Spatula 77 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

SPATULA Š T. 77

O K T O B E R 2018

FACES FROM ABROAD

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

PRVI OBRAZ FAKULTETE ZA FARMACIJO

www.dsfs.si/spatula

AKADEMSKI DOPING

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula OKTOBER 2018 | Št. 77 Naklada: 1100 izvodov

Kazalo 3 Uvodnik

Glavni urednik: Tilen Kozole spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Nejc Ajlec, Julija Hrastnik, Tilen Kozole, Iza Pekle Simonič, Žiga Regner, Neža Trpin, Helena Vrbanac

Ustvarjalke in ustvarjalci: Nejc Ajlec, Sid Ameziane, Nina Bahun, Matija Bajželj, Teja Bangiev, Špela Bohinec, Lara Bolčina, Ula Božič, Eva Debevec, Anja Dremelj, Ana Gačnik, Mojca Gojčič, Isabel Grande, Rok Herman, Nina Hrvatič, Nina Janežič, Nuša Japelj, Hyunjin Kang, Katarina Kastelic, Jasmina Kokol, Sara Korošec, Tilen Kozole, Polona Mihelj Reščič, Tjaša Mlakar, Gema Morillas Ramos, Liza Mrhar, Sebastjan Nemec, Katja Olenik, Nika Osel, Maša Pavlič, Iza Pekle Simonič, Leonor Pereira, João Peres, Miguel Santos, Marcela Stanke, Janko Stankić, Jera Stritar, Ivan Stupák, Aneja Tahirović, Neža Trpin, Katja Veber, Eva Velimirović, Anže Zidar, Marco Zucca

Recenzenta: doc. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm. Polona Švigelj, dipl. m. s.

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

Oblikovanje:

4 Priročnik za bruce 4 Fakulteta za farmacijo 6 DŠFS 8 ŠOFFA

9 Iz stroke 9 Mikro RNA: obetavni diagnostični in prognostični biomarkerji pri rakavih boleznih

13 Kozmetološki kotiček ali Ko odrastem, bom ... 13 Intervju z Anjo Vrhovec

16 Pogled z druge perspektive I Pharmspective 16 Faces from abroad 21 Erasmus+ 27 SEP 30 Novičke

31 Obraz k besedi I Face facing faces 31 Predstavitev NO in DK DŠFS 33 Prvi obraz Fakultete za farmacijo 37 Visiting Professor: prof. dr. Frank Scalzo

42 Kolumna 42 Kaj zares pomeni imeti ''dobro'' službo?

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

44 Dogajalo se je 57 Šport 57 Športni rezultati 58 Športnik se predstavi

59 Razvedrilo

UVODNIK

UVODNIK Dobrodošlica I A warm welcome Draga brucka, dragi bruc, študentke in študentje ter zaposleni na Fakulteti za farmacijo, ta Spatula je namenjena prav vsakomur izmed vas. Med pisanjem tega uvodnika me je prešinilo, da bo ta Spatula pozdravila generacijo 1999. Naj služi kot dobrodošlica zadnji FFA generaciji tega tisočletja. A vseeno pojdimo lepo po vrsti. Let’s start this off differently as we were used to until now. Yes, you are reading our beloved newsletter Spatula, and yes, this time I’m starting it in English. Let’s rewind the time a bit. Spatula that was published in May included articles from different study programmes from our Faculty. February’s Spatula, which was the first one I was solely responsible for, had as a cover a snow globe carrying Earth within itself. Above all, the idea behind this year’s Spatulas was to enrich them with as many different views and horizons as possible. And with this issue we went even one step further. You will be able to read one of the most diverse, open, and international Spatulas up to this day. All friends from abroad, welcome! A ne skrbite, Spatulino jedro je slovenščina in tako bo tudi ostalo. Na police naše fakultete je prispela še zadnja Spatula v mandatu letošnje ekipe FFA društvenikov in hkrati prva v tem študijskem letu. Še eno leto preživeto v krogu društvenikov, kaj društvenikov – prijateljev, je minilo, kot bi trenil z očesom. In kaj vse smo počeli v zadnjih 300 in več dneh? Pripravili smo strokovni večer na temo novih psihoaktivnih snovi, srednješolce smo ozaveščali o interakcijah ob sočasnem jemanju zdravil z alkoholom, prav tako smo obiskali številne vrtce in otrokom skušali pregnati strah pred poklici v belih haljah. Pod Alpami smo organizirali že 22. Mednarodni poletni farmacevtski tabor (22nd IPSC), študente naše fakultete smo poslali na mednarodne enomesečne prakse vse od Kanade do Nove Zelandije, za nameček pa smo obiskali študentske prijatelje z Dunaja in Poljske ter se ponovno srečali z mnogimi na študentskih kongresih širom po Evropi in svetu. In še mnogo mnogo mnogo več. Ob tem se moram zahvaliti vsem sledečim: Poloni, Neži, Maši, Juliji, Katji, Anžetu, Evi, Danaji, Nuši, Nejcu, Matiji, Katji, Heleni, Martinu, Roku, Emanueli, Nejcu,

Lei, Jasmini, Ines in Ani. Zahvaljujem se uredniškemu odboru Spatule – Heleni, Neži, Žigi, Izi, Juliji in Nejcu, vsem ustvarjalkam in ustvarjalcem Spatule, kot tudi vsem drugim, ki ste pripomogli k uresničevanju naših projektov in aktivnosti. Brez vas ne bi bilo ničesar, kar smo uspeli doseči. Hvala vam. Kot lahko prebereš, smo študentje Fakultete za farmacijo izjemno aktivni in odprtega duha v neznano. Bodisi za nove teme strokovnih večerov, bodisi za nova poznanstva s študenti sorodnih smeri iz tujine. Vsemu temu sledi tudi naše glasilo Spatula. Zato smo se odločili, da v izdajo, ki jo sveže prebirate, vključimo tudi nekaj več mednarodnosti. Kakopak, tako v slovenščini kot v angleščini. Prebrali boste lahko o Erasmus+ izmenjavi slovenskih študentov v tujini in tujih študentov v Sloveniji, o SEP praksah, kako te potekajo pri nas in kako v tujini ter o Twinnet izmenjavi s Poljaki. Spoznali boste gostujočega profesorja iz Združenih držav Amerike, ki je pri nas poučeval izbirni predmet, kot češnjico na torti pa vam predstavljamo novo rubriko Faces from abroad. V njej se se bodo predstavili študentje farmacije iz tujine, ki smo jih uspeli spoznati na mednarodnih študentskih kongresih in prav omenjeni študentje bodo skušali predstaviti svoj pogled – od študija do mednarodnih udejstvovanj – in vam nekako udomačiti svet izven naših meja. Kot dobrim gostoljubnežem temu pritiče tudi dodatek angleških različic imen k najbolj mednarodnim rubrikam. Tako je Obraz k besedi postal tudi Face facing faces, medtem ko je rubrika Z druge perspektive dobila še ime Pharmspective, kot skovanka besed Pharmacy & Perspective. Veselilo bi me, v kolikor naše tuje goste prisrčno sprejmete. All friends from abroad, welcome! Bruc in brucka, če se kadar koli tekom leta sprašujeta, tuhtata, obremenjujeta in sekirata zaradi obveznosti, ki vama jih bo naložila izbira študija, nikar ne obupajta – vsi smo pričeli prav tu, kjer sta vidva (le da takrat še v neprenovljeni dvoriščni predavalnici). Se vidimo v študentski sobici, kjer je venomer dobrodošel prav vsakdo. Pa srečno!

Tilen Kozole, glavni urednik Spatule

PRIROČNIK ZA BRUCE

Priročnik za bruce Anže Zidar

Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL), matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Na leto vpiše približno 1500 študentov v pet razpisanih programov.

FFA ima šest kateder: Katedra za farmacevtsko kemijo: predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec Katedra za farmacevtsko tehnologijo: predstojnik: prof. dr. Mirjana Gašperlin Katedra za farmacevtsko biologijo: predstojnik: doc. dr. Tomaž Bratkovič Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko: predstojnik: prof. dr. Albin Kristl

Študentski svet Študentski svet (ŠSFFA) je organ upravljanja fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto. Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh smeri na FFA. ŠSFFA imenuje predstavnike študentov v organe FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev, o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, sodeluje pri nadziranju kakovosti na FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Predstavnik letnika Predstavnika letnika izvolijo študenti v posameznem letniku v začetku oktobra. Njegova naloga je, da v skladu z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, razporeja izpitne roke in izdela razporede vaj. Poleg tega zagovarja tudi mnenje letnika v okviru ŠSFFA. Študentski referat

Katedra za klinično biokemijo: predstojnik: doc. dr. Nataša Karas Kuželički Katedra za socialno farmacijo: predstojnik: izr. prof. dr. Mitja Kos

Vodstvo fakultete sestavljajo: Dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan Prodekan za znanstveno-raziskovalno področje: izr. prof. dr. Rok Dreu Prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh Skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd. Prodekan za mednarodno sodelovanje: prof. dr. Iztok Grabnar Koordinira prijave Erasmus izmenjav. Več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na Dnevu mobilnosti v decembru.

Na referat se obrnete, kadar imate kakršnekoli težave, povezane s študijem (prijava na izpit, odjava, vpis ocene). Tu lahko dvignete potrdila (o vpisu, izpis ocen), ki jih predhodno naročite preko sistema VIS. Uradne ure referata so vsak dan, razen ob petkih, od 8. do 10. ure. Senat Senat je najvišji strokovno-pedagoški organ FFA. Sestavljajo ga visokošolski učitelji, predstavniki kateder, ki jih izvoli akademski zbor, in trije predstavniki študentov, ki jih imenuje ŠSFFA. Senat sprejema Pravila o organiziranju in delovanju FFA ter Pravilnik o študijskem redu, imenuje komisije, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive, odobrava prošnje za status študenta s posebnimi potrebami, odobrava naslove in imenuje komisije za zagovore diplomskih nalog. Komisija za študijsko področje Komisija za študijsko področje (KŠP) sodi v okvir senata FFA in razrešuje naslednje vloge: • za izjemni vpis, • za podaljšanje absolventskega staža, • za peto opravljanje izpita,

PRIROČNIK ZA BRUCE

• za vzporedni vpis, • za dodatno študijsko leto v primeru rojstva otroka, • za priznavanje izpitov iz drugih programov, • za nadaljevanje študija po daljši prekinitvi, • za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene. Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijavnice, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter naročanje potrdila o vpisu in izpisa ocen. V sistem lahko vstopate preko strani https://vis.ffa.uni-lj. si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob vpisu. Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo:

• vpisane vse ocene v elektronski indeks, • vpisane vse ocene, inskripcije in frekvence v papirnati indeks, • izpolnjen vpisni list VIS. Izpolnjen papirnati indeks za naslednje študijsko leto, izpolnjen in podpisan vpisni list, študentsko izkaznico, potrdilo o plačilu vpisnine in potrdilo za medmestni ali mestni promet, pošljete na FFA. Podrobnejši pogoji in navodila so objavljeni za vsako študijsko leto posebej. Izjemni vpis Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. Pri tem naj bodo pozorni predvsem študenti 1. stopnje LBM, ki morajo na prehodu iz 1. v 2. letnik opraviti Celično biologijo z genetiko in imeti opravljenih vsaj 40 ECTS, za izjemni vpis v 2. letnik. V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere.

Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

Ponedeljek

Sreda do 24. ure

Nedelja do 12. ure

Torek

Četrtek do 24. ure

Ponedeljek do 12. ure

Sreda

Petek do 24. ure

Torek do 12. ure

Četrtek

Sobota do 24. ure

Sreda do 12. ure

Ponavljanje letnika

Petek

Nedelja do 24. ure

Četrtek do 12. ure

Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki štejejo znova.

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, vam propade izpitni rok, tudi če izpita fizično niste opravljali. Pravilnik o študijskem redu Z novim študijskim letom 2018/19 sta v veljavi novi Študijski red Univerze v Ljubljani in novi Pravilnik o študijskem redu Fakultete za farmacijo. Vsem študentom toplo priporočamo, da preberejo novi študijski red in tudi nov Statut Univerze v Ljubljani, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na Fakulteti za farmacijo. Povezave do dokumentov so na voljo na naslednjih QR kodah.

Statut UL

Študijski red UL

Študijski red UL FFA

Vpis v višji letnik Za vpis v višji letnik potrebujete: • opravljene vse študijske obveznosti, predpisane z učnim načrtom za posamezno leto,

Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis. V primeru ponavljanja letnika lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika, kjer je to mogoče, razen v primeru, ko ima študent še neopravljene obveznosti iz nižjega letnika od letnika, v katerega je vpisan. Torej, če padeš 2. letnik z neopravljenim izpitom 1. letnika, lahko opravljaš manjkajoče obveznosti 1. in 2. letnika, ne pa tudi izpitov 3. letnika. Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko opravlja proti plačilu še dve leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik. Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova. Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka Za vsako rojstvo otroka pripada dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot

PRIROČNIK ZA BRUCE

študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta. Absolventski staž Če študentu v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše absolventski staž. Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis. Ocenjevalna lestvica Za vse predmete na FFA (tudi predmete, ki jih učijo zunanji predavatelji) velja enotna ocenjevalna lestvica:

90-100%

80-89,9%

70-79,9%

60-69,9%

55-59,9%

0-54,9%

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še 4-krat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska, za peto opravljanje izpita pa študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Če v zadnjem poskusu študent ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič. Popravljanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko

izpit opravlja ponovno. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do dve oceni, če mu to odobri KŠP. Pri izboljševanju ocene velja višja ocena. Pritožba zoper oceno Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskem redom, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu vpogleda v pisni izpit pri dekanu vloži pisno pritožbo zoper izpitno oceno. Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo, in sicer predsednika in dva člana, izmed katerih je en član učitelj, pri katerem je študent opravljal izpit, zoper katerega oceno se je pritožil. Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata. Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izdelek. Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita. Zoper oceno komisije ni pritožbe. Zagovori diplomskih in magistrskih nalog Zagovor je potrebno opraviti v 12 mesecih od dneva odobritve teme. Na podlagi prošnje senat FFA veljavnost teme lahko podaljša največ enkrat za največ eno leto. Pozorni bodite tudi na roke, ki jih ima komisija za pregled vaše naloge pred zagovorom.

DŠFS – Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje slovenske študente farmacije in jih zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja Izvršni odbor, ki šteje šest članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z EPSA ter predstavnika za stike z IPSF. Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še sedem koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, koordinator za Twinnet, koordinator za SEP mednarodne izmenjave, koordinator humanitarne skupine, vodja

Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in glavni urednik Spatule. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana – Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega ter družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju. Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Induktor veščin, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri in simpozij.

PRIROČNIK ZA BRUCE

Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni pa smo tudi na humanitarnem področju. Motivacijo in delovno vzdušje naših članov ohranjamo z organizacijo motivacijsko-delovnih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in različnih športnih dogodkov. Aktivno se udeležujemo kongresov Evropske in Mednarodne zveze študentov farmacije ter skrbimo za mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav. Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga ravnokar držiš v roki. Redni član društva lahko postane vsak študent Fakultete za farmacijo, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani dsfs.si. Projekti Društva študentov farmacije Slovenije

Spatula Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študentje. Članki so strokovnega in družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnjega farmacevtskega žura. Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami.

Strokovni večeri Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti Društva študentov farmacije Slovenije, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študentje pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje pacientom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni. Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš plačano kotizacijo za obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF). V mesecu oktobru se nam že približuje naš prvi strokovni dogodek, in sicer enodnevni simpozij na temo prehrane.

Javne kampanje Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o tematikah, povezanih s področjem našega študija. Navadno se odpravimo v srednje šole, nakupovalne centre ali center mesta, kjer mimoidoče seznanjamo z določeno aktualno, s farmacijo povezano temo.

Motivacijsko-delovni vikendi Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine. Gre za

tridnevne projekte, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje časa, delo v ekipi ...) in organiziramo aktivne debate o društvenih projektih ter njihovih izboljšavah. Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

Mednarodni farmacevtski poletni tabor (IPSC) Je večdnevno druženje približno 60 študentov farmacije iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega programa ter družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice, povezane z glavno temo tabora. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti kraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre ter tematske zabave.

Humanitarna skupina Največji projekt, ki ga organizira Humanitarna skupina, je zagotovo Božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje, ali pa si le privoščijo kakšno slaščico za h kavi. Vsi izdelki in slaščice so narejeni s strani študentov farmacije. Drugi projekti Humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura in zbiralne akcije ter pomoč v Pro bono ambulanti. Seveda ni potrebno poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere Humanitarna skupina, v dobrodelne namene. Študentske izmenjave

Twinnet Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov; po dvajset študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka niti bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti in podobno). Mednarodna scena

EPSA – European Pharmaceutical Students’ Association EPSA združuje študente farmacije iz 35 evropskih držav. Letno se lahko udeležiš štirih EPSA dogodkov: konec februarja Letnega sprejema, spomladi Letne skupščine, poleti Poletne univerze ter jeseni Jesenske skupščine. Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, ekskurzije v lekarno ali farmacevtsko podjetje in generalne skupščine, poleg tega

PRIROČNIK ZA BRUCE

pa je v večernih urah zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni bolj aktivnega sodelovanja, pa se lahko pridružite tudi EPSA ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA-e. Julija 2019 bo 21. EPSA Poletna univerza potekala v Sloveniji.

IPSF – International Pharmaceutical Students’ Federation Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije, ki šteje 70 članic. Glavni IPSF dogodek je Svetovni kongres; letos je bil že 64., in sicer v Argentini. Poteka v poletnih mesecih in traja navadno deset dni. Tako kot EPSA dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehkih veščin), zasedanja generalne skupščine ter družabnega programa.

ŠSSFD – Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz devetih podružnic in enajstih sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva. Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja večkrat letno. Študentje imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠSSFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni

odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študentje imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si).

ŠOFFA – Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo šest članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva, področje izobraževanja). Predsednik ŠOFFA je hkrati tudi poslanec študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke “zabavnega” značaja: farmacevtske žure, ekskurzije, piknik; ter športnega značaja: paintball, drsanje, smučanje. Glavni dogodek je vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija, ki poteka v začetku decembra, med petkom in nedeljo. Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da sta del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

PREVENTIVNA PRVA POMOČ, KI JO MORAJO POZNATI VSI ŠTUDENTJE FFA Načrt nujnega ukrepanja za zaščito pred izgorelostjo1 študentov FFA vsebuje redno udeležbo na: - žurih, - ekskurzijah, - športnih aktivnostih ter - drugih družabnih dogodkih. Redno spremljajte Facebook profil Študentje farmacije Slovenije in si zagotovite up to date informacije o aktivnostih za zaščito zdravja študentov FFA. V pomoč smo vam pripravili začetni seznam dogodkov, ki se jih morate udeležiti, da boste lahko čim manj stresno zakorakali v novo študijsko in koledarsko leto: Spoznavni žur v oktobru Božično-novoletna ekskurzija, prvi ali drugi konec tedna v decembru, odvisno od PAFI-ja Božični žur v decembru Da med študijskim letom ne zamudite na stvari, ki se jih na faksu ne nauči, da pozabite na skrbi in si sproti nabirate nove moči, za vas vaša ŠOFFA poskrbi! 1

izgoréti ekspr., izčrpati se zaradi velike prizadevnosti, vneme

IZ STROKE

Mikro RNA: obetavni diagnostični in prognostični biomarkerji pri rakavih boleznih Avtorica: Lara Bolčina | Recenzent: doc. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.

Mikro RNA (miRNA) so majhne nekodirajoče molekule RNA, sestavljene iz 1824 nukleotidov, ki so vključene v post-transkripcijsko regulacijo izražanja genov. Do sedaj so pri ljudeh odkrili že več kot 2500 vrst miRNA, seznam pa narašča. MiRNA imajo pomembno vlogo pri vseh bioloških procesih, povezane pa so tudi z mnogimi boleznimi, vključno z rakom, kjer lahko delujejo kot tumor supresorski geni ali pa onkogeni. V tem članku se bomo seznanili z biološko vlogo in biosintezo miRNA, njihovo uporabo kot biomarkerje ter osnovami obetavne miRNA terapije pri zdravljenju raka in njenimi glavnimi omejitvami.

Kaj so in kakšna je njihova vloga? MiRNA so majhne nekodirajoče RNA molekule, sestavljene iz 18-24 nukleotidov, ter veljajo za glavne post-transkripcijske regulatorje izražanja genov. Z vezavo na tarčno informacijsko RNA (angl. messenger RNA; mRNA) namreč vplivajo na utišanje genov preko zaustavitve translacije ali pa preko neposredne indukcije razgradnje mRNA. Nahajajo se tako znotraj kot zunaj celice v telesnih tekočinah (plazma, urin, slina, solze itd.) poleg človeka pa jih najdemo tudi v rastlinah, živalih in nekaterih virusih.

nadzirajo celični cikel, apoptozo, metabolizem ter sodelujejo pri razvoju in diferenciaciji celic. Poleg fizioloških procesov pa imajo miRNA molekule pomembno vlogo tudi pri patoloških procesih kot so nevrodegenerativne bolezni (Alzheimerjeva bolezen), metabolične motnje (diabetes) in rak. (2)

Biosinteza Geni za miRNA se večinoma nahajajo znotraj eksonov (genov, ki kodirajo proteine), pa tudi znotraj intronov (genov, ki ne kodirajo proteinov). Številni miRNAgeni so združeni v gruče in se prepišejo v obliki policistronskih transkriptov. Gene za miRNA prepiše encim RNA-polimeraza II, pri čemer nastane primarni transkript v obliki lasnice, t. i. pri-miRNA, ki je dolg več kilobaz. Sledi vezava

V nasprotju s celičnimi miRNA in drugimi vrstami RNA, ki se v nekaj sekundah razgradijo v zunajceličnem okolju, so zunajcelične miRNA (angl. extracellular miRNA; ECmiRNA; sin. circulating miRNA) izredno stabilne. ECmiRNA se izven celic povežejo z lipoproteinskimi kompleksi (npr. eksosomi, mikrovezikli itd.) ali pa tvorijo komplekse protein-miRNA, kar prepreči njihovo razgradnjo z RNazami. Odporne so tudi proti visokim ali nizkim vrednostim pH ter dobro prenašajo različne pogoje skladiščenja (npr. večkratno zamrzovanje). (1) MiRNA imajo pomembno vlogo v vseh bioloških procesih. Regulirajo kar 60 % vseh človeških genov,

Prikaz stopnje delovanja miRNA.

IZ STROKE

apoptozo, migracijo in metabolizem. (3) Ugotovili so, da je v primerjavi z zdravimi tkivi izraženost (določenih) miRNA v rakavih tkivih najpogosteje zmanjšana, v nekaterih primerih pa je izraženost posameznih miRNA pri raku povečana. (2) Spremembe v izražanju miRNA pri raku so lahko posledica: A) genetskih sprememb (mutacij v miRNA-genih) in polimorfizma posameznih nukleotidov (angl: Single Nucleotide Polymorphism; SNP); B) epigenetskih mehanizmov (npr. spremenjenega vzorca metilacije histonov); Shematski prikaz mikroRNA sinteze.

encima Drosha, ki cepi pri-miRNA v približno 70 kb dolg prekurzor miRNA − pre-miRNA. Ta se nato z iznosnimi proteini prenese iz jedra celice v citosol, kjer ga prepozna RNaza Dicer, ki odcepi zanko lasnice pre-miRNA, da nastane zrela dvoverižna miRNA, dolga približno 22 baznih parov. Ena od verig zrele miRNA se veže v RISC (angl. RNA Induced Silencing Complex), proteinski kompleks, ki sodeluje pri procesu utišanja genov. Kompleks miRNA z RISC se nato veže na (delno) komplementarno zaporedje 3'-neprevedljive regije (angl. untranslated region, UTR) na tarčni mRNA verigi in tako prepreči nadaljnjo translacijo ali pa povzroči razgradnjo mRNA. Kakšen bo mehanizem utišanja genov, je odvisno od stopnje komplementarnosti miRNA z zaporedjem 3'-UTR tarčne mRNA. (2,3) Delna komplementarnost miRNA omogoča, da se ista miRNA lahko veže na več različnih molekul mRNA in tako vpliva na številne transkripte. (4)

Vloga miRNA pri raku V zadnjih letih beležimo vse večje zanimanje za proučevanje vloge miRNA v normalnih celičnih in bolezenskih procesih. MiRNA s svojim delovanjem namreč uravnavajo izražanje tudi različnih onkogenov in tumor-supresorskih genov, zato analizo izražanja miRNA (angl. profiling) že uvajajo v klinično prakso, kjer profil izražanja miRNA služi kot diagnostični in prognostični biomarker za oceno iniciacije in napredovanja tumorja ter odziva na zdravljenje pri bolnikih z rakom. (4) MiRNA vplivajo na številne procese, ki so ključni za razvoj tumorja: vplivajo na proliferacijo in diferenciacijo celic, kontrolo celičnega cikla,

C) napake v biosintezi (npr. mutacij genov za proteine, ki sodelujejo v biogenezi miRNA). (4) A. Vpliv genetskih sprememb in SNP SNP, v žargonu »snip«, je najpogostejša oblika genskega polimorfizma (genske variabilnosti) pri človeku, kjer se DNA med posamezniki na določenem lokusu razlikuje za en sam bazni par. Obstoj SNP je pri genetskih boleznih široko proučevan, odkrili pa so tudi njegov vpliv na izražanje miRNA, kar pomembno vpliva na signalne poti, povezane z rakom. Zaradi SNP lahko pride do povečanja interakcije miRNA z njeno tarčo, s tem pa miRNA pridobi funkcijo tumor-supresorja. V nasprotju s tem pa lahko izguba funkcije miRNA zaradi SNP povzroči povečano izražanje miRNA, ki nato deluje kot onkogen. (4) B. Vpliv epigenetike Epigenetika je veda, ki proučuje spremembe v izražanju genov organizma, ki niso povezane s spremembami v zaporedju DNA. Epigenetika proučuje dve področji sprememb: metilacijo DNA in modifikacijo histonov. (5) Povezavo med metilacijo DNA, ki vpliva na aktivnost miRNA so našli pri kolorektalnem raku, raku dojk in nedrobnoceličnih pljučnih rakih. Modifikacijo histonov pa so odkrili pri raku dojk ter raku na mehurju. (4) C. Vpliv napak v biosintezi Pri 39 % bolnikov z rakom na jajčnikih so odkrili zmanjšano izražanje encimov Drosha in Dicer, ki sta ključna v biosintezi miRNA. (2) Poleg teh ima pomembno vlogo pri izražanju miRNA tudi mehanizem, ki uravnava prepisovanje miRNA. Transkripcijo miRNA z antitumorskimi učinki pogosto aktivirajo transkripcijski dejavniki, ki so sami tumorsupresorji. Ker pa so številni tumor-supresorji pri raku

IZ STROKE

izgubljeni ali mutirani, lahko to povzroči tudi izgubo izražanja tistih miRNA, ki imajo pomembno vlogo pri preprečevanju nenadzorovane rasti rakavih celic. Tak pomemben transkripcijski faktor je p53, imenovan tudi »varuh genoma«, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju celičnega cikla, popravilu DNA in apoptozi celic. Njegovo pomembnost dokazuje dejstvo, da je njegova aktivnost zmanjšana pri skoraj 50 % vseh rakov pri človeku. (3) P53 spodbuja prepisovanje določenih družin miRNA, ki povzročajo apoptozo in staranje celic, ter imajo zato tumor-supresorsko delovanje. Izguba funkcije p53 pa povzroči (poleg neposrednih učinkov, ki jih izkazuje sam p53) tudi zmanjšano aktivnost določenih miRNA, kar vodi v pospešeno mutacijo celic, nastanek tumorja in njegovo širjenje. (1)

MiRNA kot biomarkerji Biomarkerji oziroma kazalci bolezni so biološke molekule, katerih koncentracija ali lokacija je v prisotnosti bolezni spremenjena. Določamo jih v tkivih, celicah, na membranah ali v telesnih tekočinah. Z njihovo pomočjo lahko postavimo diagnozo in prognozo bolezni ali pa sklepamo na potek bolezni in odziv na terapijo. V zadnjem času se miRNA pojavljajo kot obetaven razred biomarkerjev številnih bolezni (rakava obolenja, Alzheimerjeva bolezen, akutna poškodba ledvic itd.), saj so miRNA kot biomarkerji v primerjavi z RNA zelo stabilne molekule v telesnih tekočinah. V diagnostiki izkoriščajo dejstvo, da je raven miRNA pri različnih boleznih navadno povišana. So pa miRNA kot biomarkerji za diagnozo bolezni uporabne le, če je na voljo metoda, ki je dovolj zanesljiva in občutljiva za kvantifikacijo miRNA, saj njihove značilnosti, kot so majhna velikost, nizka vsebnost v tkivih in celicah ter podobna nukleotidna zaporedja posameznih družin miRNA, predstavljajo izziv za identifikacijo in kvantifikacijo. Na podlagi teh lastnosti so razvili različne učinkovite in občutljive metode za odkrivanje miRNA, kot so prenos northern, uporaba mikromrež, hibridizacija in situ (ISH), pomnoževalne tehnike (qPCR, kapljični PCR itd.), detekcija s pomočjo nanomaterialov (npr. t.i. Q-dot), sekvenciranje naslednje generacije (NGS) itd. (6) Raziskava, ki so jo izvedli na bolnikih z 22 različnimi vrstami tumorjev, je pokazala, da lahko s pomočjo določitve profila izražanja miRNA z več kot 90-odstotno natančnostjo razvrstimo tumorje glede na tkivo izvora. Hkrati pa bi to bilo lahko koristno

“MiRNA s svojim delovanjem uravnavajo izražanje tudi različnih onkogenov in tumor-supresorskih genov, zato analizo izražanja miRNA (angl. profiling) že uvajajo v klinično prakso.”

tudi za napovedovanje metastaz pri rakavih bolnikih, glede na dejstvo, da imajo miRNA pomembno vlogo pri napredovanju raka. Čeprav miRNA še ne uporabljamo kot dejavnika pri odločanju o kliničnih terapijah, so jo v različnih študijah že obravnavali kot biomarker za izbiro terapije. Na primer, raven izražanja miRNA-145 inverzno korelira s stopnjami preureditve gena BCR-ABL pri kronični mieloični levkemiji v času diagnoze in med zdravljenjem ter jo zato lahko uporabimo za prilagoditev terapije med zdravljenjem z namenom doseganja boljšega izida. Pomembno vlogo ima tudi proučevanje ECmiRNA, ki so prisotne v krvi in drugih telesnih tekočinah. Plazemske miRNA so zelo stabilne pri različnih pogojih pH in temperature zaradi skladiščenja v eksosomih in mikroveziklih ter povezave z RNA-vezavnimi proteini, ki preprečujejo njihovo degradacijo. Pri raku in drugih boleznih najdemo spremenjeno izražanje ECmiRNA, ki se nahajajo v telesnih tekočinah, kot so serum, urin in kolostrum. To omogoča uporabo ECmiRNA kot neinvazivne biomarkerje za določanje bolezni ali pa spremljanje terapevtskega odziva pri številnih oblikah raka, kot je rak pljuč, rak jajčnikov, kolorektalni rak, ledvični rak, rak prostate in rak dojk. (2)

Zdravljenje s poseganjem v aktivnost miRNA V zadnjih letih je zdravljenje z zdravili proti raku povečalo preživetje bolnikov in zmanjšalo stopnjo umrljivosti. Kemoterapija, kirurgija in radioterapija so najbolj uveljavljeni pristopi za zdravljenje raka, vendar pa je potreben razvoj novih zdravil z večjo tarčno specifičnostjo, zato je terapevtska uporaba miRNA v raku nov in vznemirljiv pristop za poseganje v molekularni mehanizem tumorja.

IZ STROKE

Izraženost miRNA se poveča pri različnih boleznih, zato je zaviranje teh koristno za zagotavljanje preventive bolezni. Številne miRNA, ki so vključene v fenotip bolezni, so proučevali pri raku; na primer miR-21 je prekomerno izražena pri številnih oblikah raka, kar vodi do pospešenega celičnega cikla in proliferacije tumorskih celic. Pri virusu hepatitisa C so ugotovili, da ima miR-122 ključno vlogo pri replikaciji virusa, ter da je zaviranje aktivnosti miR-122 zmanjšalo virusno obremenitev. Zaradi velikega števila miRNA, ki so prekomerno prisotne pri številnih boleznih, je zaviranje miRNA postalo področje, zanimivo za gensko zdravljenje. (7) Prvi pristop poseganja v aktivnost miRNA je zaviranje onkogenih miRNA z uporabo antagonistov miRNA. Take anti-miRNA ali antagomir miRNA so enoverižne molekule RNA ali njihovi analogi dolžine 21-23 nukleotidov, ki lahko s komplementarnim baznim parjenjem s ciljnimi miRNA zavirajo njihovo funkcijo. Druga možna uporaba miRNA pri zdravljenju raka pa temelji na uvedbi mimetikov miRNA (nenaravnih (sinteznih) dvoverižnih fragmentov RNA, ki posnemajo strukturo miRNA) v tumorsko tkivo, s čimer bi poskušali znova vzpostaviti normalni ekspresijski profil in povrnitev izgube funkcije miRNA. Razvoj novih in silico-orodij za oblikovanje umetnih mikro RNA (angl: artificial microRNA; amiRNA), ki delujejo na skupino različnih genov, bi lahko pripomoglo k uspešnemu razvoju terapije z amiRNA. Drug ključni dejavnik je razvoj učinkovitih dostavnih sistemov, kot so nanodelci in virusni sistemi. Zdravljenje s poseganjem v aktivnost miRNA pa je povezano z nekaterimi ovirami. Prvo predstavlja sposobnost tumorja, da lahko po zaviranju ene signalne poti aktivira alternativne signalne poti in se tako »obrani« zdravljenja. Drug problem v zvezi z uporabo mimetikov miRNA pri terapiji raka pa je povezan z dostavnimi sistemi za te molekule. Eden od najboljših pristopov je uporaba nanodelcev, ki so sposobni dostaviti miRNA na specifičen način. (2) Študije se osredotočajo zlasti na zlate nanodelce, ki imajo visoko afiniteto do biomolekul, majhno citotoksičnost in enostavno kontrolo velikosti, kar omogoča učinkovito dostavo molekul v celice. (7) Zaenkrat je tak specifični dostavni sistem z uporabo nanodelcev še vedno »delo v teku«, učinek različnih tipov nanodelcev na človeško telo pa še ni popolnoma znan. (2)

Zaključek MiRNA imajo ključno vlogo v celični homeostazi ter so udeležene v številnih patoloških procesih.

VIRI

Hasan Sohel M. 2016. Extracellular/Circulating MicroRNAs: Release Mechanisms, Functions and Challenges. Elsevier, 2016. Dostopno na: https://www.sciencedirect.com/science/ article/pii/S2078152016300797. Datum dostopa: 10.08.2018.

Acunzo M, et.al. 2014. MicroRNA and cancer: A brief overview. Elsevier, 2014. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25294678. Datum dostopa: 10.08.2018.

Jansson D. M:, Lund H. A. 2012. MicroRNA and cancer. Elsevier, 2012. Dostopano na: https:// www.sciencedirect.com/science/article/ pii/S1574789112000981. Datum dostopa 10.08.2018

Reddy B. K., 2015. MicroRNA (miRNA) in cancer. BioMed Central. 2015. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/ PMC4424445/. Datum dostopa 11.08.2018

Chuang JC, Jones PA, 2007. Epigenetics and microRNAs. Pediatric Research, 2007. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/17413852. Datum dostopa: 11.08.2018

Cheng Y, et.al., 2018. Recent advances in microRNA detection. Analyst, 2018. Dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/29560992. Datum dostopa: 11.08.2018

Bertoli G., et.al., 2015. MicroRNAs: New Biomarkers for Diagnosis, Prognosis, Therapy Prediction and Therapeutic Tools for Breast Cancer, 2015. Dostopno na: https://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/26199650. Datum dostopa: 11.08.2018

Zaradi svoje majhne velikosti in številnih genov, ki jih regulirajo, so obetavni cilji za zdravljenje različnih bolezni. Glavne težave pri tem pa predstavljajo njihova stabilnost, dostava in toksičnost, kljub temu pa je bil na tem področju že dosežen velik napredek v relativno kratkem obdobju. V zadnjem času je eden najbolj zanimivih vidikov raziskovanja raka uporaba miRNA kot diagnostični in prognostični biomarker, zato na tem področju že izvajajo številna klinična preizkušanja, kar bi lahko omogočilo, da gensko zdravljenje z miRNA postane nov razred zdravil za zdravljenje rakavih in drugih bolezni.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK ALI KO ODRASTEM, BOM ...

Kozmetološki kotiček ali Ko odrastem, bom … Intervju z Anjo Vrhovec Nina Janežič, Sara Korošec

Nekega vročega avgustovskega jutra se pripeljeva v Domžale, kjer naju že pričaka nasmejana Anja. Najprej nama na hitro razkaže svoj laboratorij, v katerem neznansko lepo diši po raznih rožicah in zeliščih. Nato pa naju povabi na balkon, na katerem ob kavi sproščeno začnemo naš pogovor. 1. Kako in kdaj si se odločila za študij kozmetologije? Odločila sem se skoraj zadnjo minuto. Šla sem na informativne dneve na nekaj različnih fakultet, a še vedno konec 4. letnika v gimnaziji nisem vedela, kaj bi sama s sabo. Dobro, potem pa grem na kozmetologijo. V ožjem izboru je bila še gradbena, tako da res nisem bila usmerjena v kozmetologijo. Bilo je naključno, dobro se je slišalo, bilo je uporabno, bilo je prvo leto na voljo, čisto na novo, prva generacija. Program so predstavili vrhunsko, kozmetiko bomo namreč vedno potrebovali, je uporabna, gremo poskusit. Trend raste in ne bo padel. Tako sem se leta 2010 po maturi na Gimnaziji Bežigrad vpisala na ta program. 2. S kakšnimi izzivi ste se srečevali kot prva generacija kozmetologije?

dati na trg, podrobno pisanje poročil npr. poročilo o varnosti, na grobo smo to povedali, nikoli pa prav konkretno po korakih. 4. Te je bilo kaj strah za zaposlitev, ker je bila, sploh v tvojem času, ta študijska smer skorajda nepoznana? Obljubljeno nam je bilo zelo veliko, predstavljeno nam je bilo, da bo veliko možnosti zaposlitve, ko pa smo prišli do 3. letnika in je bila v rokah prva diploma, smo videli, da je realnost čisto drugačna in si se moral zelo potruditi, če si želel delati v tej smeri, sploh v Sloveniji, medtem ko je v tujini veliko lažje. Čeprav je bil v tujini problem zaradi naziva po končanem študiju, saj so ga prevedli v cosmetologist, kar pomeni kozmetičarka, prav pa je cosmetic science, a zdaj so tudi to že popravili.

Vsi smo se zelo iskali, ker nismo vedeli, kaj naj pričakujemo, nismo imeli gradiv in zapiskov od predhodnikov, bili smo dokaj prepuščeni sami sebi. Ampak je šlo, večinoma smo vsi izdelali. Imeli smo kar nekaj predmetov iz farmacije, tako da smo si pomagali tudi z njihovimi gradivi. 3. Kaj ti je bilo na študiju kozmetologije najbolj všeč in kaj bi spremenila? Izdelava kozmetičnih izdelkov, saj dejansko iz osnovnih sestavin izdelaš končni produkt in spoznavanje vplivov okolja ter posameznih kozmetičnih izdelkov na kožo. Prav zato mi je bil všeč predmet vrednotenje kozmetičnih izdelkov. Pogrešam pa praktični in bolj konkretni del kozmetologije, torej razvoj kozmetičnega izdelka in kako ga

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK ALI KO ODRASTEM, BOM ...

5. Si šla kdaj v tujino? Žal ne. Sama sicer veliko potujem, študirat ali delat pa nisem šla v tujino. Glede na to, da sem bila prva generacija, še ni bilo veliko možnosti, kasneje na industrijski farmaciji pa nisem imela časa, saj sem že delala na svojem s. p. 6. Torej si študirala tudi na magistrski stopnji? Vpisala sem se na industrijsko farmacijo, imam narejene vse izpite, magistrsko nalogo pa še končujem. Vedno sem vedela, da bom študij nadaljevala, bilo je le vprašanje časa. Vedela sem, da s tem delam nekaj dobrega zase, da lahko veliko pridobim. Najprej me je bilo malo strah, da bo težko, a se je izkazalo, da se da veliko stvari povezati z znanjem, ki ga že imamo iz kozmetologije. 7. Kako pa si sploh prišla na idejo, da bi odprla svoje podjetje? Po diplomi nisem več vedela, kaj naj, delala sem v lokalu, poslala sem nekaj prošenj za delo v kozmetološki industriji, a delovnih mest ni bilo na voljo. Tako da sem potem poskusila in do zdaj še nisem obupala. Vedno sem želela delati v tej stroki. Začelo se je z izdelavo enostavnih kozmetičnih izdelkov v času božičnih praznikov, ki sem jih kot darilca podarila najbližjim. Bilo mi je zelo všeč, saj sem potem tu in tam dobila že kakšno naročilo, a takrat sem to počela samo v decembru. Nato se je teh kar nabralo, mislila sem si, da je mogoče res kaj na tem. Takrat je bilo že kar nekaj ustvarjalcev domače kozmetike, jaz pa bi bila dejansko prva kozmetologinja, ki bi se začela ukvarjati s tem. V tem sem videla svojo prednost in sem si rekla, da lahko s svojim znanjem naredim nekaj bolj kompleksnega od drugih. Sočasno z vpisom na program Industrijskoe farmacije sem odprla tudi svoje podjetje, oboje se je zgodilo 1. oktobra 2016. 8. Kako to, da si se odločila za razvoj podjetja v smeri naravne kozmetike? Ker so se mi zdele sestavine bolj poznane, glede na to, da delam nekaj sama doma. Olja, masla; znane, varne sestavine. Če se ne bi usmerila v naravno kozmetiko, bi morala uporabljati sintetične sestavine, ki pa se lahko drugače obnašajo. Trend naravne kozmetike raste, ljudje se vračajo k naravnemu. Surovine pa so tudi dosti bolj dosegljive.

pa je zdelo nekako v povezavi z naravnim, podobno kot eterična olja. Pa sem si rekla: Eterika naj bo. 10. Kako je bilo na začetku z urejanjem vse dokumentacije za odprtje podjetja ipd.? Z odpiranjem s. p. ni težav, vse se namreč da urediti preko spleta. Za prodajo samih kozmetičnih izdelkov pa je potrebno veliko več dovoljenj: dovoljenje za izdelavo KI-priglasitev na Urad za kemikalije, PIF, priglasitev na CPNP itd. Dobro je, da imaš kozmetične izdelke že prej razvite in urejeno vso dokumentacijo. Jaz sem začela brez nje, saj sem na začetku prodajala samo sestavine za izdelavo in šele nato začela razvijati kozmetične izdelke. 11. Kateri je bil prvi kozmetični izdelek znamke Eterika, kateri je trenutno najbolj aktualen in kaj vse še lahko najdemo v tvoji trgovinici? Prva izdelka sta bila trdo milo in balzam za ustnice. Na splošno sem začela z brezvodnimi izdelki, preprostimi recepturami. Trenutno najbolj aktualen pa je Poletni džem – krema za hitrejšo porjavitev. Vsebuje korenčkovo olje, kakavovo maslo, karitejevo maslo, olivno olje, karite. Krema je brez zaščitnega faktorja. V trgovinici pa se najdejo še kreme za obraz, kreme za telo, balzam za lase, bombice za v kopel, eterična olja, sestavine za izdelavo kozmetičnih izdelkov.

9. Od kod ti ideja za ime Eterika?

12. Se ti zdi, da ljudje tebi kot kozmetologinji in tvojim kozmetičnim izdelkom bolj zaupajo?

Bilo je čisto naključno. Z atijem, ki mi je pomagal – tudi sam je podjetnik – sva imela »brainstorming«; na list papirja sva pisala imena, ki so bila večinoma vsa angleška, saj so se mi bolje slišala. Nato pa je slučajno prišlo ime Eterika, ki ni ne slovensko ne angleško, se mi

Ja. To sem opazila na stojnicah, kjer se ljudje velikokrat ustavijo in dolgo klepetamo, sprašujejo, veliko jih zanima. Opazim, da so že malo bolj izobraženi, da ne verjamejo vsemu, kar piše na spletu. Dejansko so prav šokirani nad tem, koliko znamo.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK ALI KO ODRASTEM, BOM ...

13. Kako pa je z uporabo kozmetike pri moških in ženskah?

stojnicah, ki jih predvsem v času od novembra do aprila postavim v različnih nakupovalnih centrih.

Ženske jo definitivno uporabljajo bolj, pri moških pa se vidi vedno večji porast. Zdi se mi, da veliko dajejo tudi na naravno. Nekaterim je še vedno vseeno, dajo dva evra za kremo, se pa najdejo tudi takšni, ki nekaj dajo nase, da imajo malo boljše stvari. Stranke mi velikokrat rečejo, da jim je mož ukradel kremo.

15. Kakšne so tvoje želje, načrti, pričakovanja za prihodnost?

14. Kakšen je tvoj običajen dan in kako na splošno deluje tvoje podjetje? Ob 7.15 budilka, obvezna kava, potem grem za računalnik, uredim, kar imam za urediti, spišem kakšne račune, ponudbe, potem grem dol v laboratorij, pogledam, kaj mi manjka od zalog, te izdelke naredim, potem preverim zaloge sestavin, če je kaj potrebno naročiti. Za vse to potrebujem kar veliko časa. Potem grem nazaj za računalnik, berem kakšne članke o kozmetičnih izdelkih, kakšne raziskave, iščem nove ideje, planiram delavnice. Se pa vsak dan razlikuje od drugega dne. Sicer pa sem za kozmetične izdelke sama, za marketing in prodajo pa sodelujem še z dvema, ki imata svoj s. p. Kozmetične izdelke prodajam prek interneta in na

Rada bi razširila prodajne stojnice po vsej Sloveniji. Dopolnila bi tudi linijo, nagibam se k anti-pollution kozmetiki zaradi vplivov iz okolja na kožo, še posebej pozimi, ko vsi ogrevamo prostore in so v zraku določeni ppm delci, ki penetrirajo skozi kožo. A moram najprej vse to še malo raziskati. Aktivno razmišljam tudi o prodaji v tujini, Slovenija je namreč dosti majhna. Zdi se mi, da je vredno poskusiti. 16. Bi želela še kaj sporočiti bodočim kozmetologinjam in kozmetologom? Če imate namen delati v smeri kozmetologije, če si to želite, dobro poslušajte na faksu, veliko si zapomnite, ker vam veliko znanja zelo prav pride, imate lahko zelo dobro prihodnost in to znanje lahko zelo dobro iztržite, ampak morate biti pogumni. Pojdite svojo pot, ker trend narašča in smo boljši od konkurence, še posebej če stopimo skupaj, se povežemo in kaj skupaj naredimo.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Pogled z druge perspektive Pharmspective Faces from abroad Hello, my name is Leonor and I’m a 24-year-old Portuguese recent-graduate from Lisbon. As a student, I felt that there should be more to my academic experience than just lectures and exams, so I started looking for other activities that would allow me Leonor Pereira to make the most of my 5 years of studies. I found Lisbon, Portugal recent graduate the answer to my problem by learning more about Students’ Associations and, eventually, engaging in them. It all started in my 3rd year, when I attended my first international congress – the 38th European Pharmaceutical Students’ Association (EPSA) Annual Congress, in Toulouse, France. Once I got a glimpse of what it meant to be an active student I couldn’t stop, and it led me to the best 4 years of my student life. I started as a participant in EPSA events, which allowed me to enjoy the “carefree” experience of pushing myself out of my comfort zone and learning from students just like me, while building lifelong friendships with people from different cultures. However, I felt that it wasn’t enough to just be a bystander and I decided to take on a more active role, so I became the Liaison Secretary (LS) from my local association (AEFFUL). Basically, I was the local representative from my faculty in EPSA and served as the bridge between the European association and my fellow students. I enjoyed that mandate so much that I couldn’t just stop being involved, so I stepped-up my game and became the LS & National IMP Coordinator at my national students’ association – APEF. Being part of these two associations also allowed me to be an active member of my student community, by collaborating with my teams in the organisation of educational activities, as well as representing our students’ opinion among

the major stakeholders in the pharmaceutical field in Portugal. After that, I had the opportunity to join the EPSA Team as Secretary General for the mandate of 2017-18, where I worked in a multicultural team. I could tell you all about the memorable moments I collected throughout these past years, but it would take too much space. Instead, I´ll just point out that this experience has allowed me to travel across 8 countries in 4 years and meet friends from all over Europe, who

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

have been teaching me new things: my British friend showed me how many people fit in the backseat of a bus, my Slovenian gang taught me to order belo vino and I learnt that it’s not safe to jump into a taxi with a French if you want to wake up early the next day... On the downside, this has broadened my horizons so much that it became difficult for me to settle for anything less challenging. And now you may ask: is it really worth it, to give yourself an extra workload, which costs you your weekends and some (or a lot, actually!) hours of sleep? Well, I can tell you that all these experiences didn’t just make me a better person; they made me a better professional and even a better student! My grades improved because I was more motivated and I learned to be organised, so I was more productive during my studies. I also learned a lot about how Pharmacy works in other European countries and I contacted with multiple external partners that introduced me to the professional world. Universities may give us the necessary scientific knowledge, but these extracurricular activities give us those extra tools that allow us to practically use this knowledge and be successful. If anything about my story made you curious or excited, don’t hesitate and take the next chance to become more active! You won’t regret it.

Sid Ameziane Lyon, France

Baguette, cheese and French ''beret'', this might be the image you have of a typical French student. And yet, we are very far from being like that! I am Sid, a 6th year pharmacyentrepreneur student at the Faculty of Pharmacy of Lyon, and I’d like to share some words with you.

wishing to study 6 years; or, hospital, research or biology for the most motivated ones that wish to study for more than 8 years! I chose industry where I was enrolled in a double degree with a business school. This is a recent speciality that can only be found in Lyon, which allows us to complete our initial pharmacy training with an economic and management approach that meets the needs of pharmaceutical industry. Since I was quite young, I have always had an attraction for international experience. It started with my decision

First, let me briefly present the system of pharmacy studies in France. After one common year of studying with general healthcare professionals (doctors, dentists, pharmacists, midwives and physiotherapists) in one of our 24 French faculties of pharmacy, we have a competitive examination where only 10 to 15 % of students wishing to study pharmacy are accepted. So yes, this exam after our 1st year decides what exactly in healthcare studies one will study. After that, we have three years of fundamental pharmacy studies with biochemistry, human and plant biology, pharmacology, infectiology, galenic, therapeutic chemistry, clinical pharmacy… In the end of our 4th year, we choose our speciality: community pharmacy or industry for those 6th year

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

to study abroad, having spent my childhood in Algiers, Algeria. At the age of 18 I decided to go to France to continue my studies. Three years after, I heard about European Pharmacy Students’ Association (EPSA) and International Pharmacy Students’ Federation (IPSF), two international pharmacy students’ associations, and I immediately wanted to discover their spirits. I had the opportunity to attend the EPSA Annual Congress 2016 in Helsinki, Finland, and then... another world opened up for me! I discovered new cultures and made new friends, while learning a lot of interesting things during the educational program. Already during that congress I met several Slovenians and I was surprised to see their enthusiasm for the international scene. A year later, after a mandate as Twinnet Coordinator and Local Exchange Officer in Lyon, and after EPSA Annual Congress which happened in your Kranjska Gora, I decided to apply to become Vice President in charge of External Relations of ANEPF (French National Pharmacy Students’ Association). I had the opportunity to represent 33,000 pharmacy students from France through my positions as both Liaison Secretary (LS) for EPSA and Contact Person (CP) for IPSF. Then I discovered a whole new world once again!

Živijo! My name is Hyunjin and I come from South Korea; from the other part of the globe that is quite new for many of you. Likewise, I have never been to Slovenia, and Slovenia was a totally different mysterious part of the world for me before Hyunjin Kang I started being active Seoul, South Korea in student activities on 6th year international level. Now with a number of years working with colleagues and friends from all over the world, I could experience Slovenia by meeting Slovenian pharmacy students. Let me start my story introducing two Slovenian friends I have now! The first Slovenian student I met in my life is Nika, whom I met at the 62nd International Pharmaceutical Students’ Federation (IPSF) World Congress in Harare, Zimbabwe, 2 years ago. Back then, I couldn’t even distinguish between Slovenia and Slovakia. However, I could learn about Slovenia more and more by talking with Nika, and participating with her in the public health campaign and the pharmacy profession awareness campaign together. As stories like that never end, we met again at the World Health Assembly

I had to learn to work in an international environment by making new best friends with whom we worked hard to make EPSA and IPSF better. I still remember the long discussions we had with Tilen and Anže, LS and CP back then for ŠSSFD Slovenia, on our motions during EPSA and IPSF General Assemblies. Two years later, I realize that the international experiences I have had, have brought me so much. An open mind by learning so much about other cultures and countries. New friends from all over the world, from Slovenia to Armenia and from Argentina to Taiwan. A lot of memories from different congresses I had a chance to attend; international nights where I was able to discover the specialities of more than one hundred countries with my friends; breathtaking landscapes, from the lake Bled to the bay of Helsinki, and from the Andes mountains to a snowstorm in Kranjska Gora. As we say in France, ‘’Les voyages forment la jeunesse’’, meaning ‘’Travel shapes the young‘’, so I encourage you to start that adventure too … I'm sure you won't regret it. :P

(WHA) this year in Geneva, still keeping in touch from time to time with good memories. The next one is Tilen who asked me for this article! We met in Belgium during my trip where I went as a coincidence after my Student Exchange Program (SEP) in Germany was over. I was invited to side event of the EPSA Annual Reception, and where we could talk about each other’s international student activities and mutual friends from there and get close. What I realized from a consecutive international events I have been attending in the previous years is that it is all about people. You get to know foreign friends and they seem quite different at first. But, if you hold your sincerity

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

just like how you do with your friends in your country, they can be so similar to you as well, much more than you expect! Continuing my stories in the previous years with IPSF, I want to share how it was like to work in an International Team! I started my IPSF journey by attending the 14th Asia Pacific Pharmaceutical Symposium which was held in Pattaya, Thailand. Being interested in working with other pharmacy students abroad, I continued my passion with many positions and eventually, I served as the Chairperson of IPSF Professional Development in 2017-18 mandate. There were many ups and downs not just by being one of the IPSF Executive Committee members, but also as the person leading the Professional Development Committee. I had to stick to my responsibilities under my portfolio and taking care of Patient Counselling Event (PCE), Clinical Skills Event (CSE), Compounding Event (CE), Pharmacy Profession Awareness Campaign (PPAC) as well as training. I was coordinating and supervising all the IPSF professional development projects both online and on-site, along with developing the projects and envisioning potential ideas. Throughout the year, leading the team is not just about the project- and time-management, communication is as important too! Comparing to a national level engagement, working with the international team is much more challenging; not just in terms of cultural awareness, but also due to time zones. How fast people respond to a new idea, how many thought steps each takes, and vibes to which they feel comfortable to start the discussion differ between cultures and/or personal background and characteristics. As a leader, one of the those I learnt a lot about was how to balance those gaps between respective team members with all different backgrounds. With the good balance for this point, the communication and rapport within the team gets stronger, and members are not out of the radar. But not just that. Did you know Sudan has its weekend on Monday? Before I worked with a Sudanese colleague, I thought all the countries in the world have the

weekend on Sunday. But as I worked with her I realized that they have a day off on Monday. It was one of my eye-opening moments for me, giving me a take-home message that what you believe or take for granted is probably not the same for others! From these amazing experiences gained since the beginning of my pharmacy student life, I have grown not just with my capabilities on managing others as a team leader, but also in understanding myself. For example, I can see how I am managing the obstacles, and in which way I would prefer to solve the conflicts. Last but not least, experiences in the international team have brought me the conclusion that at the end, they are all human beings just like me, and they are not as different as my old friends sitting right next to me. As I wanted to work on international level for my future career, I believe this international team experience will definitely be my life asset. Those crews I have worked together with are the ones who I will live together as pharmily even after the mandate. Poskusi tudi ti! PrisrÄ?ne pozdrave iz Koreje!

RAZVEDRILO

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Erasmus+ Slovenski študentje v tujini Razlika je bila zgolj v tem, da smo se posvečali enemu predmetu naenkrat in ne več različnim čez teden. Zahtevnost samih izpitov se ni bistveno razlikovala od naših. Imajo pa malce drugačen sistem, kar se tiče samega opravljanja izpitov. Namreč prvi rok izpita se opravlja takoj po končanih predavanjih in se od študentov nekako pričakuje, da izpit pišejo v tem roku ter ga tudi uspešno opravijo. Sicer potem obstajajo še kasnejši izpitni roki (ang. »general examination«), vendar je to videti tako, da se na določen datum ob isti uri pišejo vsi izpiti naenkrat. Torej v primeru, da te čakata dva izpita, moraš oba pisati v tistih treh urah, ki so na voljo. Vesela sem, da mi tega ni bilo treba.

Aneja Tahirović Za študijsko izmenjavo sem se odločila, ker sem želela izkusiti študij v tujini, se spoznati z nekoliko drugačnim sistemom študija ter spoznati nove ljudi. Finsko Univerzo v Helsinkih sem si izbrala zato, ker spada v sam vrh raziskovalnih univerz. Za študente, ki jim je cilj predvsem študij, bi Univerzo v Helsinkih zelo priporočala, zaradi širokega in zanimivega nabora predmetov. Študij je potekal približno tako kot pri nas, od ponedeljka do petka nekje od 9. ure zjutraj do 16. ure popoldan.

Teja Bangiev Že ob začetku študija sem vedela, da si želim izkoristiti možnost Erasmus izmenjave. Odločitvi je botrovala predvsem moja ljubezen do potovanja in želja po izboljšavi nemškega jezika, zato sem 3. letnik opravila

Na začetku vsakega semestra je Univerza sicer organizirala spoznavno druženje, vendar se je moja izmenjava začela kasneje, tako da se mi srečanja ni uspelo udeležiti. V primeru, da zamudiš spoznavno druženje, se splača pred začetkom izmenjave navezati stike s kom od rednih študentov. Finska je sicer kar precej draga država, tako da mi je štipendija pokrila manj kot 50 odstotkov mesečnih stroškov, vendar je čudovita in vredna investicije malo več sredstev za bivanje ter seveda za izlete. Kot zanimivost: Finci ob kosilu ne pijejo soka, ampak mleko. V menzi imaš ob kosilu na voljo pet različnih vrst mleka ali vodo (občasno malinovec).

v Bonnu. Študij in izpiti so potekali gladko. V primeru, da domači študentje niso pisali izpita iz posameznega predmeta, so nam profesorji ponudili ustni izpit. Na začetku je bilo potrebnega veliko usklajevanja, dogovarjanja s profesorji, koordinatorjem in našo univerzo, kar je bilo precej stresno in kaotično. Ko sem spoznala celotni sistem, pa je bilo veliko lažje. V prvih dneh je organizacija Erasmus pripravila nekaj dogodkov, namenjenih spoznavanju preostalih študentov, s strani univerze pa nam je bila na srečo ponujena pomoč pri birokraciji. Kot pričakovano, sem imela mnogo priložnosti za obisk novih mest in držav v okolici, tako je bil skoraj vsak konec tedna nova avantura. S tem je zelo težko, da bi štipendija pokrila celotno bivanje, čeprav mislim, da je znesek kar visok, je pametno računati, da se na mesec zapravi nekaj sto evrov več. V tem letu sem se naučila ogromno, od jezika do tega, kako je živeti v tuji državi in na splošno se mi je zdela lepa, zabavna in drugačna izkušnja, pravzaprav tako zelo, da septembra odhajam v Madrid!

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

ob mesečni babičini žepnini in seveda po študijskem programu, za razumevanje katerega sem, na začetku v polomljeni nemščini, opravila precej pogovorov pri profesorjih. Predavanja, literatura in izpiti so seveda v nemščini, kar je na začetku rahel šok, vendar kmalu postane rutina. Edini problem z ustnimi izpiti je ta, da lahko profesor pozabi nate. Nemška točnost, natančnost, marljivost, ja pa ja! Potrjen stereotip je zagotovo tudi zadržanost, saj sem z nemškimi sošolci ostala na osnovni komunikaciji, kot je: »Ali je to mesto zasedeno?«. Na srečo obstaja Erasmus Student Network, kjer prirejajo resnično izjemne dogodke, na katerih lahko spoznaš odprte in zanimive ljudi oziroma prijatelje za življenje.

Špela Bohinec Bonn, v preteklosti glavno mesto Zahodne Nemčije, sedaj pa poznan predvsem kot rojstno mesto skladatelja Ludwiga van Beethovna in po proizvodnji Haribo bonbonov, je bil moje domovanje za eno leto. Odločitev za opravljanje Erasmus izmenjave prav tam je bila preprosta; študij je v nemščini, priporočilo starejših študentov pa več kot odlično. Torej, gremo v Bonn! Kmalu sem spoznala, da lahko med Bonnom in Ljubljano povlečem več paralel, in to ne le po velikosti in številu prebivalcev, pač pa tudi po pogosti megli in zaspanosti mesta v zimskih mesecih ter po večnem vrvežu na ulicah, ko se temperature povzpnejo nad 18 °C. Vsekakor pa se razlika pokaže že pri zasoljenih cenah najemnin, možnosti vsakodnevnega »kafetkanja« le

Ula Božič Za študijsko izmenjavo v Tübingenu sem se odločila, ker me je Nemčija vedno navduševala s svojo izjemno farmacevtsko industrijo ter disciplino in redom, ki sta dobro znani lastnosti te države. Septembra 2016 sem odpotovala v Tübingen in se še pred začetkom študija

Ko me prijatelji vprašajo: »Ali bi šla še enkrat?«, pritrdim: »Zagotovo!«. Naučila sem se ogromno in to ne le na področju farmacije, čeprav je Rheinische FriedrichWilhelms-Universität visoko cenjena. Predvsem katedra za farmacevtsko kemijo, ki sodeluje tudi z našo fakulteto, spada v elito. Velik vtis je name naredila tudi farmakologija, ki je v Nemčiji eden obsežnejših in pomembnejših predmetov, profesorjevo podajanje snovi, izročki in nemške knjige pa več kot odlični. Nisem mnenja, da je zame Erasmus takšna izkušnja, ki me je popolnoma spremenila, me izpopolnila, da sem dobila drugačen pogled na svet ali karkoli od klišejskih opisov. Zagotovo pa mi je dala veliko, vendar le zato, ker sem se jo trudila izkoristiti na vso moč. To bogato izkušnjo priporočam prav vsakomur!

udeležila tritedenskega intenzivnega tečaja nemščine, ki mi je dal veliko samozavesti pri govoru in razumevanju jezika. Na tečaju sem spoznala tudi druge Erasmus študente, ki so postali moji dobri prijatelji. Sam študij je potekal podobno kot na UL FFA, udeleževala sem se seminarjev, vaj in predavanj. Izpostavila bi razliko v vajah, ki je res zelo velika. V Nemčiji so študentje že od prvega letnika navajeni individualnega dela z malo oz. kasneje brez pomoči asistentov. Na vajah iz analize učinkovin smo bili prepuščeni sami sebi. Dobili smo kompleksne vzorce učinkovin, nato pa smo morali čisto sami ugotoviti, kaj vsebujejo in pri tem tudi sami izdelati reagente, mobilne faze itd. Nemci ne popuščajo, vse je potekalo v nemščini brez izjeme, Erasmus študente pa obravnavajo kot redne nemške študente. Izpitov je bilo v primerjavi z našo fakulteto veliko manj, vendar so bili ti zelo obsežni. Življenje v Tübingenu je bilo prijetno in ne predrago, tako da Erasmus štipendija z malo pomoči staršev zadostuje za preživetje.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

vsebinah (do 15 študentov) profesorji brez težave in predpriprave lahko preklopijo na angleščino, kar me je pozitivno presenetilo. Izpiti so pisni le pri obveznih predmetih, medtem ko izbirne predmete lahko opraviš s kombinacijo seminarskih nalog, člankov ter predstavitev.

Ana Gačnik Za izmenjavo sem se odločila že v času dodiplomskega študija kozmetologije, ker pa so bile možnosti na slednji stopnji omejene, sem počakala do magistrske stopnje. Odločitev za izmenjavo povezujem z možnostjo spoznavanja nove kulture, učenjem novega jezika (to me še posebej veseli) in navsezadnje z novimi znanji, ki jih lahko pridobim na tuji fakulteti. Študij v Lizboni je bil zelo dinamičen, presenetila me je številnost predstavitev seminarskih nalog in člankov, sicer pa je študij v drugih ozirih podoben študiju na naši fakulteti. Predavanja potekajo v portugalskem jeziku (vsaj obvezne vsebine), medtem ko pri izbirnih

Liza Mrhar Že od nekdaj sem ljubiteljica novih izzivov ter dogodivščin, veliko potujem, vendar pa nisem še nikoli imela priložnosti živeti v tujini ter dodobra spoznati vsakodnevnega ritma, navad ter običajev tuje države, zato mi je izmenjava predstavljala izjemno priložnost za odkrivanje novih stvari ter postavljanje novih izzivov in ciljev – tako na področju zasebnega kot tudi s stroko povezanega življenja. V tujini sem poleti opravljala trimesečno strokovno prakso na Univerzi v Trstu. Delala sem v laboratoriju za farmakogenomiko, kjer sem sodelovala na treh večjih projektih. Delo je bilo zelo razgibano, v praksi

Študentje, ki skrbijo za prihajajoče Erasmus študente, so nadvse aktivni in skrbni, saj te že kakšen mesec dni prej kontaktirajo, ponudijo pomoč pri prevozu z letališča, kot tudi kasneje organizirajo različne dogodke, kot so spoznavno druženje, izlet v Sintro, druženje na plaži in podobno. Kot študentka na Faculdad de Farmácia v Lizboni sem se počutila zelo dobrodošlo, vzdušje na fakulteti je domače, študentje pa se opazno več družijo in skupinsko učijo v prostorih fakultete, ki razpolaga s prostorno knjižnico ter več kavarnami. Finančno gledano štipendija pokrije najemnino sobe (300–400 evrov), za vse drugo pa so dobrodošli dodatki k štipendiji in druge štipendije (Zoisova, državna …). Lizbona je sicer kulinarično pestro mesto, raj za sladkosnede ljudi in ljubitelje dobre ter poceni kave (espresso = 0,55–0,8 evra). Izkušnjo bi zagotovo ponovila, bodočim erasmusovcem pa svetujem, da se v Lizbono odpravijo kakšen teden ali dva prej, saj iskanje ustrezne nastanitve v trenutnem številnem toku turistov in študentov predstavlja največji izziv

sem uporabila pridobljeno znanje zadnjih treh let. Najpomembnejša spretnost, ki sem jo pridobila, niso teoretična dejstva s področja farmakogenomike, temveč sposobnosti povezane s konkretnimi primeri, kot so: kako načrtovati celoten potek dneva ali tedna, da pridobiš določene podatke, kako ravnati v primeru napake, kako v primeru, da se določena metoda ne izkaže za uporabno in je potrebna njena optimizacija, hkrati pa sem vsak dan znova dobivala potrditev, kako zelo pomembno je dobro poznavanje teoretičnega ozadja, saj lahko le na ta način rešuješ določene probleme, ki so morda čisto tehnične narave. Na izmenjavo bi zagotovo ponovno odšla, čeprav je na začetku precej stresno, urediti je potrebno veliko birokracije ter se privaditi na novo bivališče ter ljudi. Mene osebno je najbolj iztiril delovni čas, saj sem do sedaj bila navajena na zgodnje jutranje ure, tukaj pa se je delovni dan kdaj začel šele ob enajstih in zaključil ob sedmih zvečer. Pa kljub temu je kmalu vse postalo lažje, ko se spoprijateljiš s sodelavci ter ura na koncu kar beži. Najbolj mi bodo v spominu zagotovo ostali dobri odnosi znotraj samega laboratorija, vzpodbujanje drug drugega, miselnost, da več dosežemo, če med seboj delimo znanje ter pomagamo drug drugemu in za konec lepi, sproščeni, skorajda vsakodnevni večerni sprehodi ob morju.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Foreign students in Slovenia the closeness of education, it felt more like home. My home university is quite big, so things work totally different. I met marvellous people in Ljubljana from different countries so now I have friends in diffferent places that I will visit and that’s really cool.

Gema Morillas Ramos This was my sencond Erasmus, because I did an intership in Malta last year, as I had such great experience I decided to go for Erasmus once again. It wasn’t planned to go to the University of Ljubljana but fortunately destiny wanted me to go to Slovenia instead of Slovakia. I spent five months working in a lab at the faculty doing some research for my masters thesis. I had a big international family at my lab, and it was great learning about science but also about other cultures. I was surprised how small the faculty was, and I liked

I fellin love with the city and also with the country, I think I found my place onearth (it was also the Visiting slap Savica. first time I saw so much snow in the city and tons of nature everywhere). Slovenia has tons of amazing landscapes to be discovered, and as I didn’t have the chance to visit all of them I am sure I will come back really soon. I would definitelyrecommend to go for Erasmus to anybody because it enables you to open your mind towards new challenges, ways of thinking, cultures, and of course discovering new amazing places and people. If only I could go for Erasmus once again, I would do it, no doubt!

new experiences. After checking all the possible destinations, I decided to do my Erasmus exchange at the University of Ljubljana because the study program was very similar to the one of my home university. When I arrived in September, I attended for 1 month an Intensive Slovene course at the Faculty of Arts, where I learnt a little bit about the language and culture of the country, and I met a lot of international students. For the first semester, I was working on my masterthesis on the pharmacokinetics department with professor Simon Žakelj, where I improved my skills in the laboratory and learnt new technologies.

Isabel Grande Hello, my name is Isabel Grande, I am from Zaragoza (Spain) and I am studying Pharmacy at San Jorge University. The past school year 2017/18, I decided to study my 5th year abroad for meeting new people and having

And, for the whole year I was taking part in “Pharmaceutical technology 1” with professor Julijana Kristl. We had theoretical and practical classes in English that helped us learn the subject. For this subject, we took a theoretical and a practical exam according to the studied topics and an optional oral exam at the end of each semester.

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

During the whole year, I was able to get to know new students thanks to the meetings, parties and activities organized by ESN organization and the international department of the Faculty of Pharmacy. The attitude towards Erasmus students was assorted, but generally the people were kind and understanding. If I need to recommend something to other people going on exchange, I will say to be open, respect studies, people and cultures, because you will learn a lot. This past year was amazing and I have great memories so I will be glad to do another Erasmus exchange.

Ivan Stupák Ever since I heard about Erasmus+ exchange program, I always felt for this adventure of study abroad. Lately, I remember setting up an appointment with my coordinator at my alma mater (UVPS Brno, Czech Republic) and that my next journey was almost about to start. Of course, not earlier than after being accepted by the hosting site, University of Ljubljana, Faculty of Pharmacy. My desire was already clear from the very beginning; an academic research in a field of bio-

João Peres I decided to participate in the Erasmus Exchange Programme in order to travel and experience new cultures while still working on my studies. I believe that learning must not only be from the books, but also from the people around you. Spending some months in a different environment provides you that possibility, allowing you to grow and develop as a human being. For these reasons, but above all, due to some friends’ recommendation, my choice fell on the University of Ljubljana. Now it is my turn to recommend it! Overall, the experience was even better than expected: l loved the country, the people, the landscape and the whole exchange. Sometimes I felt a bit homesick, but the friendships you make on such a journey are there to keep you up. There were quite some parties and events to get us to meet other students, and everyone was always very nice and welcoming. Regarding the

pharmaceutics. In other words, something similar to my doctoral research in biorelevant dissolution studies. Was I lucky to find such internship? I believe more than that. I found an amazing supervisor, cheerful colleagues and a great lab spirit to give my best in a very well-equipped and friendly environment. In addition, I also found one wonderful country of reasonable size with the greenest capital city ever and the most hospitable people. Sounds cool, right? I’m sincerely glad for my whole Erasmus stay at the Faculty of Pharmacy in Ljubljana and particularly for a professional supervision of Prof. Marija Bogataj and her colleagues. It was professionally enriching and life changing experience that made my Erasmus journey unforgettable, thank you.

studies - especially the laboratory practices - these had a higherthan-usual workload, but they surely helped throughout the semester, as it kept me studying and reviewing the subjects. At the end, we had well-rounded exams in English and according to the studied topics. Even though it was highly rewarding, I would say Erasmus is over for me for now. Time for new and different adventures! PS: If you are planning on going to Slovenia, you ought to learn some Slovenian - it’ll come in handy at the supermarket!

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Marco Zucca I'm Marco Zucca from Sardinia, Italy. I was in Ljubljana for my master thesis at Department of Pharmaceutical Technology. When I applied for my Erasmus exchange, I did not know much about Slovenia and everything turned out to be a beautiful surprise! A small country full of history, a perfect fusion of tradition and innovation. Ljubljana is a friendly and wonderful city and the faculty consists of a modern and stimulating environment. This experience was a perfect ending for my career as a university student. I will definitely return to Slovenia, there is still so much to discover!

students tend to spend more time in the Faculty hanging out rather than studying. Going abroad on a Programme like this is a unique opportunity that one should have at least once. Iâ&#x20AC;&#x2122;ve learned so much about others and myself during this period, and having the chance to visit the outlands of your home country is what really motivated me to partake in this adventure. This is definitely something I would do over and over again. When you meet friends from all around the globe while doing Erasmus, the possibilities are always open!

Miguel Santos My name is Miguel Santos and I am a student from Portugal who took part in the Erasmus+ Programme in Ljubljana in 2018 for my master thesis. Applying to this international exchange experience was a no brainer, since the opportunity to study abroad and experiment new concepts and different cultures was very appealing to me. That being said, a central country like Slovenia was a very good option, and the fact that University of Ljubljana had the most open spots also helped. While developing a thesis, my whole work was based on lab research, a daily work of approximately 5-6 hours. My professor always proved to be very encouraging and, despite the heavy investment on my research, she also let gave me the opportunity to enjoy my Erasmus+ experience to the fullest by taking some days off to travel. The main difference between Portugal and Slovenia is definitely the work environment felt in the Faculty, students come in early to study or work hard and live their social life elsewhere, whereas back in Portugal

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

SEP SEP izkušnja: Ohio, ZDA Sebastjan Nemec

Odkrito rečeno, o praksi SEP predhodno nisem kaj dosti razmišljal. V tretjem letniku sem se udeležil študijske izmenjave v Rimu in imel sem občutek, da je ta del študija izpolnjen. Nato pa sem, v absolventskem letu, sredi intenzivnega laboratorijskega dela za magistrsko nalogo, poslušal predavanje/predstavitev praks Erasmus in SEP, kjer je bila predstavljena tudi izkušnja SEP-a v Združenih državah Amerike, destinacija, kamor sem že dolgo želel odpotovati. Sledila je precej impulzivna odločitev in prijava, z ZDA kot prvo (in zame edino želeno) izbiro, s poudarkom na raziskovalnem področju. Na začetku sem rahlo dvomil o svoji odločitvi, da si zožim izbor na izključno raziskovalno dejavnost v državi, kjer je le-ta na fakultetah bistveno manj prisotna kot pri nas in močno prevladujeta lekarniška in klinična farmacija. Zato sem se še posebej razveselil e-maila SEO-ja ZDA po nekaj mesecih, da mi ponujajo mesto v raziskovalni smeri na College of Pharmacy na Ohio Northern University, zasebni univerzi, ki se nahaja v majhnem mestecu (vasi po ameriških standardih) Ada v Ohiu, približno 150 km severozahodno od glavnega mesta Columbus. Sprejel sem brez večjih pomislekov (edini pomislek je bila lokacija, ki je nekoliko »odmaknjena od vsega«).

celic, tretiranje z različnimi snovmi itd.). Delal sem vsaj osem ur na dan, s približno enournim odmorom v poznem dopoldnevu. Delo v laboratoriju je bilo zelo sproščeno. Brez težav sem si vzel prost dan, če sem ga potreboval. Z raziskovalnim delom sem si zapolnil delovne dneve, kajti sam kampus oz. kraj ni ponujal dosti dodatnih dejavnosti, še posebej v času moje izmenjave, ko velike večine študentov ni bilo.

Bližala se je sredina junija, datum odhoda in tudi zagovor magistrske naloge. Uspešno sem jo zagovarjal in po nekaj dneh že letel čez ocean. Po nekaj nevšečnostih zaradi zamujanja in prestavljanja letov se je naporni prvi 30-urni dan zaključil s prihodom na letališče v Columbus, kjer me je pričakala Leighton, glavna koordinatorica SEP-a, in me odpeljala v kampus. Nastanjen sem bil v stanovanju v sklopu kampusa. Fakulteta za farmacijo, kjer sem delal, je bila oddaljena 5–6 min hoje. Dan po nastanitvi sem spoznal mentorja, profesorja dr. Olaha, ki je pred tem mentoriral že nekaj študentom na praksi SEP in je bil še posebej zadovoljen s praktičnim znanjem, ki ga prinesemo študentje farmacije iz Srednje Evrope. Laboratorijsko delo je zajemalo eksperimente in analize na encimih ter RNA/DNA (kvantifikacija proteinov, ločbe na gelih, Western Blot, PCR itd.) in celicah (razmnoževanje

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Povsem drugače je bilo med vikendi, ko smo imeli organizirane izlete. Ker se organizatorji prakse zavedajo, da na lokaciji ni veliko početi, se še posebej potrudijo, da te peljejo na različne kraje in ti tudi nudijo prevoz z letališča in nazaj (razdalje v ZDA so velike in razen v večjih mestih javni prevoz ni najbolje urejen). Obiskali smo Cleveland, Columbus in Chicago, kjer se nam je pridružila še Jovana, študentka farmacije iz Srbije, ki je prav tako opravljala SEP na isti fakulteti. Prevozi so bili lastni, v Chicago smo potovali z vlakom. Na večdnevnih izletih smo prenočevali pri koordinatorjih doma. Po zaključku prakse je sledil še teden v New Yorku in obisk Washingtona (v lastni režiji). Menim, da nam je Evropejcem Amerika relativno znana zaradi interneta, televizije in splošne amerikanizacije (kar seveda ne prikaže nujno realne slike). Zelo zanimivo mi je bilo, da je veliko (mogoče rahlo stereotipnih) stvari, ki jih pripisujemo Ameriki in Američanom, dejansko povsem resničnih. Resda večinoma nimajo predstave, kje Slovenija je in si nas predstavljajo kot nekdanjo sovjetsko republiko tam nekje zraven Rusije in so presenečeni, ko izvejo, da mejimo na Italijo (razen v primeru mentorja, ki je Evropo in Slovenijo dobro poznal), ne morem reči popolnoma nič negativnega ali karkoli slabšalnega o njih. Ljudje so zelo prijazni, gostoljubni in vedno pripravljeni pomagati ter zdelo se mi je, kot da jim ni nič težko narediti. Celovita izkušnja prakse je bila odlična in za vse življenje, od novih poznanstev, obiskanih novih krajev in novih izkušenj. Zato, za vsakega, ki razmišlja, ali bi se udeležil SEP-a v ZDA, je moj odgovor preprost: definitivno da!

SEP Experience: Slovenia Marcela Stanke

My SEP experience began in January when I received an e-mail from IPSF Chairperson that ŠSSFD Slovenia had reserved my application. A few days later I got the information from Slovenian SEO Matija that he had found a placement for me. I was very excited because I had always wanted to visit Slovenia and this country was my first choice on the list of the preferred locations. During the following months I received more details about my practice. The day before my arrival my SEP buddy Nika contacted me with some advice. She was very friendly and also helped me to move in the student dorm in Ljubljana on

the first day. She helped me to get a bus card and also introduced me to my mentor in the pharmacy. For 4 weeks, I had the internship in a community pharmacy in Domžale, which is a small town close to Ljubljana. Every morning I got there by bus from the city center. I worked with great people and I have learned a lot during my practice. They tried to give me as much practical knowledge as they could and showed me how the pharmacy work looks like. The students from ŠSSFD organised trips for SEP students every weekend, so everyone who was

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

interested could join. They were always very helpful and cared for us. Thanks to them I managed to visit Vintgar Gorge, swam in the most beautiful Lake Bled, tasted the traditional cake kremšnita, saw the cows in Velika planina and sunbathed on the Slovenian coast. We also visited several museums in Ljubljana. In the beginning of August we had the international night. It was a great opportunity to get to know the rest of the SEP students and tasted traditional food and drinks from their countries. We had an amazing night full of laughter, good food and dances. I usually spent afternoons and evenings with other SEP students discovering the beauties of Ljubljana.

Small distances in Slovenia allowed us to have practice in the morning and climb the mountains in the afternoon. Together we visited many wonderful places like Postojna Cave, Bohinj Lake, Šmarna gora. We were like one big international family. They made my SEP definitely unforgettable. Student Exchange Programme (SEP) is an amazing adventure. You can broaden your horizons, meet great people and discover beautiful places. I would highly recommend SEP in Slovenia for other pharmacy students because it was definitely one of the best months in my life.

Poletna recepcija Eva Debevec

Študentje Fakultete za farmacijo smo se tudi letošnje poletje lahko pridružili ''poletni recepciji'' in druženju s SEP-ovci – torej s tujimi študenti, ki so Slovenijo izbrali za opravljanje poletne prakse v lekarni, v laboratoriju na fakulteti ter na področju klinične farmacije. Tistim, ki sta vam pojma ''poletna recepcija'' in ''SEP-ovci'' manj znana, bi na kratko lahko pojasnila, da gre za preživljanje časa, kjer se združi prijetno s koristnim. Omenjenim študentom smo domači študentje pomagali pri sprejemu v nastanitev, jih predstavili njihovim mentorjem in pripravili aktivnosti za prosti čas. In zakaj prej omenjeno prijetno s koristnim? Ker smo spoznali študente farmacije iz vsega sveta, s katerimi smo delili izkušnje, mnenja in se zabavali – torej bolje rečeno zato, ker smo pridobili vrsto novih prijateljev.

hvaležnost in besede SEP-ovcev ob slovesu – da je minilo prehitro ter da še nočejo oditi. Ker pa slika pove več kot tisoč besed, … ;)

Med vikendi smo organizirali izlete po Sloveniji in jim pokazali (ter se bolje zavedali tudi sami), kako lepa je naša država – namesto da bi torej posedali doma, smo v ''international'' stilu plavali v Blejskem jezeru, se sprehajali ob obzidju Pirana in posladkali s štruklji na Veliki planini. Na mednarodnem večeru smo imeli priložnost pokusiti jedi in pijače iz mnogih držav – na primer odlične sladice iz Egipta in požirek prave srbske rakije, za tem pa smo peli in plesali na popularne španske, češke in poljske pesmi. Ob vsem tem smo vadili tuje jezike, se naučili tudi nekaj novih besed, pokazali naše organizacijske sposobnosti in pridobili nekaj točk za morebitno opravljanje lastne prakse SEP v tujini. Bonus sodelovanja pri poletni recepciji pa je tudi kakšno povabilo na brezplačno bivanje in ogled Beograda ter Prage. Najlepše pa je videti nasmehe,

POGLED Z DRUGE PERSPEKTIVE I PHARMSPECTIVE

Novičke Anja Dremelj in Katarina Kastelic

ELEKTRONSKE CIGARETE NA RECEPT? Člani britanskega parlamenta in Svet za znanost in tehnologijo si že nekaj časa prizadevajo za potrditev naslovnega vprašanja, saj menijo, da bi jim s tem uspelo zmanjšati število kadilcev navadnih cigaret. Vendar se pojavi dvom o dolgotrajnejši uporabi teh cigaret, saj za zdaj še ne poznamo neželenih učinkov, ki jih e-cigarete povzročajo. Tudi povsem ne vemo, ali so zares učinkovite. E-cigarete so naprave, ki s pomočjo baterije uparijo nikotin, kar naj bi pomenilo 95 odstotkov manjšo škodljivost, saj ne vsebujejo kancerogenih snovi, so cenejše in ne povzročajo nevarnega pasivnega kajenja. Poleg tega pa jih ponekod že zdaj uporabljajo pri zdravljenju odvisnosti. Samo v Angliji zaradi posledic kajenja umre 79.000 ljudi letno. E-cigarete bi tako posledično lahko postale ključni dejavnik v boju proti tradicionalnemu kajenju, pa vendarle bo do takrat preteklo še nekaj časa, da se pridobijo vse ugotovitve in dejstva.

VIRI: 1. https://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/news/mps-call-for-e-cigarettes-to-be-made-available-onprescription/20205330.article (dostop 25. 8. 2018) 2. https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/25557889 (dostop 25. 8. 2018)

PRVI VSADLJIV GLUKOZNI MONITOR Pred kratkim je ameriška vladna ustanova za nadzorovanje hrane in zdravil FDA odobrila sistem Eversense Continuous Glucose Monitoring (CGM) za uporabo pri odraslih bolnikih z diabetesom. Sistem vključuje majhen vsadljiv senzor, ki zazna količino glukoze in je po vsaditvi lahko v uporabi do 90 dni. Implantiran je pod kožo in prekrit s fluorescenčno kemikalijo, ki ob izpostavljenosti krvnemu sladkorju

izdela majhno količino svetlobe, ki je nato izmerjena s senzorjem. Meritve glukoze so vsakih 5 minut poslane na mobilno aplikacijo na pametnem telefonu ali tablici in uporabnike opozarjajo na previsoko ali prenizko raven krvnega sladkorja. Sistem uporabnikom omogoča lažje spremljanje količine glukoze in kaže na modernejši pristop pri nadzorovanju bolezni.

VIRI: 1. https://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/news-in-brief/first-implantable-glucose-monitor-approved-byfda/20205052.article Dostop: 22. 8. 2018 2. https://www.fda.gov/NewsEvents/Newsroom/PressAnnouncements/ucm611454.htm Dostop: 22. 8. 2018

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Obraz k besedi Face facing faces Predstavitev NO in DK DŠFS Predstavitev disciplinske komisije (DK) 2018 Emanuela Senjor Letnik študija: nazaj v 1. letniku Kraj, od koder prihajaš: Ljubljana Najljubši predmet na Fakulteti: Edi Najljubši kazenski ukrep: nakup sladoleda Moja policijska kartoteka je …: še nepopisan list

Nejc Vodir Letnik študija: 4. Kraj, od koder prihajaš: Spodnja Besnica Najljubši predmet na Fakulteti: fizika Najljubši kazenski ukrep: šiba Moja policijska kartoteka je …: pustimo to za drugič

Lea Seljak Letnik študija: kaj sledi absolventskemu stažu? Kraj, od koder prihajaš: Cerkno Najljubši predmet na Fakulteti: kavni avtomat Najljubši kazenski ukrep: izbris uporabniških računov na vseh družbenih omrežjih

Opiši nam najstrožji disciplinski ukrep, ki ste ga letos sprejeli v okviru komisije. (Če ni idej za odpisovanje z domišljijo – potem drugo vprašanje: Koliko disciplinskih ukrepov si si zamislila ob nastopu letošnje ekipe in koliko od teh je bilo izvedenih?) Kljub temu da imam doma cel seznam možnih ukrepov, nam društveniki letos res niso (še) dali priložnosti, da bi katerega tudi izvedli. Vendar mandata še ni konec! ;)

Kako si skrbel za disciplino med društveniki z daljne Estonije? Kako pa sicer najraje kaznuješ nepridiprave? (alternativna ubeseditev: ukrepaš z nepridipravi) Letos so bili društveniki zelo pridni, tako da niso potrebovali nobenega discipliniranja. Najraje jih pa seveda kaznujem s šibo. Mislim, da jih že misel nanjo odvrne od neumnosti.

Glede na to, da si bila v prejšnjem mandatu zadolžena za promocijo društvenih projektov – kako pa si letos promovirala (ne)disciplino? Disciplina se med našimi društveniki promovira kar sama in to zelo uspešno – letos nam na srečo (še) ni bilo potrebno poseči po disciplinskih ukrepih.

Moja policijska kartoteka je …: še prazna. ;)

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Predstavitev nadzornega odbora (NO) 2018 Helena Vrbanac Letnik študija: hmmmm, 1. Kraj, od koder prihajaš: iz majhne vasice ob Kolpi Najljubši predmet na Fakulteti: BFVFO Najljubši način nadzorovanja: ko vse teče kot po maslu in lahko pohvalim vsakega člana ekipe za doprinos k doseženemu Predmet za nadzorovanje – daljnogled z zamegljenimi stekli ali hreščeča prisluškovalna naprava: moja podložnika (Martin in Rok) haha Udeležba na jesenskem alumni dogodku društva je …: dobra izbira

Martin Koprivnikar Krajnc Letnik študija: 5. Kraj, od koder prihajaš: Smrjene Najljubši predmet na Fakulteti: kavč v študentski sobici Najljubši način nadzorovanja: preko interneta Predmet za nadzorovanje – daljnogled z zamegljenimi stekli ali hreščeča prisluškovalna naprava: Definitivno hreščeča prisluškovalna naprava.

Koliko izrednih in koliko rednih nadzorov ste morali uvesti v letošnjem mandatu? Je/Bi bil potreben nadzor tudi nad nadzornim odborom? Namen nadzornega odbora je predvsem podati nasvete izvršnemu odboru v sklopu duha statuta društva (zato apeliram na prihajajočo skupščino, da premisli o spremembi naziva tega organa društva). Trenutna ekipa je ena izmed bolj samoiniciativnih in organiziranih, kar jih pomnim zadnja leta, zato smo podali le nekaj manjši nasvetov. Nad NO za zdaj še nismo potrebovali nadzora.

Si katerega člana izmed letošnje ekipe imel še posebej pod budnim očesom? Kako in kakšne so bile ugotovitve? Še posebej našo kontaktno osebo za IPSF, saj sem to funkcijo opravljal v preteklosti in vem, da se pri kontaktu z ljudmi s celega sveta lahko hitro izgubiš v poplavi podatkov.

Udeležba na jesenskem alumni dogodku društva je …: obvezna

Rok Hribšek Letnik študija: 5. Kraj, od koder prihajaš: izpod Šmarne gore Najljubši predmet na Fakulteti: hladilnik v študentski sobici Najljubši način nadzorovanja: iz daljave Predmet za nadzorovanje – daljnogled z zamegljenimi stekli ali hreščeča prisluškovalna naprava: fix prisluškovalna naprava Udeležba na jesenskem alumni dogodku društva je …: nepozabna

Meniš, da bi bilo za pravilno in dosledno izvajanje nadzora nad delovanjem društva potrebno uvesti dveletne mandate nadzornemu odboru še v tem mandatu? Obrazloži. Mislim, da to ne bi šlo, ker NO po navadi sestavljajo 4. ali 5. letniki.

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Prvi obraz Fakultete za farmacijo prof. dr. Irena Mlinarič-Raščan, mag. farm. Tilen Kozole, Neža Trpin

Topel sprejem ob vstopu v urejeno pisarno pove vse – prazna skodelica za kavo je bila verjetno edini dokaz, da so bile njene misli še tik pred našim prihodom povsem drugje. Kljub rahlemu prehladu široko nasmejana se klepetavo spusti v debato o pomembnem in predvsem vidnem delu študentskih farmacevtskih organizacij in njihovih projektih, med drugim tudi Spatule. Pogovarjali smo se s prvim imenom Fakultete za farmacijo, z gospo dekanjo, prof. dr. Ireno Mlinarič-Raščan, mag. farm. Predstavitev 1. Svoje otroštvo in mladost ste preživeli onstran Mure. Kako gledate na svoje domače Odrance? Je tisto dekle, ki je prišlo s prekmurskega podeželja, doživelo šok, ko je prišlo v Ljubljano? V Odrancih sem preživela čudovito otroštvo. Še vedno se rada vračam, korenine je potrebno negovati, da lahko drevo poganja nove veje, ki se raztezajo vse višje k nebu. Na svojo rodno vas sem ponosna in jo rada predstavim svojim sodelavcem in prijateljem. Skratka, v Prekmurju se jutra rodijo prej, tišina je bolj tiha, KMICA BOLE ČORNA in zvezde so bližje in svetlejše … Pa pridite pogledat … Odhodi iz Prekmurja v mesta so se dogajali postopoma, svet sem po stopinjah in v varni bližini spoznavala s starejšima sestro in bratom, zato se preselitve v mesto ne spomnim kot velikega preskoka. Pri odhodih postajata kovček in torba vsakič lažja, osvojene razdalje vedno večje in odsotnosti vse daljše. Postavljaš začasna domovanja in nato dom na številnih koncih sveta. 2. Za vami je bogata poklicna pot, utrjena z znanjem, izkušnjami, različnimi položaji in vlogami, predvsem pa z uspehi nagrajenim trdim delom. Zakaj ravno študij farmacije? Kdaj in kako ste ugotovili, da si želite te poklicne poti? Če izvzamem otroške sanje o osvajanju vesolja, je bila kemija prva velika ljubezen. Iskrico navdušenja nad naravoslovjem, predvsem kemijo, pa je skrbno negoval moj učitelj, ki me je tudi usmerjal v srednjo kemijsko šolo. V srednji šoli sem se navduševala nad študijem medicine, morda biokemije. Farmacijo sem spoznala v tretjem letniku srednje šole, ko sem opravljala raziskovalno nalogo na Katedri za farmakognozijo. Z rezultati tekmovanja iz kemije in nalogo o kamilicah

Podelitev diplom v letu 2018.

sem se uvrstila na kemijsko olimpijado v Angliji in menim, da je to začetek moje raziskovalne poti. Podobno je potekal moj nadaljnji študij in profesionalno delo, sestavljen iz velike mere entuziazma in predanega dela, polnega pravih priložnosti in pogumnih odločitev. V času študija sem bila zelo aktivna v študentskih organizacijah, med drugim sem bila tudi predsedujoča IPSF za področje študentskih izmenjav. To je seveda bil čas pred internetom, na kar spominja krasna zbirka znamk z vsega sveta. Veliko časa sem preživela na sedežu organizacije na Nizozemskem, zato sem, da bi lahko združevala še študijske dolžnosti, diplomsko nalogo opravljala med študentsko izmenjavo v Amsterdamu. Navdušila sem se nad genetiko in podiplomski študij nadaljevala na Medicinski fakulteti UL, staž mladega raziskovalca pa v Službi za medicinsko genetiko Ginekološke klinike v Ljubljani pri prof. dr. Nini Canki-Klain.

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Zdelo se je, da si priložnosti in izzivi kar ponujajo kljuko vrat moje mladosti. Svoj študij sem dopolnjevala s triletnim raziskovalnim stažem na Univerzi v Torontu pri prof. dr. Katherine A. Siminovitch. Doktorirala sem s temo Osnovna genetska motnja motheaten fenotipa in njen vpliv na nepravilen imunski odgovor organizma. Kanadskemu je sledilo štiriletno obdobje Japonske. Bila sem podoktorska raziskovalka na Inštitutu medicinskih znanosti Univerze v Tokiu, pri prof. dr. Tadishiju Yamomotu, kjer sem raziskovala molekularne vidike celične smrti. Potem je sledila vrnitev v domovino. Po krajšem obdobju na IJS se mi je ponudila priložnost za zaposlitev na FFA. 3. Eno najbolj 'vročih' in v skladu s tem seveda prioritetnih vprašanj. Kako je videti delovni dan dekanje Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani, prof. dr. Irene Mlinarič-Raščan, mag. farm.? Jutro se začne s skodelico kave. Sem poročena in mati treh otrok, zato je začetek delovnega dne po navadi pester že doma: kdo, kaj, kje, kam, kako … od doma na naših dnevnih zadolžitev. Dnevi dekanje so vedno prekratki za vse, kar bi človek želel postoriti, in ravno prav dolgi za vse, kar je potrebno narediti. Delo je vedno usmerjeno k ciljem, ki smo jih v vodstvu zastavili pred nastopom mandata. Poleg tega pa veliko dela izhaja iz naključnih, nepredvidljivih dogodkov. Pri obravnavi in reševanju le-teh štejejo prioritete, ki jih postavljam sproti. Zadolžitve so zelo raznolike in združujejo tako naloge upravljanja, vodenja, kakor tudi pedagoško in raziskovalno udejstvovanje. Dekan je namreč visokošolski učitelj, ki večji del časa posveča upravljanju in vodenju fakultete. Za uspešno upravljanje je nujna profesionalna podpora strokovnih služb, za vodenje pa odlična podpora prodekanov in predstojnikov. Prav tako je pomembna dobra vključenost v organe in komisije univerze in komplementarno v strokovna združenja in organe odločanja. Tudi povezava s študenti je pomembna. Dekan tako zastopa in predstavlja fakulteto, delo njenih zaposlenih in uspehe študentov.

postali vsi polnoletni državljani. Preko ZSMS smo študenti uradovali in črpali pravice, izpolnjevali tudi kakšno dolžnost, danes bi delokrog lahko primerjali s področji, ki jih pokrivata ŠOFFA in ŠSFFA. Organizirani smo bili tudi v študentsko sekcijo SFD, ki je pokrivala strokovne, predvsem pa mednarodne aktivnosti. Na fakulteti je deloval tudi odbor Zveze komunistov, v katerem so bili aktivni samo člani. Študenti fakultet za farmacijo takratne Jugoslavije smo se srečevali na farmaciadah. Z evropsko in svetovno zvezo študentov farmacije je stike vzpostavila kolegica Darja Ferčej, morda leta 1982. V ESC smo se lahko včlanili kot predstavniki Slovenije. Potem pa je Darja odšla tudi prvič na IPSF kongres v Egipt, kjer je izvedela, da se lahko včlanimo le kot nacionalna organizacija celotne Jugoslavije. Zato sva s kolegom Davorinom Pohercem opravila misijo ustanovitve Združenja jugoslovanskih študentov farmacije, ŠSSFD je imel vlogo izvršilnega organa. Bili smo v koraku s časom, izvolili smo predsednika predsedstva. V IPSF smo se včlanili leta 1988 v Izraelu. Ustvarilo se je močno zaledje, ki se je predajalo iz generacije v generacijo. 5. Kako gledate na razvoj društva in njegovih povezovalnih organizacij (DŠFS, ŠSFFA, ŠOFFA) na naši fakulteti? Menite, da igrajo pomembno vlogo pri oblikovanju osebnosti in v razvoju profesionalne poti študentov in študentk FFA? Zakaj? Delo v študentskih združenjih prepoznavam kot dragocen doprinos k delovanju fakultete in stroke. Seveda pa tudi kot uresničevanje posameznikovih ambicij, pridobivanje kompetenc in mehkih veščin. Menim, da predstavlja fakulteta neločljiv preplet zaposlenih in študentov, zato dajem sodelovanju študentov s strukturami FFA in vodstvom velik pomen, seveda tudi izhajajoč iz izkušenj svojega študentskega obdobja. Zavedam se, da je bilo za naše profesorje izredno pomembno dobro poznavanje našega dela in

Študentska aktivnost 4. V svojih študentskih letih ste bili aktivni tudi v našem študentskem društvu ŠSSFD. Za kaj natanko ste bili odgovorni in kaj vse ste počeli? Kako je potekalo vodenje in delo društveno-študentskih zadev v tistem času? Pravzaprav sem se ali so me že kot brucko vključili v delo študentskih združenj. Takrat je v vsaki delovni organizaciji delovala Zveza socialistične mladine Slovenije, člani katere smo

In še ena podelitev.

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

zaupanje takratnega vodstva v naše drzne podvige. Sem spada prav gotovo vključevanje v mednarodne integracije in udeležbe na konferencah po vsem svetu, tudi v ZDA in Izraelu, s katerim v tistem času Jugoslavija ni imela diplomatskih odnosov, zato sem potrebovala za vrnitev domov »povratno vizo«. 6. Zdi se, da ste predani viziji t. i. vseživljenjskega učenja, tudi pedagoško ste rasli tesno ob boku študentov. Kako gledate na študentsko proaktivnost in zagon za študij (posledično tudi za kariero) danes? Ju je še dovolj? Kaj se fakulteta še posebej trudi spodbujati in na čem menite, da bi morali študentje in študentke delati več sami? Študenti in diplomanti fakultete za farmacijo so ambiciozni in proaktivni. To od njih zahtevata okolje in stroka. Sami pa to izkazujejo s številnimi obštudijskimi aktivnostmi in seveda predanim študijem. Pri predanosti in obvladovanju študijske snovi pa v letih življenja s študenti vseeno opažam spremembe. Opažam, da je z razmahom sodobnih tehnologij vedno manj poglobljenega študija. Zdi se mi, da smo ostali nekje na pol poti. Zavedamo se dostopnosti informacij in orodij, izgubljamo pa na obvladovanju konceptov. Ja, zdi se mi, da je poglobljenega študija premalo. Tudi in predvsem študija iz knjig. Koncept neke tematike, področja namreč lahko osvojiš, ko vidiš celoto, podobo kot mozaik dobi svoj pomen, ko ga gledaš iz razdalje. Na fakulteti skrbimo, da je raziskovalno in izobraževalno delo osnova za razvoj najboljših strokovnjakov, snovalcev idej in nosilcev razvoja. Sledimo poslanstvu vzgoje, usposabljanja in izobraževanja strokovnjakov in vodij za delo v globalno tekmovalnem okolju v farmaciji, laboratorijski medicini in kozmetologiji. Na področjih pridobivanja veščin učenja in poučevanja bomo še gradili kompetence in mostove med študenti in učitelji.

Multidisciplinarno delo in dekanstvo 7. Že res, da ženske pregovorno slovijo po sposobnosti opravljanja več stvari hkrati, pa vendar – kako vam uspeva združevanje in usklajevanje različnih strasti vašega življenja – akademske kariere, raziskovanja, vodenja fakultete in družinskega življenja? V življenju je pomembno imeti cilje, nato zastavimo smer in iščemo poti. Sproti se prilagajamo okoliščinam. Pride čas setve in čas žetve, obdobje, ko potrebuje večjo pozornost družina in čakajo druge zadeve na svoj trenutek. Vsega hkrati se ne da, z dobro organizacijo pa veliko. Predvsem se mi zdi pomembno, da smo predani, da imamo življenje in delo radi. Potem ni nič težko in vse prinaša veselje.

Družinsko potepanje po Japonskem.

Tudi raziskovalno delo je moj velik izziv. Udejstvujem se na področju farmakogenomike. Sem vodja številnih projektov in intenzivno sodelujem z raziskovalci iz francoskega Komisariata za atomsko energijo, bernske medicinske fakultete, Kliničnega centra v Ljubljani in estonskega genomskega centra v Tartuju. Cilj študij moje raziskovalne skupine je ugotoviti ključne modulatorje apoptozne celične smrti in identificirati molekularne tarče, ki bodo služile kot prva stopnja v sodobnem procesu raziskav novih zdravil. Naše raziskave na področju farmakogenetike so doprinesle k napredku individualizacije terapije pri bolnikih z akutno limfoblastno levkemijo. 8. Vodstveni položaj zahteva ogromno mero odgovornosti in zbranosti. S čim si med delom najraje zbistrite misli? Predvsem pa, kaj je tisto, s čimer se lahko povsem odklopite z nastavitve »dekanja« in postanete »Irena«? Imam dobro koncentracijo, res pa je, da se skodelica kave vedno prileže. Redke, a toliko bolj sladke so priložnosti, ki jih živim s prijatelji in družino. Dopuste preživljam aktivno, v naravi, rada tudi potujem. Tukaj sledi roman, morda kdaj drugič. Tokrat samo: svet je lep, dom je svet, do zvezd pa je še vedno daleč. 9. Pa da se vrnemo na vaše dekanstvo. Kaj vse je s seboj prinesla izvolitev na mesto dekanje? Se je kljub premišljeni odločitvi sploh mogoče v polni meri pripraviti na to vlogo? Pridobivanje organizacijskih in vodstvenih izkušenj sega v študentska leta, ko sem predsedovala študentski sekciji ŠSSFD, ZSMS FFA in svetovnemu združenju IPSF za področje mednarodnih izmenjav. Zrelejše izkušnje pa izhajajo iz predsedovanja upravnemu odboru Instituta Jožef Stefan. Sem tudi

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

članica ekspertne skupine Direkcije za raziskave pri Evropski komisiji in članica v Evropskem strateškem forumu za raziskovalne infrastrukture (ESFRI). Na UL FFA sem bila štiri leta koordinatorica za mednarodne izmenjave in šest let prodekanja za raziskovalno delo. Dekanovanje sem načrtovala na podlagi izkušenj. Pravijo, da se hitro učim, da sem pogumna in odločna. Odločitve sprejemam na podlagi argumentov. Poglavitna sprememba po nastopu funkcije dekanje je, da je to zdaj poglavitna prioriteta. Raziskovalno, pedagoško in strokovno delo se umika v ozadje. 10. Za vami je točno polovica mandata, druga polovica pa tik pred vami. Kako gledate na svoje delo v preteklem letu? Pred izvolitvijo smo temeljito pripravili program, ki ga uspešno realiziramo. Smo usklajena ekipa. Moji najožji sodelavci so prodekani, in sicer prof. dr. Marko Anderluh za študijsko področje, izr. prof. Rok Dreu za raziskovalno področje, prof. dr. Iztok Grabnar z mednarodno področje. Tesno sodelujemo ali kot se radi pošalimo delujemo pod budnim očesom generalne sekretarke gospe Menard. Širšo vodstveno ekipo sestavljajo predstojniki kateder, in sicer prof. dr. Albin Kristl, prof. dr. Mirjana Gašperlin, prof. dr. Stanislav Gobec, izr. prof. dr. Mitja Kos, doc. dr. Nataša Karas Kuželički in izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič.

diplomantov, sposobnih soočanja z izzivi prihodnosti. Želim si, da bi v skupnih prizadevanjih in v interdisciplinarnem pristopu našli odlične rešitve za razvoj in vzpostavitev sodobne Fakultete za farmacijo. 12. Že kar nekaj let se šušlja o selitvi naše fakultete v okolico zdaj že bivše sosednje fakultete, kjer imamo študentje tudi del predavanj (FKKT, op. a.). Kako poteka usklajevanje vseh zadev v zvezi s selitvijo? Je res, da bomo študentje dobili najodličnejšo in najmodernejšo študentsko sobico, kar jih je? Ja, projekt novogradnje BRDO je v delu. Prostori, v katerih fakulteta deluje, namreč ne omogočajo več adekvatnega razvoja, niti dolgoročno ohranitve vodilnega položaja v stroki. FFA deluje v prostorih stare tehnike že od postavitve študija farmacije na UL leta 1960, leta 1996 smo pridobili južno krilo in leta 2011 najeli prostore na Tržaški. K projektu novogradnje pristopamo z vizijo razvoja v sodobno mednarodno uveljavljeno izobraževalno in raziskovalno ustanovo. Trenutno poteka javni urbanistični in arhitekturni projektni natečaj za izbiro strokovno najprimernejših rešitev in izbiro izdelovalcev dokumentacije za nove objekte, poleg fakultete za farmacijo tudi še fakultete za strojništvo. Računamo tudi na sodobno in prijetno študentsko sobico, ki bo po potrebi zrasla, se pospravila …

Prihodnost FFA

Rafal vaših »najljubših«:

11. Kakšen pa je pogled za naprej? Kakšne so vaše usmeritve, načrti, želje?

Orion – Severa Gjurin Namesto koga roža cveti – Vlado Kreslin I did it my way – Frank Sinatra Thinking out loud – Ed Sheeran

Fakulteta za farmacijo deluje v tako imenovanem »trikotniku znanja«, povezuje razvojni, inovativni in izobraževalni vidik in kot družbeno odgovorna visokošolska ustanova skrbi za razvoj kritično mislečih

Najlepša hvala za pogovor ter uspešno dekanovanje in sodelovanje še naprej!

Še ne veš, kaj boš počel/-a v jesenskih dneh? Si želiš bolje spoznati sošolce in sošolke, študente in študentke preostalih letnikov in društvenike? Se želiš izpopolniti v mehkih veščinah, poleg tega pa se zabavati do jutranjih ur? Potem je Drug Dealer motivacijski vikend kot nalašč zate! Namenjen je vsem študentom Fakultete za farmacijo in vključuje tri dni zabave in pridobivanja koristnega znanja s področja mehkih veščin, ki ti bo preverjeno koristilo tako pri nadaljnjem študiju kot tudi kasnejši zaposlitvi. Poleg tega je namenjen podrobnejšemu spoznavanju strukture in delovanja Društva študentov farmacije Slovenije in ugotavljanju, da študij na FFA ne pomeni le vsakodnevnega prebiranja zapiskov in pozabljanja halje za vaje v domači omari. Točen datum in skrbno izbrana lokacija za zdaj ostajata skrivnost, lahko pa ti izdamo, da bo motivacijski vikend potekal v mesecu novembru. Če te zanima več, pridno prebiraj Drug Dealer maile in spremljaj FB-stran Študentje Fakultete za farmacijo, kjer bodo pravočasno objavljene vse potrebne informacije v zvezi s prijavami. Luštno bo!

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Visiting Professor: prof. dr. Frank Scalzo Neža Trpin

As soon as we shook hands, I knew I’m in the presence of a really accomplished person. Humble, with great articulation of his thoughts, and radiating immense warmth and positivity – please meet prof. dr. Frank Scalzo. First of all, I have to express great admiration of your work. I think the opening question reflects the biggest wonder, and that is why an American professor would choose Slovenia for his working visit? How was this idea conceived, and why?

was thrilled to see that, so I suggested to her whether we could submit another Fulbright application. We got awarded the grant to conduct research and teach the course this semester. I was happy to be a part of it this year, I had a good time and the students were great!

Oh, thank you so much. Well, it all started in 1990. My supervisor at the National Centre for Toxicological Research (John Young) had an ongoing collaboration with professor Aleš Mrhar (Faculty of Pharmacy – FFA), professor Rihard Karba (Faculty of Computer and Information Science – FRI) and professor Stanislav Primožič (the current acting director of the Agency for Medicinal Products and Medical Devices of the Republic of Slovenia – JAZMP). I asked John if I could come to visit his colleagues. I was looking to explore this part of the world which I knew little about, and the science was a bonus. But then after I met with prof. Mrhar, prof. Karba and prof. Primožič, we realised that we had some common interests in pharmacokinetics (PK), as well. I was curious about learning more about modelling and simulation as I was just starting to do some work with PK in an animal model. I wrote a grant to come back here, but unfortunately due to all of the conflict the US State Department would not allow travel here. Instead, prof. Karba and prof. Primožič came to my lab in Arkansas for a semester. That resulted in some PKwork and a couple of publications, peaking my curiosity even more to learn more about what they were doing here. We wrote a Fulbright US scholarship application together, and I was awarded a grant to come here, and teach a course with prof. Aleš Krbavčič. It was the 1st time to offer a course in toxicological chemistry. It was a very positive experience. It was challenging, I mean this was 1995, so things were a little different. But again, in terms of professional and personal relationships, a whole new dimension was added to my work and my profession that I never anticipated. We all went separate ways afterwards, meanwhile I changed institutions, and moved to Bard College in upstate New York). At my college we are eligible for a sabbatical every 11 semesters, so 2 years ago I decided to make contact again, and because I was the outside readier on Iztok's diploma (prof. Iztok Grabnar), I made contact with him, and much to my surprise, prof. Lucija Peterlin Mašič was offering a course in psychotropic substances and drug abuse (Slovene: Psihotropne snovi in zloraba zdravil). I

If you compare students back in the US, and here in Slovenia, what is the thing you could point out as being the biggest difference between us? What's noticeable is that students here seem a bit more reserved in terms of participating, or providing their own perspective. Part of my goal here was to encourage them to be more active learners. I understand that is a part of a larger European tradition to be more passive in terms of receiving information, but I think it's important to argue with them, to probe them, and question them instead of them just accepting things. Some might find that controversial, but for me it’s a way of helping a person to understand themselves and understand how to communicate their position. I think that stands out. I'm not saying one is better than the other, but I think it would be a richer experience for the student to be challenged like that. In the reflections they would often say, this is difficult, or I worked harder in this class

“Part of my goal here was to encourage them to be more active learners.” 37

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

than other classes, but then someone would say “but I got a lot out of it”. What this tells me is that students can be challenged, and your role as a professor is to be supportive to make it very free, and open. I used the word “safe” in the sense that no one is going to personally attack you; they might be attacking your ideas or challenge your ideas, but the goal is for you to be able to defend your ideas, and to make an argument. When you leave here, you're going to have to do that on your own in the workplace, people will challenge your positions, and this is the time to develop those skills. It seems the students may underutilize the faculty, but faculty not only can serve as providing information, but also in providing perspectives about careers, and general support. Students have challenging times networking in a lot of contexts, but the faculty know a lot of people, not just in Slovenia but around the world, and I think the students here should take more advantage of that. This is based one the little I have seen in this one semester, but that would be some suggestions for the future.

express concern if there were things that were unclear, or things that maybe we needed to expand on. Otherwise the faculty doesn’t have that feedback necessarily, and this was a nice, again, safe and easy way to do it. We also asked students to read from journal articles or case studies in class. I know that prof. Lucija had done that in the past, and I think it’s a good thing to continue to do. I remember from my own experience that sometimes when professors were trying to incorporate something different or fresh in their pedagogical approach, we (too) often responded “this is too hard, why are we doing this” etc. So, my question is, what kind of techniques did you use to provoke this out-of-the-box thinking in students that we indeed need? I think that just by asking questions in class. Some answered, and some did not. It requires a great deal of patience on the part of the faculty and students as well, and I think that is the key thing. I understand some students don’t want to be called on, and it’s not their learning style, and I respect that. But again, once you leave here, you're going to have to deal with this. It’s important to speak here in a very positive and very supportive environment, and to develop your speaking skills, whether it is in English or Slovene, but nonetheless, to be able to communicate effectively. That’s what we have to do, and you can think about communicating in the scientific journal all the way to dealing one on one with somebody in a pharmacy. If you compare your 1st time teaching here in 1995, and teaching here now more than 20 years later, have we as students changed? What do we want from the studies now, is it different?

You mentioned students’ reflections. When I was talking with prof. Lucija (Peterlin Mašič, op.a.), she mentioned that you together tried to bring a new concept to students, or a new perspective to teaching. I applaud her and the Dean for supporting such an endeavour. If I think about it even back to when I first taught the course with prof. Krbavčič, it was not the normal, not typical. So, for prof. Mašič and the administration to have an open mind to such activity is a real plus. I think it demonstrates a very progressive way of thinking in a very, what I perceive as a traditional or conservative curriculum; which I’m not criticising, I think it is all good, but I think it’s important to realise the benefits of other approaches, too. What we asked students to do was to give some reflections on the day’s class, for 5-10 minutes, just to help them crystallise what they’ve heard in class, and an opportunity to

I don’t see any major changes other than in 1995, it seemed there was greater curiosity, not only about the material but also about having an American professor, and wanting to know more about the US. But I understand the world has changed; in the 90s, information was not nearly as available. I think now what has happened is that the world is smaller, and that people can get information about politics, economics, or social issues easier. Could you describe the perfect student? What is the quality or the value that makes a student stand out? Oh boy. (Sighs and pauses) Well, I think there are a few qualities. I mostly look for engagement, and I can tell that physically by whether a person is paying attention, or being interested. I look for risk taking, so if a student is going to participate, and take a chance about being wrong. It’s that perspective of putting oneself out there, and saying, “well, here it is, this is not clear to me”. Because you know, there are at least 5 other people that are thinking that exact same thing. That allows you

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

“If my supervisor at the time hadn't said, oh you know, I know these great colleges who are excellent pharmacokineticists, then I might not even know where Slovenia is.” as a professor to know what you’re not doing well, and to be able to modify that. Another thing that stands out for me is a willingness to cooperate, so rather than it being me providing information; it’s more like we are all in this together. It should be a mutual exchange; I will do what I can to provide guidance, but if you're willing to cooperate, it's going to be a very positive experience for everybody. It is important what kind of background the person might have, and what kind of experience, but you have to realise that everybody is different, and that provides the richness in the class. However, what's the thing that makes you say to yourself after the class, “oh, I did well, I had a good lecture.”? Do you have something like this?

Godec). So, the work is to try to determine if larval zebrafish – those are zebrafish that are 5-7 days old – exhibit organised movement early on. As this animal matures, I think that is also true with humans or other species, the nervous system comes online and begins to organise anatomically and functionally. So I’m just asking the question when does this happen in these animals, or does it happen during this period of time, how can we measure it, and how can we characterise it. Here, I monitor the movement tracks of animals, and these tracings can then be characterised by how much movement there is, where animals are spending time (in a certain environment), so we are using the visual programming suite Orange to try to detect patterns in this movement. We have been working together to see if we can transform the data that I collect on the behaviour into a format that Orange can work with. It’s a very straight forward process. I’m learning how to use Orange to analyse the data with the guidance of Primož (Godec), and we have made some preliminary progress. So, if the animals do exhibit organised movement, which I think they do, the next step would then be to analyse how different drugs or chemicals affect this pattern of movement. In your research, you are using nicotine as such substance. Yes. Nicotine is an example, but it's an interesting compound on it’s own as well. More needs to be learned about how such compound affects the brain behaviour, what the genetic susceptibility is for using such a substance. I’ve chosen it because it has a stimulating effect, but there are other compounds out there as well that I want to examine.

Sometimes yes, sometimes I have the opposite. But I get it. For me, it’s mostly based on the engagement. If people are paying attention, asking questions, interacting, it’s like “oh, that's a great exchange of information”. But sometimes it doesn't happen, and people are just flat. It's interesting because sometimes you can be prepared as best you can, and have a very flat class, and sometimes it's like “oh, I should have done a little bit more preparation on this receptor” or whatever, and you go in, and baaaaang (loud clap) it's great. It’s not really clear what the magic formula is. I’m also interested to know more about your research work. Can you give me a deeper view on your research process and the idea behind it? The Fulbright scholarship was split 50% for teaching, and 50% for the research component. While I was here, I wanted to budget my time accordingly, so that half of my time will be spent regarding the class, and the other time on the FRI campus and with prof. Zupan (prof. Blaž Zupan), and his doctor student Mr. Godec (Primož

Why choosing zebrafish as the animal model to work on? There are a couple of reasons for that. One is a very practical one; at Bard we don't have an animal facility.

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

Prior to coming to Bard I worked in different animal species, so that was one of the challenges of taking the position; to develop a neuroscience curriculum, to develop more offerings related to brain and behaviour, and also to develop an animal model that we could use rather easily. With colleagues in the biology programme, we developed the zebrafish model on our campus. The zebrafish has been used in developmental biology to study subcellular signalling pathways, skeletal development, body symmetry, and a whole host of things for many years. It is also used to study autism, schizophrenia, seizure disorders, and on down the line. So, the animal model is well developed, but not so much for behaviour work until the last 15 years or so. It is sort of ideal in the sense that it’s cost-effective, it’s very inexpensive after you make the initial investment to have an animal colony, and it’s great for students to learn about basic research processes in terms of experimental design, and designing studies that they can actually do at relatively low-cost. I know there are investigators at the national biological institute here (Slovene: Nacionalni inštitut za biologijo), that use that animal model as well. It has gained a lot of use in terms of toxicity testing, so for me it’s kind of a perfect model. What is your drive that pushes you to do more, to take up a new research project, or a new challenge? It’s seems you’re never stopping. (Laughter) To be honest, most of it is internal, but sometimes, there are external factors you can’t control; whether it is grant support, or people’s interest in

terms of collaboration. Sometimes you have a student in the lab, and they have a great idea, and so you start to pursue that. Mostly, for me it's just trying to understand more about human nature by looking through different animal models, and also a passion for teaching, and the joy of other people learning and sharing your knowledge, and great life experiences like being here. Could you choose what has your biggest accomplishment been so far? Or, mention an event that was a turning point for you? I think being named the chairperson at Bard College of the psychology programme in 2003. That really was a wonderful time in my career. I’ve had an opportunity to impact a lot of people positively, including being here now, or being awarded the Fulbright scholarship in 1995, but I think being at Bard at that time and helping to strengthen the programme was really my greatest contribution. I believe all people have goals, and develop as they go. So I’m just curious, how do you see yourself developing in the future? In what direction do you want to go? There are always new questions to answer. While I was here in Slovenia, I had the opportunity to give a couple of talks at various programmes, and also in Hungary, and in Belgrade, and people asked me questions that stimulated new ideas. While I’ve been here, there are probably 10 new experiments to do! So, as long as I’m able, as long as I have the physical resources and the mental resources, I’ll continue to answer some questions, and also to teach. I mean, the main focus of my work now really is teaching, and hopefully I could have a positive impact. If I leave the “professor” outside the picture, so it only says Frank Scalzo - who is Frank? Oh! (Laughter) I think I am a father. I have 2 lovely daughters, and that is above and beyond all else, and my wife of course is major in the picture, as well. I also like to golf. I like to go fishing, I like jazz, and hiking. I didn’t get to do as much hiking as I'd hoped here, but I did a fair amount, and it was fabulous.

“It’s important to develop your speaking skills (...) to be able to communicate effectively. Once you leave here (the faculty, op.a.), you're going to have to deal with this.” 40

OBRAZ K BESEDI I FACE FACING FACES

I intended to ask you that! What did you like the most about our country? Did you even have enough time to discover Slovenia? Of course! I liked Kranjska Gora region, and Vršič. I went to Treviso, to the mountain where the churches are. It’s interesting, I’ve talked to some Slovene people and most have not been there! But, it's certainly a beautiful area up there, and I think a real must-see for any visitor. How are the people, or people’s vibe in comparison to where you're coming from? I can’t think of a negative experience I had here with anyone, whether it was in a store, on the street, on the bus, or anywhere. And that is really so difficult to capture, to express to someone when it's not unusual to have negative experiences when traveling or being somewhere, and just having this wonderful feeling of being safe all the time. It’s just liberating experience to be able to walk and to not be concerned, or just to know that everything is going to be fine. You were mentioning before you would love to see your research developing further. Do you think there is a possibility to get another opportunity to work here, or that you could use this experience in the US? Sure! Prof. Mašič and I have some ideas about doing some work with bisphenols – BPA and other bisphenols – and, in fact, she'll be coming to the US at the end of September for a visit! It would be great to cultivate a collaborative project. There are also other ways, e.g. I could be involved with teaching, I would love to. Unfortunately, I’m not eligible for a sabbatical until 2021, so any extended visit will have to wait until then. But yes, I'm open to all possibilities, and whatever I can offer. If you try to wrap it all up, what is the sentence that reflects your period of time here in Slovenia? (Long pause). “Thank you all for another wonderful life-changing experience.” If you turn back time, like 20, 30 years ago, and imagine being you again, or seeing someone like you just starting their career. According to all those memorable experiences that have summed up in your life, what advice would you give to them? Keep an open mind, and take advantage of every opportunity that comes your way. Don't be afraid to take a risk; use good judgement, but take the risk. It can be worth it. Sometimes there's little or no payoff, but you won't know unless you take that risk. Let’s conclude with a similar question to the one in the beginning. Your background is not pharmacy –

you have the PhD in psychology, and then the postdoctoral training in toxicology and developmental psychobiology. So, how come that you found your collaborative niche here in Slovenian pharmacy? It comes from the studies that we were doing on PK. That’s really the essence of it, because if my supervisor at the time hadn't said, “Oh you know, I know these great colleges who are excellent pharmacokineticists”, then I might not even know where Slovenia is! Well, no, that is not true, because Melania Trump is, of course, from here. I mean that’s really it, having that collaborative point. And, it kind of also goes back to what I was saying earlier about your students, and taking advantage of the faculty and other resources here; you just never know who is going to be able to facilitate something great. What would you rather? Sweet or salty? - sweet Sea or mountains? - sea Book or movie? - movie Tea or coffee?- coffee Alone or together? - together Serious or with humour? - with humour Late night or early morning? - early morning

Thank you so much prof. Scalzo, and wish you much success in the future!

KOLUMNA

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

Kaj zares pomeni imeti ''dobro'' službo? Katja Olenik

(Po idejah TED Talk-a ''Najdi misijo, ne službe''/ Celeste Headlee: Don't find a job, find a mission) Če ste v preteklem letu kdaj obiskali internet, ste tam po vsej verjetnosti zasledili članke, videe in infografe, ki primerjajo milenijce in njim predhodne generacije v delovnem okolju. Kot vzroke za medgeneracijske premike v vrednotah in spremembe v obnašanju taki viri največkrat navajajo razvoj tehnologije in liberalizacijo socialnega okolja. Pozabijo pa na eno stvar. Milenijcem je skupno, da smo odrasli v času recesije, natančneje, da je recesija divjala v polnem zagonu, ravno ko smo odvrgli otroški idealizem in začeli o prihodnosti razmišljati kot o nečem, kar ne vključuje nujno gasilcev in primabalerin. In recesija nas je naučila v okvirih dela in poslovnega okolja primarno eno stvar – strah. Strah, ki je poteptal neprofitabilne sanje in v grožnji bitke za preživetje naravnal našo ambicioznost na maksimalne obrate. In tako, leta kasneje, ne verjamem, da smo na delovnem mestu – kot nas barvajo prej omenjeni infografi – zares leni, neproduktivni in vase zagledani, pač pa zaradi disproporcionirane motivacije socialnega okolja enostavno končamo na napačnem delovnem mestu. Kako torej najti pravega? Kako najti ''dobrega''? In kje sploh začeti? Ko ste prvič prestopili prag FFA, ste to, morda zavestno, morda nevede, storili s primarno misijo, da boste nekega dne taisti prag kot študentje prestopili tudi

zadnjič. Od tam se boste z magistrsko ali pa diplomsko nalogo v roki neizbežno podali proti kulminaciji vaše skoraj 20-letne izobrazbe in eni najpomembnejših življenjskih odločitev: iskanju zaposlitve. Po tem, kar sledi, večinsko padete v dve kategoriji: a) prestrašeni (ali pa neučakani) pograbite prvo stvar, ki vam je ponujena, oz. b) kot plod daljše ambiciozne misije zasedete stolček ''dobre'' službe. No, vsaj take, ki zveni dobro na papirju. V obeh kategorijah se za pozicijo odločite tudi na podlagi plačila, lokacije, olajšav, dopusta … in v obeh kategorijah se lahko zaposlitev izkaže za tako, ki vas dolgoročno izpopolnjuje in osrečuje. Vendar to nima skoraj nič opraviti s kriteriji, po katerih ste jo izbrali. Tu se pokaže paradoks in glavna problematika učinkovitega iskanja dobre službe – dobra služba pomeni, da se na delovnem mestu dobro počutite. Vendar na slednje ne morete skoraj v nikakršni meri sklepati iz formalnega, nekajvrstičnega opisa dela, na podlagi katerega se na mesto prijavljate. Študija, ki jo je izvedel Harvard Business Review, je pravzaprav pokazala, da vsi tradicionalni kriteriji izbire – plačilo, lokacija, olajšave, dopust – zelo malo pripomorejo k našemu dobremu počutju na delovnem mestu. Pripomorejo pa k njemu odločilno naši odnosi s sodelavci in predvsem naš občutek, da ima delo, ki ga opravljamo, neki namen. Zadovoljstvo na delovnem mestu ne izhaja iz tega, kdo smo, pač pa iz tega, kdo bomo postali na podlagi pogojev delovnega mesta. In za tako transcendenco ni dovolj, da poznamo naziv, ki si ga želimo. Poznati moramo sebe, svoje vrednote in našemu življenju univerzalno misijo, nato pa poiskati službo, ki nam bo omogočala delovati v skladu s to misijo in jo merljivo izživeti v zameno za zadovoljstvo. In plačilo. Kaj torej to pomeni za nadobudnega študenta FFA? Naj začnem z malo ''disclaimerja'', da sama signifikantnih delovnih izkušenj še nimam. In, da sem

Članek ne izraža stališča glasila Spatula.

KOLUMNA

povsem pripravljena priznati, da bom po n letih delovne dobe morda popolnoma spremenila svoj pogled na tematiko. Za zdaj me vodi izkušnja preteklega leta, ko sem imela priložnost pobližje spoznati delo in ''kadrovsko dinamiko'' na dveh oddelkih velikega farmacevtskega podjetja in sem si, v skladu s prebranim in slišanim, začela ustvarjati smernice za iskanje dela, ki izpopolnjuje. Hkrati naj omenim, da če se v prihodnosti nameravate posvečati primarno hedonizmu zunaj poslovnega okolja in zaposlitev odsloviti na sekundarni tir, zapisano v tej kolumni po vsej verjetnosti ni najbolj relevantno za vas. Če pa, tako kot jaz, menite, da delo v letu 2020 lahko uspešno obstaja le v simbiozi z zasebnim življenjem, kjer se meji med njima zabrišeta in eno dopolnjuje drugega ter si želite mesta, ki vas bo izpopolnjevalo in obenem izzivalo, lahko v zakup vzamete naslednje nasvete: Raziščite svoje motivacije. Poglejte pod pokrov. Kaj je tisto, kar vas med študijem žene, v čem uživate? Ne osredotočite se toliko na iskanje vašega najljubšega predmeta, pač pa razmislite, zakaj vam je točno določen predmet všeč. Nekje v odgovorih na ta vprašanja boste odkrili svojo misijo, delovno mesto pa se bo odprlo kot njen naravni podaljšek. Bodite fleksibilni. Morda dela, ki ustreza vaši misiji, ne morete opravljati v Sloveniji, je pa dostopno v tujini. Podobno, ne bodite neučakani. V prvem letu po zaključku študija ne potrebujete takoj redne zaposlitve, hiše, avta in poroke. Organizirajte si te življenjske mejnike tako, da imate vmes dovolj časa in svobode za iskanje prve službe in ovrednotenje te izbire. Otresite se strahu. Sprejmite poraze. Priznajte si, da na trenutnem delovnem mestu niste zadovoljni in naredite plane, kako lahko vašo situacijo izboljšate. Otresite se tudi strahu pred razočaranjem drugih. Če ste v mladostnem zagonu ambicioznosti vsem

Jesenski del Kapsule priložnosti Žana Voh Po izjemno pestrem, zanimivem in uspešnem spomladanskem delu, ko smo pilili mehke veščine, pisali življenjepis in motivacijsko pismo, se pripravljali na razgovor za službo, izpopolnili svoj LinkedIn profil, obiskali Medis, se poigravali z mislijo o doktoratu ... jeseni sledi še drugi del. Potekal bo novembra, v tem času pa boste lahko

Avtorica prispevka - Katja Olenik.

razlagali, da boste nekega dne na izvršilni funkciji, trenutno pa ste povsem zadovoljni na podrejeni, se ne čutite primorane napredovati samo zato, da bi zadovoljili druge. Zadnji nasvet – začnite danes. Raziskujte, kaj vas motivira in kaj vas odvrača. Ugotovite, ali bolje delate sami ali v skupini. Obštudijsko se udejstvujte. Delujte v društvih – ta imajo dinamiko podobno manjšim podjetjem. Potujte. Spoznavajte študente istih strok iz drugih držav. Opravljajte študentsko delo. Pogovarjajte se z zaposlenimi na delovnih mestih, ki vas privlačijo, na dolgo in široko, in preverite, kaj vse je izpuščeno iz formalnega opisa. In ne nazadnje, ne bojte se občutka izgubljenosti. Šele izgubljeni zares spoznamo samega sebe in ob dovoljšnji vztrajnosti na koncu odkrijemo tisto stvar, tisto eno stvar, ki nas žene, ki je naša misija in ko po njeni izpolnitvi vemo, da bomo, ne glede na okoliščine, našli dobro službo.

spoznali različna področja, kjer je zaposlen farmacevt. Medse bomo povabili naše stanovske kolege, ki nam bodo predstavili svojo kariero in tipičen delovni dan ter odgovarjali na kakršnakoli vprašanja, ki se porajajo nadobudnemu študentu. Ker vam v tem času še ne smemo izdati čisto vseh asov, ki jih skrivamo v rokavu, vas vljudno vabimo, da spremljate našo facebook stran Kapsula priložnosti. Tam objavljamo opise in povezave do dogodkov, slike iz preteklih druženj, včasih pa tudi kakšno šalo. Ekipa Kapsule priložnosti vam želi uspešen začetek novega šolskega leta in se vidimo novembra.

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je 22nd IPSC Mojca Gojčič Po napornem izpitnem obdobju so se večini študentov že začele počitnice, a ne nam, ekipi devetih študentov, ki smo že od decembra pridno organizirali vse potrebno za izvedbo 22. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora (22nd International Pharmaceutical Summmer Camp ali na krajše 22nd IPSC).

slediti. Drugi predavatelji, ki so se z velikim veseljem odzvali našemu povabilu, so še Darja Kolar, uni dipl. biol., prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Simona Šabić, univ. dipl. soc. ped., prof. dr. Marko Kreft, uni. dipl. biol., in doc. dr. Lovro Žiberna, dr. med.. Predavali so nam o psihostimulansih, kofeinu, nootropikih, dopingu in razširjenosti uporabe drog med mladimi. Ker se zavedamo, kako pomembna so še druga znanja in spretnosti, smo povabili tudi EPSA trenerje mehkih veščin, in sicer Nežo Trpin, Sofio Gičevo ter Maya Žitnika, ki so izvedli tri različne treninge – Time Management and Creativity, Stress Management in Motivation. V sklopu izobraževalnega programa se je prvi dan ustvarjala tudi tradicionalna grenčica oz. tako imenovan Kreftovec, ki je bil letos še posebej prijetnega okusa. Preventivno smo ga tokrat naredili v večjih količinah, da nihče ni bil prikrajšan za pokušino, s tem pa je bil vsakdo lahko deležen te eksplozije okusov, ki jo lahko da le Kreftovec 2018.

In tako je prišel je dan D – 10. julij 2018. Medtem ko je del ekipe že pridno pripravljal in urejal CŠOD Trilobit, smo drugi v študentski sobici pričakali udeležence, ki jih je bilo letos kar 49. Prvi dan lahko zabeležimo kot spoznavni dan, saj se veliko udeležencev med seboj še ni poznalo. Spoznavanje se je začelo že v študentski sobici in nadaljevalo na avtobusu, največ novih poznanstev pa je nastalo prav v sobah našega CŠOD, kamor so bili udeleženci razporejeni naključno. Za tiste bolj sramežljive narave pa je bila idealna priložnost kar prvi spoznavni večer (International Night), po katerem verjamem, da si nihče ni ostal tujec. Razvajali smo se z dobrotami iz Latvije, Turčije, Nizozemske, Italije in seveda naše Slovenije. Ker je cilj tabora v prvi vrsti izobraževanje, se je jutro začelo s slavno budilko vodje tabora Katje Kladnik (prijetna glasba in vsak dan bolj zahripan glas), ki je opominjala, da se ob 9.30 začne prvo predavanje prof. dr. Sama Krefta, mag. farm.. Ta je naredil uvod v stimulanse, da je bilo nadaljnjim predavanjem lažje

Čudovita lokacija samega doma nam je omogočala, da med prostim časom nikomur ni bilo dolgčas. Kristalno čisto jezero Javornik je najpogumnejšim ponujalo sprostitev v ledeno mrzli vodi, boljšo cirkulacijo krvi in možnost stav v zgodnjih jutranjih urah: ''Kdo si upa zdaj?''. Tisti malo manj pogumni pa smo se prepustili različnim družabnim igram; Jungle Speed-u, kartam Uno, taroku … in se ob tem veliko presmejali. Bolj umirjene duše so izkoristile sončno vreme za sončenje,

DOGAJALO SE JE

izmenjevanje informacij (»tračanje«) in spanje. Po tradiciji smo zadnji večer pred odhodom imeli piknik, na katerem so nekateri pokazali svoje masterchef sposobnosti in pripravili pravo gurmansko pojedino (čevapčiče). Prav tako je potrebno poudariti, da nam je vreme služilo skozi celoten teden kljub občasnim ploham, ki pa niso pokvarile našega razpoloženja. Glede družabnih večerov je potrebno pohvaliti udeležence, saj so bili vedno pripravljeni na vsak »dress code« in vse izzive, ki so jih od njih zahtevali naši družabni večeri. Tako se je zabava vedno pričela v stilu in v njem tudi zaključila. Zato da je vse potekalo po načrtih, je bila odgovorna šefica Katja Kladnik, ki pa je imela t. i. najboljši organizacijski odbor, ki smo ga sestavljali Mojca Gojčič, Špela Marzidovšek, Aljaž Abe, Jan Lisac, Tomaž Zupan, Urban Mate, Nadja Černe in Nina Janežič.

Mislim, da bo IPSC 2018 marsikomu ostal v zelo lepem spominu, vsekakor pa naši ekipi, ki ji bodo zanimive dogodivščine še dolgo prinašale na obraz en velik in širok nasmeh.

Twinnet izmenjava Nejc Ajlec Skozi življenje srečujemo različne ljudi. Z nekaterimi se le bežno spoznamo, z drugimi pa povsem nepričakovano – ne da bi se tega zavedali – sklenemo trdna prijateljstva, vezi, ki nas bogatijo. Doživimo trenutke, ki se nam zasidrajo v spomin, pustijo sled ali celo močan pečat. Letos spomladi se je naše društvo povezalo s študentskim društvom farmacije iz Lublina in sklenilo organizirati krajšo Twinnet izmenjavo za manjšo skupino študentov vseh letnikov Fakultete za farmacijo. Twinnet je projekt, ki spada pod okrilje Evropske zveze študentov farmacije (EPSA) in je eden izmed najbolj priljubljenih programov, ki se ga z veseljem udeležuje vse več študentov iz različnih evropskih držav.

Po sklenjeni povezavi smo se počasi začeli dogovarjati o tem, kako, kdaj ter koliko časa bo potekala izmenjava. Ko je bilo vse dogovorjeno in ko sta bili obe strani zadovoljni, smo se Slovenci, ki smo se udeležili izmenjave, v nestrpnem pričakovanju dobili v študentski sobici. To se je zgodilo 5. marca sredi sneženega ponedeljkovega večera, da bi pričakali skupinico s Poljske. Sledilo je začetno spoznavanje, ki je prešlo v skupinsko večerjo in kasneje na prvo skupno spoznavno zabavo v enem od študentskih domov. Začetno tipanje in spoznavni pogovori so se hitro prelevili v pravo slovansko razpaljotko. Začeli smo se zavedati, da sta pred nami dva izjemna tedna, ki si ju bomo z veseljem zapomnili. V prihajajočih dneh smo se skupaj družili ter navezovali stike ob ogledu naše fakultete, na treningih mehkih veščin, predavanjih, razkazali smo jim znamenitosti Ljubljane, predzadnji dan pa smo se odpravili na Gorenjsko do Blejskega jezera ter do slovite planiške velikanke. Slednja je bila poljskim kolegom, ki so že po narodni zavesti veliki ljubitelji smučarskih skokov, še najbolj zanimiva. Ob večerih smo se družili na zabavah po študentskih domovih, se učili slovenskih ter poljskih narodnih pesmi, uživali ob slovenskih kulinaričnih dobrotah na našem t. i. slovenskem večeru, manjkali pa niso niti nočni panoramski pohodi po Ljubljani ter fotografiranje v slav squat pozi na vseh možnih točkah. Prvi teden izmenjave v Sloveniji smo na koncu zaključili s skupno večerjo v eni izmed ljubljanskih restavracij ter počasi že začeli pogledovati proti poljskemu delu izmenjave.

DOGAJALO SE JE

Slab mesec dni od prvega dela je napočil čas, da poljskim študentom vrnemo obisk v Lublinu. Ko se je naš slovenski del zasedbe dogovoril, kako bo potekala naša pot na Poljsko, se je naš karaoke-party-kombi zgodaj ponoči v torek, 10. aprila, odpravil na novo dogodivščino. Po približno štirinajstih urah vožnje – nekajkrat smo namreč zašli na poljskih cestah, kjer smo vse skupaj začinili z neumornim iskanjem menjalnice denarja v poljske zlote po poljskih vaseh (plot twist: denar smo menjali na letališču) – smo vendarle prispeli v težko pričakovani Lublin. Osmo največje mesto na Poljskem nas je pričakalo v mraku, ko so se počasi začele prižigati cestne svetilke in so se študentje začeli zbirati ter se odpravljati v nočno življenje. Naš kombi, ki smo se ga do takrat že pošteno navadili, smo parkirali zraven njihove fakultete, kjer so nas že čakali naši »Slav twinovci«. Sledilo je objemanje in nešteto zastavljenih vprašanj; z njihove strani najbolj pomenljivo: »Družba, ste pripravljeni na neverjetno poljsko izkušnjo?«. Sledil je pritrdilni in odločni: »For sure, bring it on!«. Na vrsti je bila fantastična dobrodošlica! Elegantna večerja v čudovitem starem delu Lublina, odlični domači burgerji in vrhunska poljska piva – res neverjeten začetek. Odpravili smo se v bližnji klub in s tem je bil prvi večer zaključen. Drugi dan sta sledila ogled in predstavitev fakultete ter načina njenega delovanja. Ugotovili smo, da je njihov študijski program v ogromno stvareh podoben našemu, se pa tudi v nekaterih stvareh zelo razlikuje. Študentje imajo namreč kot raziskovalno ali magistrsko nalogo možnost delati v laboratoriju z živalmi, kar smo si lahko ogledali v njihovem centru za eksperimentalno medicino. Po tradicionalnem poljskem kosilu, piščanec s pire krompirjem in rdečo peso, smo se odpravili na izlet v zgodovinsko bogati Zamošć. Tam smo si ogledali živalski vrt in idiličen stari del mesta. Dan smo nadaljevali s piknikom doma pri eni izmed Poljakinj, ki je sodelovala pri Twinnet izmenjavi. Tematika disco slav in dress code v Adidas trenirkah je bila verjetno eno izmed najbolj prijetnih presenečenj celotnega Twinneta in dogodek, ki nas je po mojem mnenju še najbolj povezal in med nami stkal trdna prijateljstva. Uživali smo v dobrotah z žara in prepevali ter plesali pozno v noč. Naslednji dan smo si ogledali koncentracijsko taborišče Majdanek, ki je danes preoblikovano v muzej na prostem ter še dodatno poglobili znanje o njihovi zgodovini. Ogledali smo si tudi stari del mesta, znameniti grad v Lublinu in uživali v razgledu na mesto s stolpa Trynitarska. Za zaključek celotnega tedna smo se udeležili še mednarodne konference »Be in Progress 3«, organizirane s strani njihovega študentskega društva, kjer smo imeli priložnost spoznati in se povezati z drugimi tujimi študenti. S tem se je naše nepozabno dvotedensko druženje v Ljubljani in v Lublinu zaključilo na zadnji zaključni

gala večerji, kjer smo se poslovili in si izrekli slovo do prihodnjega snidenja. Pri tej priložnosti bi se rad zahvalil vsem Slovencem, ki so se udeležili Twinnet izmenjave: Ani Arnež, Špeli Bizjak, Zali Gomboc, Luciji Hergouth, Katji Kladnik, Ani Medic, Petri Prebanda in Janu Števančecu in vsem Twinnet Poljakom (Bartosz Knap, Kamil Bąk, Aleksandra Zaroda, Joanna Bąk, Marcin Kapica, Anna Milczarek, Paulina Malarczyk, Maciej Wieczorski in Rafał Poręba). Vsi omenjeni so nam omogočili nepozabno poljsko izkušnjo. Še posebej se zahvaljujem vama, Lucija Hergouth in Špela Bizjak, za ves trud in pomoč pri soorganizaciji.

Seveda bi konec koncev lahko bile kakšne stvari izboljšane, spremenjene in organizirane drugače, a to samo pomeni, da imamo pri izvedbi prihodnjih Twinnetov še ogromno rezerve in veliko stvari, ki jih lahko še dodatno izpilimo. Nadejamo se prihodnjih izmenjav, prihodnjih sodelovanj z drugimi društvi in novih dogodovščin. Končna bilanca Twinneta je tako več kot 300 poslanih mailov, več kot 50 sestankov in skupnih druženj, 14 norih dni, 18 neverjetnih posameznikov in ena velika Slav družina, ki ohranja stike in še naprej nadaljuje s prijateljstvom. HVALA VAM!

Pogled s strani udeležencev Ana Medic – skozi oči udeleženke na Twinnetu Naše poljske ‘’twine’’ je v Ljubljani pričakal pravi snežni metež. Kljub zasneženim cestam in zamujajočim mestnim avtobusom se nam je uspelo dobiti že prvi večer in tako začeti nepozaben teden. V nadaljnjem tednu smo gostom razkazali našo fakulteto, poslušali predavanje ‘’Implementing new approaches in patient therapy’’, kar je bila tema letošnjega projekta Twinnet, nekateri pa so sodelovali tudi v predstavitvi posterjev. Prav tako smo jim pripravili ogled Ljubljane in Dolenjske. Tu smo obiskali eno izmed vodilnih

DOGAJALO SE JE

generičnih farmacevtskih podjetij – Krko. Zadnji dan pa smo se odpravili še na Gorenjsko, kjer smo si ogledali Bled in Planico. Slednja je bila v tem času, en teden pred finalom svetovnega pokala v smučarskih skokih, še posebej aktualna med poljskimi kolegi. Drugi del projekta je potekal na Poljskem. Še dobro, da smo se proti njej odpravili s kombijem, saj smo se nekaj minut po startu nepričakovano vrnili na izhodišče, pobrali pozabljene udeležence ter v polni zasedbi nadaljevali pot. Med obiskom v Lublinu smo si ogledali staro mestno jedro, center za eksperimentalno medicino in koncentracijsko taborišče Majdanek. Konec tedna smo se udeležili internacionalne konference farmacevtskih študentov ''Be in Progress 3'', in v sklopu njenega programa poslušali predavanja, sodelovali na delavnicah in si v Varšavi ogledali farmacevtsko podjetje Godeon Richter. Zadnji večer konference je sledila slovesna večerja, na kateri nam je folklorno društvo predstavilo poljski tradicionalni ples in glasbo, med samo večerjo pa smo se seznanili še z njihovo kulinariko. V imenu vseh udeležencev si upam trditi, da nam bo projekt Twinnet ostal v čudovitem spominu. Na poti domov smo se že spraševali, s katero državo bi se lahko v prihodnje povezali, ter si zaželeli, da o izmenjavi Twinnet ne bi le brali na straneh Spatule, temveč da bi ponovno postal del rednega menija našega študetnskega društva in bi ga imeli priložnost izkusiti tudi sami.

The week was full of gaining useful informations from trainings of soft skills (sadly for one of us none of them was about leadership), visiting Faculty of Pharmacy at University of Ljubljana and a lot of sightseeing. We had an opportunity to got into one of the biggest pharmaceutical companies in Europe – Krka in Novo mesto. It opened our eyes for new methods of drug making and organising in industry. I have never seen such a factory before! As students we had to do some partying after all of those lectures and trainings. Our Slovenian friends organised plenty of different activities for example Slovenian night when they showed us some traditional dishes and dances, pharmaceutical party when we hit the club to raise money for childrens of Africa and Bujta repa night out. This Twinnet gave us amazing time with our wonderful friends, opportunity to visit Slovenia and compare studying pharmacy in Poland and Slovenia. We hardly awaited the moment to meet Slovenes again in Lublin!

Anna Milczarek – skozi oči udeleženke na Twinnetu During second week of March pharmacy students from Lublin packed all of their knowledge about Slovenia and went for incredible experience to Ljubljana. The Twinnet Family (also called Slav squad) met onMonday, 5th of March. When we met we recognised our brothers and sisters. They gave us warm welcome and instantly we knew that this week won’t be just a usual one.

DOGAJALO SE JE

Paulina Malarczyk – skozi oči poljske Twinnet koordinatorice

with us for a long time. And who knows, maybe some of us will join such a company one day.

At the beginning of March I spent a lovely week in Slovenia with 8 of my friends from the Medical University of Lublin. Later on, the number of friends increased to 17! The weather in picturesque Slovenia welcomed us with snow, but students from Ljubljana made us forget about such things and after all we have been delighted by winter scenery during our sightseeing trips. All lectures and workshops at the University were instructive and useful, but visiting the pharmaceutical company Krka had the biggest impact on us. The view of manufacturing processes of drugs compared to those we know from our Polish pharmacies will stay

During Twinnet we have also experienced real students’ nightlife. We took part in a concert of Slovenian music and joined the party of students from pharmaceutical faculty in the club. One night we had pleasure to admire the night panorama of Ljubljana from the top of the city – from Ljubljana castle. It was an interesting experience to compare living, studying, work opportunities and culture events in cities divided by 1000 kilometers. After all, it turned out that we are all part of one big Slavic family.

EPSA Letni kongres 2018 I EPSA Annual Congress 2018 Katja Veber Kot že mnogo let prej se je tudi letos slovenska delegacija podala na Letni kongres EPSA, ki je potekal med 23. in 29. aprilom 2018. Tokrat je bila za lokacijo kongresa izbrana Nizozemska, natančneje majhno naselje s 6.500 prebivalci in štirimi gradovi, imenovano Baarlo. Mesto leži na jugovzhodnem delu Nizozemske, zato je bilo za prevoz tja in nazaj na voljo ogromno različnih poti. Že skoraj tradicionalno je del slovenske delegacije za pot na kongres izbral »roadtrip« in so se na Nizozemsko ter nazaj pripeljali kar s kombijem. Lokacija Baarla pa se je izkazala kot odlična priložnost za podaljšanje našega bivanja v tujini, saj je ponujala tako obisk Amsterdama kot tudi raziskovanje Belgije ali Nemčije. Potovanje so znatno olajšale dobre letalske povezave iz Slovenije in povezave z vlaki med naštetimi državami. Slovenci smo imeli na kongresu številno delegacijo, tja se nas je namreč odpravilo kar 32, od tega pet članov iz EPSA ekipe. Tako smo bili, kot že vrsto let, znova med največjimi delegacijami kongresa. Vseh 350 udeležencev kongresa nas je bilo nastanjenih na gradu z imenom Kasteel De Berckt, ki so ga leta 1995 preuredili v kongresni center, s pripadajočim kompleksom sob za prenočitev. Ob prihodu na grad nas je pričakalo aprilsko vreme, ki se je vztrajno držalo še cel teden kongresa. Ko smo se prijetno namestili v sobe in razpakirali naše kovčke, je bil čas za večerjo. Po večerji nas je čakala otvoritvena prireditev, na kateri so nas nagovorili in pozdravili člani organizacijskega odbora kongresa. Tako se je po nekaj uvodnih besedah in napotkih kongres tudi uradno začel.

Cvet študentske lepote s Fakultete za farmacijo.

V tednu ki je sledil, smo obiskovali različne aktivnosti, ki jih je ponujal kongres. Za nas je bilo organizirano vse od simpozija, do različnih delavnic in treningov mehkih veščin. Izbrana tema letošnjega kongresa je bila »Pharmacoeconomics and the affordability of healthcare«, kjer smo se prva dva dneva udeležili simpozija, na katerem smo od številnih zanimivih domačih in tujih predavateljev izvedeli več o farmakoekonomiki ter težavah, povezanih s to temo. Po koncu predavanj smo se s predavatelji pogovarjali tudi o izzivih za prihodnost in področjih, ki bi jim bilo verjetno potrebno v prihodnje posvetiti več pozornosti. Na kongresu smo Slovenci imeli dva uradna delegata, ki sta zastopala slovenske študente farmacije na

DOGAJALO SE JE

generalni skupščini kongresa. Tam se je odločalo o pomembnih vprašanjih za prihodnost organizacije študentov farmacije iz celotne Evrope. Generalna skupščina je aprila še posebej zanimiva, saj vsako leto prav na Letnem kongresu potekajo volitve novih članov v to evropsko organizacijo. Letos je bilo v EPSA ekipo izvoljenih sedem članov iz Slovenije, ki bodo delovali v mandatu 2018–2019. V sklopu kongresa smo imeli udeleženci možnost sodelovati na več zanimivih aktivnostih. Ena izmed njih je bila »Science excursion« oziroma znanstvena ekskurzija, katere namen je izvedeti več o določenem farmacevtskem področju na bolj interaktiven način, na primer z obiskom farmacevtskega podjetja. Tokrat smo na Nizozemskem obiskali podjetje MSD, kjer smo imeli ogled, potem pa tudi možnost pogovora s farmacevti, ki že dlje časa delajo v podjetju. Naslednji dan so študenti lahko preizkusili svoje veščine v vlogi farmacevtov in zdravnikov pri igri z otroki na tako imenovani »Teddy Bear Hospital«, katere cilj je priti v stik z otroki in jim s pomočjo igre odgnati strah pred zdravstvenimi delavci. Seveda pa ni manjkala niti javna kampanja, na temo »Herd Immunity«, saj je teden kongresa sovpadal s tednom cepljenja. Udeleženci so tako na javnih krajih ozaveščali mimoidoče ljudi o pomenu cepljenja in kolektivne imunosti ter se z njimi pogovarjali o tej tematiki in odgovarjali na zastavljena vprašanja. Poleg zanimivega izobraževalnega programa pa smo se 27. aprila, ko Nizozemci praznujejo »Kings day«, kar je rojstni dan njihovega kralja, podali na ekskurzijo. Za ta državni praznik je bila organizirana ekskurzija v mesto Eindhoven, ki je od Baarla oddaljeno dobro uro vožnje. Oblekli smo se v najrazličnejše obleke, vse oranžne barve in se v mesto odpeljali kar z avtobusi. Pričakal nas je velik festival z več različnimi odri, od koder se je že od daleč slišala dobra glasba. V Eindhovnu smo imeli priložnost obiskati še različne »flea markete« in ta dan na tradicionalen način praznovati z domačini. Po končani ekskurziji smo se odpravili nazaj v Baarlo, kjer se je praznovanje nadaljevalo, sledil je namreč še Nizozemski večer. Pričakali so nas domačini, ki so nam predstavili tradicionalne nizozemske plese, različne zabavne igre in nam predstavili ter ponudili njihovo hrano.

Graščina v Baarlu, kjer je potekal celoten kongres.

katerega smo kljub muhastemu aprilskemu vremenu, ki je vladalo zunaj, imeli priložnost iz kovčka vzeti bolj poletna oblačila in obujati spomine na že dolgo minulo poletje. Posebej zanimiva je bila zabava, ki je sledila naslednji dan, na temo »JeEPSAfari«, saj se je večerni prireditveni prostor skupaj z obiskovalci spremenil v pravi živalski vrt (srečali smo lahko ljudi preoblečene v zebro, žirafe in tigre). Na najbolj težko pričakovani

Ne nazadnje pa, kot se za kongres študentov farmacije iz celotne Evrope spodobi, ni manjkal niti pester družabni program. Večeri so bili namenjeni spoznavanju drugih študentov farmacije, seveda pa je bila to odlična priložnost tudi za druženje s prijatelji, ki smo jih spoznali že na prejšnjih kongresih po Evropi. Vsak večer nas je pričakala tematsko drugače obarvana zabava, na kateri ni manjkalo plesa in druženja. Po otvoritveni prireditvi nas je drugi večer čakala prva tematska zabava, in sicer »Tropical Caribbean«, za

DOGAJALO SE JE

večer se je zabava nadaljevala pozno v noč oziroma bolje rečeno v zgodnje jutro. Utrujeni od natrpanega, ampak predvsem čudovitega tedna, smo naslednji dan po zajtrku spakirali svoje stvari nazaj v kovčke in preostanek dopoldneva namenili poslavljanju od starih in novih prijateljev. Nato je sledila le še pot do letališča in nazaj v domačo Slovenijo, kamor smo se po tej nepozabni izkušnji vrnili polni novih znanj in lepih spominov ter s še večjo željo po udeležitvi na prihodnjem EPSA dogodku ali kongresu.

Slovenska delegacija.

mednarodni noči smo vse delegacije dobile priložnost, da drugim državam predstavimo svojo državo in našo kulturo. Oblekli smo se v naše tradicionalne obleke in mize dodobra založili s hrano in pijačo, ki predstavlja svojo državo. Na ta način smo drugim študentom dali priložnost, da v eni noči raziščejo okuse iz celotne Evrope. Kot na vsakem kongresu je bil tudi tokrat zaključek rezerviran za Gala prireditev, na kateri so uradno predstavili novoizvoljeno ekipo EPSA ter podelili različna priznanja in nagrade društvom in posameznikom. Medtem smo lahko udeleženci kongresa uživali ob okusni hrani in pijači. Tudi ta

Udeleženci kongresa.

Svetovanje pacientom Eva Velimirović V sredo, 16. maja, se je kljub lepemu vremenu in bližajočemu se izpitnemu obdobju v predavalnici P1 zbrala velika skupina študentov, ki je želela nadgraditi svoje znanje o zelo aktualni in pereči tematiki – o cepivih. Cepljenje postaja zaradi naraščajočega nezaupanja med laiki in nižanja kolektivne precepljenosti pomembna in problematična tematika. Ključno je, da v tem obdobju svoje znanje nadgradimo tudi farmacevti, ki v lekarnah predstavljamo pomemben vir informacij za pacienta. Pomembnost poznavanja področja cepiv ter ustreznega svetovanja smo prepoznali tudi študentje in tematiko predstavili v sklopu že tradicionalnega projekta Svetovanje pacientom. Projekt se je dogodil v dveh delih. Najprej je potekal zgoraj omenjeni strokovni večer, na katerem je predaval priznani zdravnik ter dober poznavalec področja cepiv v pediatrični populaciji, pediater in infektolog asist. doc. dr. Marko Pokorn, dr. med. Drugi del projekta je obsegalo tekmovanje. Najpogumnejši študentje so se lahko v igri vlog preizkusili v svetovanju pacientom ter na ta način nadgradili svoje komunikacijske veščine. Svoje prostore nam je za bolj realističen potek tekmovanja velikodušno odstopila Lekarna Mirje. Vse skupaj je pod budnim očesom spremljala strokovna komisija, ki je svetovanje tekmovalcev ocenila. Vsem udeležencem tekmovanja čestitamo za pogum in dobro pripravljenost. Zahvaljujemo se tudi članom strokovne komisije, bolniku igralcu in vodstvu Lekarne Mirje.

DOGAJALO SE JE

IPSF Svetovni kongres 2018 I IPSF World Congress 2018 Matija Bajželj in Nina Hrvatič Letos avgusta je bila za naše študente ponovno priložnost, da se udeležimo Svetovnega kongresa IPSF. Letos smo se študentje na kongres morali podati čez lužo, in sicer v Argentino. Državo, ki jo mi poznamo predvsem po dobri nogometni reprezentanci, glavnem mestu Buenos Airesu in argentinskih restavracijah, a smo jo v dveh tednih imeli priložnost spoznati še precej podrobneje. Po deloma prespanih deloma prebedenih dobrih dvanajstih urah na letalu, smo najprej preživeli nekaj dni v prestolnici, Buenos Airesu. Takoj po prihodu nas je pričakala argentinska zima, kar je pomenilo petnajst stopinj z občasnim dežjem. Med sprehodom po mestu smo si ogledali glavne znamenitosti: Obelisk, sliko argentinske prve dame Evite Peron in pa po priporočilih vodiča na brezplačnem vodenem ogledu mesta preizkusili odlični argentinski zrezek, česar v Argentini nikakor ne moreš izpustiti.

Potekal je od 9. ure zjutraj pa vse do 18. ure, včasih tudi dlje. Prvi dan smo imeli izobraževalni simpozij, ki je bil bolj namenjen splošnim, širše zastavljenim temam, učili smo se kako si postaviti cilje in jih doseči, kakšen je študijski sistem in program v Argentini, o pomembnosti svetovanja pacientu in komunikaciji med farmacevtom in pacientom. Drugi simpozij je bil znanstveni, kjer so nam na kratko predstavili štiri raziskave in vlogo farmacevta v kliničnih študijah. Na predavanjih so nam predstavili različne najnovejše raziskave s področja farmacije, poslušali smo o možnostih zaposlitve s farmacevtsko izobrazbo, delu farmacevta v lekarni, različnih izmenjavah, ki jih omogoča IPSF, o trženju, spremembah in kako jih doseči ter še marsikaj drugega. Predavali so priznani farmacevti iz Argentine, ZDA, Čila, Brazilije, s Hrvaške in še kod, pri predavanjih pa so sodelovali tudi študentje, ki so z nami delili svoje izkušnje, svoje raziskave in delo, ki ga opravljajo ob študiju. Udeležili smo se lahko tudi delavnic, kot sta svetovanje pacientom in izdelava zdravil, kasneje pa so potekala tudi tekmovanja iz omenjenih tematik. Med kongresom so potekale tudi javne kampanje, darovanje krvi in humanitarne delavnice, in sicer o t. i. bolezni Chaga. Želiš naslednje leto tudi ti na Svetovni kongres IPSF? Potem spremljaj Drug Dealer elektronska sporočila. Že kaj kmalu bomo namreč odleteli v Ruando!

Iz Buenos Airesa nas je pot vodila v Mendozo, kjer je potekal kongres. Mendoza je manjše mesto v osrčju Andov in je v tej južnoameriški državi znana predvsem kot najbolj vinorodna pokrajina in je od glavnega mesta oddaljena kar tisoč kilometrov. Takrat smo šele dobili občutek kako velika država je Argentina. Po prihodu so nas že na letališču pričakali zelo gostoljubni domačini. Zvečer je sledila otvoritvena slovesnost, na kateri se je predstavil organizacijski odbor kongresa in vodstvo IPSF-a, ni pa manjkalo tudi odlične argentinske hrane. Slovenske študente farmacije smo zastopali uradni delegati ŠSSFD na generalni skupščini, kjer je potekala razprava o pomembnih vprašanjih povezanih z IPSF-om. Seveda smo se imeli študentje od različnih miselno napornih dejavnosti priložnost sprostiti na najrazličnejših zabavah. Kongres je imel sicer 7 izobraževalnih dni in en prost dan. Izobraževalni program je bil sestavljen iz predavanj in delavnic ter dveh celodnevnih simpozijev.

Uradni delegati ŠSSFD na generalni skupščini IPSF.

DOGAJALO SE JE

Festival zdravja Polona Mihelj Reščič Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani je 2. junija potekal že 5. Festival zdravja, ki ga organizira Lekarna Ljubljana. Na dogodku, na katerem so obiskovalci lahko veliko izvedeli o zdravem življenju in opravili preventivne meritve krvnega tlaka, smo svoj del prispevali tudi študentje Fakultete za farmacijo. Imeli smo svoj razstavni prostor, na katerem smo delili letake z vsebino naših javnih kampanj, ljudi ozaveščali o interakcijah z zdravili ob sočasnem uživanju alkohola, več so lahko izvedeli tudi o tem, kaj so nootropiki. Z glasilom Spatula smo predstavljali, kaj vse poleg študija počnemo študentje. Drugi del študentov je bil zadolžen za pomoč v otroškem kotičku. Zanimanja malčkov je bilo veliko, saj smo s sabo vzeli tudi našega Edija. Otroci so si lahko sami oziroma ob naši pomoči izdelali kremico, jo prenesli v vsebnik

in embalažico signirali. Ob tem smo jim še razložili, iz česa je sestavljena in v kakšne namene jo lahko uporabljajo. Dan je v družbi radovednih malčkov hitro minil, mi pa že komaj čakamo na naslednjo podobno izkušnjo.

Znanstival Rok Herman Kot že prejšnja leta je tudi to leto imela Fakulteta za farmacijo postavljen stojnico na Znanstivalu, tridnevnem dogodku, ki je letos potekal od 1. junija do 3. junija v Ljubljani. Znanstival organizira Hiša eksperimentov z namenom približanja znanosti širši javnosti in tudi letos je med svoje stojnice povabila našo Fakulteto, da predstavi svoje eksperimente. Namen Znanstivala je spodbujanje radovednosti in ustvarjalnosti ter promocija izobraževanja in znanosti. Prostovoljci smo se na to povabilo z veseljem odzvali. Najprej smo se nekaj dni pred dogodkom zbrali na sestanku, na katerem sta nam študentom izr. prof. dr. Janez Mravljak in doc. dr. Nace Zidar predstavila eksperimente, skupaj pa smo pripravili še vse preostale potrebne stvari. Tema naših eksperimentov so bile redoks reakcije in na to temo smo predstavljali štiri poskuse: slončkova

zobna pasta, modra steklenica, srebrovo zrcalo in dokazovanje vitamina C. Eksperimenti so naravnani predvsem tako, da so zanimivi otrokom. Tako pri prvem omenjenem eksperimentu iz merilnega valja izbruhne pena, ki je z dodatkom barvil videti kot zobna pasta. Kako lahko tako hitro dobimo peno, vas morda zanima? Odgovor je vodikov peroksid, z dodatkom detergenta, katalizatorja redukcije vodikovega peroksida (katalaza ali pa KI). Pri drugem eksperimentu se ob močnem mešanju prozorna raztopina v bučki obarva modro. Videti je kot čarovnija za otroke, mi pa seveda vemo, da ni. Otroci so bili najbolj navdušeni nad srebrovimi zrcali, ki so jih lahko vzeli s seboj, odrasle mimoidoče pa je precej zanimalo, ali se da to srebro spraviti iz stene epruvete in prodati. Seveda gre tu za zelo majhne količine srebra in bi ga težko kaj dosti nabrali. Ob eksperimentu srebrovega zrcala smo ljudi še obveščali o tveganju uživanja srebra, kot je koloidno srebro, ki se lahko ob dolgotrajni uporabi pokaže kot nalaganje tega v koži in pod nohti. Zraven smo pokazali še primer na sliki. Na koncu pa smo predstavili še kratko dokazno reakcijo, kjer določen reducent, kot je npr. vitamin C v limoninem soku, razbarva modro raztopino indikatorja. Bi prihodnje leto tudi ti rad/-a pomagal/-a skupaj z dobro družbo? Bi delal/-a srebrova zrcala tudi izven vaj iz Farmacevtske kemije 2 in to kar po tekočem traku, s tem pa razveseljeval/-a otroške obraze? Pridruži se nam prihodnjo leto – spremljaj Drug Dealer elektronska sporočila in se odzovi na povabilo.

DOGAJALO SE JE

ŠIPK Nika Osel in Tjaša Mlakar Vpeljevanje sistema zagotavljanja neprekinjene oskrbe z zdravili ob sprejemu v bolnišnico in po odpustu v domače okolje Med marcem in junijem smo študentje farmacije, laboratorijske biomedicine, računalništva in zdravstvene nege Univerze v Ljubljani sodelovali pri projektu ŠIPK z naslovom Vpeljevanje sistema zagotavljanja neprekinjene oskrbe z zdravili ob sprejemu v bolnišnico in po odpustu v domače okolje oziroma na kratko brezšivna skrb. Vsem sodelujočim je bila skupna želja po širitvi znanja in pridobivanju izkušenj onstran zidov fakultete. Delo je večinoma potekalo na oddelku Centra za geriatrično medicino v Bolnišnici dr. Petra Držaja, kjer smo iz prve roke izvedeli in videli, kako poteka delo na bolnišničnem oddelku. Namen projekta je bil predvsem pridobivanje praktičnih izkušenj, spoznavanje različnih delovnih mest ter stik s potencialnim delodajalcem. Zaradi zavzetega dela je bila nekaterim študentom celo ponujena možnost nadaljevanja dela po končanem projektu. Študenti smo bili vključeni v vse faze projekta – od zbiranja podatkov, neposrednega dela s pacienti ob hospitalizaciji in ob odpustu, preskrbe z zdravili, pisanja navodil, anketiranja pacientov, do vnašanja podatkov v prilagojeno podatkovno bazo. Podatke, pridobljene med študijo, smo kategorizirali, da so postali primerni za statistično obdelavo in izdelavo algoritma. Naš cilj je bila čim boljša oskrba pacientov, za kar je nujno sodelovanje različnih strok, saj le tako dobimo različne poglede na isti problem. Opazili smo, da to prinaša dodatne izzive, kot sta uskladitev sodelovanja in medsebojno razumevanje. Pri projektu smo se študenti, ne glede na stroko, naučili komunikacijskih veščin, ne le pri stiku s pacienti, ampak tudi z zdravniki in medicinskimi sestrami. Osebje je bilo prijazno in vedno pripravljeno odgovarjati na naša vprašanja. Ugotovili smo, da je kljub digitalizaciji še vedno kar nekaj pisne komunikacije, birokracije in ročnega vpisovanja podatkov, podvajanja ter razdrobljenosti informacij, kar pomeni večjo možnost napak. Pri komunikaciji s pacienti smo spoznali, da je velik izziv pridobiti verodostojne podatke, saj velikokrat ljudje želijo ugoditi pričakovanjem zdravstvenega delavca. V takšnih primerih je bilo podatke treba preveriti iz različnih virov in prilagoditi komunikacijo s preoblikovanjem vprašanja ali s spremembo pristopa.

izrazov in spoznali, kako pomembni so točni in natančni laboratorijski izvidi v praksi. Farmacevti so ponovili svoje znanje o zdravilih, načinu jemanja zdravil, posebnostih in opozorilih pri svetovanju. Študentke zdravstvene nege so sodelovale pri negi pacientov ter skupaj s študentko LBM izvajale kognitivne teste s pacienti, sestrsko anamnezo ter določene medicinske postopke. Študent računalništva pa se je ukvarjal predvsem z obdelavo podatkov in ustvarjanjem algoritma, ki bi omogočal zagotavljanje brezšivne skrbi tudi po končanju projekta. Pri delu smo bili samostojni, saj smo projekt oblikovali po svoje ter tako imeli možnost v praksi uporabiti znanje, ki smo ga pridobili med študijem. Včasih je delo predstavljalo izziv, celokupno gledano pa je bila to dobra popotnica za naprej. Mnogo koristnih idej, usmeritev, informacij in nasvetov smo dobili tudi od naših mentorjev. Čeprav smo v okviru projekta izvajali tudi naloge, ki niso v okviru našega študija, smo z delom pridobili kompetence, te pa nam bodo zagotovo pomagale pri nadaljnji karierni poti. Zavedamo pa se, da je glavna nagrada za opravljeno delo zadovoljstvo in hvaležnost naših pacientov. Projekt sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada.

Med projektom smo imeli možnost vpogleda v zdravstveno dokumentacijo in smo lahko uporabljali program Hipokrat. Naučili smo se novih medicinskih

DOGAJALO SE JE

Kri Avtorici: Nina Bahun in Jera Stritar | Recenzentka: Polona Švigelj, strokovna sodelavka za krvodajalstvo na RKS – OZ Ljubljana KRI JE IZJEMNO DRAGOCENA, KRVODAJALSTVO PA SOLIDARNO IN ČLOVEKOLJUBNO DEJANJE Neprestano kroži v našem telesu, je gostejša od vode in je rdeče barve. Govorimo seveda o krvi – o tkivu oziroma telesni tekočini, ki ima za organizem življenjski pomen. Kot pridni in zgledni študentje Fakultete za farmacijo vemo, da je kri sestavljena iz krvnih celic (45 %) in krvne plazme (55 %). Med krvne celice prištevamo levkocite, trombocite in eritrocite. Na slednjih so prisotni antigeni, ki nas razvrščajo v različne krvne skupine, te pa so še posebej pomembne pri zdravljenju s krvjo in krvnimi pripravki. Nam najbolj poznana sistema krvnih skupin sta AB0 in Rhesus faktor (Rh), obstajajo pa še številni drugi – do danes so jih odkrili že več kot 600. V Sloveniji je najbolj pogosta krvna skupina A (40 %), sledita krvni skupini 0 (38 %) in B (15 %), najmanj pogosto pa se pojavlja krvna skupina AB (7 %). Večji del slovenskega prebivalstva je RhD pozitiven, torej je najpogostejša kombinacija A RhD+, najredkejša pa AB RhD- (Slika 1). Vsi sistemi krvnih skupin se dedujejo in običajno ostajajo enaki skozi celotno življenje. Poznamo pa zanimive in redke primere bolnikov, pri katerih je po presaditvi krvotvornih matičnih celic darovalca druge krvne skupine prišlo do spremembe lastne krvne skupine. Na splošno velja, da kri zavzema 7 % posameznikove telesne teže, torej ima 70 kg težak človek okoli 5 L krvi. Kri je odgovorna za preskrbo tkiv s kisikom, vsebuje komponente, ki sodelujejo pri strjevanju krvi in celjenju ran, pomaga pri izločanju CO2 in odpadnih snovi, služi obrambi pred okužbami in tujki ter je dober odraz zdravstvenega stanja posameznika, saj je njena analiza pomembna podpora pri postavljanju diagnoze že od samih začetkov laboratorijske medicine. Za ohranjanje nemotenega poteka zgoraj naštetih procesov se prisotnost in količina posameznih skupin ter podskupin krvnih celic stalno spreminja glede na potrebe v organizmu. Ravno zaradi te kompleksnosti predstavlja priprava umetne krvi velik izziv, zato je človeška kri izjemno dragocena, krvodajalstvo pa solidarno in človekoljubno dejanje. Krvodajalstvo izvira iz organizacij za pomoč ranjencem v vojnah, ki so nastale na pobudo švicarskega državljana Henrya Dunanta, prvega Nobelovega nagrajenca za mir. Ta velja za ustanovitelja Rdečega križa, na njegov rojstni dan, 8. maja, pa praznujemo Svetovni dan Rdečega križa (1).

RKS – Predstavitev krvodajalstva za srednje šole

Vsakemu od nas se lahko zgodi, da bo nekoč potreboval zdravljenje s krvjo, zato je pomembna medsebojna pomoč in dobra organizacija na nacionalnem in mednarodnem nivoju. V Sloveniji krvodajalstvo temelji na načelu anonimnosti, prostovoljnosti in brezplačnosti. Slovenija je kljub svoji majhnosti na področju preskrbe s krvjo samozadostna, kar pomeni, da v celoti pokriva potrebe lastnega zdravstva po krvi. Da zadostimo kriterijem samozadostnosti, na dan potrebujemo 300–350 krvodajalcev. V Sloveniji sicer daruje kri okoli 5 % prebivalcev (2). Transfuzijsko službo v Sloveniji sestavljajo Zavod za transfuzijsko medicino v Ljubljani (Šlajmerjeva 6, 1000 Ljubljana) s pripadajočimi centri za transfuzijsko dejavnost (Novo mesto, Trbovlje, Slovenj Gradec, Izola, Jesenice in Nova Gorica), Center za transfuzijsko medicino UKC Maribor s priključenima enotama na Ptuju in v Murski Soboti ter Center za transfuzijsko medicino Celje (2). Vsako leto je organizirana tudi

DOGAJALO SE JE

študentska krvodajalska akcija po celotni Sloveniji. Zadnje, ki je potekala aprila 2018, se je udeležilo več kot 900 študentov. Pridobivanje in zagotavljanje zadostnega števila krvodajalcev je naloga Rdečega križa Slovenije, ki je nacionalni organizator krvodajalskih akcij. Na Rdečem križu Slovenije – Območnem združenju Ljubljana delujeta Klub 25 in Klub 100 kapljic. Klub 25 združuje mlade, ki spodbujajo zdrav življenjski slog med vrstniki tako, da le-ti lahko postanejo mladi krvodajalci. Člani Kluba 100 kapljic so dolgoletni krvodajalci in krvodajalke, ki svoje bogate osebne izkušnje in tradicijo krvodajalstva prenašajo na mlade ter jih motivirajo za darovanje krvi. Člani obeh klubov skupaj izvajajo predstavitve v srednjih šolah, s čimer sporočajo mladim, da z darovanjem krvi rešujejo življenja, hkrati pa z medgeneracijskim sodelovanjem krepijo in ohranjajo tradicijo krvodajalstva v Sloveniji. V preteklem šolskem letu sta bili izvedeni 102 predstavitvi na srednjih šolah, 9 predstavitev na fakultetah v Ljubljani in 16 predstavitev v podjetjih, kolektivih in organizacijah. Skupno torej kar 127 predstavitev. Krvodajalske akcije se je udeležilo 721 dijakov in 310 študentov na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani (3).

Mladi krvodajalci z zdravim načinom življenja predstavljajo pozitiven odnos do načel krvodajalstva in vodijo do prostovoljne odločitve posameznika, da postane krvodajalec. Ženske lahko kri darujejo vsake 4 mesece, moški pa vsake 3 mesece. Za lažji nadzor lastne krvodajalske aktivnosti lahko posameznik uporabi mobilno aplikacijo »Daruj kri«, ki ga opomni, kdaj lahko ponovno daruje kri. Aplikacija prav tako omogoča preverbo stanja zalog krvi, ta podatek pa je dostopen tudi na spletni strani Zavoda za transfuzijsko medicino v Ljubljani (www.ztm.si). Skupaj s člani Kluba 25 in Kluba 100 kapljic vas vabiva, da se udeležite študentske krvodajalske akcije, ki bo potekala 9. in 10. oktobra 2018 na Zavodu za transfuzijsko medicino v Ljubljani (Šlajmerjeva 6). Mladi krvodajalci, mlade krvodajalke in vsi tisti mladi, ki zaradi zdravstvenega stanja ne morete darovati krvi, lepo vabljeni, da se nam pridružite in postanete prostovoljci – animatorji Kluba 25 in skupaj z nami spodbujate krvodajalstvo med mladimi. Več informacij najdete na www.rdecikrizljubljana.si, na Facebooku Klub 25 – klub mladih krvodajalcev ali pišite na kaplja@rdecikrizljubljana.si.

VIRI: 1. Haberman, F. W., 1972. Nobel Lectures. Amsterdam: Elsevier Publishing Company. Dostopno na: https://www.nobelprize.org/prizes/ peace/1901/dunant/biographical/ (20. 8. 2018) 2. Uradna spletna stran Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Dostopno na: www.ztm.si (20. 8. 2018) 3. Uradna spletna stran Rdečega križa Slovenije, Območno združenje Ljubljana. Dostopno na: https://www.rdecikrizljubljana.si/ (27. 8. 2018)

Javne kampanje Nuša Japelj Javne kampanje so projekt Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS), s katerim na področju primarne preventive sodelujemo pri izobraževanju in ozaveščanju ljudi tako na javnih mestih kot tudi v ustanovah. In kaj smo počeli v letu 2018?

AKADEMSKI DOPING Nootropiki so kognitivna poživila, ki omogočajo daljšo budnost, večjo koncentracijo, logično sklepanje, hitrejše odločanje in boljši spomin. Uporabljajo se predvsem za zdravljenje ADHD in narkolepsije. Med študenti se vse pogosteje pojavljajo govorice o zlorabi teh zdravil za namen bolj efektivnega in hitrejšega učenja. Ker so neželeni učinki lahko zelo hudi in so

Osveščanje o nootropikih in akademskem dopingu.

DOGAJALO SE JE

posledice vidne predvsem čez daljši čas, smo se s študenti farmacije odločili za preventivo in izpeljali javno kampanjo z imenom Akademski doping. Obiskali smo ljubljanske fakultete (FFA, FKKT in FRI, BF, FF, FDV, FMF, PEF, VF, SF, FA) in študentom ob kavici predstavili problematiko zlorabe nootropikov (modafinila, amfetaminov, piracetama, metilfenidata). Prav tako smo se odzvali povabilu na Radio Študent, kjer smo predstavili naš projekt. Pridruži se naši facebook skupini Nootropiki in nas spremljaj še naprej!

ALI SI VEDEL? Uporabniki LSD-ja so tudi nekatera velika imena znanstvenega sveta: Francis Crick, odkritelj DNA (Nobelova nagrada iz medicine 1962) je uporabljal LSD skupaj z raziskovalci na univerzi Cambridge, tudi med odkritjem. Kary Mullis, ki je razvil metodo PCR (Nobelova nagrada za kemijo leta 1993), je izjavil: »What if I had not taken LSD ever; would I have still invented PCR? I don't know. I doubt it. I seriously doubt it.«

Mizica polna dobrot.

! LSD je močna in nepredvidljiva substanca, ki ima kar nekaj negativnih stranskih učinkov, kot so paranoja, anksioznost, nemir, slabost, zmedenost in vazokonstrikcija.

InterAKCIJA Namen kampanje je bil ozavestiti dijake o varni in pravilni uporabi zdravil ob sočasnem uživanju alkohola ali drugih substanc, kot so marihuana ter morebitna

Vedoželjni študentki Filozofske fakultete na naši javni kampanji.

Tudi naša fakulteta ni ušla naši javni kampanji.

zdravila za samozdravljenje (analgetiki) in zdravila na recept (antidepresivi). Na srednjih šolah smo izvedli 45-minutno predavanje, ki mu je sledil pogovor z dijaki. Obiskali smo 14 srednjih šol (Splošna gimnazija Novo mesto, Gimnazija Vič, Gimnazija Litija, Škofijska klasična gimnazija Šentvid, Gimnazija Želimlje, Gimnazija Šentvid, Gimnazija Ravne na Koroškem, Gimnazija Bežigrad, Prva gimnazija Maribor, II. gimnazija Maribor, Škofijska gimnazija Antona Martina Slomška, I. gimnazija v Celju, Gimnazija Celje Center, Gimnazija Jožeta Plečnika Ljubljana) in tako zajeli osrednjeslovensko, dolenjsko, koroško, štajersko in savinjsko regijo. Pridruži se nam v prihodnjem letu, spremljaj facebook skupino Javna kampanja: InterAKCIJA in pomagaj širiti znanje naprej! Če želiš slediti vsem javnim kampanjam DŠFS, pošlji svoj mail na javnekampanje.dsfs@gmail.com in tako spremljaj celotno dogajanje skozi leto.

ŠPORT

Šport Uvod Janko Stankić Za začetek bi na kratko skočil nazaj v april, ko so se zaključevale univerzitetne lige. Takrat je zgodba odbojkaric ostala nedokončana z obljubo po epilogu v jesenski številki. Čeprav je od tedaj preteklo že pol leta in je izid že dolgo znan, se zato čutim dolžnega, da omenim, da so svoje nastope zaključile z zmago proti Biotehniški fakulteti z 2 : 0 (16, 14) in osvojitvijo brona, edinega odličja naših ekip v tej sezoni. Iskrene čestitke za ponovitev lanskega uspeha! S to tekmo se je ligaška sezona za naše ekipe zaključila, v prihodnjih mesecih so sledila državna in mednarodna univerzitetna tekmovanja, ki so letos minila z nekoliko manj nastopi naših študentov, vendar so vseeno dosegli nekaj dobrih rezultatov.

V tokratnem članku iz serije Športnik se predstavi boste lahko bolje spoznali Anjo Štangar, ki ob študiju laboratorijske biomedicine tekmuje v judu. Ob tej priložnosti, ko puščamo minulo leto za seboj in se obračamo k novemu, bi se rad zahvalil uredniku Spatule, Tilnu Kozoletu, in profesorju športne vzgoje, Dušanu Videmšku, ki sta pomagala pri nastanku lanskih športnih rubrik, rad bi čestital vsem športnikom naše fakultete za njihove dosežke – tistim, ki ste jih lahko našli na straneh te rubrike, pa tudi tistim, ki smo jih morda izpustili – ter jim zaželel vso srečo in veliko uspeha v novi sezoni.

Pregled od maja do avgusta Janko Stankić Državna univerzitetna prvenstva Na DUP sta konec maja tekmovala dva študenta z naše fakultete. Aljoša Gradišnik je 26. maja na Debelem Rtiču tekmoval na državnem univerzitetnem prvenstvu v triatlonu ter s časom 1:14:09 zasedel 8. mesto, Miha Kolmančič pa je bil član rokometne ekipe Univerze v Ljubljani, ki se je 30. maja v športni dvorani Srednje tehniške šole v Kopru pomerila z ekipo Univerze v Mariboru ter izgubila s 30 : 27.

je Maja Jakopčič prejela tudi naziv najboljše strelke finalnega dela tekmovanja, Urša Žibert pa je dosegla drugo mesto v tekmovanju v metu trojk.

Atletika Neja Filipič, ki se je predstavila s prispevkom, objavljenim v prejšnji številki, je 29. julija tekmovala v skoku v daljino na mednarodnem odprtem atletskem prvenstvu Hrvaške ter z razdaljo 6,47 metra zasedla

Evropske univerzitetne igre Iger, ki so letos potekale v Coimbri na Portugalskem od 15. do 28. julija, sta se udeležili Urša Žibert in Maja Jakopčič kot članici ekipe Univerze v Ljubljani v košarki 3×3. Ekipa je v predtekmovalni skupini C z zmagami nad ekipami Ohalo Academic Collegea iz Izraela z 22 :1, Univerze v Zadru z 20 : 3 ter Univerze v Portu s 15 : 6 zasedla prvo mesto ter se uvrstila v četrtfinale. Tam je premagala ekipo Akademije športa in turizma iz Volgograda z 12 : 10, nato pa izgubila v polfinalnem obračunu proti Univerzi v Pitestiju (Romunija) s 17 : 20, za konec turnirja pa so v tekmi za bron premagale Univerzo v Aveiru (Portugalska) z 12 : 4. Poleg odličja

Neja Filipič.

ŠPORT

1. mesto. Nedolgo zatem sta bili z Marušo Mišmaš, prav tako študentko s Fakultete za farmacijo, med desetimi slovenskimi predstavniki, ki so tekmovali na Evropskem atletskem prvenstvu od 6. do 12. avgusta na olimpijskem stadionu v Berlinu. Neja je kvalifikacije žal končala s tremi neveljavnimi skoki. Maruša, ki

je tekmovala v teku na 3000 metrov z zaprekami, pa je s časom 9:34:28 postavila državni rekord in zasedla 6. mesto v kvalifikacijski skupini, kar je zadoščalo za uvrstitev v finale, v katerem je s časom 9:34:50 končala na 11. mestu.

Športnik se predstavi Anja Štangar Z judom se ukvarjam od prvega razreda osnovne šole, torej že petnajst let. Začela sem kar v krožku na šoli, a sem se zaradi potenciala, ki sem ga prikazala, hitro priključila Judo klubu Olimpija Ljubljana. Letos drugo leto tekmujem v članski konkurenci, treninge pa imam približno desetkrat na teden. Seveda vrhunski šport zahteva tudi veliko priprav in tekem v tujini. Na Fakulteti za farmacijo študiram laboratorijsko biomedicino in letos bom diplomirala, septembra pa se bom vpisala na magistrski študij laboratorijske biomedicine. Da tako zahteven študij usklajujem z vrhunskim športom, prostega časa tako rekoč ne poznam, vendar tako judo kot študij delam z veseljem. Judo trenira tudi moja dve leti mlajša sestra Maruša, s katero opraviva večino treningov skupaj in sva druga drugi v podporo tudi na tekmah. Judo je borilni šport, ki izvira z Japonskega. Glavni cilj je, da nasprotniku porušiš ravnotežje in ga vržeš na hrbet, zmagaš pa lahko tudi v parterju (borba na tleh), kjer poznamo tehnike vzvodov, davljenj in končnih prijemov. Judo v japonščini pomeni »mehka pot«, torej v judu ni nobenih udarcev, ideja pa je, da nasprotnikovo moč uporabiš v svojo korist. Borba traja štiri minute in če je rezultat po rednem delu izenačen, sledi podaljšek do zlate točke. Glede na telesno težo smo razdeljeni v sedem kategorij. Jaz tekmujem do 52 kilogramov, tehtamo pa se en večer pred tekmo. Judo je zelo zahteven šport, saj je pomembna dobra kondicijska pripravljenost, veliko je treningov za moč vseh telesnih mišic, pomembne so gimnastične prvine, eksplozivnost, ravnotežje, koordinacija v prostoru in občutek za judo tehnike. Poleg tega pa je veliko tudi taktičnih priprav na različne nasprotnike. Judo je olimpijski šport in razširjen je po vsem svetu, saj je na zadnjem svetovnem prvenstvu sodelovalo več kot dvesto držav. Iz mlajših kategorij imam dve medalji z evropskih prvenstev, eno s svetovnega prvenstva in zmago z

Akcija, ki mi je prinesla zmago v boju za tretje mesto na zadnjem tekmovanju Grand Prix (Tunis, 2018).

Olimpijskega festivala evropske mladine. V kadetskih in mladinskih konkurencah sem tudi redno osvajala medalje na evropskih pokalih. Vendar te medalje še zdaleč ne pomenijo uspehov tudi v članski konkurenci. Kot članska državna prvakinja sem članica slovenske reprezentance in se udeležujem tekem za svetovni pokal po vsem svetu. Vsako leto opravimo tudi več tednov priprav v oddaljenih azijskih državah, kot sta Japonska in Mongolija. Moji najboljši članski rezultati so tretje mesto na Grand Slamu ter dve tretji mesti na tekmi za Grand Prix. Na svetovni jakostni lestvici trenutno zasedam 22. mesto. Konec aprila sem se udeležila svojega prvega članskega evropskega prvenstva, maja pa so se začele zbirati točke za uvrstitev na olimpijske igre, ki bodo leta 2020 v Tokiu in te so tudi moj glavni cilj. Vabim te, da mene in mojo sestro spremljaš na najinem facebook in instagram profilu (@stangarsisters), kjer objavljava zanimive slike s tekem, priprav, treningov in iz vsakdanjega življenja!

RAZVEDRILO

Razvedrilo Povežite vseh 9 točk s štirimi ravnimi črtami brez prestavljanja pisala.

Dopolnite manjkajoče številke v trikotniku:

Nagradna igra Koliko kvadratov vidite?

Nagradna igra bo potekala do 30. novembra, zanjo moraš izpolniti obrazec na naslednji povezavi http://dsfs.si/spatula/nagradni-sudoku/. Vseh 5 nagrajencev bo izžrebanih, njihova imena pa bodo objavljena na FB strani društva. Prevzem nagrad bo možen do aprila 2018.

1. nagrada: DD rokovnik in DD vrečka 2. nagrada: DD USB-ključ 3. nagrada: 3-krat DD kemični svinčnik

SPONZORJI

PAN 432 CMYK 67, 45, 27, 70

PAN 3282 CMYK 100, 0, 45, 12

ODKRIVAMO ZA ŽIVLJENJE ZA BOLJŠO PRIHODNOST NASLEDNJIH GENERACIJ

Raziščite našo predanost odkrivanju: obiščite www.msd.si in www.msd.com in se povežite z nami na Twitterju @MSD_Slovenia.

Copyright © 2018 Merck Sharp & Dohme, inovativna zdravila d.o.o., Šmartinska cesta 140, 1000 Ljubljana tel: 01/5204 201, faks: 01/5204 350, www.msd.si. Vse pravice pridržane. Pripravljeno v Sloveniji, avgust 2018. CORP-1217948-0019 08/2020

Ljudje smo različni. Naše bolezni tudi.

Zato smo predani odkrivanju in razvoju posamezniku prilagojenih zdravil in diagnostičnih testov, ki pomagajo ljudem živeti bolje in dlje.

Na voljo v lekarnah

Znebite se bolečin na naravni način! Za naravno zdravljenje bolečine v mišicah redno uporabljajte zdravilo rastlinskega izvora v kremi Rosacta®. Kremo nanesite 2- do 3-krat na dan. Pred uporabo natančno preberite navodilo! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Rosacta® je tradicionalno zdravilo rastlinskega izvora za navedeno področje uporabe, ki temelji izključno na podlagi dolgotrajnih izkušenj.

www.rosacta.si

1808291 Informacije za uporabnike

Z dvojno močjo RožmaRina