Spatula 69

SPATULA GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD

MAJ 2016 | št. 69

IZ STROKE:

EPSA AC 2016:

INTERVJU:

Zastrupitev s paracetamolom

Dosežki delegacije DŠFS in ŠSSFD

prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem.

www.dsfs.si/spatula

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula Maj 2016 | Št. 69 Naklada: 1300 izvodov

Glavna urednica: Eva Shannon Schiffrer, spatula.dsfs@gmail.com

Kazalo

Uredniški odbor: Špela Černilogar, Matic Dolinar, Katja Olenik, Aljaž Pisnik, Žiga Regner, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek

Ustvarjalci: Špela Černilogar, Matic Dolinar, Patricija Dolinar, Črtomir Fleisinger, Luka Jurič, Martin Koprivnikar Krajnc, Anita Kosmač, Tilen Kozole, asist. dr. Tilen Kranjc, mag. farm., Samo Kuzmič, Tjaša Lapajne, Stefan Lukić, Rok Milošič, Mojca Novak, Katja Olenik, Nina Ozimič, Aljaž Pisnik, Kity Požek, Tina Požun, Anja Pušnik, Odineja Ratek, Pia Repše, Ema Valentina Sajovic, Eva Shannon Schiffrer, Maja Ana Strnad, Sabina Šenica, Tjaša Štolfa, Sanja Tešić, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek, Maša Vozlič, Helena Vrbanac, Tina Zavec Safran, May Žitnik

Recenzenti: doc. dr. Pegi Ahlin Grabnar, mag. farm., izr. prof. Marko Anderluh, mag. farm., izr. prof. dr. Damjan Janeš, mag. farm.

Lektoriranje:

3

Uvodnik

4

Iz stroke 4

Zastrupitev s paracetamolom

7

Ko za alergijo rož’ca raste – Pelinolistna ambrozija

10 Glikolna kislina kot kozmetično aktivna sestavina za lase

12 Novice iz sveta farmacije 16 Intervju 16 prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem.

19 asist. dr. Martina Gobec, mag. farm.

21 dr. Matej Živec, mag. farm.

23 IZKUŠNJE IZ TUJINE 30 PRAKTIČNO USPOSABLJANJE 31 Kolumna

SLOMAT, lektoriranje in inštrukcije, Tatjana Caf s. p., Tatjana Caf

33 EPSA Annual Congress 2016

Oblikovanje:

35 Dogajalo se je

EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna PRESENT d. o. o.

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo, ŠS SFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

45 Športno poročilo 47 Razvedrilo

UVODNIK

3

Kje začeti?

Verjetno smo že vsi slišali za sindrom srednjega otroka. V rokah držite drugo izdajo, torej neke vrste srednjega otroka tekočega mandata.

Druga izdaja pokriva najmanjše število mesecev in jo ustvarjamo v za večino študentov najbolj zaposlenem obdobju študijskega leta. Čeprav je od predhodne izdaje minil le kratek čas, smo študentje Fakultete za farmacijo nadaljevali s svojim aktivnim udejstvovanjem na številnih področjih in uspeli zapolniti strani nove Spatule. Po, za nekatere manj, druge bolj, uspešno zaključenem zimskem izpitnem obdobju smo nekaj kratkih mesecev karseda izkoristili za tako študijske kot obštudijske dejavnosti. Tokratna Spatula torej zagotovo ne trpi za sindromom srednjega otroka, nasprotno, vsebina ponuja tako že obstoječe kot nove rubrike in upam, da bo potešila vašo radovednost.

aktivni na nešteto področjih. Več informacij o omenjenih projektih in dosežkih je na voljo v vsebini glasila, ki ga držite v rokah.

Upam si trditi, da so obštudijske aktivnosti postale vsakdan mnogoterega študenta Fakultete za farmacijo. Študentje se vedno bolj zavedamo pomembnosti pridobivanja znanj z različnih področij, ki niso nujno neposredno povezana s samim študijem. Čeprav nam dodatne dejavnosti prinašajo številna potrebna znanja in izkušnje, pa ne smemo pozabiti na znanje, ki ga pridobimo tekom samega študija.

Z uspešno razporeditvijo časa je

možno uspešno hkratno opravljanje študijskih obveznosti in aktivnosti na obštudijskem področju, ostane pa tudi kakšna minuta za brezdelje.

Veliko sreče vsem, ki se boste v prihodnjih mesecih spopadali z izpiti, in se vidimo na dejavnostih v organizaciji študentskih društev Fakultete za farmacijo. Upam, da se v prihodnjem študijskem letu naša uspešnost na vseh področjih le še stopnjuje.

Eva Shannon Schiffrer

Poleg uspešne izpeljave zdaj že rednih projektov smo v teh nekaj mesecih uspeli predstaviti tudi dva večja nova projekta, Zdravila po meri in Induktor veščin. Trenutno najodmevnejše novice pa so zagotovo povezane z udeležbo na EPSA Letnem kongresu v Helsinkih.

Tekom omenjenega kongresa smo uspešno predstavili kandidaturo za organizacijo EPSA Letnega kongresa 2017 v Kranjski Gori ter prejeli prestižno nagrado EPSA Člani mandata 2016/2017. Nič od omenjenega ne bi bilo mogoče brez velikega števila študentov, ki so www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

4

IZ STROKE

Zastrupitev s paracetamolom Paracetamol je znan kot eden varnejših analgetikov. Odkrit je bil ob koncu 19. stoletja, a je njegova uporaba v medicini doživela razmah šele po letu 1950, s čimer se je začela večati pogostost zastrupitev. Dostopnost in majhna razlika med terapevtskim in toksičnim učinkom ga uvršča med najpogostejše povzročitelje samozastrupitev v razvitih državah. amidno hidrolazo (FAAH), ki razgrajuje vnetni odziv jetrnih celic in njihov Mehanizem delovanja in metabolizem paracetamola anandamid. Poleg inhibicije FAAH se propad. Manjši vpliv se kaže v ledParacetamol znižuje telesno temperaturo (antipiretik) in deluje protibolečinsko (analgetik). Kljub omenjenim podobnostim z nesteroidnimi protivnetnimi učinkovinami (NSAID) ga ne uvrščamo v to skupino, ker ima šibko izražene protivnetne učinke [1, 2].

Ciklooksigenaze (COX):

V organizmu izoencimi COX katalizirajo pretvorbo arahidonske kisline v prostaglandine (PGE2, PGD2, PGF2), prostaciklin in tromboksane. Njihovi pomembni učinki so zvišanje telesne temperature, znižan vzdražni prag bolečinskih receptorjev, zaščita sluznice prebavil, stimulacija agregacije trombocitov ipd. Paracetamol selektivno zavira tip ciklooksigenaze COX3, ki se nahaja predvsem v centralnem živčevju. Šibek zaviralni vpliv ima na tipa COX-1 in COX-2. Prvi je vseskozi delujoč v organizmu, drugi pa se aktivira ob vnetju. Zato paracetamol ne škoduje sluznici želodca in ima le šibko protivnetno delovanje [2, 10].

Endokanabinoidni sistem:

Novejše odkritje delovanja paracetamola je povezano z endokanabinoidnim sistemom. Anandamid je endokanabinoid, ki z vezavo na receptorje TRPV1 blaži občutek bolečine in regulira telesno temperaturo. Metabolit AM404, ki nastane med deaciliranim paracetamolom (p-aminofenol) in arahidonsko kislino, zavira

AM404 veže tudi na TRVP1. Večja koncentracija anandamida in delovanje AM404 kot agonista na receptor TRPV1 ima za posledico zmanjšano zaznavo bolečine ter nižanje telesne temperature [2, 9, 10, 11].

vicah, zato se motnja ledvične funkcije izrazi redkeje [2, 11].

Etanol in paracetamol Etanol je primarni substrat za encim CYP2E1, zato bi po daljšem uživanju pričakovali zaščito pred hepatotoksičnostjo, povzročeno s paracetamolom (to se izkaže pri živalih). Etanol po daljši uporabi inducira CYP2E1, zato je slednjega več za pretvorbo paracetamola. Poleg tega etanol zniža raven glutationa, kar zmanjšuje njegovo hepatoprotektivno delovanje [6, 7].

Pri terapevtskih odmerkih poteka presnova paracetamola primarno preko konjugacije v O-glukuronid in O-sulfat. V manjši meri je presnova podvržena oksidaciji s citokromom P450 (CYP), pri čemer nastane izjemno reaktiven (hepatotoksičen) intermediat N-acetil-p-benzokinonimin (NAPQI), ki naprej reagira z glutationom [1].

Pri kroničnem uživanju alkohola je največja nevarnost prekinitev vnosa Patofiziološko ozadje alkohola. Takrat se poveča koncenzastrupitve tracija CYP in zato bi ob visokem vnoPrej omenjeni NAPQI se v jetrih su paracetamola nastalo več toksičnih konjugira z glutationom. Molekulo produktov. To so uspešno dokazali glutationa sestavljajo trije aminokislinski ostanki (glutamat, cistein in glicin). Njegovi primarni vlogi sta antioksidativno delovanje in konjugacija z elektrofilnimi zvrstmi. V celici je pomemben še pri drugih procesih, pri izločanju NAPQI pa z njim tvori konjugat, ki se izloča z urinom kot merkapturna kislina [2, 3].

V primeru predoziranja je večji delež paracetamola podvržen pretvorbi v NAPQI, kar lahko izčrpa zaloge glutationa. Presežek tega intermediata kovalentno reagira s sulfhidrilnimi skupinami jetrnih celic. Posledici sta

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Zastrupitev s paracetamolom

5

le na živalih, medtem ko klinični primeri na ljudeh tega niso pokazali.

Zastrupitve kroničnih alkoholikov s terapevtskimi odmerki paracetamola naj bi bile posledica nezadostnega vnosa hrane in s tem zmanjšane količine glutationa v jetrih [7, 8].

Predoziranje in klinična slika zastrupitve Peroralni terapevtski odmerek se pri odraslih giblje od 350 do 1000 mg na 4–6 ur, pri čemer največji dnevni vnos ne sme preseči 3000 mg. Pri otrocih je odmerek prilagojen starosti in teži, priporočen odmerek je 10–15 mg/kg.

Za varno uporabo se takšnega odmerka ne sme aplicirati več kot petkrat v 24 urah [1].

Minimalni toksični odmerek ob enkratnem vnosu paracetamola: smrt zaradi večorganske odpovedi odrasli: 150 mg/kg telesne teže zdravi otroci (1–6 let); > 90 mg/kg te- Faza 4 – obnovitvena faza (nekaj tednov) [5]: lesne mase oseba preživi fazo 3 Zastrupitev s paracetamolom pote- popolna strukturna in funkcijska obka v 4 fazah. V posameznih stopnjah nova organov (v določenih primerih ne zasledimo vedno vseh omenjenih je lahko ireverzibilna okvara, zato znakov/simptomov. Ti so povezani popolna obnova ni mogoča) predvsem s stopnjo prizadetosti jeter [5].

Je zastrupitev naključje ali Faza 1 (30 min–24 h po vnosu) [5]: brez simptomov (redkeje neješčost, slabost, bruhanje) pri telesnem pregledu opazimo znojenje, bledico, utrujenost Faza 2 (18–72 h po vnosu) [5]: neješčost, abdominalna bolečina, bruhanje hipotenzija in tahikardija oligurija Faza 3 – hepatična faza (72–96 h po vnosu) [5]: abdominalna bolečina, slabost, bruhanje propad jetrnega tkiva in motnja jetrne funkcije vodi v zlatenico, motnjo strjevanja krvi, hipoglikemijo akutno popuščanje ledvic www.dsfs.si/spatula

tve s paracetamolom, je bilo 80 oseb namerno predoziranih. To ne velja za otroke, kjer je vzrok neprimerno shranjevanje zdravil. Ker se le 0,1 % prevelikega odmerjanja paracetamola konča s smrtjo (ZDA), ga ne moremo opredeliti kot uspešno samomorilno sredstvo. Večina ljudi ve, da lahko povzroči smrt, a si zmotno predstavljajo najprej nezavest in zatem smrt.

Takšna predstava o zastrupitvi je ponamera? leg dostopnosti in nizke cene temeljni V Veliki Britaniji (Oxford) se je od leta razlog za namerno zastrupitev [4].

1976 do 1993 delež zastrupitev s paracetamolom dvignil iz 14,3 na Preventivni ukrepi in 47,8 % vseh zastrupitev z zdravili. alternativa paracetamolu Podobna rast je vidna tudi v ostalih Z namenom preprečevanja zastrupirazvitih delih sveta. V nekaterih držatev so izdelali zdravilo, ki vsebuje vah je na voljo v običajnih trgovinah, a kombinacijo paracetamola in metioje predpisana največja količina nakunina. Slednji se je v preteklosti upopa (8 g v Veliki Britaniji). Dostopnost rabljal namesto N-acetilcisteina kot pomembno vpliva na število zapletov, antidot. Metionin ima vlogo prekursaj jih je v Britaniji skoraj štirikrat več zorja cisteina in zato glutationa, ki je kot v Franciji, kjer v običajnih trgopotreben pri odstranjevanju reaktivne vinah ni v prodaji [4]. zvrsti NAPQI, ki nastane pri oksidaVeliko število zastrupitev je predvsem tivnem metabolizmu paracetamola. posledica namernega predoziranja. V Pri tem se analgetični učinek pararaziskavi, kjer so spremljali 93 hospi- cetamola ni spremenil. Za zadovoljitaliziranih pacientov zaradi zastrupi- vo uspešnost bi morali vsi izdelSPATULA št. 69 | Maj 2016

6

IZ STROKE

ki s paracetamolom vsebovati metionin, kar ni zaželeno pri ljudeh, kjer ni tveganja za zastrupitev. Metionin se v organizmu metabolizira do homocisteina, ki je povezan s številnimi neželenimi učinki, med drugim karcinogenezo, endotelijsko disfunkcijo in koronarno srčno boleznijo. Takšen ukrep je problematičen tudi iz ekonomskega vidika, saj se cena zdravila v primerjavi s samim paracetamolom poveča za približno šestkrat [4].

roidnimi protivnetnimi učinkovinami (NSAID). Po analgetičnem in antipiretičnem učinku so primerljivi s paracetamolom, a je treba upoštevati pogoste neželene učinke, ki se pojavljajo pri njihovi uporabi. Predvsem gre za gastrointestinalne krvavitve, ki so sicer odvisne od tipa vrste učinkovine NSAID in spola, starosti ter pojavljanja peptičnih ulkusov v preteklosti [4].

Ukrepanje ob zastrupitvi

V primeru tveganja za pojav toksičnih Pri zastrupitvi se izčrpa zaloga gluučinkov paracetamola lahko izbe- tationa in zviša nastajanje NAPQI, remo alternativno terapijo z neste- ki reagira z jetrnimi proteini. Kot protistrup je smiselno uporabiti N-acetilcistein, ki je donor sulfhidrilne skupine in derivat cisteina z visoko biološko uporabnostjo, zato je ustrezen prekurzor glutationa. Povečana zaloga glutationa v jetrih spet omogoča konjugacijo s toksičnimi intermediati in zaščiti organ pred nadaljnjim propadanjem. N-acetilcistein se aplicira peroralno kot 5-odstotna raztopina z vodo/sokom ali intravensko. Peroralno je prvi odmerek pri odrasli osebi 140 mg/kg, na

vsake 4 ure pa mu sledijo odmerki 70 mg/kg s 17 ponovitvami. V primeru bruhanja je treba ponoviti odmerek v roku ene ure od prejšnje aplikacije.

Intravensko se N-acetilcistein aplicira v treh odmerkih. Prvi odmerek je 150 mg/kg (v 200 mL 5-odstotne raztopine dekstroze – D5W) intravensko v prvi uri, 50 mg/kg (v 500 mL D5W) v naslednjih 4 urah in 100 mg/kg (v 1000 mL D5W) v naslednjih 16 urah [2, 8, 11, 15].

Majhen delež neželenih učinkov v terapevtskem območju še ne pomeni, da je zastrupitev s paracetamolom nemogoča, saj lahko neupoštevanje predpisanih odmerkov vodi v nepovratne poškodbe organov in se konča s smrtjo. Bolj kot iskanje novih kliničnih pristopov in protistrupov bosta k zmanjšanju omenjenih zapletov prispevala preudarnejše ravnanje z zdravili in večja ozaveščenost uporabnikov.

Aljaž Pisnik

VIRI: 1. Hardman JG, Limbird LE, Goodman AG. Goodman & Gilman’s The Pharmacological Basis of Therapeutics. New York: McGraw-Hill. 2001.

2. Lenke TL, Williams AD. Foye’s Principles of Medicinal Chemistry.

Philadelphia: Wolters Kluwer Health/Lippincott Williams & Wilkins.

2013.

3. Kalinina EV, Chernov NN, Novichkova MD. Role of Glutathione, Glutathione Transferase, and Glutaredoxin in Regulation of RedoxDependent Processes. Biochemistry (Mosc). 2014. 54: 299-348. doi: 10.1134/S0006297914130082. Dostopano December 20, 2015.

4. Sheen CL, Dillion JF, Bateman DN, Simpson KJ, MacDonald TM. Paracetamol toxicity: epidemiology, prevention and costs to the healthcare system. QJM. 2012. 95:609-619. http://qjmed.oxfordjournals.org/ content/qjmed/95/9/609.full.pdf. Dostopano December 20, 2015.

5. Farrell ES, Defendi GL. Acetaminophen Toxicity: Practice Essentials, Background, Pathophysiology. MedScape. http://emedicine.medscape. com/article/820200-overview Objavljeno September 16, 2015.

Dostopano December 20, 2015.

6. Gómez-Moreno G, Guardia J, Cutando A. Interaction of paracetamol in chronic alcoholic patients. Importance for odontologists. Med Oral Patol Oral Cir Bucal. http://www.medicinaoral.com/pubmed/ medoralv13_i4_p235.pdf. 2008. Dostopano December 21, 2015.

7. Willacy H. Paracetamol poisoning. Patient. http://patient.info/ doctor/paracetamol-poisoning. Objavljeno April 1, 2013. Dostopano December 20, 2015.

8. Dargan IP and Jones AL. Management of paracetamol poisoning.

Trends Pharmacol Sci. 24: 154-157. doi: 10.1016/S0165-6147(03)000531. Dostopano December 20, 2015.

9. Ferjan I, Kržan M, Lipnik-Štangelj M, Žiberna L, Stanovnik L, Černe K. Farmakologija kanabinoidov. Zdrav Vest. http://www.nijz.si/sites/www. nijz.si/files/uploaded/ferjan_in_sod_zv_2015.pdf. 2015. 84: 456-71.

Dostopano December 20, 2015.

10. Bebenista MJ, Nowak JZ. Paracetamol: Mechanism of action, applications and safety concern. Acta Pol Phar. http://www.ptfarm.pl/ pub/File/Acta_Poloniae/2014/1/011.pdf. 2014. 71: 11-23. Dostopano December 20, 2015.

11. Wikipedia contributors. Paracetamol. Wikipedia. https:// en.wikipedia.org/wiki/Paracetamol. Objavljeno December 20, 2015.

Dostopano December 20, 2015.

12. Greene S, Dargan P, Jones A. Acute poisoning: understanding 90% of cases in a nutshell. Postgraduate Medical Journal. http://www. ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC1743253/. 2005; 81(954):204-216. doi:10.1136/pgmj.2004.024794. Dostopano December 21, 2015.

13. Robotti S. Double Trouble with Acetaminophen-MedShadow.

MedShadow 2014. http://medshadow.org/medshadow_blog/ acetaminophen/. Dostopano December 21, 2015.

14. Gyamlani GG, Parikh CR. Acetaminophen toxicity: suicidal vs accidental. Critical Care 2002. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/ articles/pmc111182/. Dostopano December 21, 2015.

15. Acetadote, N-acetylcysteine (Antidote) (acetylcysteine (Antidote)) dosing, indications, interactions, adverse effects, and more. Available at: http://reference.medscape.com/drug/acetadote-n-acetylcysteineantidote-acetylcysteine-antidote-343740. Dostopano December 20, 2015.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Ko za alergijo rož’ca raste

7

Ko za alergijo rož’ca raste – Pelinolistna ambrozija

Za mnoge predstavljajo prihajajoči daljši in toplejši dnevi poleg prijetnih možnosti preživljanja prostega časa v naravi tudi začetek zdravstveno napornega obdobja – alergij. Te se kažejo z različnimi simptomi, kot so kihanje, pordele in srbeče oči, kašelj, voden izcedek, draženje v grlu in še bi lahko naštevali. Dejavnikov, ki pripomorejo k alergijskim reakcijam, je vedno več, med razvpitejše pa zagotovo sodi pelinolistna ambrozija. varstvu rastlin (Ur. l. RS, št. 36/2010) pridružila državam, ki aktivno pristopajo k obvladovanju ambrozije.

Od 4. avgusta 2010 je vsak imetnik zemljišča dolžan izvajati ukrepe za preprečevanje širjenja oz. zatiranje Preobčutljivost na omenjeno raspelinolistne ambrozije in drugih tutlinsko vrsto prerašča v resen jerodnih vrst iz rodu Ambrosia [2]. zdravstveni problem. Pomemben razlog za to pa je tudi neosveščenost. Rastlina lahko v višino zraste od 10 cm pa vse do 2,5 m, kar je odvisno od okolja. Steblo je pokončno, razvePELINOLISTNA AMBROZIJA jeno in gosto poraščeno z dlačicami.

Pelinolistna ambrozija (Ambrosia Dlakavi so tudi deljeni listi. Cvetovi artemisiifolia L.), poznana tudi kot rastejo v obliki grozdastega socvetja pelinolistna žvrklja, iz družine nebina vrhu stebla in stranskih pogannovk (Asteraceae) sodi med najbolj alergene rastline. Gre za enoletnico, ki izvira iz Severne Amerike. V Evropo so jo prenesli z uvozom semen v 19. stoletju. Po drugi svetovni vojni se je v Slovenijo razširila iz Hrvaške in Srbije. V izobilju jo najdemo praktično po vsej Evropi kot plevel na zapuščenih, neobdelanih površinah.

Ustrezajo ji peščena tla na območjih, kjer je ne ogroža konkurenca drugih rastlin. Njena pogosta rastišča so obrobja cest in železniških prog, bregovi rek in potokov ter zapuščene njive [1, 2]. Še pred dobrim desetletjem naj bi bilo v Sloveniji alergij, povezanih z ambrozijo, okoli 10 %, po ocenah alergologov pa se je ta delež povzpel že na 30 % [2].

jkov [3].

Obdobje cvetenja je odvisno od vremenskih razmer in traja vse od konca julija do konca septembra, pri čemer je obremenitev s cvetnim prahom dovolj visoka za opraševanje še v mesecu oktobru. Gre za vetrocvetko, katere cvetni prah je takoj po sprostitvi lepljiv, a se že po nekaj urah osuši, tako da je primeren za raznos z vetrom [1, 3].

Za ambrozijo je značilno zelo veliko število semen na rastlino; o najvišjem poročajo na Madžarskem (med

Zaradi obsežne invazivnosti in počasnega, a vztrajnega širjenja, ki povzroča škodo tako v kmetijstvu kot v zdravstvu, se je Slovenija po spremembi zakona o zdravstvenem www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

8

IZ STROKE

18000 in 48000), zabeleženih pa je tudi nekaj skrajnih vrednosti (okoli 60000 semen na rastlino). S temi podatki so povezane visoke vrednosti pelodnih zrn na rastlino, ki segajo vse do nekaj milijard. Faza mirovanja (dormanca) pripomore k temu, da lahko seme rastline ostane kaljivo v tleh tudi do 40 let [3, 9].

a 1–Amb a 10 (po strukturi gre za proteine), ki reagirajo s protitelesi IgE, pri čemer je Amb a 1 dolgo veljal za najizrazitejši alergen. Zanimiva raziskava iz leta 2015 pa je pripomogla k identifikaciji alergena, cistein-proteaze Amb a 11, ki je zaradi podobne molekulske mase in izoelektrične točke z Amb a 1 prej niso odkrili. Uspelo jim je dokazati visoko verjetnost, da je omenjeni alergen ključen za aktivacijo bazofilcev pri alergiji na ambrozijo, hkrati pa oceniti pomembnost pri nadaljnjih raziskavah diagnoze in imunoterapije pri alergijskih odzivih na ambrozijo [4].

Pelodna zrna ambrozije imajo premer od 18 do 20 μm in jih pod elektronskim mikroskopom vidimo kot okrogle delce, katerih površina je pokrita s topimi konicami. V skladu s časom cvetenja se simptomi alergij pojavljajo v mesecu avgustu in septembru. Težave lajšajo padavine, otežujejo pa spremenljive podnebne PATOFIZIOLOŠKI VIDIKI razmere, kot je npr. porast koncen- ALERGIJSKIH REAKCIJ tracije CO2 v zraku [3, 9].

Alergijska reakcija je specifičen Prag za razvoj alergijske reakcije je preobčutljivostni odziv imunskezelo nizek. Znani so primeri, ko je ga sistema na neškodljiv antigen iz zadoščalo manj kot 20 pelodnih zrn/ okolja, ki ga imunski sistem spozna m3. Težave se lahko stopnjujejo v kot ogrožajočega. Tak antigen posalergijski rinitis, rinokonjunktivitis ali tane alergen. astmo. Zapleti v obliki kontaktneV normalnih razmerah ima imunska ga dermatitisa in urtikarij so v tem reakcija ob ponovnem stiku z alergeprimeru redkejši [1]. nom varovalno vlogo (primer cepiv).

Na molekulski ravni so v rastlini Pri alergijah pa pride do poškodbe identificirali vsaj 10 alergenov: Amb ali uničenja sicer intaktnega tkiva.

Končni odgovor telesa je vnetje, ki je sicer nujno in ima obrambno funkcijo, a je v primeru alergij prekomerno izraženo, nekontrolirano in povzroča škodo [7].

Ločimo več tipov preobčutljivostnih reakcij – od tipa I do IV. Pri vsakem sodelujejo določena protitelesa.

Alergije predstavljajo tip I, pri katerem sodelujejo protitelesa IgE. Karakterizacija tipov je zaradi medsebojnega prekrivanja težavna [5, 6].

Vse se začne z izpostavljenostjo preobčutljivega posameznika alergenu, čemur sledi predstavitev specifičnega antigena. To vodi do sinteze različnih citokinov. Plazmatke začnejo tvoriti za antigen specifična protitelesa IgE. Vnetni odziv je posledica premreženja molekul za alergen specifičnega protitelesa IgE z visoko afinitetnim receptorjem, ki je izražen na mastocitih. Sledita degranulacija mastocitov in sprostitev različnih, predhodno proizvedenih mediatorjev (histamina, prostaglandinov, trombocitov aktivirajočega faktorja, levkotrienov). Mediatorji prispevajo tako k akutnim kot tudi h kroničnim vnetnim odzivom, ki

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Ko za alergijo rož’ca raste

se kažejo kot krčenje gladkih mišic, povečanje permeabilnosti žil in povečana eksudacija plazme ter levkocitov [5, 6, 7]. Alergijska reakcija na pelod ambrozije oz. drugih alergenih rastlinskih vrst predstavlja tudi enega izmed večjih dejavnikov tveganja za razvoj astme [5].

PRISTOPI K ZDRAVLJENJU Eden izmed bolj poznanih pristopov lajšanja težav zaradi alergij je uporaba antagonistov receptorjev H1. Prvi generaciji antagonistov (etanolamini, propilamini, derivati piperidina) so sledili predstavniki druge generacije z manj izraženimi centralnimi učinki, večjo afiniteto do vezavnega mesta in podaljšanim učinkom (npr. terfenidin, loratadin, cetirizin). Antagonisti receptorjev H1 učinkovito zasedejo mesta na receptorju efektorskih celic in s tem preprečijo sproščanje histamina [5, 11].

Terapevtske možnosti segajo tudi na področje topikalnih formulacij in združujejo različne farmakološke razrede. Znotraj nabora za nazalno uporabo najdemo kortikosteroide,

stabilizatorje mastocitov, dekongestive in antiholinergike. Prednosti tega načina aplikacije so vsekakor izogib metabolizmu prvega prehoda, izražen lokalni učinek, hitro delovanje in zmanjšanje sistemskih stranskih učinkov [5, 11]. Z vsemi temi pristopi zdravimo simptome alergij. Vzročno obliko zdravljenja pa predstavlja imunoterapija, ki se vedno bolj razvija. Poznamo možnost sublingvalne imunoterapije (SLIT), pri čemer podjezično nanesemo specifičen alergen. V sluznici so prisotne številne celice, ki so sposobne predstaviti antigene ključnim celicam imunskega sistema, da modulirajo alergijski odziv in s tem vplivajo na razvoj simptomov alergije [10].

Dodatno izboljšanje predstavljajo podjezične tablete SLIT, ker so za bolnika preprostejše za uporabo.

Pri mnogih pacientih ugotavljajo kombinacije preobčutljivosti, zato se uveljavljajo dualne terapije SLIT. Takšen je primer zdravljenja alergijskih reakcij na ambrozijo in travniški mačji rep (Phleum pratense L.). Terapijo začnemo vsaj 12 tednov pred

9

začetkom sezone cvetenja. Rezultati raziskav poročajo le o blažjih neželenih učinkih, kot so draženje in oralna ter ušesna srbečica. Ne poročajo o sistemskih alergijskih reakcijah in astmatičnih poslabšanjih, kar nakazuje na pozitivne izide. Tak način zdravljenja uporabljamo pri najhujših oblikah oz. v primerih, ko zmanjka drugih primernih možnosti zdravljenja [8].

UKREPI ZA PREPREČEVANJE ŠIRJENJA AMBROZIJE V primeru pojavljanja ambrozije na površinah jo moramo za preprečevanje semenitve nujno odstraniti še pred cvetenjem. Uničimo jo z izpuljenjem s koreninami vred. Za preprečitev naselitve ambrozije na neobdelana, gola zemljišča moramo le-ta čim prej zasejati s travo. Kjer je ambrozija že prisotna, je nujna pogosta košnja, uporabimo pa lahko tudi specifične herbicide [1, 2].

Anja Pušnik

VIRI: 1. Žveplan S. Živeti s pelinolistno ambrozijo (Ambrosia artemsiifolia L.). Hmeljarski bilten. 2007; 14: 73-77. http://www.dlib. si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-DSKLZFEE. Dostopano April 6, 2016.

2. Republika Slovenija. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zatiranje in preprečevanje širjenja ambrozije. http://www. mop.gov.si/fileadmin/mop.gov.si/pageuploads/podrocja/invazivke/ kmeckiglas_zatiranje_ambrozije.pdf. Dostopano April 6, 2016.

3. Essl F, Biro K, Brandes D, et al. Biological Flora of the British Isles: Ambrosia artemisiifolia. Journal of Ecology. 2015; 103: 1069-1098. doi: 10.1111/1365-2745.12424.

4. Bouley J, Groeme R, Le Mignon M, et al. Identification of the cystein protease Amb a 11 as a novel major allergen from short ragweed. The Journal of Allergy and Clinical Immunology. 2015; 136(4): 1055-1064. doi: 10.1016/j.jaci.2015.03.001. Dostopano April 6, 2016.

5. Gangwar Singh R, Friedman S, Seaf M, et al. Mast cells and eosinophils in allergy: Close friends or just neighbors. European Journal of Pharmacology. 2016; 778: 77-83. doi: 10.1016/j. ejphar.2015.10.036. Dostopano April 9, 2016.

6. Janeway CA Jr, Travers P, Walport M, et al. Immunobiology: The Immune System in Health and Disease. 5th edition. New York: Garland Science; 2001. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/books/ NBK10757/. Dostopano April 9, 2016.

www.dsfs.si/spatula

7. Silbernagl S, Lang F. Color Atlas of Pathophysiology. New York: Thieme; 2000.

Maloney J, Berman G, Gagnon R, et al. Sequential Treatment Initiation with Timothy Grass and Ragweed Sublingual Immunotherapy Tablets Followed by Simultaneous Treatment Is Well Tolerated. The Journal of Allergy and Clinical Immunology: In Practice. 2016; 4(2): 301-309. doi: 10.1016/j.jaip.2015.11.004.

Dostopano April 9, 2016.

8. Taramarcaz P, Lambelet B, Clot B, et al. Ragweed (Ambrosia) progression and its health risks: will Switzerland resist this invasion?

Swiss Medical weekly. 2005; 135(37-38): 538-548. http://www.ncbi. nlm.nih.gov/pubmed/16333764. Dostopano April 6, 2016.

9. Naclerio M. R, Proud D., Moylan B, et al. Clinical aspects of allergic disease: A double-blind study of the discontinuation of ragweed immunotherapy. The Journal of Allergy and Clinical Immunology.

1997; 100(3): 293-300. doi: http://dx.doi.org/10.1016/S00916749(97)70240-9. Dostopano April 9, 2016.

10. Day J. Pros and cons of the use of antihistamines in managing allergic rhinitis. The Journal of Allergy and Clinical Immunology.

1999; 103(3): S395-S399. doi: 10.1016/S0091-6749(99)70219-8.

Dostopano April 9, 2016.

SPATULA št. 69 | Maj 2016

10

IZ STROKE

Glikolna kislina kot kozmetično

aktivna sestavina za lase Glikolna kislina se v kozmetologiji običajno uporablja kot sestavina kemičnih pilingov, nove raziskave pa kažejo tudi na koristi, ki jih prinaša ob uporabi na laseh. V večini kozmetičnih izdelkov (KI) za lase prevladujejo kozmetično aktivne sestavine (KAS), ki so velike molekule in ne prodirajo v lasno vlakno, ampak se zadržujejo na površini in tam tudi delujejo.

Cilj formulatorjev KI za lase pa je ustvariti izdelek, ki bi lahko prodiral v lase in vplival na njihovo notranjo strukturo in s tem na lastnosti, ki jih s površinsko obdelavo ne moremo spreminjati.

Namen takih izdelkov je popraviti oz. omiliti posledice kemične obdelave las (kot so npr. trajno kodranje, barvanje in beljenje las), toplotnega stresa (zaradi sušenja las, likanja ter kodranja) in mehanskega stresa zaradi česanja ter drugih postopkov oblikovanja pričeske. Kot potencialno KAS za tako delovanje so testirali glikolno kislino. Predstavila bom primer študije s tega področja [1].

Glikolna kislina Glikolna kislina je alfa-hidroksi kislina, ki je bila in je še zelo popularna KAS kemičnih pilingov, saj deluje keratolitično in hidratantno. Sama ali v kombinaciji z drugimi snovmi se uporablja v KI za pomlajevanje in hidratacijo kože, pri negi in terapijah proti aknam, hiperkeratinizaciji, hiperpigmentaciji, aktinični keratozi, ihtiozi, kserozi, luskavici ipd. Nove raziskave kažejo, da je primerna tudi za nego las [2].

Opredeljena je kot zmerno toksična snov. Povzroča iritacije oči in kože, lahko tudi korozivnost, odvisno od koncentracije, s katero pridemo v stik.

V KI za široko uporabo je njena vsebnost omejena na 10 %, v profesionalni rabi pa je lahko prisotna tudi v višjih koncentracijah [3].

Fizikalne lastnosti las Jakost las je posledica njihove kompleksne strukture. Torej lahko njihove mehanske lastnosti služijo kot merilo za opredelitev strukturnih sprememb, do katerih pride ob uporabi KI. Ta princip so uporabili v študiji, v kateri so opazovali različne lastnosti las pred in po uporabi glikolne kisline [1]. ŠTUDIJA DELOVANJA GLIKOLNE KISLINE NA LASE Vpliv glikolne kisline na lase so testirali s tremi metodami za določanje lastnosti, ki so povezane z notranjo strukturo las. V vseh primerih je pri obdelavi las z glikolno kislino prišlo do signifikantnih sprememb v njihovih lastnostih. Z metodo mikroavtografije so želeli potrditi prodiranje glikolne kisline v lase. V raziskavah je bila uporabljena komercialno dostopna 5-odstotna raztopina glikolne kisline, ki so jo nanesli na naravne, nepoškodovane pramene las belcev. Lastnosti las, ki so jih predhodno obdelali z glikolno kislino, so primerjali z lastnostmi neobdelanih las [1].

Metoda 1: MERJENJE NATEZNIH LASTNOSTI LAS Pod različnimi pogoji so merili silo, s katero moramo las raztegniti, da se pretrga. Meritve so izvajali na suhih laseh. Pri vsakem testnem pogoju so testirali 50 lasnih vlaken, da so zagotovili čim manjšo standardno napako

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Glikolna kislina.

in s tem dosegli statistično zanesljive rezultate. Za določanje nateznih lastnosti lasnih vlaken so uporabili avtomatiziran merilec nateznih lastnosti. Nato so izrisali serijo krivulj, ki predstavljajo raztezek lasu v odvisnosti od sile [1, 4, 5].

Dokazali so, da glikolna kislina bistveno spremeni elastični (Youngov) modul las [1, 6]. Sprememba je reverzibilna – z dializo las v demineralizirani vodi lahko lase povrnemo v prvotno stanje. Učinki glikolne kisline torej niso trajni – strukturo las lahko le začasno spremenimo [1]. Proizvajalci navajajo, da učinki tretmaja trajajo do 3 mesece [7].

Glikolna kislina se podobno kot voda v korteksu z vodikovimi in ionskimi vezmi veže na molekule keratina. Za razliko od vode pa glikolna kislina ni hlapna in se dalj časa obdrži v lasnem vlaknu. S tem sterično ovira vezavo vode in tako zmanjša občutljivost las na zračno vlago. Poleg tega zmanjša togost las in jih naredi mehkejše [1, 4, 5].

Glikolna kislina kot kozmetično aktivna sestavina za lase

Metoda 2: MERJENJE VSEBNOSTI VODE Potrošniki navajajo, da jih moti suhost las, in si želijo izdelke, ki bi vsebnost vode v laseh povečali. Hkrati senzorična testiranja kažejo na to, da so jim suhi lasje prijetnejši na otip od tistih z večjo vsebnostjo vode.

V študiji so določali vsebnost vode v neobdelanih in z glikolno kislino obdelanih laseh z dinamično sorpcijo pare (DVS – dynamic vapor sorption).

Izrisali so adsorpcijske in desorpcijske krivulje [1]. DVS je gravimetrična metoda, s katero merimo, kako hitro in koliko vode se adsorbira na vzorec las pri različnih pogojih relativne vlažnosti okolja [8].

Uporaba glikolne kisline je povzročila opazno zmanjšanje vsebnosti vode v laseh. Glikolna kislina namreč reverzibilno blokira mesta vezave vode v laseh in s tem zmanjša občutljivost las na zračno vlago. Njen učinek lahko izkoristimo za povečanje obstojnosti pričeske (npr. kodrov), zmanjšanje lomljivosti las in preprečevanje t. i. »frizz« efekta [1, 5].

Naprava za merjenje nateznih lastnosti las.

Metoda 3: MERJENJE TEMPERATURE TERMIČNE DENATURACIJE LAS Pri visokih temperaturah pride do denaturacije proteina las, in sicer α-ke-

ratina, ki preide iz bolj stabilne oblike α-heliksa v strukturo β-lističa. Ta prehod so preučili z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC – differential scanning calorimetry).

Za testiranje so uporabili vlažne lase.

Vzorce las so segrevali na različne temperature in določali temperaturo, pri kateri pride do faznega prehoda. Pri zdravih laseh je prišlo do denaturacije pri 155 °C. Temperatura denaturacije je padala z večanjem stopnje poškodovanosti las [1].

Rezultati kažejo, da ob obdelavi las z glikolno kislino pride do povišanja temperature denaturacije za približno 10 °C. Z glikolno kislino torej lahko lase zaščitimo pred visokimi temperaturami, kar je koristno npr. v poletnem času ali pred obdelavo z likalniki ter kodralniki za lase [1, 5].

PRODIRANJE RADIOAKTIVNO OZNAČENE GLIKOLNE KISLINE V KORTEKS LAS Čeprav že rezultati prej opisanih metod posredno dokazujejo, da glikolna kislina prodira v notranjost las (korteks), so v študiji izvedli tudi test za kontrolo prodiranja.

Za obdelavo las so uporabili 1-odstotno raztopino radioaktivno označene glikolne kisline (označevalec – 14C), nato pa lase preučili z mikroavtoradiografijo. Mikroskopski rezultati so potrdili, da glikolna kislina prodira v korteks lasnega vlakna [1].

11

Dokaz, da glikolna kislina prodira v lase že po enkratnem nanosu.

vezmi na hidrofilne skupine keratina.

Pri tem pride do sprememb notranje strukture las in s tem tudi do sprememb njihovih lastnosti – povečajo se elastičnost, razteznost in temperaturna obstojnost las, medtem ko se sposobnost vezave vlage iz okolja zmanjša in lasje postanejo na otip bolj mehki. Vsi ti ugodni vplivi glikolne kisline na lase kažejo na njen potencial za razvoj nove generacije KI za lase, ki bi lahko vplivali na notranje lastnosti las na način, ki do zdaj ni bil poznan, in začasno obnovili poškodovane lase.

Po branju študij o delovanju glikolne kisline na lase se mi je pojavilo vprašanje – kako to, da se kljub vsem pozitivnim lastnostim ne pojavlja v več KI za lase? Zakaj se o tem tako malo govori?

Težava je v tem, da glikolna kislina draži oči in kožo, kar lahko privede do neželenih učinkov v primeru, da KI za lase ob spiranju zaidejo v oči ali če jih uporabniki predolgo pustijo delovati na lasišču. Zato je uporaba takih izdelkov trenutno omejena na profesionalno rabo v frizerskih salonih. NeZAKLJUČKI kaj izdelkov je že na tržišču, a zaenkrat V študiji je bilo dokazano, da glikolna le v tujini, cene tretmajev pa so visoke. kislina prodira v lase in se tam zadržuKity Požek je. V korteksu se veže z vodikovimi

VIRI: 1. Evans TA. Glycolic Acid No Longer Just for Skin— Changing the Internal Properties of Hair. Cosm & Toil. 2013; 128 (11): 816-820.

2. Ramos-e-Silva M, et al. Hydroxy acids and retinoids in cosmetics.

Clinics in Dermatology. 2001; 19: 460-466.

3. Miltenberger K. Hydroxycarboxylic Acids, Aliphatic. In: Ullmann’s Encyclopedia of Industrial Chemistry, Electronic Release, Wiley-VCH, Weinheim, 2005: 12278-12287.

4. Evans TA. Measuring Hair Strenght – Part 1: Stress-Strain Curves.

Cosm & Toil. 2013; 128 (8): 590-594.

5. Evans TA. Measuring Hair Strenght – Part 2: Fiber Breakage. Cosm

www.dsfs.si/spatula

& Toil. 2013; 128 (12): 854-859.

6. Fakulteta za matematiko in fiziko. Prožnostni modul. http://projlab.fmf.uni-lj.si/arhiv/2003_04/Naloge/izdelki/zelatine/ teorija.html. Dostopano Marec 25, 2016.

7. SweisInc. Professional Salon & Spa Products. http://www.sweisinc. com/product_news_item/advanced-glycolic-smoothing-system/.

Dostopano April 12, 2016.

8. Surface Measurement Systems. Dynamic Vapor Sorption (DVS). http://surfacemeasurementsystems.com/solutions/dynamic_vapor_ sorption/. Dostopano Marec 23, 2016.

SPATULA št. 69 | Maj 2016

12

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

eRecept eRecept oz. elektronsko predpisovanje in elektronska izdaja zdravil sta informacijska rešitev z namenom večje preglednosti in varnosti predpisovanja zdravil. Omogoča izdelavo elektronskega recepta, ki ga predpiše zdravnik. Ta ga nato pošlje v sistem, od koder ga pridobi farmacevt v lekarni, v kateri pacient želi prevzeti zdravila [1, 2].

Ključni poudarki eRecepta so na varnem, učinkovitem in preglednejšem predpisovanju zdravil ter njihovi izdaji, saj ta rešitev omogoča vpogled v vse elektronsko predpisane recepte ne glede na status (predpisan, izdan, pretečen), preverjanje interakcij, kontrolo glede na rizične skupine in konzultacije farmacevt-zdravnik [2].

elektronske recepte, v primeru eRecepta pa so morali izdati tudi kopijo na papirju. Izdaja brez papirnate verzije ni bila dovoljena, farmacevt v lekarni pa je moral pri vsakem papirnatem obrazcu preveriti, ali gre za vzporeden predpis, in to v sistemu ustrezno označiti. Elektronski recepti so bili v tej fazi sicer že polno veljavni, vendar pa so se za čas enega CILJI meseca kot varnostni mehanizem Glavni cilji projekta so: povečati uporabljali še papirnati obrazci [2]. varnost pacientov in zmanjševan- Z 2. 11. 2015 se je začela končna je napak, poenostavitev postopfaza, v kateri so vse lekarne z vsemi kov za paciente, zagotovitev učinkodelovnimi postajami vključene v vitejšega predpisovanja in uporasistem eRecept, zdravniki pa razen be zdravil, povečanje učinkovitosti v posebnih primerih predpisujejo procesa izdaje zdravil, zmanjšati le eRecept. Za posebne primere se administrativne stroške, zagotoviti potrebne podatke za različne ana- štejejo obiski na domu, posebni relize (vključno z raziskavami) [2]. cepti, osebna raba in nedostopnost sistema eRecept. V teh primerih se recept še vedno predpisuje na papirUVAJALNA IN KONČNA FAZA nate obrazce. Izjema so še recepti, Uvajalna faza se je začela 1. 10. 2015 ki se predpišejo za nujno zdravljens postopno vključitvijo vseh lekarn je – v tem primeru se namreč poleg in zdravnikov na primarni ravni po predpisa eRecepta izda še kopija paregijah skladno s terminskim načrpirnatega recepta. Farmacevt zdratom. V tej fazi so zdravniki lahko vila, ki ima v sistemu eRecept oznako predpisovali zdravila na papirnate ali »nujno«, ne sme izdati brez papirnatega obrazca. Pri ostalih predpisih pa se zdravilo izda na podlagi zapisa eRecept ali papirnatega obrazca [2].

Konzultacija s farmacevtom.

Z novim sistemom se je spremenila tudi izdaja na obnovljivi recept. Pri obnovljivih receptih, kjer je bilo zdravilo prvič izdano po začetku končne faze, pacienti lahko naslednje prevzeme opravijo v kateri koli lekarni [2].

Terminski načrt je predvideval vklju-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

čitev elektronskega predpisovanja pri izvajalcih na sekundarni in terciarni ravni z 2. 2. 2016 [2].

POSTOPKI V PRIMERU NEDELOVANJA SISTEMA V okviru nedelovanja sistema je možnih več scenarijev. Če zdravnik nima povezave do eRecepta, lekarna pa ga ima, zdravnik predpiše zdravilo na papirnati recept, lekarna pa ga izda in v sistem zabeleži izdajo brez ePredpisa. Če ne zdravnik ne lekarna nimata povezave do sistema, zdravnik da pacientu papirnati recept. V lekarni izdajo zdravilo na podlagi papirnatega obrazca in izdajo zabeležijo v lokalni sistem, po vzpostavitvi sistema pa se izvede asinhrono pošiljanje podatkov iz lokalnega sistema.

V primeru, da zdravnik ima dostop do sistema, lekarna pa ne, zdravnik predpiše zdravilo na eRecept, lekarna pa zdravila ne more izdati, saj nima možnosti dostopa do podatkov. Če je nedelovanje sistema v lekarni lokalno, se pacienta napoti v drugo lekarno, če pa gre za centralno nedelovanje sistema, izdaja ni mogoča in pacient mora počakati do ponovnega delovanja sistema.

Izjema so nujno predpisana zdravila.

Ta se izdajo na podlagi papirnatega obrazca, podatke pa je treba vnesti v sistem takoj, ko ta začne delovati oz. najkasneje ob koncu izmene [2].

eRecept

13

PREDNOSTI eRecepta [1, 3] Prednosti sta varnejše predpisovanje zdravil in odprava potencialnih napak zaradi napačnega ali slabo berljivega zapisa.

Zdravnik po vstopu v sistem eRecept izbira med zdravili v Centralni bazi zdravil oz. ima na izbiro predpis magistralnega zdravila po recepturi. Ima pregled nad predpisanimi in izdanimi zdravili, pred predpisom pa lahko preveri še morebitne interakcije med predpisanimi in izdanimi zdravili, sistem pa ga Lekarna - primer seznama predpisanih receptov. tudi opozarja na podvajanje učinkovin. Zdravnik lahko zdaj enostav- • Manj administrativnih stroškov.

• Boljši pregled nad zdravili. no preveri tudi ustreznost zdravil z vidika kontraindikacij (poudarek Z uvedbo elektronskega sistema Z vzpostavljenim portalom zVem se zmanjšajo stroški, saj nakup ima pacient možnost pregleda stana nosečnosti, dojenju, starosti). obrazcev in tiskanje v ambulantah tusa svojih elektronskih recepnista več potrebna, prav tako se tov. Preko portala bo možno tudi • Poenostavitev postopka za zmanjša pomen arhivov v lekarnah. naročanje na elektronsko obveščanpaciente v določenih primerih. je – pacient bo tri dni pred iztekom V določenih primerih, ko to omogoča- • Manj administrativnih opravil. jo pravila zavarovanja in medicinska Kartica zdravstvenega zavarovan- veljavnosti recepta dobil obvestilo, s doktrina, lahko zdravnik uredi pred- ja služi kot identifikator – podatki o čimer bo poskrbljeno za pravočasen zdravila v lekarni. pisovanje stalne terapije »na dalja- pacientu in predpisanih zdravilih se prevzem vo«. Predpisane elektronske recepte iz kartice prenesejo na farmacevtov tako pošlje v centralni sistem, pacient vmesnik, kar pomeni, da prepisovan- PREDVIDENE IZBOLJŠAVE pa brez obiska ambulante prevzame je podatkov ni več potrebno. S tem Predvidene so še nadaljnje izzdravila v lekarni, kjer se identificira s se postopek priprave podatkov bist- boljšave, ki naj bi prispevale k še kartico zdravstvenega zavarovanja. veno skrajša, hkrati pa tudi omogoča varnejšemu predpisovanju zdraZdravnik ima preko sistema pregled zgoraj omenjeno odpravo potencial- vil. Že zdaj je mogoče enostavno nad statusi pacientovih elektronskih nih napak zaradi nečitljivo napisanih preveriti kontraindikacije, v prireceptov in tako lahko preveri, ali receptov. Čas, ki je bil prej namenjen hodnje pa naj bi bila vključena še je bilo zdravilo pacientu že izdano. administrativnim opravilom, lahko dodatna opozorila, ki bodo predfarmacevt zdaj porabi za preverjanje pisovalca opomnila, da je potreb• Izdaja zdravil na obnovljive interakcij in kontraindikacij ter dodat- na posebna pozornost pri predrecepte lahko pri vsaki izdaji no strokovno svetovanje pacientu. pisovanju določenega zdravila [3]. poteka v drugi lekarni.

• Enostavnejše spremljanje • Zdravnik potrebuje manj časa za porabe zdravil in večja zanesljivost Nina Ozimič ponovni predpis stalne terapije. podatkov.

VIRI: 1. Ministrstvo za zdravje. eRecept – za varnejše predpisovanje in izdajo zdravil. http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/ eZdravje/e_zdravje_slepi_in_slabovidni/zapis_zlozenka_erecept.pdf. Dostopano April 20, 2016.

2. Nacionalni inštitut za javno zdravje. eRecept. http://www.ezdrav.si/category/projekti/erecept/. Dostopano April 20, 2016.

3. Nacionalni inštitut za javno zdravje. eRecept. http://www.nijz.si/sl/erecept. Dostopano April 20, 2016.

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

14

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Novičke SINDROM TUJE POSTELJE Ste se kdaj vprašali, zakaj včasih težko zaspimo v nepoznani postelji? Znanstveniki z univerze Brown so se odločili priti temu fenomenu do dna.

V študiji so 11 prostovoljcem merili možgansko aktivnost med njihovim spanjem v različnih okoljih. Osredotočili so se na počasne možganske valove, ki kažejo, kako globoko

spimo. Ugotovili so, da je počasno možgansko valovanje pri spanju v neznanem okolju v levi možganski hemisferi manj izraženo kot v desni, kar kaže na večjo budnost leve hemisfere v primerjavi z desno, še posebej v predelu, odgovornem za spontane odzive. Podobno stanje poznamo tudi pri pticah in nekaterih morskih

sesalcih, npr. delfinih, ki spijo samo s polovico možganov, druga polovica pa je na preži za nevarnostjo. Pri spanju v poznanem okolju je aktivnost počasnega možganskega valovanja v obeh hemisferah približno enaka. Ugotovili so tudi, da večja kot je podobnost aktivnosti počasnega valovanja v obeh hemisferah, prej oseba zaspi.

VIR: https://www.newscientist.com/article/2085409-sleeping-away-from-home-half-your-brain-is-still-awake/. Dostopano April 25, 2016.

MED NAJBOLJŠIMI INOVACIJAMI UNIVERZE V LJUBLJANI V LETU 2016 TUDI DVE IZ FAKULTETE ZA FARMACIJO Natečaj Rektorjeva nagrada za naj inovacijo se je izvedel že šesto leto zapored. Univerza v Ljubljani želi s tem tekmovanjem spodbuditi raziskovalce k temu, da svoje inovativne ideje aplicirajo v gospodarstvu.

Na letošnji natečaj se je prijavilo 22 podjetniških skupin s skupno 76 tekmovalci. 8 ekip se je nato uvrstilo v finale, na koncu pa so bili na svečanem dogodku razglašeni trije zmagovalci.

Inovacija, ki je zasedla prvo mesto, je piezoelektrično deformabilno zrcalo, ki ga odlikujejo natančnost, hitro delovanje in nizki proizvodni stroški. Člani te skupine prihajajo iz Fakultete za strojništvo, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter Fakultete za socialno delo. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz Fakultete za farmacijo, ki je odkrila potencialne nove zdravilne učinkovine, ki zavirajo delovanje butirilholin-esteraze. Odkrite učinkovine izkazujejo možnost zdravljenja Alzheimerjeve bolezni tudi v njenih kasnejših fazah, poleg tega pa naj bi imele tudi manj stranskih učinkov, če jih primerjamo s temi, ki so že na tržišču. Na tretje me-

sto se je prav tako uvrstila podjetniška skupina iz naše fakultete. Predstavila je inovativni sferični delec laktoze, ki se lahko uporabi za izdelavo sferičnih

aglomeratov laktoze, ki imajo izboljšane fizikalno-kemijske in mehanske lastnosti, kar lahko s pridom izkoristimo pri izdelavi trdnih farmacevtskih oblik.

VIR: 1. Fakulteta za farmacijo. Naj inovacija UL za leto 2016: Rektorjeva nagrada dvema projektoma Fakultete za farmacijo. h t t p : // w w w. f f a . u n i - l j . s i /d o s e z k i / ? t x _ t t n e w s % 5 B y e a r % 5 D = 2 0 1 6 & t x _ t t n e w s % 5 B m o n t h % 5 D = 0 3 & t x _ t t n e w s % 5 B t t _ news%5D=1281&cHash=9952aded14dcee0a50c91dc3f1495879. Dostopano April 14, 2016.

2. Ljubljanski univerzitetni inkubator. Nagrajenci in udeleženci natečaja Rektorjeva nagrada za naj inovacijo UL 2016. http://lui.si/nagrajenci-inudelezenci-natecaja-rektorjeva-nagrada-za-naj-inovacijo-ul-2016/. Dostopano April 14, 2016.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

NOVIČKE

15

OBJAVA ZNANSTVENEGA ČLANKA V UGLEDNI REVIJI ANGEWANDTE CHEMIE (faktor vpliva = 11,26) Dr. Izidor Sosič, dr. Martina Gobec, of the Chymotrypsin-Like (β5i) Sub- ter njihovo učinkovitost in selektivnost prof. dr. Irena Mlinarič - Raščan, prof. unit of the Immunoproteasome«. V preverili še na celičnem nivoju. Pridodr. Stanislav Gobec in ostali sodelav- njem so opisali nepeptidne selektivne bljeni rezultati odpirajo nove možnosti ci s Katedre za farmacevtsko kemijo zaviralce kimotripsinu podobne pod- v razvoju zdravil za zdravljenje avtoin Katedre za klinično biokemijo so v enote imunoproteasoma, ki so jih pri- imunskih, vnetnih in rakavih obolenj. ugledni reviji objavili članek z naslo- pravili s pomočjo virtualnega rešetanja vom »Nonpeptidic Selective Inhibitors in farmacevtsko-kemijske optimizacije VIR:1. http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1002/anie.201600190/full,2.http://www.ffa.uni-lj.si/dosezki/?tx_ttnews%5Byear%5D=2016&tx_ ttnews%5Bmonth%5D=04&tx_ttnews%5Btt_news%5D=1289&cHash=785322a222c097e14a52600b46aa1a95. Dostopano April 25, 2016.

OBISK KULTURNEGA DOGODKA NA VAS VPLIVA BOLJE KOT SI MISLITE Znanstveniki iz univerze v Londonu so nedavno izvedli raziskavo, s katero so potrdili, da obisk kulturnega dogodka vpliva na endokrini sistem. To je prva raziskava na to temo, ki je bila izvedena v »realnem« in ne v laboratorijskem prostoru. V njej je sodelovalo 117 prostovoljcev obeh spolov in različnih

starosti. Nekateri izmed njih so redni obiskovalci koncertov, nekateri se jih udeležujejo samo občasno, nekateri pa sploh ne obiskujejo tovrstnih dogodkov. Udeleženci so za namen te raziskave odšli na glasbeni dogodek, kjer so lahko slišali glasbo skladatelja Erica Whitacrea. Raziskovalci so pred

in po 60 minutah od začetka predstave vsem prostovoljcem odvzeli vzorce sline, ki so jih nato pregledali. Ugotovili so, da se je raven kortizola (»hormon stresa«) in kortizona (biološko neaktivnega glukokortikoida, ki se lahko pretvori v kortizol) po eni uri od začetka koncerta signifikantno znižala.

VIR: 1Newman T. Live music shown to reduce stress hormones. Medical news today. http://www.medicalnewstoday.com/articles/308902. php. Objavljeno April 12, 2016. Dostopano April 14, 2016.

Zdravilo za diabetes tipa 1?

Diabetes je kronična bolezen, pri katerem beta celice Langerhansovih otočkov trebušne slinavke ne proizvajajo dovolj inzulina oz. telo ne more učinkovito rabiti proizvedenega inzulina. Znanstveniki na alabamski univerzi v Birminghamu so odkrili, da se pri visoki ravni glukoze v krvi poviša tudi količina proteina TXNIP. Ta protein naj bi bil odgovoren za apoptozo beta celic in posledično napredovanje bolezni, kar pa je ključni problem pri razvoju diabetesa tipa 1 in predstavlja potencialno tarčo za zdravljenje. Bistveno je bilo odkritje, da zdravilo verapamil, ki se uporablja kot anti-hipertenziv, znižuje raven proteina TXNIP, obnavlja beta celice in jih varuje pred uničenjem.

S študijami na miškah, ki so imele diabetes in povišano raven glukoze v krvi, so dokazali, da je verapamil preprečil razvoj bolezni tipa 1. Če bodo tudi

študije, ki trenutno potekajo na ljudeh z nedavno diagnosticiranim diabetesom tipa 1, pokazale, da verapamil učinkuje, bi to lahko pripomoglo k razvoju nove terapije, ki bi krepila bolnikove lastne

beta celice in njihovo funkcijo. S tem bi se zmanjšala potreba po večkratnem dnevnem odmerku inzulina, izboljšal nadzor glukoze, povečala kakovost življenja in zmanjšali zapleti diabetesa.

VIR: https://www.newscientist.com/article/2085409-sleeping-away-from-home-half-your-brain-is-still-awake/. Dostopano April 25, 2016.

Ema Mercedes Vitek, Tjaša Štolfa in Sabina Šenica www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

16

INTERVJU

Intervju – spoznajmo zaposlene

na Fakulteti za farmacijo Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem.

Svoje znanje, izkušnje in mnenja je za tokratno izdajo Spatule delil prof. dr. Janko Kos. Prof. dr.

Janko Kos že dolga leta deluje na Katedri za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo.

Poleg raziskovalnega in akademskega dela, ki ga opravlja na fakulteti, je izkusil tudi mnoga druga področja farmacije in znanosti. Njegova bogata kariera je bila letos nagrajena tudi z izvolitvijo v Evropsko akademijo znanosti in umetnosti, svoje znanje pa izjemno uspešno že vrsto let deli s študenti v okviru različnih predmetov. Študentje Fakultete za farmacijo vas spoznamo tekom predavanj. Kako bi se na kratko predstavili mlajšim študentom, ki se z vašimi predmeti še niso srečali?

Na Fakulteti za farmacijo UL sem zaposlen kot redni profesor farmacevtske biokemije. Biokemijo in povezane predmete predavam na vseh štirih študijskih programih prve in druge stopnje, ki jih izvaja naša fakulteta, na tretji stopnji pa sem nosilec sklopov Maligne bolezni in Biomolekule kot tarče v diagnostiki in terapiji ter predmeta Načrtovanje diagnostikov in biosenzorjev.

Veliko se ukvarjam z raziskovalnim delom: sem vodja raziskovalnega programa Farmacevtska biotehnologija: znanost za zdravje, dveh raziskovalnih projektov, ki jih financira Agencija Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost, in mentor dvema mladima raziskovalkama. 10 % zaposlitve imam na Institutu Jožef Stefan, kjer sem vodja Odseka za biotehnologijo.

S katerim področjem se ukvarjate raziskovalno? Zakaj ste se odločili za to usmeritev?

Rdeča nit mojega raziskovalnega dela je vloga proteoliznega sistema v fizioloških in patoloških procesih. S sodelavci preučujemo molekularne mehanizme razgradnje proteinov, še posebej pa nas zanimajo napake, ki pri tem nastajajo in so povezane z nastankom in napredovanjem raka ter nevrodegenerativnih in avtoimunih bolezni. Pri tem smo se osredotočili na vlogo znotrajceličnih proteoliznih encimov, ki se nahajajo v endosomih in lizosomih. Pri raku so nekateri od njih udeleženi pri migraciji in invaziji tumorskih celic ter tumorski angiogenezi in predstavljajo pomembne tarče za razvoj novih protitumorskih učinkovin ali pa novih diagnostičnih pristopov. Pri tem je ključno poznavanje regulacije delovanja teh encimov, zato intenzivno preučujemo delovanje naravnih zaviralcev, iščemo pa tudi nove, predvsem sintezne molekule, ki bi lahko bile učinkovite v terapiji raka in drugih bolezni.

S proteoliznimi encimi sem se srečal že pri diplomskem delu, ki sem ga opravljal na Institutu Jožef Stefan. Kasneje sem raziskoval tudi na drugih področjih. Ukvarjal sem se z

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

razvojem monoklonskih protiteles, diagnostičnih testov, bioloških zdravil in nanodostavnih sistemov, pa vendar so proteolizni encimi ostali moja prva raziskovalna strast. Vsako odkritje privede do vrste novih vprašanj, tako da dela in izzivov na tem področju še zlepa ne bo zmanjkalo.

Kot raziskovalec ste prejeli številne prestižne nagrade in pred kratkim postali član Evropske akademije znanosti in umetnosti. Kaj bi svetovali študentom, ki se želijo podati v raziskovalne vode?

Predvsem naj raziskujejo s srcem.

Izberejo naj si najboljše možno raziskovalno okolje in dobre sodelavce. Pri delu naj bodo pogumni, vztrajni in pošteni. Zaupajo naj v svoje rezultate in cenijo delo drugih; le tako bodo tudi drugi priznali njihovo delo. Ohranjajo naj psihično in fizično kondicijo; raziskovalno delo je naporno in povezano z vzponi in padci. Na nagrade naj ne računajo, te pridejo mnogo kasneje, po navadi takrat, ko se jih ne nadejaš.

Iz vašega bogatega življenjepisa je

Prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem.

17

razvidno, da ste bili zaposleni tudi v drugih sektorjih farmacije. Kako se delo razlikuje med sektorji?

Svojo poklicno pot sem začel kot mladi raziskovalec na Institutu Jožef Stefan na takratnem Odseku za biokemijo. Po opravljenem doktoratu, ki pa je takrat trajal dlje kot danes, in po triletnem podoktorskem stažu sem se zaposlil v Krki, d. d., kot vodja Oddelka za biokemijske raziskave in razvoj. S Krko sem sodeloval že prej, pa vendar je bilo razvojno in raziskovalno delo precej drugačno od tistega na institutu. Veliko dela na začetku je bilo s postavitvijo novih laboratorijev in razvojnega programa diagnostikov in bioterapevtikov, pri čemer smo marsikdaj orali ledino. Glavna razlika med podjetjem in raziskovalnim institutom je bila ta, da so se v podjetju rezultati razvojnega in raziskovalnega dela vrednotili glede na poslovne možnosti, na institutu (malo manj pa na univerzi) pa je pomembna predvsem znanstvena odličnost. Veliko bolj kot na institutu ali univerzi pa je je bil v podjetju prisoten kolektivni duh in medsebojno sodelovanje. Kljub precejšnji obremenitvi z razvojnim in vodstvenim delom sem našel čas in možnosti tudi za raziskovalno delo.

Kar nekaj mojih zelo dobrih publikacij izhaja prav iz obdobja, ko sem bil v Krki. Po skoraj desetih letih dela v podjetju sem se odločil, da se kot visokošolski učitelj zaposlim na univerzi, kar je bila moja skrita želja že kar nekaj časa. Delo visokošolskega učitelja, če ga jemlješ resno, je eno najbolj vsestranskih delovnih mest. Biti moraš dober predavatelj, razumeti moraš študente in dihati z njimi, tvoje raziskovalno delo mora biti odlično in konkurenčno domačim in tujim skupinam, čeprav imaš za to namenjenih le 20 % delovnega časa, veliko je strokovnega dela, sestankov, konferenc, obiskov, izmenjav itd. Še dobro, da ima dan 24 ur in da lahko delamo tudi popoldne, zvečer in čez vikende. www.dsfs.si/spatula

Imamo pa na univerzi več kot drugje t. i. akademske svobode, to pa pomeni, da se lahko sam odločiš, kako in kdaj boš vse to delo opravil.

Nekaj časa ste delovali v tujini. Kaj je botrovalo vaši odločitvi za odhod v tujino in nato vrnitev v Slovenijo?

Na izpopolnjevanju v tujini sem bil večkrat, glavni vzrok pa sta bila pridobivanje in izmenjava znanj ter izkušenj, kar je osnova znanstvenega dela. Znanost ne more biti zaprta v institucionalne ali nacionalne okvire, osebna izmenjava znanja pa je še vedno zelo pomembna kljub velikemu napredku v informacijskih tehnologijah. Večkrat me je zamikalo, da bi ostal v tujini. Pogoji za raziskovalno delo so bili večinoma mnogo boljši kot pri nas, pa vendar so me družina, delovno mesto, način življenja in lepote naše dežele prepričali, da sem ostal v Sloveniji.

Poleg vsega omenjenega ste tekom kariere sodelovali tudi v številnih strokovnih komisijah. Kakšne izkušnje imate s tega področja?

Strokovno delo predstavlja pomemben del aktivnosti visokošolskih učiteljev. Pod to dejavnost prištevamo marsikaj, ne samo članstvo v raznih komisijah. Sam sem bil zelo aktiven pri organizaciji znanstvenih konferenc in pisanju strokovnih knjig ter člankov. Sem član ured-

niških odborov znanstvenih revij, štiri leta sem bil tudi prodekan za raziskovalno delo. Izkušnje v strokovnih komisijah pa so zelo različne. Nekatere so bile bolj same sebi namen in sestankovanje duhamorno, pri drugih pa so bile izkušnje pozitivne, še posebej če so na koncu bili tudi rezultati. Tudi pri strokovnih komisijah je tako kot pri drugem delu vse odvisno od sposobnosti ljudi, organizacije in jasno postavljenih ciljev.

Ste predsednik Slovenskega biokemijskega društva. Študentje Fakultete za farmacijo smo prav tako aktivni v številnih študentskih društvih. Kakšen je vaš pogled na obštudijsko udejstvovanje?

Obštudijsko udejstvovanje je nedvomno lepši del študentskega življenja, tako tisto, ki ga ponujajo fakulteta, univerza ali strokovna združenja, kot tudi druge, s stroko nepovezane aktivnosti. Pri slednjih se mi zdi še posebej pomembno športno udejstvovanje, tega je v zadnjem času pri študentih veliko premalo. Študentje z delom v društvih, izmenjavami, tabori in delavnicami lahko pridobijo veliko izkušenj za kasnejše poklicno delo.

V strokovnih društvih veliko časa namenjamo delu s študenti in dijaki.

Slovensko biokemijsko društvo vsako leto podeli mlajšim članom štiSPATULA št. 69 | Maj 2016

18

INTERVJU

pendije za obisk znanstvenih srečanj v tujini in finančno podpira srečanja, ki jih pripravijo študentje in mladi raziskovalci. Vsako drugo leto organiziramo tudi Dan biomolekularnih znanosti, kjer študentje in dijaki predstavijo svoje raziskovalne rezultate. Vse te aktivnosti so namenjene vsem, ki jih zanima znanost o življenju, tudi študentom Fakultete za farmacijo. Študirali ste kemijo in nato magistrirali ter doktorirali iz biokemije, zdaj pa predavate na Fakulteti za farmacijo.

Kakšne so vaše izkušnje iz študentskih let? Se je študij na splošno spremenil?

časa preživeli na predavanjih in vajah, profesorji pa so bili takrat velike avtoritete. Ni bilo kreditnih točk, prijavnice za izpite so bile tiskane ali pa jih sploh ni bilo, izpitna vprašanja je profesor napisal na tablo, rezultati pa so bili poimensko objavljeni na oglasnih deskah. Več je bilo ustnih izpitov, ti so lahko pri nekaterih predmetih trajali tudi več dni. Zelo se je spremenil doktorski študij. Prej je bil doktorat skoraj življenjsko delo, v mojem času pa so uvedli financiranje mladih raziskovalcev, kar je doktorski študij močno skrajšalo, povečalo pa se je tudi število doktorandov.

Mislim, da je danes študij veliko bolj prijazen do študentov, veliko več je tudi možnosti za obštudijske dejavnosti, še posebej za mednarodne izmenjave, česar v času mojega študija skoraj ni bilo.

Biokemija, veda o molekularnih osnovah življenja, me je zanimala že na začetku študija, vendar tega študija takrat na dodiplomski stopnji še ni bilo. Študij kemije in tudi farmacije je bil zahteven, podobno kot je še danes. Tudi mi smo veliko Na katerih področjih se vidite v pri-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

hodnosti? Kakšne so vaše želje in načrti?

Uh, se mi zdi, da zdaj prihajam v tista leta, ko je treba bolj kot o novih načrtih in željah razmišljati o tem, kako izpolniti dosedanje, teh pa je ostalo še veliko neizpolnjenih. Želim si, da bi bila naša raziskovalna skupina v naslednjih letih vsaj tako uspešna kot do zdaj. Kakšni novi načrti se še vedno najdejo, tudi na področjih, ki niso povezana s službo, kot npr. odsmučati kakšen lep turni smuk, osvojiti nov vrh ali pa potovati v kraje, kjer še nisem bil.

Kakšen zaključni nasvet za študente Fakultete za farmacijo?

Bodite radovedni, sprašujte in zahtevajte odgovore. Če jih ne dobite, jih poiščite sami.

Eva Shannon Schiffrer

Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm.

19

Asist. dr. Martina Gobec, mag. farm.

Asist. dr. Martina Gobec je asistentka in raziskovalka na Katedri za klinično biokemijo, ki uspešno krmari med pedagoškim in raziskovalnim delom. Slednje v zadnjem času potrjujeta objava raziskovalnih rezultatov v ugledni znanstveni reviji in predavanje pred izvolitvijo v naziv docentke za področje Toksikološke kemije. Na uspešnost pri delu ima zagotovo vpliv tudi njen partner Izi (doc. dr. Izidor Sosič, mag. farm.), saj, kot pravi sama, pogosto v domačem okolju skupaj najdeta odgovor na kakšno raziskovalno vprašanje. V zadnjih nekaj mesecih pa skupaj razrešita še številna starševska vprašanja, saj se jima je lani rodil sin Oskar. Veselja in optimizma do življenja tako Martini prav gotovo ne primanjkuje, kar je čutiti tudi tekom intervjuja.

Kako to, da ste se odločili za študij farmacije? Ali drži, da je bilo v igri tudi prevajalstvo?

Res je, prevajalstvo je bilo dolgo prva izbira. Predvsem zato, ker mi je nemščina bila že od nekdaj blizu, pa tudi zato, ker bi študij potekal v Mariboru in ne bi predstavljal tako velikega finančnega zalogaja kot Ljubljana.

Vse se je spremenilo po informativnih dnevih, pa še sama ne vem, zakaj (predstavitev farmacije ni bila nič bolj posebna kot na ostalih fakultetah).

Vem, da sem takoj poklicala mamo in rekla, da je to moja prihodnost. Da sem se zanesla na občutek, je očitno bilo prav, saj odločitve za ta študij nisem nikoli obžalovala … Če dobro pomislim, študija prevajalstva verjetno nikoli ne bi dokončala, saj bi se hitro naveličala slovnice in njenih pravil.

Zaposleni ste na Katedri za klinično biokemijo. S čim se v okviru vaše raziskovalne in pedagoške dejavnosti ukvarjate?

V sklopu pedagoške dejavnosti sem vpeta v delo, ki je predpisano z učnimi načrti, in zvrst zavisi od posameznega predmeta, tako da so tematike precej heterogene. Se pa poskušamo asistenti, če se le da, organizirati tako, da vsak podaja tiste tematike, s katerimi ima tudi praktične izkušnje. Tako lahko študentom iz prve roke podamo znanje. V okviru raziskovanja sem osredotočena predvsem na proučevanje vloge multikatalitičnega encima imunoproteasoma v raznih patoloških stanjih (predvsem avtoimunskih) in

www.dsfs.si/spatula

vrednotenju imunoproteasoma kot potencialne tarče. V sklopu dobrih sodelovanj sem vpeta še v nekatere druge projekte, pri katerih poskušam prispevati k rezultatom predvsem z delom na celicah oz. molekularnem nivoju.

Kako se spominjate vaših študentskih let? Ste že od samega začetka vedeli, da vas veseli raziskovanje, ali ste takrat morda razmišljali o drugih kariernih poteh? Študentska leta so bila super – pravo razmerje med študijem in tistim zabavnim delom študentskega življenja. Tekom študija sem se videla predvsem kot lekarniški farmacevt. Z diplomsko nalogo se mi je odprl cel nov svet raziskovanja, postavljanja vprašanj in iskanja odgovorov, kar te lahko zasvoji. In tako me je usoda ponovno popeljala na pravo pot zame.

Leta 2012 ste doktorirali in takrat ste dejali, da je vaša prihodnost še nejasna. Omenjali ste tudi tujino. Kaj se je od takrat spremenilo? Je tujina še vedno aktualna?

Takoj po doktoratu je res bilo nekaj težav pri zagotavljanju zaposlitve na projektu. Na srečo se je v nekaj tednih vse poklopilo in sem tako ostala na fakulteti. Zagotovo je tujina nekaj, kar si še vedno želim izkusiti, pa ne nujno zato, ker so drugje toliko boljši raziskovalci, ampak predvsem zato, ker je vsake toliko treba stopiti iz ustaljenih tirov razmišljanja, da lahko napreduješ. Tujina je za doseganje tega odličen

pristop in upam, da željo v prihodnjih letih tudi realiziram.

Menite, da Fakulteta za farmacijo primerno izobrazi bodoče magistre farmacije? Katerih vrlin študentom ob koncu študija farmacije primanjkuje?

Magistri farmacije imajo zelo širok spekter možnosti zaposlitve in za to potrebujejo tudi široko znanje.

Menim, da je študij dobro zasnovan in poda vse ključne temelje za nadaljnje strokovno delo. Ali so možne izboljšave? Seveda so. Farmacija je izjemno živo področje in se mora zato tudi študijski program temu prilagajati. Če 15 let nazaj klinični farmacevti niso imeli veliko besede pri oblikovanju farmakoterapije, danes več ni tako. Izboljšavo vidim torej predvsem v zaključnih fazah študija, ki bi moral biti bolj osredotočen/specializiran za

SPATULA št. 69 | Maj 2016

20

INTERVJU

področje, ki zanima študenta oz. kjer vidi svojo poklicno prihodnost. Problem pa je uvajati takšne spremembe, saj je sistem sam po sebi precej rigiden in se pogosto stvari premikajo preveč počasi. Pri študentih včasih pogrešam malce več samoiniciativnosti in mogoče tudi odgovornosti. Menim, da sta to lastnosti, ki sta nujno potrebni za naš poklic.

večino časa namenimo pedagoškemu in ne raziskovalnemu delu. Marsikaj nas omejuje, a na srečo imamo voljo in iščemo druge načine, kako preživeti.

Vsekakor menim, da smo Slovenci celostno gledano zelo konkurenčni, a je naša pot do uspeha pač bolj strma in trnova. Predstavljajte si, kaj vse bi lahko postali, če bi imeli optimalne pogoje za delo.

Nedavno ste skupaj s sodelavci dosegli izjemen raziskovalni uspeh, saj ste svoje rezultate objavili v prestižni reviji Angewandte Chemie International Edition (faktor vpliva 11,26). Koliko dela se skriva v ozadju takšnega uspeha in kaj vam to priznanje predstavlja?

Za to objavo stoji marsikaj, a se ob doseženem cilju prenekatera nadura, slaba volja in sivi las hitro pozabijo. V spominu ostane odlično timsko delo in veselje ob vsakem napredku. Takšna objava predstavlja potrditev našemu pristopu k problematiki in nam hkrati daje zagon za nadaljnje cilje. Osebno sem na to objavo posebej ponosna, ker je produkt dela majhne skupine le slovenskih raziskovalcev in kaže, da z dobrim sodelovanjem lahko uspemo tudi sami. Na tem mestu bi še posebej rada poudarila izjemno produktivno delo s sodelavci s Katedre za farmacevtsko kemijo, ki so k vsemu vedno pristopili z dobro voljo, samoiniciativno in zagnano.

Raziskovanju in pedagoški dejavnosti ste zelo predani. Ste pa tudi mama še ne leto dni staremu sinčku. Vam ob vsem tem sploh ostane kaj prostega časa in kaj takrat najraje počnete?

Glede na to, da sva z Izidorjem, mojo drugo polovico, oba zaposlena na fakulteti in da sva vpeta v številne skupne projekte, včasih res ne najdem ločnice med delom in zasebnim življenjem. Pa saj se nad tem v večini primerov niti ne pritožujem, saj pogosto v domačem okolju najdeva odgovor na kakšno raziskovalno vprašanje, kar me potem tudi pomiri. S prihodom najinega škratka se dinamika skoraj vsakodnevno spreminja. Z dobro organizacijo še vedno ostane nekaj prostega časa in trenutkov na »off«. Te najraje unovčim za kakšna razvajanja, potovanja in fotografijo. Pri slednji aktivnosti se sicer premikam zelo po polžje, saj mi nekako ne uspe premik od zajetja »fotke« do procesiranja na računalniku, kaj šele razvijanja.

Znano je, da naša država omejuje finan- Kakšni so vaši načrti in želje za prihodciranje v raziskovalne namene. Se pri nost? svojem delu zato kdaj počutite omejeni?

Smo Slovenci potem lahko konkurenčni državam, ki v raziskovanje vlagajo mnogo več?

Sistem financiranja v naši državi ima po mojem mnenju kar nekaj težav. Poleg omejenih sredstev so le-ta razdrobljena na veliko manjših projektov in onemogočajo realizacijo tistih bolj ambicioznih. Sredstva, ki jih pridobimo, so tudi razporejena zelo namensko in tako lahko imaš ob koncu dneva bolje opremljen laboratorij kot v kakšni bolj »razviti« državi, a nimaš denarja za reagente. Glede konkurenčnosti mislim, da imamo na fakultetah še kanček težje delo, saj za razliko od inštitutov

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Ah, načrtov je vedno veliko, a realizacija včasih peša :). Vsekakor ideje o kakšnem krajšem podoktorskem delu v tujini nisem opustila in upam, da jo v prihodnjih letih tudi realiziram. Sicer moram priznati, da sem s trenutno življenjsko situacijo (tako zasebno kot karierno) precej zadovoljna in ne bi veliko spreminjala (no, zadeti na lotu nikoli ne škodi :)). Kot glavno željo pa vseeno izpostavljam, da si v bodoče želim uspešno krmariti med vlogo mame in raziskovalke, glede na to, da zaključujem s porodniško. Upam, da mi uspe najti eno zdravo razmerje med obojim.

Kaj bi sporočili študentom, ki so na začetku študija, in kaj tistim, ki študij farmacije že končujejo?

Tistim na začetku sporočam, da ni tako težko, kot se zdi, samo svoj ritem najdite. Vsekakor pa izkoristite študentske izmenjave vsaj za mesec dni.

Ne glede na to, ali bo to dobra ali slaba izkušnja, bo neprecenljiva in s tem odlična popotnica za prihodnost. Tistim, ki zaključujejo, pa toplo na srce polagam, da naj si, če le imajo možnost, vzamejo pred dokončnim vstopom v svet odraslih mesec dni zase – pa naj bo to ležanje v travi ali potovanje z vlakom po Aziji. To je tisti čas, ko ste še zadnjič zares brezskrbni in »svobodni« ter brez obveznosti, zato ga izkoristite.

Anita Kosmač

dr. Matej Živec, mag. farm.

21

Dr. Matej Živec, mag. farm.

Delo v farmacevtski industriji je dinamično in predstavlja za vsakega farmacevta številne izzive. Moj sogovornik dr. Matej Živec, mag. farm., je 4 leta delal kot raziskovalec in asistent na Fakulteti za farmacijo. Danes dela v Leku na oddelku za kontrolo kakovosti trdih izdelkov kot QC-menedžer. Z njim smo se pogovarjali o tem, kaj nam da študij za delo v farmacevtski industriji, in o tem, kakšne so možnosti, da študent pridobi med študijem čim več prakse s področja industrije. Študirali ste na Fakulteti za farmacijo. Po končanem magistrskem študiju ste na naši fakulteti doktorirali s področja farmacevtske kemije. Ali ste tekom študija pridobili dovolj znanj in veščin za delo, ki ga opravljate danes? Študij na Fakulteti za farmacijo je precej dober, če govorimo o delu v industriji.

Znanj, ki smo jih dobili preko predavanj in vaj za delo v industriji, je na naši fakulteti veliko. Večina diplomantov se spozna z regulativo na farmacevtskem področju. To je pomembna prednost pred diplomanti drugih študijev, saj se moramo zavedati, da je farmacija regulirano področje in je takoj na tretjem mestu kar se regulatornega nadzora tiče. Pred njo sta samo jedrska in letalska industrija. Poznavanje regulative je na našem področju izredno pomembno. Na fakulteti se študentje seznanijo s farmakopejo in smernicami ICH ter FDA, kar je pomembna prednost farmacevta pred ostalimi poklici (mikrobiologi, kemiki, biokemiki), ki regulative ne poznajo. Na farmaciji imamo veliko predmetov, ki so tehnične narave, kar je ključnega pomena za delo v industriji.

Farmacevti poznamo celoten proces od samega načrtovanja do analitike in kasneje proizvodnje. Med drugim smo seznanjeni s področjem stabilnosti, kakovosti, analize www.dsfs.si/spatula

in nadzora zdravil. Sam ne morem reči, da je bilo na fakulteti česa premalo, postavi pa se lahko vprašanje, koliko študentje odnesejo od vaj in predavanj, ki jih obiskujejo tekom 5 let študija. Pokritost je za bodočega farmacevta kar zadovoljiva. Lahko rečem, da je študij kar se tiče pokritosti znanj za delo v industriji dobro zastavljen.

Se vam zdi, da je tekom študija premalo prakse in preveč teoretičnega dela?

Prakse je precej v primerjavi z diplomanti iz drugih naravoslovnih fakultet. Večina farmacevtov se je spoznala z raznimi procesi od tabletiranja in granuliranja do ostalih procesov, ki so v proizvodnji pomembni. Spoznali so se z analitskimi tehnikami. Večina ljudi iz drugih fakultet ni nikoli videla HPLC-ja. Na njem imajo študentje redne vaje pri predmetu Analiza in nadzor zdravil. Pridobivanje praktičnih znanj je po mojem mnenju odvisno od angažiranosti samega študenta. Možnosti, da se študent s temi tehnikami sreča in znanje usvoji, je tekom študija več kot dovolj.

Kar bi lahko okrepilo znanje za delo v industriji, so pripravništva na tem področju, kar pa se trenutno še ne izvaja. Dejstvo je, da veliko študentov, ki imajo interes za delo v industriji, opravlja študentsko delo v

Leku, kjer imajo možnost pridobiti izkušnje s konkretnega področja, na katerem delajo. Ti študentje imajo kasneje prednost pri iskanju redne zaposlitve na področju industrije.

Srečajo se s kopico internih predpisov, ki jih je treba za delo v industriji poznati, na fakulteti pa jih ni mogoče spredavati, saj so to interni predpisi nekega podjetja. Ti predpisi sledijo smernicam dobre proizvodne prakse, s katerimi pa se študent sreča na fakulteti.

Ste vi tekom študija že vedeli, da boste farmacevt v industriji?

Ne. Ob koncu študija sem se zanimal za dve področji: farmacevtsko kemijo in farmacevtsko biotehnologijo. Takrat sem izbral farmacevtsko kemijo. Na tej katedri sem delal diplomo, študij mi je bil zanimiv. Po diplomi sem se zaposlil kot mladi raziskovalec na isti katedri. Opravil sem doktorat, kar je bila super izkušnja. Na fakulteti sem bil še 4 leta na podoktorskem študiju. Potem sem prišel do točke, ko je bilo treba začeti razmišljati o prihodnosti, in sem se odločil, da bom naredil premik v industrijo. Ne morem reči, da sem se pred 15 leti videl v kontroli kakovosti. Delo mi predstavlja številne izzive.

Danes je trg dela tak, da je za zaposlitev ključna prilagodljivost posameznika.

Eni imajo pri iskanju želene službe SPATULA št. 69 | Maj 2016

22

INTERVJU

se bom odločil, da se znotraj podjet- od področja medicine, farmacevtske Tekom študija sem se sam bolj videl ja preizkusim še na kakšnem dru- kemije, farmacevtske tehnologije do biotehnologije ... v razvoju in nisem razmišljal o re- gem oddelku. gulativi, kjer je izredno pomembna Večji sistemi, kot sta Lek in Krka, Imamo široko znanje in se lahko suinterpretacija določenih pravil, kar je omogočajo prehode znotraj podjet- vereno pogovarjamo s strokovnjaki pri mojem delu izrednega pomena. ja med oddelki. To je do neke mere z različnih področij, kar nam je v veČeprav je določenemu delu študen- tudi zaželeno. Napredovanje na liko pomoč pri našem delu, medtem tov regulativa dolgočasno področje, določene pozicije namreč ni možno ko so drugi študiji bolj specialistično je razumevanje regulative izrednega brez določenih izkušenj v industriji, fokusirani. Mogoče se študentu farse pravi, da jih izkušnje izven indus- macije zdijo ta znanja samoumevna, pomena za delo v industriji. trije v osnovi niti ne zanimajo. Če hitro pa se zgodi, da strokovnjaKaj so vaše želje za prihodnost? hočem kandidirati za neko vodstve- ki iz drugih področij mešajo palete Težko rečem, da bo to moja zadnja no funkcijo, je potrebnih minimalno namesto pelet. In prav te širine znanja se moramo farmacevti zapozicija. Dvomim, da bom zdaj 30 let 5 let delovnih izkušenj v industriji. vedati, saj smo lahko pomemben na tej funkciji. Preko te funkcije sem Kako smo mi kot bodoči farmacevti povezovalen člen med različnimi vstopil v industrijo; z njo mi je bila tekom študija dejansko vzgajani kot strokovnjaki v industriji. dana možnost na tem področju. Nefarmacevti? kaj let bom pridobival izkušnje tukaj, potem pa bomo videli.

Tekom študija nisem imel občutMorda bom imel možnost napredo- ka, da bi me posebno usmerjali na vanja znotraj te strukture, v kateri določeno področje. Študij da zelo trenutno sem, lahko pa se zgodi, da široko znanje iz različnih področij: Odineja Ratek večjo, drugi spet manjšo srečo.

probiotik + prebiotik 7 sevov mlečnokislinskih bakterij + inulin + vitamin D

Vzpostavlja in ohranja naravno bakterijsko ravnovesje črevesne flore • Med potovanji • Pri spremenjeni prehrani • Za imunsko odpornost • Med zdravljenjem z antibiotiki Dnevni odmerek vsebuje: 1-2 milijardi naravnih in človeku lastnih mlečnokislinskih bakterij (7 sevov), 300-600 inulina in 2-4 µg vitamina D, ki ima vlogo pri delovanju imunskega sistema.

Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Izdelano na Finskem.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

www.vitabalans.si | Tel: 01 - 560 97 90

IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA

23

Izkušnje iz tujine Italija - na kavo, špagete in po praktične izkušnje Želja po praksi v tujini me je odpeljala k našim zahodnim sosedom – v italijansko prestolnico mode, športnim navdušencem znano po slavnih nogometnih klubih, meni pa bo ostala v spominu predvsem kot super Erasmus izkušnja. Kam torej? V Milano, seveda!

Končno oktober, spakirana prtljaga in hop, odhod, poln vznemirljivega pričakovanja, proti končni destinaciji!

Milano je z 1,3 milijona prebivalcev prestolnica Lombardije, pokrajine na severozahodu Italije. Po velikosti je drugo največje mesto države, poleg tega pa njen industrijski in finančni center. Ima ugleden izobraževalni sistem, ki vključuje sedem univerz in se ponaša z najvišjim številom dodiplomskih in podiplomskih študentov v Italiji. Večja razvitost severa države se hitro pokaže ob dejstvu, da si veliko Italijanov iz juga v želji po kvalitetni izobrazbi in službi najde svoje mesto v Milanu, za njih hladnem in sivem mestu v primerjavi z domačimi sončnimi južnimi obmorskimi mesti.

Italijani veljajo za narod odprtih in

Božično vzdušje pred Galleria Vittorio manuele II.

www.dsfs.si/spatula

glasnih ljudi z značilno gestikulacijo, ki spremlja vsak pogovor. Drži se jih sloves rahlo kaotične organizacije, kar ti na čase nedvomno dokažejo. Seveda sem sproščeni italijanski duh začutila preko najemodajalca že prvi večer ob prihodu, kar pa mi takrat ni ravno ogrelo srca. Po začetni neodzivnosti na klice in nekajurnem čakanju sem končno »kracnila« svoj podpis na pogodbo in prejela ključe. Uf, prva stvar na seznamu obkljukana, vsaj na hladnem ne bom spala.

si in tramvaji, poleg tega pa imajo še sistem najema avtomobilov in koles, podoben našemu BicikeLj. Podzemna te seveda razvadi, da si nervozen že ob več kot triminutnem čakanju. Osebno mi je bilo vedno zanimivo spremljati vrvež na poti in prebivalce Milana, ki je postal stičišče mnogih kultur. V iskanju boljšega življenja se je v zadnjih letih v mestu namreč zelo povečalo število priseljencev, ki večinoma prihajajo iz Afrike, Vzhodne Evrope in Azije.

Uvodni teden je minil v znamenju urejanja birokracije in tekanja po uradih. In, ups, prve nerodne situacije zaradi jezikovnih pregrad.

Sama se prej nisem učila italijanščine. Kratek uvodni tečaj sem naredila tik pred odhodom, kar pa je, roko na srce, dosti premalo za vsakdanje sporazumevanje. Na uradih seveda zmeraj vsaj nekdo od zaposlenih govori tekoče angleško. Zatakne pa se na pošti, pri urejanju mesečne vozovnice, v trgovini … Prva lekcija: prevajalniki na mobitelu so zlata vredni.

SDS-PAGE v teku.

Na področju javnega prometa me je Milano pozitivno presenetil.

Sestavljajo ga podzemna, avtobu-

Pa da zavijemo nazaj na razlog mojega prihoda in izobraževanje. Sama sem prakso opravljala na Università degli Studi di Milano. Najprej sem se registrirala na univerzi, kjer sem dobila tudi vse potrebne praktične informacije, kot so dostop do spleta na univerzi, jezikovni tečaj, študentske ugodnosti, buddy programme za tuje študente ipd.

SPATULA št. 69 | Maj 2016

24

IZKUŠNJE IZ TUJINE − ITALIJA

Raziskovalno delo sem opravljala na Katedri za farmakološke in biomolekularne znanosti, natančneje v laboratorijih za toksikologijo. To je štirinadstropna zgradba, stisnjena v ulici mestnega predela Città Studi, z notranjostjo, ki je na prvi pogled malo starejšega datuma kot FFA v Ljubljani in jo sestavlja vrsta laboratorijev na eni ter pisarn na drugi strani. Pri mentorici sem doživela zelo lep sprejem, nato pa spoznala še ostale zaposlene, s katerimi sem v naslednjih mesecih delala v laboratorijih. Ekipo so sestavljala sama dekleta, večinoma asistentke in mlade raziskovalke, ki so se izkazale kot zelo prijetna in spodbudna družba, vedno pripravljena pomagati. Običajen delovni dan se je začel ob 9. uri zjutraj in uradno končal ob 17. uri, v realnosti pa je urnik variiral glede na zastavljene eksperimente. Brez tipične kavice ob delu ni šlo, seveda v kavarni ob zgradbi; slabše kave iz avtomata se pa ja ne pije, če že ni nujno.

Večino dni sem tako preživela delovno v laboratoriju, v zadnjih mesecih tudi podaljševala delo v pozne ure. Čeprav mi med tednom ni ostajalo veliko časa, sem pa ga poskusila karseda dobro izkoristiti. Najprej sem se skupaj z ostalimi Erasmus študenti začela udeleževati jezikovnega tečaja, kjer smo se bolj ali manj uspešno trudili usvojiti osnove italijanščine. Šport sem začela pogrešati kmalu po prihodu. Živela sem tik ob tekaški poti, poleg tega pa univerza svojim študentom ponuja številne športne aktivnosti po ugodnejših cenah. Presenečena nad dejstvom, da morajo v Italiji pred vpisom v športne aktivnosti nujno opraviti še splošen zdravniški pregled in EKG, sem končno uredila vse formalnosti, prejela izkaznico in se odpravila na trening kikboksa. Seveda kot ena redkih punc in edina tujka v skupini. Zvedavemu vprašanju »Do you usually have any other foreign students?« je sledil nasmejan odgovor »Nooo, Erasmus students enjoy and go out not to the trainings«.

Dobro, Slovenka je kar ostala in se imela prav fino.

So bili pa zato vikendi namenjeni bolj ležernemu življenju, ki pritiče tujim študentom. Na seznamu so se znašli počitek, druženje, pohajkovanje po njihovem znanem parku Sempione in seveda obvezen ogled znamenitosti, od slavne da Vincijeve mojstrovine Zadnja večerja do mogočne milanske katedrale, nakupovalne ulice Galleria Vittorio Emanuele II z najprestižnejšimi italijanskimi modnimi znamkami in še bi lahko naštevali.

Slovenija tudi v Milanu.

bi oditi v center mesta na aperitiv. Najbolje bi ga opisala z besedno zvezo »italijanski happy hour«.

Običajno ga v barih organizirajo v večernih urah. Gre za kombinacijo večerje in pijače s kolegi, kjer poleg naročene pijače narediš še krog po samopostrežnem baru.

Vsega lepega je enkrat konec. Nekaj mesecev mine, kot bi mignil, in že je tu čas poslavljanja. S težavo potegneš črto pod čudovito izkušnjo, še zadnjič vržeš pogled na sobo, ki ti je bila nekaj časa dom, in v italijanski navadi objameš ter poljubiš prisotne. Seveda se bomo še videli!

Arrivederci a presto amico/a mio/a!

Bi ponovila še enkrat? Seveda, brez dvoma!

Modrosti in nasveti italijanskih sostanovalcev: - NE, ketchup niti približno ne spada na pico, kje si pa to že videla?

- Absolutni DA za omamne kavne napitke, vendar espresso ali machiatto, bela kava le pogojno v dopoldanskem času.

- Seveda, špageti tudi za večerjo, predjed in še kdaj … in NE lomi jih na pol pred kuhanjem.

- There are three people you have to respect: God, your mother and Maradona (nauki tipičnega italijanskega fanta iz Napolija).

- Priljubljenost tetovaž.

- Moški so zelo radi urejeni, italijanski sostanovalci v uživanju ob nakupih oblačil, če finance dopuščajo seveda znanih znamk, niso bili izjema.

- Sinhronizacija vseh filmov (ja, Brad Pitt govori tekoče italijansko, zato pa cimer ne angleško).

Kaj pa nočno dogajanje? Najdejo se - MotoGP in nogomet – zagotovo naklubi za vse okuse, ne manjka pa jbolj pomembna postranska stvar. tudi ponudb za Erasmus zabave. Se pa ob večerih splača v dobri družTjaša Lapajne

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

IZKUŠNJE IZ TUJINE − IMP

25

Individual Mobility Project (IMP) Individual Mobility Project (IMP) je projekt asociacije European Pharmaceutical Students’ Association (EPSA), s katerim skušamo zbližati študente z njihovimi profesionalnimi karierami. To skušamo doseči z raznimi delavnicami, srečanji, mednarodnimi projekti in tudi direktno preko prijav na mednarodne prakse.

V glavnem je IMP namenjen večmesečni/letni praksi v podjetju, ki nudi pripravništvo. Podjetja, s katerimi sodelujemo, so zelo poznana na svetovnem trgu in nudijo izjemno količino znanja, ki ga lahko prejmeš in si s tem odpreš veliko poti v razvoju svoje osebne kariere. Tako smo v mesecu aprilu imeli na voljo dve pripravništvi, in sicer v Pragi na Češkem v podjetju PharmInvent in v Barceloni v Španiji v podjetju Asphalion. Projekt je primeren za študente zadnjih letnikov vseh študijskih programov Fakultete za farmacijo in diplomante, ki so študij zaključili pred največ dvema letoma. Vse možnosti za prijavo so objavljene na spletni strani in družabnih omrežjih EPSA ter Društva študentov Farmacije Slovenije (DŠFS). Zahteve za prijavo na ponujeno prakso se razlikujejo za posamezen primer, prijave pa vedno potekajo v angleščini. Več informacij o samem postopku prijave je na voljo na spletni strani EPSA. Pred kratkim je ponovno zaživela Facebook skupina EPSA Individual Mobility Project, ki je namenjena deljenju izkušenj in dobrih praks s področja zaposlovanja, razgovorov za delo, ponudb praks ter tudi zaposlitev. V skupini se objavljajo tako nove IMP prakse kot možnosti zaposlovanja za mlade diplomante. Tam lahko najdete tudi koristne prispevke o grajenju kariere. V skupino se lahko včlani kdor koli. Tudi članke in ponudbe lahko prosto objavljate, zato se le včlanite, če se še niste!

Na uradni spletni strani EPSA je tudi zaživel nov zavihek pod imenom EPSA Job Shop. Tam lahko najdete zanimive ponudbe zaposlitev in www.dsfs.si/spatula

praks za študente ter mlade diplomante s področja celotne Evrope.

Vse ponudbe se tudi delijo preko družabnih omrežij EPSA. Projekt IMP vam ne ponuja le klasičnih praks, temveč tudi obilico nasvetov glede grajenja kariere in ponudb za zaposlitev. Projekt je tako zelo koristen tudi za mlajše študente, saj nikoli ni prezgodaj za profesionalni razvoj in spoznavanje s profesionalnim okoljem. Izkoristite ponujene možnosti na evropski ravni in se projektu priključite že zdaj. Za nekaj dodatnih informacij pa prilagamo kratka mnenja študentov, ki so v preteklosti imeli priložnost sodelovati v projektu. »Applying for IMP internship was the best decision of my life! It gave me an opportunity to be a part of an amazing team, where I’ve learnt a lot about pharmaceutical microbiology, and it gave me a detailed insight in academia work. Now I feel more qualified for lab work and more comfortable in English. This internship was a full time job and so it is a great reference for my CV. Moving abroad was not only exciting and fun, it was also a lifetime experience where I’ve learnt a lot about this field, the world and myself.« Nina Franko (Slovenia) Helsinki, Finland - University of Helsinki (Trainee in Medicinal Chemistry Synthesis) »I would describe the IMP experience with 3 words: scary (before it starts), exciting (during) and totally rewarding (after it ends). It is really an unmissable experience where you get to know people from other cultures, while discovering fields and

methods of work, which will enrich your professional and personal self.

I advise anyone who has the will to discover new things to apply and don’t miss this great opportunity. If you’re still thinking about whether applying or not, remember: A comfort zone is a beautiful place, but nothing ever grows there.« Rita Sobral da Silva (Portugal) Frankfurt am Main, Germany – Fresenius Kabi (Compounding Strategies) »First month at GSK EPACH, Brussels: An amazing month! Enjoying the multicultural environment at its best! I have never received such a warm welcome by coworkers. They are all very nice and would offer help, if needed. Next to that, it’s great to work in above-country environment!

There is no chance to try this kind of work in my country, nor can you see the huge company sites like the GSK Biologicals in Wavre (near Brussels), which is actually a village on its own, with almost 5,000 people working there. The work is challenging and demanding, but on other hand I can certainly say that I’m getting experiences in huge extent!« Klemen Gartner (Slovenia) Brussels, Belgium - GlaxoSmithKline (European Public Affairs Junior Manager)

May Žitnik in Eva Shannon Schiffrer SPATULA št. 69 | Maj 2016

26

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

27

www.dsfs.si/spatula

SPATULA Å¡t. 69 | Maj 2016

28

IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA

Življenje in študij na Irskem Zadnja štiri leta sem živel na Irskem. Če bi ta članek bral Irec, bi se najbrž spraševal, kaj za vraga sem si mislil, da sem šel živet na Irsko. Pa smo že pri prvem stereotipu: Življenje na Irskem je težko. V resnici pa je bila to ena izmed izkušenj, ki je najbolj definirala moje osebno in profesionalno življenje. Življenje na Irskem je morda težko zaradi podnebja, vendar kot se za vsako bolezen najde zdravilo, tako se tudi za vsak dež najde gostilna oz. pub. Ja, v dežju pa res ne moreš biti zunaj, dežnike pa tako ali tako uporabljajo samo turisti. No, dežja je na Irskem res veliko, skoraj praviloma pa traja manj časa kot obisk puba. Sicer pa sem šel na Irsko zaradi drugih razlogov. Po končanem študiju farmacije v Ljubljani me je pritegnilo raziskovanje. Po diplomi sem imel priložnost nadaljevati raziskovalno delo v skupini prof.

Irene Mlinarič - Raščan na Katedri za klinično biokemijo. Ves čas pa me je mikalo, da bi šel še kam drugam, zato sem se s spodbudo prijateljev (in po velikem neodobravanju staršev) odločil, da grem doktorat delat v tujino. Po tej odločitvi sem razmišljal o destinacijah in začel iskati potencialne univerze ter teme, ki bi me zanimale. Ker si 4 leta študentskega življenja nisem mogel privoščiti, sem se osredotočil na razpisane doktorske pozicije s

štipendijo, kar je močno skrajšalo spisek možnosti. Potem sledi prijavljanje. Po navadi je treba izpolniti prijavnico, napisati ubijalsko motivacijsko pismo in dobiti nekaj priporočil pomembnih ljudi, npr. mentorja, dekana ali profesorja. Prijavil sem se na 30–40 različnih razpisov in po 100-odstotni stopnji zavrnitve bil že malo obupan. Potem pa je prišlo vabilo na telefonski razgovor iz Irske. Po kako uro dolgem razgovoru, ko se praviloma počutiš precej slabo, se je bilo treba odločiti. Najprej sem se dogovoril še za intervju v živo, kjer sem spoznal 3 mentorje, potem pa se odločil za delo pri prof.

Jeremyju Simpsonu, ki se je ukvarjal z mikroskopijo in celično biologijo.

Približno 3 mesece kasneje sem se selil na Irsko.

Sam študijski program se na Irskem malo razlikuje od slovenskega, doktorat pa izgleda približno enako.

Večino časa preživiš v laboratoriju, nekaj je tudi predavanj. Večji razliki sta edino pogosti seminarji in

Strokovno predavanje slovenskega podjetja Animacel na UCD School of Veterinary Medicine v organizaciji Slovensko-irskega društva Detelca.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Raziskovalni skupini prof. Jeremyja Simpsona (spredaj desno) in prof. Denisa Shieldsa (zadaj levo). Fotografija je bila posneta po zagovoru doktorata na School of Biology and Environmental science.

t. i. »journal« klubi oz. bralni klubi.

Praviloma te v enem letu doleti vsaj 5 predstavitev svojega dela na različnih seminarjih različnih velikosti. Na ta način smo dobili veliko praktičnih izkušenj iz predstavljanja znanosti različnim publikam, prav tako pa tudi iz zagovarjanja svojega dela. Drugo so bralni klubi, kjer se enkrat tedensko zbere skupina raziskovalcev in diskutira o zanimivem znanstvenem članku. Sliši se dolgočasno, vendar ni. Na bralnih klubih sem doživel nekaj najbolj ostrih debat. Tekom doktorskega študija so tudi poskrbeli za spodbude in izobraževanja o podjetništvu. Ravno te teme pa so bile ene najbolj zanimivih, saj namreč spoznaš, kako lahko s svojim raziskovalnim delom zelo konkretno

IZKUŠNJE IZ TUJINE − IRSKA

29

vplivaš na družbo preko zagona inovativnih »startup« podjetij.

Delo na Irskem je bilo zahtevno, vsekakor pa tudi zelo zanimivo. Delovni čas je vedno daljši od osmih ur, in sicer tako za doktorande kot za profesorje. Skoraj čisto vsi so delali z veliko vnemo, kar je po navadi prineslo tudi dobre rezultate.

Na koncu sem že nekako verjel, da je to pač v naravi Ircev. In vedno bolj se mi zdi, da je to res. Kot ljudje so izjemno podjetni. Živijo po pravilu »beseda ni konj«, zato so vsi dogovori z njimi zelo enostavni.

Prav tako imajo zelo visoke ambicije in vsi si želijo enkrat v življenju obiskati Avstralijo. Pač neka fascinacija. Najpomembnejša aktivnost je šport, predvsem rugby, hurling (ne zamenjujte s curlingom!), gaelic football in gostilniški pretepi. V tem vrstnem redu se tudi stopnjuje agresivnost športa. Res je, tudi v gostilni se stepejo zelo športno, kar pomeni, da je zelo rekreativne narave in po navadi ni povezano s predhodnim prepirom. So veseljaki, vedno pretiravajo z alkoholom in nikoli jih ni naslednji dan sram.

Ob redkih sončnih IN toplih dnevih pa se življenje ustavi, na kampusu delijo zastonj sladoled, večino časa pa raje kot v službi preživijo zunaj v katerem od parkov. Takega dneva nikakor ne smeš zamuditi. No, očitno vsaj nekateri stereotipi vseeno držijo.

Po prihodu na Irsko sem si moral najprej ustvariti krog prijateljev. Po navadi je to najlažje znotraj kolegov iz službe, veliko pa smo se družili tudi s Slovenci. Ustanovili smo tudi svoje društvo Detelca in tako tudi promovirali Slovenijo. Vsekakor pa je prvih nekaj mesecev kar težko.

Priključil sem se univerzitetnemu pevskemu zboru, kjer sem takoj dobil 20 novih prijateljev. Je pa to idealna priložnost za raziskovanje novega okolja in spoznavanje druge www.dsfs.si/spatula

Otvoritev razstave slovenskega slikarja Leona Zakrajška v Galeriji At No.6 v Dublinu.

kulture. Dublin je zelo mednarodna prestolnica in ima zato pestro ponudbo kultur, večinoma v obliki restavracij. Tudi na delovnem mestu je praviloma zaposlen vsaj en tujec.

V Dublinu se lahko udeležiš vseh velikih koncertov ali pa preprosto spoznavaš tipično irsko kulturo

v pubu. Le pol ure iz centra mesta si že na prekrasnih klifih polotoka Howth. Tam se sprehodiš po polotoku in odmisliš vse skrbi – dokler ne pade prva kaplja dežja. No, potem pa se zgodba nadaljuje v pubu.

Asist. dr. Tilen Kranjc, mag. farm.

Razpise za

raziskovalna delovna mesta najdete na: Nature jobs:

http://www.nature.com/naturejobs/science/

Euraxess:

http://ec.europa.eu/euraxess/

Find a PhD:

https://www.findaphd.com/

Mailing lista SBD in ostalih društev SPATULA št. 69 | Maj 2016

30

PRAKTIČNO USPOSABLJANJE

Praktično usposabljanje na kliniki Golnik

Na praktičnem usposabljanju mi je družbo delala sošolka Janja, s katero sva se odlično dopolnjevali. Nikoli nama ni bil dolgčas, veselje ob dobro opravljenem delu pa je bilo vedno podvojeno.

V prvih dveh mesecih usposabljanja je bila najina glavna naloga oskrba z zdravili. Z razvozom zdravil in potrošnega materiala po oddelkih in laboratorijih sva popolnoma spoznali bolnišnico ter navezali prve stike z zaposlenimi. Po začetnem uvajanju, ki je vključevalo tudi zlaganje zdravil na police in pripravo zdravil ter potrošnega materiala za oddelke, so naju hitro naučili popolnoma samostojnih prejemov zdravil v lekarno in samostojne izdaje zdravil. Sčasoma sva dobili tudi občutek za oceno potrebne zaloge zdravil v lekarni in se srečali z ukrepanjem ob pomanjkanju zdravila ter motnjami v preskrbi zdravila. Že po dobrem tednu so naju seznanili z osnovami aseptične proizvodnje. Pomoč pri pripravi kemoterapije je postala najina redna naloga. Spoznali sva vlogo farmacevta pri zdravljenju onkoloških bolnikov, ki vključuje vse od priprave dokumentacije, pregleda predpisa KT s strani farmacevta, pregleda interakcij med zdravili, svetovanja ob zdravljenju s peroralnimi zdravili do

Rokovanje z iglami in brizgami.

izboljšanja bolnikove sodelovalnosti. V okviru aseptične priprave sva se srečali tudi s črpalkami, preračunom potrebnih količin zdravil za večdnevno črpalko in pripravo komore. Imeli sva možnost rokovanja z iglami in brizgami. Začetno obdobje usposabljanja je vključevalo še magistralno pripravo, kjer sva se poleg samostojne izdelave mazil, gelov in raztopin srečali tudi s pripravo oralnih provokacijskih testov za testiranja preobčutljivosti. Zadnja dva meseca usposabljanja sta bila namenjena predvsem reševanju kliničnih primerov, ki so mi bili še posebno zanimivi in mi dali potrditev, da teoretično pridobljeno znanje iz fakultete lahko koristno uporabimo.

Pomagali sva pri identifikaciji kritičnih bolnikov, pregledali anamnezo in laboratorijske izvide, skušali razbrati indikacije za posamezna zdravila, interakcije med zdravili, vpliv močnih inhibitorjev/induktorjev zdravil na ostalo terapijo in neželene učinke ter se o vseh primerih, če je čas dopuščal, pogovorili s farmacevtom, ki nama je primer dodelil.

Všeč mi je bilo, da sva študentki naprej sami poskušali poiskati odgovore na vprašanja, šele nato pa smo se o primerih skupaj pogovorili. Ravno to je po mojem mnenju namen učenja in študija. Velikokrat sva se imeli možnost udeležiti farmakoterapijskega pregleda na oddelku in svetovanja ob odpustu pacienta iz bolnišnice.

Sodelovali sva pri nadzoru nad narkotiko in deljenjem zdravil na oddelkih.

V sklopu reševanja kliničnih primerov sva uporabljali še program za oceno ledvične funkcije in farmakokinetični

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Skupinska slika Klinika Golnik.

program Kinetidex, ki služi kot pomoč pri odmerjanju učinkovin z ozkim terapevtskim oknom.

Ves čas usposabljanja smo se z mentorico trudile čim bolj sproti preverjati pridobljene kompetence in se o njih tudi na kratko pogovoriti. Če nama je zmanjkalo dela, nama je dodelila dodatne projekte, kot je npr. posodobitev bolnišnične liste zdravil, seznama redkih in dragih zdravil, seznama zdravil, ki jih moramo shranjevati zaščitene pred svetlobo, ali seznama nalepk, ki jih opremlja oficina. Če ste samoiniciativni in si dela želite, potem vam ga zagotovo ne bo zmanjkalo, čas pa vam bo hitro minil. Od vsega so mi bili najbolj všeč občutek sprejetosti študentov s strani vseh zaposlenih, odnosi med zaposlenimi in to, da smo se po uspešno opravljenem delu znali tudi skupaj poveseliti. Če vas klinična farmacija veseli, boste s praktičnim usposabljanjem na Kliniki Golnik pridobili dragocene izkušnje.

Ema Valentina Sajovic

Sošolka Janja med izdajo zdravil.

KOLUMNA - Patofiziologija farmacevta

31

Kolumna

Patofiziologija farmacevta Če bi na cesti srečali farmacevta, ne da ga poznate iz fakultete, domačega kraja, športnega centra ali lekarne, bi vedeli, da je farmacevt? Mislim, da ne. Farmacevt na prvi pogled izgleda kot povprečen človek, še eden izmed mnogih, ki se odpravlja v pekarno po kruh, na pošto oddat pismo ali na pivo s prijateljem. Ampak farmacevti smo nekaj drugačnega. Vpliv različnih dejavnikov, ki smo jim podvrženi tekom napredovanja skozi stopnje izobraževanja, nas oblikuje v izjemno širokomiselne, delovne in odločne posameznike.

PROLOG Fant in dekle se po že ničkolikem pregledu letnega proračuna odločita, da je čas za nadaljevanje človeške vrste. Po približno trimesečnem poskušanju se jajčece in spermij združita in potovanje bodočega farmacevta se začne. Dekle preneha s kajenjem in v naslednjih devetih mesecih pridno pazi na vnos alkohola in ustreznih vitaminov ter redne obiske ginekologa. Po zaključku izjemno natančnih in koordiniranih procesov prenatalnega razvoja luč sveta ugleda naš protagonist. Seveda sta starša vnaprej pripravila žensko in moško različico imena – in tako je novorojenček dobil ime Gorazd.

Gorazd se v naslednjih letih ne zaveda svoje okolice, a ga starša vztrajno spodbujata k odkrivanju sveta. V pregled dobiva zanimive igračke in knjige, počasi spoznava svojo ožjo in širšo družino ter je središče njihove pozornosti. Do šestega leta je že temeljito pripravljen na prvi razred osnovne šole in s torbo, ki je dvakrat večja od njega, ga starša pospremita na prvo stopničko njegove poti. V osnovni šoli pridno bere in se uči, spozna veliko vrstnikov in se z večino spoprijatelji. Je oseba, ki se umika konfliktom, se ne izpostavlja preveč in pridno opravlja vse šolske obveznowww.dsfs.si/spatula

sti, seveda nadpovprečno. Učitelji ga imajo radi, starši so ponosni nanj in ga spodbujajo k nadaljevanju te poti.

Ker ve, da je dobra izobrazba ena izmed najpomembnejših stvari, ki jih mora doseči, mu osnovna šola ne predstavlja večjih težav in konča jo z marsikaterim priznanjem, Zoisovo štipendijo ter pohvalami učiteljev in družine.

V Gorazdovi težnji po širjenju splošnega znanja, ki na nek način izvira tudi iz skritega občutka, da ne ve, kaj točno ga zanima in ga bo zanimalo celo življenje, se vpiše na gimnazijo. Zaradi pridnega dela v osnovni šoli z vpisom nima težav in z malo manjšo, a še vedno pretežko torbo odločno sam spleza na drugo stopničko njegove poti. Gimnazija je povsem drugo okolje – sreča vrstnike, ki so mu po delavnosti in rezultatih veliko bolj konkurenčni, nekateri ga presegajo, nekateri ne.

Učiteljev ne pozna, snov se mu na prvi pogled zdi veliko težja. Kljub temu ohranja svojo osebnost iz osnovne šole, a počasi že spoznava, da ga družboslovne vede ne zanimajo preveč. Ure kemije, biologije in fizike ga veselijo najbolj (no, fizike niti ne) in z veseljem nadaljuje tradicijo udeleževanja tekmovanj iz znanja pri teh predmetih; družboslovna je opustil. S povprečjem nima težav in od otroštva sprejeta dogma »Izobrazba je ena izmed

najpomembnejših stvari« je trdno usidrana v njegovo glavo. Maturo odpiše samozavestno in se z dvignjeno glavo ter povišano štipendijo spusti v nešteto možnosti za nadaljevanje njegove poti.

JEDRO Gorazd ve, da ga najbolj zanima kemija, ki ji dokaj tesno sledi biologija.

Po previdnem pregledu možnosti in samostojnem obisku informativnih dnevov se odloči, da bo študij nadaljeval na Fakulteti za farmacijo, saj vključuje prej omenjeni vedi, a se, v nasprotju z medicino, osredotoča na kemijo.

Prva dva letnika fakultete Gorazd opravi brez zavedanja, kaj pomeni biti farmacevt. Vidi le goro različnih predmetov, zapiskov, starih izpitov in matric za poročila opravljenih vaj. Po končanem drugem letniku s kančkom strahu pričakuje tretji letnik, ki je nekako mejna točka zanj.

Pa ne zaradi PAFI-ja, Farmacevtske kemije III ali drugih študijskih obveznosti, ampak zaradi občutka, da se še vedno ni nič naučil. S tem občutkom se odločno spopade in po tretjem letniku se mu zdi, da je sposoben širokega pogleda, ki ga je pridobil skozi učenje matematike, fizike, socialne farmacije in nešteto kemij. Do konca študija nima težav in diplomira z odliko. Po opravljeSPATULA št. 69 | Maj 2016

32

KOLUMNA - Patofiziologija farmacevta

nem praktičnem usposabljanju se seveda dogaja tudi v Sloveniji v uradno postane farmacevt. Ampak sklopu klinične farmacije, a je razvoj še na začetku, število pregledanih kaj to pomeni?

Mislim, da je farmacija eden izmed terapij pa je zaenkrat še nizko. V najbolj interdisciplinarnih študijev. Združenem kraljestvu farmacevti Posledično pridobimo marsikate- tudi rutinsko opravljajo storitve, kot ro sposobnost, katerih kombinaci- je merjenje krvnega tlaka in telesne ja nas oblikuje v strokovnjake, ki so temperature, v nekaterih lekarnah nepogrešljivi del ekipe zdravstvenih pa že preglede bolnikov (fizični predelavcev. Sposobnost metodološke- gled bolnika, pogovor o simptomih). ga pogleda nam privzgojita mate- Predstavljajte si, da pridete v lekarno matika in fizika. Sposobnost logične- in vas farmacevt odvede v sobo za ga razmišljanja je spodbujano skozi svetovanje, kjer vas vpraša po simpcelotni študij. Čuta za ljudi se niti ne tomih, vas fizično pregleda in vam zavedamo, dokler ne pride do izraza izmeri krvni tlak ter telesno temob pomoči sošolcem, delu v lekarni peraturo. Precej podobno obisku pri ali želji, da babici končno razložimo, zdravniku. Razlika je, da ti pregledi in katera zdravila jemlje in zakaj. Vse pogovori niso namenjeni diagnostite veščine ima vsak od nas – razlika ciranju bolnika, temveč preverjanje v tem, da nekateri bolje razvijejo ju ustreznosti terapije. To zagotavlja ustrezen nadzor nad bolnikom, za ene, drugi pa druge. katerega imamo farmacevti več Farmacevti tekom študija pridobi- možnosti, in ustrezno svetovanje mo izobrazbo, ki je, še posebej pri zdravniku za prilagoditev terapije. vlogi lekarniškega farmacevta, ob Vse to pa vodi v občutek bolnika, da nastopu delovne dobe premalo upoje upoštevan in da zdravstvenemu rabljena. Lekarniški farmacevti so sistemu ni vseeno zanj, posledici fakulteto obiskovali 5 let in bili izočesa sta boljša adherenca in konec braženi o patofiziologiji, farmakoncev boljše počutje bolnika. kologiji, farmakokinetiki in farmakodinamiki v enaki, če ne celo večji meri Farmacevti imamo sposobnost olajkot zdravniki. Vseeno so omejeni na šati breme, ki ga nosijo zdravniki, in vlogo izdajanja zdravil, svetovanja zagotavljati boljše počutje splošne o odmernem režimu in opozarjanja populacije. Slednje vodi v celostno na možne stranske učinke, ki pa jih izboljšanje celotnega zdravstvedandanes računalnik nedvoumno nega sistema. Tisti izmed vas, ki poprikaže. Mislim, da se lahko strin- drobneje spremljate razvoj poklica jamo, da v poklicu obstaja neizko- lekarniškega farmacevta v tujini in riščen potencial, ki pa se počasi že nove smernice, ki prihajajo iz Evropske unije, se zavedate dejstva, da začenja razvijati.

Tako kot je značilno za Slovence, se se bo naš bodoči poklic v naslednjih bomo zdaj ozrli v tujino. V nasled- desetletjih korenito spremenil. In za njem odstavku ne navajam podatkov to, da bo ta sprememba za bolnio vseh državah, ampak le tiste, ki so ka in farmacevta čim bolj pozitivna, mi poznani. V državah, kot so Av- se farmacevti moramo vključiti v te stralija, ZDA, Združeno kraljestvo, spremembe ter jih oblikovati skupaj Irska in Portugalska, lekarniški far- z ostalimi zdravstvenimi delavci. macevti že rutinsko opravljajo cepljenja proti gripi, raku na materničnem vratu, hepatitisu B in tetanusu. V prej omenjenih državah je tudi vedno bolj razvidna vloga farmacevta v pregledu terapij bolnikov, kar

Sodelovanje slovenskih farmacevtov pri prenavljanju poklica farmacevta je zaenkrat neznatno. Še več, zavedanje slovenskih farmacevtov o procedurah v tujini je neznatno. Ampak mi smo nova generacija bodočih

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

farmacevtov. Z vsemi možnostmi, ki jih imamo v današnji dobi, bi bilo izjemno neproduktivno, da se ne pridružimo današnjim trendom, ki so v državah, ki jim tako radi pravimo »razvite«, že vzpostavljeni in imajo dokazano pozitiven vpliv na zdravstveni sistem. Farmacevti smo tudi osebe, ki se moramo celo življenje učiti in slediti novostim, povezanim z zdravili, medicinskimi pripomočki, prehranskimi dopolnili in kozmetičnimi izdelki. Potrudite se in se zavedajte ter učite tudi o prihodnosti našega poklica.

EPILOG Zgodba Gorazda je po mojih dosedanjih izkušnjah zgodba povprečnega študenta farmacije. Kot tak se bo v prihodnjem desetletju srečal z marsikatero inovacijo v poklicu lekarniškega farmacevta. Njegova odločitev je, ali bo le sledil spremembam, ki ga bodo doletele, ali pa bo aktivno sodeloval pri oblikovanju poklica v prihodnjih letih. Odločitev, ki je na koncu boljša za uporabnike zdravstvenega sistema, je očitna.

Pozivam vas, da se o spremembah, ki prihajajo, poučite, izoblikujete svoje mnenje o njih in ga podate, če bo treba. Cilj vseh zdravstvenih delavcev bi moral biti kakovosten in dostopen zdravstveni sistem, ki omogoča čim hitrejšo in čim boljšo obravnavo bolnika. Cilj vseh zdravstvenih delavcev bi moralo biti izboljšanje zdravja, kar se lahko doseže le s tesnim sodelovanjem vseh zdravstvenih delavcev pri zdravljenju bolnikov.

Devetinšestdeseta številka Spatule!

Kolumna ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

Črtomir Fleisinger

EPSA Annual Congress 2016

33

EPSA Annual Congress 2016 EPSA Člani mandata 2015/2016 EPSA (Evropska zveza študentov farmacije) predstavlja študente iz celotne Evrope. Trenutno zastopa 43 društev študentov farmacije iz evropskih držav. Vsakoletno se razglasi EPSA Člana preteklega mandata, ki se ga izbere na podlagi

Slovenska delegacija je bila tudi letos ena izmed najštevilčnejših.

aktivnega udejstvovanja pri izvedbi EPSA projektov in udeležbe na EPSA in profesionalnih dogodkih.

Konkurenca je vedno zelo huda, letos pa nam je kljub dejstvu, da smo ena izmed manjših asociacij, uspelo prejeti omenjeno priznanje. ŠSSFD (Študentska sekcija Društva študentov farmacije Slovenije) je bila na EPSA Letnem kongresu razglašena za EPSA Člana mandata 2015/2016! Upamo, da bomo barve Fakultete za farmacijo na evropskem nivoju uspešno zastopali tudi v prihodnje. Še naprej pridno spremljajte objave študentskih društev Fakultete za farmacijo in sodelujte pri čim več projektih, ki so vam na voljo. Ne bo vam žal!

Member of the year.

Študentje Fakultete za farmacijo v ekipi EPSA 2016/2017

Na EPSA Letnem kongresu v Helsinkih so potekale tudi volitve za EPSA ekipo v mandatu 2016/2017.

Slovenci smo bili v preteklih letih zelo uspešni na evropski ravni in imeli številne predstavnike v vodstvu EPSA. Trend se je nadaljeval tudi letos in na kongresu so bili izvoljeni trije predstavniki ŠSSFD. Črtomir Fleisinger bo v naslednjem

mandatu opravljal funkcijo podpredsednika za notranje zadeve (Vice-President of Internal Affairs), ki je hkrati tudi podpredsednik EPSA. Eva Shannon Schiffrer je bila izvoljena na mesto generalnega sekretarja (Secretary General), Maja Šerčić pa bo svoje delo v EPSA nadaljevala na poziciji alumni koordinatorja (Alumni Coordina-

Črtomir Fleisinger

Eva Shannon Schiffrer

Vice President of Internal Affairs

www.dsfs.si/spatula

Secretary General

tor). Nekaj pozicij je ostalo nezasedenih, zato so kongresu sledile dodatne volitve, rezultati katerih bodo objavljeni v naslednji izdaji glasila Spatula. Izvoljena ekipa svoj mandat uradno začne julija 2016.

Vsem izvoljenim že zdaj iskreno čestitamo za izvolitev! Upamo, da bo EPSA ekipa tudi v prihodnjih mandatih slovensko obarvana.

Maja ŠerčiĆ

Alumni Coordinator

SPATULA št. 69 | Maj 2016

34

EPSA Annual Congress 2016

EPSA letni kongres 2017 - Kranjska Gora, Slovenija Mogoče ste že slišali govorice, zdaj pa tudi uradno oznanjamo, da bo naslednji EPSA Letni kongres potekal leta 2017 v Kranjski Gori! Letni kongres je največji letni dogodek EPSA, ki združuje do 400 študentov iz cele Evrope. Dogodek ponuja bogat izobraževalni in družabni program. Na Letnem kongresu 2016 v Helsinkih je skupina 9 študentov Fakultete za farmacijo uspešno

predstavila kandidaturo za organizacijo Letnega kongresa 2017. Ta obsežen in prestižen dogodek pridno organizirajo že nekaj mesecev, tekom samega dogodka pa bodo potrebovali tudi pomoč večjega števila drugih študentov. V tokratni Spatuli se vam predstavljajo dogodek in organizatorji le-tega, več informacij o tem, kako lahko sodeluješ tudi ti, pa sledi v prihodnje. Bodi pozoren,

saj bo dogodek odlična priložnost za vse študente Fakultete za farmacijo! Čestitke organizatorjem in verjamemo, da bo dogodek odličen!

Organizatorji EPSA Letnega kongresa v Kranjski Gori.

Predstavitev na EPSA Letnem kongresu v Helsinkih.

Luka Kosec, zmagovalec Science Day.

Slovenski predstavniki v ekipi EPSA 2015-2016.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

DOGAJALO SE JE

35

Dogajalo se je ...

Tervetuloa Suomi! Poročilo z Letnega kongresa EPSA! Moi! Letošnji 39. letni kongres Evropske zveze študentov farmacije (EPSA) se je zgodil v času od 18. do 24. aprila 2016 v Helsinkih, prestolnici Finske. Rdeča nit kongresa je bila terapija z zdravili za posebne skupine bolnikov.

Finska je izredno zanimiva država, ki jo večina Slovencev (pre)slabo pozna, ker nanjo gleda izključno s stereotipnega vidika. Finska je namreč ena izmed najnaprednejših držav sveta, ki si jo v zgled jemljejo številni po svetu.

Ponaša se z izjemnim izobraževalnim sistemom, visoko ravnjo gospodarske konkurenčnosti, kakovosti življenja in državljanskih svoboščin ter splošno visoko razvitostjo družbe.

To je dežela, ki je poznana po blagovnih znamkah, kot so Nokia, Suunto, F-Secure, Finlandia, Angry Birds, Patria, Fazer in še bi lahko naštevali.

Na njenem severu, kjer je moč občudovati čudoviti severni sij, domuje Božiček s severnimi jeleni. Saven naj bi bilo tu več kot dva milijona, kar v povprečju pomeni več kot eno na gospodinjstvo. Finci so pregovorno ljubitelji piva in oboževalci hokeja ter nordijskega smučanja. Vsekakor je to država, kamor se splača na naslednji kongres. Zaključka kongresa se je udeležilo 38 študentov Fakultete za

Obvezno poziranje s slovensko zastavo.

www.dsfs.si/spatula

farmacijo, ki so krenili v Helsinke, kar je v praksi pomenilo, da je bil približno vsak deseti udeleženec kongresa Slovenec.

Urnik kongresa je bil sestavljen iz simpozijev s strokovnimi predavanji, ki so jim prisostvovali vsi udeleženci, delavnic in treningov, ki se jih je dalo obiskati po predhodni uspešni prijavi, ter generalnih skupščin, na katerih se je odvijala politika v vseh pomenih besede. Slovenska delegacija je na slednjih izvrstno zastopala barve študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva, zato lahko s ponosom zapišemo, da smo Slovenci eni izmed pomembnih in spoštovanih igralcev na političnem parketu EPSA. Med drugim smo uspešno kandidirali in bili izvoljeni kot destinacija za 40. letni kongres, ki bo na sporedu med 17. in 23. aprilom 2017 v Kranjski Gori. Bravo, naši! Čeprav so Helsinki, ki imajo šeststo tisoč prebivalcev, približno trikrat večji od Ljubljane, so bile vse točke, kjer so se odvijale dejavnosti kongresa, dosegljive peš, predvsem pa so bili 15-minutni sprehodi med različnimi lokacijami odlična priložnost za sproščen klepet z naključnimi soudeleženci različnih narodnosti. Časa za kakovosten spanec enostavno ni bilo. Dan se je začel z vstajanjem ob pol osmih, sledila pa sta tuš in sprehod do glavne univerzitetne zgradbe, kjer se je zajtrk začel ob osmih. Začetek predavanj, delavnic ali treningov je bil ob devetih, ki je s premorom za kavo trajal do enih popoldne. Ena ura časa je bila namenjena za kosilo z včasih malce mukotrpnim čakanjem v vrsti, ker se je nanj odpravilo še sto drugih

Slovenska delegacija je bila tudi letos ena izmed najštevilčnejših.

udeležencev. Potem sta sledila menjava lokacije in nadaljevaje treningov od dveh do pol sedmih z obveznim premorom za kavo. Sledila sta večerja, kjer si moral imeti res srečo, da nisi pristal v gneči, in odhod nazaj v hotel, kjer so se začele priprave na družabni program.

Prvi dan smo imeli svečano otvoritev EPSA kongresa v mestni hiši, ki sta ji v naslednjih dneh sledili tematski zabavi: zabava po zgledu 90-ih in t. i. »bad taste party«. Četrtek je bil rezerviran za mednarodno noč, ki so jo Finci preimenovali v »Winternational Night« zaradi nizkih temperatur, pri katerih se je odvijala. Vse skupaj je potekalo v velikanskem z lučkami osvetljenem silosu, oddaljenem kakih dvajset minut vožnje od Helsinkov. Tu smo lahko pokusili tradicionalno hrano in pijačo iz več kot 30 držav članic EPSA. Vsekakor eden izmed presežkov celotnega kongresa! Naslednji večer je sledila t. i. »Finlandia Night«, na katero smo prinesli modre markerje. Bele majice, ki smo jih nosili, niso bile nikoli več tako bele. Kongres je dočakal konec v soboto na gala večeru, ki je potekal v priznanem finskem hotelu Sokos: večerne toalete, tradicionalna finska SPATULA št. 69 | Maj 2016

36

DOGAJALO SE JE

»sitsit« večerja s petjem, podelitve nagrad, med katerimi je naša delegacija prejela nagrado za najbolj dejavno EPSA društvo, in zloglasna avkcija različnih predmetov, kjer se prodajajo včasih precej bizarni predmeti za še bolj bizarne cene (nek Anglež je npr. kupil prisrčnico za sto evrov; Francozi so spravili v promet svojo »faluche« za petsto evrov).

Ko se ti teden dni neprestano dogaja, obiskuješ predavanja, delavnice in treninge, spoznavaš zanimive nove

ljudi, debatiraš, diskutiraš, polemiziraš, izmenjuješ izkušnje, znanje, poglede na svet, odkrivaš novo ... se zaveš, kako relativen je čas. Čas je iluzija, mentalni konstrukt nas, ljudi, ki ne obstaja, ko živiš za trenutek, v trenutku. Že 39. letni kongres Evropske zveze študentov farmacije je to zagotovo dokazal! Moi moi, Suomi! Se vidimo še kdaj!

Matic Dolinar

Utrinek iz obiska najstarejše lekarne na Finskem.

Zdravila po meri Vsaka pomlad prinese nekaj novega – in tudi letos je. V Društvu študentov farmacije Slovenije smo za študente naše fakultete krstno izvedli projekt Zdravila po meri, ki se sicer na mednarodnem nivoju že nekaj let izvaja pod okriljem Mednarodne zveze študentov farmacije – IPSF. Za razliko od drugih dveh tekmovanj, ka-terih idejne zasnove izvirajo od tam (Mala šola klinike in Svetovanje pacientom), je to bolj tehnološko obarvano.

Z njim smo želeli doseči, da bi lahko svoje praktično znanje utrdili tudi tisti študentje, ki se bodo tekom svoje poklicne poti ukvarjali s pripravo magistralnih izdelkov v lekarni oz. bodo zaposleni v industriji.

Sam projekt je bil sestavljen iz uvodnega predavanja, kjer nam je mag.

Simona Mitrovič iz Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani iz prve roke predstavila praktične izkušnje s pripravo galenskih zdravil v tamkajšnjem laboratoriju in izzive, s katerimi se soočajo. Temu je sledilo še predavanje prof. Odona Planinška iz naše fakultete, ki nam je predstavil bolj tehnološko-industrijsko plat in inovativne pristope izdelave zdravil.

Tekmovanje smo nato izvedli teden dni kasneje v laboratoriju Katedre za farmacevtsko tehnologijo, kjer so tekmovalci sami poprijeli za pateno, pestilo in kartice ter poskusili razviti

najbolj optimalno formulacijo glede na dane podatke. Kot zadnje dejanje so morali pripraviti še ustno predstavitev svoje rešitve problema.

Za konec se v imenu celotne organizacijske ekipe zahvaljujem Katedri za farmacevtsko tehnologijo za njihovo pomoč pri pripravi in izvedbi dogodka, tekmovalce pa morem pohvaliti za njihove zelo poglobljene in izvirne rešitve problema ter jim čestitati za pogum, da so se prijavili na doslej čisto neznano tekmovanje. Za ostale pa velja: priložnost bo spet drugo leto!

Maša Vozlič

Induktor veščin Izraz »soft- skills training« oz. trening mehkih veščin zveni marsikomu precej znano, toda kaj točno pomeni, je pa že druga zgodba. Do zdaj. Novi projekt DŠFS, imenovan Induktor veščin, je med 16. 3. in 21. 4. 2016 na FFA prinesel kar 20 tovrstnih treningov in ostalih delavnic. V 6 tednih »obratovanja« smo gostili skupno

14 trenerjev mehkih veščin in drugih izvajalcev delavnic iz različnih študentskih in profesionalnih društev Slovenije in Evrope, kar je zagotovilo potek projekta v dveh jezikih. Z angleščino nismo hoteli le postaviti dodatnega izziva slovenskim študentom, pač pa sočasno medse povabiti tudi tuje študente, ki v tem semestru

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Med treningom.

DOGAJALO SE JE

na FFA opravljajo Erasmus izmenjavo.

V čast si štejemo, da so se slednji na povabilo tudi dejansko odzvali. In ne samo to, Induktor veščin je poleg te spletel še 3 druge vrste mednarodnih vezi, saj se je povezal s 3 evropskimi projekti. EPSA Trainers on Tour je hitro razvijajoči se projekt v okviru EPSA, ki omogoča potovanje trenerjev EPSA po Evropi in izvajanje treningov za vse evropske študente farmacije. Pod okriljem te naveze je bilo izvedenih 5 treningov, od tega eden prav poseben, namenjen trenutni ekipi DŠFS. En trening je bil izveden tudi v sklopu projekta EPSA twinNET, in sicer za slovenske in slovaške udeležence izmenjave Twin16, ki je marca potekala v Ljubljani. EPSA IMP pa je projekt, ki se preko pridobivanja praks po Evropi prvotno osredotoča na strokovna, akademska znanja, a so prav mehke veščine tiste, ki ločujejo kandidate na zaposlitvenem

Trening ekipe DŠFS.

razgovoru oz. pomembno vplivajo na vsebino življenjepisa in motivacijskega pisma. Naj se s to iztočnico vrnem na uvodne povedi – kaj so mehke veščine. Mehke veščine so tiste dodatne sposobnosti, ki ključno vplivajo na naučeno znanje, predvsem na njegovo interpretacijo in uporabnost, in ki jih v sklopu študija kot takega na fakulteti ne moremo pridobiti. Takšne sposobnosti so npr. upravljanje s časom in stresom, mreženje z ljudmi, čustvena inteligenca, kreativnost, samozavedanje, javno nastopanje, komunikacija, projektno vodenje, izražanje povratne informacije ipd.

Ime projekta Induktor veščin zato ponazarja natančno to – inducirati pomeni vzbujati, spodbujati, v našem primeru vzbujati kompetence, ki jih kot študenti FFA nujno potrebujemo.

Golega, akademskega znanja imamo veliko, kar potrebujemo, je le še tisti drugi vidik, kako to znanje ustrezno uporabiti, pokazati, prenesti naprej, ga razumeti oz. kako od naučenega odnesti največ. Izjemno nas veseli, da je namen tega projekta že v premierni izdaji prepoznalo več kot 150 študentov FFA. Najlepša hvala vsem sodelujočim društvom, organizacijam in ostalim skupinam, ki ste videli potencial v tem projektu in se odločili za sodelovanje z nami (EESTEC LJ, Psihomoč, Zveza Škis, Karierni cen-

37

Organizacijska ekipa Induktorja veščin.

tri, AISEC, ŠSPRSS in EPSA). Največja zahvala pa gre »mojim« induktorkam, Heleni Vrbanac, Špeli Korat, Moniki Stojanovski in Amadeji Zgaga, katerih navdušenje nad projektom, zaupanje, predanost in neizmeren trud so bili to, zaradi česar ta projekt niti pod razno ne bi dosegel takšnega dometa, kot ga je. Induktor veščin se zdaj za nekaj mesecev poslavlja.

Iskrena hvala vsem sodelujočim in se vidimo na treningih mehkih veščin naslednje leto!

Več o projektu si lahko preberete in ogledate na njegovi Facebook strani, kjer najdete opise treningov in delavnic, predstavitve trenerjev in izvajalcev delavnic, foto utrinke z dogodkov, zanimive videe in še in še.

Hvala za všeček!

Neža Trpin

Zdravstveni tim: Bolečina Sodelovanje je ključ do uspeha! Tega se študentje farmacije še kako dobro zavedamo in se s tem namenom že vrsto let v sklopu projekta Zdravstveni tim povezujemo s študenti ostalih zdravstvenih smeri. Tudi letos je bilo tako – skupaj s študenti medicine, zdravstvene fakultete in psihologije smo aprila organizirali tridnevni kongres z naslovom Bolečina.

V sklopu projekta so se v treh popoldnevih zvrstila predavanja predstavnikov različnih zdravstvenih strok. Prvi del smo namenili bolj teoretičnim osnovam patofiziologije www.dsfs.si/spatula

bolečine in principu delovanja zdravil za njeno lajšanje. Nato smo besedo predali psihologinji, ki nam je predstavila psihološke posledice, ki jih ima lahko za bolnika kronična bolečina, izvedeli pa smo tudi, ali sta morda akupunktura in hipnoza primerni in učinkoviti metodi za njeno zdravljenje. V nadaljevanju smo poslušali o nevropatski bolečini in zdravljenju kronične, pooperativne ter porodne bolečine in bolečine pri rakavih bolnikih. Dotaknili smo se tudi odvisnosti, ki se utegne razviti pri dolgotrajni uporabi analgetičnih učinkovin.

Posebno predavanje smo namenili predstavitvi zdravilnih rastlin z analgetičnim delovanjem.

Kongres smo zaključili s sklopom predstavitve kliničnih primerov, kjer sta nam nekaj svojih izkušenj

SPATULA št. 69 | Maj 2016

38

DOGAJALO SE JE

iz prakse predstavili klinična in lekarniška farmacevtka.

Zaradi izjemne širine letošnje teme, ki je relevantna za prav vse zdravstvene delavce (in tudi ostale ljudi!), nam je letos uspelo izpeljati zelo uravnotežen kongres, na katerem se je pokazala pomembnost vsake-

ga področja posebej. Uspešno smo spromovirali vlogo farmacevtov znotraj zdravstvenega tima in tako postavili dobre temelje za še bolj enakopravno sodelovanje v prihodnje.

Maša Vozlič

Okrogla miza: Čudežna zdravila v onkologiji Ob omembi alternativne medicine nas verjetno velika večina (bodočih) farmacevtov takoj zavije z očmi. A naši pacienti po njej vseeno posegajo – celo vedno več! Posebno dovzetno in ogroženo skupino pa predstavljajo prav onkološki bolniki.

Zato se nam je zdelo prav, da si pred

Okrogla miza Onko

alternativnimi pristopi nehamo zatiskati oči in jih za spremembo vzamemo resno. V ta namen smo študentje v začetku januarja organizirali okroglo mizo, namenjeno samo tej aktualni temi.

Kot panelisti so se nam pridružili strokovnjaki, ki se s to problematiko vsakodnevno ukvarjajo: klinični farmacevti, farmacevti zunanjih lekarn, zdravniki, profesorji in nepogrešljivi predstavniki bolnikov.

Najprej smo želeli razčistiti, kako močno je alternativna medicina pri nas razširjena in kako je regulirana, potem pa smo skozi diskusijo spoznavali njene mite in resnice. Lahko bolnika ozdravi ali mu celo škoduje? Poskušali smo ugotoviti, kje morda vseeno ima

svoje mesto pri terapiji obolelega in kako naj se z njo soočamo mi kot bodoči zdravstveni delavci.

Ugotovili smo, da področje še zdaleč ni tako črno-belo, kot smo morda na začetku mislili, novi izzivi pa se pojavljajo vsakodnevno (eden zadnjih takšnih krikov so prav gotovo kanabinoidi), zato je še toliko bolj pomembno, da se znamo nanje pravočasno in pravilno odzvati. Ključna pri tem sta odkrita komunikacija in razumevajoč odnos do bolnika, saj mu lahko le z njegovim zaupanjem zares pomagamo sprejeti zanj najboljše odločitve tudi na področju alternativne medicine.

Maša Vozlič

Strokovni večer: Tropska medicina Letos smo se predstavnice humanitarne skupine, strokovnih večerov in ŠO FFA odločile, da se povežemo in pripravimo skupen projekt. V okviru slednjega so se odvili trije dogodki: strokovni večer na temo tropske medicine, delavnica prve pomoči in seveda vsakoletni humanitarni žur. Rdeča nit, ki je povezovala vse tri dogodke, je bila humanitar-

no-medicinska odprava Matanga 2016, ki jo sestavljajo dva študenta dentalne medicine, dve študentki splošne medicine in mlada zdravnica. Odprava se bo julija podala na trimesečno poslanstvo v malo vasico Matanga na jugovzhodni obali Madagaskarja. Ker si odprava celotne stroške potovanja – od letalskih kart in cepljenj do zdravil in medicinskih pripomočkov, ki jih bo vzela s seboj – krije sama, smo se v humanitarni skupini Društva študentov farmacije odločili, da ji priskočimo na pomoč z organizacijo humanitarnega žura in ji namenimo izkupiček od prodanih kart. V zameno so nam člani odprave pomagali pri organizaciji strokovnega večera.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Na slednjem nam je predaval Jernej Guzej, dr. med., ki je v svojih zaključnih študentskih letih tudi sam bil del odprave v Matango, danes pa predava v okviru predmeta Tropska medicina na Medicinski fakulteti. Najprej nam je predstavil najpogostejše in tudi malo manj pogoste tropske bolezni: kako pride do okužbe, kako

DOGAJALO SE JE

bolezni potekajo in kako se lahko obvarujemo pred njimi. Za vsako izmed njih nam je povedal, kje je njen izbruh najpogostejši, kdaj se je smiselno cepiti in kolikokrat cepljenje obnovi-

ti. Predavanju je sledila še zelo zanimiva in doživeta predstavitev dela odprave v Matangi, od smešnih prigod, kot sta učenje okoliškega jezika in dvodnevno, dogodivščin polno po-

39

tovanje z letališča v bližini glavnega mesta Antananariva v Matango, do malo manj smešnih, tudi žalostnih.

Helena Vrbanac

Delavnica prve pomoči V četrtek, 3. 3. 2016, je na Fakulteti za farmacijo v sklopu strokovno-humanitarnega večera Tropska medicina potekala delavnica prve pomoči.

Na delavnici pod vodstvom študentov medicine, natančneje skupine »Za življenje«, smo udeleženci sprva obnovili teoretične osnove prve pomoči in se nato preizkusili še v praktičnem delu.

Ta je obsegal: pravilen pristop k poškodovancu in izvedbo položaja za ne-

zavestnega, različne načine povijanja ran, izvedbo Heimlichovega prijema na odraslem in na otroku ter ne nazadnje tudi izvedbo temeljnih postopkov oživljanja, kot so masaže srca, umetno dihanje in uporaba avtomatskega defibrilatorja. Glede na to, da se nesreče dogajajo povsod okoli nas, znanje prve pomoči pa lahko omili posledice poškodb ali celo reši življenje, osvežitev tovrstnih znanj vsekakor ni nikoli odveč.

Špela Černilogar

Javna kampanja – Nootropiki V prihajajočem mesecu te čaka veliko obveznosti. Po končanem pouku sledijo vsakodnevni treningi. Potem so tukaj še razni projekti, pri katerih sodeluješ. Skrbijo te preizkusi znanja, ki se bližajo. Obdržati moraš štipendijo, tvoje povprečje je pomembno za vpis na želeno fakulteto. Bliža se matura … Ti bo uspelo? Boš zmogel? Slišal si, da obstaja nekakšna »magic pill«.

Veliko dijakov se znajde v zgoraj omenjeni situaciji. Da bi bila njihova

pot do izobrazbe čim lažja, bi marsikdo posegel tudi po raznih (prepovedanih) substancah. Število tovrstnih primerov iz leta v leto narašča, zato smo študentje Fakultete za farmacijo organizirali javno kampanjo z namenom ozaveščanja dijakov o nevarnostih, ki jih takšno ravnanje prinaša.

Pred javno kampanjo je bil organiziran strokovni dogodek Nootropiki, kjer smo se dodatno strokovno pripravili, udeležili pa so se ga lahko tudi študentje, ki pri kampanji niso neposredno sodelovali. Dijakom smo predstavili nekaj osnovnih spojin, ki se pogosto zlorabljajo v akademske namene. Poleg njihovega delovanja je bil poudarek predvsem na neželenih učinkih in tem, kako se kažejo ter kakšne so lahko dolgotrajne posledice za organizem.

Na nekaterih srednjih šolah so bile

postavljene stojnice, kjer smo dijakom ponudili dodatno gradivo v obliki letakov in jim odgovorili na razna vprašanja. Na predavanjih in stojnicah so pokazali veliko zanimanja, s tem pa smo dosegli namen kampanje – zavedanje o nevarnostih nekaterih na videz nedolžnih substanc in posledično zmanjšanje možnosti njihove zlorabe.

Aljaž Pisnik

Javna kampanja – Svetovni dan zdravja V četrtek, 7. aprila 2016, smo študentje Fakultete za farmacijo pripravili javno kampanjo za Svetovni dan zdravja, ki ga Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) obeležuje skupaj z Združenimi narodi prav na ta dan vse od leta 1950. Za javwww.dsfs.si/spatula

no kampanjo smo na Prešernovem trgu postavili stojnico, na kateri smo od devetih zjutraj pa do poznega popoldneva ozaveščali ljudi, kako pomembna je skrb za lastno zdravje. V ta namen smo imeli razstavljeni knjigi Sodobna fitoterapija SPATULA št. 69 | Maj 2016

40

DOGAJALO SE JE

in Sodobna kozmetika, ki sta plod uslužbencev naše fakultete, prav tako pa smo imeli s seboj različne letake in zgibanke, s katerimi smo ozaveščali mimoidoče o nevarno-

sti uživanja nootropikov, zapletih pri diabetesu, interakcijah med zdravili in alkoholom ... Mimoidočim smo med drugim predstavili tudi naše društvo DŠFS in področja

aktivnosti, prebrali pa so si lahko tudi kakšen članek iz prejšnjih izdaj Spatule.

Tilen Kozole

EPSA Annual Reception 2016, Bruselj EPSA Annual Reception se je letos odvil 15. marca v Evropskem parlamentu v Bruslju. Ta najmanj znani EPSA dogodek, smatran za »event of excellency«, je bolj profesionalne kot študentske narave in je namenjen predstavitvi EPSA zunanjim opazovalcem ter obravnavi aktualne tematike s področja zdravstva. Zame se je izkušnja začela že 3 dni prej, ko sem se pridružila četrtemu sestanku vodstva EPSA, spremljevalnemu programu, sestavljenemu iz ekskurzije v laboratorije Association Pharmaceutique Belge (zveza belgijskih privatnih in javnih lekarn) in ogleda Evropskega parlamenta, nazadnje pa še sestanku predstavnikov za stike z EPSA, kjer sem imela priložnost izmenjevati mnenja z desetimi drugimi študenti iz vse Evrope, ki za EPSA opravljajo isto delo kot jaz.

Nato je le sledil veliki dogodek – EPSA Annual Reception. Po izdatnem varnostnem pregledu smo se namestili v eni od manjših kongresnih sob v parlamentu. Vsaka miza je bila opremljena z lastnim mikrofonom, kar je zelo olajšalo sledečo diskusijo.

Srečanje se je začelo s predstavitvijo EPSA, njenih projektov in njenih dosežkov v preteklem letu, ki jo je za poslušalce pripravila Katarzyna Świderek, EPSA predsednica 2015–16.

Sledila je diskusija na temo »Will re-

ducing prices of medicines ensure sustainability of healhcare systems in Europe?« Član parlamenta in pet profesionalnih govorcev z zelo različnim ozadjem (industrija, generiki, javno zdravje, evropske afere in zastopniki plačnikov) so na hitro osvetlili tematiko s svojega področja, nato pa so priložnost za to in za postavljanje vprašanj dobili še udeleženci. Med vrhunci diskusije so bile ugotovitve, da pacienti ne želijo nujno cen, ki so nižje, ampak cene, ki so razumne, da je za povečanje adherence potrebna večja transparentnost cen, še sploh na področju R & D, ki se mora tesneje povezovati z marketingom, da kar 70 % denarnih sredstev v zdravstvu leži v zdravilih in da je zato njihove cene treba usklajevati na nacionalni, ne pa na evropski ravni, ter da v krizi inovacij nova zdravila niso vedno boljša in zato v poplavi izdelkov in nekorektnih informacij že vsak drugi pacient jemlje zdravila neskladno z navodili.

Diskusiji sta sledila »cocktail reception« in priložnost za mreženje. Nato je sledilo še manj formalno druženje ob belgijskem pivu in pomfriju.

Na EPSA Annual Reception se nam lahko pridružiš spet naslednje leto, ko se nam brez dvoma spet obeta zanimiva tema. Naj vas za konec pustim z najljubšim citatom z letošnjega dogodka: »You can put the

price on the box, but can you put the price on the service which is there to maintain health?« (Ms. Jūratė Švarcaitė, Pharmaceutical Group of the European Union (PGEU)).

Katja Olenik

Twinnet izmenjava s Slovaki Celotna dogodivščina se je začela v soboto, 19. marca 2016, ko so slovaški študentje po dolgi (krožni) vožnji prispeli v Ljubljano. Druženje smo začeli s kosilom, ki smo ga pojedli na ostanku rimskega zidu za fakulteto. Dnevno smo kosili kar na

poti, in sicer smo si privoščili »Wok to go«, medtem ko smo večerje preživeli kot velika internacionalna družina v Meti in baziliki. Vsak »Twinnovec« je dobil tudi enega (ali več) slovaškega obiskovalca, s katerimi smo stkali prav posebne pri-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

jateljske vezi.

Nato se je uradno začel Twinnet s treningom mehkih veščin na temo komunikacije, ki sta ga izvedla EPSA trenerja iz Makedonije in Romunije. Študente iz Slovaške je na naši fakulteti najbolj očarala študent-

DOGAJALO SE JE

ska sobica z vsemi svojimi dodatki in udobnostjo. Predstavili smo jim naše društvo, kako delujemo in pri katerih projektih smo aktivni. Študente je nagovoril tudi prodekan prof. dr. Aleš Obreza, mag. farm., za učni del programa pa je poskrbel izr. prof. dr. Mitja Kos, ki je predaval o sodobnih izzivih socialne farmacije.

Dnevi izmenjave so tekli hitro, saj smo jih porabili za popotovanja po Sloveniji, proučevanje medkulturnih in jezikovnih razlik ter spoznavanje drug drugega.

V kratkem času smo Slovakom uspeli prikazati Slovenijo v najboljši luči. Popeljali smo jih na izlet v Piran, kjer smo preživeli ležerno, s soncem obsijano popoldne in uživali v sproščenem sprehodu po mestu.

Obiskali smo tudi grad Otočec in

jih vodili po starem mestnem jedru Ljubljane, kjer smo jim razkazali znamenitosti, nato pa smo se ločili – najbolj zagnani turisti so se odpravili na ogled ljubljanskega gradu in Metelkove ulice, tisti bolj avanturistični pa smo odšli na paintball, kjer smo prijateljstvo za nekaj ur zamenjali za vojno.

Med drugim smo se odpravili tudi v podjetje Krka, d. d., v Novo mesto na ogled in predstavitev obrata za proizvodnjo trdnih oblik zdravil Notol 2. V upravni stavbi Krke nas je sprejela Teja Lesjak, vodja področja v službi za odnose z javnostmi. Nato smo se odpravili v Notol 2, kjer smo si ogledali galerijo Notol. Na kratko so nam predstavili zgodovino podjetja in najpomembnejše blagovne znamke skozi čas. Pokazali so nam predstavitvena videa o Krki in Notolu 2, nato pa smo si proizvodne procese v Notolu 2 še ogledali. Najbolj nas je navdušil ogled proizvodnega obrata s panoramskim dvigalom skozi več etaž, saj smo tako bolj doživeli dejansko proizvodnjo zdravil. Med predstavitvijo smo se podučili tudi o viziji, poslanstvu in vrednotah podjetja ter doumeli, kaj pomeni živeti zdravo življenje.

Izmenjava je kaj hitro minila in morali smo se posloviti od prido-

41

bljenih prijateljev, a le za kratek čas, saj smo že konec aprila odšli na drugi del Twinnet izmenjave – tokrat smo se slovenski študentje odpravili v Bratislavo … Več pa v naslednji Spatuli.

Tilen Kozole

74. Ball der Pharmacie Kot študentom farmacije nam možnosti za udelžbo na mednarodnih dogodkih nikoli ne zmanjka. To med drugim vključuje celo možnost, da se za zelo ugodno ceno študentske vstopnice v večerni toaleti

www.dsfs.si/spatula

in izbrani družbi zavrtimo ob valčku v Hofburgu, dunajski kraljevi palači, nekdaj domu Habsburžanov z Marijo Terezijo na čelu.

Letošnji 74. Ball der Pharmacie se je odvil 16. januarja 2016 na Dunaju in je bil še posebej odmeven, saj je zaradi dobre promocije in spremljevalnega programa, organiziranega s strani avstrijskega društva študentov farmacije (AFÖP), pritegnil kar 80 študentov iz Avstrije in kar 23 drugih držav (tam je bil celo Novozelandec, ki je takrat opravljal SEP prakso v Nemčiji). Spremljevalni program, ki se je začel dan pred plesom,

je bil sestavljen iz drsanja, tradicionalne avstrijske večerje, zabave v klubu in učne ure valčka v eni od elitnih dunajskih plesnih šol. Sledil je skok k frizerju in v dolgo večerno obleko (brez te oz. brez metuljSPATULA št. 69 | Maj 2016

42

DOGAJALO SE JE

čka vstop ni dovoljen) in že smo se spoznavali z uglajeno notranjostjo Hofburške palače, občudovali Opening Cermony, poplesavali na enem ob petih plesišč (povsod je bila živa

glasba – tudi salsa!), ob polnoči pa prepevali »Volare« ob koncertu italijanske glasbe ter nato zaplesali še četvorko. After party se je zaključil v času zajtrka.

Skratka, izjemno zanimiv in zelo dobro organiziran dogodek, ki ga naslednje leto ne smeš izpustiti!

Katja Olenik

Student Exchange Committee Meeting in Person Student Exchange Committee (SEC) je delovna skupina IPSF (International Pharmaceutical Students’ Federation), ki se ukvarja z največjim projektom IPSF – s SEP-om. SEP (Student Exchange Programme) prakse vas večina pozna. To so enomesečne prakse na področju farmacije v kateri koli od približno sedemdesetih držav po svetu, kjer je društvo član IPSF in ima koordinatorja, ki išče prakse

za SEP študente. SEC sestavlja 10 članov in Chairperson of Student Exchange, ki je tudi v izvršnem odboru IPSF. Ti člani skrbimo, da SEP poteka brez težav, skrbimo pa tudi za njegovo izboljšavo, promocijo, dodeljevanje finančnih sredstev SEP Grant-a, priključitev novih držav k SEP-u in njihovo uvajanje ter tudi za to, da komunikacija med Student Exchange Officerji (SEOti) poteka nemoteno.

Odločili smo se, da bo sestanek v Sloveniji, kjer smo razpravljali o vseh tekočih zadevah in možnih izboljšavah ter predlogih SEOtov.

K udeležbi na SEP praksi in sodelovanju pri poletni recepciji vabim vse in vam jo tudi priporočam, saj tako spoznate nove kulture in prijatelje, pridobite kontakte ter vidite, kako farmacija deluje na drugem koncu

sveta ali pa samo čez mejo. Organizacijo SEP praks kot SEO ali pa član SEC-a oz. Chairperson of Student Exchange prav tako priporočam vsem, saj si s tem pridobiš veliko izkušenj in novih znanj, ki pa ti v življenju lahko samo koristijo.

Viva la pharmacie! Viva la IPSF!

Martin Koprivnikar Krajnc

Smučarski vikend Konec februarja po končanem izpitnem obdobju smo se odpravili na vsakoletni smučarski vikend Farmaski. Letos je že drugo leto potekal na slovenskem priljubljenem smučišču Vogel, a v malo drugačni izvedbi. Tokrat so se nam pridružili kolegi farmacevti iz Avstrije.

Petkova smuka je potekala bolj mirno in počasi, saj smo pred seboj videli celo meter ali dva. Slabo vreme nas ni ustavilo in tako smo prišli v hotel malo pred večerjo. Zvečer smo se družili v skupni sobici, igrali karte, pink ponk in nekakšno verzijo slovensko-avstrijskega Activity-ja. Dan smo zaključili plesno v sosednjem »klubu«.

Zbudili smo se še v en podoben dan, kot je bil prejšnji, torej v popolno meglo: vidljivost natanko 2 m pred se-

boj! Ampak smo zelo zagnani in željni smučanja poprijeli smučarsko opremo ter se odpravili na potep po sivih strminah. Res neopisljiva izkušnja – v tako slabem vremenu se redkokdo odpravi na smučarski vikend, ampak če kdo to zmore, smo to seveda mi, farmacevti. Po nekaj poskusih spuščanja tako po progi kot tudi ne (zaradi bolj slabo označenih prog je progo zlahka zgrešiti) smo se vrnili v kočo in se okrepčali z bogato ponudbo domačih jedi.

V upanju, da bomo imeli kaj od smuke, smo se utrujeni od sobotnega večera zbudili v zasneženo jutro. Na Voglu je bilo, nič pretresljivo, slabo vreme že tretji dan. Ko smo se uspeli spakirati in pojesti zajtrk, smo se zbrali v »sobici za druženje«. Najvztrajnejši in najbolj željni spustov po za-

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

res zasneženih strminah smo tako pristali tudi zadnji dan na smučkah.

Ne vem, ali je bilo to zato, da smo se

DOGAJALO SE JE

lahko nato pohvalili, kako smo vse tri dni smučali v razmerah, v katerih bi drugače ležali doma na toplem, zaviti v najdebelejšo odejo, ali zato, ker smo morali do predvidenega odhoda

nekaj pač početi.

Kljub slabim vremenskih razmeram smo se imeli na Voglu več kot odlično. Dobra družba, sproščeno vzdušje in zimska pravljica, ki nam jo je

43

zakuhala mati narava, so poskrbeli za malo drugačen, a nepozaben Farmaski vikend.

Pia Repše, Maja Ana Strnad, Tina Požun

Informativni dnevi 12. in 13. februarja smo tudi na Fakulteti za farmacijo gostili srednješolce, željne dodatnih informacij o študiju farmacije. Rekordno število udeležencev si je najprej ogledalo predstavitveni film fakultete in prisostvovalo predstavitvi študija, študijskih programov, mednarodnih priložnosti ter obštudijskih dejavnosti. Za zainteresirane je sledil organiziran ogled fakultete. Tudi letos je vsaka izmed šestih kateder pripravila ogled njihovih laboratorijev in kratko predstavitev področij dela.

Srednješolce smo po fakulteti usmerjali študentje in jim predstavili tudi ostale s študijem povezane prostore, kot so predavalnice, knjižnica in seveda študentska sobica. Srednješolci so izkazali veliko zanimanje za študij, študentje pa smo jim po najboljših močeh odgovarjali na vsa zastavljena vprašanja. Na Fakulteti za farmacijo tako lahko v prihodnjem študijskem letu pričakujemo številne znanja in novih izkušenj željne bruce.

V naslednjih letih jim bomo z veseljem predali štafetno palico in s tem

vodstvo mlajših kolegov skozi študij farmacije.

Eva Shannon Schiffrer

Razstavni prostor FFA dobro obiskan tudi na 8. Informativi

Ni skrivnost, da FFA v zadnjih letih v svoje programe beleži veliko število vpisov, a v želji, da bi se približala čim širši množici, je bila naša fakulteta tudi letos predstavljana na tradicionalni 8. Informativi. Sejem izobraževanja in poklicev, namenjen pridobivanju informacij in pregledu izobraževalnih programov v Slo-

veniji ter tujini, je potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani med 22. in 23. 1. 2016. Iz lastne izkušnje vem, da je večini mladih po nasvet ali informacije dosti lažje pristopiti k vrstnikom kot pa drugim generacijam, zato se je 11 študentov vseh smeri in letnikov z veseljem odzvalo povabilu fakultete, da svoje nasvete, poglede, izkušnje, občutja in dejstva o svojem študiju predajo dijakom, ki so na pragu izstopa iz srednješolskih klopi. S pomočjo letakov, plakatov in računalniške predstavitve smo tako posredovali informacije o študiju, možnostih zaposlitve, iskanju delovnih mest, želenih kompetencah ipd. Poleg nas so bili ves čas na voljo tudi nekateri profesorji, ki so na pomoč priskočili pri bolj specifičnih vprašanjih, vezanih na sam študij (struktura,

proces vpisovanja ipd.). FFA visoko odlikujejo tudi obštudijske dejavnosti, ki se čedalje bolj kažejo za enega najpomembnejših faktorjev pri zaposlovanju. Tega se dobro zaveda tudi DŠFS, ki z organizacijo številnih dogodkov študentom FFA omogoča udejstvovanje ali aktivnejšo udeležbo, s tem pa odlično priložnost za usvajanje, dopolnjevanje ali nadgrajevanje kompetenc. Prav slednje smo v povzetku predstavljali tudi dijakom in ostalim obiskovalcem Informative – s Spatulo. Skupna vizija študentov in zaposlenih na FFA za ohranitev sodelovanja na Informativi ter veliko zanimanje mlajših generacij sta zagotovili, da se za prihodnost strokovnega kadra na FFA res ni treba bati.

z ga. Natašo Čater, mag. farm.

Ob 8:00 smo se zbrali v hotelu Planja na Rogli, kjer smo se obiskovalci najprej prebudili ob kavi in okrepčali

s prigrizki, nato pa se odpravili vsak na svoj teritorij. Osrednji dogodek dneva je bilo smučarsko tekmovanje na smučišču Ostruščica. Smučarji

Neža Trpin

8. Farma-ski V soboto, 30. 1. 2016, je na smučišču Rogla potekal že 8. Farma-ski.

Glavni organizatorji dogodka so bili člani celjske podružnice SFD na čelu www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

44

DOGAJALO SE JE

in deskarji na snegu so tekmovali v več različnih starostnih skupinah, tako da je bilo dobitnikov medalj na koncu kar nekaj. Seveda pa je bilo poskrbljeno tudi za nesmučarje. Smučarski tekači so se podili po progah Tekaškega centra Petre Majdič, pohodniki pa so se odpravili na pot, ki je potekala mimo koče na Pesku do koče Mašin žaga, kjer smo se jim po zaključenem tekmovanju pridružili tudi ostali, okrepčila potrebni udeleženci.

V hotelu sta nato sledila predavanje in večerja, ki jo je otvorila razglasitev zmagovalcev, večer pa se je ob živi glasbi (prehitro) prevesil v noč.

Patricija Dolinar

21st EAHP Congress Letošnji kongres EAHP (European Association of Hospital Pharmacists) je potekal na Dunaju od 16. do 18. 3.

2016 z glavno temo «Hospital pharmacists taking the lead – partnership and technologies«. Zaradi bližine kongresa in zanimanja za delo v bolnišnični farmaciji sva se s sošolko odločili podati v iskanje novega znanja. Kongresa se je udeležilo približno 3000 farmacevtov iz vsega sveta, od tega približno 60 študentov.

Prvi dan nas je navdušila slavnostna otvoritev, ki so ji sledili predavanje o biološko podobnih zdravilih, zatem pa slastno kosilo in doza kofeina.

Letos so prvič organizirali poseben program za študente, kjer smo se naučili sistematičnega pristopa k farmacevtski skrbi v bolnišnici. Vsi predavatelji so se uspešno izognili monotonosti predavanj in nas veliko vključevali s kvizi, nalogami ter vprašanji. Ker smo delali v skupinah, sva se povezali s študenti iz drugih držav in spoznali, da je Velika Britanija desetletja pred nami v smislu vključevanja farmacevta v vsakodnevno oskrbo pacienta v bolnišnicah. Vmes ni manjkala kava s prigrizki, da smo lažje dočakali večerjo, ki je sledila po koncu celodnevnega programa.

Naslednja dva dni kongresa sta potekala po principu »kdor prej pride, prej melje«. Namreč na voljo smo imeli veliko število delavnic, ki so potekale ob približno istem času, tako da sva si sami sestavili urnik in upali, da bova pravočasno zasedli mesto v učilnici.

Po drugem dnevu smo imeli čas za ogled mesta, zvečer pa smo se udeležili praznovanja St. Patrick’s

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

day-a in druženja z ostalimi študenti v organizaciji avstrijskih študentov farmacije.

Zadnji dan kongresa smo ujeli še zadnje delavnice, si izmenjali kontakte, se poslovili od novih prijateljev in se z novo pridobljeno izkušnjo odpravili domov. To je bil prvi kongres takšnega obsega, ki sem se ga udeležila. Vsem, ki se vidijo v bolnišnični in klinični farmaciji, priporočam udeležbo na tem kongresu, saj je presegel vsa moja pričakovanja.

Sanja Tešić

ŠPORTNO POROČILO

45

Športno poročilo Poročilo o športnem dogajanju Poleg vseh aktivnosti, o katerih ste lahko prebirali na prejšnjih straneh Spatule, smo bili študentje in zaposleni Fakultete za farmacijo ponovno aktivni tudi na športnem področju. Zopet gre velika zahvala prof. Nadi Bratuž za organizacijo ekip in spodbujanje k udeležbi. Ekipe so bile tokrat bolj ali manj uspešne, si pa prav vse zaslužijo velike pohvale za trud in udejstvovanje. Pohvaliti je treba tudi študente, ki se športnih tekmovanj udeležujejo samoiniciativno. Informacije o tekmovanjih, ki jih ponuja Univerza v Ljubljani, in tekmovanjih, ki se jih

študentje ter zaposleni Fakultete za farmacijo želimo udeležiti skupinsko, so vsem na voljo preko elektronske pošte Društva študentov farmacije Slovenije. Upamo, da bomo v prihodnem letu videli več študentov aktivnih tudi na tem področju! Če imate dodatna vprašanja glede športnega udejstvovanja, pišite na spatula@dsfs.si. Enako velja za vse, ki želite sodelovati v športnih skupinah Fakultete za farmacijo in Društva študentov farmacije Slovenije. Vedno smo odprti tudi za nove predloge in ideje.

Sledijo kratki povzetki nekaterih športnih tekmovanj, ki smo se jih udeležili. Poudariti je treba, da smo bili aktivni tudi na številnih drugih in nekatera bodo opisana šele v naslednji izdaji glasila Spatula. Vse, ki se udeležujete športnih dogodkov v skupini ali posamično, pozivam, da kadar koli tekom leta posredujete kratke povzetke tekmovanj na spatula@ dsfs.si in tako poskrbite za boljšo promocijo dogodkov in večjo udeležbo s strani študentov FFA.

Eva Shannon Schiffrer

Odbojka – moški

Moška odbojkarska ekipa Fakultete za farmacijo je letos dosegla 4. mesto v univerzitetni odbojkarski ligi. V skupini smo po zmagi nad Pedagoško fakulteto in porazoma proti Fakulteti za strojništvo in Fakulteti za elektrotehniko zasedli 3. mesto. V četrtfinalu smo se tako pomerili proti zelo dobri ekipi Ekonomske fakultete. Tekmo smo sicer izgubili z rezultatom 2 : 0, a smo kljub temu napredovali v polfinale, saj je v nasprotni ekipi igral igralec, ki ni imel pravice nastopa. V polfinalu smo igrali proti kasnejšim zmagovalcem, Fakulteti za strojništvo. To tekmo smo se dobro borili in upirali, a so

tekmo vseeno dobili strojniki z rezultatom 2 : 0. Zadnja letošnja tekma je bila tekma za 3. mesto. Nasproti so nam stali odbojkarji Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Tekma je bila napeta, a so na koncu nekoliko več sreče imeli kemiki in tekmo dobili z 2 : 0. Na koncu se v imenu ekipe zahvaljujem prof. Nadi Bratuž, ki nas je spremljala in bodrila na vseh tekmah ter nam vedno pomagala po svojih najboljših močeh. Zahvaljujem se tudi dekanu prof. dr. Borutu Božiču, ki nas je spodbujal na tekmi za 3. mesto, in seveda vsem ostalim navijačem, ki so za nas navijali tekom leta.

V letošnjem šolskem letu so bile odbojkarice Fakultete za farmacijo zelo uspešne. V skupinskem delu

tekmovanja, kjer so tekmovale v skupini B, so po izjemi igri proti PeF in proti Fakulteti za šport zasedle drugo mesto. Obe ekipi so odbojkarice premagale z rezultatom 2 : 0, ki jih je popeljal do polfinalnega dvoboja z zelo izkušeno ekipo FF. Kljub dobri igri so naše odbojkarice morale priznati premoč nasprotnicam, ki so nato v finalu tudi premagale ekipo MF, ki je v polfinalu premagala ZF. Po porazu je ekipa FFA igrala za tretje mesto v

Odbojka – ženske

www.dsfs.si/spatula

Igralci FFA: Grega Ratek, Luka Rejc, Simon Brodnjak, Aljaž Pisnik, May Žitnik, Žan Rekar, Timotej Grabar, Gašper Vrhunc, Leon Lombergar, Jure Kirbiš in Samo Kuzmič.

Samo Kuzmič malem finalu z zelo razpoloženo ekipo ZF, ki je zaigrala zelo dobro. Naše odbojkarice so kljub dobri igri morale priznati premoč. Kljub porazu so bile zadovoljne z izkupičkom letošnje odbojkarske lige. Se že veselimo univerzitetnega tekmovanja v odbojki na mivki in seveda tudi naslednjega šolskega leta, kjer bo naša ekipa spet ciljala na visoko uvrstitev.

Mojca Novak SPATULA št. 69 | Maj 2016

46

ŠPORTNO POROČILO

Futsal – moški

Univerzitetno tekmovanje v futsalu se je že zaključilo. Farmacevti smo v naši skupini zasedli 7. mesto, ki pa nas ni vodilo v končnico. Žal nam je na nekaterih tekmah zmanjkalo malo sreče in predvsem izkušenj, ki jih za razliko od ostalih ekip zaradi mladosti še nimamo. Predvsem zaključek sezone je pokazal, da se za prihodnost

futsala na FFA ni bati, saj so novinci iz tekme v tekmo pokazali boljše predstave. Vse igralce malega nogometa z veseljem vabimo, da se nam pridružijo. Za dodatne informacije se lahko obrnete na prof. Bratuž. Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas na tekmah podpirali, in upamo, da se prihodnjo sezono vidimo v še večjem številu.

Smučanje in deskanje na snegu 16. januarja je na Kopah na sveže zasneženi progi Pungertnik potekal Zimski festival študentskega športa 2015/16. Za naslov državnih univerzitetnih prvakov v alpskem smučanju in deskanju na snegu se je pomerilo 46 študentov iz vseh slovenskih univerz. Med smučarkami smo v ženski konkurenci slavile študentke Fakultete

za farmacijo. Martina Lunežnik je osvojila prvo mesto, sama pa sem bila druga. Organizatorji so tekmovanje popestrili s pestro dodatno ponudbo. Brezplačna izposoja in test smuči, tečaj smučanja, vožnja z gorskimi kolesi po snegu in glasba so poskrbeli za dobro razpoloženje tudi po končanem tekmovalnem delu. V izredno

Dan družabnih iger Biljardnica Kaval je bila v sredo, 16. 3.

2016, prizorišče »Dneva družabnih iger«, v sklopu katerega je potekalo univerzitetno prvenstvo v kar treh športnih disciplinah. Študenti so se pomerili v namiznem nogometu, biljardu in pikadu. Po komentarjih udeležencev je bilo vzdušje fenomenalno.

Barve naše fakultete sta v pikadu in namiznem nogometu branila Stefan Lukić in Rok Milošič, slednji pa se je pomeril tudi v biljardu. Vse dosedanje gostilniške izkušnje jima žal niso pripomogle do osvojitve stopničk. Najvišje 4. mesto je Fakulteta za farmacijo doseg-

la v namiznem nogometu.

Na prvenstvih družabnih športov naši študentje sodelujejo že drugo leto, vendar se jim vidnejši uspehi vztrajno izmikajo. Med študenti Fakultete za farmacijo vlada prepričanje, da jim študijske obveznosti omejujejo količino časa, potrebnega za treninge gostilniških športov.

S pridobitvijo novih študentskih prostorov sta v načrtu izgradnja in nakup infrastrukture za razvoj omenjenih trdih veščin.

Rok Milošič, Stefan Lukić

Ljubljanski maraton Že tretje leto zapored se bomo študentje in zaposleni Fakultete za farmacijo Ljubljanskega maratona udeležili skupinsko. Lani je skupino sestavljalo že 20 študentov in zaposlenih, letos pa želimo število še povečati. Udeležba na množičnem dogodku, kot je Ljubljanski maraton, je zares nepozabno doživetje, sodelovanje v skupini pa samo izkušnjo le izboljša (in

nekoliko zniža prijavnino). Povzetek udeležbe na lanskoletnem dogodku je na voljo tudi v prejšnji izdaji glasila Spatula. Vsi, ki vas sodelovanje zanima, pridno spremljajte objave Društva študentov farmacije Slovenije ali pišite na spatula@dsfs.si. Se vidimo tudi letos!

Eva Shannon Schiffrer

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Luka Jurič

ugodno ceno so bili vključeni avtobusni prevoz, malica, prijavnina in celodnevna smučarska vozovnica. Kdor se letošnjega tekmovanja ni udeležil, se ga vsekakor mora naslednjo sezono. Dobra družba in zabava sta zagotovljeni!

Tina Zavec Safran

RAZVEDRILO

47

Razvedrilo Cvetke študentov

Študijsko leto še ni končano in spodobi se, da se tudi tokrat Spatula zaključi na malo manj resen način. Naj vam spodnji nabor izjav in pripetljajev iz študentskih vrst služi kot spodbuda za prihajajoče izpitno obdobje.

Hvala vsem, ki uspešno zagotavljate nadaljevanje rubrike. Naj bo izpitno obdobje čim manjši vir novih cvetk!

1. Glutation je antioksidant – tvorec prostih radikalov.

2. HF se uporablja v zaščiti pred kariesom.

3. Zahteve za pitno vodo: voda mora biti brezbarvna, kalna, bistra in brez vonja in okusa.

4. Peroralna aplikacija pomeni, da neko snov zaužijemo, vendar je ne pogoltnemo. Na ta način deluje vodikov peroksid. Uporablja se tudi kot analgetik v analitiki.

5. Pirogen pomeni eksploziven.

6. Pirogen je mikroorganizem, ki živi v sožitju s človeškim organizmom.

7. Za radikale je značilna permeabilnost. Izjema so prehodni elementi, ki so permeabilni, niso pa radikali.

8. Za kalijev hidroksid velja podobno kot za natrij. Je topen v vodi in reagira bazično. Uporablja se za čiščenje zobnih kanalov in spiranje ustne votline.

9. Hormoni so patološki prenašalci informacije.

10. Jabolčna kislina se uporablja v farmaciji kot kis.

11. Živalske maščobe so vir prionskih proteinov, ki povzročijo bolezen norih krav.

12. Holesterol je ženski spolni hormon.

13. Kemoterapevtiki so učinkovine sinteznega izvora, ki uničujejo bakterije. Delujejo tako, da preprečujejo sintezo klavulanske kisline.

14. Etanol je nevroleptik (povzroča narkozo), vendar ne v smislu toksičnosti.

15. Med aminokislinami ima najbolj nenavadno strukturo pirogen.

16. Etanol se uporablja intravensko pri odvajanju od alkoholizma.

17. Indirektni simpatomimetik je spojina, predzdravilo, ki med metabolizmom postane direkten in tudi deluje kot direktni simpatomimetik. Simpatolitiki so spojine, ki zavirajo delovanje prenašalcev.

18. Lokalni anestetiki včasih povzročijo občutek vrtoglavice, zato je treba biti pazljiv, da se ob morebitnem padcu ne poškodujemo.

19. Če je laktoza prisotna v zdravilu, moramo na to opozoriti, ker se nekaterim ljudem pojavljajo alergične reakcije na maltozo.

20. Študentje višjih letnikov so na vajah občasno pripravljeni tudi varčevati, zato se tankoplastno kromatografijo lahko opravi tudi na aluminiju ali pa celo na samem filter papirju.

Nove cvetke s strani tako študentov kot zaposlenih so vedno dobrodošle na spatula@dsfs.si.

www.dsfs.si/spatula

SPATULA št. 69 | Maj 2016

48

KRIŽANKA

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 1x DrugDealer USB ključek 2x DrugDealer očala Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom.

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: farmacijo, se žreb ponovi.

DrugDealer USB ključek, 2. in 3. nagrada: 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 30. junija 2016 (upoštevali bomo vsa pravilna DrugDealer očala.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 30. junija 2016, do 23:59). Nagradno žrebanje bo izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno potekalo 31. junija 2016.

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 1. septembra 2016 v Facebook skupini Študentje farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 1. oktobra 2016).

7. Nagrade niso prenosljive.

FOTOGRAFIJE Z DOGODKOV

www.dsfs.si/spatula

49

SPATULA Å¡t. 69 | Maj 2016

50

SPONZORJI

SPATULA − Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Zdrava pot do urejene prebave

Edini probiotik z najvišjo koncentracijo probiotične kulture LGG 1 x1010 k. e./ kapsulo.

N OVO

Za uravnoteženo črevesno mikrofloro Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo prehrano.

www.waya.si