Spatula 79

SPATULA ŠT. 79 I MAJ 2019 I GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

13

KO BOM VELIK, BOM ...

FARMACEVT SVETOVALEC

21

21 ST EPSA SUMMER UNIVERSITY

www.dsfs.si/spatula

33

EDI SE PREDSTAVI

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula MAJ 2019 | Št. 79 Naklada: 1000 izvodov

Glavna urednica:

Kazalo 3

Uvodnik

4

Iz stroke 4 Rekombinantni probiotiki: mlečnokislinske bakterije kot alternativna možnost za dostavo zdravilnih učinkovin 7 Vloga selena v antioksidativni obrambi

Nina Janežič spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Mojca Gojčič, Nina Janežič, Nuša Japelj, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Neža Rogelj Meljo, Anamarija Tušar

Ustvarjalke in ustvarjalci: Aljaž Abe, Matija Bajželj, Klemen Bele, Špela Bohinec, Eva Debevec, Tilen Huzjak, Nina Janežič, Urška Janžič, Manca Jenko, Katarina Kastelic, Katja Kladnik, Tim Ključevšek, Vesna Krapež, Jerca Kristan, Ana Krošelj, Sanja Martinović, Anja Meše, Katja Olenik, Maša Ošlak, Lucija Pišek, Helena Plešnik, Monika Pūraitė, Žiga Rebernik, Nika Roblek, Neža Rogelj Meljo, Janko Stankić, Luka Stegne, Petja Škufca, Eva Štefanec, Anja Toplak, Neža Trpin, Dušan Videmšek, Špela Vidmar, Žana Voh, Jaka Vrevc Žlajpah, Lucija Zorko

10 Kozmetološki kotiček 10 Kozmetologinje na mednarodnem sejmu kozmetike in lepote LOVE BEAUTY

12 LBM kotiček 12 Novičke iz sveta LBM

13 Ko bom velik, bom ...

13 Farmacevt svetovalec/vodja farmakoinformativne službe

17 Pogled z druge perspektive I Pharmspective 17 Letters from abroad I Pisma iz tujine 20 SEP v Indoneziji

Recenzenta:

21 Predstavitev EPSA Summer University

doc. dr. Aleš Berlec, mag. farm. izr. prof. dr. Janez Mravljak, mag. farm.

24 Novičke

Lektoriranje:

26 Na pogovoru

Lektoriranje in jezikovno Jasmina Vajda Vrhunec, s. p.

svetovanje,

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

26 Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

31 Kolumna 31 Trening (ne v fitnesu) - zakaj postati (in ostati) trener mehkih veščin

33 Utrinki iz študentske sobice 33 Edi se predstavi

35 Dogajalo se je 43 Šport 43 Športni rezultati 44 Življenjski slog študentov Fakultete za farmacijo

45 Razvedrilo

Pišemo zgodbe Dragi bralci in bralke!

Ob pisanju tega uvodnika razmišljam, kako hitro je minil ta semester. Spomnim se začetka, ko je ravno izšla februarska Spatula, kmalu za tem pa je sledila cela kopica krajših in tudi večdnevnih dogodkov, bodisi na slovenskih bodisi na tujih tleh, ki so nekako (in čisto prehitro) pripeljali do te točke, kjer smo zdaj. Za večino študentov precej neljubi čas, ko misli uhajajo daleč stran in ko se v zraku skoraj že čuti vonj prijetnih poletnih noči, mi pa moramo, v želji, da bi imeli čim bolj brezskrbno poletje, sesti za knjige. A naj vam za kratek čas odnesem misli s knjig, ki vam najverjetneje trenutno ležijo na mizi ...

Na svoji poti spoznamo ogromno različnih ljudi. Z nekaterimi se zgolj srečamo in gremo nato svojo pot, spet drugi pa lahko ostanejo z nami dlje časa, nekateri za vedno. A vseeno se moramo zavedati, da ima prav vsak od teh ljudi svojo zgodbo. Kot za knjige, ki jih moramo odpreti in prebrati, si moramo tudi za ljudi vzeti čas in jim prisluhniti. Naj bo njihova zgodba kratka črtica ali pa dolg roman, naj bo zabavna ali pretresljiva, v vsakem primeru se lahko veliko naučimo ter odkrijemo marsikaj zanimivega. Na ta način namreč rastemo in širimo svojo lastno zgodbo. Menim, da bi bile naše knjige precej prazne, če bi jih pisali sami, zato se srčno zahvaljujem vsem tistim, ki ste pisali, pišete ali boste pisali mojo zgodbo z mano, tudi če gre le za vrstico ali dve.

Vzemite torej v roke pisala in ustvarite čudovite zgodbe, ki bodo polepšale in obogatile vaše knjige, kot tudi knjige tistih, s katerimi se srečujete na poti.

V (pred)izpitnem obdobju pa je vedno potrebna še kakšna dodatna motivacija, kakšna pozitivna misel, ki nekoliko dvigne upanje in razpoloženje. Zato je tu nova številka Spatule, ki naj vas vsaj za nekaj časa popelje v drugačen svet. Morda v svet spominov za tiste, ki boste ob branju določenih prispevkov podoživljali trenutke, ki se zdijo hkrati tako daleč, a tako blizu. Ali v svet izven Slovenje, ko boste ob prebiranju prispevkov iz tujine za hip občutili tamkajšnji ritem življenja. V svet novih obzorij, saj je tudi v tokratni številki predstavljenih kar nekaj novosti z različnih področij, lahko pa si preberete tudi zanimive zgodbe nekaterih posameznikov.

Upam, da v tokratni Spatuli najdete kakšno zgodbo, ki vas bo navdihnila, vam vlila nekaj upanja in optimizma, da se boste lažje prebili skozi naslednji mesec in pol. Naj vas spremlja misel, da kmalu za tem pridejo boljši časi, polni doživetij in novih zgodb.

Prijetno branje!

Nina Janežič, glavna urednica Spatule

3

IZ STROKE

Rekombinantni probiotiki: mlečnokislinske bakterije kot alternativna možnost za dostavo zdravilnih učinkovin Avtor: Tim Ključevšek I Recenzent: doc. dr. Aleš Berlec, mag. farm.

Svetovna zdravstvena organizacija je leta 2001 probiotike definirala kot »žive mikroorganizme, ki aplicirani v ustrezni količini, blagodejno vplivajo na zdravje gostitelja.« (1). Ta definicija se skozi čas nekoliko spreminja zaradi mnogih odkritij in člankov na tem področju, pa tudi zlorab, predvsem v tržne namene, zato so jo leta 2013 strokovnjaki posodobili. Za seve mikroorganizmov, ki se obravnavajo kot probiotiki, je treba v ustrezno nadzorovanih študijah dokazati, da nudijo blagodejen učinek na zdravje (2). Ena izmed novejših definicij probiotikov je zapisana v Slovenskem medicinskem slovarju: »Probiotik je živ ali mrtev mikroorganizem, njegov del ali produkt, katerega uživanje naj bi imelo koristne učinke na zdravje.« (3)

Bakterije, ki se najpogosteje uporabljajo kot probiotiki, so nekateri sevi iz skupine mlečnokislinskih bakterij (angl. lactic acid bacteria – LAB) in rodu Bifidobacterium (1), ki se tudi lahko klasificira med LAB zaradi podobnih fizioloških lastnosti in pogojev gojenja, čeprav je filogenetsko bolj oddaljen. Skupino LAB sestavlja več sorodnih rodov s skupnimi fiziološkimi in metabolnimi značilnostmi; so grampozitivni anaerobni ali mikroaerofilni koki ali bacili, pri katerih je mlečna kislina končni produkt metabolizma ogljikovih hidratov. LAB že stoletja uporabljamo pri pripravi hrane, najpogosteje pri pripravi fermentiranih mlečnih in zelenjavnih izdelkov ter mesa. V ta namen se veliko uporabljajo tudi v živilski industriji. Zaradi svoje dolge varne uporabe so pridobile tudi status GRAS (angl. generally recognized as safe), prav tako se nahajajo v človeškem gastrointestinalnem traktu (GIT) kot normalen del črevesne flore. Kot takšne predstavljajo alternativno možnost za peroralno dostavo makromolekulskih zdravilnih učinkovin, ki smo jih drugače prisiljeni aplicirati parenteralno. To je omogočeno z uporabo dobro poznanih postopkov genskega inženiringa, s katerim uporabljamo LAB kot ekspresijski sistem za rekombinantne učinkovine (4).

LAB omogočajo zadrževanje rekombinantnih učinkovin v celici, njihovo izločanje v okolico ali predstavitev na bakterijski površini. V vseh treh primerih lahko pride do delovanja molekul že v lumnu prebavnega trakta ali pa je za delovanje potreben prehod epitelija. Opisanih je bilo nekaj možnih poti prehoda bakterij skozi epitelij.

M-celice Peyerjevih plošč so verjetno ena izmed najpomembnejših vstopnih točk za bakterije. Omogočijo

4

jim prehod epitelija, predstavitev dendritičnim celicam ter posledično aktivacijo limfocitov T in nastanek protiteles IgA, ki se izločajo v lumen GIT. Dendritične celice lahko pridejo tudi v neposredni stik z bakterijami na sluznici GIT prek podaljševanja dendritov med epitelijskimi celicami na površino sluznice. Pri infekcijah in hudem vnetju je epitelij poškodovan, kar bakterijam omogoča lahek prehod v notranje plasti stene prebavnega trakta, kjer je ogromno makrofagov, ki jih nato fagocitirajo. O imunskem sistemu in odzivu sluznice GIT (in drugih sluznic) na bakterije in njihove produkte pa ostaja še veliko neznanega, zato bo za boljše razumevanje procesov potrebnega še veliko dodatnega raziskovalnega dela (4).

Kronične vnetne črevesne bolezni Kronične vnetne črevesne bolezni so idiopatska vnetna obolenja GIT, ki so najverjetneje posledica nekontroliranega imunskega odziva proti mikrobioti v prebavnem traktu. Etiopatogeneza teh obolenj ni znana, čeprav vemo, da imajo okoljski in genetski faktorji pomembno vlogo pri razvoju teh kompleksnih bolezni.

Med najbolj znani obolenji spadata Chronova bolezen in ulcerativni kolitis, katerih zdravljenje poteka doživljenjsko.

Zdravimo ju s celo paleto zdravilnih učinkovin, od nizkomolekularnih snovi do bioloških zdravil. Predvsem zadnja imajo velikokrat zelo visoko ceno, veliko hudih in neprijetnih stranskih učinkov, poleg tega pa se njihova učinkovitost s časom pogosto zmanjša, nakar je edino možno zdravljenje kirurška odstranitev obolelega dela prebavnega trakta.

Zdravljenje poteka prek zaviranja imunskega sistema.

To omogočajo tudi rekombinantne LAB, zato je bilo

IZ STROKE

predstavljenih kar nekaj možnosti njihove uporabe v ta namen (5). Verjetno najbolj raziskan in uspešen način zdravljenja je dostava interlevkina 10 (IL-10).

IL-10 je pomemben regulatorni citokin, ki spada med imunoregulatorne in protivnetne interlevkine.

Njegovo pomanjkanje pri miših z izbitim genom vodi k spontanemu nastanku kolitisa (4). Pri testiranju na glodavcih s kroničnim vnetjem prebavil je bakterija L. lactis, ki je izločala aktiven IL-10, povzročila zmanjšano hiperpermeabilnost GIT ter izboljšala vnetne parametre in aktivacijo imunskega sistema (6). Zdravilo s takšno bakterijo L. lactis je vstopilo tudi v klinično preskušanje za zdravljenje Chronove bolezni, kjer pa se je ta pristop izkazal kot premalo učinkovit, verjetno zaradi premajhne končne koncentracije IL-10 v lumnu GIT (5). Poleg dostave IL-10 se raziskujejo tudi metode za stimulacijo povečanega izločanja endogenega IL-10, na primer z dostavo triperesnega (angl. trefoil) dejavnika in proteina LcrV, ki sta povzročila izboljšanje ulcerativnega kolitisa na živalskih modelih (4). Prav tako je bila predlagana dostava interlevkina 27 z namenom doseči širše imunosupresivno delovanje, ki vključuje tudi indukcijo nastajanja IL-10 (5).

Drugi pristop k zdravljenju kroničnih vnetnih črevesnih bolezni je zmanjšanje količine dejavnika tumorske nekroze alfa (TNF-ɑ), pomembnega provnetnega citokina.

Peroralno aplicirana bakterija L. lactis, ki izraža nanotelesa proti TNF-ɑ, je imela pri mišjem modelu podobno učinkovitost kot intravenska infuzija monoklonskega protitelesa infliksimab, ki je vključena v uveljavljeno terapijo, le z manj neželenimi učinki in večjo stroškovno učinkovitostjo (5, 9). Alternativni pristop k zmanjšanju koncentracije TNF-ɑ predstavlja dostava afinitetnih teles (angl. affibodies) proti TNF-ɑ na površini laktokokov (4).

Zdravljenje kroničnih vnetnih črevesnih bolezni z LAB so dosegli tudi z izražanjem elafina, endogenega proteaznega inhibitorja, in levkocitnega proteaznega inhibitorja (SLPI), pri katerih so opazili izboljšanje homeostaze v debelem črevesju miši. Pokazala se je na primer obnovljena funkcija stikov med epitelijskimi celicami v GIT in izboljšana protimikrobna aktivnost (5, 6). Prav tako se raziskujejo LAB, ki proizvajajo encime, ki razgrajujejo reaktivne kisikove zvrsti in tako zmanjšujejo njihov provnetni učinek. Mednje spadajo LAB, ki izražajo superoksid-dismutazo ali katalazo (5). Poleg teh se raziskujejo še drugi pristopi k zmanjševanju kroničnega vnetja v GIT.

Okužbe Za zdravljenje infekcij poznamo več strategij, med katere spada tudi cepljenje. Zgodovinsko so se za cepljenje uporabljali oslabljeni mikroorganizmi. Ta pristop pa ima tri pomembne pomanjkljivosti: težko je narediti stabilne oslabljene mutante patogenih organizmov; vedno obstaja možnost zaostale virulence; obstaja nevarnost prenosa genov med sevom za cepljenje in divjim tipom mikroorganizma. Za cepljenje se uporabljajo tudi izolirani

Štirje pristopi k uporabi LAB kot dostavnih sistemov za proteine ali DNA v GIT. Proteini na površini celice LAB interagirajo s celicami sluznice GIT (a). Citoplazemski proteini, ki jih izražajo LAB, se sprostijo v lumen GIT po lizi bakterije (b). LAB izločajo proteine v lumen GIT (c). Prenos DNA iz bakterijske celice v enterocit, kjer se protein nato izraža (d). (6)

antigeni, a te molekule povzročijo šibkejši ali celo neobstoječ imunski odziv zaradi svoje hitre razgradnje v krvnem obtoku (5). Za dostavo antigenov je zato predlagana tudi uporaba rekombinantnih probiotikov. LAB so za peroralno aplikacijo še posebej primerne, saj imajo status GRAS, majhno intrinzično imunogenost, lahko delujejo kot adjuvansi in imajo sposobnost pritrjevanja na mukus v GIT. Z njihovo uporabo bi lahko končno rešili še en problem trenutne terapije, to je parenteralno dostavo cepiv. Najbolj raziskovana načina aplikacije rekombinantnih LAB za dostavo cepiv sta peroralna in intranazalna aplikacija. Takšna terapija bi tudi zmanjšala stroške cepljenja in bi bila primernejša za manj razvite države (4).

Izbira lokalizacije antigena po izražanju je pomembna, saj ima vsaka možnost svoje prednosti in slabosti, ki vplivajo na odziv imunskega sistema na prisoten antigen. Če se po transkripciji antigen nabira intracelularno, je bolj zaščiten pred zanj neugodnim okoljem v prebavnem traktu, vendar je dostopen imunskemu sistemu šele po lizi celice.

Antigeni, ki so izločeni v lumen GIT ali pritrjeni na celično steno, se bodo v večji meri razgradili, so pa dostopnejši celicam imunskega sistema. Tako so pri raziskovanju imunskega odziva pri miših po intranazalni aplikaciji LAB z izraženim proteinom E7 (antigen, ki se nahaja na celicah raka materničnega vratu po okužbi s humanim papilomavirusom (HPV)) ugotovili, da je najmočnejši imunski odziv povzročil na celično steno pripet protein.

To bi lahko povzročila proteoglikanska komponenta celične stene, ki je delovala kot adjuvans (7). Adjuvans je vsaka snov, primešana antigenu, ki stopnjuje njegovo imunogenost in povzroči močnejši imunski odziv (8). Ta raziskava pa ne predstavlja splošnega trenda, temveč je le primer pomembnosti lokalizacije antigenov (7).

Kot modelni antigen so na začetku raziskovanja dostave antigenov z LAB uporabljali fragment C tetanusnega toksina bakterije Clostridium tetani zaradi njegove visoke imunogenosti. Začeli so predvsem s primerjavo imunskega odziva pri različnih načinih aplikacije in ugotovili, da je učinkovitost zaščite pri peroralni ali

5

IZ STROKE

intranazalni aplikaciji L. lactis z izraženim omenjenim antigenom popolnoma primerljiva subkutani aplikaciji čistega antigena, so pa bile serumske koncentracije IgG in IgA višje pri intranazalni kot pri peroralni aplikaciji.

Kasneje so z istim antigenom preverjali vpliv lokacije izražanja proteina z uporabo bakterije L. plantarum. Vse tri predhodno omenjene možnosti so uspele aktivirati imunski sistem, pri čemer je najvišje koncentracije IgG v serumu povzročilo intracelularno nabiranje antigena (4, 6, 7). Še eno pogosto proučevano cepljenje je cepljenje proti humanemu papilomavirusu, ki povzroča raka materničnega vratu. Najpogosteje so uporabili antigen onkoprotein E7. Uspešnost zdravljenja miši s tumorji so potrdili z uporabo bakterije L. lactis, ki je izražala E7, pripet na površino celice. Še boljšo aktivacijo imunskega sistema so dosegli, če je bakterija L. lactis istočasno izražala provnetni interlevkin 12. Izvedli so tudi klinično študijo na ljudeh z aplikacijo toplotno inaktivirane bakterije L. casei, ki je izražala E7, pripet na transmembranski protein. Pri tem so potrdili aktivacijo sluzničnega imunskega sistema, ne pa tudi sistemskega celičnega imunskega odziva.

Ta raziskava je še posebej pomembna zaradi uporabe mrtvih bakterij, saj je diskusija o pomenu uporabe živih bakterij zelo aktualna (7). Raziskujejo se seveda še številna druga cepiva, na primer proti virusom gripe, rotavirusom, bakteriji Helicobacter pylori, virusu HIV itn., pri čemer je učinkovitost zelo različna (4, 6).

Avtoimunske bolezni in debelost Rekombinantne LAB so potencialno uporabne tudi za zdravljenje avtoimunih bolezni, kot so alergije in sladkorna bolezen. Cilj zdravljenja alergij je pridobitev imunske tolerance na nek antigen, kar je ravno obraten pristop kot pri dostavi antigenov za povzročitev imunskega odziva. S senzitizacijo želimo zmanjšati imunski odziv na prisotnost določenega antigena, kar se doseže z regulacijo T-celičnega odziva (predvsem uravnavanjem odziva celic Th1 in Th2). Nekaj primerov: na živalskih modelih so uspešno izvedli senzitizacijo z LAB, ki so izražale antigen cvetnega prahu, pršic, jajc in kravjega mleka (4, 5).

Raziskuje se tudi zdravljenje sladkorne bolezni z različnimi načini uporabe LAB. Pri peroralni aplikaciji bakterije L. lactis, ki je izražala glukagonu podoben peptid 1, so pri podganah opazili zmanjšanje koncentracije glukoze in povečanje koncentracije inzulina. Tak način zdravljenja pa ne prepreči propada β-celic Langerhansovih otočkov pri sladkorni bolezni tipa 1, zato se raziskujejo tudi možnosti zaviranja avtoimunske reakcije. Kot ustrezen antigen za modulacijo imunskega odziva na β-celice se je izkazal 24 aminokislin dolg peptid, ki izhaja iz človeškega proteina toplotnega šoka 60 (HSP60). Pri izražanju tega v bakteriji L. lactis je po peroralni aplikaciji prišlo do izboljšanja glukozne intolerance in funkcije trebušne slinavke ter zmanjšanja hiperglikemije (5).

6

Obstaja jasna korelacija med debelostjo in mikrobioto prebavil, pri čemer nekatere LAB že same izboljšajo stanje debelosti, kar so dokazali tako na glodavcih kot na ljudeh. Na miših pa je bila preizkušena tudi dostava leptina z bakterijo L. lactis. Leptin je hormon, ki ga izločajo adipociti in je ključen pri uravnavanju telesne mase. Pri intranazalni aplikaciji rekombinantne bakterije L. lactis sta bila opažena tako signifikantno zmanjšanje telesne mase kot obseg hranjenja pri tretiranih živalih (5).

Zaključek V zadnjih dvajsetih letih je prišlo do velikega razvoja na področju rekombinantnih probiotikov, tako da se pojavljajo kot alternativna možnost za zdravljenje kar nekaj bolezni, ki so vse večji problem današnje družbe (npr. sladkorna in Chronova bolezen). Vseeno pa obstajajo določene slabosti, ki zavirajo njihov prihod na trg. Zelo težko je ugotoviti, kakšen odmerek je dejansko potreben za želen učinek, prav tako pa tudi mehanizmi delovanja niso vedno popolnoma jasni. Regulatorne agencije so zelo previdne pri sproščanju izdelkov, ki spadajo med gensko spremenjene organizme, na trg, tako da na odobreno terapijo z LAB še čakamo (4).

VIRI 1. Bravo D, Landete JM. Genetic engineering as a powerful tool to improve probiotic strains, Biotechnology and Genetic Engineering Reviews. Biotechnology and Genetic Engineering Reviews. 2017.

DOI: 10.1080/02648725.2017.1408257 2. Berlec A. Pomen probiotikov pri okužbah. Farmacevtski vestnik.

2018. 69(2): 148–152.

3. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Slovenski medicinski slovar. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5534882/probiotik?query=probiotik&SearchIn=All. Dostopno: 22. 4. 2019.

4. Berlec A, Ravnikar M, Štrukelj B. Lactic acid bacteria as oral delivery systems for biomolecules. Pharmazie. 2012. 67: 891-898. DOI: 10.1691/ph.2012.1705 5. Cano-Garrido O, Seras-Franzoso J, Garcia-Fruitos E. Lactic acid bacteria: reviewing the potential of a promising delivery live vector for biomedical purposes. Microbial Cell Factories. 2015. 14: 137. DOI 10.1186/s12934-015-0313-6 6. Wang M, Zeqian G, Yongguang Z et al. Lactic acid bacteria as mucosal delivery vehicles: a realistic therapeutic option. Appl Microbiol Boitechnol. 2016. 100: 5691–5701. DOI 10.1007/s00253016-7557-x 7. Michon C, Langella P, Mathiesen G et al. Display of recombinant proteins at the surface of lactic acid bacteria: strategies and applications. Microbial Cell Factories. 2016. 15: 70-86. DOI 10.1186/ s12934-016-0468-9.

8. Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta. Slovenski medicinski slovar. https://www.termania.net/slovarji/slovenski-medicinski-slovar/5504394/adjuvans?query=adjuvans&SearchIn=All. Dostopno: 30. 4. 2019.

9. Lunder M, Ravnikar M, Strukelj B, Berlec A, Ceh B inventors; University of Ljubljana, Institute Jozef Stefan, Labena d.o.o assignees.

Modified food grade microorganism for treatment of inflammatory bowel disease. US patent 8,754,198 B2. June 17, 2014.

IZ STROKE

Vloga selena v antioksidativni obrambi Avtorica: Ana Krošelj I Recenzent: izr. prof. dr. Janez Mravljak, mag. farm.

Velikokrat se nam zgodi, da zaradi takšnih ali drugačnih okoliščin slabo načrtujemo svoje obroke, veliko smo izpostavljeni soncu, naš tempo življenja pa nas izčrpuje. Vse to lahko vodi v stresne situacije, ne vpliva le na naše počutje, temveč tudi na naše telo. Neuravnotežena prehrana namreč lahko vodi do pomanjkanja pomembnih hranil, vplivi sončnih in drugih sevanj pa povzročajo poškodbe na naši koži, ki morebiti sprva niso vidne, a lahko kot nevidni dejavniki povzročijo poškodbe lipidov, proteinov ali celo molekul DNA. Antioksidanti lahko tu odigrajo ključno vlogo pri obrambi, a le, če jih v našem telesu ne primanjkuje. V tem članku je podrobneje opisana vloga antioksidantov, predvsem pa je poudarek na selenu in njegovih lastnostih.

Splošno o antioksidantih Besedo antioksidant danes slišimo skoraj na vsakem koraku – tržna niša najrazličnejših izdelkov, ki vsebujejo antioksidante, je vse večja. Pa zares vemo, kakšna je vloga antioksidantov?

V splošnem imajo vsi antioksidanti nalogo, da preprečijo, upočasnijo ali odstranijo oksidativno poškodbo tarčne molekule, pri čemer pa se v reakciji z antioksidantom sami oksidirajo. Delimo jih lahko na endogene (glutation, koencim Q10) ali eksogene (vitamin C/E), glede na sposobnost regeneracije (obnovljivi, neobnovljivi), na lipofilne (vitamin E) in hidrofilne (vitamin C), na encimske (superoksid dismutaza, katalaza, glutation peroksidaza) in endogene neencimske antioksidante (glutation, tioredoksin) ter glede na mehanizem delovanja (neposredni, ki prekinejo verižno reakcijo, in posredni). Pri lipidni peroksidaciji je mehanizem delovanja antioksidantov, ki so reducenti, ključnega pomena, saj z odstranjevanjem reaktivnih kisikovih zvrsti (ROS) preprečujejo oksidativne poškodbe celic. Reaktivne kisikove in dušikove zvrsti so namreč zelo škodljive, saj lahko poškodujejo celične lipide, proteine ali DNA. In prav sposobnost odstranjevanja reaktivnih zvrsti in posledično preprečevanja poškodb je antioksidante uveljavilo v farmaciji, kozmetologiji in tudi v prehranskih dopolnilih.

V nadaljevanju se bomo podrobneje posvetili selenu in njegovi vlogi kot antioksidantu.

Selen Selen je odkril švedski kemik Berzelius in ga poimenoval po grški boginji lune – Selene. Je kemijski element, ki

se nahaja v številnih oblikah, izotopih.

Sčasoma so ugotovili, da ima pomembno vlogo v človeškem življenju. Njegova nizka molekulska masa, prisotnost v proteinih, imenovanih selenoproteini, antioksidativna aktivnost in terapevtske lastnosti so ga hitro postavile na mesto esencialnega mikroelementa za človeško zdravje (1).

Selen v naravi V naravi je selen v prsti, iz katere ga lahko rastline črpajo.

Nizke koncentracije selena so značilne za področja, kjer je prst kisla, in za področje vulkanov. Poleg geografske lege pa na absorpcijo selena prek rastlin vpliva tudi prisotnost drugih kovin, na primer aluminija in železa, posledično pa se lahko pomanjkanje selena odraža tudi na področjih, kjer je hrana proizvedena izključno lokalno (3).

7

IZ STROKE

Selenoproteini Selenoproteini naj bi imeli neposredno povezavo z nekaterimi fiziološkimi dejavniki v našem telesu. Sodelujejo pri sintezi DNA, odstranjujejo poškodovane signalne peptide, regulirajo redoks signalizacijo, sodelujejo pri metabolizmu tiroidnega hormona, transportiranju selena in njegovem shranjevanju ter pri zvijanju proteinov.

Glutation peroksidaza 3 je najpomembnejši plazemski protein, učinkovit antioksidant v plazmi in široko uporaben označevalec za stanje selena. Povečano izražanje tega encima so zasledili v ovarijskih rakavih celicah, zaradi česar je v uporabi tudi kot biološki označevalec ovarijskih tumorjev. Po pomembnosti v plazmi mu sledi selenoprotein P, ki naj bi vseboval kar 50 % plazemskega selena. Njegovo prisotnost lahko zaznamo v vseh tkivih, s čimer je povezana tudi njegova glavna naloga – prenos in dostava selena v oddaljena tkiva. Sodeluje tudi pri obrambi LDL pred ROS, s čimer posledično regulira holesterol, deluje pa tudi kot kelator težkih kovin.

Do sedaj so funkcionalno okarakterizirali 25 človeških selenoproteinov, med katerimi ima večina, prek selenocisteina, funkcijo katalitične ali antioksidativne aktivnosti. Selenoproteini, prisotni v celičnih procesih, so udeleženi pri reduciranju oksidiranih proteinov in membran, regulaciji redoks signaliziranja, metabolizmu tiroidnega hormona, transportu in shranjevanju selena. Glede na mesto selenocisteina v proteinu lahko selenoproteine delimo v dve skupini. Prva skupina vsebuje selenocistein na C-terminalnem delu, druga skupina pa na N-terminalnem delu (1).

Biosinteza selenocisteina Biosintezo in vključevanje selenocisteina proučujejo že kar nekaj časa, vendar pa natančni mehanizmi niso popolnoma razjasnjeni. Znano je, da je s sintezo selenoproteinov močno povezan UGA-kodon, ki sicer kodira aminokislino triptofan. S pomočjo molekule tRNA s komplementarnim antikodonom UGA-kodonu se selenocistein lahko veže v protein. Zanimivo je tudi, da sinteza selenocisteina, za razliko od drugih dvajsetih aminokislin v genetskem kodu, poteka s pomočjo lastne tRNA, tako da serin služi kot intermediat. Pri sintezi ima pomembno vlogo encim selenofosfat sintetaza 2 (SPS2), ki je tudi sama po sebi selenoprotein (1).

Antioksidativna vloga selena Prevladujoča oblika pri ljudeh in živalih je ravno selenocistein, analog cisteina in verjetno najbolj biološko aktivna oblika selena. Selenocistein se nahaja na aktivnem mestu pomembnega encimskega antioksidanta – glutation peroksidaze, za katerega je ključna dobra preskrbljenost organizma s selenom, da deluje normalno. Glutation

8

peroksidaza je prvi odkrit sesalski protein, ki je izkazoval sposobnost vključevanja selena v obliki selenocisteina v katalitično mesto, kar so naknadno povezali z antioksidativno aktivnostjo selena. Ima funkcijo odstranjevanja vodikovega peroksida in organskih peroksidov, kar organizem varuje pred lipidno peroksidacijo. V človeškem telesu je poznanih sedem glutation peroksidaz (oštevilčene so od 1 do 7), med katerimi je pet selenoencimov, dve pa vsebujeta cistein (1, 2).

Vloga glutationa Odstranjevanje peroksidov torej poteka na selenocisteinu.

Ob prisotnosti peroksidov se selenocistein oksidira do selenske kisline, slednjo pa obnavlja glutation. Glutation je neencimski, endogeni antioksidant, ki lahko neposredno reagira z radikali ali pa kot nukleofil reagira z reaktivnimi elektrofili. Pri obnovi encima nastaneta s prvo molekulo glutationa disulfid in voda, ob prisotnosti še ene molekule glutationa pa se disulfid pretvori nazaj do selenocisteina.

Glutation disulfid za svojo regeneracijo potrebuje energijo v obliki NADPH. Če je motena oskrba celice z energijo, to lahko vodi v povečan oksidativni stres, encim glutation reduktaza pa je posledično neaktiven (1).

Živila, bogata s selenom, in odmerjanje Selen je v veliko živilih, največ pa ga lahko zasledimo v brazilskih oreščkih, kjer ga je kar 1,917 mg/100 g živila.

Veliko ga je tudi v morski hrani (ostrige, tuna, losos, sardine, kozice), žitaricah, kuhani svinjini, govedini in perutnini, arašidovem maslu, špinači, pšeničnih kalčkih itd.

Priporočen dnevni vnos selena za odrasle znaša 55 µg, odmerki, višji od 400 µg dnevno, pa lahko vodijo v slabost, diarejo, značilen je tudi vonj po česnu. Takrat govorimo o akutni toksičnosti selena, ki vpliva tudi na respiratorni

IZ STROKE

sistem. Če so odmerki višji od 800 µg dnevno, pa govorimo o kronični toksičnosti, kar opazimo kot razbarvanje kože, izgubo las, deformacijo nohtov, zobno gnilobo (3, 4).

Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) je za živila z visoko vsebnostjo selena odobrila naslednje trditve: selen ima vlogo pri nastajanju semenčic, ohranjanju zdravih las in nohtov ter imunskem odgovoru, vpliva na delovanje ščitnice in celice ščiti pred oksidativnim stresom (4).

oreščkov in drugih živil, bogatih s selenom, je skrb za pomanjkanje odveč, prav tako ni nujno dopolnjevanje. Že zgolj zavedanje, da so lahko izpuščanje obrokov, nepravilna prehrana in neodgovorno izpostavljanje sončni svetlobi nevarni za naše telo, je dober začetek na poti k odgovornejšemu življenjskemu slogu.

Antioksidanti odigrajo v celotni zgodbi pomembno vlogo, zato je skrb, da jih telesu zagotovimo v zadostnih količinah, ključnega pomena.

Pomanjkanje selena Seveda pa lahko prihaja tudi do pomanjkanja selena, kar vodi v možnost nastanka raka, infekcijskih okužb, neplodnost pri moških in zmanjšano imunsko odpornost, prav tako pomanjkanje povezujejo z nevrološkimi boleznimi, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen.

Veliko potrebo po selenu imajo osebe, ki imajo Chronovo bolezen, resekcijo želodca, hude infekcije ali vnetja, in tiste, ki jim primanjkuje jod ali so slabo prehranjene (1, 4).

Sklep Življenjski tempo je vse bolj hiter, pomanjkanje časa pa privede do pomanjkanja pravilne skrbi za naše telo in posledično za naše zdravje. Če je naša prehrana raznolika, zaužijemo dovolj morske hrane, brazilskih

VIRI 1. L. V. Papp, J. Lu, A. Holmgren, K. K. Khanna. From Selenium to Selenoproteins; Synthesis, Identity, and their role in human health, Antioxidants and redox signaling 2007; 9: 776–793.

2. M. P. R. DPhil. The importance of selenium to human health 2000; 356: 233–241.

3. H. Tapiero, D. M. Townsend, K. D. Tew. The antioxidant role of selenium and seleno – compounds 2003; 57: 123–144.

4. Inštitut za nutricionistiko. https://www.nutris.org/prehrana/abc-prehrane/minerali/195-selen.html. Dostopno: 13. 3. 2019.

9

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

Kozmetologinje na mednarodnem sejmu kozmetike in lepote LOVE BEAUTY Katja Kladnik in Eva Štefanec

Fakulteta za farmacijo nam ponuja možnost študija na kar treh različnih smereh. Vsaka je posebna, nujna in drugačna, pa čeprav so si v nekaterih pogledih smeri zelo podobne. Ena izmed njih je tudi kozmetologija, interdisciplinarna znanost, ki je čedalje pomembnejša v svetu, saj vsak posameznik v povprečju uporablja vsaj osem kozmetičnih izdelkov na dan, čeprav se tega morda niti ne zaveda. No, za prave »skin-care« obsedence je to zgolj jutranja nega obraza.

Res je, da je naša smer še dokaj nepoznana, ampak vsi, tako profesorji kot študenti kozmetologije (da, tudi nekaj fantov študira kozmetologijo), skušamo to spremeniti.

Tako smo se letos prvič in upava, da ne zadnjič, s svojo stojnico udeležili mednarodnega sejma kozmetike in lepote LOVE BEAUTY, ki je potekal v soboto in nedeljo, 30. in 31. marca 2019, na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.

raznih storitev iz Slovenije in tujine, med drugim tudi mnoge znane blagovne znamke, kot so Afrodita professional, Missha, kozmetika Chris Farrell, Avon itd.

Profesionalci so se lahko pomerili na raznih tekmovanjih v ličenju ali poslikavi nohtov, organizirane pa so bile tudi razne delavnice. Za obiskovalce so prav tako potekala brezplačna predavanja znanih gostov, kjer so se dotaknili tako kozmetičnih, kozmetoloških kot zdravstvenih tem, med drugim tudi o pomlajevanju z lastno plazmo in neinvazivnih postopkih pomlajevanja kože v estetski dermatologiji.

Večina razstavljavcev je imela tudi posebne ugodnosti za obiskovalce. Nekateri so opravljali telesne meritve, drugi so privabljali z brezplačnim ličenjem, spet tretji s popusti na izdelke in raznimi akcijami ali pa z deljenjem testerjev.

Nekatere smo se udeležile tudi zastonj nege obraza in ta čas izkoristile za vprašanja in navezovanje novih stikov, hkrati pa smo se tudi nekaj novega naučile.

Sejem kozmetike in lepote LOVE BEAUTY v sodelovanju z BEAUTY FORUM, ki je potekal v Sloveniji že tretje leto zapored, je priložnost tako za ljubitelje kozmetike kot za spoznavanje profesionalcev iz vseh kozmetičnih panog, kot so frizerstvo, estetika, velnes in kozmetika, ter drugih dejavnosti. Predstavili so se razni saloni in ponudniki

10

Fakulteta za farmacijo nam je omogočila svojo stojnico, ki je bila okrašena s plakati, letaki, knjigami ipd., da smo bili za vse mimoidoče čim bolj atraktivni in zanimivi.

Ob njej pa smo stali študentke kozmetologije in nekaj profesorjev, ki so si prijazno vzeli čas in nam pomagali pri promociji. Stojnico je obiskalo kar nekaj ljudi. Nekaj jih je kozmetologijo že poznalo, večina pa malo manj. Skupaj smo odgovarjali na mnoga vprašanja, med drugimi so se pojavljala tudi takšna: »Kaj pa sploh je kozmetologija? A potem boš pa mazala ljudi in delala nohte?!« Ne, sploh ne. Naj vam pojasnimo ...

Kot verjetno že veste, poklic kozmetologinje ni enak poklicu kozmetičarke. Čeprav imaš pri obojem veliko znanja o kozmetiki, sta to dve različni stroki. Kozmetičarke

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK

in z zanimanjem izprašali nekaj stvari, ker jim po njihovih besedah »naše znanje velikokrat manjka, saj nimajo zaposlenega ustreznega kadra« z znanjem, ki ga mi pridobimo med študijem. Bile smo vesele, da je večina razstavljavcev pokazala interes za naš poklic in da smo dobile tudi nekaj novih priložnosti za sodelovanje.

Sejma smo se udeležili z namenom predstavitve naše smeri in pa možnosti, da si pridobimo kakšna nova poznanstva in odpremo morebitno novo delovno mesto.

Meniva, da je bil naš cilj dosežen in da so se naša pričakovanja izpolnila. Kot že omenjeno, upava, da se sejma ali podobnih priložnosti udeležimo tudi prihodnje leto, saj lahko sami veliko pripomoremo k prepoznavanju našega poklica in njegovi prihodnosti. Kozmetologija je čudovit poklic, ki v sebi nosi še veliko potenciala.

MNENJE UDELEŽENKE

so tiste, ki imajo strokovno znanje o negi, pedikuri, manikiri ipd. Je pa beseda res podobna. Moj oče po treh letih še vedno kdaj zamenja ti besedi.

Program kozmetologije nam da znanje o bioloških osnovah človeškega telesa, vrstah, sestavi in izdelavi kozmetičnih izdelkov, o njihovem delovanju na koži, sluznicah in laseh, o toksičnosti sestavin, o preizkušanju kakovosti, varnosti in učinkovitosti kozmetičnih izdelkov, o predpisih, ki urejajo nadzor, trženje in oglaševanje kozmetičnih izdelkov, ter še in še.

Sejem kozmetike in lepote v Ljubljani postaja čedalje prepoznavnejši dogodek, ki se ga udeležujejo najrazličnejši razstavljavci in blagovne znamke – letos pa smo se z lastno stojnico predstavile tudi kozmetologinje. Glavni namen naše udeležbe je bil predvsem povečati prepoznavnost našega programa, ki smo ga po mojem mnenju tudi dosegli. Imeli smo dobro priložnost spoznati potencialne delodajalce in najrazličnejše ljudi, ki v kozmetični industriji delajo že veliko let, hkrati pa smo od strokovnjakov izvedeli marsikaj o novostih in trendih, ki nam bodo še vsekakor prišli prav.

Vse to pa seveda ne bi bilo možno brez pomoči naše profesorice in koordinatorice programa Alenke Zvonar Pobirk, ki je vložila veliko truda in časa v to, da je izpeljala vse podrobnosti in nam omogočila, da se predstavimo čim večji množici ljudi.

Na sejmu kozmetike smo, z našimi letaki v rokah, obiskale vse stojnice na sejmu, kjer so nas po večini toplo sprejeli

11

LBM KOTIČEK

Novičke iz sveta LBM Lucija Pišek

Fekalna transplantacija – potencialna terapija za zdravljenje raka?

Načinov zdravljenja raka je veliko, od kemoterapij in radiacij do zdravil, ki izboljšajo imunski sistem. A še vedno se raziskujejo tudi novi načini lajšanja in zdravljenja te bolezni. Ena izmed potencialnih terapij, ki bi lahko pomagala pacientom s predpisano kemoterapijo, je fekalna transplantacija. Raziskava temelji na zdravilu, ki blokira PD-1. To je protein na površini T-celic, te pa so zadolžene za dobro delujoč imunski sistem. PD-1 se lahko poveže s proteinom PD-L1, kar T-celicam (limfocitom) onemogoči ubijanje telesu škodljivih celic.

Ko so PD-1 blokirani in se več ne morejo vezati z drugimi proteini, lahko T-celice spet začnejo delovati in se boriti proti rakavim celicam. Raziskave na miših s tumorji so pokazale, da so zdravila delovala bolje po tem, ko so prejele vzorec blata pacienta, katerega tumor se je po prejetju zdravila zmanjšal. Na podlagi tega je izraelska raziskovalna ekipa zbrala vzorce blata dveh pacientov, ki jima je tumor izginil po tem, ko sta prejela zdravila z učinkom zaviranja PD-1. S kolonoskopijo so nato premestili vzorce blata v dva bolnika z istim tipom raka. Pacientova mikrobioma sta se po genetski zgradbi približala zgradbi

mikrobioma zdravih pacientov. Podobne rezultate so opazili na inštitutu v Bethesdi. Trem pacientom so z istim postopkom premestili blato in nato predpisali zdravilo, ki zavira PD-1. Rezultati so pokazali zmanjšanje tumorja prvega pacienta, drugemu pacientu pa se tumor ni ne povečal ne zmanjšal. Izidi testiranj so obetavni, vendar je potrebnih še več raziskav, preden se lahko zatrdi, da fekalna transplantacija deluje pri vseh vrstah raka in pri vseh ljudeh. To pa je zaradi različne sestave človeškega mikrobioma težko zagotoviti.

VIR 1 National cancer institute. NCI Dictionary of Cancer Terms. https://www. cancer.gov/publications/dictionaries/cancer-terms/def/pd-1. Datum dostopa: 25. April 2019.

2 Kaiser. J. Fecal transplants could help patients on cancer immunotherapy drugs. Science Translational Medicine. https://www.sciencemag. org/news/2019/04/fecal-transplants-could-help-patients-cancer-immunotherapy-drugs. Datum dostopa: 25.4.2019.

Kalcidiol in njegovo pomanjkanje Na univerzi v Kaliforniji so želeli raziskati, ali so ljudje s slabšo prehrano, neustreznim bivalnim prostorom, omejenim zunanjim dostopom in ob prisotnosti kronične bolezni bolj izpostavljeni nevarnostim za pomanjkanje 25-hidroksi vitamina D. Vitamin D je v maščobi topen vitamin, ki se nahaja v dveh oblikah, kot vitamin D2 in vitamin D3. Slednji se lahko pod vplivom UVB-žarkov tvori v koži, kar je pri otrocih in odraslih glavni vir nastanka vitamina. Preden pa ga telo lahko začne izkoriščati, mora skozi številne procese. Prva stopnja poteka v jetrih, kjer telo vitamin D pretvori v 25-hidroksi vitamin D, imenovan tudi kalcidiol. Prek koncentracije tega v krvni plazmi se lahko najlažje ugotovi pomanjkanje vitamina D. V okviru raziskave so odvzeli kri 216 hospitaliziranim in nehospitaliziranim pacientom, za katere so predvidevali nižjo koncentracijo kalcidiola, ter jih razdelili v štiri skupine.

Prva skupina so bili brezdomci, druga ljudje, ki redno uživajo mamila, tretja psihiatrični bolniki z omejenim zunanjim

12

dostopom in četrta skupina ljudje, ki so okuženi z virusom HIV. Pacientom so koncentracije vitamina D določili z dvema metodama: masno spektrometrijo in imunološkim preskusom. Test je pokazal, da je raven vitamina D vseh štirih skupin in tudi zdrave kontrolne skupine pod mejo normalnega, kar je pokazatelj insuficience in dokaz, da je razširjena v vseh raziskovanih populacijah. Nizka preskrba s tem vitaminom lahko privede do rahitisa, prispeva k nastanku osteoporoze v starosti, pri nosečnicah pa je to povezano s pojavom nosečniške sladkorne bolezni. A to je samo peščica preglavic, ki jih lahko povzroči pomanjkanje vitamina D.

VIR 1 Nair R, Maseeh A. Vitamin D: The “sunshine” vitamin. The National Center for Biotechnology Information. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC3356951/. Datum dostopa: 20. april 2019.

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ...

Farmacevt svetovalec/vodja farmakoinformativne službe Žiga Rebernik Intervjuval sem mag. Nino Pisk, mag. farm., spec. klin. farm., ki je zaposlena kot farmacevt svetovalec v Zdravstvenem domu Škofja Loka, Kranj in Tržič in kot vodja farmakoinformativne službe. Govorila sva o njenem šolanju na Fakulteti za farmacijo, o opravljeni specializaciji, proaktivnem sodelovanju v Slovenskem farmacevtskem društvu in o pomembnosti poklica, ki ga opravlja. Bila je govornica na jesenskem dogodku naše fakultete, poimenovanem Kapsula priložnosti, kjer je prisotne navdihnila s širokim spektrom znanja, izkušnjami in sodelovanjem na najrazličnejših področjih farmacije v Sloveniji.

V jesenskem delu Kapsule priložnosti, na dogodku, ki ga je organizirala Fakulteta za farmacijo, ste predstavili svoj poklic. V zadnjem času poleg vodenja farmakoinformativne službe največ časa posvečate delu farmacevta svetovalca v zdravstvenem domu. Kako bi opisali to delo za tiste, ki tega poklica ne poznajo ali pa se vaše predstavitve niso udeležili?

Farmacevt svetovalec je nova oblika sodelovanja med farmacevtom specialistom klinične ali lekarniške farmacije ter zdravnikom na primarni ravni zdravstvene oskrbe. V osnovi gre za izvajanje farmakoterapijskega pregleda (FTP), ki pomeni predlog optimizacije in racionalizacije zdravljenja z zdravili. Farmacevt svetovalec FTP pripravi po natančni proučitvi bolnikove dokumentacije in po pogovoru z bolnikom, ki poteka v obliki ambulante v zdravstvenem domu in tudi v domovih za starostnike. Za napotitev bolnika v ambulanto farmacevta svetovalca mora zdravnik izpolniti delovni nalog in omogočiti vpogled v bolnikov zdravstveni karton. Farmacevt za zdravnika pripravi izvid – pisni zapis predloga optimizacije terapije, pri čemer se zlasti osredotoči na zdravnikovo izpostavljeno vprašanje. Bolnik dobi osebno kartico zdravil – seznam zdravil z dodatnimi informacijami in navodili za pravilno uporabo zdravil. V okviru delovanja ambulant farmacevta svetovalca se večkrat letno organizirajo tudi srečanja med zdravniki in farmacevti, kjer se obravnava vnaprej določeno farmakoterapevtsko področje in izmenjajo praktične izkušnje o kliničnih primerih. Študij farmacije na Fakulteti za farmacijo velja za perspektivnega, razmeroma težkega in cenjenega.

Zakaj ste se za študij na naši fakulteti odločili vi?

Vedno so mi bili ljubši naravoslovni predmeti. Rada imam delo z ljudmi. Farmacija in zaposlitev v lekarni predstavljata

preplet obojega. Že od osnovne šole sem imela željo, da bi delala v lekarni in tako pomagala ljudem, ki imajo zdravstvene težave.

13

KO BOM VELIK, BOM ...

V drugi polovici študija farmacije se začnejo študenti usmerjati bodisi v klinično bodisi v industrijsko farmacijo.

Kako ste se odločili vi? Menite, da je ta usmeritev ključna?

V času mojega študija je bilo manj izbirnih predmetov, imeli smo jih šele v zadnjem letniku. Izbrala sem vsebine, povezane z delom v lekarni, kjer sem se nameravala tudi zaposliti. Dobro je, da ima študent farmacije možnost izbire pridobivanja znanja, za katero meni, da bo uporabnejše pri opravljanju del, kjer namerava iskati zaposlitev. Tako to delo bolje spozna. Ni pa nujno, da potem to smer tudi izbere – morda celo ugotovi, da je imel napačne predstave, in potem izbere druge možnosti znotraj farmacevtskega poklica.

Po diplomi ste nadaljevali z magistrskim študijem. V okviru magistrske naloge ste se ukvarjali s pripravo in ovrednotenjem komunikacijskega protokola v lekarniškem vodenem procesu samozdravljenja. Je bila magistrska naloga ključna pri usmeritvi v poklic, ki ga opravljate danes?

Za nadaljevanje študija sem se odločila kmalu po začetku dela v lekarni. Želela sem pridobiti dodatna znanja, ki so vezana na svetovanje v lekarni: farmakoterapija, iskanje ustreznih informacij (takrat se je šele razvijal dostop do podatkovnih baz, ki jih danes vsakodnevno uporabljamo za oceno interakcij ali kot vir podatkov o učinkovinah) in komunikacija s stranko (bolnikom). Vsebina magistrske naloge je bila aktualna za delo v lekarni v tistem času, ko se je samozdravljenje vse bolj razvijalo. V lekarnah je bilo na voljo vedno več izdelkov, primernih za samozdravljenje, in tudi vse več zdravil s statusom izdaje brez recepta. Pri nalogi je bila ključna vsebina povezana s svetovanjem bolnikom oziroma odločitvijo farmacevta (farmacevtskega tehnika): izbrati izdelek, primeren za samozdravljenje, ali bolnika napotiti k zdravniku, ob oceni, da zdravstvena težava ni primerna za samozdravljenje. Kasneje smo pripravili tudi knjigo Samozdravljenje – priročnik za bolnike, ki ga, kot vem, uporabljate tudi študenti v času študija. Področje samozdravljenja je pri delu v lekarni zelo pomembno tudi danes. Pri tem je ključen pogovor z bolnikom, ki ga vodi farmacevt oziroma farmacevtski tehnik. Zavedati se

moramo, da smo bolnikom najlažje dostopni zdravstveni delavci in da nam bolniki zaupajo.

Kot večina študentov na Fakulteti za farmacijo se zavedam, da je možnost zaposlitve po končanem študiju zelo bogata in široka. Vseeno pa veliko mladih dandanes skrbi, kaj bo z zaposlitvijo po končanem izobraževanju.

Kako se vi spominjate prestopa iz fakultete v prvo službo?

Najprej sem se po opravljeni diplomi »nagradila« z daljšim potovanjem, kar zelo priporočam. Kljub takrat precejšnim možnostim zaposlitve v farmacevtski industriji, zlasti v predstavništvih tujih farmacevtskih podjetij, sem se po končanem izobraževanju odločila za enoletno pripravništvo v lekarni, ki sem ga zaključila s strokovnim izpitom. Ker sem delala diplomo na katedri za farmacevtsko tehnologijo, sem bila najprej nekaj mesecev v galenskem laboratoriju, kjer sem tudi imela možnost zaposlitve. Ko sem opravila še večmesečno usposabljanje v lekarni in ker sem vedela, da imam rajši stik z ljudmi, sem se odločila za delo, ki ga opravlja farmacevt receptar. Po strokovnem izpitu sem začela s samostojnim delom v lekarni. Spomnim se, da je prvo obdobje kar stresno, potem pa pridobiš več izkušenj in si tudi bolj samozavesten pri svetovanju in komunikaciji s strankami.

Iz vašega naziva je razvidno, da ste naredili specializacijo klinične farmacije. Kako vam pridobljena znanja specializacije pomagajo pri vsakdanjem delu?

Dodatno znanje in izkušnje, ki smo jih pridobili v času teoretičnega in zlasti praktičnega dela specializacije, največ uporabljam pri pripravi farmakoterapijskih pregledov in razreševanju vprašanj, ki nam jih v farmakoinformativno službo pošljejo iz lekarn. Prav tako ugotavljam, da znanje in izkušnje vse več uporabljam tudi pri delu farmacevta receptarja, saj pri komunikaciji z bolnikom hitreje prepoznam, ali so lahko bolnikove težave povezane z nepravilno uporabo zdravila, neželenimi učinki zdravil ali interakcijami med zdravili. Bolnikom zastavljam vedno bolj ciljna vprašanja, s katerim želim pridobiti dodatne informacije v zvezi z bolnikovim poznavanjem zdravil in uporabo zdravil v domačem okolju.

Na dogodku Kapsula priložnosti, ki ga je ob začetku študijskega leta organizirala naša fakulteta, ste dejali, da mora biti farmacevt svetovalec komunikativen in navajen sodelovanja s pacienti. Kakšne druge lastnosti še mora imeti?

Natančnost in sistematičnost pri delu, zlasti pri pregledu bolnikove dokumentacije, ter kritičnost pri oceni pridobljenih informacij. Prav tako vedoželjnost, želja po nenehnem pridobivanju novih znanj. Pomembna lastnost je tudi znati dobro poslušati bolnika, saj se tako ugotovijo dejanska uporaba zdravil in tudi drugih izdelkov ter morebitne nepravilnosti. Pomembna pa je tudi empatija do človeka oziroma bolnika.

Prostovoljno delo v Nepalu po potresu maja 2015

14

KO BOM VELIK, BOM ...

Veliko večino veščin, ki jih potrebuje magister farmacije za opravljanje dela strokovnega delavca, pridobi komaj po zaposlitvi. Kako so vas uvedli v ta poklic?

Veliko koristnega praktičnega znanja in napotkov smo dobili v času enoletnega pripravništva, tako s strani glavne mentorice kot drugih sodelavcev v lekarni. Največ izkušenj pa pridobiš, ko začneš res samostojno z delom in skozi različne situacije postaneš še samostojnejši in tudi samozavestnejši, zlasti pri delu z zahtevnejšimi strankami.

Povedali ste tudi, da je vaš delovnik razgiban. Kako poteka vaš običajni dan?

Odvisno, kje delam. Če sem v ambulanti farmacevta svetovalca, se najprej pripravim na pogovor z bolnikom in pregledam bolnikovo dokumentacijo, sledijo pogovor z bolnikom in priprava farmakoterapijskega zapisa za zdravnika ter izdelava osebne kartice zdravil za bolnika. Če je primer kompleksnejši, ga velikokrat končam šele doma, po pregledu dodatnih virov o izpostavljenem vprašanju. V farmakoinformativni službi si dan pogosto organiziramo sproti, glede na potrebe in prioritete. Veliko je tudi samoiniciativnosti. Kot farmacevt receptar se osredotočim zlasti na izdajo zdravil in svetovanje bolnikom za pravilno in varno uporabo zdravil.

Za farmacevta svetovalca velja, da mora dobro poznati lastnosti večjega števila zdravil, njihovo interakcijo in razna bolezenska stanja. Je učenje zaradi velike količine zdravil in pojav novih zdravil na trgu del vašega vsakdana?

Spremljanje novosti na področju zdravil in farmakoterapije je del vsakdana. To mi predstavlja tudi izziv in v tem vidim prednost dela, ki ga opravljam.

Vidite v poklicu farmacevta svetovalca prednosti, morda tudi slabosti?

Velika prednost pri delu farmacevta svetovalca je po mojem mnenju in izkušnjah prav možnost bolj osebnega pogovora z bolnikom, ki ga lahko opravimo v ambulanti, kjer gre za bolj zaseben prostor kot v lekarni, kjer je zasebnost pogosto velik problem. Druga prednost je poglobljena obravnava izpostavljenega problema.

Nemalokrat se izkaže, da bolnikovo zdravstveno stanje

»Največ izkušenj pridobiš, ko začneš res samostojno z delom in skozi različne situacije postaneš še samostojnejši in tudi samozavestnejši.«

Signiranje zdravil v lekarni v Nepalu, kjer en krogec pomeni en odmerek (npr. dva krogca - vzeti dve tableti)

izvira iz nepravilne uporabe zdravila, manj primernega izbora zdravila ali je posledica neželenega učinka zdravila ali interakcij med zdravili. Na te vzroke včasih zdravniki pri obravnavi bolnikovih zdravstvenih težav ne pomislijo. Ko se farmacevti svetovalci pogovarjamo med seboj, pa je trenutno velika težava sam proces uvajanja novosti, ki jo predstavlja delo ambulant farmacevta svetovalca. Veliko energije farmacevti porabimo, da zdravnike seznanimo z novo obliko sodelovanja in koristmi našega dela tako za zdravnike kot za bolnike. Velik izziv predstavljajo kompleksnejši primeri bolnikov, kjer je težje najti odgovor na zastavljeno vprašanje in predlog optimizacije terapije, primer pa vzame tudi veliko časa.

Farmacevt svetovalec navsezadnje predstavlja glavno interakcijo med zaposlenimi v lekarni, zdravniki in industrijo. Kako bi vi ovrednotili pomembnost tega poklica?

Pri farmakoterapijskih pregledih gre tudi za izmenjavo znanj in izkušenj o primerih bolnikov, ki jih obravnavamo.

Nemalokrat prepoznamo neželeni učinek zdravila, ki ga tudi prijavimo po predpisih farmakovigilance. To se mi zdi zelo pomembno, saj pogosto SmPC zdravila predstavlja prvi vir informacije o zdravilu, še posebno, če gre za oceno, ali je nastopil neželeni učinek oziroma so zdravstvene težave posledica interakcij med zdravili.

Tako prispevamo k spremljanju varnosti zdravila oziroma k odločitvi med koristjo in tveganjem pri izboru zdravila za posameznega bolnika. Primere obravnavanih bolnikov pogosto predstavimo tudi svojim sodelavcem ali na strokovnih srečanjih.

Ste zelo proaktivna članica v Slovenskem farmacevtskem društvu. Veliko vaših člankov je bilo tudi objavljenih v nam, prihodnjim farmacevtom, zelo znanem glasilu Farmacevtski vestnik. Kakšno pomembnost vidite v tem? Menite, da gre za pomembni organizaciji povezovanja farmacevtov iz različnih smeri na državni ravni?

Slovensko farmacevtsko društvo ima pomembno vlogo pri razvoju stroke in farmacevtske dejavnosti. Sekcije skrbijo za razvoj posameznega strokovnega področja. Društvo izvaja številne dejavnosti in se pri tem povezuje z različnimi

15

KO BOM VELIK, BOM ...

institucijami, kjer so farmacevti in farmacevtski tehniki zaposleni. Pomembna dejavnost je tudi založništvo, kjer je na prvem mestu strokovno glasilo Farmacevtski vestnik z zanimivimi prispevki za širši krog strokovne javnosti. Prek aktivnega delovanja v društvu spoznaš tudi veliko ljudi, na katere se lahko obrneš, ko nastopijo izzivi. Prijetni so tudi spomini na družabne dogodke.

Leta 2018 ste v soavtorstvu izdali članek Uvajanje storitve pregled uporabe zdravil v Sloveniji. Ugotavljam, da je kompetenca svetovanja na tem področju relativno nova, v Sloveniji implementirana komaj leta 2014.

Kakšen napredek in prednosti te kompetence vidite v zadnjih letih?

Storitev pregled uporabe zdravil se od »klasičnega« svetovanja pri izdaji zdravil loči zlasti po strukturi pogovora in pristopu, ki bolniku omogoča, da sam več pove o dejanskem načinu uporabe zdravil v domačem okolju.

Prednost je v bolj zasebnem pogovoru, ko si farmacevt vzame čas za posameznega bolnika. Pri izpostavljenem problemu se farmacevt vnaprej pripravi na pogovor.

Trenutno je v Sloveniji že veliko lekarniških farmacevtov s kompetenco PUZ. Gre za novo obliko farmacevtskega svetovanja, ki jo naši bolniki šele spoznavajo in se bo v prihodnje še razvijala. Najverjetneje podobno kot v Angliji, kjer so se osredotočili zlasti na posamezne skupine zdravil (npr. antikoagulante, antihipertenzive itd.) in MUR (Medicine Use Review) nadgradili v storitev, ki jo izvajajo ob prvi izdaji zdravila, namenjenega kronični uporabi (New Medicine Service – NMS).

Turna smuka na Komni

V vašem predavanju na naši fakulteti ste omenili tudi, da vaše delo ne zajema zgolj dela farmacevta svetovalca. S čim se še ukvarjate?

Sem vodja farmakoinformativne službe v Gorenjskih lekarnah. To je samostojna enota, kjer skrbimo za pretok strokovnih informacij med lekarnami znotraj zavoda, med lekarnami in proizvajalci zdravil, strokovnimi institucijami, sodelujemo tudi s Fakulteto za farmacijo. Nudimo

16

»Zavedati se moramo, da smo bolnikom najlažje dostopni zdravstveni delavci in da nam bolniki zaupajo.« podporo pri razreševanju kompleksnejših vprašanj in strokovnih izzivov pri delu v lekarni. V zadnjih letih smo veliko razvijali sodelovanje med farmacevti in drugimi zdravstvenimi delavci, zlasti zdravniki, kar se sedaj odvija v obliki dela farmacevta svetovalca. Vsakih štirinajst dni po elektronski pošti zdravnikom pošljemo obvestilo, ki smo ga poimenovali Farmacevt zdravniku. Poleg kratkega opisa novih zdravilih v teh obvestilih navedemo informacije o morebitnih manjkajočih zdravilih in kratke aktualne strokovne informacije o zdravljenju z zdravili ter izpostavimo primer farmakoterapijskega pregleda bolnika iz prakse. Veliko časa v enoti namenimo razvoju lekarniške dejavnosti, uvedbi novih svetovalnih farmacevtovih storitev, kot sta osebna kartica zdravil in pregled uporabe zdravil. Pomemben del dejavnosti farmakoinformativne službe je tudi svetovanje laični javnosti: odgovarjamo na vprašanja laične javnosti, pripravljamo informativne lističe in prispevke v medijih. Sodelujemo z našim galenskim laboratorijem. Organiziramo tudi dodatne aktivnosti, na primer ob dnevu slovenskih lekarn, svetovnem dnevu diabetesa itd. Sodelujem tudi pri izvedbi praktičnega usposabljanja študentov farmacije, sem področna mentorica za specializante lekarniške in klinične farmacije, v poletnih mesecih sodelujem tudi pri praksi študentov iz tujine. Aktivno sodelujem na internih in nacionalnih izobraževanjih. En dan v tednu opravljam tudi delo farmacevta receptarja.

Imate še kakšne nasvete za nadobudne študente, ki jih morda zanima delo na takšnem področju?

Vsaj tako, kot sta pomembna znanje in vedoželjnost, sta pri svetovanju bolnikom pomembna tudi empatija in predanost delu, ki ga opravljaš. Če delaš z veseljem, gre lažje in tudi osebno zadovoljstvo je večje.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pogled z druge perspektive Pharmspective Letter from abroad

Monika Pūraitė 5th year Lithuanian university of health sciences, Faculty of pharmacy Kaunas, Lithuania

Dear colleagues, I’m excited to write to you and I hope you have energy and optimism to finish this semester. I’m writing this letter because one and a half year ago I met one crazy and brilliant Slovenian student during my Erasmus experience in Montpellier.

My name is Monika, a 5th year pharmacy student at the Lithuanian university of Health Sciences. This year is the last one of my studies and I hope that by the end of June I will be a true pharmacist. Basically after graduation there aren’t many possibilities to continue my studies except for PhD studies and some other master degrees (for example – business and management, that is the most popular in our country).

In Lithuania we have one organization for pharmacy students – Lithuanian pharmaceutical student’s association. It unites about 100 students from of various ages. Our main purpose is to talk about pharmacy and try to change the myth that pharmacists are just salespersons. We have our main events each year: 1st year camp, ladies & gentlemen evening which is like a gala night to designate the week of goodness before Christmas and definitely the biggest event of the whole year – day of pharmacy. What’s more, we are members of EPSA and IPSF, so we’re trying to participate in their events and public health campaigns as much as we can. In my opinion, all students organizations are an amazing opportunity for everyone who want to share their ideas and to be updated about all news in pharmacy field. I participated by helping to organize our events/ campaigns, I also took part in four EPSA annual congresses and thus highly recommend for all of you to try become a part of a pharmacists organization because we are one big family.

I wish for you all to enjoy your time at university as much as me. Cannot wait to visit Slovenia one day! Good luck everyone!

17

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pisma iz tujine Matija Bajželj 4. letnik Freie Universität Berlin Berlin, Nemčija Hoj! Pišem vam iz Berlina, kjer opravljam svoj četrti letnik. Najpogostejše vprašanje, ki mi ga je večina zastavila že pred odhodom, je, ali potekajo predavanja v nemščini. Da, ampak bodite brez skrbi tisti, ki se odpravljate ali pa se odločate za izmenjavo tukaj. Univerza ponuja več tečajev, eden iz njih poteka že pred začetkom študijskega leta, poleg tega pa tudi čez celotno leto poteka brezplačni tečaj.

Na tečaju spoznaš še druge tuje študente, ki se prav tako spopadajo z nemščino. Na univerzi trenutno opravlja študijsko izmenjavo več kot 1000 tujih študentov, tako da priložnosti za spoznavanje najrazličnejših kultur ne zmanjka. Univerza ponuja tudi nastanitev v študentskih domovih, ki se jo splača izkoristiti, saj je ta med drugim tudi najcenejša. Sobo v stanovanju je težko najti, poleg tega so sobe približno dvakrat dražje kot v študentskih domovih. Najboljša stran študentskih domov pa je najbrž to, da lahko na isti večerji poskusiš vse od francoskih »crepes« do indijskih specialitet in mehiških tortilj. Študijski sistem je malo drugačen kot pri nas.

Ker študentov farmacije programa Erasmus ni tako veliko, se je treba malo več dogovarjati s profesorji, ampak tudi na to se hitro privadiš, ob tem pa zvadiš še nemščino.

Odločitev za odhod na izmenjavo bi priporočil prav vsem. Če se poleg strokovnega znanja želiš naučiti ali obnoviti že malo zarjavelo nemščino, te ne moti nekaj mesecev oblačnega vremena pozimi in si predvsem želiš spoznati prijatelje z vseh koncev sveta, ti v Berlinu priložnosti za to ne zmanjka!

Luka Stegne 3. letnik Faculdade de Farmácia, Universidade de Coimbra Coimbra, Portugalska

Olá, Ljubljana, this is Coimbra calling!

V evrovizijski vročici tega tedna in ob zadnjih vzdihljajih utrujajočega vročinskega valu sem končno pri mizi in ti pišem. Skozi odprto okno se prebija k meni nežna, morda celo osamljena melodija kitare dve ulici više. Kako te ne bi mogel pogrešati v takšnem trenutku.

Pa naj se vrnem v dneve odločanja, ko je bilo glavno vprašanje, kam naj se dam. Ker sem izmenjavo sprejel v izrednem roku, je bilo izbire malo, ampak zagotovo sem želel nekam na toplo. To zveni dobro, kajne? In kaj je boljšega kot »mesto študentov«, pometano čez dva griča, ki izgleda tako spokojno, če se sredi noči nekako znajdeš v čolnu na reki in gledaš zvezde na poletnem nebu ...

Ampak ne, prehitevam. To se še bo zgodilo, sploh ne dvomim. Na skrivaj že vsi čakamo poletne noči.

Obožujem tukajšnji vsakdan. Dnevi se začenjajo ob devetih (zelo človeško) in končujejo po polnoči, brez slabe vesti. Pavza za kosilo je sveta, sadje vedno sladko in sveže, bacalhau sočen, vse delo, ki si ga zastaviš, pa se zato opravi samo. Odšel sem skoraj brez znanja portugalščine, zato sem na začetku izmenjave izkusil veliko gostoljubja in pripravljenosti pomagati. Danes pa se že lahko pritožujem nad vročino kot pravi domačin, zahvaljujoč se zelo zabavnem pouku portugalščine in veliki ljubezni do jezika.

Uro od morja, uro do gora, skoraj v Portu, skoraj v Lizboni, en dvourni let do nepozabnih Azorov, če pa ni prostega vikenda, skočiš v botanični vrt na kakšno partijo taroka. Zgleda, da bom pošiljal zavojčke kart po celem svetu. Mi verjameš, da pišem ta odstavek najdlje, čeprav je najkrajši?

Ostani bolana in se vidiva, še preden si lahko rečeva tenho saudades tuas!

18

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Eva Debevec 4. letnik Universidad de Santiago de Compostela Santiago de Compostela, Španija

¡Hola compis! ¿Qué tal?

Jaz, ljubiteljica vroče Južne Španije, sem se septembra podala v Santiago de Compostela, čeprav so plaže ob mrzlem Atlantskem oceanu in sem večkrat slišala »en Galicia siempre llueve« (v pokrajini Galicija vedno dežuje) – kar ni čisto res, če pomislim na letošnjo meni najljubšo toplo zimo in sončenje na terasi že v februarju.

Samo mesto je svetovno znano po romarski poti, ki vodi do čudovite katedrale v centru mesta. Morda bi kdo pomislil: »Hmm, to pa ni ravno 'študentsko življenje'.« Pa bi se močno zmotil, saj je mesto polno študentov, tako Špancev kot mladih iz celega sveta (dobesedno!), in so vse ulice, tudi tik ob katedrali, polne barov, diskotek, ritmov reggeatona in življenja. Idej, kaj početi, kam iti, ne zmanjka nikoli – Erasmus organizacije so odlične, organizirajo ogromno zabav, potovanj po okoliških in oddaljenih krajih, športne in kulturne aktivnosti. Večji problem je najti čas za študij! ;) Na fakulteti vse poteka v španščini, kar je meni idealno, za tiste z malo več težavami pa univerza organizira jezikovne tečaje. Študij ni lahek – sploh zaradi urnikov (turnus dopoldne in popoldne), večkrat se kaj prekriva, veliko več je seminarjev in predstavitev seminarskih nalog kot pri nas, malo manj pa je laboratorijskega dela. Vzdušje je sicer bolj sproščeno, profesorje se tika, so dostopni in prijazni. Sam ritem življenja je v Španiji malo drugačen, kar mi je zelo všeč. Ni zgodnjega vstajanja, dan pa traja dolgo v noč – prva ura na faksu se začne med deveto in enajsto uro, na večerjo se gre ob desetih zvečer, ob petih zjutraj so diskoteke polne, knjižnica na kampusu pa je med izpitnimi obdobji odprta kar 24 ur. Za pohvaliti je tudi gastronomijo, sploh izstopa pulpo gallego (hobotnica, pripravljena na galicijski način), okusna španska tortilla, sicer pa se hitro navadiš, da ob pijači v baru prinesejo tapase (gratis majhne porcije hrane), ki se jih kar naješ. Preživeti leto študija v Santiagu je bila ena izmed najboljših odločitev v mojem življenju. Imam prijatelje iz Španije, raznih drugih držav Evrope in Južne Amerike, obiskala sem nove kraje v Španiji in na Portugalskem, poskusila razne jedi, se kopala v Atlantiku (kar je tudi dosežek), hodim na športne aktivnosti, zabave, pa še na faksu mi gre dobro. Priporočam za vse zgovorne osebe, ki si znajo organizirati čas, se vklopiti v družbo in ki jih ne moti, da če ni danes, bo pa mañana.

Dogajalo se bo IPSF European Regional Symposium

21st EPSA Summer University

65th IPSF World Congress

16th EPSA Autumn Assembly

10. – 14. 7.

Varšava, Poljska

16. – 21. 6.

Portorož, Slovenija

30. 7. – 8. 8.

Kigali, Ruanda

29. 10. – 3. 11.

Poreč, Hrvaška

19

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

SEP v Indoneziji Žana Voh

Da se bom na SEP-prakso odpravila izven Evrope, je bila odločitev, ki ni zahtevala posebnega premisleka. Želela sem si namreč vpogleda v našo stroko skozi oči nekoga, ki živi na drugem kontinentu, saj sem sklepala, da je čisto drugačen. In imela sem prav. V igri sta bila še Malezija in Tajvan, a je slednji odpadel zaradi deževnega obdobja v poletnih mesecih, Malezija pa je imela na voljo precej malo mest, zato je bila moja prva izbira Indonezija. Nekje spomladi sem izvedela, da se julija odpravljam v Surabayo, drugo največje indonezijsko mesto. Ker pa bi bilo na drug konec sveta leteti samo na prakso prava škoda, smo se z dvema študentkama iz Francije in sošolcem iz Slovenije dogovorili še za obisk Sumatre. Tako sem se na začetku julija vkrcala na letalo in se odpravila v svet. V mesecu pred prakso smo se najprej odpravili na tridnevni treking po džungli, kjer smo opazovali orangutane in opice, srečali pa smo tudi kače in pijavke. Nato smo se odpravili k jezeru Toba, potem na rajsko otočje Banyak in na koncu še v Yogyakarto. Ostali so nato že začeli s prakso, sama pa sem se za en teden odpravila še na Bali, ki je bil od Surabaye oddaljen le en 40-minutni let.

Ko sem prišla v Surabayo, so me namestili v bivalni kompleks, ki je na prvi pogled spominjal na ameriški motel – iz odprtega hodnika si skozi vrata stopil naravnost v sobo. To sem si delila še s kakšnim ščurkom, kar je tam nekaj povsem običajnega in tudi sama sem bila tega iz preteklega meseca potovanj precej navajena. Sledilo je nameščanje obveznih aplikacij, kot sta Grab in Go-Jek, ki smo ju vsakodnevno uporabljali za prevoze in naročanje hrane. Če bi mi pred tem potovanjem kdo rekel, da se bom po azijskih mestih prevažala na enem izmed tisočih motorjev, ki se v nekem trenutku znajdejo na istem križišču, z razrahljano čelado, za človekom, ki je po koncu vožnje hitro prosil še za »selfie«, bi mu verjetno izmerila vročino, takrat pa je to postalo nekaj povsem vsakdanjega.

Prakso sem imela samo tri dni na teden, ostala dva dni pa sta bila rezervirana za izlete ali poskušanje različne lokalne hrane. Dva tedna sem preživela v dveh različnih lekarnah, univerzitetni in zasebni, dva pa v dveh različnih bolnišnicah.

Stika s pacienti v lekarni zaradi očitnega razloga – jezikovnih preprek – nismo imeli prav veliko, smo pa bili zadolženi za pripravo zdravil za paciente in pisanje signatur. V Indoneziji pacienti ne dobijo zdravil v škatlicah, temveč jim zdravnik predpiše točno količino posameznih farmacevtskih oblik, običajno tablet. Farmacevt potem

20

odpre ogromno škatlo, vsaj štirikrat večjo od povprečne škatle v Sloveniji, znotraj katere je ponavadi deset blistrov po deset tablet, in odreže predvideno število tablet. Nanje se potem s spenjačem pripne signatura, ki smo jih lahko pisali sami, zato sem se naučila indonezijskih izrazov za zjutraj, opoldan in zvečer, pred, med in po obroku ter izrazov za razne indikacije, recimo bolečina, kašelj, refluks. Veliko je tudi magistralnega dela, predvsem polnjenja kapsul, pri čemer so standardi za čistočo delovne površine malce nižji kot pri nas – na istem pultu, kot smo mešali praške in polnili kapsule, smo kasneje jedli kosilo. Sicer pa je vzdušje v lekarnah sproščeno, zato foto seansa z vsemi zaposlenimi in skupinska degustacija kakšne zanimive hrane sredi dela nista nič neobičajnega.

Tudi v obeh bolnišnicah smo bolj opazovali, vseeno pa je bilo zelo zanimivo, saj so nam razkazali vse oddelke in zelo natančno pojasnili, kakšna je vloga kliničnega farmacevta v različnih fazah obravnave pacienta. Presenetljivo je, da tam kliničnega farmacevta jemljejo kot samoumevnega člana zdravstvenega tima, ki odobri prav vsako terapijo za vsakega pacienta. Najbolj pa mi bo v spominu ostal ogled kirurškega bloka, kjer smo lahko skozi okna opazovali operacije.

Kljub temu oziroma prav zato, ker je to popolnoma drugo okolje, kot smo ga vajeni, bi prakso v kakšni azijski državi priporočala prav vsem. Ščurki pred ljudmi bežijo, tako da bodite kar brez skrbi!

PREDSTAVITEV

EPSA Summer University 2019 Organizacijski odbor 21. EPSA Summer University

EPSA se vrača v Slovenijo!

Nekateri se še dobro spominjate, ko je pred natanko dvema letoma 40. EPSA Annual Congress (Letni kongres) gostoval v Sloveniji, natančneje v Kranjski Gori. Kongres je bil deležen številnih pohval in mnogim se je vtisnil v spomin kot eden izmed najboljših EPSA dogodkov v zadnjem času. To nam je dalo zagona, da se s svežo ekipo motiviranih študentov spet podamo na pot in organiziramo še en tak dogodek na naših tleh. Zagotovo so do vas že prišle novičke, da bomo letošnje poletje v Portorožu gostili 21. EPSA Summer University (Poletno univerzo).

Splošno o Summer University EPSA je organizacija, ki združuje društva študentov farmacije po vsej Evropi. Študente naše fakultete v organizaciji EPSA predstavlja ŠSSFD, ki je zelo prepoznavno in vplivno društvo v tej organizaciji. Dokaz za naše dobro delo je nagrada EPSA Member of the year, ki smo jo prejeli kar trikrat zapored v zadnjih treh letih.

Summer University je eden izmed štirih dogodkov, ki se zvrstijo vsako leto pod okriljem EPSA. Annual Congress je s skoraj 400 udeleženci največji in najpomembnejši EPSA dogodek. Drugi, malo manjši kongres, ki je vsako leto na sporedu konec oktobra, se imenuje Autumn Assembly (Jesenska skupščina). V poletnih mesecih pa se odvija Summer University, ki je najbolj sproščen EPSA dogodek in ima najbogatejši družabni program. Vsako leto je na sporedu tudi Annual Reception, ki poteka v Evropskem parlamentu v Bruslju in je poleg študentov namenjen predvsem uradnim partnerjem organizacije EPSA.

Summer University je neformalni dogodek, na katerem se prepletata bogat družabni in strokovni program ter ki na enem mestu združuje študente farmacije iz celotne Evrope in strokovnjake z različnih področij. Vsako leto ga gosti druga država članica EPSA in letos ta čast pripada ŠSSFD. V okviru izobraževalnega programa, katerega vodilo je izbrana strokovna tema, se v tednu dni zvrstijo različne delavnice in treningi mehkih veščin. Poleg tega je med tednom organizirana javna kampanja in običajno tudi strokovna ekskurzija. Družabni program vključuje ogled kulturnih in naravnih znamenitosti države gostiteljice. Večerni del družabnega programa pa obsega otvoritveno slovesnost, nacionalni večer, kjer se predstavi država gostiteljica, mednarodni večer, kjer vsaka država ponudi svoje kulinarične dobrote, tematsko zabavo in elegantno gala večerjo.

21. EPSA Summer University Dogodek bo potekal med 16. in 21. julijem 2019 v Portorožu.

Udeležilo se ga bo 150 študentov farmacije iz celotne Evrope, ki bodo nameščeni v Hostlu Portorož. Tema izobraževalnega programa bo »Joining forces with other professionals for better healthcare«. Osredotočili se bomo na tri področja medpoklicnega sodelovanja: sodelovanje farmacevtov z drugimi zdravstvenimi delavci, sodelovanje s strokovnjaki s področja ekonomije in s strokovnjaki s področja informacijskih tehnologij. Gostili bomo domače in tuje predavatelje, strokovnjake z različnih področij, ki bodo udeležencem predstavili pomen in primere medpoklicnega sodelovanja. Sočasno se bodo v vsakem terminu izvajali tri delavnice in dva treninga mehkih veščin. Skupno se bo čez teden zvrstilo 15 delavnic in 10 treningov. Delavnice

21

PREDSTAVITEV

so interaktivna predavanja, ki so prilagojena manjšim skupinam udeležencev. Treningi mehkih veščin vključujejo teme, kot so mreženje, komunikacija, javno nastopanje itd.

Njihov cilj je razvoj osebnih kompetenc, ki nam pomagajo tako v zasebnem kot v profesionalnem življenju. Izvajali jih bodo licencirani EPSA-trenerji mehkih veščin. Delavnice bodo potekale na Fakulteti za pomorstvo in promet oziroma na Fakulteti za turistične študije, ki sta od hostla oddaljeni le 5 minut hoje. Treningi pa se bodo izvajali kar v učilnicah znotraj Hostla Portorož. Izobraževalni program bo vključeval tudi delavnico na temo HPV, ki ji bo sledila javna kampanja, namenjena ozaveščanju širše javnosti

o tej aktualni zdravstveni problematiki. Organizirana bo strokovna ekskurzija v podjetje Krka, d. d., kjer bodo za udeležence pripravili vodeni ogled podjetja. Na koncu tedna bo izveden tudi manjši, neobvezen preizkus znanja. Če ga bodo udeleženci uspešno opravili, bodo lahko na domači fakulteti uveljavljali pridobljene ECTS, saj bo izobraževalni program ovrednoten z 2 ECTS. Večerni družabni program se bo odvijal v bližini Hostla Portorož, slavnostna gala večerja pa bo potekala v restavraciji v Ankaranu, do katere bo organiziran avtobusni prevoz. Za udeležence bomo pripravili tudi ogled znamenitosti, ki bo vključeval ogled Postojnske jame, Portoroža in Pirana.

Kdo so organizatorji?

Organizator 21. EPSA Summer University je ŠSSFD, ena izmed študentskih organizacij, ki jih večina študentov FFA pozna pod skupnim neuradnim imenom Drug Dealer. Organizacijski odbor dogodka sestavlja 8 izkušenih in zagnanih študentov:

ORGANIZACIJSKI ODBOR (Reception Committee) Eva Velimirović

Anže Zidar

VODJA (Chairperson) Absolvent EMŠF chairperson@epsa-su19.si

NAMESTNIK VODJE (Vice-Chairperson) Absolvent EMŠF vicechairperson@epsa-su19.si

»Sem sproščena in pozitivna oseba, ki poskuša potegniti največ iz vsake situacije. Sem proaktivna in sem rada v družbi svojih prijateljev. Moja velika strast so karaoke.«

Neža Rogelj Meljo

Nejc Ajlec

BLAGAJNIK (Treasurer) 2. letnik LBM treasurer@epsa-su19.si

LOGISTIKA (Logistics Officer) 3. letnik EMŠF logistics@epsa-su19.si

»Sem spontana oseba, ki ima rada izzive in svoj prosti čas najraje preživlja v naravi. Sem polna idej, sproščena in optimistična. Vse ljudi okoli sebe skušam spraviti v dobro voljo.«

»Sem Nejc in vedno imam pozitiven pogled na stvari.

Moja strast je nogomet. Rad tudi kuham in uživam v dobri družbi svojih prijateljev.«

Špela Bohinec

Tomaž Zupan

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM

DRUŽABNI PROGRAM

(Educational Programme Officer)

(Social Programme Officer)

5. letnik EMŠF educational@epsa-su19.si

3. letnik EMŠF social@epsa-su19.si

»Moje ime je Špela in veliko govorim! Skoraj vedno sem polna energije in ponavadi se navdušim nad malenkostmi kot majhen otrok.«

22

»Sem pozitivna oseba, ki rada vključuje različne ljudi v skupinske projekte. Sem zelo delaven in rad imam vse kar je povezano z znanostjo. Govori se tudi, da sem dober plesalec.«

»Moje ime je Tomaž in imam veliko energije, tudi po prežurani noči. Najbolje delam pod pritiskom in v življenju poskušam ohraniti stvari preproste. Zelo rad potujem.«

PREDSTAVITEV

Jerca Kristan

Anja Jeriha

ODNOSI Z JAVNOSTJO

REGISTRACIJE (Registrations Officer) 4. letnik EMŠF registrations@epsa-su19.si

»Sem komunikativna in lahko dostopna oseba. Zelo rada pečem sladice, plešem folkloro in si privoščim počitek, kadar je le mogoče.«

(Public Rrelations Officer)

3. letnik EMŠF pr@epsa-su19.si »Sebe bi opisala kot zelo zgovorno osebo, ki rada spoznava nove ljudi. Rada imam fotografijo, pohodništvo in ostale aktivnosti na prostem. Obožujem pse!«

Pri organizaciji dogodka bo pomagalo tudi 20 skrbno izbranih članov HELPING TEAMA:

●Družabni program: Maja Badovinac, Nina Korpar, Davorin Levanič, Benjamin Smajić, Doris Živko.

●Logistika: Špela Bizjak, Luka Grošelj, Manja Jarc, Ana Medic, Jan Števančec.

●Registracije: Nuša Hameršek, Rok Herman, Filip Ivanovski, Žan Matijaševič, Anja Toplak.

●Izobraževalni program: Nuša Japelj, Špela Marzidovšek, Nejc Vodir.

●Odnosi z javnostjo: Mima Pruš, Špela Vidmar.

Za več informacij o dogodku obiščite spletno stran ter Facebook in Instagram profil!

www.epsa-su19.si

Summer University 16. 21. July 2019 Portorož, Slovenia

21st EPSA Summer University Portorož, Slovenia

1. registration

3rd May - 3rd June

epsasu19

price 230 €

2. registration 4th June - 24th June

price 260 €

» JOINING FORCES WITH OTHER PROFESSIONALS FOR BETTER HEALTHCARE «

23

NOVIČKE

Novičke Računalniški program, ki spremeni možganske signale v govor Pred kratkim so razvili poseben program, ki spremeni možganske signale v govor. Govor je nekako glavni način komunikacije, ki ga velika večina ljudi jemlje samoumevno.

Izguba govora pa lahko na ljudeh pusti hude posledice, zato jim ta program daje veliko upanje, da se bodo nekoč lahko spet »normalno« pogovarjali. Trenutno obstajajo metode, ki so bolj počasne in ne omogočajo dovolj hitre komunikacije. Dosedanje naprave namreč temeljijo na črkovanju besed, ki lahko v najboljšem primeru izgovorijo do 10 besed na minuto, medtem ko zdrav posameznik v povprečju izgovori 100 besed na minuto. S to metodo bi globoko v možgane vstavili elektrode, te pa bi v možganih spremljale prevajanje električnih signalov v govorne gibe in kasneje prevajanje teh gibov v govorne zvoke. Osredotočili so se predvsem na predel možganov, ki pošilja navodila za delovanje jezika, ustnic, grla in čeljusti med govorom.

Do sedaj so to tehnologijo testirali in razvili na petih ljudeh z epilepsijo, ki so bili zmožni govoriti, da so pridobili informacije, povezane s samim govorom in možgani. V nadaljevanju pa imajo v načrtu klinično študijo na ljudeh, ki ne morejo govoriti, in pa še ogromno drugega raziskovanja.

Kljub vsemu njihov program že sedaj navdušuje, saj prevede informacijo že v nekaj minutah, rezultat pa so celotni stavki, ne le besede.

VIR G. K. Anumanchipalli et al., »Speech synthesis from neural decoding of spoken sentences«, Nature, doi:10.1038/s41586-019-1119-1, 2019. https://www. nature.com/articles/s41586-019-1119-1. Dostop: 26. 4. 2019.

Znanstveniki utirajo pot testu sline za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni Znanstveniki Univerze v Alberti so identificirali tri biomarkerje za odkrivanje blage kognitivne motnje in Alzheimerjeve bolezni v vzorcih sline. Zaradi vse večje rasti nevrodegenerativnih bolezni in demence je raziskovanje novih metod, ki bi omogočile zgodnejše odkrivanje bolezni in posledično tudi učinkovitejše zdravljenje, zelo pomembno. Znanstveniki so proučevali vzorce sline iz skupin bolnikov z Alzheimerjevo boleznijo, bolnikov z blago kognitivno okvaro in tistih z normalno kognicijo.

Z uporabo masnega spektrometra so pregledali več kot 6.000 metabolitov, da bi odkrili kakršne koli spremembe med skupinami. V analizi so našli tri metabolite, ki jih bodo lahko uporabili za razlikovanje med tremi skupinami bolnikov. Raziskava je še vedno v razvoju, vendar so rezultati obetavni, in z nadaljevanjem razvoja bi lahko bila uporabna za odkrivanje Alzheimerjeve bolezni. V kliničnih okoljih bi se preskus silne izkazal za koristnega, saj je test enostavno izvesti, prav tako pa je neinvazivne narave. Ima tudi potencial za zgodnje odkrivanje nevrodegenerativnih bolezni, kar bi omogočalo zgodnje posredovanje. Dodatna prednost identifikacije teh biomarkerjev je sposobnost izvajanja testiranja učinkovitosti za zdravljenje. Z uporabo

24

Katarina Kastelic

Nika Roblek

biomarkerjev bi lahko opravili testiranje za ugotavljanje, katera vrsta zdravljenja je najučinkovitejša pri zdravljenju Alzheimerjeve bolezni – od prehrane, telesne dejavnosti do farmacevtskih izdelkov.

VIR http://www.worldpharmanews.com/research/4648-scientists-pave-the-way-for-saliva-test-for-alzheimer-s-disease (20. 1. 2019)

NOVIČKE

In vitro pripravljen obliž – rešitev za izboljšanje srčne funkcije?

Vsakih 40 sekund eden izmed Američanov doživi srčni napad. Vsakič pride do ireverzibilnega uničenja vse do milijarde srčno-mišičnih celic, ki ohromijo kakovost življenja več kot 800.00 ljudem.

Ker propadle ishemične celice, ki jih zamenja fibrozno tkivo, ne zmorejo v ustrezni meri izvajati srčne funkcije, se srčno popuščanje nikoli zares ne izboljša.

A vendarle je na vidiku nova oblika zdravljenja po srčnem infarktu - srčni obliž. Gre za približno 4 x 4 cm velik obliž, ki vsebuje srčno-mišične celice (70 %), endotelijske celice (tvorba novih žil) in fibroblaste (mehanska učvrstitev).

Obliže se pripravi in vitro iz matičnih celic, ki se pod vplivom različnih rastnih faktorjev diferencirajo v specializirano tkivo, kot je srčno-mišično. Eden izmed načinov vnosa celic z namenom obnove srčnega tkiva bi bila lahko tudi neposredna in vitro aplikacija, a je delež celic, ki bi preživele vnos in prišle do srca, majhen. Za namestitev obliža je potrebna odprta operacija srca, pri kateri se obliž

namesti na brazgotinasto tkivo. Poskusi na glodavcih so dali pozitivne rezultate, saj je prišlo do uspešne mehanske integracije vsadka in vzpostavitve žilnega omrežja, ni pa še jasno, ali se poveča možnost za preživetje.

V prihodnosti bo glavni izziv, kako doseči, da bo obliž mehansko in električno deloval kot del srca, zlasti težko bo doseči enakomerno bitje. Nadaljnje raziskave na višjih sesalcih, kot so prašiči in drugi, bodo v večji meri pokazale, kakšen je potencial novega načina zdravljenja. Ena izmed težav je tudi šestmesečno obdobje kultivacije bolnikovih matičnih celic. To bi lahko s pomočjo celičnih bank in integracije imunološko podobnih celic zmanjšali na tri tedne.

VIR Elizabeth Pennisi. Lab-grown tissue patch could fix ailing hearts. Science.26-April 2019; 364 (6438), 321. https://science.sciencemag.org/content/364/6438/321. Dostopno: 2. 5. 2019.

Antidepresivi v obliki pršila za nos Ameriška vladna ustanova za nadzorovanje hrane in zdravil (FDA) je odobrila pršilo za nos, ki vsebuje esketamin, ki je S(+) enantiomer ketamina. Gre za zdravilo, ki naj bi pomagalo ljudem z depresijo, ki so odporni proti drugim oblikam zdravljenja oziroma ki so prestali najmanj dva neuspešna poskusa zdravljenja. Pršilo za nos predstavlja nov način zdravljenja po več kot tridesetih letih na tem področju in ima relativno hiter odziv, ki je potreben predvsem pri pacientih s samomorilskimi mislimi. Pojavlja pa se tudi problem zlorabe, saj je sama učinkovina ketamin znana pod imenom »special K«, ki je pogosta droga na zabavah, zato bodo pacienti pod zelo strogim nadzorom. Ljudje bodo pršilo lahko uporabili pod nadzorom zdravnika ali pa v zdravstveni ustanovi, kjer bodo zadržani najmanj dve uri po prejemu odmerka, prav tako pa ne bodo zmožni vožnje tisti

Katarina Kastelic

dan. Dosedanji antidepresivi delujejo na nevrotransmiterje, na primer serotonin in noradrenalin, vendar je njihov učinek viden šele čez štiri tedne. Novo zdravilo se absorbira skozi sluznico nosnih kanalov in preide v krvni obtok. Njegov učinek je viden že v enem dnevu. Več kot 300 milijonov ljudi po vsem svetu živi z velikimi depresivnimi motnjami, pojavnost poskusov samomora pri ljudeh s tem stanjem pa je približno dvajsetkrat večja kot pri tistih brez te bolezni, zato je napredek na tem področju izrednega pomena.

VIR Paddock K. The FDA approve esketamine nasal spray for severe depression.

Medical news today. https://www.medicalnewstoday.com/articles/324656. php. Dostop: 26. 4. 2019.

Novo cepivo proti gripi na osnovi celic Evropska komisija je januarja 2019 izdala dovoljenje za promet za prvo štirivalentno cepivo proti virusu gripe, ki temelji na celicah. Cepiva tega tipa izhajajo iz sesalskih celičnih linij, po čemer se razlikujejo od pogostejše metode, kjer se za razvoj antigenov uporabljajo oplojena kokošja jajca. Pri tej metodi se začne izbira najbolj prevalentnih sevov za naslednjo sezono na severni polobli že od januarja do maja za naslednje leto. Po večdnevni inkubaciji vbrizganega virusa v jajcu se jajčno lupino odpre, material očisti in virus inaktivira. Po določanju čistosti in zadostne potentnosti se izdelane seve pomeša in napolni v viale in napolnjene injekcijske brizge. Cepljenje se začne oktobra ali novembra, za imunizacijo pa sta potreba približno dva tedna. Prednosti cepiv, ki temeljijo na sesalskih celicah, so možnost hitrega odziva na povečano potrebo po cepivu med epidemijo

Aljaž Abe

Luka Stegne

in večja podobnost s sevi virusa, ki so v tisti sezoni najbolj prevalentni, varnost proizvodnje v bioreaktorju in izogib možnim alergijskim reakcijam na antigene v jajcih. Cepivo, ki bo vsebovalo antigene štirih sevov virusa, bo kot preventiva pred sezonsko gripo na voljo že v sezoni 2019/2020.

VIRI https://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/news/ first-cell-based-quadrivalent-vaccine-available-for-2019/2020-flu-season/20206011.article (20. 1. 2019) https://web.archive.org/web/20100705162154/http://www.ecbt.org/parents/media/pdf/howisflumade.pdf (20. 1. 2019) Muhammad AZ, et al. Cell culture-based viral vaccines: current status and future prospects. Future Virology. 23 Jun 2016; Vol. 11, No. 7 (https://doi. org/10.2217/fvl-2016-0006)

25

NA POGOVORU

Prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm.

Neža Trpin

Prisrčen nasmeh in dobrodošlica, ko vstopim v njeno pisarno, sta bila več kot jasno potrdilo znanemu reku, da za velikimi dosežki vedno stoji velika oseba. V tem primeru je to oseba, za katero se zdi, da v vsakem izzivu vidi priložnost in mu z odločnim korakom stopi naproti, ter katere energija govori, da iskreno uživa v delu, ki ga opravlja. Pogovarjala sem se s prof. dr. Lucijo Peterlin Mašič, mag. farm.

Dovolite mi, da vas povabim na tale intervju z iskrenimi čestitkami ob prejemu Minařikovega priznanja! So občutki ob prejemu nagrade še vedno zelo sveži ali so vaše misli že polno usmerjene v nove dosežke?

Hvala. Hvala tudi Slovenskemu farmacevtskemu društvu (SFD) za podeljeno priznanje in Sekciji za farmacevtsko kemijo, ki me je predlagala za Minařikovo priznanje. To je trenutek, ko se lahko ozreš nazaj na prehojeno pot in narediš načrte za naprej. SFD nudi odlične možnosti za strokovni razvoj in daje številne priložnosti za druženje.

Lahko smo iskreno ponosni na društvo, ki ga farmacevti imamo.

Misli pa so že usmerjene naprej, najprej v dokončanje pedagoškega dela pri dveh izbirnih predmetih, Psihotropne učinkovine in zloraba zdravil ter Kakovost zdravil, ki ju vodim in ki sta mi v veselje. V okviru SFD skupaj s še dvema urednikoma, prof. Alešem Obrezo in izr. prof. Tomažem Vovkom, končujemo knjigo VITAMINI IN MINERALI, ki bo izšla v septembru. S sodelavci Katedre za farmacevtsko kemijo smo intenzivno vključeni v raziskovalno delo, ki je zelo mednarodno vpeto in poteka v sodelovanju s številnimi tujimi raziskovalnimi institucijami.

področji, sem se odločila za podoktorsko izobraževanje v inovativni farmacevtski industriji, podjetju AstraZeneca na Švedskem. Delala sem na oddelku Safety Assessment, Computational Toxicology, kjer sem se srečala z razvojem novih učinkovin v inovativni farmacevtski multinacionalki in z vrednotenjem varnosti novih učinkovin. Danes lahko rečem, da pri raziskovalnem in pedagoškem delu združujem obe ekspertizi in da so interdisciplinarna znanja prednost. Raziskovalno in pedagoško se ukvarjam z obema področjema, tako s farmacevtsko kot s toksikološko kemijo.

Na področju farmacevtske kemije se skupaj s sodelavci, doktorskimi, dodiplomskimi in Erasmus študenti ukvarjam z dvema področjema: predkliničnim razvojem novih protibakterijskih učinkovin, ki imajo potencial za zdravljenje bakterijskih infekcij, povzročenih predvsem z odpornimi bakterijami in zgodnjim razvojem novih zaviralcev

Glede na izjemno predstavitev na podelitvi sem prepričana, da je priznanje šlo v prave roke. Ali lahko za bralce Spatule povzamete, s čim vse se ukvarjate in kaj je osnova, okoli katere gradite svojo poklicno kariero?

Doktorsko disertacijo sem naredila s področja farmacevtske kemije, načrtovanja in sinteze novih učinkovin pod mentorstvom prof. dr. Danijela Kiklja. Z raziskovalnim delom sem začela na Katedri za farmacevtsko kemijo že v tretjem letniku študija in bila demonstratorka pri vajah iz Farmacevtske kemije III. Vedno me je zanimalo tudi področje toksikologije, zato sem se začela po doktoratu ukvarjati tudi s tem področjem. Da bi združila obe

26

Prejemniki društvenih priznanj za leto 2019. Na sliki od leve proti desni so: mag. Matjaž Tuš (predsednik SFD), prof. dr. Julijana Kristl (predsednica Odbora za podeljevanje društvenih priznanj, Jože Colarič (prejemnik Minařikovega odličja, prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, Milan Balaban in Bojan Madjar (vsi prejemniki Minařikovih priznanj).

NA POGOVORU

napetostno odvisnih kalijevih kanalov hEAG1 (Kv10.1), ki imajo potencial razvoja do novih protitumorskih učinkovin.

Naš cilj je boj z odpornimi celicami, po eni strani so to bakterije, po drugi pa rakave celice.

Na področju toksikološke kemije se ukvarjam predvsem z mehanistično toksikologijo, vrednotenjem mehanizmov delovanja motilcev endokrinega sistema, kot so bisfenol A in njegovi analogi, ter z vrednotenjem varnosti novih učinkovin v zgodnih fazah razvoja. Poleg tega želim čim bolj slediti aktualnim tematikam, ki jih pokrivam v okviru pedagoškega dela, na primer zlorabi zdravil, zastrupitvam z zdravili in prepovedanimi drogami, ter na področju kakovosti zdravil še zlasti nečistotam v učinkovinah in končnih zdravilih.

Družina. Od leve proti desni: Marko, Denis, Maja, Manca in Peter.

Vaš življenjepis bogatijo delovanja v številnih mednarodnih projektih, udeležbe in predavanja na konferencah, ste aktivna članica v različnih odborih in ekipah, opravljali ste uredniško delo, patentirali itd. Kaj vas motivira, da se tako intenzivno udejstvujete v toliko postranskih dejavnostih? Bi rekli, da je to bolj posledica ali morebiti bolj vzrok vašega primarnega dela?

Organizacijsko delo mi je v veselje. V SFD sem začela delovati, ko sva s prof. Kikljem leta 2004 v okviru SFD ustanovila Sekcijo za farmacevtsko kemijo, ki sem jo vodila osem let. Takrat smo postali tudi člani mednarodnega združenja za farmacevtsko kemijo (European Federation for Medicinal Chemistry – EFMC). Z veseljem sodelujem pri organizaciji domačih in mednarodnih kongresov in simpozijev, kot so bili JMMC (2007), BBBB (2011) in EFMC-ISMC (2018). Aktivno sodelujem tudi v Slovenskem toksikološkem društvu, kjer trenutno opravljam delo tajnice, od leta 2020 pa bom podpredsednica tega društva. Tudi v okviru Slovenskega toksikološkega društva vsako leto organiziramo kongres, na primer letos smo imeli kongres z naslovom Kanabinoidi pod drobnogledom: njihova toksičnost in uporabnost. Leta 2021 pa bomo v Ljubljani organizirali največji evropski kongres s področja toksikologije (EUROTOX 2021).

»Študij je čas, ko se lahko preizkusite v številnih veščinah in si pridobite številne strokovne in osebnostne kompetence, na vas je, da jih izkoristite.« Udejstvovanje na različnih področjih po eni strani izvira iz primarnega raziskovalnega in pedagoškega dela, po drugi strani pa predstavlja številne prednosti, ne le pridobitev novih strokovnih znanj, temveč tudi mreženje, nova poznanstva in odpiranje novih poti, ki so nepogrešljiv del akademskega dela.

Katera izmed omenjenih dejavnosti vam je/je bila največji izziv in hkrati motivacija?

Največja motivacija so mi odlični sodelavci doma in v tujini, doktorski in dodiplomski študenti ter radovednost v zvezi z novimi odkritji. Prav mednarodno sodelovanje nam nudi priložnost za prijave na mednarodne projekte in predklinični razvoj novih učinkovin. Sami smo pretežno vključeni v zgodnje faze razvoja novih učinkovin, kot so molekulsko modeliranje, sinteza ter biološko in toksikološko vrednotenje. Nadaljnji razvoj pa nam omogoča edino mednarodno povezovanje z eksperti na področju mikrobiologije in raziskav rakavih obolenj.

Na letošnjem natečaju za Rektorjevo nagrado za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2019 ste s sodelavci osvojili drugo mesto. Kaj vam pomeni ta nagrada?

Odkritje novih protibakterijskih spojin s širokim spektrom protibakterijskega delovanja in nizkim tveganjem za razvoj rezistence na Katedri za farmacevtsko kemijo je plod petletnega dela raziskovalne skupine, ki jo trenutno sestavljajo še Martina Durcik, Tihomir Tomašič, Nace Zidar, Anamarija Zega, Janez Ilaš, Žiga Skok, Andrej Cotman, Daniela Secci, Federica Fulgheri in Danijel Kikelj, ter rezultat

27

NA POGOVORU

sodelovanja s številnimi odličnimi tujimi raziskovalnimi skupinami z odličnimi referencami na področju odkrivanja novih učinkovin in interdisciplinarnih ekspertiz celotne skupine.

»Svoj poklic jemljem kot del življenja in ga ne ločujem popolnoma od drugih dejavnosti. Je del mojega življenja.«

Slovesna podelitev Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani 2019.

Na natečaj smo se prijavili, ker želimo predstaviti izum z velikim potencialom vsem, strokovni in laični javnosti, in ker smo v fazi aktivnega iskanja partnerjev v inovativni farmacevtski industriji. Z izumom rešujemo problem odpornosti bakterij proti protibakterijskim učinkovinam (bakterijska rezistenca), ki postaja vse bolj resna nevarnost za javno zdravje tako v kliničnem okolju kot v skupnosti.

Predvidevamo, da bo imel neuspeh v boju z bakterijsko odpornostjo katastrofalne posledice za človeštvo in gospodarstvo ter bi do leta 2050 lahko povzročil 10 milijonov dodatnih smrti na leto. Problem predstavlja tudi umik številnih velikih farmacevtskih podjetij iz protibakterijskih raziskav. Z izumom navsezadnje želimo povedati tudi, da so že sedaj za uspešno obvladovanje okužb z odpornimi bakterijami potrebne nove protibakterijske učinkovine, proti katerim bakterije niso odporne, dobre metode diagnostike in na koncu, kar je zelo pomembno, skrb za smotrno uporabo antibiotikov, ki jih imamo trenutno na voljo tako v humani kot v veterinarski medicini.

V zadnjih petdesetih letih je prišlo v klinično uporabo le majhno število novih kemijskih razredov protibakterijskih učinkovin, hkrati pa se povečuje število bakterij, odpornih proti več protibakterijskim učinkovinam (»multidrug« in »pandrug« odporne bakterije). Kaj je prednost vašega izuma, ki, če prav razumem, predstavlja edinstveno rešitev v zaviranju/preprečevanju bakterijske rezistence in s tem povečanju uspešnosti zdravljenja bakterijskih okužb?

Na vse protibakterijske učinkovine, ki se trenutno uporabljajo v terapiji, že obstajajo odporne bakterije. Zato je pomembno pri razvoju novih protibakterijskih učinkovin iskati nove mehanizme delovanja, proti katerim bakterije še niso odporne. Naš izum predstavljajo nove protibakterijske

28

spojine s širokim spektrom protibakterijskega delovanja in nizkim tveganjem za razvoj rezistence. Nove spojine so zelo učinkoviti zaviralci bakterijskega encima DNAgiraze in topoizomeraze IV, saj zavirajo ta dva encima v nanomolarnem območju. DNA-giraza B in topoizomeraza IV imata ključno vlogo pri podvajanju bakterijske molekule DNA. Nahajata se le v bakterijskih celicah, v človeških pa teh dveh encimov ni, kar je predpogoj za doseganje selektivnega delovanja na bakterije. Z zaviranjem DNAgiraze B in topoizomeraze IV se bakterije ne morejo razmnoževati in ne morejo preživeti. Naši zaviralci imajo visoko učinkovitost in nizek potencial za razvoj odpornosti.

Imajo potencial, da se jih enkrat razvije do zdravil za zdravljenje kožnih infekcij in tudi drugih problematičnih okužb z odpornimi bakterijami.

Vaša inovacija vsekakor predstavlja tudi odlično poslovno idejo in sklepala bi, da interesa farmacevtske industrije ne manjka. Mar to pomeni, da bo novo zdravilo že kmalu na trgu?

Do novega zdravila je še zelo daleč. Trenutno smo v zgodnji predklinični fazi razvoja, kjer s številnimi testiranji dokazujemo učinkovitost in varnost spojin v in vitro pogojih in živalskih modelih. Šele po uspešnem obsežnem predkliničnem testiranju lahko spojina postane kandidat za klinična testiranja najprej na zdravih prostovoljcih in šele nato na bolnikih.

Vaša vloga na FFA je tako akademska kot raziskovalna. Kaj za vas pomeni biti dober raziskovalec? Kaj pa profesor?

Katera odliko v vlogi raziskovalke in/ali vlogi profesorice bi izpostavili, da je vaša najmočnejša?

Dober raziskovalec je radoveden, ima dobrega mentorja in ustrezne komunikacijske sposobnosti, zna poslušati,

NA POGOVORU

ima občutek za druge ljudi, kritično razmišlja, tvori mrežo in nova poznanstva, ima tehnične in znanstvene kompetence.

Dober profesor je nadgradnja dobrega raziskovalca.

Zna sprejemati dobre kompromise, ima organizacijske sposobnosti, se zna odločati, poslušati druge, zna biti mentor, se zaveda svojih pomanjkljivosti, sposobnosti in neznanja, zna prisluhniti študentom, je odprt do idej in podpira dobre predloge in ideje, ima sposobnost mreženja in navsezadnje mora biti dober zgled.

Pri sebi sem kritična do mnogih stvari, mogoče lahko izpostavim interdisciplinarnost, mreženje, motivacijo, da iz idej naredimo kaj več, radovednost, občutek za molekule in izziv za delo z mladimi. Če pogledate nazaj, ali je bila odločitev za študij farmacije že vnaprej jasna ali je šlo bolj za sklop dogodkov, ki so na koncu vodili do vpisa na FFA? Pri odločitvi za študij sem se odločala predvsem med kemijo in farmacijo in ni mi žal, da sem izbrala farmacijo.

Med možnostmi je bila tudi Fakulteta za šport, ker sem se v šolskih letih tekmovalno ukvarjala s smučarskim tekom.

Na koncu sem naredila sprejemni izpit na farmaciji in se tudi vpisala, čeprav še nisem natančno vedela, kaj me čaka.

Kdaj ste vedeli, da sta farmacevtska in toksikološka kemija področji, ki se jima želite posvetiti v karieri? Že med študijem sem delala raziskovalno nalogo s področja farmacevtske kemije in kasneje tudi diplomirala in doktorirala s tega področja. Poleg tega me je že med samim študijem prof. Krbavčič navdušil za toksikološko kemijo, pa tudi med doktorskim študijem sem se že spogledovala s tem, kaj počne prof. Marija Sollner Dolenc.

Po doktoratu in vrnitvi z druge porodniške sem se dokončno odločila, da se bom ukvarjala tudi s tem področjem, in posledično sem si izbrala podoktorsko izobraževanje, ki je združevalo obe področji. Interdisciplinarnost je prednost pri raziskovalnem delu in znanji iz obeh področij sta mi v pomoč pri raziskavah na področju farmacevtske kemije, pa tudi obratno. Že odkar se spomnim, so me zanimale

Predstavitev razvoja izuma odkritja novih protibakterijskih spojin.

znanosti o življenju in molekulah in vesela sem, da lahko združujem obe komplementarni področji.

Poleg tega želim širiti koncept ENO ZDRAVJE (angl. One Health), ki ga promovirata tudi Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Evropska agencija za zdravila (EMA).

To pomeni, da ne skrbimo le za zdravje pacientov, temveč zagotavljamo zdravje za VSE: ljudi, druga živa bitja in okolje.

V vaši karieri se je nabralo ogromno dosežkov, še več pa izkušenj in poznanstev. Na kaj iz celotne zbirke ste najbolj ponosni?

Ponosna sem na vse pozitivne stvari, ki jih naredim.

Poskušam najti ravnovesje med poklicnim in strokovnim udejstvovanjem in družino. Sprejemanje kompromisov je vsakodnevna stalnica, trudim se, da so ti pozitivni.

Včasih si enostavno rečem, da vsega naenkrat ni mogoče storiti – včasih je prikrajšana družina, včasih pa službeno udejstvovanje. Svoj poklic jemljem kot del življenja in ga ne ločujem popolnoma od drugih dejavnosti. Je del mojega življenja.

Vaše poslanstvo zajema tudi mentorstvo zaključnih nalog. Kaj vas kot mentorico najbolj navduši pri študentih?

Pri študentih me navduši njihov celotni razvoj, ko na koncu z veseljem ugotovim, koliko so napredovali od prvega dne, ko so vstopili v laboratorij, in do konca doktorata ali pa magistrske naloge. Ponosna sem na napredek, ki ga dosežejo na znanstvenem in osebnem področju. Pri tem se moram zahvaliti vsem, s katerimi sodelujemo pri delu s študenti. Česa pa bi rekli, da nam kot študentom najbolj manjka?

Kaj od tega bi lahko že v času študija razvijali bolj, tako sami kot z drugačno akademsko podporo?

Na FFA imamo odlične študente z enormnim potencialom za razvoj, vendar sta v našem šolskem sistemu prepogosto pomembna ocena in učenje za oceno, ne pa znanje, učenje za znanje in razvijanje osebnostnih kompetenc.

Veliko navad študenti prinesete že iz osnovne šole in gimnazije. Čisto enostavno si želim, da več sprašujete, izrazite svoja zanimanja, iščete svoja zanimanja, si upate biti drugačni in čim bolj izkoristite nas, učitelje.

Kot učiteljica pa si želim, da bi vas bolj spremljali pri vašem učenju in vam svetovali ter manj podajali snov, za katero mi mislimo, da jo morate znati oziroma je dobro, da jo znate.

Najmanj si želim vprašanj, kot so: ali morate za izpit znati strukture, kako podrobno morate za izpit znati tematike seminarskih nalog ipd. Vabim vas, da se večkrat obrnete na nas tudi za druge stvari, ki so povezane z vašimi zanimanji in izobraževanjem. Študij je čas, ko se lahko preizkusite v številnih veščinah in si pridobite številne strokovne in osebnostne kompetence, na vas je, da jih izkoristite.

29

NA POGOVORU

Se vam zdi, da smo študenti, ko zaključimo študij, dovolj pripravljeni za vstop na delovni trg ali nas lahko v primerjavi s tem, v kaj in kako nas izoblikuje študijski sistem, zahteve/potrebe trga še vedno presenetijo?

Opremljeni ste s številnimi znanji in sposobnostmi, mogoče se vseh sploh ne zavedate. Veliko je odvisno od vsakega posameznika. Ob vstopu na trg vsakega doletijo številne preizkušnje. Dobro je, da se tega ne ustrašite, da se zavedate svojih sposobnosti in vedno iščete najboljše rešitve. Fakulteta vam pri tem lahko pomaga, na vas pa je, da se ustrezno pripravite in sprejmete odgovornost za svoje izobraževanje.

življenju. Študentke predvsem skrbi, kako sploh združiti kariero in družinsko življenje. Veseli me, da z izmenjavo s prof. Scalzom nadaljujemo – vsako leto nas obišče za en teden in sodeluje pri izbirnem predmetu Psihotropne učinkovine in zloraba zdravil. Njegov obisk izkoristimo tudi kot nekakšno kulturno izmenjavo (angl. cultural exchange), kjer se pogovarjamo o razlikah med Slovenijo in ZDA na področju zlorabe zdravil in prepovedanih drog.

Izberite tri lastnosti oziroma navade, ki jih na/o sebi vidite kot najbolj pozitivne, in tri, na katere se vsakič znova opomnite: »Joj, Lucija, ampak tole je pa res bilo zadnjič!« Ne kompliciram preveč, rada delam s sodelavci in rada imam svojo družino. Raje bi manj uporabljala mišljenje »vse ali nič«, pretirano posploševanje in razvrednotenje pozitivnega ter manj uporabljala kritične besede, kot so moram, nujno je ali treba je.

Kdo pa je Lucija, ko ni v službi? Kako najraje preživite svoj prosti čas?

Priznanje za 2. mesto za naj inovacijo Univerze v Ljubljani za leto 2019.

Na sliki so Martina Durcik, Tihomir Tomašič in Lucija Peterlin Mašič.

V eni izmed prejšnjih izdaj Spatule smo se v intervjuju pogovarjali s prof. Frankom Scalzom, ki je na FFA opravljal izmenjavo v okviru Fullbrightove štipendije. Spomnim se, da se je najbolj veselil dejstva, da boste prav vi vrnili obisk in preživeli nekaj dni na Bard College v ZDA. Kako ste doživeli to izkušnjo?

Izkušnja je bila zelo pozitivna. Način študija na Bard College je nekoliko drugačen. Skupine študentov na posameznih predavanjih so majhne, do 20 študentov.

Učitelj bolj spremlja študente in jih usmerja ter odgovarja na njihova vprašanja. Lahko pa rečem, da je naša prednost, da je raziskovalno delo na naši fakulteti veliko bolj razvito in da so praktične vaje boljše. Prof. Franka Scalza je najbolj presenetilo, da v času njegovega bivanja pri nas študenti niso skoraj nikoli potrkali na njegova vrata ali zanj imeli dodatnih vprašanj. Klasična predavanja, ki jih pripravimo mi, so tam težko izvedljiva, ker študenti veliko več sprašujejo in se porabi veliko več časa za diskusijo. Študenti različnih študentskih skupin na Bard College so me povabili na pogovore. Tam so študenti med študijem še zelo neodločeni, kaj bodo počeli, in iščejo področja, ki jih zanimajo. Naši študenti imajo že z vpisom na študij farmacije dokaj začrtano pot in vejo, kaj lahko počnejo v

30

Ko nisem v službi ali na službeni poti, večino časa preživim z družino in aktivnostmi, povezanimi z domom. Imam štiri otroke: skoraj 18-letno gimnazijko Manco, 15-letnega Petra, ki zaključuje osnovno šolo, 12-letnega Marka in 5-letno Majo, ki nas razveseljuje in povezuje. Pri nas lahko slišite vse od smeha, veselja do kakšnega prepira in glasnega govorjenja. Imamo tudi vrt in dva hišna ljubljenčka, mačko in velikega polža ahatnika. Imam veliko sorodstvo, med drugim tudi 23 bratrancev in sestričen. V družini smo si različni in imamo različna zanimanja. Pozimi radi tečemo na smučeh, čez leto hodimo na pohode, fantovski del zanimajo avto-moto športi, na splošno pa nas zanimata šport in glasba.

Za konec pa še (tradicionalni) rafal najljubših: Sladko ali slano? Sladko.

Morje ali gore? Gore.

Kava ali čaj? Kava.

Knjiga ali film? Film.

Skupaj ali vsak po svoje? Vsak po svoje.

Humor ali »dajmo se zresniti«? Težka odločitev … oboje.

Domači zapeček ali tujina? Tujina.

Pobeg na toplo ali zimske radosti? Zimske radosti.

Najlepša hvala za odgovore in veliko uspehov še naprej!

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

Trening (ne v fitnesu) – zakaj postati (in ostati) trener mehkih veščin Katja Olenik To ni kolumna o mehkih veščinah. Moj namen ni moralizirati o tem, kaj so, zakaj so pomembne, kako vam bodo, če so dobro razvite, prej prinesle službo kot teoretična in druga »trda« znanja, in kako očitno je pomanjkanje njihovega razvijanja v formalni izobrazbi. To vse že veste in se s tem strinjate, to zanikate ali pa ste do celotne teme indiferentni.

Namen kolumne je predstavitev drugačnega pojma – treningov. Čeprav SSKJ (tréning -a m (ẹ̑) = organizirano sistematično urjenje športnikov za tekmovanje v kaki športni disciplini) ne podpira moje trditve, ima v sodobni terminologiji pojem »trening« razsežnosti, ki presegajo šport. Trening je učna tehnologija. Je metoda aktivnega učenja in pridobivanja znanj in veščin z uporabnih področij z namenom izboljševanja zmožnosti posameznika ali skupine. Je proces, ki temelji na interaktivnosti, in visoko divergentna metoda, kar pomeni, da si lahko vsak posameznik učno izkušnjo prikroji glede na individualne potrebe in predhodne izkušnje. Če ste že kdaj bili na (dobrem) treningu, ste na začetku morali premagati »šok« razlike v primerjavi s tradicionalnimi učnimi tehnologijami (predavanje, delavnica), saj trening od vas zahteva, da se stalno aktivno vključujete. Enkrat, ko ste ugotovili, da to le ni tako grozno (sploh če se aktivno vključujejo tudi soudeleženci treninga, od katerih se lahko naučite ravno toliko ali pa še več kot od trenerjev), ste imeli priložnost praktično vaditi teorijo oziroma se »igrati« z njo. Teorije tudi ni bilo tako veliko, da je ne bi mogli sprocesirati, bila pa je predstavljena na zanimiv, multimedijski način, zato ste od treninga odnesli, kar ste potrebovali, in se najpomembnejših lekcij še danes spomnite.

Ali sta pojma trening in mehke veščine vzajemno povezana? Ni nujno. Kot je razvidno iz zapisanega zgoraj, lahko trening razvija prav vsako vrsto veščine. Kljub temu pa je – izven športa – tehnologija treninga najbolj povezana prav z mehkimi veščinami, predvsem zato, ker je njihovo razvijanje neposredno povezano s priklicevanjem lastnih izkušenj. Zato je največ nešportnih trenerjev, še posebej v študentskih in mladinskih organizacijah, trenerjev mehkih veščin. To sem zadnje leto in pol tudi sama. Trenerstvo obravnavam kot enega izmed najljubših delov svoje identitete. Pa vendar veliko ljudi – znancev, prijateljev, staršev – ne razume, zakaj treniram. Natančneje, veliko jih ne razume, zakaj bi to počel kdorkoli. Če ste skeptik tudi sami, ne trdim, da bo naslednjih nekaj odstavkov zamajalo vaša prepričanja. Lahko pa trdim, da

so to najboljši argumenti, najboljši odgovori na vprašanje, zakaj, ki jih trenutno imam.

Začnimo na začetku. Prvi argument je: zato ker je priložnosti veliko in so prosto dostopne vsem. Za študente FFA sta vsako leto na voljo vsaj dva dogodka, na katerih lahko postanemo trenerji mehkih veščin. Ko enkrat to smo, je, večinsko prek EPSA (Evropske zveze študentov farmacije), prav tako na voljo zadostna količina priložnosti za izvajanje treningov. Obstaja pa tudi kopica dogodkov za dodatno izobraževanje trenerjev. Sama sem se letos marca udeležila dogodka Training Advanced Trainers, ki ga organizira EFPSA (Evropska zveza študentov psihologije), aprila pa konference Trainers’ Forum.

Ta dogodka me pripeljeta do naslednjega argumenta: ker je trenerstvo ena izmed najenostavnejših poti povezovanja z drugimi organizacijami. Evropske študentske organizacije se po svoji zasnovi, strukturi in projektih zelo razlikujejo, velikemu številu teh organizacij pa je skupno, da imajo neko obliko trenerstva mehkih veščin. Ker so že dolga leta prisotna prizadevanja, da bi se »trening projekti« v Evropi poenotili, imamo vsi trenerji približno enaka osnovna znanja. Pa vendar se naši pristopi k treningu, prepričanja in načini izražanja zelo razlikujejo. Te razlike omogočajo pluralizem mnenj, ki je vodilo v izredno zanimive razprave in pestra sodelovanja na dogodkih in izven njih. Zame je

31

KOLUMNA

povezovanje z nefarmacevtskimi organizacijami najvišja stopnička, do katere sem splezala na skoraj štiriletni poti izvenštudijskega udejstvovanja. Ko si dovolj »globoko« v DŠFS in EPSA, ugotoviš, da smo si študenti farmacije kljub multikulturnosti in zelo različni razvitosti naše panoge po državah v resnici med seboj zelo podobni, kar pomeni, da se zelo pogosto strinjamo drug z drugim. Pravi izziv coni udobja je udeležba na dogodku, kjer si edini »predstavnik« svoje stroke in kjer veš, da se vsaj del udeležencev ne bo strinjal s tabo.

Kljub temu pa velika večina trenerjev ceni spoštovanje, zaupnost in pripravljenost poslušati. To vodi do tretjega argumenta: zato ker obstaja trenerska skupnost. V njej je dobrodošel prav vsak, ki se je pripravljen učiti, nobena informacija ni obdržana samo za osebno rabo, pomoč je vedno ponujena, če se po njej vpraša, stalno pa se v vse smeri pretakata navdih in inspiracija. Četrti in najpomembnejši argument je: treniramo zaradi udeležencev naših treningov. Vi ste vodilo, osrednja tema, primarni navdih. Priprave treningov so pogosto dolgotrajne in naporne, včasih celo melanholične, vendar vredne vsake vložene sekunde, ko vidiš nasmeh udeleženca s trditvijo: »Ahaaa, zdaj razumem!« Ali pa takrat, ko udeleženci začnete deliti osebne zgodbe ter se povezovati in podpirati med seboj. Včasih se celo zgodi, da ste ob koncu treninga sposobni povezati ključne učne točke veliko bolje, kot smo si trenerji primarno zamislili. Vi ste center vsega. Hvala!

Peti in zadnji argument pa je: treniram zato, ker treningi mehkih veščin zame niso samo dogodek. Trenerstvo ni

32

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

samo hobi. Je način življenja. Ko sem prvič prestopila prag FFA, pojem »osebni razvoj« ni obstajal v mojem besedišču.

Z leti in z začetkom udeleževanja na treningih sem ugotovila, da študentska leta niso samo čas, kjer se osebni razvoj nezanikljivo dogaja. So tudi čas, kjer nam je zanj ponujeno ogromno možnosti. Kot trenerka prenašam svojo ljubezen do razvijanja mehkih veščin prek nekajurnega formata treningov. Prijateljem, družini in sebi pomagam razumeti in izkoristiti osebni potencial. Bolje se spopadam s težavami, napakami in razočaranji ter poskušam biti v oporo drugim na njihovi poti. Drugače pristopam k razmerjem – razumem količino potrebne vložene energije in poskušam izpodbijati destruktivno mentaliteto, da zanje »nimamo časa«. Seveda nisem popolna. Daleč od tega. Vendar razumem osebni razvoj kot proces in zato lažje prebrodim dolge ovinke in slepe poti. Če torej še nikoli niste bili na treningu mehkih veščin, vam priporočam: udeležite se kakšnega! Če ste že bili in vam koncept ni bil všeč, pa mu dajte še eno priložnost. Noben trening ni enak prejšnjemu. Če imate od njega jasna pričakovanja in pred ali med treningom zahtevate, da je tem zadoščeno, boste od njega gotovo veliko odnesli. Če ste se že udeležili kopice treningov in vas mikajo trenerske vode, pa vam dam naslednji nasvet: najprej točno razumite, zakaj si to želite. Tega nikakor ne govorim iz občutka vzvišenosti, temveč iz izkušnje, da se veliko ljudi udeleži izobraževanj za trenerje brez prave vizije in so potem na svoji trenerski poti zmedeni in izgubljeni. Vedno, pri vsem, najprej iščite odgovore na vprašanje, zakaj. Ko jih najdete, pa le pogumno naprej!

UTRINKI IZ ŠTUDENTSKE SOBICE

Edi se predstavi Po Edijevem pripovedovanju zapisala Neža Rogelj Meljo

Pozdravljeni, moje ime je Edvard Farmacevtski. Študenti me običajno kličejo Edi. Prebivam v študentski sobici, v kleti FFA. Moja natančna starost je še uganka. Spomnim se le, da sem pred prihodom v Slovenijo veliko potoval po svetu. Nekaj časa sem preživel tudi na Nizozemskem, kjer so me gostili tamkajšnji študenti farmacije. Bil sem še mlad in nekega dne sem brez temeljitega premisleka sprejel odločitev, da si na jezik vtetoviram njihov logo A.N.P.S.V. Zdaj sem že več kot 15 let v Sloveniji, kjer se počutim odlično. Razmišljam, da bi si popravil tetovažo in njihov logo nadomestil z logom ŠSSFD. Moj najljubši prostor v študentski sobici je moder kavč, kjer preživim večino svojega časa. Študentska sobica je namenjena vsem študentom naše fakultete in zelo sem vesel, ko dobim obiske. Rad opazujem dogajanje in vedno sem z vsem na tekočem. Nekateri mi pridejo delat družbo že zgodaj zjutraj, ko še napol v spanju čakajo na prva predavanja, bolj živahno pa postane šele okoli poldneva.

Dogajanje je včasih pestro prav do večera, ko varnostnik prijazno opomni še zadnje prisotne, da je čas, da zapustijo fakulteto. Nekateri veterani v študentski sobici preživijo skoraj toliko časa kot jaz, vendar pa se obrazi večinoma ves čas menjajo. Velikokrat se mi kdo pridruži na kavču in si privošči kratek počitek ali pa se loti učenja in pripravljanja na vaje. K dobremu vzdušju pogosto prispeva prijetna glasba, ki jo predvaja kdo od prisotnih. Včasih je glasba tudi manj prijetna – takrat svojo glavo zakopljem globoko med blazine in upam, da samooklicanega DJ-ja čim prej nekdo ustavi in prevzame upravljanje glasbe. Vsake toliko časa nekdo nežno potrka in s prestrašenim obrazom pokuka v sobico ter tiho vpraša, ali si lahko izposodi zapiske. Za vrati stoji velika omara starih zapiskov, ki si jih lahko kdorkoli kadarkoli izposodi, tako da le pogumno! A potem pa nikar tako hitro ne pobegnite iz študentske sobice, temveč se mi raje pridružite na kavču in malo poklepetajte z drugimi

Edi na poti v Beograd na EPSA kongres

prisotnimi. Sobica je tudi priljubljena destinacija za tiste, ki bi radi na hitro pobrskali po internetu ali pa morda pisali seminarsko oziroma magistrsko nalogo v bolj sproščenem okolju, kot je knjižnica, saj imajo tu študenti za uporabo na voljo nekaj računalnikov.

Najbolj redni obiskovalci sobice pa so društveniki, ki bodisi odpisujejo na e-maile v akvariju (tako se imenuje zastekljeni del sobice, ki je namenjen administraciji društva) ali pa pridni kot mravljice tekajo naokoli in za vse nas organizirajo razne strokovne in družabne dogodke. Vsake toliko časa se v študentski začne nabirati večja skupina študentov in takrat vem, da je čas za sestanek. Včasih je to sestanek humanitarne skupine, ustvarjalcev Spatule ali skupine za javne kampanje, drugič pa sestanek društva ali sestanek organizatorjev Summer University. Študenti takrat poročajo o svojem delu in preteklih projektih ter predstavljajo svoje ideje za prihodnost.

Vsaj trikrat na leto se odpravim v tujino na različne kongrese študentov farmacije, kamor me kot maskoto ŠSSFD odpelje vodja naše delegacije. Moram priznati, da kovček ni ravno najudobnejši način za potovanje, ampak ko končno lahko zlezem ven in začutim vso to mednarodno energijo, ki me vedno navdušuje na kongresih, je vse pozabljeno. Vsako leto potujem na vsaj dva EPSA kongresa, med poletjem pa na IPSF kongres. Moja glavna naloga je, da na mednarodnem

33

UTRINKI IZ ŠTUDENTSKE SOBICE

večeru ponosno zastopam slovensko delegacijo in se ne pustim ukrasti. Da, prav ste prebrali, zelo sem priljubljen in pogosto se zgodi, da bi si me rada prisvojila katera druga delegacija. Nekateri me kar na lepem začnejo vleči za rep ali pa me celo hočejo ukrasti pod pretvezo, da se želijo z mano le slikati. Zato sem iznašel prav poseben način, kako se ovijem okoli nekoga izmed domačih in ga celoten večer ne izpustim niti za trenutek. Ker sem tako dragocen, se je na nekem kongresu že zgodilo, da sta me dva študenta zaradi varnosti zaprla v sef, ki je bil v hotelski sobi. Ko bi moral priti ven, pa se sefa nikakor ni dalo odpreti. Poklicati sta morala na recepcijo, od koder so poslali vzdrževalca, ki me je rešil iz sefa.

Ko pridem domov s kongresa, sem vedno poln lepih vtisov in novih poznanstev, žal pa sem zaradi potovanja tudi precej umazan. Takrat prosim nekoga iz društva, da me odnese domov in opere. Pralni stroj je zelo strašljiva naprava, saj se v njem obračam in zvijam z veliko hitrostjo. Čeprav je v stroju zelo neprijetno, je rezultat vreden malo trpljenja, saj sem potem spet najlepša in najbolj dišeča kača daleč naokoli.

Ponosen sem na svoje društvenike in z vsako novo ekipo se izvrstno ujamem. Odlično pa se razumem tudi z drugimi študenti, zato naj vas nikar ne bo strah in me le pridite obiskat v študentsko sobico!

Vaš Edvard Farmacevtski

Edi prebira svojo najljubšo revijo - Spatulo

Edi je v svojem življenju že veliko doživel in preživel, zato se ne spomni povsem dobro svoje preteklosti in svojih korenin. Lepo prosimo vse alumnije, ki to berejo in imajo kakršnekoli informacije o Edijevi migraciji v Slovenijo in o njegovih koreninah, da pišejo v uredništvo Spatule (spatula@dsfs.si).

Edi vam bo zelo hvaležen!

Edi tik pred pranjem

34

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je Twinnet 2019 Vesna Krapež, Sanja Martinović

Twinnet je program mobilnosti, katerega namen je spoznavanje kulture ter izmenjave znanja in izkušenj med dvema društvoma, ki sta člana organizacije EPSA. Običajno traja en teden, študenti pa so ta čas nastanjeni pri tujih študentih iz druge države. Letos smo izmenjavo izvedli s farmacevtskim društvom AAEPB iz Besancona v Franciji. Izmenjave se je udeležilo devet slovenskih in devet francoskih študentov.

si pripenjajo broške, povezane z vsemi farmacevtskimi dogodki, ki so se jih udeležili. Tretji dan smo se že zgodaj zjutraj udeležili treninga mehkih veščin, nato pa se okrepčali v njihovi študentski sobici, ki ima svoj bar, mize za namizni nogomet in je veliko večja od naše, vendar ji manjka ključen element – udoben kavč z Edijem (več o njem lahko preberete na predhodnih straneh). Popoldan smo si ogledali muzej umetnosti in nato šli v trampolin park ter pokazali svoje akrobatske veščine. Zvečer smo se dobili na domači zabavi, kjer smo poslušali različno francosko in slovensko glasbo, ki jo mladi v obeh državah poslušamo.

Naslednji dan smo obiskali nakupovalni center, kupili spominke in ugotovili, da so cene v Franciji študentom nekoliko manj prijetne. Zvečer smo imeli filmski večer in si ogledali francoski film, nato pa se pripravili na odhod. Na poti proti Sloveniji smo se ustavili v Švici ob Bodenskem jezeru in tako maksimalno izkoristili izlet.

Ljubljana, Slovenija (9. 4.–13. 4. 2019)

Besancon, Francija (6. 3.–10. 3. 2019) Na zbirnem mestu pred fakulteto smo se povsem naspani in polni energije namestili v prelep Kampusov kombi in se ob treh zjutraj odpravili na dolgo pot. Z željo, da bi se izognili gneči na avtocesti, smo ubrali pot skozi ovinkaste nemške vasice. V poznih popoldanskih urah smo prispeli na naš cilj in spoznali naše nove prijatelje, ki so bili na začetku precej zadržani. Odpravili smo se v svoje nove domove in se že kmalu po namestitvi odpravili na spoznavni družabni večer. Francozi so nam pripravili slastno večerjo, krompir in klobase s tradicionalnim sirom, ki se nam je po dolgi vožnji zelo prilegla. Naslednje jutro smo se odpravili v bolnišnico na ogled laboratorijev, kjer so pripravljali citostatike, ogledali pa smo si tudi njihovo bolnišnično lekarno. Nato smo šli v center mesta, si ogledali glavne znamenitosti in se povzpeli na trdnjavo, iz katere smo imeli razgled na celotno mesto. Na griču je bil tudi zanimiv živalski vrt, v katerem bivajo številne živali, od kokoši, zajcev in papagajev do levov in tigrov. Zvečer smo se najedli njihovih sladkih in slanih pic z vsemi možnimi dodatki, ob druženju pa smo primerjali študij farmacije v Sloveniji in Franciji, kjer ta traja šest let. Pokazali so nam tudi njihove kape, kamor

V torek popoldne smo z žarom v očeh pričakali francoski kombi. Najprej smo se okrepčali v restavraciji, nato pa odpeljali svoje Twinne domov, da bi se spočili in pripravili na farmacevtsko brucovanje, ki je potekalo tisto noč. Francozi so bili zelo presenečeni, da lahko mi po zabavi gremo na predavanja, saj so bili oni zjutraj precej bolj utrujeni.

Vseeno so bili navdušeni nad uvodnim predavanjem profesorja Anderluha, ki nam je odlično predstavil tako našo fakulteto kot našo deželo. Sledil je trening mehkih veščin pod vodstvom EPSA-trenerke Mije Kavčič. Kljub deževnemu dnevu smo se povzpeli na grad in tudi na nebotičnik ter se sprehodili po uličicah centra Ljubljane.

Zvečer smo se v biljardni hiši razdelili v mešane skupine

35

DOGAJALO SE JE

in priredili tekmovanje v biljardu. Naslednji dan smo imeli predavanje o adjuvansih v cepivih, ki nas je navdušilo tudi za kasnejšo razpravo o tej aktualni temi. Po kosilu smo se skozi neprevozno Ljubljano odpravili po nakupih v BTC. Francozi so si želeli kupiti spominke ter slovensko hrano in pijačo, pri čemer smo jim tudi svetovali. Zvečer pa smo jim pripravili tradicionalno slovensko večerjo: govejo juho, zelje na ocvirkih, ajdove žgance, kranjsko klobaso in sirove štruklje. Za piko na i niso manjkale niti palačinke, ob katerih smo jim ponudili domačo slovensko marmelado. Da je bilo vzdušje popolno, smo zraven vrteli slovensko glasbo.

Zadnji dan smo se odpravili v Novo mesto in si ogledali podjetje Krka. Po prijetnem sprejemu s prigrizki in kavo so nam pripravili zanimivo predavanje in predstavitev podjetja, zatem pa smo si ogledali nov obrat Notol 2. Tam smo se tudi slikali, vsak izmed nas pa je dobil spominsko fotografijo. Kljub slabšemu vremenu smo se sprehodili po Novem mestu ter si ogledali cerkev in trg. Francozi so se izkazali za izjemno radovedne osebe, saj smo jim morali pred večerjo obvezno pokazati še Zmajski most in jim

predstaviti njegovo legendo. Po poslovilni večerji smo se še družili ob družabnih igrah, naslednji dan pa se že zjutraj poslovili od novih prijateljev.

Twinnet izmenjava je izjemna izkušnja za ustvarjanje novih poznanstev ter širjenje naše in spoznavanje tujih kultur.

Predlagali bi jo vsakemu študentu.

Teden mehkih veščin Klemen Bele

Med 1. 4. 2019 in 11. 4. 2019 je na Fakulteti za farmacijo (FFA) potekal Teden mehkih veščin. Šlo je za delavnice s poudarkom na treningu nestrokovnih sposobnosti, kot so delo v skupini, upravljanje časa in stresa itd. Dogodek je organiziralo Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) ob pomoči Evropske zveze študentov farmacije (EPSA).

Skupaj se je zvrstilo deset treningov v režiji šestih trenerjev.

Večina ljudi se ob omembi besedne zveze »mehke veščine« najprej vpraša, kaj to sploh je. Ne, ne gre za znanje o pripravi mehko kuhanih jajčk, temveč za zelo pomembne kompetence pri iskanju službe. Večina prihodnjih delodajalcev kandidate za delovno mesto najprej izpostavi raznim testom, pri katerih se preverita njihova inteligenca in karakterni profil (IQ-test, psihološki test), kar zadeva strokovnost, pa se oprejo na dosežke na fakultetni ravni (magistrska naloga, splošna farmacevtska vprašanja). A obstaja še ena pomembna skupina sposobnosti, ki si jih vsak delodajalec želi videti pri svojem zaposlenem, tako imenovane »mehke veščine« (angl. »soft skills«). To so socialne, organizacijske in tudi karakterne sposobnosti, ki omogočajo uspešno delo v skupini, zadovoljstvo zaposlenega in zmanjšanje verjetnosti za pojav sodobnih poklicnih bolezni, kot je izgorelost (angl. burnout).

DŠFS je prepoznal potrebo po izobraževanju študentov na tem področju, zato že več let prireja dogodek, imenovan Teden mehkih veščin. Letos je šlo za deset delavnic, razporejenih v dva tedna, ki jih je vodilo šest usposobljenih trenerjev, po večini (bivših) študentov farmacije. Ena izmed

36

teh desetih delavnic je bila zaprtega tipa, organizirana izključno za študente iz izmenjave Twinnet. Teme delavnic so prek spletne ankete izbrali študenti sami. Po vrstnem redu so si sledile: Upravljanje stresa, Upravljanje časa, Motivacija, Javno nastopanje, Samozavedanje, Improvizacija, Delo v ekipi, Mreženje (Twinnet delavnica), Mreženje in Čustvena inteligenca. Delavnice so vodili naslednji trenerji: Neža Terpin, Sofija Gičeva, May Žitnik, Mija Kavčič, Katja Olenik in Tilen Kozole. Pri organizaciji sva pomagala Mihaela Hajšek in Klemen Bele, komunikacija med organizatorjema in trenerji pa je potekala prek Sofije Gičeve in Nejca Ajleca (predstavnika za stike z EPSA).

Treningi so potekali v stari stavbi FFA (dekanat) in so trajali približno 1 uro in 45 minut. Vsak trener je izbral svoj pristop, vsi pa so udeležence delavnic skušali spraviti iz cone udobja. Veliko je bilo pogovora med trenerjem

DOGAJALO SE JE

in udeleženci ter medsebojnega deljenja izkušenj.

Udeleženci so tako domov odnesli veliko novih izkušenj in raznih tehnik izboljševanja svojih mehkih veščin.

Seveda ni šlo brez določenih izzivov na področju organizacije. Na zadnjih treningih se je število v zadnjem hipu odjavljenih študentov znatno povečalo, zato so bili nekateri treningi tudi odpovedani. Torkovo brucovanje je očitno naredilo svoje.

Projekt Teden mehkih veščin je za letos končan in trenerji bodo svoje znanje ponovno delili naslednje leto spomladi.

Iz letošnjih delavnic smo odnesli veliko znanja in novih idej, našel se bo tudi kak predlog za izboljšave. Se vidimo naslednje leto!

Mnenje udeleženke Poleg dragocenega znanja, pridobljenega na naši fakulteti, nas bodo v življenju od drugih ločile tudi mehke veščine.

Na treningih smo se na interaktiven način naučili veliko novega, spoznavali sebe, svoje prednosti in slabosti, naš pogled na svet in razvijali komunikacijske sposobnosti.

Vzdušje je bilo sproščeno in hkrati produktivno. Treninge mehkih veščin priporočam vsakomur, ki želi graditi na najboljši različici sebe! Špela Vidmar

Strokovni večer podaljševanje življenja s sodobno tehnologijo Urška Janžič

V sredo, 27. 2. 2019, smo študenti Fakultete za farmacijo pod vodstvom študentke farmacije Urške Pirc organizirali strokovni večer na temo podaljševanja življenja s sodobno tehnologijo, kjer smo gostili dva predavatelja, doktorja Stephena Mingerja in Martina Lipovška. Dogodka so se udeležili tako študenti naše fakultete kot študenti drugih fakultet, med udeleženci pa so bili tudi zdravniki, profesorji

drugih fakultet, ki so po koncu predavanj z vprašanji razvili zanimive razprave.

Hiter napredek nakazuje, da bomo ljudje že v 21. stoletju lahko živeli nekaj desetletij dlje. Nekateri znanstveniki, biogerontolog dr. Aubrey de Grey in dr. Stehpen Minger, trdijo, da nam bo uspelo izredno upočasniti staranje.

Dr. Stehpen Minger, mednarodno priznani raziskovalec regenerativne medicine in tehnoloških inovacij nove generacije, se je odzval na naše povabilo in predstavil zanimiv vidik podaljševanja življenja, to je s terapijo z matičnimi celicami, s tehnologijami, ki omogočajo rekonstrukcijo tkiv, in z mikrobiološko diagnostiko, s katerimi se ukvarja že več let v svojem raziskovalnem centru SLM Blue Skies Innovations Ltd. Matične celice so primitivne celice, ki so podobne prvim celicam, ki nastanejo ob združitvi spolnih celic. Njihova posebna lastnost je, da se lahko razvijejo v katerokoli od treh zarodnih plasti človeka, to pa je medicina izkoristila na zanimiv način, kot navaja dr. Minger, za zdravljenje tumorjev, levkemij z matičnimi celicami. Predstavil je tudi zanimiv primer, ko bi lahko posameznik iz lastne matične celice ustvaril živo bitje, kar bi pomenilo velik etični problem – bi bil to njegov klon,

37

DOGAJALO SE JE

brat ali sin? Po besedah dr. Mingerja ima vse večji pomen v medicini tudi robotika, ki bo prispevala h kakovosti življenja.

Martin Lipovšek je magistrski študent filozofije na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Zanima ga filozofija znanosti in je zato večer otvoril s humanističnim, filozofskim in ekonomskim vidikom podaljševanja življenja. Predstavil je primere geroprotektorjev, ki bi lahko bili ključni pri podaljševanju življenja (kurkumin, melatonin, metformin). Njegovo predavanje je bilo kot uvod v dr. Mingerjevo. Predstavil je psihološki, etični in gospodarski vidiki, kako spremeniti sistem v primeru, da se življenjska doba podaljša za dvajset, trideset let, pa tudi vidik sreče in kakovosti življenja v primeru, da si podaljšujemo življenje z zdravili.

Napredek tehnologije in s tem medicine bo v vseh pogledih vplival na naše dojemanje staranja, zdravja in bolezni, kar bo v veliki meri vplivalo na človeško družbo in sistem.

Annual Reception skozi moje oči Jerca Kristan

Kar te lahko najbolj pritegne pri EPSA dogodku Annual Reception, je dejstvo, da nima kotizacije in da je ravno po koncu zimskega izpitnega obdobja. Vsaj mene je to najbolj prepričalo. Če sem iskrena, nisem vedela, kaj je pravzaprav namen tega dogodka in kaj se bo dogajalo, a sem se vseeno odločila, da se prijavim. Seveda smo si morali prijavljeni samo organizirati bivanje ter prevoz tja in nazaj, a nam je to omogočilo, da smo si podaljšali izlet.

varjenja piva in zagotovili, da so edina pivovarna, ki izdeluje piva vrste lambic po originalnem receptu iz leta 1900. Moj najljubši je bil Kriek lambic, ki mu med procesom vrenja dodajo češnje in je zato malo bolj sladek.

Skupaj z Evo, Nejcem in Žanom smo začeli naše potovanje v sredo popoldne z odhodom z Brnika. Eva nam je, kot prava EPSA-veteranka, povedala, da je to pravzaprav eden izmed krajših in prestižnejših dogodkov, kjer se v Evropskem parlamentu predstavijo letna poročila in dosežki EPSA dogodkov zunanjim partnerjem, kot so profesionalni organizatorji, druge študentske organizacije in različne firme. Vse to se sliši res nekam uradno, kajne?

No, saj je tudi bilo. Vsi smo se kar se da lepo urejeni udeležili razprave, ki je sledila temi Digitalisation in Healthcare and its challenges for the pharmaceutical profession: Continuous professional development as a tool to foster e-health learning for patient-centred care.

Slišali smo mnenja petih različnih strokovnjakov, ki so na koncu odgovorili na vsa zastavljena vprašanja. Temu pa je sledil moj (skoraj) najljubši del izleta – zakuska! V družabnih prostorih parlamenta so nas pogostili s slastnimi sendviči in kozarcem ali dvema sladke penine. Družili smo se s študenti tujih organizacij, naredili malo promocije našega Summer Universityja in se dogovorili, da skupaj doživimo večerni ritem Bruslja.

Ali ti priporočam udeležbo na dogodku Annual Reception?

Moj odgovor je DA, saj si zaslužiš oddih po izpitnem obdobju, ki ti ne bo popolnoma izpraznil denarnice. Hkrati pa ni takih omejitev, kot so za kongrese. Sama sem spoznala ogromno tujih EPSA članov in navezala veliko dobrih stikov.

Upam, da se čim prej ponovno srečamo!

Pozabila sem omeniti, da se je bilo ob registraciji možno prijaviti tudi na »side program«, ki nam je naslednji dan nudil voden ogled Evropskega parlamenta, popoldne pa nas je popeljal v najstarejšo pivovarno in pivnico Cantillon Brewery. Tam so nam do podrobnosti razložili njihov način

38

Na naš zadnji dan smo si dopoldne ogledali mestno jedro in si privoščili dobro kosilo, saj nas je čakala (ne tako dolga) pot domov.

DOGAJALO SE JE

Mental health Anja Toplak

Študenti Fakultete za farmacijo si z javnimi kampanjami in drugimi aktivnostmi prizadevamo za krepitev zdravja in širjenje dobrega počutja med ljudmi. Tokrat smo izvedli javno kampanjo v sodelovanju z IPSF v okviru IPSF EuRO Mental health awareness week. Duševno zdravje je neločljiv del celokupnega zdravja posameznika, zato je bil ta teden, med 11. in 17. marcem, namenjen ozaveščanju ljudi o duševnih boleznih.

Ena izmed najpogostejših duševnih motenj sodobnega časa je depresija, na katero smo se osredotočili tudi v naši kampanji. V nakupovalnem centru na Viču in na Fakulteti za farmacijo je dva dni potekala akcija ozaveščanja ljudi o duševnih motnjah. Mimoidočim smo delili letake z osnovnimi informacijami o tem, kaj je depresija in kako jo zdravimo ter z nekaj osnovnimi dejstvi o zdravilih zanjo – antidepresivih. Naša stojnica je bila namenjena tudi širjenju dobre volje. V ta namen smo študenti pripravili listke s šalami, ki so vsaj za trenutek pričarali nasmehe na obraze ljudi, za sproščanje hormonov sreče pa so poskrbeli čokoladni bomboni. Na stojnici smo imeli tudi »happy board«, tablo, na katero so mimoidoči lahko napisali svoje pozitivne, spodbudne misli in s tem drugim polepšali dan.

k objavi slike nečesa, kar jih osrečuje. V soboto, 16. 3. 2019, je potekal »webinar«, kjer smo poleg drugih društev v IPSF predstavili našo javno kampanjo.

Z javno kampanjo smo želeli ljudi spodbuditi k bolj odprtemu govoru o depresiji, ki danes še vedno predstavlja tabu temo. Z informiranjem ljudi o tej duševni motnji smo želeli doseči, da znake depresije prepozna čim več ljudi, ki bodo tako lahko posameznike s tovrstnimi težavami usmerili k ustreznim virom pomoči.

V okviru kampanje je potekal tudi Instagram izziv, s katerim smo uporabnike družbenega omrežja Instagram povabili

Informativa Petja Škufca

S skupnim namenom so tudi letos dijaki in študenti obiskali Gospodarsko razstavišče, kjer se je odvijala Informativa, dogodek, ki obiskovalcem ponuja informacije o nadaljnjem študiju. Na razstavnem prostoru so se zbrali predstavniki izobraževalnih programov, vendar letos z drugačno postavitvijo stojnic. Vse fakultete, ki spadajo pod določeno univerzo, so namreč postavili skupaj in tako nadobudnežem olajšali pregled nad vsemi fakultetami.

Tistim, ki so se ustavili pred našo stojnico, smo predstavili naše programe, odgovorili na vsa njihova vprašanja in jim podali kakšen koristen nasvet. Na voljo so jim bili tudi letaki s predstavljenimi programi naše fakultete, izdelovali pa smo tudi svečke in gele ter s tem popestrili obisk naše stojnice.

Vzdušje je bilo sproščeno, v popoldanskih urah pa se je pred našo stojnico pojavila skupina dijakov, zainteresiranih za študij na Fakulteti za farmacijo. Za sodelovanje na Informativi se je prijavilo veliko naših študentov, zato smo se čim bolj posvetili vsakemu posamezniku.

39

DOGAJALO SE JE

Informativni dan Jaka Vrevc Žlajpah

Ob koncu drugega tedna v februarju je Fakulteta za farmacijo v svoje prostore povabila množico nadobudnih mladih dijakov zadnjih dveh letnikov gimnazij in srednjih strokovnih šol z naravoslovno usmeritvijo z namenom predstavitve svojega pedagoškega in znanstvenostrokovnega delovanja. V dveh petkovih in dopoldanskem sobotnem terminu je poslušalce v treh predavalnicah z uvodnim nagovorom pozdravila dekanja prof. dr. Irena Mlinarič Raščan, nakar je sledila predstavitev treh študijskih programov na fakulteti – enovitega magistrskega študija Farmacija ter dodiplomskih programov Laboratorijska biomedicina in Kozmetologija. Prodekani prof. dr. Rok Dreu, prof. dr. Iztok Grabnar in prof. dr. Marko Anderluh so dijake popeljali čez predmetnike posameznih študijskih smeri in začrtali okvirno shemo izobraževalne poti od bolj splošnih predmetov, na temeljih katerih sledi nadaljnje bolj specializirano strokovno usposabljanje. Sledila so vprašanja občinstva, kjer so se bodoči študenti prepričali o pravilnem razumevanju administrativnih postopkov in izpolnjevanju zahtev ob vpisu, prav tako pa so dobili še zadnje nasvete pred zaključkom srednješolskega izobraževanja. V drugem delu predstavitev smo se predstavili še študenti fakultete

z obštudijskimi dejavnostmi, kratkim orisom delovanja študentskih društev in možnosti širokega mednarodnega sodelovanja in izmenjav med izobraževanjem. Po slabi uri v predavalnicah je sodelujoče dijake 31 študentov različnih študijskih smeri v manjših skupinah popeljalo še na ogled prostorov fakultete – zaokrožili smo med knjižnico, študentsko sobico ter različnimi študentskimi in raziskovalnimi laboratoriji, kjer so asistenti okvirno predstavili ustroj prostorov in sistem laboratorijskih vaj ter orisali področja svojega strokovnega delovanja kot prikaz širokega spektra področij prihodnjega profesionalnega udejstvovanja po zaključku študija. Ob koncu smo še študenti spodbudili dijake k zastavljanju najrazličnejših vprašanj in z njimi delili svoje izkušnje s študijem na Fakulteti za farmacijo. V zelo pozitivnem duhu smo se po individualnih pogovorih počasi razšli s sklepno mislijo, da je izbor fakultete pomembna odločitev, vendar bolj kot nepovratna izbira ene izmed številnih ponujenih poti predstavlja le enega izmed korakov v smeri razvoja v vrhunskega znanstvenika in strokovnjaka, ki z najširšim spektrom znanj in spretnosti lahko aktivno spreminja podobo družbe prihodnosti.

IPSF EuRO Subregion Project: »Kam gredo naša zdravila?« Špela Bohinec

»Po dveh dneh počivanja, gledanja televizije in nič matematike sem se počutil veliko bolje. Doma mi je bilo dolgčas, želel sem si nazaj v šolo. Mama mi tega ne bi dovolila, dokler ne bi popil vsega sirupa in bi bil zagotovo zdrav. Prvi dan mi je pomagala vzeti sirup, nato pa sem ji zabrusil, da nisem več dojenček in lahko sam vzamem zdravilo ... Naslednji dan sem sirup zlil v stranišče in hitro potegnil vodo. Vedel sem, da nisem ravnal prav, a bil sem zdrav in hotel sem videti prijateljico. Prazen sirup sem nastavil v kuhinjo in šel v šolo …« (Odlomek iz zgodbice »Kam gredo naša zdravila?« avtorice Nine Aberšek, študentke 4. letnika EMŠF) Odstranjevanje zdravil, ki jih več ne potrebujemo, zdravil s pretečenim rokom uporabe in podobne težave smo med 15. in 21. aprilom 2019 reševali v okviru javne kampanje »Kam gredo moja zdravila?«. Začelo se je decembra, ko smo »južni narodi« evropskega dela IPSF, natančneje Slovenci, Hrvati in Srbi, začeli z izvedbo skupnega projekta. Iz preproste ideje o javni kampanji je kasneje zrasel velik projekt, katerega posebnost je predvsem fokus ozaveščanja celega spektra generacij.

40

Naših najmlajših smo se dotaknili z zgodbo s poučnim koncem, katere odlomek lahko preberete zgoraj. Le to so učiteljice po osnovnih šolah prebirale učencem in jim tako skozi pripovedovanje podale znanje, kako pravilno ravnati

DOGAJALO SE JE

z zdravili. Izobraževanje se je nadaljevalo tudi pri likovni vzgoji, kjer so otroci pravilno uporabo in odstranjevanje odpadnih zdravil prelili na risalni papir. Študente smo v okviru kampanje vključili v Instagram izziv, objavljali statistične podatke o odstranjevanju zdravil, razna dejstva in članke. Starejšo generacijo smo ujeli v nakupovalnih centrih, kjer smo imeli kar tri dni postavljeno stojnico s pomembnimi informacijami.

Zamisel, izvedbo in tudi »offline« del smo izvedli istočasno in na podoben način skupaj s CPSA in NAPSer. Seveda je vsako društvo dodalo kakšno variacijo. Kljub podobni zasnovi je bil odziv v vsaki državi, tudi zaradi različnih zakonov o odstranjevanju odpadnih zdravil, zelo različen. V Sloveniji namreč lekarne sprejemajo odpadna zdravila in jih v posebnih zabojnikih pošljejo v uničenje. Takšna uredba je znana na Hrvaškem, a s to razliko, da včasih kakšna lekarna ne sprejme zdravil, saj uničenje teh predstavlja dodaten strošek. Na žalost pa za odstranjevanje ni poskrbljeno v Srbiji, kjer lekarne sploh ne sprejemajo zdravil. Posledice tega so tako še pogostejše nevarno odtekanje kemikalij v reke, onesnaževanje okolja in nasploh nepravilno ravnanje z zdravili.

Prav zaradi ugotovljenega se nam zdi takšna kampanja še toliko pomembnejša. V Sloveniji smo tako opomnili ljudi na pravilno shranjevanje in odstranjevanje zdravil, medtem ko so v Srbiji poskušali opomniti na trenutno še neurejeno situacijo.

Kam gredo moja zdravila?

Odpadna zdravila so vsa zdravila, ki jih ne potrebujemo več oziroma smo jih zaradi različnih razlogov prenehali uporabljati. Lahko zaradi pretečenega roka uporabe, nepravilnega shranjevanja, spremenjenega videza… Med odpadna zdravila pa ne sodijo le zdravila na recept, ampak tudi zdravila iz proste prodaje in veterinarska zdravila.

Zdravil v nobenem primeru ne smemo odvreči k ostalim odpadkom ali zliti v straniščno školjko. V njih so namreč prisotne kemikalije, ki lahko povzročijo veliko škode tako za naravo kot tudi za ljudi.

Kako pravilno ravnati z odpadnimi zdravili?

Odpadna zdravila je potrebno prinesti nazaj v lekarno, lahko pa tudi v zbirni center ali zbiralcem zdravil ob organiziranih kampanjah, od koder bodo poslana v ustrezno uničenje.

Med odpadna zdravila lahko odvržete tablete, kapsule, sirupe, kapljice, svečke, mazila…, ki jim najprej odstranite ovojnino, ki ni v neposrednem stiku z zdravilom- tablete pustite na primer le v pretisnem omotu, sirup v steklenički…

Iz varnostnih razlogov pa v lekarnah ne sprejemajo kemikalij, igel, ostrih predmetov in medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Slednje lahko oddate v zbirnih centrih.

Ali veš...

Da učinki zdravil niso vezani samo na obdobje, ko pacient zdravilo jemlje?

Da zdravila odvržena v komunalni odtok vstopajo v okolje kjer vplivajo na ljudi in živali?

Da lahko vsak izmed nas pripomore k manjši onesnaženosti okolja z zdravili?

Da je veliko bakterij že odpornih na antibiotike zaradi neustreznega ravnanja z njimi?

Da ostanke neustrezno zavrženih zdravil najdemo v odpadnih, tekočih in stoječih vodah?

ilustracije: Maja Kragelj

Še znaš oživljati?

Helena Plešnik

Večina študentov je pred dvema, tremi, štirimi ali več leti opravljala vozniški izpit in v okviru tega tudi precej obsežen tečaj prve pomoči. Toda medtem ko lahko znanje cestnoprometnih predpisov obnavljamo in preizkušamo vsak dan, pa pri prvi pomoči (na srečo) ni tako. Prav zato smo z odprtimi rokami sprejeli ponudbo študentov medicine, da pridejo na našo fakulteto izvest obnovitveni tečaj prve pomoči. Ti v okviru projekta “Za življenje” že več let izvajajo tečaje za razne skupine (podjetja, organizacije, šole). Tečaj je na naši fakulteti potekal v torek, 2. 4. 2019, in je obsegal tako teoretični kot praktični del. Študenti so se lahko po predavanju na delavnicah v manjših skupinah pod nadzorom izvajalcev preizkusili v oživljanju na lutki, uporabi defibrilatorja, povezovanju ran, izvedbi Heimlichovega prijema itd. ter tako temeljito osvežili svoje znanje. Zaradi omejitve števila mest na tečaj žal nismo mogli sprejeti vseh, ki so se želeli prijaviti. Zato si želimo v prihodnje na podoben način organizirati še kakšno ponovitev.

41

DOGAJALO SE JE

Projekt InterAKCIJA – ponovno smo obiskali srednje šole Lucija Zorko

Društvo študentov farmacije Slovenije je tudi letos izvajalo javno kampanjo z naslovom InterAKCIJA, katere namen je ozaveščati mlade o interakcijah zdravil z alkoholom, določeno hrano in zdravili sami. V marcu smo začeli s pripravami na zdaj že tradicionalno kampanjo. Kontaktirali smo srednje šole in jih povabili k sodelovanju. Veseli nas, da so se vse povabljene šole pozitivno odzvale in tako smo predstavitve izvedli v aprilu. Obiskali smo srednje šole po vsej Sloveniji. Večinoma so študenti kontaktirali šole, ki so jih tudi sami obiskovali.

Obiskali smo srednje šole po Sloveniji in dijakom predstavili interakcije, do katerih lahko pride pri zdravilih, ki jih mladi najpogosteje uporabljajo. V eni šolski uri smo jih s pomočjo kviza povprašali, ali preberejo navodila za uporabo, ali pijejo alkohol, ko uživajo antibiotike, in ali po resnici odgovorijo na farmacevtova vprašanja. Predstavili smo interakcije med zdravili, kot so antibiotiki, analgetiki in antidepresivi, ter alkoholom. Omenili smo tudi vpliv cigaretnega dima, grenivke in šentjanževke na encime in metabolizem zdravil. Dijaki so z zanimanjem poslušali in tudi postavljali vprašanja. Seveda ni manjkalo niti vprašanj o študiju farmacije in o tem, ali je res tako težek, kot pravijo.

tematikah, kot so zdravila in alkohol. Šole se tudi zavedajo, da jim lahko vrstniki oziroma nekdo, ki je le nekaj let nazaj »gulil« iste klopi, to veliko bolje predstavi in v njih vzbudi zanimanje kot pa profesorji. Srednje šole so pokazale zanimanje za sodelovanje tudi pri drugih aktivnostih in projektih. Če tudi ti želiš v prihodnje sodelovati, se prijavi na e-mail listo javnih kampanj ali se vključi v Facebook skupino Javna kampanja InterAKCIJA. Prav tako smo letos ustanovili Facebook stran, kjer redno objavljamo zanimive članke in slike naših obiskov srednjih šol, sledi pa še veliko več. Vse študente lepo vabimo, da nas všečkajo in spremljajo na Facebooku.

Projekt že ima nekajletno tradicijo in s tem smo se tudi študenti veliko naučili. Vsako leto uporabimo nasvete prejšnjih let, kako projekt izboljšati in kako še bolj približati tematiko dijakom. Veseli nas, da so dijaki tudi letos sodelovali in pokazali zanimanje. Prav to nas navdihuje in nam daje energijo, da bomo javno kampanjo izvajali tudi v prihodnje. Tudi srednje šole so vesele, da se vračamo in pripravljamo delavnice za osveščanje mladih o aktualnih

Predstavitev projekta dijakom na Srednji šoli Slovenska Bistrica.

Svetovanje bolnikom Tilen Huzjak

V Lekarni Mirje je 16. aprila 2019 potekalo že tradicionalno tekmovanje študentov Fakultete za farmacijo v svetovanju bolnikom izza lekarniškega pulta.

Udeležilo se ga je pet študentk farmacije, ki jih je ocenjevala štiričlanska strokovna komisija. Letošnja tema so bile kronične vnetne črevesne bolezni (ulcerozni kolitis in Crohnova bolezen), ki sta jih na strokovnem večeru, 11. aprila, odlično predstavila prof. dr. Ivan Ferkolj, dr. med., in Tomi Laptoš, mag. farm., spec. klin. farm. Tekmovalke so se v igri vlog srečale s pacientom, ki je v lekarno prišel po novo biološko zdravilo za zdravljenje Crohnove bolezni. Razložile so mu, kako se zdravilo pravilno aplicira

42

in kakšen je režim odmerjanja, ter mu odgovorile na morebitna »nadležna« vprašanja. Vse so se odlično odrezale in organizatorji so bili še posebej navdušeni, da so sodelovale tudi študentke 1. letnika – pohvalno.

Zmagovalka je bila Andreja Marko, ki je prejela delno krito kotizacijo za udeležbo na 65. IPSF kongresu v Ruandi.

Drugo nagrado je prejela Melanija Zidar in tretjo nagrado Lina Keršmanc. Vsem nagrajenkam iskreno čestitam!

ŠPORT

Športni rezultati Janko Stankić

Univerzitetne lige

Košarka

O univerzitetnih ligaških tekmovanjih ste lahko brali že v prejšnji številki, v tej pa na kratko predstavljamo še preostale rezultate.

Moška ekipa je prvi del tekmovanja končala na tretjem mestu v skupini C in napredovala v drugi del, v katerem je skupaj s prvima dvema ekipama iz svoje skupine in prvimi tremi ekipami iz skupine D igrala v skupini F, kjer se je borila za uvrstitev v četrtfinale, kamor vodijo prva štiri mesta v skupini. Rezultati iz prvega dela so se šteli tudi v drugem.

Tako so se igrale tekme ekip iz različnih skupin prvega dela, in sicer je naša ekipa najprej zabeležila poraz brez boja proti ekipi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo, zatem pa so vknjižili poraza proti Pravni fakulteti z 39 : 60 in proti FKKT s 25 : 56 ter tako zaključili letošnjo sezono.

Odbojka Moška izbrana vrsta je svojo ligaško sezono končala v skupinskem delu. Po zmagi proti ekipi Medicinske fakultete z 2 : 0 (25 : 12, 25 : 16) in porazu proti ekipi Fakultete za strojništvo z 0 : 2 (5 : 25, 18 : 25) je zasedla končno 5. mesto v skupini. Odličja pa so osvojili zmagovalci z Ekonomske fakultete, drugouvrščena Fakulteta za strojništvo in tretjeuvrščeni s Fakultete za elektrotehniko.

Drugače je bilo pri odbojkaricah, ki so se z zmagami proti Fakulteti za arhitekturo z 2 : 0 (13 : 9) in Pedagoški fakulteti z 2 : 1 (25 : 18, 23 : 25, 15 : 13) uvrstile v polfinale, kjer so morale priznati premoč odbojkaric Fakultete za šport z rezultatom 2 : 0 (16 : 25, 15 : 25), na tekmi za bronasto medaljo pa so bile z 2 : 0 (25 : 14, 23 : 25) boljše igralke z Medicinske fakultete.

Poleg njih so se odličij veselile tudi prvakinje s Fakultete za šport in srebrna ekipa z Zdravstvene fakultete.

Žensko ekipo je čakala še ena tekma prvega dela proti Medicinski fakulteti, ki se je končala s 30 : 69 v korist medicink. Tako so se z drugim mestom v skupini uvrstile v četrtfinale, kjer so bile s tesnim izidom 55 : 60 boljše košarkarice Pedagoške fakultete. Sledilo je razigravanje v skupini C, kjer so zabeležile poraz proti mešani ekipi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za upravo s 43 : 78.

Futsal Do konca skupinskega dela so moštvo Fakultete za farmacijo čakale še štiri tekme, in sicer so zabeležili poraz brez boja proti Fakulteti za arhitekturo, poraz proti Fakulteti za šport z 8 : 0, zmago proti Ekonomski fakulteti brez boja in zmago proti Filozofski fakulteti s 5 : 3. Končni izkupiček sezone je tako znašal tri zmage, remi in pet porazov, kar ni bilo dovolj za napredovanje v četrtfinale.

Letošnji naslov si je v finalu proti Fakulteti za šport priborilo moštvo Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, bronasto medaljo pa je osvojila Zdravstvena fakulteta.

43

ŠPORT

Življenjski slog študentov Fakultete za farmacijo Dušan Videmšek

Predstavljamo raziskavo, v katero smo naključno izbrali 603 študente (48,4 % moških in 51,6 % žensk) 13 fakultet Univerze v Ljubljani ter še posebej analizirali življenjski slog 133 študentov prvega in drugega letnika Fakultete za farmacijo, ki obiskujejo vodene vadbe v okviru predmeta Športna vzgoja, katere nosilec je pred. Dušan Videmšek, prof. šp. vzg.

Dve tretjini študentov Fakultete za farmacijo spita 7–8 ur izven izpitnega obdobja, kar je nekoliko večji delež kot v povprečju pri študentih drugih fakultet Univerze v Ljubljani. Študenti Fakultete za farmacijo večinoma ne spijo dovolj (manj kot 7 ur) zaradi napornega študija; le posamezniki so kot vzrok navedli obiskovanje zabav in druženje s prijatelji pozno v noč.

Raziskava je pokazala, da so vsi študenti Fakultete za farmacijo športno dejavni, približno polovica 1–2-krat na teden in polovica 3-krat na teden in več.

Študenti Fakultete za farmacijo v približno enakem oziroma nekoliko večjem deležu kot študenti drugih fakultet uživajo zajtrk, ne kadijo in ne uživajo alkoholnih pijač ter večinoma pijejo vodo ali nesladkani čaj. Ob tem pa je treba poudariti, da v večji meri kot v povprečju odrasli prebivalci Slovenije (NIJZ, 2018) uživajo alkohol in ne zajtrkujejo.

Študenti Fakultete za farmacijo so pogosteje pod stresom kot v povprečju študenti nekaterih drugih fakultet Univerze v Ljubljani, večinoma zaradi študijskih obremenitev, posamezniki pa so navedli kot vzrok za stres tudi delo ob študiju, slabe materialne pogoje za življenje in družinske oziroma osebne probleme.

Kar polovica jih meni, da pogosto ali celo vsak dan občutijo napetost, stres ali velik pritisk, le posamezniki so pod stresom redko ali nikoli.

V primeru stresnih situacij najraje posegajo po slanih ali sladkih prigrizkih, v nekoliko manjši meri se takrat pogosteje ukvarjajo s športom in spijejo več kave kot običajno, posamezni študenti Fakultete za farmacijo pa so navedli tudi druge načine spoprijemanja s stresom (kajenje, spanje, meditacijo, poslušanje glasbe itd.).

Kakšni so predlogi za izboljšanje življenjskega sloga študentov?

Hristić in sodelavci (2014) so po evropskem kodeksu proti raku priredili naslednja priporočila zdravega načina življenja za študente: – Izberi si življenjski slog, ki ti ne škodi in mu lahko slediš do konca življenja.

– Bodi zadovoljen s seboj in se drzni nagraditi po uspešnem delu.

44

– Z redno športno dejavnostjo ohranjaj telesno pripravljenost in zdravo telesno maso.

– Vzemi si čas za zdravo in redno prehranjevanje.

– Izogibaj se škodljivi in tvegani rabi alkohola, cigaret in drugih psihoaktivnih snovi.

– Ceni svoje telo.

– Upoštevaj načela varne spolnosti.

RAZVEDRILO

Edijeva nagradna križanka Reši križanko s tematiko Fakultete za farmacijo. Označena polja uredi v pravilno zaporedje in tako dobiš nagradno geslo.

VODORAVNO 1. fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo 4. analitska tehnika, pri kateri stabilno trdno spojino z znano stehiometrijo tehtamo 6. Twinnet izmenjava 2019 7. zdravilo za zniževanje povišane telesne temperature 8. ime inženirja, ki ima postavljen kip pred Fakulteto za farmacijo 11. medicamentum (lat).

13. sistematično urejena zbirka posušenih rastlin oziroma rastlinskih delov 14. vzdevek in priimek maskote naše fakultete 15. najdaljša kost v človeškem telesu 19. število avtomatov pred P1 20. termodinamična temperaturna lestvica, najbolj pogosto uporabljena v Ameriki 21. mešanica dišavnih olj ali drugih dišečih spojin, topil in fiksativov, ki dajejo telesu prijeten vonj.

22. projekt namenjen spoznavanju otrok z zdravniškim in farmacevtskim poklicem 23. zmes dveh nemešljivih tekočin, od katerih je ena dispergirana v drugi v obliki tekočih kapljic in/ali tekočih kristalov 24. mesto, v katerem se bo odvijal Summer University 2019

NAVPIČNO 1. snov ali učinkovina, ki širi žile 2. alkohol, pridobljen s fermentacijo sladkorjev 3. postopek uničenja vseh živih mikroorganizmov 5. eden od dveh stereoizomerov, ki sta svoji neskladni zrcalni sliki 9. rubrika v Spatuli, namenjena umetnosti 10. nosilec športne dejavnosti na Fakulteti za farmacijo 12. najmanjša od 20 aminokislin (oznaka: Gly) 16. pomožna snov 17. strukturni protein s funkcijo dajanja opore in oblike 18. komponenta sile teže klade na klancu

Nagradna igra bo potekala do 31. avgusta. Za sodelovanje moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi: dsfs.si/spatula/ nagradna-igra/. Vsi nagrajenci bodo izžrebani, njihova imena pa bodo objavljena na spletni strani in na Facebook strani društva.

Prevzem nagrad bo možen z oktobrom 2019.

1. nagrada: DD pulover 2. nagrada: DD brisača 3. nagrada: DD vrečka

45

RAZVEDRILO

Sudoku

Stopnja težavnosti: 1

Stopnja težavnosti: 2

Stopnja težavnosti: 3

46

RAZVEDRILO

Farmarjenje (= farmacevtsko ustvarjanje)

Maša Ošlak

KAKTUS Odkar ga je kupila, ga še ni zalila.

Spominja jo na moč, ki jo je potrebovala pri zavezu taborniške vrvi.

Na okus čilija, ki ji ga je pripravila mama.

Na strah, da bi kdaj med tekom srečala breznogega plazilca.

Odkar ga je kupila, ga še ni zalila.

Bodeč vzdrži, a neizogibna je bolečina, ko se ga z blazinico na prstu rahlo dotakne.

To je samo eden izmed mnogih občutkov, ki ji jih je zadalo življenje, brez izvira, je.

Be happy, Anja Meše

Pomladni čas, Anja Meše

Manca Jenko

47

RAZVEDRILO

Maša Ošlak

GENERACIJA Tanek sloj, ki je skozi svojo prozornost spustil vsak drhteč kaviar. Živel rod!

Rod komerciale in osamelcev sredi tehnološke oaze.

Teče v prihodnost.

Slon, ki pleše valček, ji paše.

Ne bo obžalovala, ker ne ve, kaj je lastni refren, ko se človek ne zna jeziti.

Ne nase, ne na druge.

Manca Jenko

Freedom, Anja Meše

Manca Jenko

Manca Jenko

48

Posamezniku prilagojeno zdravljenje v onkologiji Zakaj?

Kaj pa v prihodnosti?

V preteklosti so zdravniki zdravili bolnike z različnimi bolezni raka z enakimi zdravili. Pri tem so opazili, da zdravljenje na nekatere bolnike deluje, na druge pa ne. Tako so bolniki, ki so se zdravili za določeno vrsto raka na enak način, imeli povsem različne rezultate zdravljenja. Pri tem so si zastavljali vprašanje – zakaj je temu tako?

Rezultati zdravljenja miljonov bolnikov se vsak dan beležijo na papir, v računalniške sisteme in arhive zdravstvenih inštitucij in v teh zapisih je pravo bogastvo informacij. Če bi vse te informacije povezali, bi lahko koristile bodočim bolnikom pri izboru še bolj optimalnih zdravljenj. V eri digitalne tehnologije to ni več samo znastvena fantastika, ampak realen začetek novih možnosti za bolnike z rakom. V prihodnosti bomo tako imeli ogromno število zbranih, analiziranih in povezanih podatkov o genomskih profilih bolnikov z rakom in rezultatih njihovega zdravljenja z različnimi zdravilli. To bo dramatično spremenilo način razisko­ vanja, načrtovanja, razvoja, odobritve in plačila zdravil. Hkrati pa bo vplivalo tudi na sprejemanje odločitev bolnikov in zdravnikov, če, kdaj in kako zdraviti njhovo bolezen.

Znanstveniki so tekom let, desetletij raziskovanj prišli do boljšega razumevanja in diagnosticiranja bolezni na molekularnem nivoju. Pri tem so ugotovili, da rak ni ena bolezen, ampak je posledica številnih genetskih mutacij. Tako danes poznamo več kot 300 različnih vrst raka. S tem se je spremenil tudi pristop k zdravljenju raka. Zdravniki lahko prepoznajo glavne gonilnike bolezni (kot so mutacije) in tako tudi bolje napovejo, kako se bo bolnik odzval na določeno zdravljenje. Pri tem si pomagajo s sofisticiranimi diagnostičnimi testi, s katerimi zaznajo genetske in druge spremembe v tumorju ter se na podlagi teh rezultatov odločijo za najbolj primerno posamezniku prilagojeno zdravljenje.

Kako genomsko profiliranje že danes spreminja življenje bolnika z rakom?

Michael Negrin je bolnik z agresivnim rakom sečnega mehurja iz Izraela. Kljub slabi napovedi, ga huda bolezen ni ustavila. Več o zgodbi tega bolnika in testu obširnega genomskega profiliranja, ki je na voljo tudi pri nas, si lahko preberete na rocheprotiraku.si.

PM-0064-2019-FMI

Kaj se je spremenilo?

Obstaja več možnosti za bolnika z rakom?

PM-0016-2019-TCN

rocheprotiraku.si

SPONZORJI

50

ODKRIVAMO ZA ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO PRIHODNOST NASLEDNJIH GENERACIJ

Raziščite našo predanost odkrivanju: obiščite www.msd.si in www.msd.com in se povežite z nami na Twitterju @MSD_Slovenia.

Copyright © 2018 Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana tel: 01/5204 201, faks: 01/5204 350, www.msd.si. Vse pravice pridržane. Pripravljeno v Sloveniji, avgust 2018. CORP-1217948-0019 08/2020

ZNEBITE SE BOLEČIN NA NARAVNI NAČIN! Z DVOJNO MOČJO ROŽMARINA

NOVO!

50 g priročno pakiranje

Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.

Rosacta® je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora za navedeno področje uporabe, ki temelji izključno na podlagi dolgotrajnih izkušenj.

www.rosacta.si

Na voljo v lekarnah

SI-ROS-0519-001

Za naravno zdravljenje bolečine v mišicah redno uporabljajte zdravilo rastlinskega izvora v kremi Rosacta®. Kremo nanesite 2- do 3-krat na dan.