Spatula 80

SPATULA ŠT. 80 I OKTOBER 2019 I GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

4

PRIROČNIK ZA BRUCE

13

NEGA KOŽE – NUJA, RAZVADA ALI TREND?

www.dsfs.si/spatula

40

POGOVOR Z DRUGE STRANI

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2019 | Št. 80 Naklada: 1100 izvodov

Kazalo

Glavna urednica: Nina Janežič spatula@dsfs.si

3

Uvodnik

4

Priročnik za bruce

10 Iz stroke 10 Vpliv kardiotoničnih glikozidov na srčno popuščanje

Uredniški odbor: Mojca Gojčič, Nina Janežič, Nuša Japelj, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Neža Rogelj Meljo, Anamarija Tušar

13 Kozmetološki kotiček

Ustvarjalke in ustvarjalci:

15 LBM kotiček

Maja Badovinac, Rok Beguš Mihelič, Špela Bohinec, Patrycja Dajnowicz, Monika Gerič, Luka Hiti, Tilen Huzjak, Nina Janežič, Nuša Japelj, Manca Jenko, Katarina Kastelic, Ana Krošelj, Nadine Lah, Jan Lisac, Patryk Maciejewski, Blaž Mavec, Petja Iza Meh Peer, Anja Meše, Iza Pekle Simonič, Victor Pera, Helena Plešnik, Petra Prebanda, Žiga Rebernik, Damijana Roškarič, Daniel Semmy, Eva Simončič, Janko Stankić, Luka Stegne, Tina Studen, Eva Štefanec, Neža Trpin, Zeynep Türkseven, Kevin Van der Borght, Eva Velimirović, Kristjan Žnidaršič

Recenzent:

15 Novičke iz sveta LBM

17 Pogled z druge perspektive I Pharmspective 17 Faces from abroad 21 Erasmus+ 23 SEP

28 Predstavitev ŠSFFA in ŠOFFA 31 Ob 80. izdaji Spatule 35 Novičke 36 Na pogovoru

prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

Lektoriranje: Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

13 Nega kože – nuja, razvada ali trend?

svetovanje,

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

36 Asist. Janja Mirtič, mag. farm.

40 Pogovor z druge strani

42 Kolumna 42 FFA 2.0

43 Utrinki iz študentske sobice 43 Polica Edijevih zakladov

45 Dogajalo se je 52 Šport 53 Razvedrilo

Začetek in konec Dragi bralci in bralke!

Vstopamo v novo študijsko leto.

Za nekatere izmed vas je to prvo leto študentskega življenja in želim vam, da ga izkusite v polnosti. Nikoli ne gre brez vzponov in padcev, zato se po le-teh čim prej poberite in nadaljujte naprej z optimizmom. Predvsem pa najdite nekaj, kar vas bo veselilo in vam dajalo moči za nove izzive.

Nekateri pa ste študentskega življenja že vajeni, a pozivam vas, naj vam ne postane rutina. Poskusite še kaj novega, kar bo naredilo to leto drugačno od prejšnjega.

Za dobrodošlico vam poklanjam svojo zadnjo, tokrat bolj jesensko obarvano, Spatulo. Ob tem se zamislim in ugotovim, da pred natanko enim letom nisem niti slutila, da se bom znašla na mestu glavne urednice. Nato pa je eno vodilo k drugemu in zdaj smo tu – že pri 80. izdaji našega glasila, ki izhaja od junija 1997 (s Spatulo si celo deliva rojstni dan – naključje?) in bo izhajalo še vrsto let. Izredno sem hvaležna, da sem bila lahko del tega in pustila Spatuli svoj pečat. Vsi smo ga – vsi uredniki in vsi študenti, ki ste kadarkoli in kakorkoli sodelovali pri njenem ustvarjanju. Zavedajte se, da je Spatula vedno bila in vedno bo plod študentov. Z nami raste in mi rastemo z njo.

novost pa na sredini najdete koledar za tekoče študijsko leto, ki ga lahko iztrgate in obesite na steno. Letos pa smo se tudi prvič pogovarjali z nekom z »druge strani« – za kaj več podrobnosti pa kar hitro začnite listati.

Nekateri Spatulo berete prvič, spet drugi ste jo v roke vzeli že ničkolikokrat. Kot urednica vedno upam, da bo vsak v njej našel nekaj zase. Naj vam služi kot lep uvod v študijsko leto, naj vam olajša sam začetek semestra, naj vam krajša čas, naj vam razširi obzorja, naj vas nauči nekaj novega, naj vas navdahne.

V poslednjih vrsticah tega uvodnika bi se rada še zahvalila vsem, ki ste v preteklem letu v Spatulo prispevali katerikoli članek, sliko in marsikatero izvirno idejo. Hvala tudi vsem društvenikom ter tistim, ki ste bili ob meni in me spodbudili, da sploh sprejmem ta izziv. Niti malo mi ni žal, to je zagotovo bila ena boljših izkušenj v mojem življenju in je ne bi spremenila za nič na svetu. Želim vam, da se boste tudi vi čez nekaj let, na koncu, ozrli nazaj, na začetek, in bili zadovoljni s tem, kar ste naredili.

Tako da kar pogumno novim preizkušnjam naproti!

Pa prijetno branje!

Nina Janežič, glavna urednica Spatule

V tokratni oktobrski številki je ponovno nekoliko več mednarodnih vsebin, obvezen priročnik za bruce (ki pa vsekakor koristi tudi študentom višjih letnikov FFA), kot

3

PRIROČNIK ZA BRUCE

Priročnik za bruce Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL), matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije.

Na leto vpiše približno 1500 študentov v pet razpisanih programov.

FFA ima šest kateder: Katedra za farmacevtsko kemijo predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec Katedra za farmacevtsko tehnologijo predstojnik: prof. dr. Mirjana Gašperlin ●Katedra za farmacevtsko biologijo predstojnik: izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič ●Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko predstojnik: prof. dr. Albin Kristl ●Katedra za klinično biokemijo predstojnik: doc. dr. Nataša Karas Kuželički ●Katedra za socialno farmacijo predstojnik: prof. dr. Mitja Kos Vodstvo fakultete Vodstvo fakultete sestavljajo: dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan ●prodekan za znanstvenoraziskovalno področje: izr. prof. dr. Rok Dreu prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh (skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.) ●prodekanja za mednarodno sodelovanje: izr. prof. dr. Mojca Lunder (koordinira prijave Erasmus izmenjav – več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na dnevu mobilnosti v decembru)

Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh smeri na FFA. ŠSFFA imenuje predstavnike študentov v organe FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev in o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, koordinira študentsko tutorstvo na FFA, sodeluje pri nadziranju kakovosti na FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti v posameznem letniku na začetku oktobra. Njegova naloga je, da v skladu z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, razporeja izpitne roke in izdela razporede vaj. Poleg tega zagovarja tudi mnenje letnika v okviru ŠSFFA. Študentski tutorski sistem Pod okriljem ŠSFFA se izvajata osebno in predmetno tutorstvo. Osebno tutorstvo predstavlja stik študenta 1. letnika s študentom višjega letnika. Vsakemu študentu, ki vstopi v 1. letnik, se na naši fakulteti, če to seveda želi, dodeli osebni tutor, tj. študent višjega letnika, ki ga spremlja skozi celotno študijsko leto. Osebni tutorji so na voljo za kakršna koli vprašanja v zvezi s študijem na naši fakulteti ali študentskim življenjem nasploh.

Predmetno tutorstvo predstavlja pot do lažjega razumevanja snovi in opravljanja izpitov. Sošolec ali študent višjega letnika, ki ima pri določenem predmetu veliko znanja, s pomočjo koordinatorja tutorjev organizira predmetno tutorstvo, na katerem se rešujejo naloge, ki so pogosto na izpitih in/ali razlaga določeno zahtevnejšo snov. To je odličen način utrjevanja snovi in priprave na izpit oz. kolokvij. Študentski referat Na referat se obrnete, kadar imate kakršnekoli težave, povezane s študijem (prijava na izpit, odjava, vpis ocene, težave z informacijskim sistemom – VIS). Uradne ure referata so vsak dan, razen ob petkih, od 8. do 10. ure.

Študentski svet

Senat

Študentski svet (ŠSFFA) je organ upravljanja fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto.

Senat je najvišji strokovno-pedagoški organ FFA. Sestavljajo ga visokošolski učitelji, predstavniki

4

PRIROČNIK ZA BRUCE

kateder, ki jih izvoli akademski zbor, in trije predstavniki študentov, ki jih imenuje ŠSFFA. Senat sprejema Pravila o organiziranju in delovanju FFA ter Pravilnik o študijskem redu, imenuje komisije, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive, odobrava prošnje za status študenta s posebnimi potrebami, odobrava naslove in imenuje komisije za zagovore diplomskih nalog.

nov Statut Univerze v Ljubljani, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na Fakulteti za farmacijo.

Povezave do dokumentov so na voljo na naslednjih QRkodah.

Komisija za študijsko področje Komisija za študijsko področje (KŠP) spada v okvir senata FFA in razrešuje naslednje vloge: za pogojni vpis,

Statut UL

Študijski red UL

Študijski red UL FFA

za podaljšanje absolventskega staža, za peto opravljanje izpita,

Vpis v višji letnik

za vzporedni vpis,

Za vpis v višji letnik potrebujete:

za dodatno študijsko leto v primeru rojstva otroka, za priznavanje izpitov iz drugih programov,

opravljene vse študijske obveznosti, predpisane z učnim načrtom za posamezno leto,

za nadaljevanje študija po daljši prekinitvi,

vpisane vse ocene v elektronski indeks,

za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene.

izpolnjen vpisni list VIS.

Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijavnice, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter tiskanje potrdila o vpisu in izpisa ocen.

V sistem lahko vstopate prek strani https://vis.ffa.uni-lj. si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob vpisu.

Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo:

Izpolnjen in podpisan vpisni list, študentsko izkaznico, potrdilo o plačilu vpisnine in potrdilo za medmestni ali mestni promet pošljete na FFA. Podrobnejši pogoji in navodila so objavljeni za vsako študijsko leto posebej.

Izjemni vpis Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. Pri tem naj bodo pozorni predvsem študenti 1. stopnje LBM, ki morajo na prehodu iz 1. v 2. letnik opraviti Celično biologijo z genetiko in imeti opravljenih vsaj 40 ECTS za izjemni vpis v 2. letnik.

V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere.

Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

ponedeljek

sreda do 24.00

nedelja do 12.00

torek

četrtek do 24.00

ponedeljek do 12.00

sreda

petek do 24.00

torek do 12.00

četrtek

sobota do 24.00

sreda do 12.00

Ponavljanje letnika

petek

nedelja do 24.00

četrtek do 12.00

Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki štejejo znova.

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, vam propade izpitni rok, tudi če izpita fizično niste opravljali.

Pravilnik o študijskem redu

Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Z novim študijskim letom 2019/2020 sta v veljavi nov Študijski red Univerze v Ljubljani in nov Pravilnik o študijskem redu Fakultete za farmacijo. Vsem študentom toplo priporočamo, da preberejo nov študijski red in tudi

V primeru ponavljanja letnika lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika, kjer je to mogoče, razen v primeru, ko ima študent še neopravljene obveznosti iz

5

PRIROČNIK ZA BRUCE

nižjega letnika od letnika, v katerega je vpisan. Če torej padeš 2. letnik z neopravljenim izpitom 1. letnika, lahko opravljaš manjkajoče obveznosti 1. in 2. letnika, ne pa tudi izpitov 3. letnika.

komisijska, za peto opravljanje izpita študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Če v zadnjem poskusu študent ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič.

Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še dve leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Popravljanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit opravlja ponovno. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. Velja višja ocena.

V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do dve oceni, če mu to odobri KŠP. Pri izboljševanju ocene velja višja ocena.

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Pritožba zoper oceno Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka Za vsako rojstvo otroka pripada dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta.

Dodatno leto oz. absolventski staž Če študentu v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše dodatno leto oz. absolventski staž.

Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis.

Ocenjevalna lestvica Za vse predmete na FFA (tudi predmete, ki jih učijo zunanji predavatelji) velja enotna ocenjevalna lestvica: 10 9 8 7 6 5

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskim redom, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu vpogleda v pisni izpit pri dekanu vloži pisno pritožbo zoper izpitno oceno.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, in sicer predsednika in dva člana, izmed katerih je en član učitelj, pri katerem je študent opravljal izpit, zoper katerega oceno se je pritožil. Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata. Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izdelek.

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita.

Zoper oceno komisije ni pritožbe.

90–100 % 80–89,9 % 70–79,9 % 60–69,9 % 55–59,9 % 0–54,9 %

Zagovori diplomskih in magistrskih nalog Zagovor je treba opraviti v dvanajstih mesecih od dneva odobritve teme. Na podlagi prošnje senat FFA veljavnost teme lahko podaljša največ enkrat za največ eno leto.

Pozorni bodite tudi na roke, ki jih ima komisija za pregled vaše naloge pred zagovorom.

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še štirikrat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in

www.dsfs.si

6

Študentje Fakultete za farmacijo

sssfd.slovenia

PRIROČNIK ZA BRUCE

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje slovenske študente farmacije in jih zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja Izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z EPSA in predstavnika za stike z IPSF. Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, koordinator za Twinnet, koordinator za mednarodne izmenjave SEP, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa.

Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega in družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju.

Projekti DŠFS SPATULA Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študenti. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnjega farmacevtskega žura. Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Induktor veščin, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri in simpozij.

Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni pa smo tudi na humanitarnem področju. Motivacijo in delovno vzdušje naših članov ohranjamo z organizacijo motivacijsko-delovnih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in različnih športnih dogodkov.

Aktivno se udeležujemo kongresov Evropske in Mednarodne zveze študentov farmacije ter skrbimo za mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav.

Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga ravnokar držiš v roki.

Redni član društva lahko postane vsak študent Fakultete za farmacijo, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si

V mesecu oktobru se nam že približuje naš prvi strokovni dogodek, in sicer enodnevni simpozij na temo bioloških in biološko podobnih zdravil.

JAVNE KAMPANJE Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o tematikah, povezanih s področjem našega študija.

Navadno se odpravimo v srednje šole, nakupovalne centre ali center mesta, kjer mimoidoče seznanjamo z določeno aktualno, s farmacijo povezano temo.

STROKOVNI VEČERI Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti Društva študentov farmacije Slovenije, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študentje pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva.

Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni.

Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF).

MOTIVACIJSKO-DELOVNI VIKENDI Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine. Gre za tridnevne projekte, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi itd.) in organiziramo aktivne razprave o društvenih projektih in njihovih izboljšavah.

Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

MEDNARODNI FARMACEVTSKI POLETNI TABOR (IPSC) Gre za sedemdnevno druženje približno 60 študentov farmacije iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega programa in družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je

7

PRIROČNIK ZA BRUCE

tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre in tematske zabave.

HUMANITARNA SKUPINA Največji projekt, ki ga organizira ta skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vsi izdelki in slaščice so narejeni s strani študentov farmacije. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura in zbiralne akcije ter pomoč v Pro bono ambulanti.

Seveda ni treba poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene.

Študentske izmenjave TWINNET Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov – po dvajset študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti ipd.).

Mednarodna scena EPSA – EUROPEAN PHARMACEUTICAL STUDENTS’ ASSOCIATION EPSA združuje študente farmacije iz 35 evropskih držav.

Letno se lahko udeležiš štirih EPSA dogodkov: konec februarja Letnega sprejema, spomladi Letne skupščine, poleti Poletne univerze in jeseni Jesenske skupščine.

Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, ekskurzije v lekarno ali farmacevtsko podjetje in generalne skupščine, poleg tega pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni bolj aktivnega sodelovanja, pa se lahko pridružite tudi EPSA ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. IPSF – INTERNATIONAL PHARMACEUTICAL STUDENTS’ FEDERATION Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije (IPSF), ki šteje več kot 80 članic.

Glavni IPSF dogodek je Svetovni kongres – letos je bil že 65., in sicer v Ruandi. Poteka v poletnih mesecih in traja navadno deset dni. Tako kot EPSA dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine in družabnega programa.

66. svetovni kongres bo konec julija 2020 v Južni Koreji.

8

ŠSSFD – Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva. Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno. Študenti imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študenti imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

ŠOFFA – Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva, področje izobraževanja).

Predsednik ŠOFFA je hkrati tudi poslanec študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke zabavnega (farmacevtske žure, ekskurzije, piknik) in športnega značaja (paintball, drsanje, smučanje). Glavni dogodek je vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija, ki poteka na začetku decembra, med petkom in nedeljo.

Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da so del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

PRIROČNIK ZA BRUCE

Spoštovani!

Najprej izrekam dobrodošlico brucem Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani v družbi kolegov študentov, vaših učiteljev in vseh zaposlenih. Dragi bruci, čestitam vam ob uspešnem vpisu v študijski program, ki vas bo vodil do želenega poklica. Naj vam bo v izziv in hkrati v veselje. V času študija vam bomo učitelji in študenti stali ob strani in vas prek sistema tutorjev študentov in tutorjev učiteljev motivirali za doseganje čim boljšega študijskega uspeha za čim uspešnejšo koordinacijo obštudijskih dejavnosti. Vabim vas, da sodelujete s tutorji in si s tem olajšate marsikatero začetniško zadrego. Vabim vas tudi, da ste odprti za ostale aktivnosti fakultete. Veliko pozornosti posvečamo mednarodnim izmenjavam, vključevanju študentov v raziskovalno delo in povezovanju s potencialnimi delodajalci. Verjamemo, da vse to prispeva k dvigu kompetenc naših študentov.

Uspešen začetek študijskega leta želim tudi učiteljem in ostalim zaposlenim, ki smo odgovorni za kakovosten učni proces in izobraževanje kompetentnih in kreativnih diplomantov na področjih farmacije, laboratorijske biomedicine, kozmetologije in industrijske farmacije. S svojim

delom ustvarjamo mednarodno uveljavljeno izobraževalno in znanstveno ustanovo, ki z vpetostjo v stroko prispeva k blaginji družbe na področju zdravja, visokošolskega izobraževanja in gospodarske uspešnosti.

Ob začetku novega študijskega leta čestitam vsem študentom Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani za dosežene velike in majhne uspehe ter vas spodbujam, da vedno znova presegate pričakovanja. Želim vam, da hodite po poti znanj in spoznanj samozavestno, z odločnimi koraki. Želim tudi, da vam korak nikoli ne zastane, da vztrajate in stopate tudi takrat, ko se vam bo zdelo, da so koraki premajhni za izzive.

Vsem želim uspešen študij in ustvarjalno študijsko leto.

Prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, dekanja

9

IZ STROKE

Vpliv kardiotoničnih glikozidov na srčno popuščanje Avtor: Rok Beguš Mihelič I Recenzent: prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

Srčno popuščanje so označili za svetovno pandemijo, saj je prizadelo že 26 milijonov ljudi po vsem svetu.

Samo v ZDA naj bi po napovedih do konca leta 2030 okoli 8 milijonov ljudi trpelo za to boleznijo. Zato zdravstvene organizacije opozarjajo na nevarnosti tega zdravstvenega stanja. Podajajo informacije o njegovih simptomih in načinu zdravljenja.

Srčno popuščanje pomeni stanje, ko srce ni več sposobno črpati dovolj krvi in je pošiljati po telesu do drugih tkiv in organov.

Osnovne značilnosti srčnega popuščanja Za dobro razumevanje vpliva kardiotoničnih glikozidov na srčno popuščanje je najprej treba poznati osnove letega.

Srčno popuščanje običajno nastopi po tem, ko neko drugo zdravstveno stanje prizadene ali oslabi srce. Taka stanja so lahko bolezni koronarnih arterij, srčni infarkt, arterijska hipertenzija, miokarditis, kardiomiopatija, aritmije in drugo. Sprva se še srce bori in normalno oskrbuje telo s hranljivo krvjo, kasneje pa tega ne zmore več. Velikokrat se zgodi, da je srce pri bolniku večje kot pri zdravem človeku. Diagnosticiramo ga z ejekcijsko frakcijo in klinično sliko, kardinalnimi manifestacijami dispneje (pojav kratkega dihanja zaradi zastajanja krvi v pljučih), utrujenostjo in zastajanjem tekočin. Ejekcijska frakcija je delež krvi, ki se izčrpa iz srčnega prekata pri vsakem utripu. Je pomembno merilo za klasifikacijo srčnega popuščanja in nam pove, kako zdravo je še naše srce. Pri zdravem človeku mora biti ta delež več kot 50 %. Pozorni pa moramo biti pri arterijski hipertenziji, saj se srčno popuščanje lahko pojavi ob normalni ejekcijski

frakciji, takrat namreč srčna mišica otrdi. Primarno poznamo dve razdelitvi: srčno popuščanje z zmanjšano ejekcijsko frakcijo (SPzEF) in srčno popuščanje z ohranjeno ejekcijsko frakcijo (SPoEF). Gledano z vidika, kje je srce prizadeto, pa poznamo levostransko, desnostransko, sistolično in diastolično (=SPoEF) srčno popuščanje. Če se osredotočimo na pozicijo srčnega popuščanja, lahko hitro in logično prepoznamo znake bolezni. Pri levostranskem se zgodi, da kri uhaja nazaj v pljuča in povzroča težko dihanje, motnje v bitju srca oziroma palpitacije in kronični kašelj. Edemi oziroma zatekanja tkiva v nogah, okrog gležnjev ali v okolici trebuha so posledice desnostranskega srčnega popuščanja.

Sistolično in diastolično srčno popuščanje pa se nanašata predvsem na probleme, povezane s prečrpavanjem krvi skozi srce, kot sta slab iztis in polnjenje.

NYHA (New York heart association) deli srčno popuščanje na štiri kategorije. Temelj klasifikacije je uvrstiti pacienta v eno izmed teh kategorij na podlagi fizične aktivnosti in simptomov.

I. Fizična aktivnost ni ovirana. Običajna aktivnost ne povzroča utrujenosti, palpitacij ali dispneje.

II. Majhna oviranost fizične aktivnosti. Običajna aktivnost povzroči utrujenost, palpitacije ali dispnejo. Potreben je počitek.

III. Velika oviranost fizične aktivnosti. Že manjša aktivnost povzroči utrujenost, palpitacije ali dispnejo. Potreben je počitek.

A. - Farmakokinetika KG

10

IV. Nezmožnost opravljanja katerekoli fizične aktivnosti brez občutka nelagodja. Simptomi srčnega popuščanja so neizraženi. Nelagodje se poveča, če fizična aktivnost ni prekinjena.

IZ STROKE

ion, kalij pa intracelularen. Ko pride do porušitve koncentracijskega gradienta (npr. akcijski potencial), se s pomočjo energije ATP izmenjata v osnovno stanje.

Razmerje izmenjave (antiporta) je 3 : 2 v prid natriju – trije natrijevi ioni iz celice in dva kalijeva iona nazaj v celico.

B. - Delovanje kardiotoničnih glikozidov

Kardiotonični glikozidi Če se opremo na besedo »kardio«, verjetno hitreje pomislimo na športno vadbo kot na srce. Ker pa smo farmacevti oziroma drugi strokovni zdravstveni delavci, seveda ob tej besedi najprej pomislimo na srce. Če pogledamo še besedo »tonični«, vemo, da ta izhaja iz besede tonus, kar pomeni napetost tkiva, predvsem mišičnega. Govorimo torej o učinkovinah, ki delujejo na srce in povečajo napetost miokardisa. Kardiotoničnim glikozidom lahko drugače rečemo tudi srčni glikozidi.

Droge, ki vsebujejo srčne glikozide, se že več stoletij uporabljajo za zdravljenje. Leta 1785 je W. Withering prvi opisal terapevtske učinke pri zdravljenju kroničnega srčnega popuščanja z listi škrlatnega naprstca (Digitalis purpurea). Najpomembnejši učinkovini, izolirani iz volnatega naprstca (Digitalis lanata), sta digoksin in digitoksin. Za zdravljenje pa se po večini uporablja digoksin zaradi njegove ugodne farmakokinetike. (A) Glikozidi so sekundarni metaboliti nekaterih rastlin, ki se lahko uporabljajo v zdravstvene namene. Prvi izolirani glikozid je bil salicin (Leroux, 1829) iz vrbove skorje (Salicis cortex). Sestavljeni so iz nesladkornega (aglikon) in sladkornega (glikon) dela. Aglikon kardiotoničnih glikozidov je steran, ki se deli na dve podskupini, odvisno, kateri laktonski obroč je vezan na C-17.

Petčlenski laktonski obroč daje ime aglikonu kardenolid, šestčlenski pa bufadienolid. Terapevtsko pomembni so kardenolidi. Glikon je vezan z glikozidno vezjo na C-3.

Lahko je monosaharid ali pa veriga le-teh.

Mehanizem delovanja srčnih glikozidov Najprej se bomo posvetili glavnemu delovanju, nato pa še zanimivostim o tem, na kaj so naleteli znanstveniki, ko so izvedli nekaj sodobnih raziskav. Pripeljale so jih do preprostega vprašanja in odgovor nanj lahko spremeni dejstvo o glavnem mehanizmu kardiotoničnih glikozidov.

So posebni, saj jim pripisujejo dva mehanizma delovanja z isto tarčo.

Tarčno delovanje kardiotoničnih glikozidov je encim Na+/K+-ATPaza. So močni in selektivni zaviralci ter tako popolnoma onemogočijo delovanje omenjenega encima, ki je pomemben za prehajanje natrija in kalija skozi membrano celice. Natrij je ekstracelularen

Močna selektivna in zaviralna funkcija kardiotoničnih glikozidov je omejena na točno določeno konformacijo encima Na+/K+-ATPaza, ki jo sprejme med transportnim ciklom izmenjave ionov. To pomeni, da v mirovanju molekule Na+/K+-ATPaze niso sposobne vezati glikozidov.

Majhna terapevtska količina kardiotoničnih glikozidov vpliva le na delovanje Na+/K+-ATPaze. Zmanjšano delovanje encima je lahko kompenzirano z »zaposlitvijo« mirujočih ATPaz prek zvišane koncentracije natrija v citosolu. Kasneje bomo videli, da je ta kompenzacija pomembna pri toksičnem delovanju.

V srčni mišici so tudi natrijevi kanalčki, ki po vezavi kardiotoničnih glikozidov na encim izgubijo specifičnost za natrijeve ione in postanejo neselektivni. Tekom sistole skozi te kanalčke zaradi kalcijevega velikega gradienta le-ti zlahka uidejo in povzročijo povečano srčno kontrakcijo – pozitivni inotropni efekt.

Pozitivni inotropni efekt kardiosteroidov je po navadi razložen tako, da inhibicija Na+/K+-ATPaze vodi do rahlega povečanja koncentracije natrija v citosolu, kar povzroči padec njegovega gradienta okoli celične membrane, to pa je povod za izmenjavo kalcija in natrija ter kopičenje kalcija v srčni mišični celici – posledica je večja moč kontrakcije kot neposreden rezultat delovanja. (B) Drugi mehanizem delovanja kardiosteroidov je prav tako povezan z inhibicijo Na+/K+-ATPaze, in sicer na centralnem živčnem sistemu prek vagusa (X. možganski živec). Temu pravimo, da imajo vagotonusno delovanje.

Zavirajo pretok kalcijevih ionov v atrioventrikularnem vozlu, prav tako pa pretok kalijevih ionov v atriju, ki je aktiviran s pomočjo acetilholina. Vse to vodi do zmanjšane frekvence srca, ki pa je pri srčnem popuščanju običajno povišana. Če vse skupaj povzamemo, imamo na eni strani povečano kontraktilnost srčne mišice, na drugi strani pa padec frekvence bitja srca, tako da lahko za oba mehanizma rečemo, da delujeta v sinergizmu.

Vsota obeh mehanizmov je večja od posameznega.

Vagotonusno delovanje je izraženo manj kot delovanje s pozitivnim inotropnim učinkom. (C) Prej je bilo omenjeno, da je za učinek potrebna nizka koncentracija glikozida. Odmerek se giblje okoli 0,1 mg. Če je odmerek višji, lahko pride do toksičnosti, ki se predvsem kaže v obliki aritmij, ki so lahko ogrožajoče

11

IZ STROKE

(sinusna bradikardija, ekstrasistole in fibrilacije ventrikla), nastopijo lahko tudi motnje v delovanju centralnega živčnega sistema – utrujenost, halucinacije, izguba orientacije in ksantopsija (motnja, kjer vidimo v rumeni barvi). Seveda tudi pri tej zastrupitvi ne gre brez slabosti, bruhanja in diareje. Zakaj torej pride do toksičnosti? Do toksičnosti pride predvsem zaradi prevelike inhibicije tarčnega encima, kjer tudi kompenzacija ne pomaga več. Pride do motenj v homeostazi Na+ in K+ ionov, posledica pa je znižan membracijski potencial. Kalij je izredno pomemben za normalno delovanje srčne mišice, zato motnje v njegovi koncentraciji privedejo do aritmij.

učinek na srce kot prej omenjeno delovanje. V drugi polovici 20. stoletja pa je to spoznanje zapadlo in so vseeno dajali prednost prvemu delovanju (pozitivni inotropni efekt). Takrat so se začela nesoglasja med farmakologi, ki so zahtevali, da se naredijo post hoc testi, saj so bili mnenja, da je vagotonusno delovanje izrednega pomena. DIG (Digitalis investigation group) je skupina, ki je bila ustanovljena, da razloži dolgoročni učinek in varnost digoksina v moderni, dobro oblikovani klinični študiji. Veliko uspeha niso imeli. Potrdili pa so, da v območju 0,64–1,15 nmol/L digitalis deluje kot nevrohormonalni modulator. Njihove retrospektivne analize so dale dober povod za nadaljnje raziskovanje.

Nedolgo nazaj je prišlo do vprašanja, ali je pri tako nizki koncentraciji sploh možen pozitiven inotropni efekt. Naredili so analizo, pri kateri so uporabili dve vrsti podatkov – izoformne encime iz ventrikla srčne mišice in občutljivosti na že znane izoforme digoksina.

Rezultat je pokazal, da zaradi pomanjkljivosti podatkov noben izmed laboratorijev ni točno potrdil pozitivnega inotropnega učinka delovanja.

C. - Delovanje kardiotoničnih glikozidov na CŽS

Ker zdaj dobro razumemo delovanje kardiotoničnih glikozidov, vemo, da se koncentracije ionov v citosolu srčne mišične celice spreminjajo glede na odmerek glikozida, v tem primeru toksičnega odmerka – natrija in kalcija bo preveč, kalija pa premalo. Prevelik vdor kalcija pa kasneje povzroči kontrakturo srčne mišice (skrčitev oziroma skrajšanje mišičnih vlaken – srce otrdi).

Za zdravljenje hudih akutnih zastrupitev je na voljo tako imenovana antidigoksinska imunoterapija, vendar je običajno zdravljenje simptomatsko z antiaritmikom – lidokainom in antikonvulzivi (fenitoin – uporablja se predvsem pri grand mal epileptičnih napadih). Na občutljivost zastrupitve vplivajo številni patofiziološki dejavniki, kot so nenormalne koncentracije elektrolitov v serumu, kislinsko-bazno neravnovesje, tiroidni status, ledvična insuficienca, tonus avtonomnega živčnega sistema itd. (B, C) Ali znanstveniki ne morejo najti skupne točke?

Med pisanjem tega članka sem naletel na dilemo, ki se je pojavila v zadnjem letu. Nanaša se na poglobljeno delovanje kardiotoničnih glikozidov na srce.

Na začetku 20. stoletja so bili raziskovalci prepričani, da je pozitivni inotropni učinek edini, ki učinkovito pomaga pri srčnem popuščanju. Kasneje so isti raziskovalci naredili test dolgoročnega opazovanja in ugotovitve so jih vodile do spoznanja, da pri terapevtski koncentraciji, ki se giblje v intervalu 0,64–1,15 nmol/L, obstajajo »vagusni faktorji«, ki bi lahko imeli enak ali celo boljši

12

Kakorkoli, vse to nam daje dober zgled, da je verjetno pomembnejše vagotonusno delovanje kot pa pozitivno inotropno. Verjamem in upam, da bodo v prihodnosti strokovnjaki na tem področju zavihali rokave in nam podali dovolj trdne rezultate, s katerimi bodo lahko potrdili eno, drugo ali obe delovanji.

Vsekakor obstajata obe vrsti delovanja kardiotoničnih glikozidov na srčno popuščanje in obe sta učinkoviti, vprašanje pa je, katero v večji meri. Omenjeno dilemo shranite v kotiček svojih možganov, morda bo prav nekomu izmed vas uspelo raziskati in ugotoviti, kateri mehanizem je učinkovitejši pri pojavu srčnega popuščanja.

1. Kreft S, Kočevar Glavač N. Sodobna fitoterapija. Ljubljana: Slovensko farmacevtsko društvo; 2013

VIRI

2. Luellmann H, Hein L, Mohr K. Color Atlas of Pharmacology 4th edition. Stuttgart, DE: Georg Thieme Verlag; 2008 3. Askari A. The sodium pump and digitalis drugs: Dogmas and fallacies. Pharmacology reserch & perspectives. 2019; 7(4):1-6. doi: https://doi. org/10.1002/prp2.505 4. Peana D, Domeier L. T. Cardiomyocyte Ca2+ homeostasis as a therapeutic target in heart failure with reduced and preserved ejection fraction. Current Opinion in Pharmacology. 22 April 2017; 33: 17-26. doi: 10.1016/j.coph.2017.03.005 5. American heart association. Classes of heart failure. https://www.heart.org/en/health-topics/heart-failure/what-is-heart-failure/classes-of-heart-failure. Accessed August 23, 2019.

6. Mayo Clinic. Heart Failure. https://www.mayoclinic.org/diseases-conditions/heart-failure/symptoms-causes/syc-20373142. Accessed August 23, 2019.

7. Ponikowski P, Anker SD, AlHabib KF et al. Heart failure: preventing disease and death worldwide. ESC Heart Failure. 2014; 1:4–25. doi: 10.1002/ ehf

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Nega kože – nuja, razvada ali trend?

Ana Krošelj in Eva Štefanec Osvežujoče slano morje, topla sapica morskega vetra in sonce so dobitna kombinacija več kot zasluženega dopusta, odmora, ki ga vsi tako nestrpno pričakujemo, ko odložimo knjige v predal.

Prepuščanje takšnim užitkom pa žal našo kožo izsušuje, povzroča gube in pospeši staranje. K sreči imamo na voljo velik nabor kozmetičnih izdelkov, s katerimi si lahko omilimo tegobe, ki smo si jih nakopali z nespametnim obnašanjem v poletnem vremenu. V nadaljevanju vam bova predstavili nekaj nasvetov, kako negovati kožo po poletnem uživanju.

Prvo pravilo negovanja kože je čiščenje. Tudi če ličil ne uporabljamo, si pred vsakim nanosom katerega koli izdelka kožo dobro očistimo, tako zjutraj kot zvečer.

S čiščenjem s kože odstranimo vse nečistote, kot so odvečni sebum, ostanki ličil itd. Glede na tip kože izberemo ustrezne izdelke. Začnemo z odstranjevalci ličil, nato pa uporabimo še čistilni gel za bolj mastno kožo ali čistilno mleko pri bolj suhi koži. Velikokrat posledice sončenja na telesu in obrazu opazimo kot suho kožo, kar je lahko z estetskega vidika zelo neugodno, predvsem če se to kaže z luščenjem kože. Uporabimo lahko piling, ki vsebuje abrazivne delce, s katerimi lahko zaradi njihove oblike, velikosti in trdote ob drgnjenju s kožo omogočimo odstranjevanje poroženele plasti kože ali stratum corneuma. Poleg tega, da odstranimo mrtev del kože, s tem spodbudimo tudi njeno regeneracijo. Poleg pilingov z abrazivnimi delci poznamo tudi encimske in kemične pilinge. Ti so v vse pogostejši rabi – vsem so najverjetneje dobro poznani pilingi z alfa hidroksi kislinami (mlečna, glikolna) in beta hidroksi kislinami (salicilna). Njihova uporaba je lahko koristna in hkrati nevarna. Koristna zato, ker kisline delujejo keratolitično, s čimer očistijo kožo komedonov in preprečujejo njihov ponovni nastanek. Nevarne pa zato, ker prevelike koncentracije lahko poškodujejo barierno funkcijo naše

kože, prav tako pa je koža dovzetnejša za UV-svetlobo in zato neuporaba izdelkov z zaščitnim faktorjem lahko povzroči hude poškodbe kože. Pri uporabi čistilnih sredstev za telo je pomembno, da smo pozorni na to, kaj nam odgovarja. Včasih lahko preveč odišavljeni kozmetični izdelki povzročijo iritacijo in stanje poslabšajo.

Drugi korak v negi kože je uporaba tonika. Na trgu je zelo veliko različnih tonikov z različnimi sestavinami in posledično učinki. Tonik bo vašo kožo osvežil, uravnal njen pH in jo pripravil na nadaljnjo nego. Po poletju priporočava, da izberete tonik, ki vsebuje veliko humektantov, da koži povrnemo izgubljeno vlago.

V svojo nego lahko poljubno dodate tudi druge izdelke s kozmetično aktivnimi sestavinami (KAS) (serume, kreme, maske), s katerimi dosežemo različne tarčne učinke.

Glede na potrebe svoje kože se odločimo, na kaj želimo najbolj vplivati. Če želimo dehidrirani koži povrniti izgubljeno vlago, uporabimo kozmetične izdelke z vlažilci. Vlažilci so higroskopne snovi, ki privlačijo vodo in preprečijo njeno izhlapevanje. Njihov namen je povečanje vsebnosti vode v zgornjih plasteh kože. Nujno moramo nanje nanesti še kremo ali olje, saj bi drugače ostali na površini kože in

13

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

tako povzročili obratni učinek – vezavo vode iz globljih plasti kože, kar bi kožo še dodatno izsušilo. V kozmetičnih izdelkih se kot vlažilci najpogosteje uporabljajo glicerol, pantenol, urea, propilen glikol, aminokisline in trenutno zelo priljubljena hialuronska kislina, ki zmanjšajo transepidermalno izgubo vode (TEWL) in tako povečajo količine vode v stratum corneumu. Ugodno vplivajo tudi na obnovo kože.

Velik del staranja, ki je lahko tudi posledica izpostavljenosti sončni svetlobi, predstavlja hiperpigmentacija oziroma neenakomerno pigmentirana koža. Temne lise, poznane kot starostne pege, se pojavijo večinoma na obrazu in rokah, vsepovsod, kjer smo bolj izpostavljeni sončnim žarkom. Pojavijo se zaradi motenj v delovanju melanocitov, saj ti začnejo proizvajati preveč melanina, vendar le na določenih mestih. Ob dodatnem izpostavljanju soncu postanejo lise vse bolj temne in vidne. Poznamo kozmetične izdelke za nego kože z aktivnimi sestavinami, ki delujejo na zmanjšano proizvodnjo melanina, posvetlijo kožo in na tak način preprečijo nastanek novih madežev. Za posvetlitev kože se uporabljajo KAS, ki zavirajo encim tirozinazo in tako preprečujejo pretvorbo v melanin.

Najučinkovitejši je hidrokinon, vendar je njegova uporaba v Evropi prepovedana. Pri nas se največ uporabljajo arbutin, azelaična kislina in kojična kislina. Te učinkovine izboljšajo videz hiperpigmentacije, vendar je običajno ne morejo popolnoma odpraviti. Zahtevnejših postopkov se poslužujejo v kozmetičnih salonih, z uporabo kislin v višjih odstotkih in z uporabo laserjev.

Suha ali kserozna koža se poleg estetskega problema kaže tudi v luščenju, hrapavosti, srbečici, in kar je najpomembneje, v okrnjeni barierni funkciji kože, kar se odraža v večji TEWL. Stanje lahko izboljšamo, če koži vračamo ne le vlago, temveč tudi lipide in ceramide.

Lipidi predstavljajo ključno vlogo pri vzdrževanju barierne funkcije kože v epidermisu, ki ga najpogosteje opišemo z modelom malte (lipidi) in opeke (korneociti).

V takšnem primeru uporabljamo izdelke, ki vsebujejo ceramide, ureo, naravne vlažilne faktorje in lipide. Če želimo zmanjšati znake staranja, predvsem gube, uporabimo izdelke, ki izboljšajo elastičnost in čvrstost naše kože. Vemo, da sta v naši koži za to odgovorna kolagen in elastin, dva najpomembnejša proteina, ki se nahajata v usnjici ali dermisu. Naše telo ju je sposobno proizvajati samo, vendar pa njuna aktivnost s starostjo začne upadati, posledično upadeta tudi čvrstost in elastičnost naše kože, kar se odraža v nastanku gub. In ker se naša koža začne starati po petindvajsetem letu starosti, uporaba izdelkov za izboljšanje elastičnosti in čvrstosti kože kmalu postane stalnica. V ta namen lahko uporabljamo kreme ali serume. Serumi za razliko od krem vsebujejo večjo koncentracijo KAS, s katero dosežemo tarčni učinek in hkrati omogočimo učinkovitejše delovanje kasneje nanesene kreme. Proti gubam se lahko bojujemo na primer z vitaminom C, kofaktorjem različnih encimov, ki spodbujajo sintezo kolagena, ali s hialuronsko kislino. Ta ima veliko molekulsko maso, zato težko prehaja skozi kožo. Pozorni moramo biti, da je ta v izdelku v nizkomolekularni obliki, ki posledično lažje prehaja kožo in vpliva na globlje gube.

14

Zaščita pred soncem je zato najpomembnejša preventiva. Kot že čivkajo ptički na vejah, veste, da je poleti nujna sončna krema. UV-sevanje ne povzroča samo prezgodnjega staranja, temveč tudi mnoge patogene kožne spremembe, zato je sončna krema z zaščitnim faktorjem vsaj 30 nujna oprema. Pa je sončno kremo treba uporabljati samo poleti? UV-žarki so prisotni čez celo leto, zato je priporočljivo sončno kremo dnevno nositi čez vse leto. Čeprav se nam vedno ne zdi, potujejo tudi skozi oblake ali pa se odbijejo od snega. S tem se izognemo fotostaranju, ki se kaže kot suha in hrapava koža, hiperpigmentaciji, izgubi elastičnosti, pojavu globljih gub zaradi razpada kolagena in elastina v koži ter v skrajnem primeru tudi raku kože.

Poletje je čudovito obdobje, a za našo kožo tudi zelo izčrpavajoče. Uporaba ustrezne kozmetike je zato ne le trend ali razvada, temveč tudi nuja. Saj veste: preventiva je boljša od kurative.

LBM KOTIČEK

Novičke iz sveta LBM Genetsko tveganje, povezano z razlikami v mikrobiomu črevesja Dovzetnost za številne človeške avtoimunske bolezni je pod močnim genetskim nadzorom kombinacij alelov človeškega levkocitnega antigena (HLA) razreda II. Ti geni ostajajo daleč največji dejavniki tveganja pri razvoju diabetesa tipa 1 in celiakije, vendar so za pojav bolezni potrebni tudi okoljski dejavniki. Eden izmed potencialnih okoljskih dejavnikov je črevesna flora, ki ima pomembno vlogo pri zorenju imunskega sistema, zaradi česar so jo podrobno proučili. Trenutna študija temelji na švedski kohortni študiji ABIS, v katero je vključenih 17.055 otrok, rojenih na jugovzhodu Švedske med 1. 10. 1997 in 1. 10.

1999. Ta kohorta služi kot velika biobanka bioloških vzorcev, pridobljenih od vpisanih otrok ob rojstvu, pri enem, dveh, treh in petih oz. šestih letih. Zbrani vzorci vključujejo kri, urin, blato in lase. Poleg tega so starši vpisanih otrok izpolnili vprašalnike, vključno s podatki o trajanju dojenja, uporabi antibiotikov, prehrani itd. Pri mnogih vpisanih otrocih je bil določen tudi genotip HLA. Namen kohorte ABIS je delno ugotoviti pomen okoljskih dejavnikov pri avtoimunskih boleznih (npr. diabetesu tipa 1) in kako lahko pri takšnih boleznih vplivajo genetski in okoljski dejavniki. S to novo študijo so znanstveniki želeli proučiti povezavo med genetskimi dejavniki tveganja za pojav bolezni in sestavo črevesne flore. V študijo so bili vključeni 403 posamezniki iz kohortne študije ABIS, ki jim je bil določen genotip HLA. Raziskovalci so nato analizirali črevesno floro v vzorcih blata, ki so jih odvzeli, ko so bili posamezniki stari eno leto. Čeprav že obstajajo študije, ki

Eva Simončič

so proučevale črevesno floro otrok z visokim tveganjem za pojav diabetesa tipa 1, je bila to prva študija, v kateri so proučevali odnos v splošni populaciji, ki vključuje otroke z nizkim, nevtralnim in visokim genetskim tveganjem.

Rezultat je pokazal pomembne razlike v črevesni flori pri otrocih z različnimi stopnjami genetskega tveganja.

Pri otrocih z visokim genetskim tveganjem nekaterih bakterijskih vrst sploh ni bilo. Tako osnovni mikrobiom kot beta raznolikost se razlikujeta glede na tvegano skupino in genotip HLA. To bi lahko pomenilo, da imajo nekatere vrste zaščitne učinke in bi lahko bile celo koristne v prihodnjem zdravljenju. Mogoče je tudi, da nekatere vrste ne morejo preživeti pri posameznikih z visokim genetskim tveganjem. Za razumevanje vplivov črevesne flore na pojav diabetesa tipa 1 so potrebne še nadaljnje študije. Rezultati te študije pa so lahko pomembni tudi za proučevanje drugih avtoimunskih bolezni, ki so pogojene z genetskim tveganjem, kot sta celiakija in revmatoidni artritis.

VIR Jordan T. Russell, Luiz F. W. Roesch, Malin Ördberg, Jorma Ilonen, Mark A. Atkinson, Desmond A. Schatz, Eric W. Triplett, Johnny Ludvigsson. Genetic risk for autoimmunity is associated with distinct changes in the human gut microbiome. Nature Communications, 2019; 10 (1) DOI: 10.1038/s41467-019-11460-x

Tekoča biopsija kot način detekcije in spremljanja rakavih celic izpodriva klasično biopsijo Metoda molekulskega testiranja fragmentov DNA (cfDNA) v krvi bolnika, tako imenovana tekoča biopsija, zaradi natančnosti in veliko manj invazivnega postopka izpodriva klasično biopsijo, ki je mnogokrat za pacienta nevarna, saj lahko povzroči razširitev rakavih celic in preiskovanega tkiva v krvni obtok, lahko pa je tudi neuspešna ali zaradi lege tumorja nemogoča izbira.

Biopsija tkiva je postopek zbiranja celic iz določenega tkiva, medtem ko gre pri tekoči biopsiji za testiranje vzorca različnih telesnih tekočin, kot so kri, slina, medcelična tekočina in urin. Tumorji namreč izločajo določene celice in molekule v telesne tekočine, nedavne raziskave pa so

Damijana Roškarič

pokazale, da analiza teh molekul in celic razkrije enake informacije, ki nam jih sicer daje biopsija tkiva. Različni testi tekočih biopsij analizirajo različne vrste tumorskih materialov, kot so DNA, RNA, proteini, peptidi in celice.

Glavna prednost tekoče biopsije je, da so telesne tekočine, potrebne za analizo, običajno zlahka dostopne, v večini primerov pa je postopek zbiranja vzorca veliko manj invaziven in lažje ponovljiv kot biopsija tkiva.

Do danes se uporaba tekočih biopsij preverja prek treh kliničnih scenarijev, in sicer v procesu začetne diagnoze raka, pri postoperativnih pacientih in pacientih na različnih oblikah terapije kot preverjanje učinkovitosti terapije, prav

15

LBM KOTIČEK

tako pa tudi za odkrivanje ponovnega izbruha bolezni po že končanem protokolu zdravljenja.

V procesu začetne diagnoze raka so lahko tekoče biopsije koristne za napoved o napredovanju bolezni, koristne pa so tudi v primeru, ko je tumor na težko dostopnem mestu, kjer za klasično biopsijo morda ni na voljo dovolj tkiva za sekvenco DNA. Tekoča biopsija pa je lahko v takšnem primeru edini neinvazivni vir DNA. Zagotovo bi bilo neprimerno uporabljati mutacije, odkrite v tekočih biopsijah, za izbiro terapije prve linije, razen če je pogostost mutiranega alela dovolj visoka, da bi zagotovila popolno zaupanje, da bo mutacija verjetno izvirala iz samega tumorja, ne pa iz levkocitov ali kot posledica tehnične napake.

Pri za rakom obolelih pacientih na različnih vrstah terapije nam tekoča biopsija pove, ali je zdravljenje uspešno in ali omogoča sledenje učinkovitosti zdravljenja, v nasprotnem primeru pa nas opozori, da je karcinom razvil odpornost na določeno terapijo. Tekoča biopsija je prav tako odlično sredstvo za nadzor pacientov, ki so raka uspešno preboleli, ob morebitnem ponovnem razvoju rakavih celic.

DOGAJALO SE BO

Pri mnogih postoperativnih pacientih, brez očitne metastatične bolezni, je točna količina kemoterapije, potrebna po operaciji rakavega tkiva, neznana. Zato je vsem pacientom po odstranitvi rakavega tkiva predpisana

določena količina kemoterapije, da se z njo zagotovi odstranitev še morebiti prisotnih rakavih celic. Zadnje raziskave nakazujejo uporabo tekoče biopsije kot način za določanje postoperativnih pacientov, ki potrebujejo dodatno kemoterapijo zaradi prisotnosti kancerogenih celic po odstranitvi rakavega tkiva. Takšen pristop ne bi samo zmanjšal trpljenja pacientov zaradi toksičnih učinkov terapije, temveč bi tudi prihranil čas, trud in denar s poudarkom na oskrbi pacientov, ki jo najbolj potrebujejo.

Tekoča biopsija zaradi relativno lahke dostopnosti do vzorcev in ponovljivosti izpodriva zastarele in invazivne postopke klasične biopsije ter nam omogoča vpogled v tudi zelo težko dostopna tkiva. Ne glede na to tekoča biopsija ni primerna za odločanje o nadaljnjih korakih terapije. Zagotovo pa ima velik potencial, da postane močno orožje v boju proti raku.

VIR Austin K. Mattox, Chetan Bettegowda, Shibin Zhou, Nickolas Papadopoulos, Kenneth W. Kinzler and Bert Vogelstein - Applications of liquid biopsies for cancer, Science Translational Medicine, august 2019. Https://stm. sciencemag.org/content/11/507/eaay1984.full?fbclid=IwAR0QY2YdvdmYFy8HmikZihorAydTkJAwHX3AAZGWk1_2nBEhFPaTPGAudQ4 Datum dostopa: 30. 8. 2019.

DOGODEK

KDAJ?

KJE?

ProBono ambulanta

vsak četrtek

Spoznavni piknik

7. oktober

Krvodajalska akcija – Častim ½ litra

8. in 9. oktober

Razširjeni Drug Dealer sestanek

15. oktober

FFA

Spoznavni žur

16. oktober

Cirkus

Simpozij ŠSSFD

19. oktober

Pravna fakulteta UL

16th EPSA Autumn Assembly

29. oktober – 3. november

Poreč, Hrvaška

Motivacijski vikend

15. – 17. november

Skrivnostna lokacija

Marketing skills event

november

Kampus

Za več podrobnosti o prihajajočih dogodkih redno spremljajte svoj G-mail ter našo Facebook in spletno stran.

16

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pogled z druge perspektive Pharmspective Faces from abroad Cześć! My name is Patrycja and I come from Poland. I live and study in Bialystok, a lovely city in the Northeast of Poland.

I’ve just ended the 5th year of my studies after writing my Master’s Thesis and passing the Master exam at the Faculty of Pharmacy Patrycja at the Medical University of Dajnowicz Bialystok and I’m looking Bialystok, Poland forward to the practical 6th year part, which is in the 6th year and includes an internship in a pharmacy. I divided my internship into two parts: I’ll spend 3 months in a hospital pharmacy and 3 in a community one, but it is not that common at my faculty (most of the students pick just 6 months in a community pharmacy). I made that decision because of what motivates me to participate in most of my student’s activities – I want to try new things andpick the ones that are the best for me.

My adventure with the student organization (Young Pharmacy Poland, which hass now been replaced by the Polish Pharmaceutical Students Association) started in my 1st year in 2014. From a regular participant, I obtained various positions over the course of 4 years: local EPSA and IPSF Coordinator, local Coordinator of Science and Education and finally – Chairperson. Performing each one of them was great and improving. It let me get to know my university and the professional environment really well.

I was also in an editorial office of my university’s student magazine, which makes writing for Spatula even more pleasant.

Pharmacy studies in Poland are basically focused on two areas: all kinds of chemistry classes (which is really helpful if you are thinking about working in a lab) and classes where students are learning and preparing for working in community pharmacy (because honestly, most of the graduates work there after studies). If anyone (like me) thinks about working anywhere else: in an industry, clinical

trials, pharmaceutical marketing, clinical pharmacy or even in research – only participating in events organized by student organisations lets students know these opportunities better.

The other opportunity for students in organisations is gaining international experience. I still remember really clearly when my city was hosting the EPSA Summer University in 2016 and 120 pharmacy students from all around Europe came to Bialystok. I was honored to be a part of the committee and I still consider it as one of the best adventures of my student life. I had the opportunity to meet a lot of amazing future pharmacists, improve my English skills and see my hometown in a more touristic way with all the sightseeing and partying during the SU.

Different, but an even more amazing international experience was participating in the IPSF’s Students Exchange Programme in Porto, Portugal. After that experiance I am really shocked to have waited until my last year of studies to go on SEP. Every summer before that, I had a lot of different plans (I am a sailing instructor, so I was spending all summer seasons on sailing camps) and 5th year of my studies I decided it was my last chance to accomplish it. Fortunately, I was able to go to Portugal, which was my first choice, and I have to say that I couldn’t pick any better! I chose an internship in a research, so I went to the Applied Chemistry Department at the Faculty of Pharmacy at the University of Porto. I was spending a few

17

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

hours a day in a lab (one of my lab partners was my lovely Slovenian friend Mojca!) and after study time, amazing Portugese students were taking care of us and showing us all the beautiful spots of Porto. All of it was so amazing that at the end of SEP we felt like one, a big and totally crazy family of pharmacy students from all over the world.

As an old lady at the end of my crazy studying stage of life, I have only one thought – I barely remember all these hard exams during 5 years (even if we all know that studying pharmacy is not a piece of cake), but I remember exactly the satisfaction after successful events of my organization and the fun I had during all of the international and local events I was a part of. I truly recommend you to be active in student organizations (with an emphasis on SEP) because it is the best way to gain a lot of beautiful memories during your student years!

Belgium, the country of chocolate, waffles, beer, and fries. All things that are unhealthy but at the same time extremely delicious. My name is Kevin Van der Borght, I recently graduated from the University of Leuven as M.Sc. in drug development Kevin Van der and am now continuing my career in academia Borght as a Ph.D. candidate in Leuven and Ghent, Belgium pharmaceutical sciences recent graduate at the University of Ghent.

As such, I am associated with the two largest pharmacy schools in Flanders (i.e. the Dutch-speaking northern part of Belgium). Being only a third larger, Belgium has a total population five times that of Slovenia (11.4 million). Although this is still a modest number, Belgium is a complex country with three official languages and nine pharmacy schools

18

spread around the country. Pharmaceutical studies are governed at two levels, the federal government issues the title of Pharmacist as a protected and regulated healthcare profession, while the regional (Flemish/ Walloon) governments have authority over all educational matters. Over the last decades, pharmacy education in Belgium has seen a major shift towards specialization as pharmaceutical professions differentiated and healthcare became more complex. In Flanders, students first follow a bachelor program of three years, after which they choose between two master’s degrees: MSc in pharmaceutical care or MSc in drug development. The first is aimed at training excellent primary care providers while the latter is more focused on research and development (R&D). Since 2018, the University of Leuven no longer awards the title of Pharmacist to their drug development graduates. The program was redesigned with the input from students and industry partners and is now entirely focused on becoming an R&D specialist in the pharmaceutical industry, CROs or academia. In the same way, the program in pharmaceutical care was redesigned with an increased emphasis on interprofessional collaboration, patient-centricity, and communication skills. By removing the internship in community pharmacy from the drug development program, more time is now available for students to gain their first experiences in the professional world. Drug development students spend their entire final year in either an academic lab, a pharmaceutical company, a CRO, or a government institution involved in drug regulation. They also write their master’s thesis that institution. This increased differentiation has been very well received by both industry partners and the first generation of graduates from the renewed program (including myself). It is therefore likely that other Flemish universities will soon follow the example set in Leuven. After obtaining an M.Sc. degree, there are several opportunities for students to further specialize in the field of their choice. Our universities all offer full-time

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Ph.D. research programs, often funded by one of many different government or privately funded grant programs.

This allows promising researchers to become experts in their field without having to suffer financially. There are also advanced master degrees in hospital pharmacy and industrial pharmacy, co-organized by the four Flemish pharmacy schools. Another advanced master’s degree is that in clinical biology, organized at several Belgian university hospitals. Finally, there are many postgraduate courses and managerial degrees available in schools all over the country. The importance of internationalization is also recognized by our universities. Although there are no exchange opportunities in the bachelor program, master students can apply for an Erasmus exchange during their first year. During the second year, the drug development students from Leuven can even go abroad for up to two semesters to complete their internship and thesis work at a foreign institution. I got to spend my final year in Germany myself, interning at the global headquarters of Boehringer Ingelheim. Learning and cultural exchange should of course not be limited to the curriculum. To further professional development, our local and national student organizations together with EPSA engage with students and organize lectures, trainings, Twinnet, congresses, etc. Although there is always room for improvement, pharmaceutical studies in Belgium are now quite well differentiated. This would not have been possible without the strong voice of our students and their involvement in education reform.

If I can leave you with one advice, it is to engage with your faculties as much as possible and take up an active role in governing your faculty. This approach will help massively in improving curricula for future generations of pharmaceutical students.

When I look back on my life, I never thought I would go as far as working in a multicultural team with people from around the world.

My journey started simple, I saw an ad for IPSF World Congress 2016 in Zimbabwe and thought that maybe Daniel Semmy it would be a cool thing to Bandung, Indonesia go to Africa and see some recent graduate elephants. So I flew there by myself and then two congresses later, I had become too involved in IPSF and took the position of Chairperson of Pharmacy Education in 2018.

During my university years, I became quite active in my local student associations after attending my first congress. As the chairperson of external relations there in 2017, I already enjoyed working with people from many

parts of the world, especially in IPSF. There is something in between the congresses’ enjoyable social nights and seeing people speak in the General Assemblies that attracts me to further involve myself in IPSF. Therefore, near the end of my mandate, I decided to contribute to

19

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

IPSF by applying as internship coordinator. I initially wasn’t aware that it was under the Pharmacy Education portfolios instead of External Relations. There was a sudden shift to education portfolios for me and it was something. I know some stuff about pharmacy education, but during that time I learnt a great deal about the importance of the portfolio.

When I started out as an IPSF internship coordinator in 2017, the education portfolios in IPSF greatly rely on advocacy. Compared to other projects in IPSF such as Student Exchange Programme, Public Health Activities, or Professional Development Events, the education portfolio is less known to the federation members due to most types of projects being done behind the scenes.

Seeing this situation, my main goal when I started my mandate was to have more members involved in the educational portfolios. To achieve this, I tried to have more webinars, increased research paper numbers, and restructure the committee to be more focused on both pharmacy practices and pharmaceutical science. I am proud to say that I worked alongside my own amazing Pharmacy Education Committees with the help of other Executive Committees.

Working with people from different backgrounds is a great experience. The diversity of working in the federation is unique and challenging at the same time. I saw a lot of different ways of thinking and cultures of working which can lead to conflicts and miscommunications.

One person sometimes said A but then another said B, yet then someone smart said C that resolved everything.

Gradually you are learning to always come up with a C and it is a challenge that I gladly take on. Still, the biggest problem for me is the time difference. As someone who resides in Asia, I needed to change my time-zone to adjust it with most African, Eastern-Mediterranean, and European team members. Most of the time, while they were having a dessert or a snack after dinner during executive meetings, I was in bed trying to listen to ideas and inputs, digest everything and sometimes gave feedback, and also kept myself awake. When I reflected on it, I miss these meetings because being able to talk with these amazing people is enjoyable.

Amidst all the challenges, the conflicts and the miscommunication, I would do it again if given the time and resources. You will always learn something new from different cultures, sometimes it is something great and sometimes not so much. So it is up to you to take take the lesson you wanted and it is up to you whether you wanted to grow with the federation or not.

Personally, I felt that this experience changed me from the Daniel who wanted to see elephants to the Daniel who has seen elephants. It gave me a chance to see, to listen, and to learn. As someone who will open a new chapter by taking a Ph.D. degree in a different field, I am sure that this will be useful for me whether I will choose to go to the field of research, education, or working in a company. Once you are involved with ‘viva la pharmacie’ spirit, it will never be gone.

MOTIVACIJSKI VIKEND Študentje Fakultete za farmacijo vsako leto organiziramo motivacijski vikend in tudi to leto ni izjema. Se sprašuješ, kaj motivacijski vikend sploh je?

Gre za krajše druženje študentov vseh smeri Fakultete za farmacijo, na katerem potekajo treningi mehkih veščin, s katerimi pridobiš najrazličnejša znanja, ki ti zelo koristijo v času študija kot tudi kasneje v življenju. Prav tako je motivacijski vikend odlična priložnost, da spoznaš študente drugih letnikov in smeri, se z njimi podružiš ter dobiš boljši vpogled v delo in zadolžitve Društva študentov farmacije Slovenije.

20

To leto bo potekal od 15. do 17. novembra, točne lokacije pa zaenkrat še ne izdamo. ;) Za prevoz, hrano in vse ostale podrobnosti bo poskrbljeno, vse, kar moraš narediti, je, da se prijaviš. Če se nam torej želiš pridružiti na vikendu, polnem doživetij, se ne obiraj preveč in čimprej izpolni prijavo. Obrazec s prijavami bo poslan na Drug Dealer mail, prav tako pa bo objavljen na Facebook strani Študentje Fakultete za farmacijo.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Erasmus+ Slovenski študentje v tujini veliko, potrebnega je veliko sprotnega dela. Bi pa ocenil, da je v primerjavi z ljubljansko fakulteto zahtevnost na malce nižjem nivoju. Vse to pa se nato normalizira z dolgotrajnim in počasnim učenjem, ko moraš ob prebiranju »slajdov« nenehno uporabljati Google Translate, ker vedno znova pozabiš črkovanje francoske besede za oslovski kašelj.

Izpiti se pišejo v zadnjem tednu decembra, zanje imaš le en rok. V mojem primeru sem v času od torka do četrtka odpisal vsega skupaj sedem izpitov, kar mi je še zdaj nepredstavljivo.

Jan Lisac Že v gimnaziji sem vedel, da želim vsaj en semester študija preživeti na tujem. Včasih se morda niti ne zavedamo, toda kot Evropejci imamo ogromno priložnosti za potovanja, zato bi bilo škoda, da tega ne bi tudi izkoristili. Tako sem se v četrtem letu študija odpravil v Francijo, natančneje v Montpellier. Za to mesto sem se odločil predvsem zaradi milega podnebja, čudovite arhitekture, izvrstnih povezav z drugimi obmorskimi mesti, pa tudi zaradi želje po izboljšanju takrat že zakrnele srednješolske francoščine. Moram priznati, da je bila odločitev prava. Že mesto kot tako me je popolnoma navdušilo. Je mozaik francoske, mediteranske in arabske kulture, katerega večinski del predstavljajo prav študenti z vseh vetrov. Je mesto, kjer lahko občuduješ slavolok zmage, čudovite parke in moderne zgradbe, ob vsem tem pa je morje s čudovitimi peščenimi plažami le vožnjo s tramvajem stran.

Kot sem že prej omenil, je Montpellier mesto, ki mu ritem narekujejo študenti. Ob petkih se mestni park napolni z mladimi vseh narodnosti, ki nazdravljajo na uspešen teden s sirom in bagetami, kar na koncu dodobra poplaknejo z rdečim vinom. Je odličen kraj za spoznavanje tujih Erasmus študentov. Vzdušje je zares enkratno in ga še danes pogrešam.

Ker pa je Francija le bolj zahodno od nas, so tudi tamkajšnje cene bolj zahodnjaške. Na srečo sem bival v študentskem domu, ki je bil lociran dobesedno čez cesto od fakultete, pa tudi cena se mi ni zdela pretirana. V trgovini so izdelki malenkost dražji kot pri nas, obrok v restavraciji pa težko najdeš pod 15 €. Svetujem vam, da si ne glede na izbrano destinacijo izmenjave redno beležite stroške, saj boste tako imeli pregled nad porabo težko zaslužene štipendije. Študij na Fakulteti za farmacijo v Montpellieru bi odsvetoval vsem, ki bi se prvič srečali s francoščino, saj prav vse – od predavanj, seminarjev do vaj in izpitov – poteka v francoskem jeziku, domačini pa angleščino uporabljajo dokaj pasivno. Profesorji so načeloma zelo prijazni, vendar te kot Erasmus študenta ne obravnavajo prav nič drugače kot ostale. Sami presodite, ali vam to ustreza ali ne. Snovi je

Če bi vedel za takšen izpitni režim pred izmenjavo, bi hudo dobro premislil, če bi se res odločil za Montpellier. Nočem nikogar prestrašiti, celotna izmenjava je bila fantastična, le december je bil zares stresen.

Po mojem mnenju bi morala odločitev za udeležbo na mednarodni izmenjavi biti del večine, če ne kar vsakega študenta. Mnogi lahko takrat prvič izkusijo življenje na svojem, kar s seboj prinese veliko mero odgovornosti. Na tujem si prisiljen razmišljati s svojo glavo in sprejemati svoje odločitve. Je izjemna priložnost, da stopimo izven ustaljenih smernic in raziskujemo svet. Odpre nam vrata v druge kulture, običaje in doživetja. In spomini, ki jih ustvarimo na poti, so neprecenljivi.

21

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Maja Badovinac V študijskem letu 2018/2019 sem poletni semester opravljala v Zagrebu. To je bila zame prav posebna izkušnja, saj sem prvič preživela pol leta nekje drugje. Vedno, ko sem nekomu povedala, da sem v Zagrebu na izmenjavi, je bilo prvo vprašanje: »Kako to, da si izbrala Zagreb?« Moja prva izbira je bila Finska in šele druga Zagreb. Zavedala sem se, da je zelo blizu, toda še vedno je tujina – nov jezik, novi prijatelji, novo okolje in popolnoma nova izkušnja. Sprva je bilo težko začeti, saj nisem poznala nikogar, ki bi že bil tam na izmenjavi, toda s pomočjo prijateljev iz Zagreba in Erasmus koordinatorjev sem uspešno sestavila »Learning agreement«. V Zagrebu sem stanovala v študentskem domu Ante Starčevič. Študentski dom ni bil najlepši, toda bil je poceni, zelo blizu centra in faksa, zato sem se tudi odločila ostati tam. Kuhinja je bila bolj majhna, zato sem večinoma jedla v študentskih menzah, v katerih dobiš ob predložitvi kartice za hrano, ki se imenuje X-ica, celotno kosilo za samo 6,5 kune (0,9 EUR).

Sam študij je obsegal predavanja, vaje in seminarje, ki so se odvijali na dveh lokacijah v centru Zagreba. Celoten učni del in izpiti so potekali v hrvaškem jeziku, toda vsi profesorji so bili zelo prijazni in mi bili vedno pripravljeni pomagati, če česa nisem razumela ali sem potrebovala dodatno pojasnilo.

Izjemoma sem seminarske naloge lahko predstavljala v angleškem jeziku, saj mi je bilo tako dosti lažje. Poleg študija sem se udeleževala raznih dogodkov in izletov, ki jih organizira ESN za Erasmus študente. Ta organizacija je vsak teden pripravila več zabavnih dogodkov in s tem zbližala vse Erasmus študente v Zagrebu. V bližini faksa pa sem odkrila tudi fitnes Forma, ki je ponujal popust za tuje študente in mi

Petja Iza Meh Peer Če bi me nekdo vprašal, ali bi izmenjavo še enkrat ponovila, bi brez pomislekov odgovorila pritrdilno, saj sem teh nekaj mesecev v tujini res uživala.

Tuje študente so nas že na začetku zelo lepo sprejeli in nam organizirali ure španščine, saj smo vsa predavanja in izpite opravljali v tem jeziku. Odnos do študentov je bil prijazen, sicer pa niso delali razlik med študenti na izmenjavi in domačimi študenti, vse smo opravljali enako. Predavanja so bila pri nekaterih predmetih obvezna, razporejena čez cel teden in na dan ne daljša od ene ure za posamezen predmet.

Zelo mi je v spominu ostalo opravljanje vaj, ki tam niso bile razporejene čez cel semester, temveč smo jih opravili v nekaj tednih, a z vsakdanjim obiskovanjem laboratorijev, kar se mi je sicer zdelo precej naporno. Če povem po pravici, sem vedno vedela, da bo moja izmenjava potekala v Španiji, tako da izbira destinacije sploh ni bila problem. Prav tako mi jezik ni predstavljal ovire, saj že od prej govorim tekoče špansko. Ker pa je Madrid le prestolnica, lahko k nazivu takoj pripišemo visoke cene, zato

22

pomagal, da sem tudi med izmenjavo ostala športno aktivna.

V Zagrebu sem uspešno opravila vse izpite in se polna novih vtisov vrnila nazaj domov. Zato prav vsakemu študentu priporočam, da se odpravi na kakšno izmenjavo v tujino, saj je to ena prav posebna izkušnja.

bodite za izmenjavo tam pripravljeni odšteti veliko več kot ponuja štipendija. Čeprav nas je bilo študentov na izmenjavi na univerzi veliko, sem večino časa preživela prav z domačini, ki so izredno prijazni. Še vedno ohranjam stike s prijatelji in upam, da se tja vrnem še večkrat. Moja izkušnja je bila več kot čudovita in na izmenjavo bi takoj šla še kam.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Foreign student in Slovenia number of students in classrooms allowed us to interact more with professors. It made it easier to adapt to the classes.

We took the exams sometimes with Slovene students and sometimes only with Erasmus students.

Zeynep Türkseven I am from the University of Marmara. I had been dreaming about Erasmus since high school, therefore I went in the 2nd year of university. It is because I wanted to see new places and new perspectives.

Ljubljana is a small city, but you can find so many things to do. In University of Ljubljana I took many classes. The small

It was the best 5 months that I could imagine. I made friends, travelled, learned. At first I was both hesitant and very curious. But when I arrived to Ljubljana my thoughts changed because then I saw it was literally the best decision to come here. So many of the people I met in Ljubljana were able to speak english very fluently. I think Slovene people get used to Erasmus students, therefore they were as helpful as they could be. There were so many events that you could attend. In the beginning of the semester there was a picnic, organized by Faculty of Pharmacy, which I attended and met so many pharmacy students from all around the world. It allowed me to meet new people. In my opinion it is deeply important for students to engage in exchanges, attend these events and be open-minded.

To sum up, if I had a chance I would stay and if I get another chance like this, I'll go again.

SEP Na SEP v Kenijo Nadine Lah SEP praksa je bila moja želja, odkar sem prišla na FFA, in letos sem jo tudi uresničila. Ker sem že po naravi zelo neodločna, je bila izbira prave države najbolj stresen del. Na koncu sem na svojo listo uvrstila Kanado, ZDA in Avstralijo. Zavrnila sem tako Winnipeg kot Atlanto in pristala v Keniji! Odšla sem z nizkimi pričakovanji in kot ljubiteljica živali, priznam, predvsem zaradi divjega živalskega sveta, saj je bil safari že dolgo časa na prvem mestu moje »to do« liste. Prihod na letališče Jomo Kenyatta ob štirih zjutraj je bil stresen do mere, da sem začela dvomiti o svoji odločitvi. Po prijaznem sprejemu dveh študentov farmacije, ki sta zame vstala sredi noči in me potem še skoraj uro čakala na letališču in me peljala v moj dom, pa se je začel moj najboljši in najrazburljivejši mesec (če rečem v življenju, se sliši dramatično, ampak je res).

Moja kenijska družina, ki me je gostila, me je vzela za svojo – dobesedno. Od takrat dalje sem član njihove družine. Že prvi dan, po le nekaj urah spanja, so me peljali na poroko. Nič hudega, če nisi vabljen, v Afriki na dogodke običajno pride več kot dvakrat več ljudi, kot si jih povabil. Njihova odprtost in gostoljubnost sta razlog, zakaj sem to celino in te ljudi tako vzljubila. V določenih predelih Kenije oz. Nairobija je svetlopoltih ljudi zelo malo, zato me je veliko ljudi gledalo in ogovarjalo, najraje so me imeli otroci. V Nairobiju se nikoli

nisem počutila ogroženo, le malo bolj previden moraš biti in predvsem uporabljati zdravo logiko. Če si belec, nate vsi gledajo kot na milijonarja, kar mi je naredilo kar nekaj sivih las, a sem se po enem mesecu na Masai marketih znala že zelo dobro pogajati (beri: kregati) za cene, saj je Kenija za Kenijce dokaj poceni država, za turiste pa niti ne.

23

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Delala sem v dveh lekarnah. Prva dva tedna sem delala v bolnišnični lekarni, kjer smo vse delali ročno, saj niso imeli računalnikov. Tam sem predvsem spoznala, da so antibiotiki daleč najbolj priljubljeno zdravilo, saj jih predpišejo za vse, brez laboratorijskih izvidov. So tudi zelo poceni (za škatlico močnega antibiotika plačaš okoli 1 €), vsa zdravila so samoplačniška. Strogega nadzora nad zdravili ni, niti nad tistimi z močnim učinkom.

Zadnja dva tedna sem delala v lekarni Goodlife v nakupovalnem središču. Te lekarne so najbolj priljubljene v Vzhodni Afriki, nekaj podružnic je tudi v Evropi. Delo v tej lekarni je bilo zelo razgibano in v skoraj vseh merilih po

evropskih standardih. Moje naloge so bile štetje zalog, sprejemanje novih pošiljk, označevanje izdelkov in na koncu tudi svetovanje strankam. V tej lekarni sem se res veliko naučila.

Med vikendi smo imeli SEP-druženja, kjer sem se družila s študenti farmacije iz Kenije in z drugimi SEP-ovci iz Južne Afrike, Zimbabveja in Nigerije. Kolesarili smo po gozdu Karura, odšli v zavetišče za slone, center ogroženih žiraf in muzeje, najraje pa smo se družili ob večerjah.

Po koncu prakse sem v Keniji ostala še dva tedna in si ogledala jezero Naivasha, stanovala v zgodovinski hiši Mundui, odšla na kenijsko obalo Diani beach, ki me je z najbolj belim peskom in turkiznim morjem pustila odprtih ust, za na konec pa sem odšla še na safari v nacionalni park Masai Mara, kjer sem videla The big five. Želela sem si drugačne kulture, narave, divjih živali, želela sem kulturni šok in ga tudi dobila. Hkrati sem si želela dobre farmacevtske izkušnje, ki je presegla pričakovanja. Med vsem tem pa sem naletela na najprijaznejše in najgostoljubnejše ljudi, s katerimi vem, da bom ostala v stikih. Kenija je bila neprecenljiva izkušnja in v trenutku bi se vrnila.

Hvala SEP Slovenija, predvsem pa hvala tebi, Petra, da si prenašala mojo neodločnost.

Na SEP v Nemčijo Tina Studen Letošnje poletje sem po končanih izpitih preživela ob opravljanju štiritedenskega SEP-a v Heidelbergu v Nemčiji.

V prijetno študentsko mesto v pokrajini Baden-Württemberg sem prispela v nedeljo popoldan. Na postaji me je pričakala študentka farmacije in me pospremila do študentskega doma, kjer sem se odpočila od potovanja in si ogledala okolico kampusa. Z delom v Univerzitetni bolnišnici Heidelberg, na oddelku za klinično farmacijo in farmakoepidemiologijo, ki je le kratkih 5 minut od študentskega doma, sem začela naslednji dan.

Prvi dan sem se morala seznaniti s standardnimi operativnimi postopki in si prebrati nekaj člankov z informacijami o delu.

Sodelavci so se z menoj večinoma pogovarjali v nemškem jeziku, če pa mi je kakšna beseda povzročala težave, so mi brez problema naloge razložili tudi v angleščini. Na oddelku, kjer sem opravljala prakso, so v večini zaposleni mladi raziskovalci. Ukvarjajo se z različnimi projekti in si prizadevajo izboljšati sodelovanje med farmacevti in zdravniki, zmanjšati interakcije med zdravili in omogočiti bolnikom lažji dostop do kakovostne zdravstvene nege. Vsak si je vzel nekaj časa zame in mi razložil projekte, s katerimi se ukvarja, mi pokazal napredek in korake raziskave. Razkazali so mi tudi bolnišnično lekarno Heidelberg, ki je tretja največja lekarna v Nemčiji, mi razložili postopke priprave zdravil, poti zdravila do bolnika,

24

mi pokazali, kje opravljajo klinična testiranja, raziskave itd.

V tretjem tednu sem spremljala kliničnega farmacevta na terenu (oddelku za srčno kirurgijo in nevrologijo), kjer sem opazovala sodelovanje z zdravniki in iskanje optimalne pooperativne nege za določenega bolnika. Omogočili so mi tudi obisk javne lekarne. Z veseljem so odgovorili na vsa moja vprašanja in mi ponudili nasvete glede farmacije in seveda tudi ogledov znamenitosti, preizkušanja hrane ipd.

Vsako sredo smo imeli izobraževanje, kjer je nekdo iz klinike celotnemu oddelku predstavil svoj projekt oziroma idejo.

Ob petkih pa smo imeli razpravo o določenih vprašanjih glede interakcij med zdravili, vprašanjih zdravnikov, na katera

Medicinska Klinika Heidelberg

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

smo naleteli med tednom, in razglabljali o možnih rešitvah.

Po končanem delovnem dnevu pa smo imeli s sodelavci včasih tudi popoldanska druženja. Naredili smo si piknik ob reki Nekar, šli na bazen (v zelo vročih dneh), na razstavo teles (Körperwelten museum). Na kliniki so mi posodili tudi najboljše prevozno sredstvo v Heidelbergu, kolo. Mesto je malo manjše od Ljubljane in je polno nadobudnih študentov.

Ob večerih za vikende si je vredno privoščiti pivce ali dve v enem izmed barov v centru, v poletnih mesecih pa so zelo priljubljeni tudi pikniki ob reki. Študijski obisk mi je omogočil širši pogled na delo farmacevta, sodelovanje z drugimi zdravstvenimi poklici in izboljšanje komunikacije med njimi. Moje razumevanje samega dela, raziskav in projektov se je izboljšalo in mi dalo nov zagon za nadaljevanje študija. Dober razlog za opravljanje prakse v Nemčiji je tudi izboljšanje znanja nemščine. Jezik sem obvladala že pred prihodom, brez dvoma pa sem zaradi nenehne uporabe svoje znanje jezika še izboljšala.

S sodelavci na razstavi teles

SEP v Nemčiji (še) ni tako priljubljen kot pri nas, tako da sama organizacija izletov in druženj ni bila najbolje izpeljana, pa tudi število udeležencev je bilo malo manjše, kar pa nas ni ustavilo pri zabavi. Organiziran je bil SEP-vikend, ki se je začel s petkovim piknikom in nadaljeval s sobotnim izletom v francosko mesto Strasbourg, kjer smo si privoščili tradicionalno jed Flammkuchen. Pot nas je zanesla še v nemško mesto Mannheim, v nedeljo pa smo si ogledali znamenitosti Heidelberga (grad in farmacevtski muzej ter Philosophenweg, od koder se ponuja čudovit razgled na celotno mesto).

Po končanem študijskem obisku sem si vzela še en teden za raziskovanje bližnjih mest ter si ogledala Frankfurt ob Majni, Würzburg, Nürnberg in München. Študijski obisk bi brez dvoma priporočila še drugim. Delo na oddelku za klinično farmacijo v Univerzitetni bolnišnici Heidelberg mi je bilo všeč, saj so mi ponudili zares dober vpogled v delo farmacevta v klinični farmaciji, raziskavah in na drugih področjih. Ekipa ljudi, s katerimi sem delala, mi

SEP vikend na gradu Heidelberg

je prirasla k srcu, saj so mi v kratkem času štirih tednov dali ogromno znanja, novih izkušenj in prijateljstev. Še dodaten plus je bilo samostojno življenje v študentskem domu, ob tem pa seveda tudi izboljšanje znanja nemškega jezika in nova poznanstva.

Na SEP v Indonezijo Monika Gerič Ko sem decembra na sestanku za SEP izvedela, katere države so na voljo za opravljanje poletne prakse, sem takoj vedela, kam hočem – v Indonezijo! Že nekaj časa sem si želela tja in priložnost je bila popolna. Prijavila sem se, potem pa dolgo časa čakala na potrditev, kam so me sprejeli. Ko sem izvedela, da so mi določili Medan, največje mesto na otoku Sumatra, sem bila malo razočarana, saj to mesto ni bilo med tistimi, kamor sem si najbolj želela.

Vseeno sem zbrala pogum in odšla na svoje prvo solo potovanje.

Po skoraj dvodnevnem potovanju in treh poletih sem prišla na letališče v Medanu, kjer so me pričakali trije indonezijski študenti. Bili so zelo prikupni, eden se je celo naučil besedo

»dobrodošli«. Na začetku sem bila edina tuja študentka, kasneje pa sta prišli še dve Tunizijki. Tako so prvi dan samo zame pripravili »Welcoming ceremony«, kjer sem spoznala še druge sodelujoče študente, dekanjo in profesorje. Prav vsi so se želeli slikati z mano. Razkazali so mi faks, kjer me je presenetilo kar nekaj stvari. Prva stvar je bila vročina na hodnikih in v predavalnicah, kjer je kar teklo iz nas, in ne predstavljam si, kako se je učiti ali pisati izpite pri takih pogojih. Potem so mi pokazali laboratorij za farmakologijo, kjer je bilo kakšnih 50 kletk z mišmi in zajci, študenti pa so jih secirali, jim vbrizgavali injekcije, in to kar prosto, kot so želeli. Tretja stvar pa je bil ogromen pajek v sterilnem laboratoriju, ki so se ga ustrašili še domačini.

25

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Naslednja dva tedna sem delala v bolnišnici, kamor sem se vozila s šoferjem na motorčku, ki jih je v velemestu, kot je Medan, ogromno. V bolnišnici sem pakirala tablete za paciente, polnila kapsule, pripravljala opremo, potrebno za operacije, in sterilizirala kirurški material. Peljali so me tudi na ogled po bolnišnici, kjer so pacienti razporejeni po oddelkih glede na to, koliko plačujejo za zavarovanje.

Najslabši je bil razred 3, kjer ni bilo klime, postelje so bile slabe, svojci pa so kar sedeli na tleh ob posteljah in po hodnikih. Vedno so me spremljali indonezijski študenti, ki so mi vse prevajali, saj zaposleni v bolnišnici niso dobro govorili angleško.

Bili so navdušeni, da so spoznali prvo Evropejko, bila sem jim posebna in zanimiva. Čeprav nimajo veliko, so zagotovo eni izmed najbolj srečnih in dobrosrčnih ljudi, kar sem jih kdaj spoznala. Zadnji dan smo si ogledali znamenitosti Medana in šli na kosilo v najbolj znano restavracijo. Na koncu so mi vsi prinesli darilca in pisma, v katerih so mi napisali, kako sem jim polepšala počitnice in da me nikoli ne bodo pozabili. Na letališče so me pospremili kar v dveh avtomobilih, saj so se vsi želeli posloviti od mene. Na letalu sem gledala naše slike in obujala spomine ter bila srečna, da sem šla prav v Medan – ni pomembno, kje si, temveč s kom si, kako si sprejet in kaj doživiš.

Tudi vikende in popoldneve smo preživeli skupaj in res smo se odlično razumeli, ves čas smo se zabavali in smejali. Šli smo na največje indonezijsko jezero Toba, kjer smo se peljali z ladjico in raziskovali okolico, zvečer pa so študenti pripravili piknik, kjer so pekli ribe in koruzo.

Po končani praksi sem šla še na tritedensko potovanje na Bali, Javo in v Singapur. Tam sem doživela veliko lepega, spoznala številne ljudi in moje 40-dnevno potovanje po Aziji je še prehitro minilo. Indonezija je res zanimiva država, kjer te templji, plaže, narava in vulkani z lahkoto prevzamejo, tako da bi jo priporočala vsakemu, ki ga ni strah nore pustolovščine!

SEPxperience Slovenia Patryk Maciejewski My name is Patrick and I come from Poland. When I heard about SEP for the first time, I felt overwhelmed by the number of countries participating in the exchange.

Seriously, I had no idea how anyone can choose one out of that many without hesitating even for a moment. For me Slovenia was, let’s say, ‘a recommended choice’. My friend was here one year ago and when I told her that I am going to Slovenia, she was super jealous. She wanted to come back here that badly. I mean, what else did I need after that kind of recommendation? Not much.

I was on the student exchange with my girlfriend so getting to Slovenia was definitely less tiring. We decided to take a bus to Ljubljana and left as early as we could from Lodz, our home city. The bus was delayed and we arrived at the bus station close to midnight after an all-day long trip. So yeah, not the best start of our stay, but guess what – it only got better. The student dorm where we stayed became our new home for more than two weeks and God, walking to the city centre every day 14 days straight from there got my calves thick as hell. But you know what, these 45-minute walks were one of the best things. I don’t think

26

that I could have gotten to know the city better than I did by going everywhere on foot. Ljubljanski Grad? Done.

Tivoli Park? Done. Postojnska Jama? Done. Of course this time not on foot. We wanted to get the most out of our student exchange so we planned everything beforehand and it resulted in a very intense first week when we went to see so many different things that we barely spent any time in our room in the student dorm. Slovenia is such a beautiful country that we HAD TO see everything there was to see. And it did not disappoint us. Every trip that we took was unique in its own way. One time it was something architectural like a castle or a medieval town and second time, some breathtaking landscape or an enormous cave where even I felt small (I am 203 centimetres tall).

But the most beautiful thing in Slovenia were the people.

Not some tourist attraction but people. At first, I didn’t know what to expect, I mean, everyone is different and they don’t have to be very sociable. But I was in awe of how open and friendly everyone was. We didn’t go to the city centre just to drink a beer in a pub or have something to eat. We went there every evening to see each other, talk, laugh and stay

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

until 1 or 2 am not even being bothered by having to go to the practice in a pharmacy next morning. From strangers to best friends in just one night is pretty impressive, right? But it’s true. We are friends, not just some random students on an exchange. We still stay in touch, text each other and, of course, as every pharmacy student, we exchange memes.

You know that you couldn’t have made a better choice when two weeks is enough for you to make some friendships and

create so many unforgettable memories. And from now on it will not matter whether it’s Ljubljana or Timbuktu as long as you will have the same kind-hearted and funny people surrounding you. But the most crucial thing is to take the first step in the right direction. It doesn’t matter if it’s SEP, Erasmus or Twinnet. All that matters is to be open to new experiences and not be afraid to trust somebody. Then you will probably have one of the best holidays ever. As I did.

Poletna recepcija 2019 Petra Prebanda Tako kot vsako leto je bilo tudi letošnje poletje zaznamovano s tujimi študenti, ki so prišli v Slovenijo opravljat Student Exchange Programme oz. SEP prakso. Čeprav je bilo letos zanimanje za našo državo ogromno, je bilo na koncu izbranih le 23 srečnežev, ki so opravljali prakso v Ljubljani, Mariboru ali Portorožu. Študentom smo ponudili različne vrste praks, vse od raziskav na naši Fakulteti za farmacijo do prakse na Kliniki Golnik in v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor. Večina jih je opravljala prakso v lekarnah po Sloveniji.

jih doživeli letos poleti. Še enkrat se zahvaljujem vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da je letošnja Poletna recepcija bila taka, kot je bila.

Za tuje študente pa seveda ni bila organizirana samo praksa, temveč tudi kar nekaj izletov in druženj. Takoj na začetku julija smo se z vlakom odpeljali v Zagreb, kjer so nas pričakali hrvaški SEP-študenti in že so se začela spletati prva prijateljstva. Razkazali so nam mesto in nam ponudili hrvaško specialiteto – štruklje. Naslednji dan smo zamenjali vloge. Hrvaški študenti so prišli k nam, mi pa smo jim predstavili lepote Ljubljane in jih peljali na tradicionalno slovensko kosilo v Slovensko hišo.

Sledil je izlet na slovensko obalo, kjer so bili tujci navdušeni predvsem nad Piranom, saj je: »Small, but so cute!« V Piranu smo si ogledali tudi sončni zahod in se počasi odpravili nazaj proti Ljubljani. Naslednji dan smo se odpravili na Veliko planino, in ker smo prehodili kar tri ure dolgo pot, smo bili vsi navdušeni, ko smo prispeli na vrh. Okrepčali smo se v koči, kjer so imeli tujci ponovno možnost poskusiti ajdove žgance, klobase ali kakšne druge slovenske specialitete.

Sledili so še izleti v Kranjsko Goro, Planico in na Bled ter v Tolmin, Tolminska korita in Iški vintgar. Za študente, ki so opravljali prakso v Mariboru, pa so bili organizirani še izleti na Pohorje in Lovrenška jezera.

Predstavili smo jim tudi ljubljanski »night life«, Film pod zvezdami na ljubljanskem gradu in mesta, kjer si lahko privoščijo najboljši sladoled in tradicionalne slovenske jedi.

Organizirali smo tudi dva »International nighta«, kamor so študenti prinesli specialitete iz svojih držav in poskusili jedi drugih študentov.

Zase lahko rečem, da sem spoznala veliko prijaznih, zanimivih in odkritih ljudi, s katerimi sem še vedno v stiku.

Upam, da se bomo še srečali in obnovili spomine, ki smo

27

PREDSTAVITEV

Predstavitev Uredniški odbor Spatule

ŠSFFA Predsednik: Tilen Huzjak svet.ffa@gmail.com Letnik študija: Absolvent

Sanjska destinacija za potovanje?

Smer študija: Farmacija

Severna Evropa in Japonska

Domači kraj: Maribor

Tvoja prva misel, ko zjutraj vstaneš?

Vstajam dopoldan, ne zjutraj. ; P Sicer pa bi jih ubesedil nekako takole: E-mail tistemu profesorju, njej, aha, pa poklicat moram njega, ob 9.00 se dobim se z njim, aja, seja je tudi ob 9.00, vmes moram na banko pa kupit darilo, aja ne, jaz imam rojstni dan, okej, na tisti sestanek ob 11.00 ne grem, tja bom malo zamudil, uuu - to bi bilo fajn sprobati, moram povedati naprej za mnenje, uff, mnenja za ŠSFFA je treba še potrditi, kaj že piše v tistem členu ... : )

Nasvet brucem in ostalim študentom FFA za letošnje študijsko leto?

Bodite aktivni! Počivali boste, ko boste umrli. Če je komu dolgčas, naj mi piše. : D Kako si v preteklem letu spodbujal redno udeležbo na sejah ŠSFFA? Beležil sem prisotnost. Najbolj pridni so dobili darilce, vprašajte predstavnike letnikov, kakšno. ; )

Podpredsednica: Nina Hrvatič Letnik študija: 4. letnik

Sanjska destinacija za potovanje?

Smer študija: Farmacija

Curaçao

Domači kraj: Logatec

Tvoja prva misel, ko zjutraj vstaneš?

Lačna sem.

Nasvet brucem in ostalim študentom FFA za letošnje študijsko leto?

Bolje je biti pozen kot brez kave.

Kako dolge so po navadi seje ŠS UL in kakšno priporočilo za vaše naslednike, kako jih najlažje »preživeti«?

Tam se čas ustavi, tako da kar traja. Priporočam, da se usedejo čim bolj zadaj med najbolj nadobudne študente in opazujejo ostale.

Nujen pripomoček: rdeč kemik, saj morebitne vizije in poslanstva predsedstva vsebujejo kar veliko »tiskarskih škratkov«.

Tajnik: Jaka Rotman Primec Letnik študija: 5. letnik

Sanjska destinacija za potovanje?

Smer študija: Farmacija

New York oz. kjerkoli, kjer mi Tilen Huzjak ne more pisati na Messenger

Domači kraj: Maribor

Tvoja prva misel, ko zjutraj vstaneš?

Včeraj sem spet šel prepozno spat.

Nasvet brucem in ostalim študentom FFA za letošnje študijsko leto?

Leto starejši študentje so vir najkoristnejših informacij. :) Kaj nam lahko poveš o ognjevarni omari, ki se po novem nahaja

28

v študentski sobici?

Večinoma je za okras, da ne zgledamo tako »hojladri«, ko nas enkrat na leto pride pogledat dekanja. Notri naj bi bili natisnjeni zapisniki sej ŠSFFA (dolžnost tajnika), ampak zaenkrat se v njej najde le alkohol. Sej veste, da je na varnem v primeru požara.

Hlapna topila in to. Aja, ime ji je Magda.

PREDSTAVITEV

ŠOFFA Predsednik: Robert Šebenik Letnik študija: 5. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Še čevapčičev

Domači kraj: Reka

Tvoj življenjski moto?

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavil od izpita?

Vsak dan bodi najboljša verzija sebe.

Večkrat kot bi si želel. Za vse pač ni časa. :)

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Definitivno vse ekskurzije. Še najbolj tista, ki je nismo mi organizirali!

Podpredsednik: Dejan Temov Letnik študija: 4. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Kruh, ajvar in še mesa (Makedonec sem, kaj češ :P )

Domači kraj: Kumanovo

Tvoj življenjski moto?

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavil od izpita?

Vse v življenju ima svoj plus in minus

Nee, jaz imam same 10! :P Hehehe, itak da sem se nekolikokrat odjavil, ker nisem bil dovolj pripravljen. :D

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Uhhh ne morem se odločit, mogoče predbožični žur ali farmacevtske ekskurzije.

Predstavnica interesnega področja športa in turizma: Tjaša Potočnik Letnik študija: 4. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Pečene bučke

Domači kraj: Ljubljana

Tvoj življenjski moto?

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavila od izpita?

Vse se zgodi z razlogom

V bistvu se od izpita skoraj nikoli ne odjavim, po navadi grem vsaj probat. Včasih se posreči, tudi če misliš, da ne bo uspelo.

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Lanski motivacijski vikend. Bilo je zelo zabavno in sproščeno.

Spoznaš veliko novih ljudi, predvsem pa se bolj povežeš s sošolci.

29

PREDSTAVITEV

Predstavnica mednarodnega sodelovanja: Nina Ravbar Letnik študija: 4. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Gin-tonic

Domači kraj: Vrhnika

Tvoj življenjski moto?

Trenutni moto je: uživaj študentska leta, umirila se bom, ko bom stara 25 ... prisežem.

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Težko bi izbrala samo enega. Najljubši spomini so po navadi

tisti, ki se jih bolj težko spomnim, kar je večina farmacevtskih žurov.

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavila od izpita?

Nikoli se še nisem odjavila zadnji trenutek. Ali se odjavim par dni prej ali pa grem probat in upam na najboljše.

Predstavnica interesnega področja kulture in založništva: Ana Kotevska Letnik študija: 4. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Kajmak :)

Domači kraj: Bitola

Tvoj življenjski moto?

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavila od izpita?

Vsaka stvar je za nekaj dobra. : )

Ja, od PAFI-ja, in to večkrat, ker je pač PAFI. :D

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Lansko brucovanje. : )

Predstavnica področja izobraževanja: Nina Turk Letnik študija: 5. letnik

Obvezna priloga k čevapčičem na farmapikniku?

Smer študija: Farmacija

Bučke!

Domači kraj: Ribnica

Tvoj življenjski moto?

Si se že kdaj v zadnjem trenutku odjavila od izpita?

Kjer je volja, tam je pot. :)

Haha ja, 3-krat od PAFI-ja. Enostavno se nisem upala iti pisat, ker so me vsi strašili glede ustnega izpita.

Najljubši spomin iz študentskih dogodkov?

Fenomenalni lanski otvoritveni farmapiknik! Kdor je bil tam, že razume!

30

OB 80. IZDAJI SPATULE

Ob 80. izdaji Spatule Nina Janežič

Spatula, ki jo trenutno držiš v rokah, je že kar 80. po vrsti. Ob takšnem jubileju sem poprosila svoje predhodnike, da se vrnejo nekaj let nazaj, v čas, ko so tudi sami prispevali kakšno vrstico ali dve v glasilo.

Naj opišejo, kaj jih je sploh pripeljalo do vloge glavnega urednika, kaj so odnesli od te izkušnje, kaj so dali Spatuli in kaj ona njim, kakšni so njihovi spomini na uredniška leta in kako Spatulo vidijo danes.

Tilen Kozole glavni urednik Spatule 2017/2018

Ker sem bil sam urednik tik pred Nino, me čas popelje le malo nazaj v moje uredniško leto.

Rečem lahko, da mi je bilo v neprecenljivo veselje in ponos biti urednik našega študentskega glasila. Spatula je bila prva dobrodošlica, ki sem jo prejel na svoj prvi študijski dan, nato pa sem se je razveselil vsakič znova, ko sem na policah FFA zagledal novo izdajo. Znova in znova sem jih prelistoval, prebiral poučne članke iz stroke, zanimive prispevke o dogodkih, ki so se jih udeležili študenti s fakultete, in reševal izzive na njenih zadnjih straneh. Tako sem s študentskim društvom (za bruce in druge nevedneže: društvo deluje v študentski sobici v kleti fakultete, le ena vrata pred knjižnico!) navezal stik in izgubil strah pred neznanim – ter se podal naravnost vanj.

Lahko rečem, da sem tudi zaradi Spatule izkoristil kar največ od svojih študentskih let – najprej s krajšimi prispevki v glasilu, nato z aktivnejšim udejstvovanjem na dogodkih, organiziranih s strani študentov, na koncu koncev pa kot urednik Spatule. In prav eden izmed bralcev tokratne izdaje bo tudi naslednji urednik glasila – morda si to prav ti (ali pa čez leto ali dve ...)!

Spatuli želim čim prijetnejše »staranje« – naj ostane še naprej tako trdoživa gospa z odprtomiselnim pogledom na svet in nove ideje. Na še mnogo njenih izdaj!

Glavna urednica Spatule sem postala v letu 2015 po nekajletnem aktivnem sodelovanju pri pisanju prispevkov in v uredniškem odboru, saj me je pritegnila že v prvem letu študija.

V letu 2015 je Spatula dobila novo oblikovno podobo, ki je v določeni meri ohranjena še danes, saj uredniki še naprej sodelujejo z isto oblikovalko. Med oblikovanjem sem najbolj uživala v zbiranju člankov in njihovem urejanju, torej v bolj administrativnem delu. Seveda sem tudi sama prispevala članke in sodelovala v ustvarjanju vsebine, ki pa se med mojim mandatom ni bistveno spremenila.

Eva Shannon Schiffrer glavna urednica Spatule 2015/2016

Spatulo spremljam še danes in v veliko veselje mi je prebirati o aktivnostih študentov na Fakulteti za farmacijo. Najbolj uživam v člankih, ki opisujejo sodelovanje v različnih projektih oz. njihovo organizacijo.

Ob 80. izdaji Spatule želim čestitati vsem, ki so in še delajo na tem in drugih študentskih projektih.

Zelo se veselim številnih prihodnjih izdaj in jih bom z veseljem prebrala.

Sodelovanje v študentskih društvih je nekaj, česar ne bom pozabila, saj ti prinese veliko novih prijateljev ter hkrati tudi veliko znanj in izkušenj. Izkoristite vse priložnosti, ki se vam ponujajo, pa naj jih organizira fakulteta, študentsko društvo ali kdo drug, ne bo vam žal!

31

OB 80. IZDAJI SPATULE

Draga moja Spatula!

Odineja Ratek glavna urednica Spatule 2014/2015

Nikoli ne bom pozabila, kako sem s svojim predhodnikom Enejem Boletom stala na Rimskem zidu, kjer sva skupaj pozirala za sliko ob mojem prvem uvodniku 65. izdaje Spatule. To je bila takrat še zadnja finesa, potrebna, da pošljemo številko v tisk. V sebi sem čutila navdušenje, vznemirjenje in hkrati zaskrbljenost, kako bodo študenti sprejeli novo Spatulo. Priznam, da sem ob pogledu na pisano naslovnico, ki je nato pristala na polici pritličja fakultete, čutila olajšanje in ponos. Ko sem sprejela funkcijo glavne urednice, se mi še sanjalo ni, da je za izid številke potrebnega toliko dela. Vsekakor mi brez kreativnosti piscev, uredniškega odbora in strokovnega kadra fakultete ne bi uspelo. Spatula me je ogromno naučila in vseh vtisov ne morem strniti v ta kratki sestavek. Uživala sem v razpravah s pisci in v intervjujih s profesorji, hkrati pa sovražila naglico ob izidu v tisk. Spatula me je naučila sprejemanja kritike in njene pomembnosti. Ugotovila sem namreč, da je bila ta gonilo tako mojega osebnega razvoja kot razvoja Spatule. Zato, dragi moji bralci, bodite konstruktivno kritični tako do sebe kot do vsebine, ki vam je predstavljena. Imejte vizijo in jo razvijajte, hkrati pa nesebično podpirajte širjenje znanja. Vse to je namreč Spatula.

Vse najboljše, starka moja! Bodi še naprej tako mlada!

Enej Bole glavni urednik Spatule 2013/2014

Spatula je bila prvi projekt, ki je od mene zahteval usklajevanje in sodelovanje pri vrsti raznolikih aktivnosti, ki so sestavni del nastajanja takega glasila. Tako da je bilo uredniško leto zame precej vznemirljivo. Imel sem občutek, da sem del nečesa večjega, nečesa, kar bi lahko informiralo, zanetilo željo po izmenjavi ali sodelovanju v Drug Dealerju, razvedrilo ali kako drugače obogatilo prav vsakega študenta Fakultete za farmacijo. Čeprav ne morem iz svoje kože in najprej pomislim na stvari, ki bi jih lahko izpeljal bolje, sem še vedno ponosen na tri številke, ki so izšle med mojim mandatom. Uvedli smo recenziranje člankov s strani asistentov in profesorjev ter tako dvignili kakovost strokovne vsebine. Z objavo kolumn o aktualnih farmacevtskih tematikah smo vnesli nov, družbenokritični zorni kot. Konec vsake številke je polepšal tudi kratek strip.

Vsekakor pa bi k še večji pestrosti vsebine pripomoglo, če bi se med celotnim procesom bolj zanašal na uredniški odbor. To je tudi moj nasvet vsakemu prihodnjemu uredniku, saj verjamem, da je rezultat timskega dela lahko samo še boljša Spatula.

Zanimivo je omeniti, da se za vlogo glavnega urednika Spatule ne bi odločil brez prigovarjanja kolegice na absolventskem izletu. Ker pa sem si takrat želel aktivneje sodelovati v DŠFS, je bilo postati prav to smiselno. To je bila najverjetneje ena izmed boljših odločitev v tistem času.

Biti odgovoren za priljubljeno študentsko farmacevtsko revijo, ki sem jo do tedaj le bral in se spraševal, kako vse to študenti spravijo skupaj, je bilo nekaj res izjemnega!

Luka Tehovnik glavni urednik Spatule 2012/2013

Spatulo sem dojemal kot revijo, ki je študente naučila nekaj novega, jim razširila obstoječe znanje in jih ne nazadnje navdihnila za nekaj bodisi novega ali za kar jih je zanimalo že prej, pa mogoče o tem niso vedeli dovolj. To sem želel doseči z uvedbo nove rubrike o izkušnjah in doživetjih študentov pri pisanju diplomskih del ali praksi, in sicer z namenom lažje odločitve, kje opraviti praktično usposabljanje ter na kateri katedri spisati diplomsko delo in tako uspešno zaključiti študij.

Seveda se je pri sami kreaciji Spatule tu in tam pojavil kakšen zaplet, mogoče največkrat pri zbiranju gradiva in njegovi oddaji. Ves trud, včasih popestren z malce stresa, pa je bil poplačan, ko je šla revija kljub težavam pravočasno v tisk in je kasneje pristala na policah Fakultete za farmacijo. Timsko delo je bilo ključnega pomena – brez odlične ekipe, ki sem jo imel ob strani, mi vsekakor ne bi uspelo! Priznam, da mi je bila vsaka izdana številka v velik ponos. To je bila res odlična izkušnja, ki me je naučila predvsem odgovornosti, pomena organizacije, dela v timu ter kako učinkovito reševati probleme oz. te predvideti in se jim proaktivno izogniti. Toplo jo priporočam vsem, ki ste o tem že premišljevali in bi si želeli tega izziva. Pa še na mnoga leta, naša Spatula!

32

OB 80. IZDAJI SPATULE

Mandat za vodenje Spatule sem prejel že kot bruc. Predvsem so me premamili velik izziv, profesionalnost sodelujočih in zagotovila, da mi bodo kolegi v društvu vedno na voljo za morebitno pomoč. Danes se zdi precej nepredstavljivo, da bi nek bruc prevzel vodenje tako obsežnega projekta, takrat pa v lastnem zanosu nihče izmed sodelujočih ni imel večjih zadržkov.

Matic Dolinar glavni urednik Spatule 2011/2012

Spomnim se, kako sva s prijateljem, ki je kasneje postal oblikovalec Spatule, sedela na kavi na nabrežju Ljubljanice ter proučevala in primerjala publikacije vseh študentskih društev, ki mi jih je uspelo najti. Strinjala sva se, da je treba prevetriti dizajn Spatule. Stremela sva k eleganci in minimalizmu. Posebno pozornost sva namenila naslovnici, ki sva jo dojemala kot portal v notranjost. Želela sva, da ima tisto nekaj, kar pripravi bralca, da si za daljši čas na njej pomudi oči. V njem mora vzbuditi radovednost, da zahlasta po vsebini. V praksi je to pomenilo, da sva včasih dolge ure modificirala in spreminjala malenkosti, preden sva bila zadovoljna z učinkom.

V uvodnikih sem se vedno rad zatekal v poezijo, polno besednih iger. S tem sem si predvsem prizadeval razbiti resno(bno)st in besedno suhoparnost bolj strokovno obarvanih prispevkov.

Pogosto se je za najtežavnejši del izkazalo zbiranje prispevkov, ki je znalo trajati več mesecev, še posebej, če je bilo vmes izpitno obdobje ali študijske počitnice. Nikoli nisem maral nadlegovati kolegov, ki so obljubili prispevek, a jim ga ni uspelo napisati do roka. Hitro sem ugotovil, da poznavanje velikega števila ljudi močno izboljša možnosti pridobivanja novih piscev. Korektnost v komunikaciji do njih oz. vseh drugih sodelujočih se mi zdi odločilnega pomena v procesu nastajanja vsake številke. Takrat nismo imeli strokovnih recenzentov tako kot danes (kar je za moje pojme nekaj najboljšega, kar se je zgodilo Spatuli v zadnjih letih), tako da smo se bili primorani zanašati na znanje starejših kolegov pri pregledu vsebin.

Po nekem nenapisanem pravilu se je pred oddajo elektronske različice v tiskarno delo zmeraj zavleklo pozno v noč ali celo v jutro. Navkljub temu so bili občutki ob dostavi paketov z izvodi nekaj neopisljivega. Svež vonj po tisku je bil tisti, ki mi je vedno prišel do živega.

Ko se zazrem v prihodnost, vidim svetlo pot pred Spatulo. V enem izmed uvodnikov se mi je zapisalo: »Strokovna. Pronicljiva. Ažurna. Temeljita. Udarna. Lična. Aktualna.« Prepričan sem, da bo taka tudi v prihodnje, mi pa jo bomo še vedno in vsakič z velikim užitkom prebirali.

Ko sem dobila e-pošto, da se pripravlja 80. številka Spatule, je bila moja prva misel: kdaj je bilo izdanih ostalih 25 številk? Po tehtnem premisleku sem ugotovila, da sem jih od teh 25, ki jih je izšlo od moje zadnje, štiriinpetdesete številke, prebrala/prelistala vsaj polovico, in sem se takoj počutila malo bolje.

Ana Preglav glavna urednica Spatule 2009/2011

Navdušena sem bila nad idejo, da bom spet en majhen delček zgodbe. Pa me je seveda povozil čas in sem s prispevkom zamujala. Ampak saj vsi vemo, da je pri zadnjem roku za oddajo članka še vedno nekaj rezerve. Ups ... Ali je to nekaj, česar ne bi smela povedati?

Mogoče pa je prav to tisto, kar sem se naučila v mojih letih uredništva: da si moraš pri postavljanju rokov vedno dati še malo rezerve, sploh če postavljaš časovne roke komu drugemu. Zadeva pride pošteno prav, tudi v službi. Če pomislim nazaj, na to, kaj vse sva doživeli s Spatulo, se mi je najbolj vtisnil v spomin dogodek, ko je zjutraj v P1 vstopil profesor s sveže dišečo izdajo moje prve številke in predavanje začel z uvodom v enega izmed mojih člankov. Takrat sem vedela, da sva začeli dobro in da se bova imeli super!

Za konec pa bi ti, draga Spatula, ob visokem jubileju rada zaželela še 80×n številk, noro dobrih člankov, skrbnih urednikov, seksi oblikovalcev, natančnih lektorjev in ekotiskarjev.

33

OB 80. IZDAJI SPATULE

Marina Kozina Markič glavna urednica Spatule 2008/2009

Neizmerno sem uživala v uredniškem stolčku in soustvarjanju vsake sveže natisnjene številke Spatule. Spomnim se odlične ekipe, ki sem jo imela ob sebi. Vsak je imel svoj unikatni dejavnik, družilo pa nas je veselje do raziskovanja, odkrivanja in pisanja vsebin, povezanih s svetom zdravljena in zdravil. Mislim, da se je vsak izmed nas prelevil v raziskovalnega novinarja in užival v kreiranju novih vsebin. Ker se je Spatula prenašala iz generacije v generacijo, sem čutila veliko odgovornost in predanost. Spatula je ponujala pestre vsebine, od strokovnih člankov do reportaž s kongresov, izletov, pa vse do intervjujev z vplivnimi ljudmi iz sveta farmacije. Prav zaradi te raznolikosti verjamem, da je vsak v njej našel nekaj zase.

Spatula mi je veliko dala, tako novih poznanstev kot strokovnega znanja, in verjamem, da bo veliko še dala naslednjim generacijam. Prav zato želim ob tem pomembnem jubileju čestitati vsem, ki so ustvarjali to čudovito zgodbo. Ker se svet farmacije hitro spreminja, želim, da se Spatula prilagodi novim generacijam študentov, jim ponudi sveže vsebine, o katerih bodo razmišljali zunaj okvirjev, pri tem pa iskali nove rešitve zdravljenja in vedno v srcu nosili sočutje do pacientov. Uživajte v študentskih letih, saj študirate na fakulteti, ki vam odpira številna vrata v svet. Izkoristite to! Jaz pa ravno odhajam v Švico po nov izziv. Srečno!

Drage študentke, dragi študenti Fakultete za farmacijo,

Katja Gombač Aver glavna urednica Spatule 1998/1999

ste v življenjskem obdobju, v katerem bi vas morale navdajati tako številne ideje kot želje po usvajanju novih spoznanj in dosežkov. Poleg študijskih obveznosti je zato to idealen čas, da se prepustite tudi drugim aktivnostim, kot jih na primer izvaja Društvo študentov farmacije Slovenije, v mojem času še Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva. Sama sem se z aktivnostmi seznanila med drugim letnikom študija in se nad njimi hitro navdušila. Stkali smo nova prijateljstva, pa ne le znotraj letnika, temveč tudi širše med študenti različnih letnikov in s študenti drugih fakultet, medgeneracijsko z nekdanjimi člani sekcije in mednarodno s sodelovanjem na kongresih. Dejavni smo bili na številnih področjih: strokovnem, družabnem in športnem. Prepričali so me, da sem prevzela funkcijo tajnice Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva in na to je bila vezana tudi vloga najprej odgovorne urednice, nato pa glavne urednice Spatule.

Ko sem to nalogo prevzela, so bile osnove glasila že zastavljene. Moja želja pa je bila, da bi oblikovali prepoznavno zunanjo podobo glasila, da bi bili z vsako številko vsebinsko še boljši. Tako je Spatula postajala vsebinsko vse bogatejša, izoblikovali smo stalne rubrike, si prizadevali, da bi bili prispevki aktualni in da bi v vsaki številki imeli članek o farmaciji v preteklosti. Še danes se spomnim, kako smo skupaj na odboru razglabljali o novih vsebinah, dolžini, številu letnih izvodov, si delili zadolžitve itd. Za zagotavljanje rednega izhajanja v ustrezni kakovosti je bilo treba najprej poskrbeti za sponzorje. Nato so sledili zbiranje zanimivih prispevkov, intervjuji, nadgradnja rubrik itd. Vsekakor je vsebinsko vlogo prevzela odgovorna urednica Nives Selar (sedaj Šajn), ki je svoje delo opravljala izvrstno. A ko je bilo vse gradivo že pripravljeno, se je pravi vrvež, verjetno je enako še sedaj, šele začel. Časovnica glede lektoriranja, oblikovanja in postavitve za tisk, končni pregled, še zadnji popravki, nato pa tisk ... Najlepši trenutek je zame vedno bil, ko sem v roke vzela Spatulo z vonjem po svežem tisku in jo listala ter ugotavljala, da je vse na svojem mestu. Nato pa prvi odzivi, pohvale in kritike drugih, seveda. To obdobje me je obogatilo z neprecenljivimi izkušnjami, saj sem delala z izvrstnimi kolegi, za kar se jim še dandanes zahvaljujem, pa tudi avtorji načrtovanih prispevkov so se radi odzvali – morda včasih z zamudo, ampak se je vedno izšlo. Čestitke vsem, ki ste aktivno delovali do sedaj in še sedaj delujete, da lahko danes prebiramo 80. številko Spatule. Naj izide še veliko odličnih Spatul.

34

NOVIČKE

Novičke Druga izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja To poletje je pri Založbi ZRC izšla druga, dopolnjena in pregledana izdaja Farmacevtskega terminološkega slovarja, ki je sedaj zaradi prijazne donacije na voljo tudi v študentski sobici – Edi je že seznanjen z najnovejšim besedjem. Pri njeni pripravi so poleg drugih strokovnjakov s področja farmacije in jezikoslovcev ZRC SAZU sodelovali tudi zaposleni na Fakulteti za farmacijo. Vsak izmed nas študentov se je ali pa se še bo srečal z uporabo strokovne terminologije pri pripravi seminarske, diplomske ali magistrske naloge, pa tudi kasneje pri opravljanju svojega poklica. Terminološki slovar tako predstavlja pomembno gradivo za farmacijo in slovenski strokovni jezik, v izobraževalnem procesu in v praksi.

Predstavitve publikacije, ki je potekala v ponedeljek, 17. junija

2019, v Atriju ZRC v Ljubljani, smo se udeležili tudi študenti in na okrogli mizi poslušali razpravo, pri kateri so sodelovali: dr.

Marjeta Humar (Terminološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU), prof. dr. Aleš Obreza (Fakulteta za farmacijo), prof. dr. Jelka Šmid Korbar (Fakulteta za farmacijo), mag. Matjaž Tuš (Slovensko farmacevtsko društvo) in mag. Tone Strnad (podjetje Medis, ki je podprlo izdajo slovarja). Seznanili smo se s postopkom nastajanja, koliko strokovnjakov sodeluje pri izbiri terminov, ki bodo vključeni v slovar, koliko različnih znanj se prepleta pri izdelavi takega dela in približno koliko ur je bilo vloženih. Naslednje leto lahko pričakujemo dopolnjeno in pregledano izdajo prosto dostopno tudi na spletu.

Vabljeni k branju!

Popolnoma odstranjen virus HIV iz miši HIV oziroma virus humane imunske pomanjkljivosti spada v skupino retrovirusov in je povzročitelj obolenja, ki ga imenujemo AIDS. Po okužbi virus vgradi svoj genetski kod v celični genom, kar povzroči trajno okuženost celic in neprestano razmnoževanje. Po svetu živi več kot 36,9 milijona ljudi okuženih z virusom HIV, prav tako se vsako leto okuži še dodatnih 1,8 milijona. Če so bili ljudje v preteklosti ob pozitivnem HIV-testu obsojeni na smrt, bodo mnogi sedaj mogoče celo ozdraveli, zato ima to odkritje toliko večji poudarek in pomen. Pojavil se je namreč dvojni pristop, ki združuje urejanje genov in usmerjena zdravila. Vse to so združili raziskovalci iz ameriške Univerze v Nebraski in Univerze Temple. Demonstrirali so tehnologijo urejanja genov, imenovano CRISPR-Cas9, ki je v teoriji zmožna najti okužene gene in jih uničiti. Vendar samo ta tehnologija ne zadošča. Zato so jo združili s protiretrovirusno terapijo, s katero so pridobili nekaj časa, da je tehnologija lahko zaznala vse gene z virusom. Žal je ta tehnologija CRISPR še vedno v razvoju, zato

Katarina Kastelic

še nimamo ključnih informacij, ali je tehnologija škodljiva ali ne.

V primerjavi z drugimi tehnikami je sicer lažja za programiranje in upravljanje ter ima veliko stopnjo natančnosti, ampak je v javnosti zelo sporna. Postavlja se vprašanje glede etike in tega, ali smo ljudje res pripravljeni spreminjati svoje lastne gene.

Raziskavo so uspešno opravili na trinajstih miših, iz petih pa so uspešno popolnoma odstranili virus. Seveda je primerjava miši in človeka zelo težka, zato bodo ponovili in nadaljevali raziskavo še na primatih, ki bodo dali jasnejšo sliko glede vsega. Nato pa je le še vprašanje časa, kdaj bodo opravili klinično študijo na ljudeh.

VIR Paddock K. World first: Researchers completely remove HIV from mice. Medical news today. Https://www.medicalnewstoday.com/articles/325653.php.

Dostop: 28. 8. 2019.

S 3D-tiskalnikom natisnili funkcionalne dele srca Skupina znanstvenikov z Univerze Carnegie Mellon je objavila podrobnosti tehnike 3D-tiskanja funkcionalnih delov človeškega srca iz kolagena, ki velja za glavni strukturni protein v človeškem telesu in je hkrati tudi glavna sestavina medceličnine. Tehnika, znana pod imenom FRESH, je omogočila raziskovalcem, da so premagali številne izzive, s katerimi so se in se še vedno soočajo nekateri. Vsi dosedanji poskusi s tiskanjem struktur iz kolagena so bili neuspešni zaradi težav z obstojnostjo in prenizko ločljivostjo, saj je kolagen v osnovi tekočina. Nova metoda temelji na natančno nadzorovanem hitrem spreminjanju pHja, ki privede do strjevanja kolagena. Tega nato plast za plastjo nalagajo na podlago iz gela, ki se kasneje ob segrevanju s sobne na telesno temperaturo stopi. Pri izdelavi so uporabili biotiskalnike, katerih ločljivost je 20 mikrometrov. Samo v Ameriki čaka na presaditev srca okoli 4000 ljudi, medtem ko jih več milijonov po svetu ne ustreza kriterijem, torej gre za področje, ki nujno potrebuje spremembo. Natisnjenih delov

Iza Pekle Simonič in Tilen Huzjak

Katarina Kastelic

srca za zdaj še niso vgradili v živo bitje, so pa zaklopke, izdelane po tem postopku, preizkusili v posebnem simulatorju, kjer so poustvarili pritisk in pretok krvi v človeškem telesu. Zaklopke so uspešno prestale test, a bodo kljub temu potrebne izboljšave, preden bodo to tehniko dejansko uporabili v človeškem telesu. Že aprila so izraelski znanstveniki predstavili prototip srca iz človeškega tkiva, ki je bil izdelan s 3D-tiskalnikom, vendar ni bil sposoben črpanja. Zato ravno delujoči deli srca v tej raziskavi dajejo ponovno upanje za nekoč uspešno delujoč prototip srca.

VIR A. Lee, A. R. Hudson, D. J. Shiwarski, J. W. Tashman, T. J. Hinton, S. Yerneni, J. M. Bliley, P. G. Campbell, A. W. Feinberg. 3D bioprinting of collagen to rebuild components of the human heart. Science, 2019; 365 (6452): 482. Https://www. sciencedaily.com/releases/2019/08/190801142542.htm Dostop: 12. 9. 2019.

35

NA POGOVORU

Asist. Janja Mirtič, mag. farm.

Neža Trpin

Tako kot z veseljem sede na kavo v družbi svojih sodelavcev s katedre, se je z nasmehom odzvala tudi mojemu povabilu na kavo – čeprav je že hitela na odprtje novega projekta, ki se je tisti dan odvijal na fakulteti. V ideji sicer strukturiran pogovor je kaj kmalu spontano zavil v povsem druge vode in zajel dosti globlje in širše poglede na izobraževalni sistem, raziskovanje, službo, študij, in da, tudi ženske, predvsem pa na življenje in pomen sodelovanja in odprtosti. Takšne vrste pogovor lahko steče le z osebo z močnim karakterjem, jasnimi mnenji in odprtim pogledom na vse in vsakogar. Pogovarjala sem se z asist. Janjo Mirtič, mag. farm.

Janja, pozdravljeni, in najlepša hvala, da ste si kljub obilici dela vzeli čas tudi za bralce Spatule.

Za začetek pa me zanima, kako je minilo vaše poletje – v znamenju počitnic ali tudi med poletjem ne gre brez zagrizenega dela?

Poletje je čas, ko se hodniki, predavalnice in laboratoriji fakultete spraznijo, zaposleni nimamo neposrednih pedagoških obveznosti in je »končno« čas, da se res lahko posvetimo raziskovanju in zaključevanju nedokončanih projektov. Tako je bilo moje poletje predvsem raziskovalno/izobraževalno obarvano. Junij sem preživela v Gradcu na raziskovalnem centru RCPE (Reaserch Center Pharmaceutical Engineering), kjer sem izvajala meritve SAXS (angl. Small angle X-ray scattering). Udeležila sem se tudi doktorske šole v Beogradu v okviru mreže CEEPUS. Preostanek pa je predvsem laboratorijsko in pisarniško obarvan. Ravno sedaj se ukvarjam s pisanjem in zaključnimi eksperimenti za svoja zadnja dva članka, ki pokrivata še zadnji hipotezi moje doktorske naloge.

Seveda sem si privoščila tudi nekaj dopusta/počitnic na morju, doma in v hribih, ker si je treba na eni točki tudi ponovno napolniti baterije.

»Študentsko obdobje je eno najpestrejših v vašem življenju, tako da ga izkoristite.« 36

Za nekatere izmed študentov bo to študijsko leto minilo v znamenju pomena »prvič«, govorim namreč o novopečenih brucih in bruckah na FFA. Kako se vi spominjate svojih začetkov na fakulteti in ali nam lahko zaupate kakšno izmed svojih »prvič« anekdot, s katero se lahko tako ali drugače poistovetimo vsi novopečeni, sedanji in pretekli FFA-jevci?

Ta »prvič« se je zame zgodil pred desetimi leti (oktober 2009), ko se nama je s takratnim sopredstavnikom letnika Jernejem Repasom porodila ideja, da bi praznovali 10. obletnico vpisa na fakulteto. Tako se bomo v oktobru tudi mi še enkrat »prvič« po desetih letih zbrali v predavalnici na fakulteti. Je pa to čas, ki se ga z veseljem spominjam – vsak začetek je razburljiv, tako da so nivoji adrenalina povišani, potem pa poskušaš plavati v tem novem svetu. Študentsko obdobje je čas, ko spoznaš največje število novih ljudi v svojem življenju, od sošolcev do sostanovalcev v študentskem bloku. Meni je bila najbolj zabavna ta mešanica narečij in govoric, ki se je zbrala v Ljubljani – sama prihajam iz Dolenjske in se nikakor nisem mogla načuditi našim Štajercem, Prekmurcem, Gorenjcem, Primorcem, Ribničanom itd.

Prav tako nekatere izmed teh oseb postanejo naši res dobri, če ne najboljši prijatelji, na kar pa vplivata velik splet naključij in pa abecedni vrstni red. Nikoli ne bom pozabila, ko nas je na seminarjih patološke fiziologije profesorica Mara Bresnjanac opozorila: »Sedaj pa poglejte levo in desno od sebe, nekdo izmed teh ljudi bo ali vaš partner ali vaš najboljši prijatelj.« In prav je imela! Samo navezovanje stikov in prijateljstev tudi naredi študij veliko bolj znosen in zabaven. Zavedajte se, da imate v letniku/razredu sošolce/ kolege z različnimi talenti, če lahko tako rečem – eden bo gotovo bolj obvladal fiziko, drugi organsko kemijo, zato vam bosta lahko pomagala razložiti kakšno kolokvijsko nalogo, pa kakšna sošolka bo delala najlepše in najbolj

NA POGOVORU

popolne zapiske, ki vam bodo pomagali pri usmerjanju vašega učenja.

Poleg vašega imena beremo veliko različnih nazivov, npr. asistentka, mlada raziskovalka, magistra farmacije.

Pojasnite bralcem svojo karierno pot do teh nazivov in kaj trenutno počne oz. s čim se ukvarja asist. Janja Mirtič, mag. farm., mlada raziskovalka?

Začela sem tako kot večina bralcev Spatule, kot študentka enovitega magistrskega študija farmacije, in ob njegovem zaključku postala magistra farmacije (mag. farm.). Magistrsko delo sem opravljala v Oslu (Norveška) na področju nanotehnologije, moja domača mentorica prof. dr. Saša Baumgartner pa je takoj videla potencial za nadaljevanje tamkajšnje raziskave še doma, tako da sem ob vrnitvi kmalu začela raziskovalno delati na fakulteti, vmes pa me je uspešno vpletla tudi v pedagoško delo na Katedri za farmacevtsko tehnologijo. Tako sem se uradno najprej zaposlila kot asistentka in po enem letu nadaljevala svojo zaposlitev tu kot mlada raziskovalka. Sem pa še vedno habilitirana kot asistentka na področju farmacevtske tehnologije in nanotehnologije, tako da se še vedno srečujem s študenti, predvsem na vajah Farmacevtske tehnologije I. Prednost zaposlitve prek programa mladih raziskovalcev je predvsem neke vrste »avtonomija«, ker moje financiranje prihaja z Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), kar mi omogoči razne izmenjave, udeležbo na konferencah, mednarodnih šolah, nekaj manj pedagoških obveznosti in s tem več časa za raziskovanje.

Raziskovalno sem aktivna na področju farmacevtske nanotehnologije, pod mentorstvom prof. dr. Julijane Kristl, kjer se ukvarjam z razvojem sodobnih dostavnih sistemov, temelječih na polielektrolitih za dostavo učinkovin in

probiotikov. Največ se ukvarjam s proučevanjem alginata kot pomožne snovi za izdelavo farmacevtskih oblik, ker je kot naraven polimer široko prisoten, že uporabljen v farmacevtski industriji kot zgoščevalo, ima pa zaradi svoje polielektrolitne narave številne zanimive lastnosti, ki jih lahko izkoriščamo pri izdelavi nanodelcev, mikrokapsul, nanovlaken in drugih farmacevtskih sistemov.

Je pa še vedno delo s študenti ena izmed mojih ljubših obveznosti, ker včasih v raziskovanju po več tednov, mesecev ne prideš do rezultata. Pri študentih pa hitro vidiš, da si komu razjasnil kakšen pojem in mu je sedaj snov bolj razumljiva. Pa tudi sami ti dajo »feedback«, kdaj pa kdaj bolj neposredno kot kakšen HPLC-instrument.

Moj »najpomembnejši« naziv – dr. – pa je še v procesu pridobivanja.

Sta bila zaposlitev na Katedri za farmacevtsko tehnologijo in predvsem področje, s katerim se ukvarjate, v vašem načrtu ali bolj kot ne splet okoliščin?

Področje farmacevtske tehnologije me je navdušilo že med študijem, predvsem zaradi svoje aplikativnosti, tako da sem že kot študentka začela z raziskovalnim delom na Katedri za farmacevtsko tehnologijo.

Prav znanja izdelave farmacevtske oblike in procesov njihove proizvodnje so izredno specifična za farmacevte in med študijem sem si izoblikovala predstavo sebe, kako kot tehnolog sodelujem pri izdelavi novih zdravil.

Kje točno, takrat še nisem razmišljala. Sama zaposlitev pa je kombinacija želje in spleta okoliščin. V zaključnem/ absolventskem letu sem opravljala magistrsko delo na Norveškem, bila dva meseca v Pittsburghu v ZDA v okviru dodiplomske raziskovalne šole, prek študentskega dela pa sem se srečala tudi z delom v industriji. Vse skupaj mi je dalo nek vpogled v to, kaj si pravzaprav želim (čeprav je to težko vedeti, dokler zares ne delaš). Na koncu pa sta srečno naključje in dober odnos z mojo takratno mentorico privedla do tega, da sem začela z delom na Katedri za farmacevtsko tehnologijo (odgovor zgoraj), ki mi je bilo in mi je še vedno zelo ljubo področje.

Je pa v vsakem delovnem okolju tako, da ga naredijo posebnega in prijetnega predvsem ljudje, s katerimi delaš.

Tako da zelo cenim sodelavce s katedre in fakultete, ker lahko vedno najdem nekoga za pomoč ali posvet pri eksperimentih, analizah, pisanju, pa tudi družbo za kavo, ko jo najbolj potrebuješ.

Kaj pa si želite početi v prihodnje? Se vidite na fakulteti ali vas mikajo drugačni izzivi?

V laboratoriju

To je zelo težko vprašanje, ki ga tako jaz kot študenti ob zaključkih določenih obdobij venomer dobivamo, pa nanj ne znamo točno odgovoriti. Enako kot začetek študija to prinese nekaj stresa in tudi novih izzivov.

Vsekakor nameravam ostati v raziskovanju in na področju farmacevtske tehnologije, tudi pedagoško delo s študenti me veseli, imam pa rada vedno nove izzive, tako da bom rekla, da se pustimo presenetiti.

37

NA POGOVORU

Zakaj ste za svoje poslanstvo izbrali farmacijo? Kako vidite svojo vlogo v tem širokem področju oz. kaj je vaša vizija, ki vas vodi kot farmacevta?

Farmacijo sem si izbrala kot področje, v katerem lahko v Slovenji največ prispevam k izboljšanju zdravja ljudi.

Slovenska farmacevtska industrija je zelo močna, prav tako so močne tudi raziskovalne institucije, začenši z našo domačo FFA. Tako je moja vizija predvsem usmerjena v razvoj sodobnih dostavnih sistemov, ki omogočijo, da ciljano dostavljamo zdravilne učinkovine ali celice (napredna zdravljenja, probiotik), ki so osnovani na novih metodah in procesih ter za katere uporabljamo nove, po možnosti biokompatibilne in biorazgradljive materiale.

»Hkrati pa ne pozabite, da ogromno štejejo socialne mreže, ki jih spletete, ker vam bodo prav te najbolj pomagale skozi sam študij, pa tudi kasneje v življenju.« morda še vedno v ozadju oz. moramo pokazati več, da smo opažene? Se ta vidik razlikuje na primer pri nas v Sloveniji oz. v tujini?

Gre za promocijo žensk v znanosti, ki jih je v slovenski znanosti ogromno, ne zasedajo pa vedno najopaznejših položajev – npr. med vodji raziskovalnih projektov ali programskih skupin so v manjšini. Sama priznam, da med študijem in sedaj doktoratom nisem imela občutka zapostavljenosti, je pa res, da prihajamo s fakultete in področja, kjer je ženski delež res lepo zastopan, tudi na čelu fakultete imamo dekanjo.

Nagrada za najboljši poster, Balaton 2017, z mentorico Julijano Kristl

Nekaj mesecev nazaj smo slavili skupaj z vami posebno čast, in sicer na mednarodni dan žensk ste postali ena izmed treh prejemnic štipendije »Za ženske v znanosti«, ki sta jih podelila podjetje L'Oréal Adria in Nacionalna agencija UNESCO. Iskrene čestitke! Povejte nam kaj več o tem.

Najlepša hvala! Sama nagrada je zame velika čast ter potrditev lastnega dela in tudi dela celotne raziskovalne skupine. Gre za štipendijo, ki jo na nacionalni ravni podeljujeta L'Oréal Adria in Nacionalna agencija UNESCO trem izbranim raziskovalkam pred zaključkom doktorata. Za pridobitev štipendije je treba izpolniti prijavo, v kateri se opiše doktorsko delo in kakšni so raziskovalni načrti za zadnje leto pred zaključkom. K izbiri prispevajo tudi že objavljeni članki in drugi dosežki (dekanova nagrada, nagrada za najboljši poster, sodelovanje pri organizaciji konference itd.).

Zelo sem bila vesela izbora, ker vem, da se prijavljajo res izvrstne raziskovalke, ki jih v Sloveniji ni malo – na kar smo lahko zelo ponosni. Sama nagrada vključuje štipendijo, ki je za naše razmere kar bogata, ter nekaj dodatne promocije sebe in žensk v znanosti na splošno. Tako da je bil marec kar naporen mesec, vendar v dobrem smislu.

Omenjene prestižne štipendije so bile tarčno podeljene v podporo ženskam – znanstvenicam, ki uspešno delujejo v raziskovalnih vodah. Se vam zdi, da s(m)o ženske na »višjih položajih«, če lahko tako rečem, kljub 21. stoletju

38

Organizacija konference ECIS, Ljubljana 2018

V tem času, ko sem bila bolj izpostavljena takim vprašanjem, pa sem postala bolj pozorna na to problematiko. Kot opažam, se ta razkorak pojavi predvsem v obdobju materinstva, pa ne toliko zato, ker bi ženske preusmerile svojo motivacijo in energijo drugam, temveč ker je sam sistem »malo« krivičen, npr. za pridobivanje projektov/mentorstev ipd. se gledajo točke zadnjih petih let raziskovalca, in če je znanstvenica v tem času na enem ali dveh porodniških dopustih, ki potegneta za sabo še neko dodatno odsotnost od raziskovalnega dela, kot taka težko tekmuje z moškimi kolegi, ki teh prekinitev nimajo.

Upam, da se bodo take sistemske pomanjkljivosti začele s časoma odpravljati, ker menim, da smo ravno tako dobre raziskovalke kot moški kolegi.

NA POGOVORU

V enem izmed intervjujev ste dejali, da se radi vračate v svoj dom, v Trebnje. »Dogaja vam« na kariernem področju, vendar ima v vašem življenju tudi družina zelo pomembno mesto. Kako vi gledate na razmerje družina – kariera?

V življenju potrebujete oboje, tako da vedno poskušam uravnotežiti službo/kariero še s prostočasnimi dejavnostmi in seveda kakovostno preživetim časom z najbližjimi – družino, partnerjem, prijatelji. Tako se trudim vikende preživeti kar se da aktivno, v hribih, na vodi, snegu, kolesu, vedno pa v dobri družbi. Lepo je, če si predan službi, ni pa nič narobe s tem, da vsake toliko tudi malo odklopiš oz. imaš zraven še tisto nekaj drugega, kjer lahko poiščeš oporo, ko v službi »zaštrika« – to so socialne mreže, ki jih stkeš med življenjem.

se, da so učitelji in asistenti tu za vas, tako da se ne bojte česa vprašati – če vam je področje zanimivo, vas bomo z veseljem napeljali še na kakšno dodatno branje. Hkrati pa ne pozabite, da ogromno štejejo socialne mreže, ki jih spletete, ker vam bodo prav te najbolj pomagale skozi sam študij, pa tudi kasneje v življenju. Ko se boste čez nekaj let znašli na delovnem mestu, na primer v regulatornem oddelku v eni izmed farmacevtskih firm, vam bo takoj lažje poklicati »na pomoč« kolega tehnologa ali analitika, s katerim sta se res fino imela na farmacevtskem taboru tistega daljnega leta, sedaj pa potrebujete njegovo pomoč z registracijskim dokumentom.

Brucem predvsem polagam na srce, naj izkoristijo aktivnosti, ki jih zanje organizira študentsko društvo – najlepši spomini ostanejo od študentskih zabav, smučanj, brucovanj in motivacijskih vikendov. Kako dolgo ste žulili tisti učbenik od matematike, boste v naslednjih letih pozabili.

Tistim, ki se prebijajo proti koncu, predvsem srečno, vzemite to kot častni krog, ta »hujše« je že za vami, sedaj samo še uživajte v zaključku.

Kolegom in kolegicam, ki začenjajo profesionalno pot, pa želim predvsem srečno roko pri izbiri službe in veliko mero proaktivnosti – pokažite svojim delodajalcem, da nimate zaman diplome/magisterija s Fakultete za farmacijo.

Za zaključek še tradicionalni rafal (naj)ljubših: Kava ali čaj? Ko delam, kava, na dopustu čaj.

Podelitev častne nagrade skupaj s sodelavci s Katedre za farmacevtsko tehnologijo

Pravijo, da je sam sebe najtežje opisati, pa vendar – kdo je »Janja«? Pa da bo malo lažje, kaj največkrat slišite od najbližjih v pohvalo in kdaj največkrat zavijejo z očmi?

Janja, je tista, ki zelo rada načrtuje in organizira, kar sama in ostali dojemajo kot mojo prednost in slabost hkrati.

Sama zase mislim, da je to v prenekaterem primeru velika prednost, ker vedno detajlno načrtujem stvari, kar vključuje tudi oceno tveganja (angl. risk assessment), tako v službi (izvedba eksperimentov, vaj, organizacija konferenc) kot v zasebnem življenju. Tako sem vedno pripravljena na vse. Kar pa katerega izmed mojih kolegov in tudi mojega partnerja rado zmoti, pa je to, ker ne znam uživati v trenutku, ampak že gledam, kaj prihaja izza ovinka. Se pa tega zavedam, tako da poskušam tudi to malo uravnovesiti – se ustaviti, zadihati in kdaj samo uživati v vonju dobre kave, malih zmagah uspelih eksperimentov in šelestenju listja.

Odpira se novo študijsko leto. Kaj bi dali študentom za popotnico – tistim, ki so prag FFA prestopili prvič, tistim, ki »grizejo« proti koncu izobraževanja, in tistim, pred katerimi je nov začetek v profesionalnih vodah?

Morje ali gore? Gore večkrat v manjših odmerkih (vikendi), morje pa obvezno vsaj teden dni v letu.

Knjiga ali film? Zadnje čase bolj film, v času dopusta pa kakšna dobra knjiga.

Mesto ali narava? Narava, čeprav sem res zaljubljena v Ljubljano, ki je res najlepše mesto na svetu.

Sladko ali »karkoli prosim, samo ne tega«? Hmm, živim za sladoled, kar spada v kategorijo sladko. »U izi« ali »akcija«? Vedno akcija!

Skupaj ali vsak po svoje? Skupaj je vedno »fajn«, samo da vsak po svoje uživa.

Napol prazno ali napol polno? Napol polno. »Nameri, nato ustreli!« ali »Streljaj, nato umerjaj«?

Nameri – predpriprava je ključ do uspeha. »Rana ura, zlata ura« ali »Noč ima svojo moč«? Rana ura, zlata ura – vsaj kar se tiče dela/učenja.

Najlepša hvala za pogovor in uspešno leto vam želim!

Študentsko obdobje je eno najpestrejših v vašem življenju, tako da ga izkoristite. Naužijte se čim več znanja, zavedajte

39

NA POGOVORU

Pogovor z druge strani Intervju s Tanjo Španić Nuša Japelj

Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji vsako leto za rakom dojk zboli več kot 1.300 žensk in okoli 10 moških, več kot 400 žensk in nekaj moških pa umre. Slovensko združenje za boj proti raku dojk Europa Donna povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji v boju proti raku dojk. Glavni cilji združenja so vsem ženskam v Sloveniji zagotoviti enake možnosti za zgodnje odkrivanje bolezni, presejalni program ter takojšnje, učinkovito zdravljenje in rehabilitacijo.

Na pogovor smo povabili predsednico slovenskega Združenja Europa Donna dr. Tanjo Španić. Od leta 2010 do leta 2014 je Tanja bila vodja skupine mladih bolnikov z rakom dojke. Takrat je bila ta skupina ena redkih v Evropi. Marca 2014 je postala generalna sekretarka v Europa Donna Slovenija, od aprila 2017 pa je njena predsednica. Njeno delo je osredotočeno na nacionalno in mednarodno zagovorništvo bolnikov z rakom dojke.

Je tudi podpredsednica Evropske zveze Europa Donna in članica ESMO Patient Advocates Working Group.

Sicer je doktorica veterinarske medicine z doktoratom iz molekularne in vedenjske nevroznanosti.

Pred desetimi leti so vam diagnosticirali raka dojke.

Kako ste se kot mlada študentka veterinarske fakultete soočili s to boleznijo in kdaj ste prišli v stik z združenjem Europa Donna?

V bistvu zdaj mineva enajst let od diagnoze. Takrat sem bila prvo leto mlada raziskovalka in ravno zaključevala prvi letnik podiplomskega študija biomedicine. Diagnoza ni prišla kot strela z jasnega, ker sem pred tem že imela diagnozo fibroadenom, ki smo ga spremljali. Le-ta je potem postal karcinom. Sprva sem se osredotočila na zdravljenje. V čakalnici se mi je vedno zdelo, da so vsi trideset let in več starejši od mene. Zato se nisem vključila nikamor. Spoznala sem Jako Jakopiča, ki je kot mlad nogometaš zbolel za limfomom, in njegovi nasveti so mi bili najbolj v pomoč. Šele po zdravljenju sem se pridružila Europi Donni in spoznala še nekaj mladih žensk, ki so za rakom dojk zbolele pred štiridesetim letom.

bolečina opomni na to. Bolj sem skrbna pri prehrani, kozmetiki in skušam se držati načel zdravega življenjskega sloga. Ampak mi ne uspeva vedno tako, kot bi si želela.

Trikrat tedensko hodim na jogo, pod kardio trening pa štejem zgolj sprehajanje svojega psa (nasmejano doda).

Kako je sama bolezen spremenila vaš pogled na življenje?

Koliko in na kakšen način je pomembna vloga partnerja, družine in prijateljev pri boju z boleznijo?

Diagnoza rak vsekakor pusti močan pečat tako na bolniku kot na njegovih bližnjih. In ga je tudi pri meni. Vprašaš se, kaj je res pomembno, kaj si želiš početi, kaj te veseli.

Postavila sem si svoje prioritete in določila želje. Seveda se je potem tega težko držati. Vendar pa te vsaka novo

Imela sem to srečo, da mi je partner stal ves čas ob strani in da je še vedno ob meni. V veliko oporo so mi bili tudi prijatelji in obe družini. Dobra socialna podpora mi je bila ves čas zelo v pomoč. Vsi so spremljali, kaj se dogaja, kako poteka zdravljenje in koliko še imam do konca. To,

40

NA POGOVORU

da sem lahko vse to delila z njimi, mi je veliko pomenilo.

Vem pa, da nimajo vsi tako dobre opore. Veliko jih prav to najde v skupinah in društvih.

Osemdeset odstotkov žensk zboli po petdesetem letu starosti. Kako se zdravljenje razlikuje za mlajše ženske in kako se na diagnozo odzovejo bolnice?

Bolezen vsakega prizadene in vsak se s tem sooča na svoj način. Tu leta niso pomembna. Je pa res, da je pri mlajših ženskah odprtih še kar nekaj drugih vprašanj. Nekatere so še brez družine, na začetku kariere ali pa so celo še študentke. Ali pa so mlade mamice, na porodniški ... Po zdravljenju si želimo živeti še dolgo in brez posledic zdravljenja ter do upokojitve tudi delati. Na vse to in še marsikaj je še treba pomisliti pri mladih bolnicah. Prav zaradi vseh teh težav se je pojavila pobuda za ustanovitev posebne sekcije za mlade bolnice. Tudi v evropskem prostoru je iz teh potreb nastala posebna konferenca za raka dojk pri mladih ženskah, kjer s strokovnjaki odpiramo vse te teme.

Pobudnica ustanovitve slovenske Europe Donne je bila prim. Marija Vegelj Pirc, dr. med., ki je že leta 1994 prisostvovala ustanovitvi Evropske zveze Europa Donna v Milanu, tri leta za tem pa je ustanovila slovensko Europo Donno. Kateri so glavni dosežki slovenskega združenja?

Tako je, v Sloveniji smo zelo hitro dobili svojo Europo Donno.

Evropska zveza je predvsem zagovorniška organizacija in svojim državam članicam omogoča veliko izobraževanj.

Mi pa lahko kot nacionalna članica izvajamo tudi druge programe. Tako smo od začetnih predvsem zagovorniških aktivnosti in ozaveščanja prešli tudi na program neposredne podpore bolnicam in svojcem. V preteklih letih je Europa Donna postala pomembna organizacija bolnic ter ena izmed predstavnic in zagovornic bolnic z rakom. Tako je bila dolgoletna predsednica Europe Donne, ki nas je letos zapustila, Mojca Senčar vse od začetka pri postavljanju presejalnega programa DORA. Tudi danes smo predstavnice združenja aktivno vključene v nacionalne in mednarodne strokovne aktivnosti na področju raka dojk.

Dobro sodelujemo tako s strokovnjaki kot z odločevalci in snovalci zdravstvene politike.

Kaj so glavna prizadevanja združenja Europa Donna in kje tičijo največji problemi pri poteku zdravljenja bolnikov v Sloveniji glede na ostalo Evropo?

Prizadevamo si za celostno obravnavo bolnic z rakom dojk (najpogostejšim rakom pri ženskah) in raki rodil, učinkovito zdravljenje, ustrezno rehabilitacijo in psihosocialno podporo bolnicam in njihovim svojcem ter za osveščanje širše javnosti o pomenu zdravega načina življenja, rednega mesečnega samopregledovanja in zgodnjega odkrivanja raka. Bolnice povezujemo v skupine na socialnih omrežjih in smo na voljo za vsa možna vprašanja med in po zdravljenju. Glede na ostalo Evropo smo kar dobro pozicionirani, kar zadeva zdravljenje. Še vedno pa nekoliko zaostajamo pri odkrivanju bolezni. Morali bi še znižati stadij bolezni ob diagnozi. S tem mislim, da je še vedno preveliko bolnic, ki jim prvič potrdijo obliko raka dojke šele v višjih stadijih bolezni. Tu ima pomembno vlogo presejalni program DORA. Kakšna je sama organizacija združenja Europa Donna in kako se lahko študenti vključimo in pomagamo pri vašem prizadevanju in projektih?

V Sloveniji je združenje Europa Donna samostojna, neodvisna, neprofitna organizacija civilne družbe.

Povezuje zdrave ženske, bolnice z rakom dojk ali rakom rodil, posameznike in strokovne institucije v Sloveniji, ki delujejo na področju raka dojk in rakov rodil. Najvišji organ združenja je skupščina, združenje pa vodi upravni odbor, ki ga tvorijo predsednica in podpredsednica ter drugi člani upravnega odbora. Poleg upravnega odbora pa imamo tudi del profesionalne ekipe in aktivne prostovoljke, ki dnevno skrbijo za nemoteno delovanje in izvajanje programa združenja. Na aktivnostih, ki se po celi Sloveniji dogajajo v oktobru, se nam lahko pridružijo vsi, tudi vaši študenti. Do sedaj smo že nekajkrat dobro sodelovali s študenti farmacije in medicine, ki so nam priskočili na pomoč kot prostovoljci v rožnatem oktobru.

Kako pravočasno odkrijemo raka dojke?

Ključno je, da se skušamo držati načel zdravega življenjskega sloga in drugih priporočil evropskega kodeksa proti raku. Ženske naj se že od najstniških let redno mesečno samopregledujejo in po petdesetem letu odzovejo povabilu na preventivni presejalni program DORA ter vsekakor tudi na druga dva presejalna programa: ZORA (rak materničnega vratu) že od dvajsetega leta dalje in SVIT (rak na debelem črevesju in danki) za moške iz ženske po petdesetem letu starosti. Zdaj vemo, da je rak dobro ozdravljiv, če ga odkrijemo dovolj zgodaj, veliko pa lahko vplivamo na to že sami.

41

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

FFA 2.0 Luka Stegne Ste kdaj opazili, kako med študenti FFA sploh ni pomembno, do koga pristopiš, kje začneš pogovor ali kako se razvija, na koncu bo vselej nekdo rade volje potožil, kako jih dajejo s stresom pogojeni izpuščaji in tinitus? Ali pa mogoče občasna aktivacija simpatičnega nitja, ko jim nekdo reče »spi, pa bo bolje«, pa zaradi taistega zvenenja v ušesu slišijo zgolj »izpitno obdobje«?

Neskončno je takšnih zgodbic. Če pustim šalo ob strani, govorijo tudi o bolj pozornosti vrednih implikacijah.

Verjamem, da je skrajni čas, da se skupaj vprašamo, kje se lahko najdejo smotrne rešitve, ki bi izkušnjo študija vsem udeležencem približale in poenostavile, sam program pa bi tako postal učinkovitejši. Preden se razkrijem kot lenobnež, bi želel poudariti, da lahko lenoba kaj hitro spočne racionalne prilagoditve.

Pišem tudi zaradi vabila našega prodekana za študijsko področje na pedagoško konferenco, kjer se bo celotni proces začel z zbiranjem mnenj študentov programa Erasmus+ o dobrih učnih praksah iz tujine. Ustvariti smo želeli neko sliko, skozi katero lahko začnemo razmišljati o teh spremembah. Iniciativa torej je, na nas pa je, da prepoznamo, kaj v pedagoškem procesu ne služi svojemu namenu in kaj lahko v okviru ohranitve kakovosti in brezplačnosti študija spremenimo.

Naj začnem kar s prvim letnikom, kjer se vsakdo spopade s splošnimi predmeti, hkrati pa si še stežka ustvari sliko o tem, katera izmed teh znanj bo kasneje zares potreboval.

Pri zunanjih predmetih se tako prepogosto srečamo z učnimi načrti, ki niso primerno prilagojeni. Namesto fizike biofizika, pri matematiki pa več analize podatkov, grafov in statistike ter na sploh obširnejšem povezovanju s stvarnimi problemi iz poklicnega življenja prihodnjih farmacevtov s široko zaposljivostjo se ne gre izogibati.

Poučevanje razreda 150 študentov je na koncu koncev precej odgovorna naloga in ni vseeno, katere izbrane teme obravnavamo, četudi so splošne.

Poleg tega je smiselno že v nižjih letnikih spodbujati aktivno komunikacijo v predavalnici, čeprav sem glede na izkušnje s predavanji, kjer so profesorski pozivi redno zavrnjeni s tišino, raje kar mnenja, da je ta temeljita sprememba odnosa do znanja in učenja potrebna tudi z naše strani. Univerza bi morala vseeno (p)ostati prostor, kjer se z učenjem in komunikacijo razblinijo iluzije tega, da se ne smemo motiti in prek tega rasti. Je pravi način torej sistem nagrajevanja ali kaj drugega?

Pogosto se vprašam tudi po smislu ustnega izpita, ali gre samo za ustno zagovarjanje istih tem, ki bi se lahko

42

ali pa so se že pojavile na pisnem delu. Od predmeta do predmeta bi se splačalo razmisliti, kako bi lahko ustni izpit pridobil drugačno učno vrednost – v obliki reševanja problemske naloge, kliničnega primera, morda celo kot razprava o vnaprej določenem znanstvenem članku.

Podobno izogibanje privajanju na nove veščine se naravno pojavi tudi pri nekaterih izbirnih predmetih. Izpitom za »lahke desetke« zato moramo dodati predmete, kjer bi se poglobili v za farmacevta/znanstvenika neizogibne veščine, kot so branje in kritično vrednotenje člankov, osmišljenje analiznih podatkov, delo z raznimi orodji za sintezo spojin in statistično obdelavo itn. Prešli bi lahko celo na strukturirane pakete predmetov, da bi se lahko vsakdo usmeril k želenim znanjem. Izbirni predmeti so zanimivi tudi zaradi velikosti skupin, v katerih poteka delo, zaradi česar smo razmišljali o alternativni obliki študija, kjer poteka pouk v obliki razprave o vnaprej določenih temah, na katere se študenti pripravimo sami, s čimer bi več študirali in hitreje napredovali, kot smo navajeni pri klasičnih predavanjih.

Iz drugih fakultet je znana tudi praksa, da lahko študenti v dogovoru s profesorjem spišejo članek, ki po objavi v ustrezno razvrščeni reviji in registraciji v sistemu COBISS zadosti pogojem pridobitve ali nadaljnjega prejemanja Zoisove štipendije za zainteresirane študente. V pogovoru smo sicer prepoznali, da je zaradi narave študija težko pričakovati, da bi lahko primerne članke pisali pred vstopom v višje letnike, zato bo treba več razmisleka nameniti tudi sami vsebini teh člankov.

Naj povzamem. Občutek imam, da se v vodstvu naše fakultete aktivno razmišlja o premikih, ki bodo v naslednjih letih ponudili nove študijske izzive. Kot vsi vemo, je tudi pedagogika stalno spreminjajoča se veda. Kar bi počel še včeraj, bo že jutri spet neuporabno, zato je nujno poseči v naše rigidne programe in jih reformirati. Da bi to dosegli, je potrebno deljenje mnenj in izkušenj, tudi praks, ki so se na primer v tujini v primerljivem programu izkazale za uspešne. Poudaril bi, da se zgoraj omenjeni ukrepi večinoma izvršujejo prek neformalnih smernic in prek daljših časovnih okvirjev, saj ima vsak posamezni nosilec predmeta pri svojem pedagoškem delu precej svobode, sami programi pa morajo ustrezati tudi mednarodnim smernicam. Kar lahko naredi vsak študent, je to, da razmisli, kaj ga je na delu pri posameznem predavatelju oviralo in katere učne prakse so se izkazale za dobre (kar zadeva pridobljene kompetence). Ta mnenja niso brez vrednosti, zato jih je smiselno deliti, najprej seveda na priloženih VIS-anketah.

UTRINKI IZ ŠTUDENTSKE SOBICE

Polica Edijevih zakladov

Pozdravljeni, naj se na kratko predstavim za tiste, ki me še ne poznate.

Moje ime je Edvard Farmacevtski, za prijatelje Edi. Sem udomačena zelena kača, ki prebiva na kavču v študentski sobici, v kleti FFA. Ko sem za majsko številko Spatule napisal prispevek, sem dobil nekaj pozitivnih odzivov, zato sem se odločil, da se ponovno oglasim. K temu je pripomoglo tudi dejstvo, da je med poletjem študentska sobica zelo osamljena in imam veliiiko prostega časa, ki ga poskušam vložiti v kaj pametnega.

Dolgo sem razmišljal, kakšne modrosti ali trače bi lahko delil z vami. Na koncu sem se odločil, da vam predstavim prav poseben del študentske sobice. Tisti, ki ste že bili tu, ste morda opazili, da je nad mojim modrim kavčem polica, ki bi jo nevedneži lahko opisali kot polno krame.

Jaz pa vem, da je veliko več kot to, zato sem se odločil z vami deliti skrivnosti, katerih je polna. Zaupal vam bom zgodbe nekaterih posebnih predmetov s police, za preostale pa bo morda še kakšna priložnost v prihodnjih številkah Spatule.

Na polici lahko najdete malo morje predmetov z različnimi pomeni in funkcijami, eden izmed mojih najljubših pa je zlati čajnik. Na pogled malo spominja na Aladinovo čudežno svetilko, skupno pa jima je tudi to, da imata oba magične sposobnosti. Zgodba, ki se prenaša iz roda v rod, pravi, da so si v preteklosti študenti v čajniku pred vsakim izpitom skuhali čaj in ga spili. Čaj naj bi jim zbistril um in na prihajajočem izpitu zagotovil

uspeh. Za učinkovitost čaja je bilo treba poleg uporabe čudežnega čajnika upoštevati tudi ustrezen recept za čaj. Žal pa vam moram povedati, da je recept za ta čaj že dolgo izgubljen. Veliko študentov je že poskušalo odkriti ta skrivnostni recept, a do danes še nikomur ni uspelo.

Na polici je še en prav poseben predmet, ki je bil nekoč zelo priljubljen med študenti. Gre za roko, ki je v preteklosti sama pisala zapiske študentom, ki so jo prinesli na predavanje. Lahko si predstavljate, da bi tako roko na predavanjih želel imeti vsak, zato je večkrat prišlo do sporov med študenti. Nekoč sta se dva študenta zaradi tega hudo sprla, in ker roke nobeden ni želel izpustiti, se je odlomila. Roka takrat ni izgubila le dveh prstov, temveč tudi svoje magične sposobnosti. Od takrat naprej je le še spomin na polici.

Vsake toliko časa, ko kakšen od študentov sliši to zgodbo, pride v študentsko sobico, jo vzame s police in jo začne proučevati. Nekateri jo poskušajo ponovno usposobiti, vendar to do sedaj še nikomur ni uspelo. Govori pa se, da bo tisti srečnež, ki mu bo uspelo popraviti roko, dobil ekskluzivne pravice za njeno pomoč pri pisanju zapiskov.

Predmet, ki ima prav tako velik pomen za študente, je mala lesena žirafa. Ali ste vedeli, da so žirafe živali, ki potrebujejo najmanj spanca med vsemi? Zadostuje jim že 30 minut spanja na dan, ki je lahko celo razdeljeno na več nekajminutnih počitkov. Naša žirafa pa to posebno lastnost lahko deli tudi z vami. Če je pred vami izpit, na katerega se boste morali pripravljati še celo noč, vam predlagam, da pred tem obiščete študentsko sobico in si privoščite kratek počitek (»power nap«). Pri tem si ne pozabite pod blazino namestiti žirafe, saj bo svoje sposobnosti prenesla na vas in v nekaj minutah si boste nabrali moči za naslednjih 24 ur učenja. Žirafa

43

UTRINKI IZ ŠTUDENTSKE SOBICE

vam lahko pomaga tudi v situacijah, ko bi se zvečer radi odpravili na »farma žur«, naslednji dan pa se vam že ob osmih zjutraj začnejo vaje. Preden se odpravite na zabavo, si v študentski sobici privoščite kratek počitek z žirafo in naslednjih 24 ur ne boste več potrebovali spanca. Brez težav boste na »farma žuru« lahko ostali do zgodnjih jutranjih ur in se zjutraj še vedno naspani odpravili na faks. Opozorilo pred uporabo: žirafa ni zdravilo proti mačku, le proti nenaspanosti!

Predstavil sem vam nekaj svojih najljubših predmetov s police. Ne bom prisegel, da so zgornji zapisi povsem resnični, saj sem že stara kača s slabim spominom in sem ter tja tudi pomešam kakšne zgodbice med seboj.

Povsem mogoče bi bilo tudi, da bi se mi od vsega tega dolgčasa v študentski sobici malo zameglil um. Prepričan pa sem, da so vsi predmeti na tej polici nekaj posebnega in da vsak izmed njih nosi svojo edinstveno zgodbo.

Tudi če ne ravno zgoraj omenjene, pa sigurno kakšno prav tako zanimivo. Seveda me lahko kadarkoli obiščete v študentski sobici in predmete tudi sami proučite. Ko boste že ravno tu, pa se lahko še malo stisnemo na kavču, se družimo in poklepetamo. Vabljeni tudi bruci in brucke, saj sem zelo družaben in vedno rad spoznavam

44

nove ljudi, sklepam nova prijateljstva in pišem nove zgodbe. Nikoli se ne ve, morda pa boste prav vi tisti, ki me boste navdihnili, da prihodnjič spet napišem kakšen prispevek za Spatulo.

Do takrat pa nasvidenje!

Vaš Edvard Farmacevtski

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 21st EPSA Summer University Skozi oči organizatorjev Eva Velimirović in Špela Bohinec

Bilo je veliko idej, malce manj uresničenih.

Bilo je veliko sestankov in še več težav z internetno povezavo, ko so ti potekali prek Skypa.

Bilo je veliko poslanih mailov in malce manj odgovorjenih.

Bilo je veliko dogodivščin in za nobeno nam ni žal.

Bil je en iPhone 8 in ta sedaj počiva v portoroškem zalivu.

Bila je ena ekipa in le en Summer University 2019.

tako smo na ulicah Portoroža izvedli javno kampanjo o HPVju in o problematiki ozaveščali mimoidoče. Odpravili smo se na strokovno ekskurzijo v Krko in se po poti ustavili v Postojni ter si ogledali človeško ribico. Zvečer smo se družili ob obali, degustirali vina naših sosedov in tudi tista iz bolj oddaljenih krajev ter plesali v klubih Portoroža.

Rada bi se zahvalila enkratnim udeležencem in Helping Teamu ki so soustvarjali in delili to izkušnjo z nami, ter Fakulteti za farmacijo, našim partnerjem, ŠSFFA in ŠOFFA, da so podprli naš dogodek.

EPSA Summer University je bil zame nekaj posebnega.

Začelo se je s spoznavanjem nove ekipe, občasnimi sestanki in zbiranjem idej. Niti za trenutek si nisem predstavljala, da se bo to leto in pol razvilo v tako čudovito – polno novih poznanstev, delovne vneme, smeha in zabave.

Začeli smo s kandidaturo na EPSA kongresu in kmalu potem se je naša pot uradno začela. Z vsakim naslednjim mesecem smo bili bliže dogodku in bliže smo si bili tudi kot ekipa. Med organizacijo dogodka smo poskušali implementirati nove ideje, vendar še vedno ohranjali vizijo Summer Universityja – izobraževalni dogodek s poudarkom na druženju in spoznavanju ljudi iz celega sveta. Pri tem so nam pomagali zavzeti in nepogrešljivi Helping Team, predavatelji, EPSA team in partnerji.

Od 16. do 21. julija smo tako v Portorožu gostili 121 udeležencev iz 19 držav Evrope. Pod letošnjim naslovom »Joining forces with other professionals for better healthcare« smo zvrstili raznorazne delavnice in treninge na temo medpoklicnega sodelovanja in izobraževanja. Prav

Organizacijska ekipa: Neža Rogelj Meljo, Anže Zidar, Anja Jeriha, Tomaž Zupan, Eva Velimirović, Nejc Ajlec, Špela Bohinec, Jerca Kristan

Nepogrešljivi Helping Team Nuša Japelj

Moje sodelovanje pri Summer University 2019 se je začelo, ko sem oddala prijavo za Helping Team in bila sprejeta v ekipo, ki je bila odgovorna za pripravo izobraževalnega programa. Čez leto smo poskušali najti čim več informacij o možnih priznanih predavateljih, ki bi jih povabili na dogodek, katerega tema je bila »Interprofessional collaboration«. Poleg predavanj smo organizirali tudi javno kampanjo s študenti medicine (projekt Virus), katere namen je bil ozaveščati mimoidoče o virusu HPV in

možnosti cepljenja proti okužbi. V sklopu kampanje smo imeli nagradno igro, delili limonado in vrečke z darili ter izobraževalne letake.

Na kongresu smo bili ves čas na voljo za pomoč in opravljali naloge, ki so nam bile dodeljene že vnaprej.

To je zajemalo predvsem organizacijska dela in skrb za udeležence, da so bili vedno pravi čas na pravem mestu.

Sodelovanje pri Summer University mi je bilo v veliko

45

DOGAJALO SE JE

veselje predvsem zato, ker vem, koliko časa in truda so vložili vsi člani Reception Committeea. Nedvomno lahko potrdim, da so organizirali in izpeljali enega izmed najbolj nepozabnih EPSA dogodkov. Poleg znanja si na podobnih dogodkih pridobiš veliko novih kompetenc pri treningih mehkih veščin, spoznavaš druge udeležence iz Evrope in stkeš nova prijateljstva. Če bi tudi sami želeli biti del

nečesa tako izjemnega, vas vse študente Fakultete za farmacijo spodbujam, da se pridružite Društvu študentov Fakultete za farmacijo, ki skozi celo leto pripravlja mnogo izobraževalnih in družabnih dogodkov, na katerih boste spoznali vse aktivne člane in se lahko preizkusili pri organizaciji ali pa uživali kot udeleženci.

Helping team: Maja Badovinac, Špela Bizjak, Luka Grošelj, Nuša Hameršak, Rok Herman, Filip Ivanovski, Nuša Japelj, Manja Jarc, Nina Korpar, Davorin Levanič, Špela Marzidovšek, Žan Matijaševič, Ana Medic, Mima Pruš, Benjamin Smajić, Jan Števančec, Anja Toplak, Špela Vidmar, Nejc Vodir, Doris Živko

Skozi oči udeleženca Victor Pera

Being part of the 21st EPSA Summer University in Portorož was a truly amazing experience. Let’s start with a few words about the educational program in the morning; there were so many great options to choose from, I wish I could have participated in more of them! They gave me a great insight for my future career opportunities. I truly believe EPSA will have a positive impact on how I am going to choose my career path.

The afternoon program was highlighted by sightseeing in the nearby city Piran and visiting the impressive Postojna cave. For me, Slovenia is one of the most beautiful and greenest countries I’ve ever seen. I wouldn’t mind coming back any time soon. Portorož offered us comfortable beaches and a nice seaside for some refreshing dives in the water.

46

And the parties during the evening were over the top.

Who said pharmacists can’t party? We had a blast with Pharmacy students from all over Europe at the wide variety of thematic parties. The Slovenians managed to give us a great taste of their cultural heritage during the Slovenian night where the music and drinks facilitated dancing all together until the late-night hours.

Also, the beauty of these kind of events is meeting new people and reuniting with friends from previous events!

Whether it’s the participants, organizers, helpers or lecturers, we all manage to have a good time together.

Overall, the organization of the event was fantastic, the content was superb and all the nice people were indispensable for making this event unforgettable. Thank you so much for everything and see you soon! ;)

DOGAJALO SE JE

Krvodajalska akcija Vampire cup Helena Plešnik

Tudi letos smo se študenti FFA odločili za sodelovanje pri vsakoletni akciji Vampire cup, ki jo organizira mednarodna organizacija študentov farmacije IPSF. Njen cilj je študente ozavestiti o pomembnosti darovanja krvi in hkrati na študentskih krvodajalskih akcijah po celem svetu zbrati čim več krvi. IPSF želi v študentih vzbuditi malce zdravega tekmovalnega duha, zato je Vampire cup organiziran v obliki tekmovanja. Društvo, ki med celim študijskim letom zbere največ enot krvi, namreč zmaga.

V našem društvu smo svojo krvodajalsko akcijo organizirali v mesecu maju, študente pa smo povabili tudi k udeležbi

v akciji Častim pol litra, ki jo organizira ŠOU (Študentska organizacija Univerze v Ljubljani).

Pred krvodajalsko akcijo so združili moči prostovoljci iz Rdečega križa in študenti laboratorijske biomedicine ter na FFA postavili stojnico, na kateri so sošolce vabili k udeležbi.

Izvajali so meritve krvnih skupin in vzbujali zanimanje za krvodajalstvo.

Hvala vsakemu posamezniku, ki se je odzval vabilu in se udeležil akcije. Vsi ostali pa vabljeni na krvodajalske akcije v tem študijskem letu!

1st IPSF European Regional Symposium Luka Hiti in Tilen Huzjak

Evropski regionalni simpozij International Pharmaceutical Students' Federation (IPSF) je namenjen zasedanju regionalne skupščine, na kateri se koordinira delovanje evropske izvršne enote IPSF.

zaseda EuRO, so na lanski seji preimenovali v EuRS in zato je bil letošnje leto prvi EuRS – vendar ne prvo zasedanje EuRO zunaj svetovnega kongresa. Gre za popolnoma uveljavljeno prakso.

IPSF je največja mednarodna organizacija študentov farmacije, katere namen je predvsem promocija javnega zdravja. Spodbuja tudi nadaljnje farmacevtsko izobraževanje in profesionalni razvoj. Hkrati krepi medsebojno povezanost in sodelovanje študentov farmacije in bodočih farmacevtov ter omogoča dostop študentov do potencialnih delodajalcev.

Interese slovenskih študentov farmacije v IPSF zastopa Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva (ŠSSFD).

Letošnji simpozij se je odvil julija v Varšavi, ŠSSFD in s tem interes slovenskih študentov farmacevtov pa smo zastopali Špela (naša predstavnica za stike z IPSF – če je kdo še ne pozna, hitro prelistajte spletno knjigo obrazov – Facebook) in najina malenkost – Luka in Tilen.

IPSF je razdeljena na regionalne izvršne enote, ki dejansko skrbijo za implementacijo njenih politik. V evropski regiji deluje European Regional Office (EuRO), ki jo sestavljajo izvršni odbor in regionalna farmacevtska društva. Ob koncu delovnega leta se društva sestanejo na regionalni seji, katere namen je zagotavljanje, da izvršna enota in društva delujejo v skladu z načeli in smernicami IPSF. Na njej se predstavijo in potrdijo letna poročila članov izvršnega odbora EuRO, finančni dokumenti EuRO ter letna poročila društev. Prav tako se na seji skupščine oblikuje izvršni odbor za prihodnje leto.

Sicer je za vse omenjeno predvideno zasedanje regionalne skupščine v okviru svetovnega kongresa IPSF, vendar ima tam regionalna skupščina le nekaj ur časa, da opravi vse našteto. Za zagotavljanje boljše kakovosti dela ima regionalna skupščina dodatno zasedanje še nekaj tednov pred svetovnim kongresom, na katerem se lahko temeljito posveti delovanju regionalne izvršne enote – in za to dodatno zasedanje je namenjen evropski regionalni simpozij.

Terminološka opomba: samostojni dogodek, na katerem

Naša mednarodna izkušnja se je začela, še preden se je zares začela ... Edinstvenost slovenske delegacije se je pokazala že s tem, ko nam je z vrhunskimi logističnimi sposobnostmi uspelo za pičlih 5 evrov prepeljati našo celotno zalogo hidroksilnih skupin, pripetih na Myrtilli fructus siccus, iz središča Ljubljane neposredno do naših hotelskih soba v Varšavi. Zahvala gre seveda tudi organizatorjem, da so nam pri tem pomagali – »Thank you Kinga!« Vedoč, da nas čaka topla dobrodošlica, smo 10. julija polni sveže energije prispeli v samo središče Varšave (vsaj če se tja šteje tudi izvenmestno letališče).

Po hitri osvežitvi v hotelu, izbiri najprimernejšega pudra in šminke (da, tudi za naju, če to verjamete – če pa ne, pa vsaj niste močno naivni) ter večerne oprave, smo odhiteli na prvi večerni dogodek, kjer smo se spoznali še z drugimi udeleženci.

Dolgemu večeru je sledila kratka noč, saj so nam nekaj po polnoči sporočili, da nas čaka zajtrk že ob 6.30. No, to je veljalo samo za uradne delegate in nadobudne gledalce, ki so želeli spremljati sejo regionalne skupščine, ki je trajala vsak dan od 9.00 do 18.00. Kaj se je dogajalo na njej, že veste (glej zgoraj). Drugi udeleženci EuRS pa so imeli popolnoma proste roke pri oblikovanju svojega urnika. Prvi in zadnji dan so imeli voden ogled, če so si tega želeli, ostale dni pa so si

47

DOGAJALO SE JE

lahko po lastni volji ogledovali lepote Varšave – to je najbolje izkoristila Alja.

Sledil je poljski večer, na katerem so predstavili svojo kulturo skozi hrano in ples. Študenti smo se »zbondali« – pazi le, kako ta izraz uporabljaš vpričo francozov, ker si lahko ustvarijo napačno predstavo. Udobje postelj smo tokrat občutili relativno hitro, čeprav smo namesto avtobusa številka 53 skoraj obiskali popolnoma drug konec mesta s tramvajem številka 153 (to se dogaja, ko pot domov želijo usmerjati trije ljudje hkrati, katerih orientacijske sposobnosti so enake kot tiste od brucev, ki se ob treh zjutraj vračajo s svojega prvega farmacevtskega brucovanja).

udeleženci pa so kot opazovalci ali tehnični pomočniki (tudi tukaj je naša delegacija blestela – hvala, Ana) vedno dobrodošli. Če te zanima še kaj veš, na hodnikih poišči kogarkoli izmed teh šestih na fotografiji – gotovo ti bodo z veseljem razložili, zakaj se moraš naslednjega mednarodnega dogodka udeležiti tudi ti!

International night – veliko mednarodnih dobrot. Podrobnosti te noči bova pustila ustnemu izročilu, če vas zanima kaj več, pocukajte za rokav koga izmed udeležencev, na primer Evo. Zadnjo noč smo, kot se za vsak študentski farmacevtski mednarodni dogodek spodobi, zaključili z gala večerjo v čudoviti palači kulture in znanosti.

Morda je smiselno poudariti, da na tem simpoziju ni bilo organiziranih izobraževalnih delavnic ali predavanj in enaka izvedba bo tudi naslednje leto. Dogodek je namenjen predvsem zasedanju regionalne skupščine, ostali

42nd EPSA Annual Congress Blaž Mavec

V letošnjem letu, natančneje 22. aprila, je potekal že 42. letni kongres EPSA. Letošnja gostiteljica dogodka je bila Bolgarija.

Kongres je potekal v prestolnici, imenovani Sofija, »mestu vrtnic in cerkva«. Mesto ima več tisoč let staro zgodovino, med drugim je nekoč veljalo za trgovsko, industrijsko, kulturno in gospodarsko središče celotnega Balkana. Naše potovanje smo začeli z odhodom z Brnika, po pristanku pa so nas v Sofiji pričakali člani organizacijske ekipe kongresa. Čeprav Slovenija spada med manjše države, je bila slovenska delegacija največja, saj se nas je na kongres

Pred katedralo Svetega Aleksandra Nevskega

48

odpravilo kar 32 izmed skupno 380 udeležencev. Nastanjeni smo bili v razkošnem Vitosha Park Hotelu, po namestitvi v sobe in razpakiranju kovčkov pa se je začela otvoritvena prireditev z uvodnimi nagovori in toplimi pozdravi članov organizacijskega odbora kongresa, le-ta se je tako uradno tudi začel. Prvi večer, preživet v Sofiji, se je nadaljeval pozno v noč.

Kongres je ponujal ogromno različnih aktivnosti. Mednje so spadali simpozij, treningi mehkih veščin in zelo raznolike delavnice z različnimi tematikami. Tematika letošnjega kongresa je bila naslovljena kot »Non-communicable diseases – a serious threat of the modern world«. Ta je bila v prvih dveh dneh simpozija predstavljena globalno in širše, in sicer s strani predavateljev in strokovnjakov z različnih področij. Med drugim sta bila predstavljena tudi pomen in vloga farmacevta in farmacije na področju kroničnih kardiovaskularnih, respiratornih in malignih obolenj. Po koncu predavanj je sledila razprava o tematiki in izzivih za prihodnost na tovrstnem področju (npr. digital health), ki so neizogibni in jim je treba nameniti veliko pozornosti.

V sklopu kongresa je bila na voljo tudi strokovna ekskurzija, ki je potekala z namenom informiranja o določenem farmacevtskem področju na bolj interaktiven način, denimo v sklopu farmacevtskega podjetja. Tokrat smo imeli priložnost obiskati bolgarsko farmacevtsko podjetje Sopharma AD, ki ima sedež v Sofiji. V sklopu ekskurzije je bilo možno izbirati

DOGAJALO SE JE

med dvema lokacijama. V prvem delu so se študenti sestali z vodilnimi strokovnjaki iz podjetja ter si ogledali lekarno in regionalni distribucijski obrat. V drugem delu pa je bil možen ogled industrijskega obrata za izdelavo tablet, in sicer enega izmed obratov za izdelavo trdnih farmacevtskih oblik. Sledil je ogled kemijskega laboratorija za kontrolo kakovosti, ki je odgovoren za analizo vseh izhodnih materialov za izdelavo končnih farmacevtskih izdelkov (aktivne učinkovine, ekscipienti, rastlinski materiali itd.) in tudi samih končnih farmacevtskih izdelkov. Študenti so svoje spretnosti preizkusili tudi tekom javne kampanje na temo »Cardio check«. Ker so kardiovaskularne bolezni odgovorne za največ smrti na svetu vsako leto, je bil namen te javne kampanje ozaveščanje ljudi o kardiovaskularnih boleznih, njihovih zapletih in možnostih njihovega preprečevanja z različnimi preventivnimi ukrepi. Študenti so naključne mimoidoče ozaveščali o tovrstni tematiki, jim svetovali, kako živeti zdravo in kako lahko tveganja zmanjšamo. Zdrav način življenja je bil med mimoidočimi promoviran tudi z igro, pri kateri so udeleženci osvojili sadje, če so naredili deset počepov. Udeleženci kampanje so opazili, da starost prispeva k različnim s krvnim tlakom povezanim težavam. V nasprotju s pričakovanji so bili primeri, ko so imele starejše osebe normalen in mlajše osebe povišan krvni tlak.

Poleg pestrega in zanimivega izobraževalnega programa je v sklopu kongresa potekal tudi ogled znamenitosti mesta Sofije. Po opravljenih jutranjih delavnicah smo se z avtobusi odpravili na ogled mesta. Mesto leži v središču Balkanskega polotoka in je eno izmed najstarejših mest v Evropi. Z avtobusom smo se popeljali v osrčje mesta ter na poti opazovali njegovo pestro zgodovino, saj se antična, bizantinska, osmanska in komunistična zgodovina prepleta z zgradbami iz 19. stoletja. Po vodenem avtobusnem ogledu mesta smo se ustavili pri eni izmed najbolj priljubljenih atrakcij v Sofiji – katedrali Svetega Aleksandra Nevskega, ki je bila zgrajena v 20. stoletju kot spomin padlim ruskim vojakom v rusko-turški vojni. Skupinskih slik in selfijev ni manjkalo. Po njenem ogledu smo bili prosti in imeli prosti čas za raziskovanje mesta. Večina se nas je sprehodila po sodobni in živahni sofijski ulici Bulevar Vitosha, ki je ime dobila po bližnji gori. S sladoledom v roki smo se sprehodili po ulici polni kavarn, trgovin in restavracij ter si kupili kakšen spominek.

Pestro dogajanje je potekalo tudi na generalni skupščini kongresa. Na njej se je odločalo o pomembnih in ključnih vprašanjih za prihodnost organizacije študentov farmacije iz celotne Evrope. Posebnost letnega kongresa so tudi volitve novih članov v EPSA ekipo. Za mandat 2019–2020 sta bila v EPSA ekipo v prvem krogu volitev izvoljena dva člana iz Slovenije.

Na kongresu je bil dobro organiziran tudi družabni program.

Vsak večer je bil obarvan z drugačno tematiko, a glavni namen je bil druženje in zabavanje s prijatelji, hkrati pa spoznavanje drugih študentov farmacije. Kongres se je začel z otvoritveno prireditvijo, zatem pa je naslednji večer sledila

prva tematska zabava, poimenovana »Earthquake party«.

Na zabavi smo udeleženci nosili bele majice, ki smo jih drug drugemu popisali z različnimi mislimi. Najvznemirljivejši večer je bil zagotovo mednarodni večer, kjer smo vse delegacije predstavile svojo državo, njene tradicionalne specialitete in kulturo na svoji stojnici. Imeli smo odlično priložnost spoznati kulturo, lokalno hrano in pijačo držav iz celotne Evrope. Prav poseben pomen lahko pripišemo večeru, imenovanemu Bolgarska noč. Obiskali smo tipično bolgarsko restavracijo, kjer smo doživeli topel sprejem s strani domačinov, ki so nam v bolgarskih nošah predstavili svoje tradicionalne plese in nam tako približali njihovo kulturo in tradicijo, ki jo še vedno skrbno ohranjajo. Po končani predstavitvi plesov so nas postregli z dobrotami iz bolgarske kuhinje.

Naslednji večer je sledil večer v stilu Harryja Potterja, kongres pa se je zaključil s klasično gala prireditvijo, na kateri je med drugim potekala tudi podelitev nagrad in priznanj nekaterim društvom in posameznikom. Večer je ob dobri hrani in pijači potekal pozno v noč.

Letošnji EPSA kongres je presegel vsa moja pričakovanja.

Dnevi, ki smo jih preživeli v Sofiji, so bili izjemni in poučni.

Repertoar različnih delavnic, ki ga je kongres ponujal, je bil zelo zanimiv in je zajemal različna področja farmacije, kot so biotehnologija, bolnišnična farmacija, trženje in še bi lahko našteval. Preživeli smo nepozaben teden in sklenili mnogo novih prijateljstev. Ob koncu bi tudi izredno rad pohvalil organizatorje kongresa, ki so dogodek izpeljali izredno profesionalno, predavatelje, ki so si vzeli čas in z nami delili svoje znanje, ter vse ostale kolege, s katerimi sem imel možnost preživeti teden na kongresu in z njimi nadgrajevati svoje že pridobljene kompetence.

49

DOGAJALO SE JE

65th IPSF World Congress Tilen Huzjak

Prvi dan je zmanjkalo elektrike, drugi dan smo menjavali hotelske sobe in sestavljali postelje, tretji dan smo menjavali hotele, četrti dan smo menjavali ključavnice ... Preberi članek. Časa imaš dovolj, predavanje itak ni zanimivo.

Suhoparni podatki, ki jih pač moram navesti: od 30. 7. do 8.

8. 2019 je v srcu Afrike v glavnem mestu Ruande, Kigaliju, potekal 65. svetovni kongres študentov farmacije IPSF, ki je gostil (baje) 217 študentov farmacije iz (baje) 90 držav.

Slovenska delegacija je bila, z izjemo seveda domače Ruandske, s 14 člani najštevilčnejša.

Precepljeni proti rumeni mrzlici, hepatitisu A in nekateri proti tifusu, preskrbljeni z antimalariki in repelenti (pomni: na tropskem pasu potrebuješ 20–40 % ikaridin oz. 30–50 % DEET, če želiš resnično smrdeti afriškim krvosesim samicam) smo 29. 7. z enim izmed največjih onesnaževalcev okolja iz Zagreba s prestopom v Dohi prispeli v Kigali. Na začetku ni kazalo, da gre za logistično gledano zavidljiv dogodek, saj smo na prevoz iz letališča čakali 1 uro, pri čemer so nas želeli vseh 11, vključno s prtljago, stlačiti v 2 taksija. Volja slovenskih farmacevtov seveda kljub dolgemu 24-urnemu potovanju ni klonila afriškemu prevoznemu nesmislu, saj smo jih uspeli prepričati, da potrebujemo 3 železne konje in jih seveda tudi dobili. Kmalu po prihodu v hotel je naši četrtini mesta zmanjkalo elektrike. Temnopolti prijatelji so bili na takšne nadrobnosti vsekakor pripravljeni, prijazna gospa z recepcije je namreč s hitrostjo tablete s podaljšanim sproščanjem (beri: izjemno počasi) sprostila ves preostanek svoje energije v prižiganje sveč, ki jih je mimogrede prinesla s kleti.

Naslednje jutro, ko se je kongres uradno začel, so organizatorji ugotovili, da se morajo uradni delegati (uradni zastopniki društva) v naslednjih 45 minutah nujno preseliti v drug hotel in morajo nemudoma spakirati svoje stvari. Naj skrajšam in povem, da so to storili in za nagrado 1 uro čakali avtobus, ki je bil na koncu tako naložen s kovčki, da jih je moral celo pot kontrolirati (beri: držati, da ne padejo) neki Afričan – pa naj kdo reče, da je suženjstvo odpravljeno ...

Ko so uradni delegati prispeli do drugega hotela, so bili priča čudovitemu prizoru: njihove postelje so pred hotelom še sestavljali … Morda je sedaj smiselno povedati, da smo na zastavljeno vprašanje »Koliko je vseh udeležencev?« dobili vsaj 3 različne odgovore: nekje 100; malo čez 200, vsaj 400. V poročilu so zapisali, da 217. V vsakem primeru očitno več, kot so pričakovali.

Se kdo sprašuje, kako je potekala komunikacija med udeleženci, ki so bili iz različnih hotelov? Tilen, pa saj obstaja wi-fi? Seveda, obstaja tudi elektrika, ampak ne v Ruandi. Vsaj ne vedno. Internet je delal približno tako dobro, kot študenti v prvem letniku izvajajo titracije. Včasih se kakšna posreči, običajno pa niti ne.

50

Po razmeroma uspešni nastanitvi v izbranem hotelu, smo se (še vedno) polni navdušenja začeli pripravljati na prvi večerni dogodek »Welcome rooftop cocktail party«. Bili smo v kleti, ne na strehi, koktejlov ni bilo, zabave, dokler nismo Slovenci povedali DJ-u, zakaj obstaja, tudi ne, dobrodošel se pa človek pri takem uvodu itak ne more počutiti. Nadaljujmo optimistično.

Naši trije uradni delegati so nato vsak dan pridno zastopali Društvo študentov farmacije Slovenije, drugi udeleženci pa smo se udeležili raznih izobraževalnih predavanj in delavnic.

Vse omenjeno je potekalo par minut vožnje od obeh hotelov, v izobraževalnem centru oz. kampusu. Avtobusi, ki naj bi bili rezervirani posebej za nas, so po navadi zamujali 2 uri (včasih celo 6), v prvotnem načrtu, naj bi nas nazaj do hotelov odpeljali že ob 17.30, kljub dejstvu, da je dogajanje trajalo do 18.00. Nič ne de, čas je v Afriki relativno relativen, stensko ali ročno uro tam težko najdeš. Zaradi tega s(m)o se nekateri udeleženci oz. vsi Slovenci posluževali »motomoto« taksijev – preprosti motorni skuterji, ki te za slab evro pripeljejo kamor želiš – za mnoge je to pomenilo čim dlje od hotela. V sobah so imeli nepovabljene glodavce, tudi ščurke, drugi krvne madeže na posteljnini, spet tretji niso imeli tople vode, četrti pa vode sploh niso imeli.

Sama izvedba delavnic in kvaliteta predavanj je bila zelo različna – nekatere so bile res dobre, nekaterih sploh ni bilo, spet druge so bile povprečne. Res pa je, da si moral biti na trenutke detektiv, če si želel ugotoviti, katera tema predavanj se odvija v katerem prostoru. Dejstvo je, da dobra logistika v Afriki ni poznana, zato te ne sme presenetiti, da si to, če seveda sploh si, izvedel par minut pred samim začetkom izobraževalne dejavnosti.

Dotakniti se želim tudi ruandske hrane. Sem se je želel dotakniti, se popravljam. Vsak dan je bilo namreč na jedilniku isto: pust bel riž (ob dobrih dnevih obogaten s papriko), približno 3 dni postan kuhano-pečen krompir, rjav fižol, žilavo meso v omaki ali ocvrta riba (maksimalno 3 koščke na osebo) in za sladico banane, ananas in lubenica.

Enako gurmansko smo jedli tudi na gala večeru.

Vsi slovenski udeleženci (razen pisca tega prispevka) so se po zaključku tega edinstvenega kongresa udeležili tudi

DOGAJALO SE JE

pokongresnega izleta (post congress tour). Dober glas seže v deveto vas, zato vem, da so bili glavni neuradni organizatorji izleta prav oni – naših 13 študentov. Uredniški odbor mi ne dopušča dovolj znakov, da opišem, za koliko so s tem izboljšali preostanek dni v Afriki. Brez njih bi verjetno avtobus še danes stal pred začetnim hotelom.

Ker sem besedno omejen, naj za konec samo navedem, da smo imeli še tematski žur »pool party«, na katerem se polovica udeležencev sprva ni smela kopati, pa »coffee break« brez kave, »flag ceremony« brez zastav, 6-urno odklepanje hotelskih vrat ... Ustavite na hodniku koga na

spodnji fotografiji in ga povabite na pijačo – za povedati je še ogromno. Članek želim zaključiti iskreno, čeravno klišejsko. 65. svetovni kongres IPSF je bil fantastičen. Najpomembnejši so ljudje, ki so bili in so čudoviti. Zahvaljujem se vsem soudeležencem, posebej slovenskim, da so mi omogočili to nepozabno izkušnjo. Bi se udeležil še enega? Da, brez kakršnegakoli pomisleka, pravzaprav vsi načrtujemo obisk naslednjega v letu 2020, ki bo potekal v Južni Koreji.

Zakaj? Bomo pojasnili 27. 7. 2020 v Seulu, se vidimo. : )

EPSA TNT Kristjan Žnidaršič

26. julija sem se udeležil dogodka »Training New Trainers« na Češkem, natančneje v mestecu Hradec Králové. Želel sem pridobiti nekaj novega znanja in spoznati nove ljudi.

Nikoli si ne bi mislil, da bom spoznal ljudi, ki bodo postali kot moja druga družina. Nameščeni smo bili v študentskem domu in vsak je bil v sobi s še enim bodočim trenerjem.

Moj cimer teh deset dni je bil Goncalo s Portugalske, s katerim sva se že takoj ujela. Vse se je začelo že prvi dan popoldan s »team-buildingom«. Naši trenerji so bili Katja, Mija, Marko in Pierre, vsi zelo zanimivih in raznolikih osebnosti. Igrali smo se vse možne zabavne igre, ki so nas zbližale in povezale med seboj. Drugi dan pa se je začelo zares. Od sedmih zjutraj do devetih zvečer smo delali intenzivno in skušali smo pridobiti čim več znanja, ki bi ga kasneje lahko uporabili v praksi. Zvečer pa smo kljub utrujenosti našli čas za »globoke« debate, ki so trajale tudi do tretje ure zjutraj.

pričakovano kavico. V prvih sedmih dneh smo intenzivno obdelali razne teme, ki predstavljajo »jedro« treningov, da bi se lahko pripravili na svoj prvi trening. Vendar pa nam je kmalu postalo jasno, da niti približno nismo obdelali celotnih mehkih veščin. Zvečer smo imeli »reflection« skupine, kjer smo v manjših skupinicah, vsaka z enim trenerjem, imeli varen prostor za pogovore o vsem, kar nas je težilo. Znotraj teh skupinic smo se še posebej povezali in hvaležen sem lahko, da sem bil z Markom, Sanjo, Andreeo in Işınsu, saj smo si zaupali zelo osebne stvari, razumeli drug drugega ter se med seboj podpirali.

Sedmi dan so nam trenerji posredovali teme za dveurne treninge in informacijo o tem, kdo bo naš »co-trainer«.

Nato so se začele priprave za naše prve treninge. Vsi smo bili nervozni, pod stresom, pripravljali smo urnik in aktivnosti. Moj »co-trainer« je bil David (že trener), najina tema pa je bila komunikacija. Ob pivu sva se kar hitro uskladila glede osnovnih stvari, kako bi potekal trening, vendar pa je meni v primerjavi z njim manjkalo še ogromno teorije. Prebral sem si jo, kar se je dalo na hitro, nato pa sva do tretje ure zjutraj risala »flip-charte« in izrezovala papirje za trening. S premalo spanca sem zjutraj vstal in se še do konca pripravil na svoj prvi trening. Poln mešanih čustev sem se z drugimi odpravil na fakulteto, kjer smo imeli rezervirano predavalnico za treninge. Trening nama je dobro uspel, saj so udeleženci zelo aktivno sodelovali.

Nato sva spodbujala in sodelovala še v treningih drugih trenerjev.

Naslednji dan smo imeli »feed-back«, kjer smo od glavnih trenerjev izvedeli, kaj je bilo dobro in kaj bi lahko izboljšali v svojih treningih. Na koncu je zvečer sledil zaslužen »International Night«, kjer smo degustirali jedi in pijače iz vseh držav, iz katerih smo prihajali.

Na zajtrke smo prihajali še vsi zaspani, vendar nas je naš gostitelj David vedno spravil v dobro voljo s težko

Zadnji dan je bil še posebej ganljiv, saj smo se težkega srca poslavljali. Med dogodkom smo se namreč zbližali kot velika družina ter drug drugemu dajali podporo in znanje. Zaobljubili smo se, da bomo stike ohranili tudi v prihodnje.

51

ŠPORT

Šport Janko Stankić

Bron Neje Filipič na univerzijadi Med 2. in 13. julijem je v Neaplju potekala poletna univerzijada, kjer je tekmovalo tudi petinšestdeset slovenskih športnikov. Med njimi je bila tudi študentka s Fakultete za farmacijo Neja Filipič, ki se je bralcem predstavila že v lanski majski številki. Tekmovala je v skoku v daljino ter troskoku. Tekmovanje je začela 8. julija s kvalifikacijami v disciplini skok v daljino.

Skupno je tekmovalo 35 skakalk, ki so bile razdeljene v dve predtekmovalni skupini. Za uvrstitev v finale je bil potreben skok nad 6,50 m ali uvrstitev med najboljših 12, pri tem pa se je štel najboljši skok v treh poskusih.

Neja je z dolžino 6,11 m med 17 tekmovalkami v skupini B zasedla 6. mesto, vendar je v skupnem seštevku končala na nesrečnem 13. mestu z 2 cm zaostanka za 12. tekmovalko. Dva dni kasneje so jo čakale kvalifikacije v troskoku, kjer se je 25 tekmovalk prav tako pomerilo v dveh skupinah za 12 mest v finalu, tja pa je vodil tudi skok, daljši od 13,90 m. Neja je sicer skočila 13,61 m, vendar je s tem zasedla 2. mesto med skupno 13 skakalkami v skupini B in skupno 4. mesto. Dva dni kasneje je v finalu s skokom dolžine 13,73 m končno uvrstitev še izboljšala za

eno mesto in s tem osvojila edino odličje za slovensko ekipo na tej univerzijadi.

Iskrene čestitke Neji za ta odličen uspeh tudi z naše strani!

Košarkašice Univerze v Ljubljani tik pod stopničkami na evropskem prvenstvu Evropsko prvenstvo v košarki 3 × 3, na katerem sta Univerzo v Ljubljani zastopali tudi Urška Žibert in Maja Jakopčič s Fakultete za farmacijo, je potekalo od 31. julija do 3. avgusta v Portu. Igralo je 18 ekip, razvrščenih v predtekmovalne skupine s po štirimi ali petimi ekipami.

Ekipa Univerze v Ljubljani je po zmagi nad Univerzo Szechenyi Istvan z rezultatom 21 : 5 in proti Univerzi iz Aveira z rezultatom 15 : 6 ter porazu proti Univerzi iz Göttingena z rezultatom 6 : 10 zasedla drugo mesto v skupini B in je za preboj v najboljšo osmerico premagala tretjeuvrščeno ekipo iz skupine B, Univerzo VU iz Amsterdama, z rezultatom 18 : 10, v naslednjem krogu pa še Univerzo iz Pitestija z rezultatom 21 : 16. V polfinalu jih je ponovno čakal boj z Univerzo iz Aveira, proti kateri so že slavile v predtekmovalni skupini, vendar so portugalske

52

košarkarice že v uvodu prišle do sedmih točk prednosti, kar je bilo kljub pritisku v drugi polovici neulovljivo in tekma se je končala z rezultatom 15 : 13 v korist igralk iz Aveira. V tekmi za bron jih je čakal še en revanš, tokrat proti ekipi Univerze iz Göttingena. Večino tekme sta bili ekipi izenačeni, narazen sta bili največ za 1 točko vse do zadnjih minut, ko je nemška ekipa povečala svoje vodstvo na 5, Ljubljančankam pa nato ni uspelo ujeti priključka in so po porazu z rezultatom 12 : 10 končale na 4. mestu, kar je po bronu iz Splita leta 2017 (za ekipo sta igrali obe igralki s FFA) in zlatu iz Kragujevca leta 2015 (igrala je Urša Žibert) prvo prvenstvo brez medalje za Univerzo v Ljubljani.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Reši križanko s tematiko Fakultete za farmacijo.

Označena polja uredi v pravilno zaporedje in tako dobiš nagradno geslo.

VODORAVNO 3. steroidni hormon, ki ščiti nosečnost 4. vrstno število 4 5. med. aparat, ki omogoča inhalacijo 10. farmacevt, ki izdeluje zdravila po zdravnikovem receptu 11. sintetičen polimer vinil klorida 13. farm. dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem galenikov 15. snov, ki širi žile 18. dogodek, ki se je odvil 27. 9. 2019 na Fakulteti za farmacijo 19. dejavnost, ki mlajšemu študentu nudi vodenje, svetovanje in supervizijo 20. prejemnica štipendije v okviru projekta Za ženske v znanosti v letu 2019

NAVPIČNO 1. dobitnica odličja na univerzijadi v Neaplju (študentka Fakultete za farmacijo) 2. visok krvni tlak 3. epidemija nalezljive bolezni (večje geo. območje) 6. največja predavalnica Fakultete za fiziko 7. uradni farmacevtski priročnik 8. veda o genih in dedovanju 9. snov, ki lahko upočasni ali prepreči oksidacijo molekule 12. avtor Farmacevtskega terminološkega slovarja (zaposlen na naši fakulteti) 14. gutta (lat.)

16. v bližini katerega mesta je bil rojen Franc Minařik 17. mešalni sistem za pripravo mag. receptur

Nagradna igra bo potekala do 30. novembra. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsfs.si/spatula/ nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva.

Prevzem nagrad bo možen do aprila 2019.

1. nagrada: DD jopa

2. nagrada: DD rokovnik in DD kemični svinčnik

3. nagrada: DD vrečka

53

RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 1

54

Stopnja težavnosti: 2

RAZVEDRILO

Farmarjenje (= farmacevtsko ustvarjanje)

Oči, ki ne lažejo

BRIŠEM SPOMINE Danes brišem spomine.

Vse od preteklega oktobra do tega trenutka.

Razen enega.

Pozno popoldan se usedem na kolo.

Pri kongrescu me ujame dež.

Premočen nadaljujem po Slovenski.

Parkiram pri Merkatorju. Pozvonim pri tebi.

Upam, da se bom lahko preoblekel.

Strah me je. Neznan občutek za navaden obisk.

Odpreš vino in zmešaš jogurt s kamo.

Usedeva se na posteljo. Klepetava.

Lepo mi je.

Zelo sem živčen.

Jaz te samo gledam. Baje si ogledujem kuhinjo.

Sedim na svojem koncu. Prosim, poglej me v oči. Še vedno te gledam. Smej se čim več.

Pozabil sem že, kako je to.

Zate pa sem le še eden v vrsti.

Škoda, pa tako si zanimiv. In luškan.

Tega spomina ne izbrišem, ker je čudovit.

Rekla sva, da ponoviva. Pa nisva.

Češnjev cvet, Anja Meše

Manca Jenko

55

RAZVEDRILO

Anonimni

Lunin haiku Kje si ponoči?

Danes tam, kjer me vidiš? Čutim tvoj pogled.

Gledam skozi okno in te opazim daleč stran.

Hvala, da si tam.

MX, Anja Meše

Luna, moj varuh.

Tam, kjer sem jaz – si le ti.

Zdaj pusti, da spim.

Anonimni

Azurni biser

Manca Jenko

Rada imam, ko mi s prsti rišeš svet po mojem čelu.

Tvoje oči, ki so azurne barve, so dragocenejše od biserov.

Ko se spomnim nate, me obda toplota francoskega sonca, toplota lahkotnega vetriča – in polaroidne fotografije, na katerih si ti.

Ko se zbudim iz sanj, se spomnim, kje sem.

Tam, kjer te več ni.

Little owl, Anja Meše

Manca Jenko

56

Manca Jenko

Manca Jenko

SPONZORJI

57

Posamezniku prilagojeno zdravljenje v onkologiji Zakaj?

Kaj pa v prihodnosti?

V preteklosti so zdravniki zdravili bolnike z različnimi bolezni raka z enakimi zdravili. Pri tem so opazili, da zdravljenje na nekatere bolnike deluje, na druge pa ne. Tako so bolniki, ki so se zdravili za določeno vrsto raka na enak način, imeli povsem različne rezultate zdravljenja. Pri tem so si zastavljali vprašanje – zakaj je temu tako?

Rezultati zdravljenja miljonov bolnikov se vsak dan beležijo na papir, v računalniške sisteme in arhive zdravstvenih inštitucij in v teh zapisih je pravo bogastvo informacij. Če bi vse te informacije povezali, bi lahko koristile bodočim bolnikom pri izboru še bolj optimalnih zdravljenj. V eri digitalne tehnologije to ni več samo znastvena fantastika, ampak realen začetek novih možnosti za bolnike z rakom. V prihodnosti bomo tako imeli ogromno število zbranih, analiziranih in povezanih podatkov o genomskih profilih bolnikov z rakom in rezultatih njihovega zdravljenja z različnimi zdravilli. To bo dramatično spremenilo način razisko­ vanja, načrtovanja, razvoja, odobritve in plačila zdravil. Hkrati pa bo vplivalo tudi na sprejemanje odločitev bolnikov in zdravnikov, če, kdaj in kako zdraviti njhovo bolezen.

Znanstveniki so tekom let, desetletij raziskovanj prišli do boljšega razumevanja in diagnosticiranja bolezni na molekularnem nivoju. Pri tem so ugotovili, da rak ni ena bolezen, ampak je posledica številnih genetskih mutacij. Tako danes poznamo več kot 300 različnih vrst raka. S tem se je spremenil tudi pristop k zdravljenju raka. Zdravniki lahko prepoznajo glavne gonilnike bolezni (kot so mutacije) in tako tudi bolje napovejo, kako se bo bolnik odzval na določeno zdravljenje. Pri tem si pomagajo s sofisticiranimi diagnostičnimi testi, s katerimi zaznajo genetske in druge spremembe v tumorju ter se na podlagi teh rezultatov odločijo za najbolj primerno posamezniku prilagojeno zdravljenje.

Kako genomsko profiliranje že danes spreminja življenje bolnika z rakom?

Michael Negrin je bolnik z agresivnim rakom sečnega mehurja iz Izraela. Kljub slabi napovedi, ga huda bolezen ni ustavila. Več o zgodbi tega bolnika in testu obširnega genomskega profiliranja, ki je na voljo tudi pri nas, si lahko preberete na rocheprotiraku.si.

PM-0064-2019-FMI

Kaj se je spremenilo?

Obstaja več možnosti za bolnika z rakom?

PM-0016-2019-TCN

rocheprotiraku.si

ODKRIVAMO ZA ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO PRIHODNOST NASLEDNJIH GENERACIJ

Raziščite našo predanost odkrivanju: obiščite www.msd.si in www.msd.com in se povežite z nami na Twitterju @MSD_Slovenia.

Copyright © 2018 Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana tel: 01/5204 201, faks: 01/5204 350, www.msd.si. Vse pravice pridržane. Pripravljeno v Sloveniji, avgust 2018. CORP-1217948-0019 08/2020