin, ki je govorila o načinu širjenja odpornosti na antibiotike med bakterijami. Zanimivo dejstvo je, da si bakterije na nek način med seboj »podajajo« gene za rezistenco, glavni kraj njihovega tako imenovanega »zbirališča« pa naj bi bile prav odpadne vode oziroma filtri v čistilnih napravah.

Predstavila je tudi, kakšno je stanje tudi drugje po Evropi, pri čemer je bilo razvidno, da v Sloveniji ta problem ni tako velik, vendar nam nevarnost predstavljajo naše sosednje države – Italija in države bivše Jugoslavije imajo po podatkih največje probleme z rezistenco.

Po njenem izredno zanimivem predavanju je bil na urniku odmor, kjer so se organizatorji res potrudili, saj so mizice pred predavalnico opremili z različnimi prigrizki, hodnik pa je zadišal po sveže kuhani kavi.

Po odmoru sta sledila dva nam dobro poznana predavatelja z naše fakultete: prof. dr. Mitja Kos, mag. farm., ki je govoril o ekonomskih izzivih rezistence bakterij, in prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., ki se je dotaknil uporabe rekombinantnih probiotikov kot bioalternativnega načina protimikrobnega zdravljenja.

Profesor dr. Kos nam je prestavil finančno plat uporabe antibiotikov in problem pojavnosti rezistence, ki posredno povzroča velike denarne izgube na letni ravni. Prav tako smo govorili tudi o strošku razvoja novih antibiotikov, ki je dolgotrajen in finančno zahteven proces.

Profesor dr. Štrukelj pa je predaval o bioalternativnem protimikrobnem zdravljenju z uporabo

56

rekombinantnih probiotikov. Ti so razviti tako, da na svojo površino vežejo bakterijske toksine ali pa sodelujejo pri inaktivaciji delovanja patogenih bakterij in tako preprečujejo njihovo kolonizacijo.

Po njegovem predavanju smo bili že dokaj lačni, zato je sledil odmor za kosilo in kratek sprehod po sončni Ljubljani. Po kosilu smo prisluhnili še zadnjemu predavatelju dr. Frenku Smrekarju, ustanovitelju podjetja JAFRAL. To podjetje se ukvarja z raziskavami, razvojem in produkcijo različnih biomolekul, vključno z bakteriofagi. Predstavil nam je njihove ideje in potek dela. So majhno, ampak svetovno razširjeno podjetje, saj se njihovi izdelki uporabljajo v kliničnih testiranjih v ZDA in Avstraliji.

Med kongresom je bila vzpostavljena povezava z aplikacijo Slido, kjer smo udeleženci kar prek svojega pametnega telefona zastavljali vprašanja trenutnemu predavatelju. Ker je bilo vprašanj veliko, časa pa relativno malo, smo o večini vprašanj razpravljali na koncu kongresa ob okrogli mizi, kjer so nanje odgovarjali vsi predavatelji skupaj – vsak s svojega področja.

Domov smo odšli zadovoljni, z veliko novimi informacijami s področja antibiotikov. Vse pohvale predavateljem, da so si vzeli čas na sončno soboto in nam bili pripravljeni predavati. Posebne zahvale pa gredo tudi organizatorjem dogodka, ki so se res potrudili in organizirali dogodek »kot se šika«. Takšen kongres je bil letos organiziran prvič in glede na množičen odziv (beri: nabito polna velika predavalnica na medicinski fakulteti) verjamem, da bo postal stalnica med dogodki društev študentov farmacije, medicine in mikrobiologije, saj interdisciplinarna obravnava problemov vodi v boljše in hitrejše rešitve.

NOVIČKE

Novičke Test nove genske terapije pri barvno slepih bolnikih Ljudje, rojeni s popolno barvno slepoto, ne ločijo barv, poleg tega pa imajo moten vid in so njihove oči zelo občutljive na svetlobo. Do tega pride zaradi odsotnosti določenega ionskega kanalčka v paličicah njihovih očes. Pri vsaj tretjini bolnikov napaka leži na genu CNGA3. Specialist oftalmologije so tako poskušali izboljšati vid obolelih z injiciranjem gena CNGA3 z adenovirusnim vektorjem v mrežnico devetih odraslih pacientov. Neaktiven okvarjen gen je pri tem ostal na svojem mestu, dodali pa so mu aktiven gen, ki se ni vgradil v genom in ni sodeloval v procesih z drugimi geni.

Kljub temu je bil dosegljiv sistemom, ki nadzorujejo izražanje genov, in se je odzival na faktorje, ki so ga usmerjali k sintezi potrebnega ionskega kanalčka.

Po končani študiji pri bolnikih niso zaznali nikakršnih stranskih učinkov ali trajnih sprememb na mrežnici in s tem dokazali glavni cilj študije – da je ta metoda zdravljenja varna. Metoda je bila uspešna tudi s strani učinka, saj sta se pri zdravljenih

izboljšala fokus in opažanje kontrasta ter barv.

Izvedena študija predstavlja pomemben korak k zdravljenju tako barvne slepote in tudi ostalih bolezni mrežnice. Zaradi varnostnih razlogov so jo izvajali na odraslih, v prihodnosti pa jo nameravajo izvesti tudi na mlajših osebah. Stopnja prilagajanja možganov in mrežnice na nove signale barv je pri teh manjša, kar je pomembno, saj bi to lahko kazalo na večjo uspešnost zdravljenja.

VIRI – https://medicalxpress.com/news/2020-05-gene-therapy-patients.html – https://medicalxpress.com/news/2016-07-gene-based-agents-treatment-congenital-eye.html – https://jamanetwork.com/journals/jamaophthalmology/fullarticle/2765029?resultClick=1

Kosti Znanstveniki in znanstvenice se bližajo odkritju novega načina zdravljenja nekaterih obsežnejših kostnih defektov in poškodb. Klasična terapija takšnih poškodb bi zahtevala zdravljenje s kostnimi nadomestki in vsadki, medtem ko gre pri novi formulaciji za alginatni hidrogel, ki vsebuje mikrodelce iz heparina, v katere je ujet kostni rastni faktor – protein BMP (»bone morphogenic protein«), ki promovira nastajanje in aktivnost osteoblastov. Nanos hidrogela na poškodovane stegnenice testnih podgan je pokazal, da se je rast kostnega tkiva ustrezno lokalizirala znotraj prostora, kjer bi jo pričakovali pri zdravem organizmu. Starejše formulacije

Luka Stegne

so povzročale nenavadno rast kostnine, pogosto pa tudi vnetje mehkega tkiva ob mestu obnove. Z novo zasnovo je raziskovalni ekipi uspelo ustvariti dostavni sistem za rastni dejavnik, ki omogoča predvidljivejšo kinetiko sproščanja proteina BMP, koncept pa želijo nadgraditi še z zamenjavo heparina za bolj inerten polimer.

VIRI https://advances.sciencemag.org/content/6/1/eaay1240

Ksenoboti Znanstvena ekipa je spremenila namenskost živečih žabjih zarodnih celic in ustvarila živeče robote, imenovane »ksenoboti«. Takšen organizem se lahko premika, popravlja poškodbe, ki bi lahko škodovale njegovi integriteti, po sedmih dneh pa umre in se v popolnosti razgradi. Ne gre za tradicionalnega robota ali kakšno znano vrsto živali, so zapisali, temveč za živeč organizem, ki mu lahko programiramo obnašanje. Z računalniškim dizajnom so oblikovali takšne skupke celic, ki bi bili lahko sposobni opravljanja funkcij, kot je premikanje. Zarodne celice iz žab Xenopus laevis so nato združili v približek modelirani strukturi. Ustvarjeni organizmi so se lahko gibali po okolici, premikali predmete, vgradili pa so jim tudi žepe, kamor bi lahko usidrali manjše elemente, kot so zdravila. Prednost

Anita Golob

Luka Stegne

uporabe živih celic je v tem, da po nekaj dneh umrejo in se tudi na neškodljiv način odstranijo iz telesa, na poškodbe, kot je razrez, pa se odzovejo s ponovno sestavitvijo v približek izhodni zasnovi. Raziskovalci in raziskovalke pravijo, da je to samo korak do ugotovitve, kaj še določa obliko in funkcijo poleg samega genoma ter da bomo nekoč sposobni izdelati funkcionalne anatomske enote tudi pod povsem drugačnimi pogoji sestavljanja.

VIRI https://www.pnas.org/content/early/2020/01/07/1910837117

57

ZELENI KOTIČEK

Kalček na kalček Luka Stegne, Anamarija Tušar

V tokratnem Zelenem kotičku bomo navlažili nekaj vate in kuhinjskega papirja, nanj pa položili odcejena semena leče, ki smo jih čez noč namakali v vodi. Po komaj 24 urah pozornega uravnavanja vlage bodo iz semen pogledali prvi repki novih rastlinic. S preprosto in uporabno kalitvijo te vrste združimo prijetno dopolnitev časa tudi s koristnim kar v obliki mlade rastlinice, ki je okusno in hranilno bogato dopolnilo k prehrani, z nadaljnjo skrbjo pa lahko vzgojimo mnoge plodonosne vrste. Lečine kalčke bomo v preprostem receptu oblikovali v okusne polpete, ki jih lahko – popečene v ponvi ali na žaru – postrežemo s praženim krompirjem ali pa namesto pleskavice v hamburgerju. Ampak najprej nekaj besed o kalčkih.

Kalčki so mlade rastlinice, ki so se razvile iz različnih semen. Kako dolgo jih pustimo kaliti, je odvisno od tega, s katerimi semeni imamo opravka – lahko jih pustimo različno dolgo do različnih razvojnih stopenj oziroma do različne velikosti. Preden se lotimo kalitve, moramo vedeti, da imajo kalčki raznih sort rastlin tudi različen okus. Kalčki gorčice, vrtne kreše in redkvice imajo rahlo pekoč okus, medtem ko imajo kalčki sončničnih semen okus po lešnikih, lečini kalčki pa po orehih. Kalčke lahko vzgojimo iz zelo raznovrstnih semen: pšenice, graha, mungo fižola, grškega sena in celo ajde.

Postopek kalitve traja večinoma nekaj dni. Običajno semena najprej speremo, da odstranimo zemljo in sluzaste snovi, ki se sprostijo iz nekaterih semen, če pridejo v stik z vodo. Semena nato namakamo od ene ure pa tja do nekaj ur, s čimer se dobro napijejo, kar sproži proces kaljenja. Vodo nato odlijemo, vendar moramo tudi med kaljenjem skrbeti, da so semena stalno vlažna. Nekatera semena, kot na primer sojina, lahko kalimo v nekaj centimetrov debeli plasti zemlje, za druga pa je bolje, da jih posejemo le v eni plasti, pri čemer smo pozorni, da

58

se semena med seboj ne dotikajo. Večino semen lahko kalimo brez zemlje, v nekaterih primerih pa gre bolje z zemljo ali pa semena obdamo s filtrirnim papirjem, kar nam olajšata zagotavljanje stalne vlažnosti.

Kalčki so v primerjavi z nakaljenimi semeni mehkejši in okusnejši, večinoma imajo za uživanje bolj zanimivo strukturo, pa tudi njihova hranilna vrednost je pogosto izboljšana. Hranila v kalčkih so pogosto že deloma razgrajena in zato bolj dostopna. Poleg tega se vsebnosti nekaterih antihranil, kot so lektini v stročnicah in fitati v žitih, zmanjšajo, nivo vitaminov pa se pogosto zviša. Nekatere koristne snovi, kot so antioksidanti, pa se tvorijo povsem na novo. Ne nazadnje se zato tudi pivo prideluje iz kaljenega ječmena, imenovanega slad – kvasovke ga namreč lažje uporabijo.

V nekaterih redkih primerih pa moramo biti tudi pozorni, ker lahko rastlina med kaljenjem tvori tudi strupene snovi. Tak primer je ajda, ki v semenih nima praktično nič strupenega fagopirina, med kaljenjem in tudi kasnejšo rastjo pa ga rastlina ustvari in kopiči v vseh svojih delih, razen semenih.

Fagopirin je fototoksična snov, kar pomeni, da se strupeni učinki v obliki kožnih izpuščajev pokažejo,

ZELENI KOTIČEK

če se po zaužitju ajdovih kalčkov izpostavljamo svetlobi. Majhna količina, na primer do 10 ajdovih kalčkov, nam ne bo škodila, še posebej če ne bomo šli na sonce. Druga potencialna nevarnost pri vzgoji

kalčkov je, da se zaradi vlažnosti razvijejo bakterije ali plesni. S primerno higieno in menjavo vode se temu izognemo (povzeto po Lačni Bučki).

LEČINI POLPETI (povzeto po Feasting At Home) Sestavine (za 4 polpete) • 300 g lečinih kalčkov • 175 g kuhanega rjavega riža • 125 g rahlo praženih orehov • 1 žlica miso paste (lahko nadomestimo z več soli) • 1 žlica olivnega olja • 2 žlici gorčice s semeni • 2 žlici česna ali čebule v prahu • ½ žličke soli in popra • kumina, čili v prahu, paprika in sveže začimbe po okusu Postopek Zjutraj zalij 200 g leče z večjo količino vode in namakaj 8 ur na kuhinjskem pultu. Zvečer jih dobro odcedi in razširi po posodi ali kozarcu, ki si ga obložil_a z vlažnim kuhinjskim papirjem ali gazo.

V takšni posodi naj stojijo čez noč, s tem da se na dnu ne sme nabirati voda. Po 24–30 urah začnejo iz semen izraščati prvi repki in lečini kalčki so pripravljeni.

Približno 300 g kalčkov stresi v mešalnik skupaj s skuhanim rižem, praženimi orehi, miso pasto, olivnim oljem, česnom ali čebulo v prahu ter izbranimi začimbami in zmelji do zrnate strukture.

Pretirano sekanje sestavin tvori pasto, ki jo je težje oblikovati v polpet. Soli po okusu.

Na pekač položi kos papirja za peko in ga posuj s sezamom. Maso za polpete razdeli na polpete primerne velikosti in jih zajetno prekrij s sezamom.

Pred peko v ponvi ali na žaru jih za 15 minut postavi v hladilnik, da se strdijo. Popeci 4–5 minut na vsaki strani in sestavi v hamburger po svoji zasnovi.

VIRI 1. https://www.feastingathome.com/grillable-vegan-sprouted-lentil-burgers/ 2. https://thestingyvegan.com/how-to-sprout-lentils/ 3. https://lacna-bucka.com/post/pomlad-je-skoraj-tukaj/

Dober tek!

59

ALI VEŠ?!

ALI VEŠ?!

Vsak dan je čudovita priložnost, da izvemo nekaj novega, zato se je Študentski svet Fakultete za farmacijo (ŠS FFA) odločil, da vas skozi novo rubriko ozavesti o vaših pravicah in zanimivih dejstvih, ki so za večino študentov manj poznana in pogosto spregledana. Rubriko pa smo poimenovali preprosto ALI VEŠ?!

Damijana Roškarič

Ali veš, da: ✔Lahko kot študent UL opravljaš zunanje izbirne predmete na katerikoli članici UL, v teoriji recimo tudi na Fakulteti za pomorstvo in promet v Portorožu?

Seveda moraš dobiti soglasje svoje in zunanje fakultete, potrebuješ pa tudi ujemanje ECTS točk. Več si lahko prebereš na spletni strani UL – ZUNANJI IZBIRNI PREDMETI (https://www.uni-lj.si/studij/zip).

✔Lahko namesto športne vzgoje obiskuješ vodene vadbe, ki so organizirane v UŠD Rožna dolina in na ta način zbereš dovolj ur za obvezno športno vzgojo?

Vse, kar potrebuješ, je podpis vodje vadbe, ki potrdi, da si se vadbe res udeležil, in predhodno prijavo na vadbo prek spletne strani Centra za obštudijske dejavnosti (prijava na vadbo se odpre na dan izvedbe ob 6.00 zjutraj, štejejo pa hitri prstki). Več o ponudbi vodenih vadb si lahko prebereš na spletni strani UL – OBŠTUDIJSKE DEJAVNOSTI – DNEVNA REKREACIJA (https://www.uni-lj.si/obstudijske_dejavnosti/sport/ sezonski_sportno_rekreativni_programi/)

So seje ŠS FFA javne? ✔

To pomeni, da se jih lahko kadarkoli udeležiš in sodeluješ v razpravi. O terminih sej ŠS FFA se lahko pozanimaš pri svojem predstavniku ali pa piši na svet.ffa@gmail.com.

Je tvoj VIS-račun (npr. ab1234@student.uni-lj.si) tudi e-poštni naslov za Gmail? ✔

Lahko ga uporabljaš kot študijski mail in na ta račun dobiš tudi dodatnih 15 GB prostora, kar vedno pride prav.

Se lahko vsak dan udeležiš brezplačnega fitnesa ali vodenih vadb in raznih ekipnih športov v UŠD Rožna dolina?

Vsak dan se ob 6.00 zjutraj na spletni strani Centra za obštudijsko dejavnost odprejo prijave za različne športne aktivnosti (odbojka, nogomet, fitnes, aerobika, tek itd.). Vse, kar moraš storiti, je, da se pravočasno prijaviš na želeno športno aktivnost, saj je število mest za posamezno športno aktivnost omejeno. S seboj moraš imeti samo potrdilo o vpisu ali pa študentsko izkaznico in veliko dobre volje.

✔Ima ŠS FFA svoj Instagram profil, na katerem pogosto deli pomembne informacije? Še ne slediš Instagram profilu studentskisvetffa? Kaj še čakaš?! Trenutno najdeš na profilu predstavitve vseh članov ŠS FFA.

Ima vsak študent UL »filesender«, s katerim lahko pošiljaš komurkoli datoteke do 100 GB? ✔

Do storitve lahko dostopaš na tej povezavi: https://filesender.arnes.si/. Prijaviš se s svojim VIS računom.

Če te posamezna točka posebej zanima, lahko vzpostaviš stik s predstavnikom svojega letnika ali pišeš kar na svet.ffa@gmail.com za dodatne informacije.

60

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

Farmacevtikalizacija Marko Miočić

Kakšen je odnos med pojmi težava, bolezen in zdravilo? Zdravorazumsko je razmišljati, da ima najprej človek neko težavo, ki jo medicinska stroka prouči in opredeli za bolezensko stanje; in če ima to srečo, se jo nauči odpraviti oziroma pozdraviti – z zdravili ali kako drugače. Ker pa so v tej verigi udeleženi trije členi – pacient – potrošnik, medicina in farmacija –, ki imajo različne interese, lahko pride do medsebojnega vplivanja. Zato je smiselno vsak člen obravnavati posebej in celostno.

Naj uvedemo koncept medikalizacije. Preprosto opisano, gre za družbeni proces, v katerem je nek fenomen pretvorjen v zdravstveno težavo oziroma bolezen, za katero je implicirano, da zahteva medicinsko intervencijo (naj bo to v obliki farmakološkega ali nefarmakološkega zdravljenja, kirurškega posega, spremembe življenjskega sloga ipd.) ali pa postane predmet medicinskoznanstvenega proučevanja1. Pri tem ne gre za nikakršno teorijo zarote; medikalizacija je pač del zgodovine vsakega stanja, ki je danes predmet obravnave medicine. Drži pa, da procesu za nekatere današnje bolezni lahko določimo približen čas poteka (npr. medikalizacija nekaterih duševnih motenj v devetnajstem stoletju, ki so bile prej predmet alienistov2, ali pa medikalizacija rojstva, ki ni od nekdaj potekalo v bolnišničnem okolju), spet drugi so v nekem širšem smislu »vselej že« medikalizirani (npr. nekatere prebavne težave ali pa zlom nadlaktnice). Pojmu medikalizacija sta sorodna pojma patologizacija (proces, v katerem nekaj postane patološko, torej bolezensko) in biomoč (pojem Michela Foucaulta, ki označuje način, kako oblast nadzira in disciplinira prebivalstvo s predpisovanjem normalnega, ki mu hitro sledi

1 Maturo, 2012: 123.

2 Naziv, ki so ga nosili delavci, ki so se ukvarjali z duševno bolnimi (alieniranimi od družbe) – danes bi bili to psihiatri

zavračanje nenormalno-bolezenskega)3.

Korak dlje stopimo s pojmom farmacevtikalizacija4.

Analogno gre za družbeni proces, v katerem nek fenomen postane priložnost za farmacevtsko intervencijo. Med seboj sta pojma farmacevtikalizacija in medikalizacija tesno prepletena, loči pa ju trdna vsebinska, pogosto tudi realna razlika, na primer uporaba farmacevtskih učinkovin (denimo nootropikov5) za spremembo oziroma izboljšanje življenja zdravih ljudi, ali pa preprosto medicinski poseg brez uporabe zdravil – na primer celiakija, pri kateri je edini učinkovit poseg sprememba življenjskega sloga, namreč uživanje živil brez glutena.

Ta heterogeni in dinamični družbeno-strokovni proces, imenovan farmacevtikalizacija, poteka v okviru mreže farmacevtskih ustanov, organizacij, podjetij, udeleženih ljudi in izdelkov, pa tudi v polju znanosti, ki omogoča razvoj in uporabo novih zdravil.

Spomnimo se zniževanja tveganja za srčno-žilna obolenja s statini – poleg samega predpisovanja in jemanja zdravil so zraven tudi klinična preizkušanja (farmakovigilanca6 namreč poteka po sprostitvi na trg, v okviru četrte faze kliničnega preizkušanja), ozaveščanje v okviru javnega zdravja, obnavljanje dovoljenja za promet, merjenje holesterola v bolnišnicah in zdravstvenih domovih itd.

3 Koncept biomoči (fr. biopouvoir) je Foucault prvič opisal v prvem delu knjige Zgodovina seksualnosti (1976). Pojma »oblast« tu ne gre razumeti na primer kot fizičnega »tega in tega« predsednika države, temveč kot lokus v družbeni strukturi, ki jo zasede »ta in ta« predsednik oziroma stranka itd. in zastopa njegove interese.

4 Izraz izvira iz angleščine, kjer izraz pharmaceutical pomeni »farmacevtski izdelek« ali »farmacevtska oblika«.

5 Učinkovine, ki izboljšujejo kognitivne funkcije – na primer spomin, koncentracija ali ustvarjalnost.

6 Zbiranje podatkov o stranskih učinkih farmacevtskih izdelkov na trgu. (»Pred uporabo natančno preberite navodilo. O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.«)

61

KOLUMNA

Med dejavniki, ki so spodbudili farmacevtikalizacijo, so ekonomska politika farmacevtske industrije, deregulativna državna politika (na Zahodu zlasti od sedemdesetih let dalje) in potrošništvo7.

Velika farmacevtska podjetja so v neoliberalnem8 kapitalizmu za zagotavljanje konstantnega profita prisiljena v inovacijo – če bi zgolj proizvajala ista zdravila za iste bolezni, ne bi bila več konkurenčna.

Svoj teritorij ozdravljivih stanj in bolezni mora zato širiti navzven, na vedno nove dele človekovega telesa, ki še niso bili zdravljeni. Tu zopet poudarjam, da ne opisujem neke zarote big pharma9, katere direktorji v sejnih sobah »tuhtajo in izumljajo nove bolezni, da prebivalcem – ovčkam lahko prodajo nova zdravila«, če seveda posamezne izpade nemoralnih dejanj pustimo ob strani. Gre pač za vpetost podjetij, ki prodajajo zdravila za bolezni, v tržno ekonomijo.

Prodaja poteka ob oglaševanju izdelkov, v primeru indiferentne državne (ne)regulacije pa je ta lahko včasih izpeljana ad absurdum do »trženja bolezni, ne samo zdravil« 10, čemur se pacient – potrošnik v skrbi za lastno zdravje težko upre. Pri tem je zakonodaja glede zdravil sicer strožja kot glede prehranskih dopolnil, pri katerih je razmah sejanja strahu pred pomanjkanjem nekaterih snovi še večji. Ima pa zato trženje zdravil-za-bolezni določeno mero garantirane subtilnosti, ker je del znanstvenega diskurza. Dokazane imajo varnost, kakovost in učinkovitost, njihova smotrnost pa je kar samorazvidna – če obstaja problem, zakaj ga ne bi pozdravili?

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

izjema). Obstajajo tudi rastoče tendence po demedikalizaciji oziroma depatologizaciji mnogih drugih »zdravstvenih« anatomskih in psihičnih nepovprečnosti, kot sta interspolnost in transspolnost. Sami defarmacevtikalizaciji pa v resnici še nismo bili priča; razen če se je izkazalo, da samo zdravljenje povzroča škodo (kot na primer »zdravljenje« motenj avtističnega spektra z antidepresivi ali antipsihotiki). Zdravila predstavljajo rešitev nekega zdravstvenega problema. Logično je torej, da se zdravljenje z zdravili preneha šele takrat, ko »ni več ničesar za zdraviti«, da torej defarmacevtikalizacija sledi demedikalizaciji. 11 V skladu s temi ugotovitvami nekateri znanstveniki opozarjajo na prekomerno farmacevtikalizacijo družbe. Kateri vidiki človekovega telesa in obnašanja so podvrženi farmacevtski intervenciji, je namreč določeno arbitrarno. Da je nek fenomen sploh težava ali da je neka težava bolezen, torej ni vedno samoumevno, temveč je lahko rezultat ekonomskega pogajanja akterjev, ki zagovarjajo in ščitijo svoje interese, kolikor jim je to pač dovoljeno.

VIRI 1. Conrad P. 2007. The Medicalisation of Society. Baltimore: Johns Hopkins University Press.

2. Foucault M. 2010. Zgodovina seksualnosti. Ljubljana: ŠKUC. 3. Maturo EA. 2012. Medicalization: Current Concepts and Future Directions in a Bionic 4. Society. Mens Sana Monographs 10(1): 122–133.

Terseglav SA. 2014. Pomen komunikacijskih kompetenc zdravnikov v procesu diagnostike in zdravljenja (doktorska disertacija). Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.

5. Williams SJ et al. 2011. The pharmaceuticalisation of society? A framework for analysis.

6. Sociology of Health & Illness, 33(5): 710–725.

Seveda je v vseh pogledih dobro, da znamo pozdraviti bakterijske okužbe z antibiotiki. V mislih pa imejmo tudi, da je bila homoseksualnost do začetka devetdesetih let na seznamu mednarodne klasifikacije bolezni (ICD) Svetovne zdravstvene organizacije (pri čemer je vredno omeniti, da niso v tem pogledu nikakršna konservativna 7 Maturo, 2012: 124–125.

8 Tržno gospodarstvo, ki ga država podpira, sicer pa vanj v normalnih razmerah posega minimalno.

9 Poljuden medijski izraz za konglomerat velikih farmacevtskih podjetij, ki zastopajo svoje interese in na zakonodajna telesa pogosto izvajajo lobistične pritiske.

10 Conrad, 2007; Maturo, 2012: 124.

62

11

Williams et al., 2011: 712.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Reši križanko s tematiko trenutno najaktualnejšega virusa SARS-CoV-2. Črke na označenih poljih postavi v pravilni vrstni red in dobil boš nagradno geslo.

VODORAVNO 2. nenaden izbruh in hitro širjenje nalezljive bolezni 7. število, ki pove, koliko ljudi umre v enem letu na tisoč prebivalcev 8. osamitev posameznika ali večje skupine ljudi zaradi suma okužbe 9. sopomenka glagola cepiti 11. govorec na 1. ŠSSFD virtualnem mini simpoziju 12. farm. imunološka suspenzija oslabljenih ali mrtvih mikroorganizmov 14. veja farmakologije, ki se ukvarja z LADME 16. i.v. protivirusno zdravilo za zdravljenje ebole 18. drugo ime za protitelesa 20. prostor za znanstvene poskuse in raziskave 21. epidemija, ki jazame večji prostor (države,celine)

NAVPIČNO 1. sredstvo za razkuževanje 3. veda o odpornosti organizma proti okužbam 4. glikoproteinska molekula, ki jo proizvajajo limfociti B 5. liposom s proteini virusne ovojnice, usidranimi v fosfolipidnem dvosloju 6. sestanek o pomembni stvari, navadno z udeležbo funkcionarjev 10. zdravilo, ki ojača imunski odziv organizma 13. dejavnost, ki se ukvarja z zbiranjem in analizo podatkov 15. sunkovit izdih zraka zaradi dražljajev v grlu 17. družina signalnih proteinov, ki uravnavajo imunski odziv (npr. interlevkini) 19. neživa infektivna zvrst brez lastnega metabolizma

Nagradna igra bo potekala do 1. 9. 2020. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsds.si/spatula/nagradnaigra/. Nagrajenci bodo znani 15. septembra, njihova imena pa bodo objavljena na spletni in Facebook strani društva. Prevzem nagrad bo možen po 1. 10. 2020.

1. nagrada: DD pulover

2. nagrada: DD rokovnik in kemični svinčnik

3. nagrada: 3x DD vrečka in kemični svinčnik

63

ČASOVNI STROJ

Mednarodni poletni farmacevtski tabor do danes Katarina Kastelic

Mednarodni poletni farmacevtski tabor oziroma krajše IPSC (International Pharmaceutical Summer Camp) je šestdnevni dogodek, namenjen približno šestdesetim študentom farmacije in sorodnih smeri iz celotne Evrope. Tabor že več let zapored poteka v poletnem času, po zaključku izpitnega obdobja, na različnih koncih Slovenije. Program je sestavljen iz dveh delov, iz bogatega izobraževalnega in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice v povezavi z glavno temo tabora, družabni del pa zajema ogled znamenitosti kraja, kjer je tabor, zanimive delavnice, športne igre in samo predstavitev slovenske kulture. znanja, saj so se čez leta izpostavljale stvari, za katere na predavanjih ne slišimo veliko. Osrednje teme nadaljnjih taborov so sovpadale s tedanjo problematiko, nekatere so bile bolj patofiziološko obarvane in so se posvetile določeni bolezni, ostale pa so bile nekaj novega in drugačnega.

Sama ideja poletnega druženja je bila pravi hit tudi v Evropski zvezi študentov farmacije, saj so kmalu zatem ustanovili tako imenovani Summer University, ki pa se je od IPSC razlikoval le po trikrat večjem številu udeležencev in je zaradi boljše promocije pritegnil več tujcev.

Kje se je vse skupaj začelo? Prvi poletni farmacevtski tabor, katerega vodja je bil prof. dr. Mitja Kos, je potekal v Ročinju leta 1996, in sicer v osnovni šoli. Nastal je na željo sproščene komunikacije s profesorji in nadgradnjo samega

64

Že na 1. taboru je potekala delavnica nabiranja zelišč in izdelave grenčice s prof. dr. Samom Kreftom. Pravzaprav bi ta projekt danes lahko preimenovali kar v Kreftov poletni tabor, saj je ta delavnica postala tradicija vsakega tabora do sedaj.

Najbolj poseben pa je bil 4. tabor, ki je potekal v Šmarjeti, saj se je edini približal pomenu samega

ČASOVNI STROJ

imena, udeleženci so bili namreč nameščeni v pravih šotorih. In še zdaj se vsako leto študenti, predvsem tuji, ob prijavah sprašujejo, ali bodo dejansko kampirali.

Nato so se tabori skozi leta razvrstili po celotni Sloveniji, v večini v centrih šolskih in obšolskih dejavnosti nekje blizu morja oziroma reke, kjer so se udeleženci lahko ohladili in izvajali različne vodne aktivnosti. Do danes se je izvedlo kar dvaindvajset taborov, vendar ti niso potekali vsako leto, saj so vsake toliko nekateri večji dogodki predstavljali velik finančni in logistični zalogaj za društvo (EPSA Summer University, kongres IPSF) in ni prišlo do izvedbe.

Tudi prijave so čez leta bile različne. Velikemu začetnemu zanimanju je sledil manjši upad, s pojavom Facebooka in boljše promocije pa je bilo število prijav ponovno v porastu. Vsako leto se je na tabor uspešno prijavilo tudi nekaj tujih študentov, včasih malo več, včasih malo manj. Zanimivo je na primer, da je bilo na 20. in 21. taboru celo več tujcev kot Slovencev. Če so na začetku zbirali prijave v študentski sobici in se je že pred odprtjem prijav nabirala vrsta, danes te potekajo elektronsko, kjer ne štejejo več hitri prsti, temveč tudi motivacijsko pismo, saj je število mest vedno omejeno, s tem pa tudi vsi pridobijo enakovredne možnosti, da so izbrani.

Vsekakor bi se vsak študent FFA moral udeležiti vsaj enega poletnega farmacevtskega tabora, saj gre za zares edinstveno izkušnjo, kjer v kratkem času spoznaš veliko ljudi, daš »možgane na off« po izpitnem obdobju in se hkrati naučiš veliko novega. Poleg tega velja omeniti, da ta projekt organizira majhna devetčlanska ekipa študentov, ki skozi celotno šolsko leto dela na tem, da bi bil njihov tabor kar se da najboljši.

65

SPONZORJI

66

barvni oglas za IPSC