Spatula 66

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD MAJ 2015 | št. 66

IZ STROKE

Nutrigenomika

AKTUALNO

Licence v lekarniški dejavnosti

INTERVJU

Izr. prof. dr. Marko Anderluh

www.dsfs.si/spatula

maj 2015

1

Iz stroke

4

Vse več je poudarka na zdravem načinu življenja. V tej številki vam bomo postregli z dvema zanimivima člankoma o prehrani in športu na bolj znanstven način.

farmacijo, kjer trenutno zaključuje svoj doktorat.

SEP praksa

17

Kot domačini jemljemo Slovenijo kot nekaj samoumevnega. S tujimi očmi pa naše domače lepote zaživijo v drugačni luči.

kemije III. Kljub natrpanemu urniku si je vzel čas in spregovoril za našo številko.

Kolumna

25

Izven zidov fakultete ...

26

Smo se pogovarjali z Darjo Ferčej Temeljotov.

Dogajalo se je ...

27

veliko stvari … a si bil/-a zraven?

Na tuje

Svet LBM

11

Novičke

13

Predstavitev asistenta

Pogled na farmacijo skozi otroške oči 34

Erasmus

Razvedrilo

36

Strip

38

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva http://dsfs.si/predstavitev/dsfs/) MAJ 2015 št. 66 Naklada: 1300 izvodov Glavni in odgovorni urednik: Odineja Ratek ratek.odineja@gmail.com Uredniški odbor: Enej Bole, Nika Bratović, Patricija Dolinar, Mija Kavčič, Nejc Klemenc, Stefan Lukić, Odineja Ratek, Katarina Rede, Leon Rižner, Eva Shannon Schiffrer, Neža Trpin.

Ustvarjalci: Nika Bratović, Sabrina Ćatić, Nives Hribernik, Nejc Klopčič, Maria Ajeng Listyorini, Neža Muhič, Nina Orehek, Odineja Ratek, Žiga Regner, Jernej Repas, Ema Valentina Sajovic, Eva Shannon Schiffrer, Emanuela Senjor, Luka Šrot, Neža Trpin, Maja Valter, Anže Vasle, Ema Mercedes Vitek, Leja Zadravec.

Recenzenti: Prof. dr. Samo Kreft.

Lektoriranje: ALAM Aleš Lampe s.p., Aleš Lampe ales.lampe@alam.si Oblikovanje: Doris Kordić kordic.doris@gmail.com Tiskarna: Tiskarna PRESENT d.o.o. info@tisk-present.si

Kazalo

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

maj 2015

21

Izr. prof. dr. Marka Anderluha poznamo kot predavatelja Farmacevtske

Spatula

2

20

Tokrat na malce drugačen način.

14 Intervju

Predstavljamo vam Ano Janežič, asistentko na Katedri za socialno

18

Predstavljamo vam Luka Kosca predstavnika IPSF, ki zagotovo ve največ ve o prihajajočem kongresu v Indiji. A si zraven?

O tem kako na nas gledajo najmlajši.

Vsak je že kdaj bil hipohonder? Pomen zgodbe: Konec s pomiljevanjem in iskanjem izgovorov!

PRED VRATI IZZIVOV

Spatula je vedno barvita in sinonim za veselje in zanimanje študentov za raznovrstna področja farmacije. Naš cilj je bil vedno ta, da dvignemo študentom samozavest in jih z našim glasilom dodatno motiviramo za nadaljnje izzive.

Pred nami je izpitno obdobje, obdobje, ki se ga najverjetneje vsi zelo veselimo. Pa vendar se v tej točki sprašujem, ali študenta farmacije, ki rad preživlja svoje popoldneve v knjižnici, definira zgolj farmacija. Kaj se skriva za študentom farmacije? V zadnjih letih sem kar dobro spoznala svoje vrstnike.

Poleg umetnosti zagotovo dober del študentov živi za šport. V tej številki je Jernej Repas napisal zanj navodilo za uporabo in se vanj poglobil z bolj teoretične plati. Spet drugi so se izkazali na številnih športnih področjih in ponosno zastopali barve farmacije. Športno udejstvovanje pa se ne konča zgolj pri tem. V tej številki smo pogledali tudi, kako na farmacijo gledajo otroci.

Zanimiv sestavek je napisal Žiga Regner, ki poleg tega, da je izredno uspešen pri študiju farmacije, najmlajše trenira rokomet.

Torej, dragi bralec, čas je, da končam tale uvodnik, saj se mi kot vsakemu povprečnemu študentu farmacije mudi na trening za izpitno obdobje. Dejala pa bi samo to, da boste vedno v življenju morali početi tudi druge stvari, ki niso samo farmacija. Naj bo vaše udejstvovanje široka paleta različnih področij, saj vam bodo ta odprla drugačne poglede in prispevala k vaši edinstvenosti. Želim, da ti Spatula, ki jo držiš v rokah, da elan, da prek svoje ustvarjalnosti dan za dnem iščeš poti, ki vodijo v (še) lepši jutri.

maj 2015

Uvodnik | Pred vrati izzivov

Štiri leta navezovanj takšnih ali drugačnih stikov so me tako pripeljala do odgovora, da študenta farmacije ne definirajo zgolj vaje, predavanja in izpiti. Ko sem začela z oblikovanjem tematske vsebine številke 66, sem si tako zadala cilj, da preko nje pokažemo, kako aktivni smo študentje naše fakultete. Spatula je glasilo Društva študentov farmacije, v katerem je predstavljenih veliko aktivnosti znotraj društva, pa vendar se veliko študentov ukvarja še z drugimi stvarmi izven zidov naše fakultete.

Pri tem imam v mislih avtorico stripa in slike na predzadnji strani Nino Orehek, ki se že od malih nog ukvarja z risanjem. Zadnji dve strani Spatule pa sta dokaz, da slika pove več kot tisoč besed.

3

NUTRIGENOMIKA: Hrana – zdravilo prihodnosti? Človek na dan zaužije okoli 1,5 kg hrane. Ta je sestavljena iz množice različnih kemijskih spojin, ki povzročajo raznolike celične odgovore, intenziteta teh signalov pa je po večini nizka. Zaradi kompleksnosti interakcij med organizmom in hrano so spoznanja na področju nutricionizma dolgo ostajala v senci tistih s področja farmakologije. V zadnjem času pa se področje nutrigenomike intenzivno raziskuje in strokovnjaki pričakujejo, da bo nutrigenomika povzročila pravo revolucijo tako v prehrani kot tudi na področju javnega zdravja.

Nives Hribernik

Iz stroke | Nutrigenomika: Hrana – zdravilo prihodnosti?

METODE V NUTRIGENOMIKI Nutrigenomika je interdisciplinarna veda. Združuje pristope prehranske epidemiologije, kliničnih testiranj, patologije, genotipizacije, analize mikročipov, globokega sekvenciranja, proteomike, metabolomike in bioinformatike.

V nutrigenomiki se uporabljajo tako imenovani omski pristopi, ki omogočajo d o l o č i te v z a p o re d j a ce l o t n e g a humanega genoma, kvantitativno preučevanje diferencialnega izražanja genov na nivoju mRNA in proteinov ter določitev celotnega nabora metabolitov v določenem tkivu. Tri omske tehnologije, ki se jih poslužuje nutrigenomika, so: transkriptomika, proteomika in metabolomika.

KAJ JE NUTRIGENOMIKA IN KAJ NUTRIGENETIKA? Nutrigenomika je znanost, ki preučuje določeno področje prehrane in uporablja molekularna orodja z namenom raziskovanja in razumevanja odzivov, ki jih opazimo tekom neke diete na posamezniku ali populaciji. Osredotoča se na vpliv hranil na izražanje genov v človeškem organizmu.

Nutrigenetika pa se ukvarja s tem, kako razlike v genetski kompoziciji človeškega organizma (zlasti polimorfizmi) vplivajo na interakcije med organizmom in hranili.

Bolezni, ki so povezane s prehrano in na katere bi nutrigenomika lahko potencialno pozitivno vplivala, so kronične bolezni, kot na primer k ardiovaskularna obolenja, rak i, diabetes, nevrološke motnje, debelost,

4

maj 2015

osteoporoza in različne vnetne bolezni.

Vsem tem boleznim je skupno, da gre pri njih za motnjo v homeostazi organizma. Človekova genetska zasnova je tista, ki omogoči nesorazmerja v homeostazi, različni dejavniki pa nato določajo, kako in v kakšnem obsegu bo porušeno stanje homeostaze. Med najvplivnejšimi dejavniki na tem področju so signali iz okolja, med katere sodijo bioaktivne komponente hrane. Te signale zazna celični senzorni sistem, ki odgovori preko vpliva na gene in posledično na izražanje proteinov, kar vodi v spremenjeno ekspresijo metabolitov in v končni fazi na spremenjeno fiziološko funkcijo. Nutrigenomske raziskave želijo do podrobnosti razložiti interakcije bioaktivnih komponent hrane z genomom in njihov vpliv na homeostazo.

KAKO S HRANO VPLIVATI NA IZRAŽANJE GENOV? Obstajajo različne poti, kako s hrano oz. njenimi bioaktivnimi komponentami vplivati na specifične gene. Primarni mehanizem vključuje transkripcijske faktorje. Ko se molekula iz okolja veže na receptor na celici, to sproži transdukcijo signala. To je biokemijska pot, ki v končni fazi producira molekulo, tako imenovani transkripcijski faktor, ki vstopi v jedro, se veže na specifično zaporedje v genomu, to je vezavno mesto za transkripcijski faktor, in selektivno aktivira ali deaktivira gen, ki vodi celični odgovor na okolje.

Bioaktivne komponente hrane vplivajo na sposobnost transkripcijskih faktorjev, da se vežejo na svoja vezavna mesta.

Vitamin A na primer vpliva na ekspresijo različnih genov skozi receptor za retinojsko kislino. Flavonoidi regulirajo različne gene preko treh transkripcijskih

UPORABA NUTRIGENOMIKE Z NAMENOM OHRANJANJA ZDRAVJA Variabilnost med posamezniki v odgovoru na dieto je znan fenomen v vedah, ki se ukvarjajo s prehrano. Na primer učinek sprememb v dieti ima lahko pri posameznikih zelo različen vpliv na fenotipe, kot so holesterol v krvi, telesna teža in krvni tlak. Na odgovor na dieto vplivajo različni dejavniki: starost, spol, fizična aktivnost, kajenje in genetika. Čeprav je pojem nutrigenomike relativno nov, pa je sam koncept v uporabi pravzaprav že dolgo. Najbolj znan primer principa nutrigenomike je laktozna intoleranca, to je stanje, pri katerem gre za nezadostno produkcijo laktaze v tankem črevesu zaradi variacije na genu za laktazo. Posamezniki, ki imajo laktozno intoleranco, ne morejo učinkovito presnavljati laktoze v mlečnih izdelkih, zato je priporočljivo, da se izogibajo hrane, ki vsebuje laktozo.

NUTRIGENOMIKA IN VNETNE BOLEZNI Vnetje je zaščitni odziv organizma, katerega cilj je omejiti in odstraniti škodljive zunanje dejavnike in komponente poškodovanih celic ter s tem preprečiti njihov vdor v telo. Vnetje je dobro organiziran proces, ki vključuje aktivacijo levkocitov in njihovo migracijo v tkivo, kar vodi v zaporedje biokemijskih procesov. Eden glavnih citokinov, ki nastajajo v vnetišču in spodbujajo vnetje, je interlevkin 1. Vsi ljudje imajo gen za IL-1, vendar so pri nekaterih prisotni polimorfizmi na tem genu, zato nekateri posamezniki konstantno proizvajajo več vnetnih faktorjev kot drugi. Nekatere polimorfizme na genu za IL-1, ki so povezani s povečanimi koncentracijami vnetnih mediatorjev, se povezuje tudi s povečano pojavnostjo kroničnih bolezni, kot so Alzheimerjeva bolezen in parodontoza. Znano je, da nekatere snovi, kot so omega-3 maščobne kisline, α-tokoferol in komponente zelenega čaja, lahko znižajo raven IL-1 in drugih provnetnih dejavnikov. Te snovi namreč vplivajo med drugim na ekspresijo adhezijsk ih molekul, kemotakso levkocitov in adhezijske interakcije med

levkociti in endotelijem.

Ugotovili so tudi, da so vnetne bolezni povezane z nizkimi koncentracijami cinka, kar bi lahko bilo posledica zmanjšane absorpcije cinka zaradi različnih variacij genov. V teh primerih bi bila smiselna prehranska dopolnila.

Raziskave so pokazale, da so dodatki cinka v prehrani signifikantno izboljšali barierno funkcijo črevesa pri nekaterih bolnikih in pri teh so s cinkom lahko tudi preprečili ponovitev bolezni.

NUTRIGENOMIKA IN KARDIOVASKULARNE BOLEZNI Prehranski dejavniki, ki so močno povezani z boleznimi, izkazujejo različne vplive pri posameznikih. Tak primer je prehrana z visoko vsebnostjo maščob, ki se lahko odrazi kot spremenjen profil lipidov pri nekaterih ljudeh, pri drugih pa ne. Vendar imajo lahko tudi posamezniki, ki imajo ravni holesterola znotraj meja normale, povečane vnetne dejavnike in s tem opazno zvečano tveganje za srčni infarkt.

Kardiovaskularna obolenja so kronična bolezen, ki je močno povezana z vnetjem. Ateroskleroza je posledica tako vpliva holesterola kot tudi vpliva vnetja.

Terapevtski pristopi k preprečevanju ateroskleroze znižujejo celokupni holesterol, pa tudi zmanjšujejo vnetje.

Prehrana, ki se običajno svetuje v preventivi ali pa kot intervencija pri

kardiovaskularnih dogodkih, se v glavnem osredotoča na vlogo, ki jo igra dieta pri spremembi znanih dejavnikov tveganja za kardiovaskularne bolezni, kot je na primer znižanje koncentracije HDLholesterola in povečanje koncentracije LDL-holesterola.

Višje koncentracije HDL in nižje koncentracije LDL so povezane z zmanjšanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni. Dieta, bogata z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, lahko zniža raven LDL. Če bi imeli vsi ljudje enako gensko zasnovo, bi bilo že takšno splošno znanje dovolj, da bi lahko uspešno uvedli spremembo prehrane za preprečevanje kardiovaskularnih obolenj.

Vendar pa med posamezniki obstajajo razlike v genskem zapisu. Na primer APOA1 je gen, ki kodira glavni protein v HDL in ima osrednjo vlogo v metabolizmu lipidov. Sprememba na tem genu, pri kateri je adenozin (alel A) na mestu 75 zamenjan z gvaninom (alel G), vpliva na to, kako se oseba odziva na uživanje večkrat nenasičenih maščobnih kislin. Ugotovili so, da obstaja razlika med spoloma v tem, kako vpliva dieta z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami na nivo HDL. Ženske z GG-aleli so imele višje ravni HDL že pri nižjih vnosih polinenasičenih maščobnih kislin.

Na drugi strani pa so imele ženske z GAaleli višje koncentracije HDL le pri visokih

Iz stroke | Nutrigenomika: Hrana – zdravilo prihodnosti?

faktorjev, to so nuklearni faktor kapa B, estrogenski receptor in aktivacijski protein 1.

maj 2015

5

Iz stroke | Nutrigenomika: Hrana – zdravilo prihodnosti?

Za pomemben mehanizem, preko katerega kofein zvišuje krvni tlak, velja povečana aktivnost simpatičnega živčnega sistema. Da bi raziskali ta vpliv, so merili koncentracije adrenalina in noradrenalina v urinu posameznikov in ugotovili, da je bila koncentracija adrenalina v urinu sicer res znatno višja pri tistih posameznikih, ki so pili kavo, kot pri tistih, ki je niso, toda le, ko je šlo za ljudi s počasnim genotipom CYP1A2.

6

vnosih večkrat nenasičenih maščobnih kislin (več kot 8 % vsega vnosa energije).

Takšnih genetsko-prehranskih interakcij pa niso opazili pri moških. To znanje omogoča, da lahko v praksi napovemo, komu bo dieta, bogata z večkrat nenasičenimi maščobnimi kislinami, koristila in komu ne.

Pri moških pa so opazili različen vpliv alkohola na raven LDL-holesterola v povezavi z genetiko. Moški, ki niso uživali alkohola, so imeli enake ravni LDL ne glede na variacijo gena APOE. Pri tistih pa, ki so uživali alkohol, sta se izkazali za pomembni dve variaciji gena APOE, ki sta pomembno vplivali na visoke ali nizke koncentracije LDL. Takšnega vpliva pa niso zaznali pri ženskah. Na podlagi take genske informacije bi lahko bolj učinkovito postavili priporočeni največji vnos alkohola.

Znano je, da se zmerno uživanje alkohola v zadnjem času povezuje z znižanim tveganjem za kardiovaskularna obolenja.

Ta predpostavka sloni na dejstvu, da so v raziskavah opazili višje koncentracije

maj 2015

HDL-holesterola pri zmernih pivcih.

Encim alkoholna dehidrogenaza 1C (ADH1C) oksidira etanol do acetaldehida.

Obstajata dve polimorfni obliki encima, ki se razlikujeta po kinetiki delovanja.

ADH1C*1 alel proizvaja γ1 in ADH1C*2 proizvaja γ2. Hitrost metabolizma etanola, torej njegove oksidacije, je pri posameznikih z γ1γ1 dvakrat večja kot pri tistih z γ2γ2, heterozigoti pa etanol presnavljajo z vmesno hitrostjo.

Torej, če bi povezali zmerno uživanje alkohola z zmanjšanim tveganjem za kardiovaskularne bolezni, bi pričakovali večji učinek pri tistih posameznikih, ki imajo počasni genotip ADH1C. Omeniti velja, da so študije, ki so preučevale ta vpliv, kot zmerno uživanje alkohola predvidele eno pijačo na dan.

Na drugi strani so povezali povečano tveganje za miokardni infarkt z uživanjem kave. Kofein se metabolizira s citokromom P450 1A2 (CYP1A2) in polimorfizem na genu CYP1A2 določa, ali posameznik hitro ali počasi presnavlja kofein. Ugotovili so, da pri posameznikih, ki počasi presnavljajo kofein, uživanje kave poveča tveganje za nastanek miokardnega infarkta, medtem ko je zmerno uživanje kave pri posameznikih, ki kofein hitro presnavljajo, tveganje celo zmanjšalo. Sklepali so, da je pri tistih, ki kofein počasi presnavljajo, ta glavni razlog za zvečano tveganje za miokardni infarkt, medtem ko so predpostavili, da se pri ljudeh, ki kofein presnavljajo hitro, pokaže učinek drugih sestavin kave, ki delujejo protektivno.

Uživanje kave v povezavi z genotipom CYP1A2 so preiskovali tudi v povezavi z večjim tveganjem za razvoj hipertenzije.

ZAKLJUČEK Cilj personaliziranega pristopa k prehrani je, da ugotovimo, kateri posamezniki bodo imeli korist od določenih sprememb v prehrani in kateri ne. Tako posamezniki ne bodo več podvrženi nepotrebnim in zanje neprijetnim dietam. Tak nov pristop pa je tudi bolj učinkovit.

Izziv, ki si ga postavlja nutrigenomika, je sicer velik, vendar so obeti o globalno izboljšanem zdravju ljudi še toliko večji.

Zagotovo pa je to veda, o kateri bomo v prihodnosti še veliko slišali.

Viri: - Milek M. Z nutrigenomiko do hrane po meri. Farm Vestn 2011; 62: 58–62.

- Pavlidis C. et al. Nutrigenomics : a controversy. Applied & Translational Genomics 2015 (Article in press).

- Vergeres G. Nutrigenomics – Linking food to human metabolism. Trends in Food Science & Technology 2013; 31: 6–12.

- Garcia-Canas V. et al. Advances in nutrigenomics research: Novel and future analytical approaches to investigate biological activity of natural compounds and food functions.

Journal of Pharmaceutical and Biomedical Analysis 2010; 51: 290–304.

- http://bionovice.si/mikromreze-biocipi/. Dostop: 7. 4. 2015.

- Kranjc N. Analiza alternativnega izreza intronov za detekcijo izooblik mRNA z metodo sekvenciranja RNA. 2012.

- Debusk R. M. et al. Nutritional genomics in practice: Where do we begin? Journal of the American Dietetical Association 2005; 105: 589–598.

- Jing X. Kang. Gut Microbiota and Personalized Nutrition.

Journal of Nutrigenetics and Nutrigenomics 2013; 6: 1–2.

- http://www.pennmedicine.org/health_info/nutrition/fat. html. Dostop: 8. 4. 2015.

- http://www.iufost.org/iufostftp/IUF.SIB.Nutrigenomics.pdf.

Dostop: 14. 4. 2015.

- http://openi.nlm.nih.gov/detailedresult.php?img=2682937_ CG-9-239_F1&req=4. Dostop: 19. 4. 2015.

- http://drscottamills.com/wp-content/uploads/2014/10/Ourfood-should-be-our.jpg. Dostop: 19. 4. 2015.

TELOVADBA KOT ZDRAVILO Verjetno ne bo nihče izmed bralcev prav pretirano presenečen, ko bo na koncu te povedi prebral, da največje breme bolezni in poglaviten vzrok smrti v razvitem svetu že nekaj desetletij predstavljajo kronične nenalezljive bolezni, kot so rak ter bolezni srca in ožilja. Prav tako dvomim, da se je komurkoli uspelo prebiti tako daleč skozi slovenski izobraževalni sistem, ne da bi se bil vsaj enkrat primoran soočiti z idejo, da imajo pri razvoju teh bolezni pomembno vlogo dejavniki okolja, predvsem posameznikov življenjski slog (prehrana, gibanje, kajenje, stres itd.). Kljub neizpodbitnemu napredku v farmakološkem zdravljenju nenalezljivih bolezni v zadnjih desetletjih pa še vedno velja, da je bolezen bolje preprečiti kot zdraviti, in kljub novejšim spoznanjem o vlogi dednih dejavnikov pri razvoju številnih bolezni tako ostajajo (vsaj do široke uporabe genske terapije) življenjske navade ena glavnih determinant našega zdravja, na katero lahko vpliva vsak posameznik. Žal prav tako še vedno velja, da pri tem na globalni ravni nismo ravno uspešni, kar dokazuje tudi npr. vedno večja pojavnost debelosti in sladkorne bolezni tipa 2, tudi med mladimi.

Kot odgovor na te neugodne trende se vedno pogosteje pojavlja ideja, da je promocija zdravja ena ključnih nalog vseh zdravstvenih delavcev, torej tudi farmacevtov. Tej ideji je zaradi vseh zgoraj navedenih argumentov precej težko oporekati, a prav tako drži, da so glavna ekspertiza farmacevtov seveda zdravila, ne pa recimo telovadba. Prav zato me je toliko bolj navdušil znanstveni članek, ki je predstavljal telovadbo kot zdravilo. Ideja je tako rekoč popolna: farmacevti obvladamo zdravila, če nam torej uspe obravnavati tudi telovadbo, prehrano ipd. kot zdravilo, bomo obvladali tudi to. Težava je samo v tem, da za razliko od registriranih zdravil za telovadbo v nobeni podatkovni bazi zdravil nisem uspel najti povzetka glavnih značilnosti (SPC), zato sem se odločil, da vzamem stvari v svoje roke in ga napišem sam.

IME ZDRAVILA Pojem telovadba (ang. exercise) pomeni podvrsto fizične aktivnosti, za katero

je značilno načrtovano in namerno treniranje. Nekatere študije uporabljajo ta izraz za vsakršno fizično aktivnost, zato je tako uporabljen tudi v tem članku.

KAKOVOSTNA IN KOLIČINSKA SESTAVA Telovadbo oziroma fizično aktivnost lahko razdelimo na več oblik oziroma podvrst, možnih kriterijev za delitev pa je veliko. Ena od uveljavljenih delitev razdeli telovadbo na vadbo vzdržljivosti, vadbo moči in vadbo gibljivosti. Čeprav je slednja pomembna pri ohranjanju dobre gibljivosti sklepov in preprečevanju poškodb, se bomo zaradi njunih sistemskih učinkov osredotočili samo na prvi dve »učinkovini«. Čeprav ne gre vedno za popolni sopomenki, se za ti dve vrsti vadbe uporabljata tudi izraza aerobna in anaerobna fizična aktivnost oziroma vadba. Poimenovanje se nanaša na prevladujoči mehanizem zagotavljanja za vadbo potrebne energije v obliki ATP v mišičnih celicah; pri prvi naj bi bil to

aerobni metabolizem, pri katerem je za nastajanje ATP potreben kisik (Krebsov cikel, dihalna veriga in oksidativna fosforilacija), pri drugi pa fosforilacija s pomočjo kreatinin fosfata in glikolitični procesi, ki vodijo do nastanka piruvata iz molekul glukoze. Pri obeh vrstah fizične aktivnosti dejansko potekata obe vrsti metabolizma, saj v normalnih razmerah produkti anaerobnega kot reaktanti vstopajo v reakcije aerobnega metabolizma. Kar na metabolični ravni loči aerobno fizično aktivnost od anaerobne, je to, da so pri slednji energijske potrebe večje od maksimalne kapacitete celičnega aerobnega metabolizma, zato se razlika pokrije iz anaerobnih procesov, v glikolizi nastali presežni piruvat, ki se ne more tako hitro naprej oksidirati, pa se pretvori v laktat, ki se nabere v mišičnih celicah.* Med aerobno fizično aktivnost tipično uvrščamo vzdržljivostne športe, kot sta tek na dolge proge in kolesarjenje, medtem ko sta značilna predstavnika anaerobne aktivnosti dvigovanje

*Iz biokemije se verjetno spomnite, da so procesi anaerobnega metabolizma pomembni tudi pri začetku vsake fizične aktivnosti, saj procesi aerobnega metabolizma potrebujejo v primerjavi z anaerobnimi veliko več časa, da se (dodatno) aktivirajo.

maj 2015

Iz stroke | Telovadba kot zdravilo

Jernej Repas

7

Iz stroke | Telovadba kot zdravilo

uteži in sprinti. V angleški literaturi kot predstavnika druge skupine pogosto zasledimo tudi izraz vadba z obremenitvijo (ang. resistance training), ki vključuje vse oblike vaj moči, ki se izvajajo v več ponovitvah, ne glede na tip obremenitve (uteži, elastični trakovi, lastna teža itd.), in ga bomo uporabljali v nadaljevanju.

Pri zdravilih je zelo pomembna jakost zdravila, tj. količina učinkovine v eni odmerni enoti zdravila. To vlogo ima pri telovadbi intenzivnost fizične aktivnosti. Kot mera intenzivnosti lahko pri aerobni vadbi služi poraba kisika ali srčna frekvenca; če ju izrazimo kot delež posameznikove maksimalne, predstavlja to relativno mero intenzivnosti. Tretja mera intenzivnosti se nanaša na dejansko porabo energije pri določeni aktivnosti v primerjavi s porabo energije pri istem človeku med mirovanjem.

To razmerje porab energije se izrazi v metaboličnih ekvivalentih (MET); poraba energije pri sedenju med gledanjem televizije je tako na primer okrog 1 MET, pri teku po stopnicah navzgor pa okrog 15 MET. Glede na te kriterije lahko fizične aktivnosti razdelimo na lahke (do 3 MET), zmerne (med 3 in 6 MET) in zahtevne (ang. vigorous, nad 6 MET).

Zmerne fizične aktivnosti so tiste, pri katerih sta srčna frekvenca in frekvenca dihanja povišana, a je posameznik še sposoben govoriti. Primer takšne

8

maj 2015

aktivnosti je hoja s hitrostjo do 4,8 km/h. Pri zahtevnih aktivnostih je srčna frekvenca še bolj povišana, dihanje je poglobljeno, pogovor pa otežen; primer takšne aktivnosti je tek (ang. jogging).

Kot mera intenzivnosti se pri vadbi z obremenitvijo pogosto navaja obremenitev kot taka, pogosto kot delež največje obremenitve, ki jo še zmoremo premagati pri eni sami ponovitvi.

Nekateri strokovnjaki so mnenja, da je za takšno obliko vadbe boljše merilo intenzivnosti subjektivni občutek napora oziroma, ali je med vadbo bila dosežena točka, ko nadaljnje ponovitve niso bile več možne.

FARMACEVTSKA OBLIKA Obstaja zelo veliko različnih načinov vadbe in športov, med seboj se med drugim ločijo glede na namen treninga, uporabljeno opremo in način gibanja.

V splošnem velja, da so pozitivni sistemski učinki na zdravje bolj odvisni od intenzivnosti vadbe in njenega odmerka (glej poglavji 2 in 4.2) kot pa od točne izbire športa oziroma aktivnosti, obstajajo pa določene razlike v učinkih aerobne in anaerobne vadbe.

KLINIČNI PODATKI Indikacije Pozitivne učinke na zdravje so telovadbi pripisovali že v antiki, od petdesetih let 20. stoletja naprej pa se je nabrala

tudi kopica znanstvenih dokazov, ki podpirajo uporabo telovadbe v preprečevanju in zdravljenju številnih bolezni. Morda najpomembnejše je dejstvo, da imajo fizično bolj aktivni ljudje v povprečju za 20–35 % manjše tveganje za smrt ne glede na spol.

Ena izmed študij je pokazala, da imajo ženske srednjih let, ki na teden telovadbi posvetijo manj kot 1 uro, v primerjavi s fizično aktivnimi 52 % večjo umrljivost zaradi kateregakoli vzroka, dvakrat večjo umrljivost zaradi srčno-žilnih obolenj in 29 % večjo umrljivost zaradi rakavih obolenj. Preventivna uporaba telovadbe kot zdravila je tako indicirana pri vseh zdravih oziroma asimptomatskih ljudeh, če le pri njih niso prisotne kontraindikacije.

Po drugi strani pa telovadba ni učinkovita samo v preprečevanju, temveč pripomore tudi k zdravljenju številnih kroničnih bolezni, kar so pokazale številne opazovalne in tudi klinične študije. Telovadba se tako lahko uporablja pri preventivi in zdravljenju pljučnih in srčnožilnih obolenj (koronarne bolezni, kronične obstruktivne pljučne bolezni in hipertenzije), bolezni presnove (sladkorne bolezni tipa 2, dislipidemije, debelosti in inzulinske rezistence), bolezni mišic, kosti in sklepov (revmatoidnega artritisa, fibromialgije, sindroma kronične utrujenosti in osteoporoze), rakavih obolenj in depresije. Čeprav v zgoraj navedenem viru ni eksplicitno navedeno, da gre za aerobno vadbo, v priporočilih zelo pogosto zasledimo, da ima prav ta tip vadbe največ pozitivnih učinkov na zdravje in se zato tudi najpogosteje priporoča. V nasprotju s tem pa se v zadnjem času pojavlja vedno več dokazov, da ima tudi vadba z obremenitvijo zelo podobne učinke na zdravje. Znižanje krvnega tlaka in koncentracije lipidov v plazmi je pri obeh vrstah vadbe po dosedanjih podatkih primerljivo, prav tako obe obliki vadbe pripomoreta k zmanjšanju mase telesnega, še posebej visceralnega maščevja. Pozitiven učinek vadbe z obremenitvijo je bil dokazan tudi pri stanjih, kot so revmatoidni artritis, osteoporoza in rehabilitacija po številnih vrstah raka, pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 pa se je takšna vrsta

Odmerjanje in način uporabe Kot za vsa zdravila tudi za telovadbo velja, da je pravilno odmerjanje bistveno za optimalen učinek na zdravje. Kot pri večini zdravil, obstaja tudi pri telovadbi najmanjši odmerek, ki še izkazuje ugoden učinek na zdravje; ta se nato z večanjem odmerka povečuje, a le do določene zgornje meje, nad katero neželeni učinki prevladajo nad koristnimi. Za razliko od registriranih zdravil pa minimalni učinkoviti in maksimalni varni odmerek telovadbe ter odnos med odmerkom in učinkom niso natančno poznani. To področje je še vedno predmet številnih raziskav, katerih rezultati so si v določenih primerih nasprotujoči, zato so tudi mnenja strokovnjakov deljena.

Glede na do sedaj dostopne podatke obstaja priporočilo, da naj bi zdravi odrasli v starosti med 18 in 45 let na teden opravili 150 minut zmerne telesne aktivnosti (npr. 30 minut na dan, 5 dni na teden) ali pa 75 minut zahtevne telesne aktivnosti na teden. Ne glede na to obstajajo dokazi, da se določeni ugodni vplivi na zdravje pokažejo že pri manjših odmerkih (npr. 72 minut zmerne aktivnosti na teden). V eni od študij je 90 minut zmerne aktivnosti na teden pomenilo večjo pričakovano življenjsko dobo, vključno s kardiovaskularno

ogroženimi pacienti.

Za številna zdravila velja, da se zdravljenje praviloma začne s p re d p o s t av l j e n i m najmanjšim učinkovitim odmerkom, nato pa se odmerek postopoma povečuje (titrira), dokler učinek zdravila ni zadosten oziroma dokler neželeni učinki ne pretehtajo nad koristjo zdravljenja. S takšnim postopnim večanjem odmerkov se lahko pogosto izognemo neželenim učinkom, ki bi nastopili, če bi takoj uporabili največji odmerek. Podobno velja tudi za telovadbo, saj imajo fizično neaktivni ljudje s sedečim življenjskim slogom večje tveganje za akutni miokardni infarkt med zelo intenzivno vadbo kot trenirani posamezniki. S postopnim povečevanjem odmerkov je mogoče doseči večji učinek; pri fizično neaktivnih posameznikih se ugoden vpliv na zdravje doseže že z majhnimi odmerki telesne aktivnosti, pri ljudeh, ki vsaj 6 mesecev opravljajo zmerno telesno aktivnost 150 minut na teden, pa se dodatni ugodni učinki lahko dosežejo npr. s povečanjem odmerka telovadbe na 300 minut zmerne aktivnosti tedensko.

Prav tako je odmerjanje telovadbe kot pri večini ostalih zdravil odvisno od lastnosti pacienta. Odmerjanje se nekoliko razlikuje med različnimi indikacijami, saj so za izgubo telesne teže ali boljšo kontrolo nad ravnjo glukoze pri sladkornih bolnikih tipa 2 učinkovitejši nekoliko višji odmerki

od najmanjših priporočenih za zdrave odrasle. Prilagajanje odmerkov je sicer potrebno še pri starostnikih, otrocih, nosečnicah, debelih in pacientih s kroničnimi boleznimi. Za moške nad 60. letom starosti naj tako zahtevna telesna vadba ne bi bila nujno potrebna za zmanjšanje kardiovaskularnega tveganja.

Najbolj nasprotujoče so si raziskave glede največjega odmerka vadbe, ki še prinaša neto koristen učinek na zdravje. Po nekaterih raziskavah se ugodni učinki telovadbe na zdravje (merjeno na primer kot umrljivost) povečujejo z odmerkom čez celotno območje odmerkov, dokler v neki točki ne dosežejo platoja. Po nekaterih drugih raziskavah pozitivni učinki telovadbe na zdravje najprej naraščajo, nato pa padajo z odmerkom, tako da pri dovolj visokih odmerkih skoraj povsem izginejo. Glede na te izsledke je za fizično neaktivne posameznike najkoristneje, da začnejo izvajati telesno vadbo v nizkih odmerkih, ki pa jih lahko nato glede na svoje želje in potrebe povečajo.

Kontraindikacije Kot za vsako zdravilo tudi za telovadbo obstajajo stanja, pri katerih se ne sme uporabljati. Med ta stanja pri telovadbi spadajo nekatere bolezni srca in ožilja (simptomatska koronarna bolezen srca, aortna stenoza, perikarditis, miokarditis, endokarditis, huda hipertenzija), vročina, infekcije, občutek težke sape

Iz stroke | Telovadba kot zdravilo

vadbe pokazala kot primerljiva ali celo bolj učinkovita pri uravnavanju ravni glukoze v plazmi. Vadba z obremenitvijo je bistveno bolj učinkovita od aerobne vadbe pri povečanju ali ohranjanju mišične mase, kar je še posebej ugodno pri sladkorni bolezni tipa 2 (mišice lahko v pravih pogojih spravijo veliko glukoze), izgubi mišične mase zaradi bolezni (npr. rakavih obolenj in kroničnih vnetnih bolezni) ali starosti ter pri debelosti (ohranjanje bazalnega metabolizma na dovolj visoki ravni pri hujšanju). Ker se prebivalstvo v razvitem svetu vedno bolj stara, postaja tudi izguba mišične mase (in s tem poleg neugodnih metaboličnih učinkov tudi vedno slabša mobilnost in sposobnost samostojnega življenja) s starostjo vedno večji problem. Vsi zgoraj navedeni argumenti tako govorijo v prid temu, da bi se vadbi z obremenitvijo tudi pri promociji zdravja morala nameniti enako pomembna vloga kot aerobni vadbi.

maj 2015

9

Iz stroke | Telovadba kot zdravilo

v mirovanju, akutna vnetja sklepov, plevritis in druge bolezni sklepov in mišic, če se bolečina poslabša po vadbi. Telovadba je kontraindicirana pri pacientih z rakom, ki se zdravijo z radioterapijo ali kemoterapijo, kadar je koncentracija levkocitov pod 0,5 x 109 celic/L, koncentracija hemoglobina pod 100 g/L, koncentracija trombocitov pod 20 x 109 celic/L in telesna temperatura nad 38 stopinj Celzija. Pri sladkornih bolnikih je potrebno odložiti vadbo, kadar je koncentracija glukoze nad 3,0 g/L ali 2,5 g/L s prisotno ketonurijo, dokler se ta ne popravi. Pri bolnikih s krvnim tlakom nad 180/105 je potrebno pred uvedbo telesne vadbe začeti z zdravljenjem z zdravili.

Posebna opozorila in previdnostni ukrepi Dodatna pozornost pri predpisovanju telovadbe kot zdravila je prav tako potrebna pri številnih različnih stanjih.

Intenzivna oz. zahtevna fizična aktivnost lahko poškoduje plake na koronarnih arterijah, kar lahko vodi do akutnega miokardnega infarkta, vendar pa redna intenzivna fizična aktivnost zmanjšuje tveganje za miokardni infarkt. Pri kronični obstruktivni bolezni naj bi bila telovadba zelo zmerne intenzivnosti, pri astmi pa je v primeru akutnega poslabšanja astme potrebno prekiniti vadbo. Pri bolnikih z osteoporozo se je potrebno izogniti vadbi, pri kateri obstaja velika nevarnost padcev. Pacienti z metastazami v kosteh se morajo izogibati treningu moči z visokimi obremenitvami.

Pri pacientih z dislipidemijo, debelostjo ali metabolnim sindromom posebnih omejitev ni, potrebno pa je upoštevati

10

maj 2015

pridružene bolezni. Pri pacientih s hipertenzijo se svetuje previdnost pri zelo intenzivni vadbi moči; še večja previdnost pri takšni vadbi je potrebna pri pacientih s hipertrofijo levega srca ali koronarno boleznijo srca.

4.1). Teoretično je možno, da telovadba vpliva na učinkovitost kemoterapije pri zdravljenju raka, a so si tudi tu rezultati študij nasprotujoči.

Viri:

Medsebojno delovanje z drugimi zdravili Obsežno razglabljanje o tem področju bi preseglo okvire tega članka in mojega brskanja po literaturi, zato se bomo omejili na le nekatere bolj očitne primere interakcij.

Splošno sprejeto mnenje je, da ima velik vpliv na zdravje posameznika njegova prehrana. Prav tako velja, da lahko ustrezna prehrana okrepi ugodne učinke telovadbe na zdravje in telesno sestavo. Po drugi strani pa lahko neustrezna prehrana ob sočasni »aplikaciji« večjih odmerkov visoko intenzivne vadbe povzroči podaljšano regeneracijo in še posebej v primeru prekratkega odmernega intervala oziroma prepogostih treningov poveča tveganje za nastop sindroma pretreniranosti (ang. overtraining).

Podobno velja za pomanjkanje spanja in vse ostale stresorje, saj tudi telovadba za telo predstavlja akutni stres, ki zahteva obdobje regeneracije. Lahko bi rekli, da se učinki stresorjev med seboj seštevajo, zato je obremenitev organizma v tem primeru večja.

Interakcije telovadbe z zdravili so relativno slabo raziskane. Kot smo že omenili, ima telesna vadba ugoden vpliv na potek številnih bolezni, ki jih sicer zdravimo tudi z zdravili, tako da bi v primeru sočasne uporabe lahko rekli, da telovadba na nek način okrepi pozitiven učinek zdravil (glej poglavje

- Vina, J., Sanchis-Gomar, F., Martinez-Bello, V. and GomezCabrera, M. (2012), Exercise acts as a drug; the pharmacological benefits of exercise. British Journal of Pharmacology, 167: 1–12. doi: 10.1111/j.1476-5381.2012.01970.x - Boyer, Rodney F. Temelji biokemije / Rodney Boyer ; [prevajalci Veronika Abram ... et al.]. - Ljubljana : Študentska založba, 2005 ([Ljubljana] : Pleško). - XXVI, 634 str. : ilustr. ; 31 cm. - (Knjižna zbirka Scripta / Študentska založba) - Royall, Penelope Slade; Troiano, Richard P.; Johnson, Melissa A.; Kohl, Harold W.; Fulton, Janet E. (2008). “Appendix 1.

Translating Scientific Evidence About Total Amount and Intensity of Physical Activity Into Guidelines”. 2008 Physical Activity Guidelines for Americans. United States Department of Health and Human Services. pp. 54–7.

- National Institutes of Health, National Heart, Lung, and Blood Institute (June 2006). “Your Guide to Physical Activity and Your Heart”. U.S. Department of Health and Human Services.

- Steele, J., Fisher, J., McGuff, D., Bruce-Low, S., & Smith, D. (2012). Resistance training to momentary muscular failure improves cardiovascular fitness in humans: a review of acute physiological responses and chronic physiological adaptations. J Exerc Physiol, 15, 53-80.

- Ainsworth BE, Haskell WL, Herrmann SD, Meckes N, Bassett Jr DR, Tudor-Locke C, Greer JL, Vezina J, Whitt-Glover MC, Leon AS. The Compendium of Physical Activities Tracking Guide.

Healthy Lifestyles Research Center, College of Nursing & Health Innovation, Arizona State University. Retrieved 22. 1.

2012 from the World Wide Web. https://sites.google.com/site/ compendiumofphysicalactivities/ - Phillips SM, Winett. Uncomplicated resistance training and health related outcomes: Evidence for a public health mandate. Curr Sports Med Rep. 2010;9(4):208-213

POGOSTOST POLIMORFIZMA RS12803 V GENU ZA NURR1 PRI BOLNIKIH S PERIFERNO ARTERIJSKO BOLEZNIJO V številki 66 vam predstavljamo raziskovalno nalogo dveh nadobudnih študentk tretjega letnika Laboratorijske biomedicine. S tem želimo spodbuditi študente k objavljanju rezultatov svojih raziskovalnih nalog v Spatuli, kar bo pripomoglo k večji strokovnosti Spatule in še večjem udejstvovanju študentov na raziskovalnem področju.

Tjaša Pavlin in Maja Žugec

Periferna arterijska bolezen (PAB) je kronična motnja arterijske prekrvavitve udov zaradi zožanja in zadebelitve žil.

Najpogosteje se pojavi pri arterijah nog in stopal, povzroča pa poškodbo živcev in drugih tkiv [1].

V večini primerov jo povzroča ateroskleroza, saj aterosklerotična leha zoži svetlino žile in onemogoča raztezanje arterijske stene. Zaradi omejenega dotoka krvi se v teh tkivih pojavi hipoksija [2].

Je pogosta motnja, vsako leto prepoznamo v Sloveniji 500-1000 novih pacientov z ishemijo udov. Prizadene 4-12% oseb med 55. in 70. letom starosti, incidenca pa se s starostjo povečuje.

Pogosteje prizadene moške kot ženske [3].

Dejavniki tveganja vključujejo visoke koncentracije holesterola v krvi, sladkorno bolezen, previsoko telesno težo, povišan krvni tlak, fizično neaktivnost, bolezni srca in ožilja, ledvično bolezen in kajenje [3].

Po navadi je en ud bolj prizadet od drugega. Pojavijo se bolečine, podobne krčem, ki se pojavijo med fizično aktivnostjo, in jih imenujemo interminentna klavdikacija. Simptomi bolezni vključujejo tudi slabost, pekoč občutek v mišicah stopal, meč ali stegen ter odsotnost oz. zmanjšanje utripa na prizadetem predelu. Kasneje se bolečine pojavijo tudi ob mirovanju, noge so

lahko tudi mrzle na dotik, koža je videti bleda (v poznih fazah tudi temna), pojavijo se razjede. 5-10 % pacientov s PAB razvije kritično ishemijo uda, ki lahko vodi tudi v gangreno [2].

Zdravljenje te bolezni temelji predvsem na zmanjševanju dejavnikov tveganja (prenehanje kajenja, zmanjšanje telesne teže, znižanje koncentracije holesterola, fizična aktivnost, dodatno zdravljenje sladkorne bolezni in hipertenzije).

Poleg teh ukrepov pa se uporabljajo antiagregacijska zdravila. Pri bolj razviti PAB in pri kritični ishemiji uda se izvede znotrajžilni poseg (angioplastika) ali operacija (obvod zaprte žile) [4].

Angioplastika je postopek, pri katerem v prizadeto žilo vstavijo kateter z balončkom, ki ga na zoženem delu arterije napihnejo in tako potisnejo strdek ob steno žile in ponovno vzpostavijo krvni pretok [5].

Pojav restenoze (ponovno zoženje žile) po perkutani translumnalni angioplastiki (PTA) je pogost in vključuje proliferacijo gladkih mišičnih celic žil (SMC). Na proliferacijo SMC vpliva beljakovina NuRR1 (Nuclear receptor related 1 protein). V genu za NuRR1 pa je bilo opisanih več polimorfizmov [7].

Ugotovljeno je bilo, da je divji tip NuRR1 odgovoren za zmanjšanje proliferacije SMC in vnetnega odgovora po poškodbi žile ali po PTA s čimer se zmanjša nastanek žilnih lezij [6].

REZULTATI Rezultati analize so pokazali, da ima 139 (27%) bolnikov s PAB genotip GG, heterozigotov (genotip GT) je bilo 263

Svet LBM | Pogostost polimorfizma rs12803 v genu za NuRR1 pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo

Mentorica: Mojca Božič-Mijovski, univ. dipl. biol., spec. med. biokem., Laboratorij za hemostazo in aterotromvozo, Univerzitetni klinični center Ljubljana

maj 2015

11

Z raziskovalno nalogo Pogostost polimorfizmov v genu za NuRR1 pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo smo želeli ugotoviti, kako pogost je polimorfizem NuRR1 SNP C (rs12803), pri katerem se na mestu +7275 G zamenja s T (G7275T).

Zanimalo nas je, kakšna je zastopanost homozigotov z divjim tipom (GG), heterozigotov (GT) in homozigotov s polimorfizmom (TT). V preiskavo smo vključili 517 bolnikov s PAB, 201 preiskovancev z napredovalo PAB, pri katerih je bila opravljena PTA, in 650 preiskovancev brez PAB (kontrolna skupina).

Za analizo smo uporabili verižno reakcijo s polimerazo v realnem času (qPCR). V reakcijsko mešanico smo dodali dve fluorescenčno označeni sondi . Ena sonda je bila označena s fluorescenčnim označevalcem VIC, ki se je vezala na zaporedje, ki ima na mestu 7275 nukleotid G (alel G), sonda s FAM označevalcem pa na zaporedje, ki ima na istem mestu nukleotid T (alel T).

Glede na obarvanost produkta smo lahko ločili, ali gre za divji tip homozigota – GG, heterozigota – GT ali homozigota s polimorfizmom – TT.

Svet LBM | Pogostost polimorfizma rs12803 v genu za NuRR1 pri bolnikih s periferno arterijsko boleznijo

Slika 1: Porazdelitev genotipov pri 517 bolnikih s PAB.

12

(51%), homozigotov (genotip TT) pa 115 ( 22%) (Slika 1).

Rezultati so grafično prikazani na sliki 1. Pri bolnikih s PTA je bilo 38 (33%) homozigotov divjega tipa – GG, 51 (44%) heterozigotov – GT, in 26 (23%) homozigotov s polimorfizmom – TT (Slika 2). Rezultati so grafično prikazani na sliki 2. V kontrolni skupini je bilo 201 (31%) homozigotov divjega tipa – GG, 299 (46%) je bilo heterozigotov – GT, 150 (23%) pa je bilo homozigotov s polimorfizmom – TT (Slika 3). Rezultati so predstavljeni na sliki 3. Porazdelitev genotipov se med skupinami PAB, PTA in kontrolno skupino ni razlikovala.

Slika 2: Porazdelitev genotipov pri 201 bolnikih s PTA.

RAZPRAVA Kot pričakovano je bilo največje število vseh preiskovancev heterozigotov – (GT).

Z zmanjšanim vnetnim odgovorom in nastankom žilnih lezij je povezan genotip NuRR1 divjega tipa (GG), kar pomeni, da imajo bolniki s PAB in genotipom GT ali TT večje tveganje za restenozo po PTA [6]. V naši skupini preiskovancev ima tako kar 73% preiskovancev s PAB povečano tveganje za pojav restenoze in vnetja v enem letu po opravljeni PTA. Podobno je pri bolnikih s PTA, kjer ima povečano tveganje za pojav

zapletov v času enega leta po PTA 67% preiskovancev.

Ker so se genotipi razporejali z enako pogostostjo pri vseh treh preiskovanih skupinah, verjetno polimorfizem v NuRR1 ni povezan z razvojem PAB, njegovo vlogo pri restenozi pa bo potrebno opredeliti v nadaljnjih raziskavah.

Pojav zapletov po PTA pa ni odvisen samo od genotipa, temveč tudi od starosti, spola in načina življenja.

Viri: - Kocijančič A, Mravlje F, Šajer D.: Interna medicina. 2005; 260.

- Kumar P, Clark M.: Clinical Medicine. 2002; 933.

- Patient. http://www.patient.co.uk/doctor/peripheral-arterialdisease. Dostopno 12. maj 2015.

- Kumar P, Clark M. Clinical Medicine. 2002; 934.

- MedLinePlus. http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/ angioplasty.html. Dostopno 12. maj 2015.

- M. Božič-Mijovski, M. Bedenčič, M. Stegnar, V. Salapura, M.K. Ježovnik, M. Kozak, A. Blinc: Nurr1 Haplotypes are Associated with Femoropopliteal Restenosis/Re-occlusion after Percutaneois Transluminal Angioplasty. European Journal of Vascular and Endovascular Surgery, volumen 43, marec 2012; 337-338 - Peter i. Bonta, Thijs W.H. Pols, Claudia M. van Tiel, Mariska Vos, E. Karin Arkenbout: Nuclear Receptor Nurr1 Is Expressed In and Is Associated With Human Restenosis and Inhibits Vascular Lesion Formation in Mice Involving Inhibition of Smooth Muscle Cell Proliferation and Inflammation.

Circulation, volumen 212, april 2010; 2023-2032

Slika 3: Porazdelitev genotipov pri 650 kontrolnih osebah.

maj 2015

NOVIČKE Ema Mercedes Vitek ALI JABOLKO NA DAN RES ODŽENE ZDRAVNIKA STRAN? Verjetno skoraj vsak pozna pregovor, da jabolko na dan odžene zdravnika stran.

Ta pa pravzaprav izvira iz manj znanega starejšega pregovora: »Če jabolko na dan boš snedel, zdravnik ničesar ne bo jedel.« Znanstvenike iz Univerze v Michiganu je zanimalo, ali ta stara modrost zares drži, zato so izvedli raziskavo na to tematiko.

Vse udeležence so najprej razvrstili v dve skupini. V prvi so bili tisti, ki so vsak

dan pojedli vsaj eno manjše jabolko.

V drugi pa so bili tisti, ki niso vsak dan jedli jabolka. Iz vprašalnikov, ki so jih morali izpolniti, je bilo razvidno, da so preiskovanci, ki so pripadali prvi skupini, v primerjavi z udeleženci iz druge skupine, imeli višjo stopnjo izobrazbe, med njimi je bil delež kadilcev manjši, poleg tega pa je bila zanje verjetnost, da pripadajo rasni ali etnični manjšini, večja.

Ob upoštevanju z zdravjem povezanih karakteristik in sociodemografskih

značilnosti so raziskovalci ugotovili, da povezava med uživanjem jabolka na dan in največ enega obiska zdravnika na leto ni statistično signifikantna. Zanimivo pa je, da so raziskovalci ugotovili majhno povezavo med uživanjem jabolka na dan in manjšo potrebo po uporabi zdravil na recept. Ali bi se torej pregovor po novem moral glasiti, da jabolko na dan odžene farmacevta stran?

SVETOVNI DAN ZDRAVJA Sedmega aprila smo praznovali svetovni dan zdravja. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) vsako leto določi, kateri temi bo ta dan posvečen. Letošnji slogan se je glasil: »Naj bo naša hrana varna – od kmetije do mize.« Zanimivo je, da se več kot 200 bolezni prenaša s kontaminirano hrano. Okužena hrana lahko povzroči tako kratkoročne kot tudi dolgoročne zdravstvene probleme. Ti vplivajo na družbo in tudi na ekonomijo države. Zaradi okužbe z bakterijami,

ki se prenašajo s hrano ali vodo, pa na leto umre približno 2 milijona ljudi. Prav zaradi teh dejstev je SZO želela opozoriti na pomen varne hrane. Izdala je tudi pet priporočil, ki bi se jih moral držati vsak izmed nas: • Potrebno je skrbeti za čistočo (umivanje kuhinjskih površin, opreme, rok).

• Meso, jajca in morska hrana morajo biti dobro prekuhana.

• Za pripravo hrane moramo uporabljati varno vodo in živila.

• Hrano hranimo pri ustrezni temperaturi.

Kuhano in pokvarljivo hrano je potrebno takoj dati v hladilnik (priporočena temperatura: pod 5°C). Pred serviranjem naj bo kuhana hrana vroča (priporočena temperatura: 60 °C).

• Nujno je potrebno ločevati surovo hrano in hrano, ki jo je potrebno prekuhati.

Tudi naša fakulteta je sodelovala pri obeleževanju tega dne. Člani skupine za javne kampanje smo namreč na ta dan v nakupovalnem centru Citypark informirali mimoidoče o interakcijah med hrano in zdravili.

MANJ SOLI, ENAK OKUS Preveč soljena hrana je ena izmed značilnosti kulinarike modernega sveta.

Sol izboljša in hkrati tudi okrepi okus hrane, zato zelo radi posegamo po njej. Vemo pa, da se skupaj z dalj časa trajajočim uživanjem (pre)velike količine soli povečuje tudi možnost za nastanek arterijske hipertenzije. Znanstveniki z Univerze v Illinoisu so odkrili, kako lahko s spremembo strukture procesirane hrane zmanjšamo potrebo po vsebnosti velike količine soli, ki je običajno prisotna v njej.

Velik delež soli, ki je prisoten v tej vrsti hrane, se pravzaprav ob njenem

žvečenju sploh ne sprosti, ampak ostane v njej, kar pomeni, da se vsa ta sol dejansko sploh ne porabi za povečanje slanosti in ojačanje okusa zaužite hrane.

Raziskovalce je zato zanimalo, ali lahko z določenimi spremembami mikrostrukture procesirane hrane dosežejo, da se iz nje sprosti več soli. To bi namreč imelo dve pozitivni posledici. Proizvajalci bi pri izdelavi porabili manj soli, poleg tega pa bi kupci zaužili manj soli ob hkratnem nespremenjenem okusu.

Najprej so pripravili več gelov, s katerimi so želeli vplivati na strukturne lastnosti hrane. Ti geli so bili sestavljeni iz soli,

izoliranih proteinov iz sirotke in mlečne maščobe. Med seboj so se razlikovali po deležu zadnjih dveh sestavin in po pritisku, ki je so ga uporabili pri homogenizaciji. Ugotovili so, da je sproščanje soli iz gela povezano z njegovo poroznostjo, velikostjo por in tudi z velikostjo delcev maščobe. Vodja raziskave pravi, da so ta spoznanja temelj za nadaljnje študije, ki bi lahko prispevale k izboljšavam na tem področju. Seveda pa ne smemo pozabiti, da tudi »najbolj zdrava« procesirana hrana ne bo nikoli tako zdrava kot tista, ki jo pridelamo sami na domačem vrtu.

Viri: day/2015/event/en/

75, številka 5, objavljeno na spletnem naslovu: http://archinte.

– implications for sodium reduction, Youngsoo Lee, et al., Journal

- Five keys to safer food poster. Dostopano 19. 4. 2015 na spletnem

jamanetwork.com/article.aspx?articleid=2210883 marec 2015,

of Food Science, objavljeno na spletnem naslovu: http://www.ncbi.

naslovu: http://www.who.int/foodsafety/publications/consumer/

doi:10.1001/jamainternmed.2014.5466.

nlm.nih.gov/pubmed/25297008 november 2014, doi: 10.1111/1750-

en/5keys_en.pdf?ua=1

- http://www.newscientist.com/article/dn26643-hiv-evolves-into-

3841.12669.

- Association between apple consumption and physician visits

less-deadly-form.html – dostop: 21. 12. 2014

- World Health Day 2015: Food safety. Dostopano 19. 4. 2015 na

appealing the conventional wisdom that an apple a day keeps

- http://www.medicalnewstoday.com/articles/287542.php – dostop:

spletnem naslovu: http://www.who.int/campaigns/world-health-

the doctor away, Matthew Davis, at al., JAMA Intern Med, izdaja

5. 1. 2015

maj 2015

Novičke

- Temporal sodium release related to gel microstructural properties

13

Asist. ANA JANEŽIČ, mag. farm.

Sprva sta jo zanimali klinična in bolnišnična smer farmacije, nato pa je splet okoliščin povzročil, da je postala del tima na Katedri za socialno farmacijo, za katerega pravi, da ji z edinstveno klimo daje moč in zagon za delo tudi takrat, ko so zasuti z delom.

Maja Valter

Predstavitev asistenta | Asist. Ana Janežič, mag. farm.

farmakoepidemiologijo, preučevanje sistemskih vidikov umeščanja zdravil, vrednotenje zdravstvenih tehnologij itd.

Večina študentov vas pozna kot asistentko na Katedri za socialno farmacijo. Vas je ta smer farmacije privlačila že v času študija ali ste se zanjo odločili proti koncu?

Socialna farmacija je bila v času mojega študija le izbirni predmet, zato se z vsebinami predmeta nisem srečala.

Priznati moram, da me ime predmeta takrat ni pritegnilo. Ne spomnim se, kaj sem si predstavljala, s čim se socialna farmacija ukvarja, ampak gotovo ne tega, kar danes vem, da spada na naše področje.

Takrat sem se zato odločila izbrati izbirna predmeta klinična farmacija in bolnišnična farmacija, saj me je takrat zelo zanimala klinična farmacija predvsem kot posledica mojega delovanja v projektu Zdravstveni tim. S katedro za socialno farmacijo do tedaj niti nisem imela prav dosti stika, z izjemo predmeta Farmacevtska informatika. To se je spremenilo pri diplomski nalogi, ki sem jo opravljala na katedri. Takrat sem spoznala, da je socialna farmacija usmerjena k pacientu, tako v neposrednem smislu, npr. skozi raziskovanje kliničnih in humanističnih izidov ter težav, povezanih z zdravili, in vrednotenje lekarniške dejavnosti in klinične farmacije, kot tudi nekoliko bolj posredno, na nivoju populacije, skozi

14

maj 2015

Kakšni so bili prvi občutki ob ponujenem mestu asistentke na katedri? Zaradi katerih razlogov ste se odločili sprejeti mesto?

Priznati moram, da me je ponudba precej presenetila. Verjetno predvsem zaradi tega, ker nikoli nisem razmišljala o tem, da bi delala na fakulteti. Sicer sem razmišljala o nadaljevanju študija, ampak predvsem v smislu specializacije, ne pa doktorata. Do tistega trenutka sem bila tudi odločena, da bom službo iskala v zdravstvu, poleg tega sem bila Krkina štipendistka …

Zato odločitev ni bila povsem enostavna.

Vendar pa je kljub vsemu odločitev padla kar hitro. Pretehtalo je to, da se podajam na področje farmacije, ki me zanima in kjer bom lahko nadaljevala študij na podiplomski ravni. Delovno mesto je obetalo preplet različnih vlog oz. aktivnosti, kar razbija rutino, in super kolektiv. Sedaj, po treh letih, lahko rečem, da sem dobila vse, kar sem pričakovala. In še več.

V timu socialne farmacije ste članica že od leta 2012. Kaj vse je trenutno vaše delo kot asistentka?

Delo bi v grobem lahko razdelila na pedagoško, kamor spadajo vaje, konzultacije, priprava in popravljanje izpitov ter delo z diplomanti, raziskovalno, ki je trenutno usmerjeno predvsem v doktorat, delo pri projektih, ki so v zadnjem času predvsem s področja farmakoekonomike, in kakšne druge aktivnosti, vezane na razvoj stroke, predvsem lekarniške dejavnosti.

Koliko časa ste se na začetku pripravljali na pedagoško delo, ki ste ga prevzeli?

Kaj pa zdaj?

Na pedagoško delo se je potrebno pripraviti tako vsebinsko, da obvladaš

snov, ki jo želiš podati študentom, po drugi strani pa ti, posebej na začetku, nekaj časa vzame tudi razmislek, kako neko stvar razložiti na čim bolj razumljiv način, koliko časa nameniti kateremu delu vaje ipd.

Tako na začetku, ko na novo prevzameš določene vaje, priprave seveda terjajo kar nekaj časa. Ko pa se enkrat vpelješ, gre bolj za to, da material preletiš in osvežiš vsebino vaje in se bolj posvečaš nadgradnji - ali vsebine vaje ali pa načina podajanja vsebine. Vedno si potem tudi na podlagi odgovorov študentov na izpitih naredim kakšne zaznamke, ko ugotovim, kaj jim je povzročalo večje težave in kaj bi veljalo naslednje leto še nadgraditi v smislu dodatnega poudarka in še bolj jasne razlage. Nikoli ni bil moj cilj pedagoškega dela le to, da »oddelam« vajo, temveč da študentje od tega nekaj odnesejo, sicer vaje nimajo smisla. Vedno skušam tematiko približati študentom in jo razložiti na čim bolj enostaven in razumljiv način. Ne vem pa, če mi to vedno uspe. Zdi se mi, da je še posebej težko študente pritegniti k statistiki, ker še ne uspejo razumeti njene uporabne vrednosti oziroma je umestiti v polje farmacije.

Kaj vas najbolj navdušuje pri vašem delu?

Kadar kdo od sodelavcev (ali diplomantov) prinese kakšno veliko čokolado.

Vaša katedra je majhna, a se širi in nadgrajuje iz leta v leto. Ali drži, da ste aktivni na različnih področjih tako v Sloveniji kot tudi v tujini?

Tako je, v zadnjih letih smo zelo zrasli. Če štejemo še ves SF podmladek (tudi tiste na poti), pa sploh. Če upoštevate, da je ob ustanovitvi leta 1997 katedra štela dva člana in z eksponentno rastjo v zadnjih letih danes šteje 10 članov, lahko vidite, da se uspešno krepimo in razvijamo.

V slovenskem prostoru sodelujemo na različnih področjih z institucijami, kot sta Lekarniška zbornica in Slovensko

Poleg pedagoškega dela se na katedri ukvarjate tudi z različnim raziskovalnim delom. Kaj vse obsega raziskovalno delo?

Raziskovalno smo na katedri razdeljeni v grobem na dva pola. En del katedre je bolj usmerjen na raziskovanje zdravstvenih izidov in težav, povezanih z zdravili, npr. sodelovanje pri zdravljenju, ali na raziskovanje lekarniške dejavnosti, npr. zadovoljstva z lekarniškimi storitvami.

Drugi pol pa raziskuje bolj sistemske vidike, npr. umeščanje zdravil, sistem terapevtskih skupin zdravil, vrednotenje zdravstvenih tehnologij, učinkovitost z izvajanjem meta-analiz. Morda bi lahko kot tretjo vejo izpostavila še farmakoepidemiologijo, ki je za ljubitelje baz podatkov.

Omenili ste, da kdaj podaljšate delovni čas, pa vendar to za vas ne predstavlja muke. Se vam zdi, da pri tem igra veliko vlogo klima v vašem timu?

Da, neredko 8 ur na dan ni dovolj, da bi opravil vse. Dodatno so prisotne še študijske obveznosti iz naslova podiplomskega študija, s katerimi bom na srečo letos opravila. Večeri in vikendi pa so vsake toliko delovni, posebej kadar se približujejo roki za oddajo projektov.

Včasih je kar težko odklopiti misli od službenih zadev, posebej kadar je v fazi načrtovanja ali izvajanja kakšna raziskava ali pa se bliža koncu kakšen večji projekt.

Vendar pa mislim, da si je treba dovolj pogosto dati misli na off, si vzeti čas zase, za svoje hobije, iti na kakšno potovanje itd. Na ta način se odpočiješ in potem bolj motivirano in produktivno delaš.

Absolutno bi imela večji občutek bremena, v kolikor bi se v taki situaciji počutila sama. Tako pa sem del skupine, kjer si delo vedno razdelimo, vsak prispeva po svojih najboljših močeh in najpomembneje, nikoli nas ne zapusti pozitivna naravnanost. Pri tem ima seveda najpomembnejšo vlogo predstojnik katedre, ki po eni strani organizira delo na katedri in po drugi strani veliko skrbi namenja odnosom med nami. Člani katedre smo si med seboj karakterno zelo različni, kljub temu pa dovolj kompatibilni, da se res dobro razumemo. In to, da lahko sodelavcem zaupaš, se nanje kadarkoli obrneš in zraven še malo pohecaš, je res veliko vredno.

Kot študentka ste delovali tudi v Društvu študentov farmacije Slovenije.

Na katerih področjih ste bili aktivni?

Ali mislite, da je takratno delovanje vplivalo na vaše vizije za prihodnost?

Moje delovanje v društvu se je pričelo v 2. letniku z organizacijo poletnega farmacevtskega tabora. Bolj iz radovednosti sva s kolegico šli na sestanek, saj sem videla vabilo na elektronski pošti, da se išče pomoč pri organizaciji tabora, in pristali v organizacijskem odboru. Kasneje sem sodelovala tudi pri organizaciji tedenske izmenjave Threen,

ko so k nam prišli študenti iz Grčije in Romunije (naknadno so se priključili še Španci). Povratni izmenjavi v Grčijo in Romunijo sta odtehtali ves trud in čas, ki ga je vzela organizacija. Potem so mi v društvu predlagali, da bi prevzela projekt Zdravstveni tim v sodelovanju s študenti medicine in zdravstvene nege. Prva dva projekta sta mi vsekakor dala ogromno izkušenj, vendar pa je Zdravstveni tim zagotovo name vplival najbolj. Kot sem že omenila, sem ravno iz tega razloga spoznala klinično farmacijo in se zares našla. Tekom dodiplomskega študija sem zelo pogrešala predmete, ki bi bili bolj usmerjeni k pacientu. Vse skupaj me je tako prevzelo, da sem celo začela razmišljati o vzporednem študiju medicine (idejo sem na srečo potem opustila). Ja, lahko bi rekli, da je Zdravstveni tim močno vplival na mojo (takratno) vizijo prihodnosti.

Vsem študentom svetujem, da se v čim večji meri udeležujejo projektov društva, če pri organizaciji aktivno sodelujejo, pa še toliko bolje. Prinesejo ti namreč neprecenljive izkušnje (ki jih cenijo tudi bodoči delodajalci) in nova poznanstva, ki včasih prerasejo v prijateljstva ali pa so razlog za obisk kakšnih bližnjih ali daljnih krajev.

Na katedri delujete tudi kot delovni mentor. Kaj bi želeli povedati študentom, ki jih zanima socialna farmacija in bi želeli delati z vami?

Naj zberejo pogum in se kaj oglasijo v laboratoriju za socialno farmacijo.

Področja, s katerimi se ukvarjamo, sem že omenila. Pogosto so teme diplomskih nalog vezane na trenutno raziskovalno delo na katedri, lahko pa se oblikujejo tudi

Predstavitev asistenta | Asist. Ana Janežič, mag. farm.

farmacevtsko društvo, pa tudi z industrijo skozi različne projekte. V mednarodnem prostoru smo vpeti predvsem v Pharamaceutical Care Network Europe (PCNE). Izr. prof. dr. Mitja Kos in asist. dr.

Nejc Horvat sta člana odbora omenjene organizacije, ki povezuje raziskovalce s področja farmacevtske skrbi. V prihodnosti načrtujemo tudi organizacijo konference PCNE v Sloveniji.

maj 2015

15

Predstavitev asistenta | Asist. Ana Janežič, mag. farm.

izven tega. Delo lahko poteka izključno s pomočjo računalnika, kogar veseli npr. klinična farmacija, pa je možno tudi izvajanje diplomske naloge v sodelovanju s farmacevti v bolnišničnem okolju. Študent torej pri nas dobi delovnega mentorja, ki pomaga študentu pri delu.

Ključne zadeve, kot so opredelitev namena in glavne metodološke usmeritve, seveda nastanejo v pogovoru z mentorjem (na naši katedri sta to lahko izr. prof. dr. Mitja Kos in doc. dr. Igor Locatelli), sprotne usmeritve in praktične nasvete glede pristopa k delu za diplomsko nalogo pa daje tudi delovni mentor. Delo tako teče bolj enostavno in učinkovito.

16

Kakšna je vaša vizija glede študija in tudi kasneje dela v farmaciji, ki bi jo radi delili s študenti?

Skozi moje oči je študij na naši fakulteti bolj usmerjen k razvoju zdravil, manj pa k

maj 2015

uporabniku zdravil – pacientu. Tako sem dojemala študij kot študentka, in ga še vedno, kljub nekaterim spremembam, ki jih je prinesla prenova programa. Verjetno sem težko objektivna, ampak se mi zdi, da je socialna farmacija kot obvezen predmet za cel letnik kar pomembna pridobitev novega programa, ki študentom da malce širine in jim približa nekatere temeljne vidike farmacije. Menim, da bi bilo zelo dobro, če bi tudi klinično farmacijo poslušal cel letnik. Še vedno pa je dosti tematik, s katerimi se študenti prvič srečajo šele pri praktičnem usposabljanju v petem letniku, pa bi lahko našle mesto v kurikulumu že kaj prej. Moja želja je torej, da bi študente bolj intenzivno pripravljali tudi na izzive dela v lekarniški dejavnosti oz. zdravstvu.

Glede dela v farmaciji težko komentiram ostala področja, nekoliko bolj sem seznanjena z delom na področju

lekarniške dejavnosti in klinične farmacije.

Menim, da bi bil nadaljnji razvoj stroke na tem področju nujno potreben, če bi želeli bili primerljivi z državami, kjer je delo farmacevta na zelo visoki ravni.

Zato zelo pozdravljam prizadevanja za postavitev kognitivnih storitev, ki bi se izvajale v zunanjih lekarnah, kot je storitev pregleda uporabe zdravil. Kot velik uspeh nadgradnje dela magistra farmacije pa velja omeniti projekt ZZZS Farmacevt svetovalec. Upam, da bo izvajanje farmakoterapijskega pregleda zdravil preseglo okvirje pilotnega projekta in zaživelo v vsakdanji praksi kot dopolnitev zdravnikove obravnave bolnikov.

Kakšni so vaši načrti za prihodnost? Čim prej zaključiti z doktoratom. Dlje moji plani še ne sežejo.

I FEEL SLOVENIA: My SEP Experience in Ljubljana, Slovenia

Tuesday, June 24th 2014, the plane that carried me landed at the Jože Pučnik Airport, Ljubljana, Slovenia. Here I am, in the land of my dreams – Europe. I was so excited. Two students from the Students’ Section of the Slovene Pharmaceutical Society (ŠSSFD Slovenia), Danaja and Neža, greeted me soon after I came out of the airport. They then drove me to Jerca’s home in Polje, a place where I stayed for a while before I was able to settle in a student dorm. I lived in Jerca’s home for 2 days. Jerca and her family were so nice. They great care of me. They also told me many things about Slovenia, such as its culture, food, attractions, and showed me many artworks by a popular Slovenian architect named Jože Plečnik.

We even went to some popular sites in Slovenia like the Postojna Cave and Predjama Castle. So, I can say this was my short vacation before my internship began. Unfortunately, I did not stay long with this kind family because I had to move to the student dorm. Rožna Dolina was the dorm where I lived for about 1

month. I was placed in a dorm where other exchange students (not only from IPSF, but also from other associations) lived during their time in Slovenia. It was great that I was able to live with people from around the world in the same dorm. We shared information about each other’s countries. I love to share and learn about cultures from around the world. This experience of living with people from many countries was very exciting. I started my internship on July 1st. In the weekend before I started my internship, I went to some beautiful places in Slovenia with student exchange participants; Eliska and Sequince and also Emanuela, Katja, Marko, and Meta. We visited the Vintgar Gorge, Lake Bled, and Lake Bohinj. Those are the must visit places if you come to Slovenia. I also tasted the kremšnita, the legendary cream cake from Bled. You cannot really experience Bled without tasting this legendary cream cake. Well, I can say that this was my second short trip before my internship began. The day of the internship arrived. I worked in the research field at the Department of Pharmaceutical Biology. And this was why I chose Slovenia – they provide research in a specific department. I helped a professor with his research about lichen islandicus. I extracted, measured the viscosity and phenolic content of the lichens. I also performed some modification on the project as Prof. Samo Kreft told me to do. For me, the laboratory was a comfortable place to work. Its facilities are quite complete.

The laboratory was also clean, with the tools arranged very well. I could easily find anything I needed for my work. I really enjoyed working there. Of course I was not alone in the laboratory. I met

many kind people who work there as well, Asst. Prof. Dr. Damjan, Asst. Eva, Mateja, Asst. Prof. Dr. Nina, and Asst.

Meta. They are nice people who helped me with my work. Whenever I needed something, they were always there to help me, even find the solution when I encountered a small problem with the project. There were also two students who were doing their thesis when I worked there, Iva and Špela. They were being mentored by Asst. Prof. Dr. Nina.

Internship is not only about your work and making sure that everything has been done perfectly. The people who you spend your lunch time with, how you interact with them and spend time together with them, and what you talk about during your free time with them, are the great parts of this internship.

But there is never enough time for this of course – I would always want more time. There were nine other students doing internships in July, Monika, Gosia, Kordian, Kamila, Didem, Cagla, Nada, Martin, and Pierre from Poland, Turkey, Serbia, Czech, and France. During our free time, we usually had time to hang out. We visited the jazz festival, had dinner, went hiking to Šmarna Gora, held a food party, watched a movie in one of our rooms, and even just a small party with some conversations in one of our rooms, all of which made my SEP experience in Slovenia complete. All this made it difficult to say goodbye in the end. However, we have made good memories to remember forever. Finally, I want to say thank you to IPSF, my faculty and university, which supported me in this wonderful SEP experience. I hope to someday return to Europe.

Hvala! maj 2015

SEP praksa | I feel Slovenia

Maria Ajeng Listyorini Sanata Dharma University, Indonesia

17

PREDSTAVITEV IPSF SKOZI OČI LUKE KOSCA Študenti se vedno radi spogledujemo s tujino – poletne počitnice, Erasmus itd. Najbolj zgoščeno izkušnjo pa prav gotovo predstavljajo mednarodni kongresi, kjer v enem tednu lahko doživiš res vse. ŠSSFD je aktivno povezan v kar dve mednarodni organizaciji – EPSA in IPSF. Kdor si želi pravo mednarodno in predvsem multikulturno izkušnjo, se bo prav zagotovo našel v IPSF. Ta združuje 70 držav sveta in njihove študente farmacije. Dejavnosti IPSF so močno vpete v naše društvo – svetovanje pacientom, mala šola klinike, javne kampanje in seveda SEP so aktivnosti, za katere lahko rečem, da so se dotaknile vsakega študenta na FFA. Vsako leto pa se kot ena boljših delegacij odpravimo na svetovni kongres IPSF. Letošnji bo potekal v Indiji, naslednji pa bodo prav tako primerni za avanturiste – 2016 v Zimbabveju, 2017 pa bo zelo verjetno na vrsti Tajvan.

V intervjuju vam bom predstavila Luka Kosca, člana izvršnega odbora IPSF 2014/2015. Prav on je tudi tisti, zaradi katerega sem sama aktivno vključena v študentsko organiziranje, saj me je v prvih dneh 1. letnika spodbudil, naj prevzamem vlogo predstavnice letnika in kasneje funkcije, povezane z IPSF. Emanuela Senjor

Na tuje | Predstavitev IPSF skozi oči Luke Kosca

šolstvu naš edinstven položaj izhaja iz dejstva, da smo prejemniki storitve izobraževanja in zato lahko ponudimo celovito evalvacijo kakovosti programov in osvajanja kompetenc znotraj študija. V družbi pa predstavljamo celovit, močno progresiven in v prihodnost naravnan pogled, pogosto ločen od individualnih parcialnih interesov.

Poleg tega se mi zdi na področju študentskega organiziranja najpomembnejša njegova široka dostopnost in odprtost. Študente vedno spodbujamo, naj se prijavljajo za položaje, ki jih zanimajo, in se dokažejo s svojim delom.

Luka, poznamo te kot bivšega predsednika Študentskega sveta na FFA ter tvojih številnih funkcijah na univerzi in fakulteti, kjer si se ukvarjal s kakovostjo, študijskimi programi in habilitacijami. Kaj te je spodbudilo v to, da si se priključil delovanju v študentskem organiziranju?

Za udejstvovanje na področju študentskega organiziranja sem se odločil zaradi želje po urejanju razporedov za vaje.

Od takrat sem svoja pričakovanja in želje močno razširil. Danes se mi zdi študentsko organiziranje pomembno predvsem zaradi specifičnega položaja, ki ga študenti zasedamo v visokem šolstvu in družbi na sploh. V visokem

18

maj 2015

Zelo smo ponosni, da imamo člana v izvršnem odboru IPSF. Tvoj naziv je Chairperson of Internal Relations (vodja mednarodnih odnosov). Kako si se odločil za ta korak, kaj so tvoje glavne zadolžitve, ali je delo izpolnilo tvoja pričakovanja?

Tudi sam sem vedno zelo ponosen, da sem član DŠFS. Za prestop iz zastopanja študentov na fakulteti in univerzi v širše okolje predstavljanja študentov farmacije v svetovnem okviru sem se odločil, ker sem si želel deliti svoje izkušnje s študenti iz drugih držav ter razširiti svoje poznavanje študija farmacije in poklica farmacevta.

Poleg tega sem si želel razširiti zavedanje študentov o IPSF in razširiti njihovo

sodelovanje pri najpomembnejših projektih.

Moj položaj zajema tri področja: komunikacija s člani, komunikacija s potencialnimi člani in pomoč pri registracijah za dogodke IPSF. Delo je zelo zanimivo, saj sem dnevno v kontaktu s predstavniki več kot 67 držav in poskušam proaktivno odgovarjati na njihove želje in probleme. Zlasti zanimivi so neposredni sestanki s predstavniki društev, ko se neposredno in odkrito pogovarjamo o prihodnosti IPSF. V veliki meri so se moja pričakovanja izpolnila. V prihodnosti pa bi si želel še več sodelovanja s člani in boljše povezovanje IPSF z zunanjimi deležniki.

Zlasti pomembno se mi zdi, da bi IPSF imela čim več članov, ki bi jim nudila dobro organizirane projekte in jasno zastopala njihovo mnenje pri pomembnih deležnikih.

Kako je delovati v tako multikulturnem okolju? Kakšna zabavna anekdota?

Delovanje v multikulturnem okolju je zelo zanimivo. Pomembno se mi zdi, da smo zmožni pogledati preko spola, rase in religije posamezne osebe in se osredotočiti na njene ideje, projekte in delo. Od pričakovanih izzivov je bil še najbolj zanimiv različen pogled na začinjenost hrane: pri količinah čilija, ko Evropejci komaj dihamo, ga Indijci, Sudanci in Tunizijci sploh še ne čutijo.

Najbolj presenetljiva pa ostajajo majhna kulturna presenečenja, ko se posamezniki iz različnih držav razlikujemo pri stvareh, ko to najmanj pričakujemo – najosnovnejši izziv je vedno pripravljanje postelj.

Spoznal si, kako deluje tako velika organizacija, kot je IPSF. Kako bi jo primerjal z DŠFS – v čem smo dobri, česa pa bi se morali še naučiti?

DŠFS je izredno aktivno društvo s številnimi kakovostnimi projekti ter preko ŠSFFA in ŠOFFA dobro vpeto v študentsko organiziranje na fakulteti. Po strukturi in delovanju sta si DŠFS in IPSF izredno različna. Kar bi IPSF lahko prevzel je večja operativnost izvršnega odbora in koordinatorjev ter bolj neposreden kontakt s študenti. DŠFS pa bi lahko bolje izkoriščal priložnosti, ki jih ponuja IPSF za javne kampanje, klinične veščine in svetovanje bolnikom.

Kakšna priložnost so za študente svetovni kongresi IPSF? Kongresi in regionalni simpoziji so

edinstvena priložnost za spoznavanje tujih študentov, njihovega pogleda na farmacijo in njeno prihodnost. Na simpozijih in delavnicah spoznavamo najnovejše dosežke v raz voju farmacevtskega izobraževanja in poklicnega razvoja. Vsako leto se odvija tudi mednarodno tekmovanje v svetovanju bolnikom, kliničnih veščinah in pripravljanju farmacevtskih oblik, kjer smo Slovenci vedno zelo uspešni. Poleg tega pa se vzporedno odvija tudi generalna skupščina IPSF, kjer se delegati društev pogovarjajo o prihodnosti IPSF in volijo nov izvršni odbor.

Udeležbo močno priporočam, saj kongresi omogočajo edinstven pogled v farmacijo po svetu! Poleg tega pa tudi potegovanje za položaje v IPSF.

študentov farmacije na nacionalnem, evropskem in svetovnem nivoju. Študenti imamo neskončen potencial za sprožanje sprememb, ki se ga moramo zavedati in ga čim bolj konstruktivno izkoristiti.

Pomembno je zavedanje, da v naših kratkih mandatih ne moremo sprožiti revolucije, lahko pa pričnemo s počasno evolucijo razmišljanja, ki lahko dolgoročno prinese večje spremembe.

Osebno želim najprej magistrirati. Poleg tega se konec maja odpravljam na zasedanje skupščine Svetovne zdravstvene organizacije in julija na kongres IPSF v Indijo. Jeseni pa me čaka iskanje zaposlitve.

Načrti za prihodnost?

Za prihodnost študentskega organiziranja si zelo želim, da bi bili študenti prepoznani po svojih kompetencah za evalvacijo visokega šolstva. Poleg tega bi rad videl še bolj povezano predstavništvo

Vse bralce pa pozivam, da se aktivno vključite v mednarodne aktivnosti, ki vam jih ponuja DrugDealer. Ne bo vam žal.

Hvala za tvoj čas, Luka, in veliko sreče pri tvojih nadaljnjih ciljih.

maj 2015

19

ZAČETEK BREZ KONCA Tole bo sedaj malce drugače. V tem prispevku o Erasmusu bo bolj malo dejstev, pa tudi kronologije mojih pripetljajev ne boste brali.

Bo pa precej lastnega razmišljanja o pretekli izmenjavi, ko takole poskušam zajeti bistvo naučenega. Lahko bi rekli, da je moj namen predvsem pomiriti tiste, ki se prihodnje šolsko leto na Erasmus odpravljajo prvič, hkrati pa motivirati tiste, ki o udeležbi še razmišljajo.

Luka Šrot

Slika 1: “Stockholm – bitka za razsodnost po šestnajsturnem bivanju na ladji”.

Erasmus | Začetek brez konca

Živimo v času globalizacije in ta je na samem vrhuncu – izkušnje iz inozemstva se čedalje bolj cenijo, pa naj si izrecno želimo preboja v tujino ali pa tudi ne. Kaj lahko tu storimo mi, bodisi študenti, ki se počasi prebijajo na trg dela, bodisi tisti, ki so svojo študijsko pot ravno začeli ali se nahajajo nekje vmes?

Do potankosti se spomnim občutka ob dokončni oddaji prijave. Šlo je za trenutek olajšanja in sreče, ki se mu je že v naslednji sekundi pridružila zaskrbljenost. Kljub vednosti, da mi

Slika 2: Na Laponskem pri -30 stopinjah tik pred vkrcanjem na sani s huskiji ...

20

maj 2015

preostane le čakanje na sporočilo gostiteljske univerze, sem prepogosto potoval pol leta v prihodnost, ko naj bi se vse skupaj začelo. Razmišljal sem o vseh formalnostih, ki jih bom moral urediti, pa kako neki bom izbral pravega frizerja in kako bom sploh preživel, če ne bo bonov, kuharske sposobnosti pa so zelo omejene. Naposled je bilo po pol leta vsega ugibanja konec in domišljija je dala prosto pot resničnosti. Tako nekako razmišljam sedaj: Vse, kar nadobudni študent za udeležbo pravzaprav potrebuje, je želja po pridobivanju novih izkušenj. Tu ne gre zgolj za pridobivanje dodatnih kompetenc na študijskem področju, pač pa lahko izmenjava služi tudi kot novodobni zrelostni izpit. Navsezadnje preseliti se v tujo državo pomeni biti spet postavljen na začetek, vendar z vsem znanjem in modrostjo, ki ju posamezni študent že poseduje. Doživetje je še toliko močnejše, če se odpraviš sam, saj si nekako prisiljen splesti nov socialni krog. Situacijo sicer močno olajša dejstvo, da je to pravzaprav eden od namenov tovrstnega početja in da si tudi vsi ostali udeleženci, ali pa vsaj večina njih, želijo spoznavati nove ljudi. To, da v začetku nihče ne ve o tebi ničesar razen osebnega imena in imena dežele, od koder prihajaš, je lahko precej močno orodje pri ponovnem izumljanju samega sebe.

Pretekli mesec je na fakulteti potekala Kapsula priložnosti, v okviru katere je bilo možno obiskati prenekatero predavanje in delavnico in tudi tu je bilo moč slišati nekaj o uporabnosti izkušenj iz tujine. Lahko bi jih denimo navedli kot odgovor na vprašanje o dosedanjih dosežkih ali pa kot primer poskušanja nečesa novega. Podobno idejo si je lahko posameznik ustvaril tudi na predavanju lekovcev.

Seveda je za srečen konec izmenjave

potrebno opraviti zastavljene obveznosti, vendar se načini dela med tujimi fakultetami in tudi našo razlikujejo preveč, da bi lahko tu obravnavali vse posebnosti. A čeprav je privajanje na spremembe neredko nadležno – to je povečini tudi del človeške narave –, je proces z vodstvom in pomočjo tutorjev precej obvladljiv. Pomagata tudi prilagodljivost in ustvarjalnost ter predvsem zavedanje, da si del nečesa enkratnega. Hkrati to še ne pomeni, da je študij težji, le drugačen. O podrobnostih glede dokumentacije si ni potrebno delati prevelikih skrbi, saj vsi pozivi in informacije pridejo pravočasno, velja pa omeniti, da je pred odhodom na študijsko izmenjavo potrebno izpolniti t. i. študijski sporazum – ta vsebuje med drugim ekvivalente predmetov, ki bi jih sicer opravljali doma. Kljub temu velja pravilo, da se v tujini načeloma učiš malenkost drugačne stvari, ki pa še vedno sovpadajo s siceršnjim urnikom, celotna ideja pa se ravno tako pokriva z idejo nečesa novega. Še največja neprijetnost so morda finance – odvisno od izbrane države se lahko mesečni stroški gibljejo okoli dveh vijoličnih. Štipendija je v državah z višjim standardom nekoliko zajetnejša in lahko ponekod pokrije dobršen delež izdatkov, vendar je smotrno pričakovati tudi potrebo po lastnem dofinanciranju.

Približno en mesec pred odhodom sem se imel priložnost pogovarjati s kolegom, ki se je prihajajoči semester prav tako odpravljal v tujino. Če se pravilno spominjam, sva nekako soglasno izglasovala tri največje možne težave: neopravljene obveznosti, grozečo jezikovno prepreko in neuspešno integracijo v skupnost. Težko bi rekli da so bile skrbi neutemeljene, se pa niso uresničile. In verjamem, da je tako vsaj v večini primerov, če ne kar v vseh.

Kaj torej še čakate?

INTERVJU: izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

Izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm. je bil v srednji šoli uspešen na mnogih področjih. Zanimale so ga kemija, matematika, fizika in tudi strojništvo. O farmaciji je začel razmišljati šele po reševanju testov na Zavodu za zaposlovanje. Dokončno odločitev o študiju je sprejel po predavanjih prof. dr. Aleša Mrharja, mag. farm., ki je kot vršilec dolžnosti dekana novo ustanovljene Fakultete za farmacijo leta 1995 prišel na srednjo šolo in dijakom predstavil študij farmacije. Izr. prof. dr. Marka Anderluha študenti farmacije spoznamo pri predmetu Farmacevtska kemija III. Obenem je tudi glavni koordinator predmeta Molekularne osnove farmacevtske kemije na doktorskem študiju Biomedicine, smer Farmacija. Odličen pedagog, v srcu pa tudi velik raziskovalec in znanstvenik, si je kljub mnogim obveznostim vzel čas in nam z veseljem odgovoril na vprašanja.

Nika Bratović, Odineja Ratek

Ste nosilec predmeta Farmacevtska kemija III, ki je eden najpomembnejših predmetov študija farmacije. Študente fascinirate z risanjem vseh mogočih kemijskih struktur. Kakšen način učenja struktur ste imeli in kako naj se tega lotimo študenti?

Sem zelo vizualen človek in si strukture hitro zapomnim. Na strukture ne gledam več kot študent, ampak bolj kot receptor. Zavedati se morate, da risanje struktur še ne pomeni poznavanja struktur. Poznati strukturo pomeni, da veste, kaj struktura predstavlja. To boste dosegli, če boste poglobljeno študirali in razmišljali o strukturi. Svetujem vam, da si po predavanjih vzamete nekaj časa in preletite snov. Predvsem razmišljajte, kaj posamezni fragmenti v strukturi pomenijo. Čez čas boste spoznali nov svet kemije, ko benzena ne boste več gledali z istimi očmi

kot prej. Strukture so naša abeceda in iz te se učite.

Izpit iz Farmacevtske kemije III je eden redkih, ki ima poleg pisnega tudi ustni del izpita. V primerjavi s starim sistemom se je zmanjšal obseg ustnih zagovorov, tudi obveznih seminarskih nalog je malo. Kako se to pozna na našem izražanju znanja?

Mislim, da je pomanjkanje ustnih izpitov in seminarskih nalog ena ključnih slabosti novega Enovitega magistrskega študijskega programa Farmacije (EMŠF).

Z zmanjšanjem števila ustnih zagovorov ste študenti izgubili sposobnost kreiranja odgovorov v ustni obliki. Tudi jasnost koncipiranja misli je okrnjena. Včasih težko ugotovim, kaj mi želi študent na ustnem izpitu povedati. Po mojem mnenju je to velik problem. Kot farmacevti boste

V letih od 2006 do 2008 ste sodelovali pri izvedbi seminarjev in predavanj iz predmeta Farmakologija s toksikologijo na Medicinski fakulteti v Mariboru. Zakaj moramo farmacevti ta predmet opravljati na Medicinski fakulteti v Ljubljani, čeprav imamo na naši fakulteti dovolj strokovnjakov za to področje?

Medicinska fakulteta je matična za predmet Farmakologija in zato naša fakulteta ne sme izvajati predmeta s tem imenom. Lahko bi zasnovali drugo ime in predavali iste vsebine. Predmet Farmakologija s toksikologijo smo v Mariboru izvajali dokaj naključno.

Takrat so v Mariboru ustanovili Medicinsko fakulteto. Povabljeni smo bili k sodelovanju in povabilo sprejeli, saj so pred tem na Medicinski fakulteti v Ljubljani odklonili sodelovanje. Mislim, da smo v Mariboru dokazali, da imamo dovolj znanja za izvedbo tega predmeta,

Intervju | izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

v stiku z ljudmi. Ustno predstavljanje izdelkov in rezultatov ter argumentiranje mnenj bo vaša vsakdanja naloga. Če boste delali kot predstavniki podjetij, boste morali zdravnika prepričati, da je vaš izdelek najboljši v terapiji neke bolezni. To boste lahko dosegli le, če boste ob vsem strokovnem znanju tudi dober govorec.

S seminarskimi nalogami in ustnimi izpiti vas želimo pripraviti na življenje. Če boste imeli za sabo deset ali dvajset ustnih izpitov in vmes še nekaj javnih predstavitev seminarskih nalog, boste bolj samozavestni in lažje boste v profesionalni karieri komunicirali z okolico.

maj 2015

21

Intervju | izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

saj imamo ekspertize tako s področja farmakodinamike kot farmakokinetike. Res je, da glede na farmakologe zaostajamo v študijah na in vivo sistemih, vendar je to le en segment eksperimentalnega dela, ki po mojem mnenju ne bi zmanjšal uspešnosti izvajanja vsebin predmeta Farmakologija.

O zdravilnih učinkovinah pa vemo vsaj ekvivalentno kot farmakologi. Že pri Farmacevtski kemiji III vas na osnovi struktur učimo razmišljati tudi o farmakoloških problemih. Naj opozorim, da je klinična farmakologija drugo področje in da so na tem področju klinični farmakologi bolje usposobljeni.

22

Leta 2006 ste osvojili nagrado Futurum, ki vam je omogočila 10-mesečno podoktorsko izobraževanje v Milanu.

Odhod v tujino ima svoje prednosti in slabosti. Kaj je glavna prednost, ki bi jo izpostavili?

Raziskovalno delo me izjemno veseli in zame je bila to priložnost, da sem ves svoj čas in energijo posvetil raziskovanju. Ker sem zaposlen predvsem kot pedagoški delavec, se mu sicer ne morem popolnoma posvetiti. V Milanu pa sem lahko večino časa preživel v laboratoriju. Zame je bila to fantastična izkušnja. Naredil sem tudi dober vtis na mentorico prof. Anno Bernardi, s katero še danes sodelujeva.

Seveda pa ni šlo samo za delo v laboratoriju. Spoznal sem novo kulturo, nove ljudi in ovrgel kar nekaj stereotipov.

Med njimi je tudi ta, da delovni narodi prihajajo s severa Evrope, medtem ko so južni, mediteranski narodi bolj sproščeni.

Ta sproščenost naj bi se odražala tudi v njihovem raziskovalnem delu. Za Milano lahko rečem, da je zelo »severno mesto«.

Mnogo pomembnih stvari za evropski trg prihaja ravno iz Milana in okolice.

Presenečen sem bil, kako zelo uspešni in učinkoviti so.

Severna Italija je industrijsko dobro razvita. Kako je s farmacijo? Je v primerjavi s Slovenijo bolj ali manj razvita?

Vseh segmentov stroke ne poznam, zato se bom osredotočil le na farmacevtsko kemijo. V Sloveniji smo imeli pred časom oddelek Raziskave učinkovin v farmacevtski industriji Lek, ki ga je vodil prof. dr. Uroš Urleb. To je bil edini originatorski oddelek v Sloveniji. Šlo je za pravo originatorsko farmacevtsko maj 2015

kemijo, kjer so sintetizirali nove majhne molekule. Tega oddelka ni več. Italija je na tem področju v veliki prednosti.

Imajo kar nekaj originatorskih podjetij oziroma raziskovalnih oddelkov (podjetje Sigma Tau v Rimu, podjetje Menarini v Firencah, inštitut Nerviano zraven Milana, številni raziskovalni laboratoriji originatorskih podjetij). V primerjavi s Švico, Nemčijo in Veliko Britanijo imajo v Italiji morda manj originatorske industrije, a imajo kljub temu kaj pokazati svetu. Na originatorskem področju je Italija glede na Slovenijo gotovo bolj razvita. V generični farmacevtski industriji pa je pri nas in na Apeninskem polotoku podobno. Prepričan sem tudi, da v lekarniški farmaciji ne zaostajamo za Italijo.

Kot ste že sami povedali, vas raziskovalno delo zelo veseli. S čim se trenutno ukvarjate?

Ukvarjam se predvsem z razvojem antagonistov lektinskih receptorjev. To so posebni receptorji, ki prepoznavajo ligande, sestavljene iz enega ali več ogljikovih hidratov, oziroma različna oligosaharidna zaporedja na glikoziliranih proteinih. Ti receptorji (receptorji, ki prepoznavajo ogljikove hidrate) so bili dolgo zapostavljeni kot potencialne tarče zdravilnih učinkovin, šele nedavno pa so se začele pospešene študije na tem področju. Če dobro premislimo, je vsak protein v našem telesu glikoziliran in receptorji za glikane nemalokrat igrajo ključno vlogo v homeostazi organizma (spomnimo se na krvne skupine, imunski sistem). V tem sistemu sem si izbral kot tarče nekaj receptorjev in skupaj s sodelavci, tako iz Slovenije kot iz tujine (iz Slovenije bi izpostavil doc. dr. Tihomirja Tomašiča, doc. dr. Žigo Jakopina, doc. dr. Urbana Švajgerja in doc. dr. Zorana Arsova), imamo že zelo zanimive publikacije. Kot adhezivne receptorje uporabljamo lektine tudi pri razvoju antiadhezivne terapije.

Sodelujem z raziskovalci, profesorji iz Milana in Utrechta, kjer se ukvarjamo s kemijo ogljikovih hidratov za aplikativne namene. Proučujem tudi kemokinske receptorje. Področje zaviralcev bakterijske DNK giraze B in zaviralcev ionskih kanalov pokriva doktorski študent Marko Jukič.

Eno od področij, s katerimi sem se srečal, je bilo tudi označevanje raznih ligandov za vezikularni prenašalec acetilholina s t. i. hladnim fluorom 19F. To delo je

izvajal doktorand dr. Mitja Kovač, ki je v Sloveniji študiral reakcije fluoriranja z neradioaktivnim izotopom 19F, nato pa je v Franciji izvajal fluoriranje z optimiziranimi protokoli z radioaktivnim fluorom 18F. Te molekule so uporabne kot radiofarmaki za pozitronsko emisijsko tomografijo. Na koncu naj še omenim kemijsko usmerjeno farmacevtsko kemijo, kjer delamo majhne knjižnice spojin in jih rešetamo po različnih testih. Na ta način smo odkrili razmeroma uspešne zaviralce ksantinske oksidaze. Kot ste ugotovili, si nalagam preveč različnih projektov. Tematiko raziskovanja imam mogoče preširoko zastavljeno, saj se ne omejujem s tarčami in zato mi včasih primanjkuje časa za sprotno spremljanje literature na vseh področjih. Vendar ima ta heterogenost tudi pozitiven učinek, saj mi omogoča širši pogled na farmacevtsko kemijo.

Verjetno pa poleg pedagoškega in raziskovalnega dela sodelujete tudi v društvih, tako slovenskih kot evropskih.

Res je. V Slovenskem farmacevtskem društvu sem predsednik Sekcije za farmacevtsko kemijo in s sodelavci organiziram tudi srečanje slovenskih farmacevtskih kemikov. Evropo se trudim pripeljati k nam in tudi izvažati dobro ime Slovenije v Evropo. Sem član mednarodnega organizacijskega odbora simpozija EFMC-ISMC v Manchestru naslednje leto. Gre za največji kongres s področja farmacevtske kemije, ki se organizira vsaki dve leti. Leta 2018 se bo ta simpozij odvijal v Ljubljani in takrat boste lahko spoznali elito s področja farmacevtske kemije. Sodelujem tudi pri raznih projektih Evropske federacije za farmacevtsko kemijo. Poleg tega sem trenutno član organizacijskih oziroma znanstvenih odborov dveh simpozijev, ki se odvijata letos. Prvi bo junija v Atenah, drugi pa septembra v Antwerpnu.

Ne smem pozabiti na simpozij vaših kolegov s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Cutting Edge 2015, ki bo letos septembra v Ljubljani, kjer sodelujem kot član znanstvene komisije.

Dela vam torej ne primanjkuje.

Verjetno vam veliko časa vzamejo tudi prijave na projekte. Bi nam na kratko opisali postopek prijave na projekt?

Postopki prijave na projekt so odvisni od

Pred kratkim so v javnost prišli podatki o višinah avtorskih honorarjev nekaterih predavateljev z Ekonomske fakultete in Fakultete za upravo, ki so pripeljali do odstopa ministrice za izobraževanje, šolstvo in šport.

Zanimivo je, da so bili na tem seznamu le profesorji z družboslovnih fakultet.

Je to naključje? Kako je možno, da profesor zasluži toliko denarja?

Kot sem seznanjen je ministrica večino denarja pridobila s predavanji izrednim študentom. Naša fakulteta ima varovalni mehanizem, ki deluje po principu negativne povratne zanke. V primeru presežka farmacevtov na trgu delovne sile fakulteta zmanjša število vpisnih mest. Mislim, da smo s številom vpisnih mest v zadnjem času dosegli ravnotežno stanje. Na družboslovnih fakultetah se žal pogosto dogaja ravno obratno. Študente fakultete vpisujejo ne glede na stanje na trgu delovne sile in v primeru, da jim pristojno ministrstvo omeji število študentov, začnejo izvajati izredni študij.

Ta je plačljiv in omogoča dodaten zaslužek tako fakulteti kot tudi posameznikom.

Velika razlika med družboslovnimi in naravoslovnimi fakultetami obstaja tudi pri pojmovanju mentorstva pri diplomski nalogi. Na primer na Ekonomski fakulteti mentor diplomanta pred zagovorom diplome sreča dva- do trikrat, zato imajo profesorji lahko tudi do 150 mentorstev na leto. Sam si tega ne morem privoščiti, saj se s svojimi diplomanti redno ukvarjam in z njimi preživim v laboratoriju veliko časa. Vseh študentov, ki me prosijo za mentorstvo, žal ne morem sprejeti.

Poudaril bi še eno razliko. Vse članice Univerze v Ljubljani (UL) smo v enakih finančnih okvirih in nas zmanjševanje sredstev podobno prizadene. Na Fakulteti za družbene vede so zmanjšali število kontaktnih ur, t. j. predavanj, ko so na UL omejili financiranje fakultetam. Študentom je bilo naročeno, naj se zaradi tega obrnejo na rektorja. Študenti so javno protestirali. Kaj smo naredili na Fakulteti za farmacijo? Zaradi omejitve

zaposlovanja imamo manj zaposlenih, a kljub temu še vedno izvajamo vse pedagoške obveznosti. Manj smo plačani in več delamo, da naredimo enako in študentom omogočimo enako kvaliteten študij. Prelaganje obveznosti na študente, če sami niste dobili plačila in se tudi niste pogajali z univerzo ali vlado, je po mojem mnenju nemoralno. O višinah honorarjev pa ne bom izgubljal besed.

Kako je s financiranjem projektov?

Je možno s projekti zaslužiti tako velikanske vsote denarja?

Na začetku bi želel izpostaviti, da ustrezno plačilo za delo na trgu podpiram in s tem ni nič narobe. Če podjetje potrebuje ekspertizo visokošolskega učitelja ali naroča usluge visokošolske institucije in je za to pripravljeno plačati ustrezna sredstva, je to odličen primer sodelovanja med akademskimi ustanovami in industrijo. Predstavil bom hipotetičen primer projekta z industrijo, vrednega 20.000 evrov, ki traja 6 mesecev. Na videz gre za lepo vsoto denarja in percepcija javnosti je, da ves ta denar ponikne v privatnih žepih. Najprej si država vzame z zakonom določeni DDV, 25 % tistega, kar ostane po tem, pa gre na račun Fakultete za farmacijo kot plačilo za infrastrukturo, kjer je potekalo izvajanje projekta. S preostalimi sredstvi plačate materialne stroške in šele nato dobite vsoto, ki je na razpolago za izplačila.

Materialni stroški različnih reagentov v farmacevtski industriji so izjemno visoki, zato za izplačila ostane zelo malo sredstev v primerjavi z začetno vsoto. Kako je možno, da nekdo zasluži

Intervju | izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

tega, na kateri projekt se prijavljate. Za prijavo na evropske projekte je pogosto treba najprej premagati slovensko birokracijo. Projekte ponavadi izvajamo skupaj z drugimi univerzami iz Evrope in z njimi je potrebno podpisati pogodbe o sodelovanju. V tujini za to skrbijo posebne pisarne, pri nas to delo opravimo kar sami raziskovalci. Ko rešimo osnovne birokratske stvari, se lotimo pisanja projekta. Pisanje projekta za Evropsko unijo je izjemno težavno in obširno delo.

Projekt pišemo po segmentih, saj kasneje ocenjevalci vsak segment točkujejo in se na podlagi končnega seštevka točk odločijo, ali bo projekt financiran ali ne.

Kompleksnost točkovanja je odvisna od obsežnosti projekta. Pomembno je, da smo za vsak segment prepričani, da bo to, kar smo napisali, navdušilo ocenjevalce.

Ključna točka je, da se pogajamo z ocenjevalci v Bruslju. To je nekaj, kar je slovenskim raziskovalcem še popolnoma neznano. V tujini so proaktivni in se za projekte borijo tudi z osebnimi obiski ocenjevalnih komisij v Bruslju. V primeru, da je ocena prenizka, raziskovalec odpotuje v Bruselj in se v živo pogaja z ocenjevalci. To zahteva veliko časa in denarja. V naši državi za odhod in bivanje v Bruslju niso predvidena sredstva in zato se tega ne poslužujemo. Komunikacija pri nas večinoma poteka po elektronski pošti, kar verjetno ni najbolje. Ko vas nekdo pozna osebno, ima drugačno percepcijo na nekem nezavednem nivoju. Zopet pridemo do tega, da so dobro razvite komunikacijske sposobnosti pomembne za uspešnost v življenju. V splošnem pa še vedno velja, da so ocenjevalci objektivni in da na koncu kvantitativna ocena določa o tem, ali bo vaš projekt sprejet za financiranje ali ne. Žal to ne drži vedno, vsaj v primeru razpisov Javne agencije za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije, kjer je vse zelo odvisno od »dote« posameznega področja.

maj 2015

23

50 tisoč evrov na leto, pa vam ne znam odgovoriti. Sprašujem se tudi, kakšna je kvaliteta osnovnega pedagoškega dela, če večino časa posvetiš delu na projektih?

Na Fakulteti za farmacijo vsekakor ne dosegamo takšnih vsot, četudi v javnosti velja, da je farmacevtski lobi, karkoli naj ta že predstavlja, zelo zaslužkarski. Podal sem primer projekta z industrijo, kjer gre za tržno dejavnost. Zavedati se morate, da projekti, ki jih financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS), in projekti raznih ministrstev načeloma nimajo predvidene vsote za izvajalca, pri evropskih projektih pa tudi ne gre za velikanske vsote.

Intervju | izr. prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm.

Tekom študija ste spoznavali različna področja farmacije. Vas je poleg farmacevtske kemije zanimalo še kaj in kaj je bilo odločilno, da ste se na koncu usmerili v farmacevtsko kemijo?

Med študijem ni bila moja ljubezen samo farmacevtska kemija. Veliko sem bral, se navduševal nad organsko kemijo, zanimala me je tudi farmacevtska tehnologija. Velikokrat pa je osebna afiniteta do določenih ljudi tista, ki vaš fokus usmeri v določeno smer. Začetno zanimanje za farmacevtsko kemijo sta v meni vzbudila prof. dr. Slavko Pečar, takratni nosilec predmeta Farmacevtska kemija III, in takratna asistenta pri tem predmetu, prof. dr. Marija Sollner Dolenc in dr. Gašper Marc.

Ste eden izmed redkih predavateljev, ki študente povabi k raziskovanju. Kdaj ste začeli raziskovati in kdaj je pravi trenutek, da se študenti odločimo za to? Željo po raziskovanju sem izrazil ob koncu tretjega letnika, z delom v laboratoriju pa sem začel v četrtem. To je bil prvi korak v resne raziskovalne vode. Poleg tega sem bil tudi demonstrator na vajah iz Farmacevtske kemije III. Svetujem vam, da najprej naredite izpite in se šele nato odločite za raziskovanje. Glede na obveznosti, ki jih imate, ne vem, če se lahko popolnoma posvetite delu v laboratoriju.

Verjetno bo zaradi raziskovalnega dela trpelo vaše povprečje ocen in se boste težje posvečali študijskim obveznostim. Ko se boste laboratoriju popolnoma posvetili, vam bo ta tudi veliko vrnil nazaj. Vem, da je tudi veliko študentov, ki uspešno opravljajo vse svoje študijske obveznosti in

24

maj 2015

hkrati uspešno raziskujejo. Če čutite veliko afiniteto do raziskovanja, potem se tega lotite že v tretjem ali četrtem letniku. Pri vsem tem pa je najpomembnejše, da ste organizirani in si ustrezno razporedite vse obveznosti.

Na fakulteti lahko slišimo kritike, tako iz ust študentov kot pedagoških delavcev, da imamo tekom študija preveč kemijskih predmetov. Kakšen je vaš odgovor na takšne kritike?

Odgovoril bom s protivprašanjem. Katere pa so tiste vsebine, ki bi jih uvrstili v študij farmacije namesto kemije? O katerih odvečnih kemijskih predmetih je beseda? Če je govora o striktno kemijskih premetih, potem je odgovor sledeč. Farmacija v slovenskem prostoru temelji tudi na kemiji. V farmacevtski industriji je glavna analizna metoda HPLC, torej morate poznati analizno kemijo. Za obvladovanje različnih tehnoloških postopkov morate poznati strukture molekul, morate poznati acidobazične lastnosti, labilne vezi v molekuli. To pomeni, da morate poznati osnove organske kemije. Na področju industrijske farmacije morate imeti veliko znanja iz fizikalne kemije.

Mogoče se vam zdi nesmiselno razumeti zakone termodinamike, ampak vsi spontani procesi v naravi potekajo na osnovi proste entalpije oz. sproščanja Gibbsove proste energije. Če ne poznamo osnov termodinamike, ne bomo mogli razumeti globine naravnih procesov. Če me sprašujete o odvečnosti predmetov v vertikali farmacevtske kemije (program EMŠF), potem lahko rečem, da ima farmacevtska kemija odločilen vpliv na kvaliteto našega študija in zato magistrov farmacije. Mislim, da bo vsak, ki je študiral farmacevtsko kemijo, bolje opravljal delo farmacevta lekarnarja. Poleg tega bo bolje razumel delo v laboratoriju in industriji, tako na kemijskem kot tudi tehnološkem področju. Lahko bi imeli usmerjen študij in bi študijski program EMŠF že prej usmerili v industrijsko ali lekarniško farmacijo.

Nisem pa prepričan, da bi to koristilo vam, študentom farmacije. Po trenutnem programu EMŠF in pridobljenem nazivu magistra farmacije imate zelo širok nabor znanj in odprte možnosti zaposlovanja v različnih segmentih farmacije, kar nam in vam marsikdo zavida. Z bolj usmerjenim študijem bi izgubili to možnost, še vedno pa program ne bi bil dovolj usmerjen za

posamezne veje farmacije. Za bodočo ozko usmerjenost v vaši stroki imate na voljo različne podiplomske študije ali zelo specifična izobraževanja.

Kot ste tudi sami omenili, v Sloveniji nimamo originatorskih laboratorijev in industrije. Kakšne možnosti za zaposlitev ima farmacevtski kemik v Sloveniji glede na to, da imamo dva generika? Mora nujno v tujino? Če bi želeli načrtovati in sintetizirati nove spojine v okviru originatorske industrije, potem je pot v tujino res edina rešitev. Tega pri nas, vsaj izven akademskega področja, ni. Odsotnosti originatorske farmacevtske industrije pa vsekakor ne smemo povezati z neuporabnostjo kadra. Diplomanti naše katedre se lahko zaposlijo v kateremkoli laboratoriju, kjer se izvaja sinteza, vrednotenje ali analiza spojin. Praktična in teoretična znanja, ki jih dobijo, niso vezana zgolj na področja sintezne kemije, bioloških testov in analitskih metod, temveč so splošno uporabna v različnih laboratorijih v farmacevtski stroki.

Mislim, da izkušnje naših diplomantov in doktorantov iz farmacevtske industrije in drugih vej farmacije pričajo o tem.

Kaj bi sporočili študentom?

Izbrali ste si študij farmacije in upam, da ste v njem našli svoj strokovni jaz. Moj nasvet je, da vse, kar počnete, počnite s strastjo.

V tem primeru se boste ujeli v pozitivno povratno zanko. Kajti če se nečesa lotite s strastjo, boste po vsej verjetnosti uspešni. Če ste uspešni, vam raste samozavest in uživate v tem, kar počnete. To bom poizkusil ponazoriti s primerom, ki se ga zadnje čase lotevam tudi sam.

Predstavljajte si plesalca na začetku plesnega tečaja. Je nesamozavesten.

Svojo soplesalko drži nerodno, njegovi gibi so trdi in netekoči, a kljub temu vztraja. Vztrajnost prebudi strast. Čez čas plesalec vedno bolje obvladuje telo, kar opazi tudi soplesalka. Na obrazu se mu nariše nasmeh, ko plesne figure dobro izpelje in njegova vztrajnost je nagrajena z užitkom. Jaz vam vsekakor želim, da bi se študija farmacije lotili s strastjo in bi bili odlični farmacevti, saj je to pot do užitka v strokovnem življenju.

LICENCE V LEKARNIŠKI DEJAVNOSTI

Prepričan sem, da je mnogo izmed vas prestopilo prag fakultete z namenom, da bi nekoč v beli halji ponosno stali na notranji strani lekarniškega pulta.

Pa ste se kdaj vprašali, kakšni so pogoji za opravljanje tega častnega in reguliranega poklica?

Za samostojno izdajanje vseh zdravil je v Sloveniji poleg končanega magistrskega študija farmacije potreben tudi opravljen strokovni izpit. Za razliko od marsikatere druge države pa pri nas do sedaj še nismo poznali t. i. licenc za opravljanje lekarniške dejavnosti. Takšna regulacija poklica se sicer pripravlja že nekaj časa in bo verjetno kmalu tudi ugledala luč dneva, zato je pomembno, da že kot študentje razmišljamo o spremembah, ki bodo najbolj zaznamovale ravno nas, bodoče generacije. Prispevek, ki sledi, sestoji predvsem iz vprašanj, namenoma pa ni osredotočen na podajanje odgovorov, saj jih bomo s skupnimi močmi morali rešiti vsi deležniki slovenskega lekarništva.

Kaj bodo licence prinesle? Bo to vzvod za poenotenje strokovnosti ali le še ena

birokratska ovira? Odgovor je odvisen predvsem od dveh parametrov: kakšne stroške bodo licence pomenile za lekarniškega farmacevta in kakšne pogoje bodo zahtevale za njihovo ohranitev. In čeravno si vsi farmacevti želimo čim manjše stroške, se zadeva nekoliko ustavi pri pogojih. Pogoji za ohranitev licence morajo biti fleksibilni, da bodo čim manj obremenili že tako prenatrpan urnik slovenskega lekarnarja, hkrati pa dovolj zahtevni, da bo sistem licenc sploh vplival na raven strokovnega znanja. Uvedba licenc namreč pomeni večji prenos odgovornosti za ustrezno usposobljenost z delodajalcev na posameznika, dodatno pa tudi zaščito samega poklica pred nestrokovnimi izvajalci. Pri reševanju omenjenih izzivov pa ne smemo pozabiti tudi na trenutne generacije, ki sicer licenc (še) nimajo, razpolagajo pa z večdesetletnimi poklicnimi izkušnjami. Ali naj torej dodatna izobraževanja zahtevamo tudi zanje?

Reševanje zapletov z licencami se mora tako začeti na sistemski ravni. A zaenkrat

ni dokončno znano niti, kdo bo zanje odgovoren. V osnovi ima pravico do njihovega podeljevanja Ministrstvo za zdravje, vendar prevladuje ljudsko prepričanje, da bo to pristojnost podelilo Lekarniški zbornici Slovenije (LZS). Bi torej magister farmacije za delo v lekarni moral biti član LZS, kot je to urejeno pri zdravnikih? In če, kako bi individualni člani zbornice uravnotežili interese svojih lastnih delodajalcev, ki trenutno predstavljajo večinsko članstvo (in tudi večinski denarni priliv)?

Z zdravniško stroko lahko povlečemo nekatere pozitivne vzporednice. Za ohranitev licence slovenskega zdravnika, torej za njegovo zaposlitev v zdravstvu, je potrebno na izobraževanjih letno zbrati določeno število točk. To pa ne predstavlja samo zahteve po izpopolnjevanju znanja, ampak tudi motivacijo delodajalcu, da jim plačljiva izobraževanja omogoči. Čeprav bi lahko to diskusijo nadaljevali v nedogled, pa je najpomembnejše vprašanje, ki si ga moramo zastaviti: Kaj obstoječi in bodoči farmacevti od licenc sploh pričakujemo? Navsezadnje bolnika ne zanima, ali ima oseba za pultom ožigosano potrdilo regulatornega organa ali ne. Neposredno pa ga zadeva kakovost storitve, ki lahko pomeni zelo veliko razliko v njegovi kvaliteti življenja.

Zatorej bodimo že v študentskih letih aktivni, drzni in venomer zrimo v prihodnost, saj je ta predvsem v naših rokah.

maj 2015

Kolumna | Licence v lekarniški dejavnosti

Anže Vasle

25

INTERVJU: Dr. DARJA FERČEJ TEMELJOTOV, vodja stalnih izboljšav in inovacij v Leku Ideje poganjajo svet in so jedro inovativnosti, zato ni presenetljivo, da je tudi v farmacevtski družbi Lek, članici skupine Sandoz, inovativnost prerasla v dolgoletno tradicijo. O tem sva nekaj besed spregovorili z dr. Darjo Ferčej Temeljotov, vodjo stalnih izboljšav in inovacij, ki na tem področju deluje že vrsto let.

Pogovor izven zidov fakultete | INTERVJU: Dr. Darja Ferčej Temeljotov, vodja stalnih izboljšav in inovacij v Leku

Sabrina Ćatić, Ema Valentina Sajovic

26

Kot strokovnjakinja na tem področju se verjetno zavedate pomena inovacij v farmacevtski industriji. Zakaj so inovacije tako pomembne?

V sedanjem hitro spreminjajočem se okolju je inovativnost eden od temeljev za uspešno poslovanje in ohranjanje konkurenčnosti. Tržnim zakonitostim je potrebno prilagoditi poslovne procese in razumeti, kako pomembna je inovativnost kot temeljna vrednota vseh nas zaposlenih. Danes ni več mogoče delati vse več in vse hitreje, potrebno je delati drugače in prav tu imajo ključno vlogo inovacije.

Farmacevtska družba Lek se približuje 70-letnici delovanja. Kam pa segajo začetki spodbujanja inovativnosti?

Prve pobude, ki so zaposlene nagovarjale k dajanju predlogov, segajo že 50 let nazaj, vendar so bile razdrobljene po različnih enotah. V zadnjih letih pa nam je v Leku, ki je dobrih 10 let del skupine Sandoz, druge največje generične farmacevtske družbe na svetu, uspelo dati nov zagon k spodbujanju inovacijske kulture. Uvedli smo projekt Spremljanje in spodbujanje izboljšav in inovacij med zaposlenimi. maj 2015

Nam lahko zaupate kaj več o omenjenem projektu?

Projekt deluje pod sloganom Inovativnost je naša prednost in prihodnost. Temeljni namen projekta je bil povezati več različnih pobud pod eno streho in s tem pripeljati kulturo inovativnosti na višjo raven. Za dolgoročno uspešnost projekta sta pomembni predvsem dobra organiziranost in podpora vodstva. Pri tem pa so ključ do uspeha ljudje, zato mora biti vodstvo sposobno prepoznati in spodbujati ustvarjalnost zaposlenih. Le na ta način lahko skupaj ustvarjamo dodano vrednost procesov, storitev in izdelkov.

Na uspešnost projekta pomembno vplivata sprejemanje in uresničevanje predlogov. Kako pri vas sprejemate predloge in poskrbite, da se nobena ideja ne izgubi?

Inovativnost je zapisana v naši DNK, vendar je potrebna spodbuda, da ideje v čim večjem obsegu tudi delimo. Tako se je pred nekaj leti na globalni ravni rodila pobuda Think Sandoz, ki smo jo prvi preizkusili prav zaposleni v Leku. V osnovi gre za spletno orodje, v katerega vsak zaposleni zapiše svoje ideje, ki se na ta način ne izgubijo in tvorijo bogat, vse večji nabor priložnosti za razvoj.

Predlagane ideje se lahko na ta način vsak trenutek pregledajo, nadgradijo in po potrebi udejanjijo. V zelo kratkem času je program inovativnosti zajel vse spektre delovanja in vsak kotiček družbe. Pri tem smo zaposleni spoznali, da inovacije niso le patenti in velika odkritja, ampak šteje vsaka ideja, čeprav na prvi pogled deluje nepomembna. Vsak zaposleni je za dober

predlog nagrajen, poleg denarne nagrade pa je zelo pomemben tudi občutek pripadnosti skupnosti in dojemanje dosežkov podjetja kot osebni uspeh.

Tudi letos je z namenom širjenja dobre prakse potekal teden inovativnosti, na katerem smo sodelovali tudi študenti farmacije. Za nas je to zagotovo izziv in hkrati priložnost za spoznavanje stroke, kaj pa sodelovanje pomeni vam?

Današnji študenti ste naši jutrišnji sodelavci, zato je še kako pomembno, da se med seboj poznamo in skupaj gradimo znanje za uspešno prihodnost. Študenti prinesete sveže ideje in neobremenjeno razmišljanje, ki se odlično povezujejo z našimi izkušnjami in praktičnim znanjem.

Verjamem, da je sodelovanje med univerzo in gospodarstvom ključ za razvoj stroke in strokovnjakov, in želim si, da bi ga bilo v bodoče se več.

Kakšna bi bila vaša popotnica študentom farmacije na nadaljnji študijski poti?

Bodite radovedni, veliko sprašujte druge in sebe, raziskujte priložnosti za delo in poiščite področje, ki vas najbolj zanima.

Kdor ima jasen cilj, lažje najde pot in kdor ima svoje delo rad, je zadovoljen in uspešen. Bodite torej pogumni in dajte svoji ustvarjalnosti prosto pot!

P.S.: Izbrali ste čudovit poklic, ki je pravzaprav poslanstvo, ki pomeni priložnost in odgovornost za zagotavljanje vedno boljše zdravstvene oskrbe in s tem širše družbene blaginje.

DOGAJALO SE JE ...

Strokovni večer – depresija Neža Muhič

11. marca so se zima in izpiti že počasi odpravljali k počitku. Študentje Fakultete za farmacijo smo takrat preizkušali meje kapacitet predavalnice P1, da bi poslušali o neki drugi, bolj mrzli vrsti zime.

Psihiatrinja Ana Muhič, dr. med. spec., nam je predstavila karakteristike depresivnega bolnika in skozi klinične primere prikazala raznolikost depresivne simptomatike. Opozorila je na pasti

in izzive pri zdravljenju, problematiko tabuiziranja bolezni in globalne posledice depresije kot enega velikih javnozdravstvenih problemov.

V drugem predavanju se je Danila Hriberšek, mag. farm., osredotočila na antidepresive. Povzela je razvoj antidepresivov skozi zgodovino in na kratko predstavila vsako skupino teh zdravil. Učinkovitost, neželeni učinki, nevarnost interakcij in režimi jemanja še zdaleč niso pri vseh enaki. Iz svojih izkušenj v psihiatrični bolnišnici Vojnik je izbrskala še problematičen klinični primer in vzpodbudila diskusijo o možnih rešitvah.

Ko nas je varnostnik že prijazno prestavil skozi vrata in ko so ostanki zimske zime po večerno pritiskali na naše receptorje za mraz, sta predavateljici, ki sta se tukaj srečali prvič, o pomembnosti sodelovanja med obema strokama še dolgo sproščeno kramljali pred vhodom v naš učni hram.

Lepo je prejemati, vendar je še lepše dajati

Ne verjameš? Pridruži se Humanitarni skupini! Te zanima, kaj vse smo letos počeli? Vse se je začelo pravljičnega decembra, ko smo organizirali sedaj že

tradicionalni božični bazar. Izdelovali smo voščilnice in nakit, pekli slaščice, rezali, barvali, izdelovali dišeče kopeli … in se ob tem zelo zabavali! Bazar je bil izjemno uspešen, ves izkupiček pa smo namenili socialno ogroženi družini iz okolice Celja. Udeležili smo se tudi zbiralne akcije Božiček za en dan, kjer smo pomagali pri dopolnjevanju in pregledovanju paketov za otroke iz Slovenije, BiH, Srbije, Kosova in Bolgarije.

Po napornem izpitnem obdobju smo organizirali humanitarni žur s »štromarji«, zbrana sredstva pa namenili medicinsko-humanitarni odpravi Nangoma 2015. Člani odprave so nas tudi obiskali in nam predstavili njihovo prihajajočo dogodivščino ter temeljne

postopke oživljanja. Za naš prispevek so nam bili zelo hvaležni, porabili pa ga bodo za ureditev bolnišnice Nangoma Mission Hospital, ki leži v vasi Nangoma v Centralni provinci Zambije. Aprila smo organizirali zbiralno akcijo starih knjig in šolskih potrebščin za otroke iz varne hiše v Ljubljani, skozi celo leto pa smo pomagali tudi v pro bono ambulanti, ki je namenjena brezdomcem, tujcem in osebam brez zdravstvenega zavarovanja. Skupaj smo pomagali veliko ljudem v stiski. Ko vidiš, kako lahko s svojimi dejanji nekomu olajšaš in polepšaš življenje, so vsi ostali problemi in ovire v življenju videti tako majhne. In šele takrat spoznaš, da je lepo prejemati, vendar je veliko lepše dajati.

Dogajalo se je ...

Anja Vouk

maj 2015

27

Zdravstveni tim 2015 – neplodnost Neža Muhič

Trije marčevski večeri in štirinajst predavateljev – zdravniki, farmacevti, klinična biologinja, psihologinja. Več kot štiristo poslušalcev, triinštirideset strani v zborniku. To je Zdravstveni tim 2015 v številkah. Projekt že vrsto let skupaj organiziramo študentje smeri, ki so neposredno povezane z zdravstveno oskrbo pacientov.

Pa ne zato, da tekmujemo, kdo je pomembnejši, ampak da prisluhnemo eden drugemu. Da ozavestimo, da se med seboj potrebujemo, in da lahko le s sodelovanjem zagotovimo optimalen izid zdravljenja za bolnika.

Letos smo na temo Neplodnost sklenili glave farmacevti, medicinci in psihologi. Od 3. do 5. marca so

se na Medicinski fakulteti zvrstila predavanja strokovnjakov, ki so nam tematiko osvetlili iz zelo različnih zornih kotov. Kako se sploh lotijo obravnave neplodnega para, kakšni so vzroki moške neplodnosti, kaj imata z neplodnostjo sindrom policističnih jajčnikov in endometrioza, katera zdravila imamo na voljo, ali je farmakokinetika klomifena pomembna, kaj za vraga so bioidentični hormoni, kako se obravnave neplodnega para loti klinični psiholog, kako se naredi zarodek v epruveti, kakšni so ti otroci po zunajtelesni oploditvi in kaj imajo tu povedati homeopati?

Tisti, ki ste bili, veste. Veste tudi, če smete nositi telefon v žepu ali jesti sojo, če v Sloveniji lahko dobite

petorčke po zunajtelesni oploditvi, in če so »epruvetkarji« kaj manj zdravi od »neepruvetkarjev«. Veste, kako je videti »čokoladna« cista, ko jo predrejo, ali če homeopati znajo odgovarjati na konkretna vprašanja in če si lahko med uspelimi zarodki izberemo tistega z boljšimi geni. Veste, če je bolje otroku povedati, da je njegov biološki oče darovalec spolnih celic, ali molčati. In še mnogo reči veste.

Organizirati tak projekt v timu s študenti drugih strok je dragocena izkušnja.

Seveda gre vse narobe (pri vsakem dobrem projektu verjetno gre na neki točki vse narobe). Zakaj si tematike nismo izbrali vsi sodelujoči? Kdo naj predava? Zakaj za vraga se ljudje ne odzivajo? Kje bomo dobili denar za tisk zbornika? Ali bodo avtorji že počasi poslali prispevke, da lahko zbornik pravi čas oblikujemo in natisnemo? Kakšen format B5 neki? Kdo je spil vse vode za predavatelje?

Potem, ko so ti ta vprašanja že zdavnaj načela želodčno sluznico in vsako jutro pridno goltaš »prazole«, niti ne veš, kdaj se je vse poklopilo. Naenkrat s soorganizatorkami v predavalnici sediš na stopnicah skupaj s poslušalci, ki niso dobili sedeža. 300 izvodov zbornika je na mizi in vse nekako štima. Zaveš se, da si skupaj z drugimi naredil nekaj dobrega.

Srčno upam, da bo projekt Zdravstveni tim trajal še mnoga leta, da bo vsako leto boljši in da se ideja o timskem reševanju težav trajno vžge v zavest prihajajočim generacijam zdravstvenih delavcev.

5. simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov z naslovom Zdravila v nevrologiji Tanja Jakoš

Dogajalo se je ...

Mala Nedelja, Bioterme, 6.–7. marec 2015 Ko nam je prof. dr. Aleš Mrhar ponudil možnost, da fakultetno predavalnico zamenjamo za sejno dvorano hotela Bioterm v Mali Nedelji, kjer je 6. in 7. marca 2015 potekal 5. simpozij

28

maj 2015

Sekcije kliničnih farmacevtov, se nas je skupinica študentov odpravila odkrivat poslanstvo in vlogo farmacevta znotraj zdravstvenega tima.

Tema letošnjega simpozija je bilo področje nevrologije, izbrano z razlogom, saj so demenca, epilepsija,

možganska kap, multipla skleroza in migrena pogosta kronična bolezenska stanja, ki zahtevajo učinkovit izbor terapije z ozirom na potrebe bolnika in usklajevanje z zdravili za morebitne pridružene bolezni. V začetnem nagovoru je prof. Mrhar z veseljem

povedal, da so na področju klinične farmacije pri nas že opazni premiki in pozitivni rezultati vključevanja farmacevtov v zdravljenje, za kar so zaslužni visoko motivirani, predani in delavni mladi farmacevti. Nato smo za ogrevanje poslušali nekaj splošnih tem; najprej gostjo iz sosednje Hrvaške, kjer je podobno kot pri nas do celostne integracije klinične farmacije v zdravstveni sistem še dolga pot. Zatem so osrednjo vlogo prevzele bolezni, povezane z možgani, ki so bile razdeljene v zgoraj omenjene sklope. Vsak je bil najprej predstavljen z medicinskega vidika, vključno s smernicami zdravljenja, nato pa so farmacevti nadaljevali s specifikami posameznih terapij in predstavitvami kliničnih primerov. Veliko pozornosti je bilo seveda namenjene tudi polifarmakoterapiji, možnih interakcijah in spremljanju neželenih učinkov. Kogar zanima konkretna vsebina predavanj,

pa ga povabim k branju zadnje številke Farmacevtskega vestnika.

Klinični farmacevti so nas s svojimi primeri prepričali, da veliko bolnikov ne prejema optimalne terapije in ima zato slabšo kvaliteto življenja bodisi zaradi premajhne učinkovitosti zdravljenja ali neugodnih učinkov zdravil. Po drugi strani so tudi udeleženi predavatelji iz zdravniških vrst priznali pomembno vlogo kliničnim farmacevtom in pozdravili njihovo vključevanje na bolnišnične oddelke. Področje klinične farmacije tako predstavlja študentom farmacije svojevrsten izziv; pot v bolnišnice nam je sicer že bila tlakovana, vendar je potrebno vseskozi dokazovati, da smo tam v resnici nepogrešljivi. Naši starejši in že uveljavljeni kolegi to vsak dan utemeljujejo z uspešnimi intervencijami.

Od farmacevtov, ki so predstavili svoje izkušnje v klinični praksi, smo tako prejeli še eno pomembno sporočilo:

pridobljeno znanje nam daje pravico in tudi dolžnost, da se bolj aktivno vključimo v zdravljenje pacientov. To pomeni, da si ne moremo privoščiti, da bi bili samo pasivni opazovalci, ampak se moramo upati izpostaviti, spraševati, vztrajati, opozarjati in predstaviti svoje argumente ter predlagati nove, boljše možnosti.

Seveda so nam podrobnosti smernic, priporočil in terapij izbora že ušle iz glave, vendar pa so se toliko bolj vtisnili v spomin glavni poudarki srečanja.

Dejstvo je namreč, da je zdravljenje z zdravili kompleksen proces, pri katerem farmacevt s svojim sodelovanjem dopolnjuje zdravniško oskrbo, pomaga pri iskanju najustreznejših rešitev in hkrati izobražuje bolnika o namenu njegove terapije ter odgovorni in pravilni rabi zdravil. Če želite, da klinični farmacevti prepričajo tudi vas, se jim pridružite na naslednjem simpoziju.

38. letni kongres EPSA – Toulouse 2015

Teden komuniciranja v angleškem jeziku ti kar malo odtuji slovenščino, ampak se bom potrudil pri pisanju, da ne bo urednica jezna name.

Kje začeti? Najbolje, da naredim krajši uvod za farmacevte, ki EPSA ne poznate najbolje in bi vas moj članek mogoče pritegnil k udeležbi na naslednjih kongresih. EPSA oziroma European Pharmaceutical Students’ Association je, kot že ime pove, zveza evropskih študentov farmacije. Na letošnjem kongresu so medse sprejeli še Bosno in

Hercegovino, tako da skupno združuje 34 članic. Letno so organizirani 4 večji dogodki (Annual Reception, Annual Congress, Summer University, Autumn Assembly), in še veliko drugih dogodkov, ki so namenjeni nam, študentom farmacije. Omeniti moram tudi, da smo imeli v letu 2014/15 kar 7 slovenskih predstavnikov v EPSA Teamu. Dva sta bila celo v izvršnem odboru, in sicer Sandra Hočevar kot podpredsednica za izobraževanje in podpredsednik za mobilnost Domen Kutoša. Imeli pa smo

tudi tri koordinatorje, bivši predsednik DŠFS Anže Vasle se je odločil, da bo šel na globalno raven, deloval je kot koordinator za strokovne zadeve, David Kološić, naš izgubljeni sin, je opravljal delo kot koordinator za izobraževanje, Jure Levstik pa je kot centralni koordinator za IMP skrbel za prakse projektov individualne mobilnosti po Evropi. Finančno stanje je kot članica revizijske komisije nadzorovala Maja Šerčić (še ena bivša predsednica), generalno skupščino pa je kot vodja nadzornega odbora vodila Jasna Puh. Z veseljem pa sporočam, da bo Slovenija v EPSA Teamu zastopana tudi v letu 2015/16, Eva Shannon Schiffrer je bila potrjena kot koordinatorka za znanost. Še vedno pa je odprt razpis, kjer se lahko prijavite na položaje, ki še niso zasedeni, zato kar pogumno, da ne bo Eva edina.

Sedaj pa na še bolj zanimive stvari, na kongres, ki smo ga ravnokar preživeli.

Odvijal se je v Franciji, natančneje v Toulousu, mestu v južni Franciji. Temu primeren je bil tudi slogan kongresa, ki je bil podoben kot yolo, in sicer #nothingToulouse.

Dogajalo se je ...

Nejc Klopčič

maj 2015

29

Dogajalo se je ...

Že pred časom smo se odločili, da bomo potovali s kombiji in tako smo se v petek zvečer odpravili na pot proti Toulousu, ki je trajala tri dni. Ne bom se spuščal v podrobnosti potovanja, ker bi lahko napolnil celotno Spatulo. Peljali smo se ob Azurni obali in obiskali znana in manj znana mesta. Sobotno jutro smo bili priča sončnemu vzhodu nad Monte Carlom, popoldne pa smo se vozili po Nici. Nekateri smo izkusili tudi precej hladno Sredozemsko morje, medtem ko so domačini ribarili v zimskih oblačilih.

Nato smo obiskali še St. Tropez, Marseille, Montpellier in na koncu še Barcelono. V Pirenejih smo uživali v snežnih radostih in nato končno prispeli v Toulouse.

Po registraciji smo se spočili, nato pa so nekateri odšli na sestanek za »bruce« na kongresih, tudi predstavniki društev (Liason Secretaries) so šli pogledat, kaj se dogaja okoli, spet drugi pa so po naporni poti ostali v hotelu. Na predstavitvi udeležencev je bilo slišati samo Janez/ Marija iz Slovenije, kar je ostale zelo zabavalo, saj je skoraj vsak drugi rekel, da je iz Slovenije. Res smo bili velika delegacija. Na prvi večer smo bili vsi še malo zadržani in nismo vedeli, kaj bi sami s sabo; 22 Slovencev (če ne štejem Slovencev v EPSA Team-u), od tega je bil za večino to prvi kongres, med približno 300 udeleženci. Nismo poznali veliko ljudi, drugi nas še niso poznali, vendar se bo v nadaljevanju vse to spremenilo.

30

maj 2015

Naslednji dan smo se odpravili na prvi simpozij, kjer smo se imeli namen spočiti, vendar so bila predavanja tako zanimiva, da smo jih morali spremljati, za kar gredo vse pohvale Sandri, ki je bila odgovorna za izobraževalni program. Poslušali smo o lekarniški in klinični farmaciji, predstavljali pa so se sami uspešni posamezniki iz sveta farmacije. Po tem smo imeli z njimi tudi delavnice, na katerih smo spoznali izkušnje študentov z delom v lekarni po celi Evropi. Ker je bila tema kongresa »Farmacevt 21. stoletja«, smo debatirali o prihodnosti farmacije na več področjih, in večina se je strinjala, da si farmacevti sami lahko ustvarimo svetlo karierno pot.

Na prvem tematskem žuru so okoli leteli supermani, dekleta v kostumih catwoman so se ravsala kot mačke, vse skupaj pa je nadzirala večja skupina power rangerjev. Tako je - prvi žur je bil namenjen superjunakom. Počasi smo spoznavali ljudi okoli sebe in kongres je takoj postal pravi. Seveda smo si izmenjali imena, slišal sem vse od Nejč do Nejš in Njc, na koncu pa Francozinja v prvo pravilno izgovori moje ime – manjše presenečenje.

Tudi sredo smo začeli s simpozijem, tokrat je bil poudarek na ekologiji. In ne, ni predaval kakšen »antifarmacija hipi«, temveč doktor farmacije, ki se zaveda problema, ki ga farmacevtska industrija skupaj z ostalimi dejavnostmi sekundarnega sektorja povzroča. Nato so sledile delavnice in treningi v katerih se je vsak lahko našel. Za bolj zmedene in malo manj organizirane je bil pripravljen trening upravljanja s časom, z drugimi treningi pa si lahko izboljšal tudi svojo komunikacijo, vodenje projektov, skratka vse, kar si si zamislil. Na generalni skupščini smo lahko dobili vpogled na volitve nove ekipe in sprejemanje predlogov študentov za boljše delovanje EPSA. Verjetno veste, kaj je feria v Španiji in južni Franciji. Če kdo ne ve in ga zanima, mu ni treba googlati. To je tek pred biki po ulicah in tema našega naslednjega žura. Da ne bo kdo mislil, da so Francozi nad nas spustili bike. Niso, imeli pa smo mehanskega bika in tudi to je bila odlična izkušnja. Vsi smo nosili bele majice in rdeče rute okoli vratu, seveda zato, da smo privlačili jeznega bika. Z veseljem bi vam povedal kaj več o Feria

partyju, ampak do tu me pelje spomin, tako da se bom ustavil in raje nadaljeval z naslednjim dnevom. Četrtek je bil velik dan za vse, ki so kandidirali v novi EPSA Team, saj so potekale volitve. Kot sem že omenil na začetku članka, smo imeli kandidatko tudi mi, Evo Shannon, ki je postala koordinatorka za znanost za leto 2015/16. Vzporedno s skupščino je potekal tudi karierni sejem, kjer so se predstavljala podjetja iz vse Evrope, razglašeni pa so bili tudi zmagovalci dneva znanosti in z veseljem povem, da je bila ena izmed zmagovalk tudi Slovenka, Bernarda Bravc.

Zvečer je sledil že dobro znani mednarodni večer, kjer smo Slovenci spet blesteli z izbiro domačih dobrot. Žganje, medica, borovničke, Gorenjka in potica so vabili farmacevte k naši mizi kot hladno pivo ose v poletnih dneh.

Seveda smo morali tudi mi potrditi, da so naše stvari najboljše, in zato smo morali obiskati vse mize. We took one for the Slovenian team.

Seveda je bil petek zaradi obveznih testiranj prejšnjo noč malo počasnejši, vendar smo bili še vedno aktivni. Po izobraževalnem programu smo se odpravili na ogled mesta. S party boatom, igro iskanja znamenitosti po mestu ali pa v lastni režiji smo si dodobra ogledali Toulouse, ki je večji, kot smo si sprva predstavljali. S 1000-letno katedralo, znamenitim trgom in urejenim območjem ob reki Garoni izraža karakteristike tako modernega kot starega mesta.

Večer je bil, kot na vseh kongresih, nacionalno obarvan. Vsi smo izgledali kot Francozi v za njih stereotipno značilnih belo-modrih črtastih majicah z rutko okoli vratu. Jedli smo polže, ki so celo dobri, in žabe, nismo pa zasledili nobene bagete #frenchnight.

Zadnji dan je bil dolg, še posebno za dekleta, ki še niso bila prepričana, katero senčilo in šminko uporabiti za gala večerjo. Na srečo hujšanje zaradi francoske hrane ni bilo potrebno. Seveda je sledilo obvezno fotografiranje – samo enkrat smo tako nerealno lepi. Ko smo na prizorišče stopili mi, so se morali ostali umakniti, da nas je fotografinja sploh dobila v kader - ni lahko slikati 29 razposajenih Slovencev. Po odlični večerji, česar nismo pričakovali, smo

na dražbi dobro prodali DD kolekcijo, zahvale gredo Domnu in hostesi Ajdi.

Kmalu je napočila ura odhoda proti hotelom in še zadnjič smo na avtobusu odpeli nekaj pesmi in se poslovili od vseh novih prijateljev, saj smo zjutraj dokaj zgodaj odšli nazaj proti Sloveniji. Še vedno imamo PCD (post congress depression), ki se še krepi z vsemi slikami in prošnjami za prijateljstvo na Facebooku.

To je to. Upam, da se vidimo oktobra na Malti, čas je za naslednjo jesensko skupščino.

Kapsula priložnosti Eva Shannon Schiffrer

EKIPA Obsežen projekt, kot je Kapsula priložnosti, ne more zaživeti brez ekipe izjemno zavzetih posameznikov. Delo se je začelo že na delovnem vikendu

Društva študentov farmacije Slovenije novembra 2014 in se nadaljuje tudi po zaključku vseh organiziranih dogodkov.

Na tem mestu se torej zahvaljujem preostalim 18 študentom, ki so v projekt vložili svoj trud in čas ter omogočili njegovo uspešno izvedbo.

PREDAVANJA Osnova projekta so bila predavanja, ki so bila zasnovana kot predstavitve kariernih poti s strani uspešnih posameznikov z različnih področij. Koncept je bil zelo dobro sprejet in vsa predavanja so nam resnično ponudila številna nova znanja.

Vsi udeleženci se strinjajo, da predavanja niso bila le poučna, temveč tudi izredno motivirajoča. Iskrena zahvala gre torej vsem predavateljem, ki so si kljub svojim napornim urnikom vzeli čas za druženje z zainteresiranimi študenti.

DELAVNICE Poleg odličnega znanja, ki nam ga nudi Fakulteta za farmacijo, so v

V RAZMISLEK Verjamem, da smo vsi študenti že večkrat razmišljali o svoji poklicni usmeritvi in se spraševali, kaj nam določena področja zaposlovanja sploh nudijo. To je bil glavni povod za izvedbo Kapsule priložnosti in za veliko število različnih dogodkov. Presenetljivo pa je bila udeležba na nekaterih predavanjih zelo nizka. Čeprav večina verjetno že pozna pot, v katero se želi usmeriti, znanja ni nikoli preveč. Izkoristite priložnosti, ki

Dogajalo se je ...

Kapsula priložnosti je projekt Društva študentov farmacije Slovenije, ki smo se ga pred nekaj leti odločili obuditi, letos pa je zaživel v širšem obsegu. V 4 tednih se je z namenom predstavitve različnih kariernih poti odvilo 13 predavanj, 6 delavnic in en strokovni izlet. S projektom smo želeli zaobjeti čim več različnih možnosti zaposlitve za študente vseh programov Fakultete za farmacijo. Zavedamo se, da kljub velikemu številu dogodkov vse možnosti niso bile predstavljene, kar nameravamo izboljšati v prihodnjih letih.

Povzetki dogodkov bodo izdani v obliki zbornika, ki bo vsem študentom na voljo v elektronski obliki. Zaradi zahtevnosti projekta in ker si želimo zadostne udeležbe, se bo Kapsula priložnosti v prihodnje izvajala na dve leti.

zaposlovanju vedno bolj pomembne tudi mehke veščine. Delavnice so osnovane na osebnem stiku in čim večjem sodelovanju, zato je število udeležencev žal omejeno in je prepričanje, da so za to krive manjše predavalnice, zmotno. Velika zahvala gre tudi vsem trenerjem in strokovnjakom, ki so izvedli zares kakovostne delavnice.

Izkazan interes je bil tako velik, da smo se dodatne delavnice odločili izvesti tudi v maju. Dogodkov te vrste pa ne organizira le naše društvo, temveč so vsem študentom na voljo tudi preko številnih drugih kanalov. Delavnic se tako lahko udeležite preko Kariernih centrov Univerze v Ljubljani ali drugih študentskih organizacij, kot je KOMISP, ki organizira NoVEMber, mesec mehkih veščin. Delavnice se izvajajo tudi v okviru mednarodnih študentskih kongresov, ki jih organizirata EPSA (Evropska zveza študentov farmacije) in IPSF (Mednarodna zveza študentov farmacije).

maj 2015

31

se vam ponujajo, ne le tekom študija, temveč v življenju nasploh. Življenje je nenehno učenje, obdobje študija pa je še posebej namenjeno pridobivanju novih znanj in izkušenj. Študij ni le pridobivanje strokovnega znanja, ki je seveda najpomembnejše pri iskanju zaposlitve, ampak tudi izobraževanje na splošnih področjih in odraščanje.

Kot študenti programov Fakultete za farmacijo, veliko časa preživimo za knjigami, pogosto pa pozabimo na druga, prav tako pomembna znanja.

Z ustrezno organizacijo časa je prav vsak sposoben uspešnega opravljanja študijskih obveznosti in udeležbe na drugih dogodkih. Aktivirajte se, pasivnost boste v prihodnosti nedvomno obžalovali.

ZAHVALE V imenu celotne organizacijske ekipe se zahvaljujem vsem predavateljem, trenerjem in ostalim posameznikom, ki so pomagali pri izvedbi projekta. Zahvala gre tudi farmacevtski družbi Medis, ki

nas je toplo sprejela na zelo zanimivem in poučnem strokovnem izletu.

Najlepša hvala tudi vodstvu in študentskemu referatu Fakultete za farmacijo za podporo in pomoč pri izvedbi.

Projekt pa seveda ne bi bil izvedljiv brez celotne organizacijske ekipe in še posebej udeležencev, ki so se aktivno udeleževali dogodkov. Upam, da se v enakem ali še večjem številu vidimo čez dve leti, ko se Kapsula priložnosti vrača.

Svetovanje pacientom 2015 Leja Zadravec

Dogajalo se je ...

Tudi letos se je odvijalo tekmovanje v svetovanju pacientom, ki že vrsto let poteka pod pokroviteljstvom MSD. V ponedeljek, 20. 4., smo se znanja željni študentje zbrali v predavalnici P1, kjer smo lahko poslušali zanimivo predavanje prof. dr. Sonje Praprotnik, dr. med.

32

maj 2015

Tema predavanja in tudi tekmovanja so bili Nesteroidni antirevmatiki pri revmatološkem bolniku. Tekom predavanja smo študentje izvedeli veliko novih stvari in obnovili že slišano.

Predavateljica nam je na začetku razložila glavne značilnosti bolezni, farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja. Pogovorili smo se tudi o možnih zapletih revmatoloških obolenj in o tem, kako se jim je možno izogniti in jih preprečiti.

Temu je sledil tekmovalni del, ki je zdaj že tradicionalno, kot vsako leto, potekal v Lekarni Vič. Najpogumnejših 12 se je zbralo v četrtek, 23. 4., v lekarni, kjer smo poskušali reševati probleme in pravilno svetovati pacientu. Slednjega je tudi tokrat odlično odigral Tomi Laptoš, ki je zopet imel bujno domišljijo in odličen smisel za humor. Vsak korak je budno spremljala petčlanska komisija, ki je vsakega posameznika tekom nastopa

ocenila. Obiskal pa nas je tudi profesor Mitja Kos, ki nas je spodbujal in bodril pred samim nastopom.

Komisija je imela zelo težko odločitev, kajti vsi tekmovalci smo bili zelo dobro pripravljeni. Tekmovanje je letos prvič poteklo v enem večeru, tako da so bili rezultati znani že naslednji dan. Žirija je na koncu z zmago okronala Niko Tuta. Drugo mesto je pripadlo Martinu Grosku, na tretje pa se je uvrstil Luka Šrot.

Zmagovalka je za svojo uvrstitev prejela kotizacijo za mednarodni kongres IPSF, ki bo letos potekal v Hyderabadu v Indiji. Tam se bo pomerila v svetovanju pacientom s kolegi s celega sveta.

Martin in Luka pa se bosta lahko brezplačno udeležila 19. Mednarodnega farmacevtskega poletnega tabora, ki bo letos v Seči pri Portorožu. Čestitke vsem najboljšim trem in tudi vsem preostalim tekmovalcem za pogum in odlično pripravljenost! Zahvala gre tudi organizatorjem projekta, članom strokovne komisije, namišljenemu bolniku in profesorju Kosu.

Za konec pa imam še eno vprašanje. Si morda tudi ti želiš podobnih nagrad?

No, naj ti izdam preizkušen recept vseh tekmovalcev. Naslednjič pridi na predavanje, se prijavi na tekmovanje, preštudiraj primer in zmagaj. Če ne drugega, boš za sabo imel preživet še en zelo prijeten večer v družbi kolegov in dobil eno super izkušnjo za naprej.

Upam, da sem sedaj še koga prepričala in da se naslednje leto vidimo v večjem številu.

Šport Eva Shannon Schiffrer moška kot ženska odbojkarska ekipa.

Moška ekipa je skupinski del tekmovanja zaključila na 4. mestu v skupini B, v četrtfinalu pa žal izgubila proti ekipi Fakultete za šport. Ženska ekipa pa je prvi del tekmovanja zaključila na 3. mestu v skupini A in v tekmi za 5. mesto premagala ekipo Zdravstvene fakultete.

CURLING V mesecu marcu se je odvilo državno univerzitetno prvenstvo v curlingu, ki so se ga udeležile najboljše ekipe z univerzitetnega prvenstva UL. Fakulteto za farmacijo so predstavljali Sildenafil Crew, ki so zasedli odlično 5. mesto.

Preostali ekipi FFA (Sloths in Žar Crew) se tekmovanja žal zaradi drugih obveznosti nista udeležili.

OSTALI ŠPORTI Namizni tenis: Dejan Temov – 9.–16. mesto Judo: Anja Štangar – 1. mesto in Zala Nikita Mihalič – 2. mesto Biljard: Martin Mikelj – 5. mesto in Stefan Lukić – 17. mesto Na univerzitetnem prvenstvu v pikadu smo letos imeli kar 5 predstavnikov: Samo Guzelj in Žan Bulc sta zasedla 9. mesto, Martin Grosek in Stefan Lukić 13. mesto, Žiga Regner pa 17. mesto. Ekipno so fantje zasedli odlično 2. mesto.

NOGOMET Letošnja nogometna ekipa Fakultete za farmacijo si je z odličnimi predstavami v skupini A priigrala nastop v četrtfinalu Univerzitetne lige. V četrtfinalu pa so bili žal boljši predstavniki Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo.

TEK Odločili smo se nadaljevati dobrodelno tradicijo in tudi letos tekli na teku Wings for life. Zasedba DŠFS je bila nekoliko manjša kot lanskoletna, a zato nič manj uspešna. Upamo, da se nam v prihodnjem letu spet pridružite!

ODBOJKA Fakulteto za farmacijo sta zastopali tako

Do izida naslednje številke glasila Spatula se bodo odvila številna univerzitetna

in druga športna tekmovanja. Če se vam do sedaj dogodkov še ni uspelo udeležiti, imate še kar nekaj priložnosti.

V nasprotnem primeru pa se vidimo v vlogi navijačev. Če si kakršnegakoli športnega tekmovanja želite udeležiti kot del ekipe FFA, nas kontaktirajte, zagotovo se vam bomo z veseljem pridružili!

Dogajalo se je ...

Študenti in zaposleni Fakultete za farmacijo smo se tudi v preteklih nekaj mesecih vestno udeleževali športnih aktivnosti. V spodnjem prispevku so zajeti dogodki, na katerih smo zastopali barve naše fakultete. Pohvale pa si zaslužijo tudi vsi posamezniki, ki so se aktivno ukvarjali s športom in se udeleževali tekmovanj na lastno pest. Če smo kateri dosežek ali posameznika pozabili omeniti, se iskreno opravičujemo.

maj 2015

33

POGLED NA FARMACIJO SKOZI OTROŠKE OČI Žiga Regner

Že nekaj časa se mi ob poslušanju najrazličnejših teorij zarote v zvezi s pojmom farmacije – od pojava avtizma zaradi cepiv do skrivanja zdravila za raka – poraja vprašanje, kako bo to vplivalo na prihajajoče generacije in kako oni razumejo oziroma sprejemajo farmacijo.

Največji vpliv imajo tukaj seveda starši, ki svojo potencialno negativno

»S farmacijo se ukvarja veliko ljudi in zame je to delo, ki je povezano z zdravili ter veliko zdravniškimi stvarmi. Zdravila si ogledujejo zelo natančno, pri tem pa uporabljajo najrazličnejše pripomočke.

Imam brata Žiga, ki je študent farmacije.

V svojem življenju tega ne bi rada počela, vesela pa sem, da se vsaj nekdo ukvarja s tem. Tudi jaz poznam nekaj zdravil, npr. amoksiklav, lekadol in aspirin.« – Gaia, Celje »Ob besedi farmacija pomislim na nekoga, ki ima visoko izobrazbo, dela v lekarni, je zapleten kot moj trener (jaz, op. p.). Pomeni mi ukvarjanje z zdravili in svetovanje o njihovi uporabi. Moj oči je farmacevt in dela v lekarni, zato bi si tudi jaz želel nekoč postati kot on. Slišal sem že za veliko zdravil, npr. aspirin, nimotop, exelon.« – Maks, Škofljica

Pogled na farmacijo skozi otroške oči

34

nastrojenost, pridobljeno predvsem iz medijev (tukaj prevladujejo internetni viri, za katere vemo, kako (ne)zanesljivi so), prenesejo na svoje najmlajše. Morda izhaja to nezaupanje nekaterih tudi iz kakšnih travmatičnih ali žalostnih izkušenj z zdravstvom nasploh. Slabe stvari iz preteklosti znajo vedno najti način, da se nekako tiho prikradejo v

nezavedne misli in vplivajo na naše zavedno mišljenje. Še vedno pa verjamem, da bo naravna radovednost mlajših pripomogla k temu, da bodo poskušali spoznati resnično vrednost farmacije v življenju vseh ljudi.

V želji, da bi potešil svojo radovednost, sem povprašal Gaio, Maksa in Jona, tri 9-letnike, kakšna je njihova percepcija farmacije in ali so se že srečali s kakšnimi zdravili. Njihovi odgovori so se mi zdeli zelo pozitivni in vzpodbudni, saj sem dobil občutek, da ne dojemajo zdravil kot nekaj slabega ali strašnega, prav tako pa poznajo splošen pojem in namen farmacije.

»Farmacija je dobra stvar, ob njej pa pomislim na lekarno, farmacevte in zdravila. Zelo je povezana z zdravjem ljudi. Slišal sem pa že za zdravila, kot so: lekadol, fluimukan, ospen, granobil in septolete.« – Jon, Škofljica

maj 2015

SPONZORJI

maj 2015

35

RAZVEDRILO 9 5

6

8

4 2

7

5

8 6

3

1 7 Puzzle 1 (Medium, difficulty rating 0.49)

edium, difficulty rating 0.49)

Puzzle 2 (Medium, difficulty rating 0.55)

1

4

9

3

5

6

7

8

2

7

3

2

9

5

6

1

8

4

5

8

7

9

1

2

3

4

6

1

5

6

8

3

4

2

7

9

3

6

2

7

4

8

5

9

1

8

9

4

1

2

7

6

3

5

8

5

4

2

6

3

1

7

9

5

7

1

2

4

8

3

9

6

6

9

1

8

7

5

4

2

3

2

4

3

6

1

9

8

5

7

7

2

3

4

9

1

6

5

8

6

8

9

3

7

5

4

1

2

9

7

8

1

3

4

2

6

5

4

1

5

7

6

3

9

2

8

2

1

5

6

8

7

9

3

4

9

2

7

4

8

1

5

6

3

4

3

6

5

2

9

8

1

7

3

6

8

5

9

2

7

4

1

3

9

1 1

9

4 4

9

1

5 4

2

1

3 5

8

9

1

Puzzle 2 (Medium, difficulty rating 0.55)

9

3

5

6

7

8

2

7

3

2

9

5

6

1

8

4

7

9

1

2

3

4

6

1

5

6

8

3

4

2

7

9

2

7

4

8

5

9

1

8

9

4

1

2

7

6

3

5

4

2

6

3

1

7

9

5

7

1

2

4

8

3

9

6

1

8

7

5

4

2

3

2

4

3

6

1

9

8

5

7

3

4

9

1

6

5

8

6

8

9

3

7

5

4

1

2

8

1

3

4

2

6

5

4

1

5

7

6

3

9

2

8

5

6

8

7

9

3

4

9

2

7

4

8

1

5

6

3

6

5

2

9

8

1

7

3

6

8

5

9

2

7

4

1

7 1

5

4

8 4

Generated by http://www.opensky.ca/sudoku on Fri May 15 08:50:14 2015 GMT. Enjoy!

1

6 4

3

3

6

2

7

6

9 1

7

4

5

9

Razvedrilo

1

36

4

3

maj 2015

8

2

6

3 1

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: - 1x knjiga Šumi življenja, - 1x Drug Dealer USB ključek.

- 1x Drug Dealer sončna očala.

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran DŠFS. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom.

Razvedrilo

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 srečneže, od katerih bo eden (1) prejel Drug Dealer sončna očala , (1) enega, ki bo prejel Drug Dealer USB ključek in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: knjigo Šumi življenja ali radikali in druge reaktivne snovi v telesu, 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 25. junija 2015 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 25. junija 2015, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 26. junija 2015.

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 29. junija 2015 v Facebook skupini Drug Dealer in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Nagrajenci morajo nagrado prevzeti: do 29.julija.

maj 2015

37

Nina Orehek, študentka 4. letnika farmacije, v prostem času riše.

V tokratni številki predstavljamo dve njeni deli: Strip in sliko z naslovom: Pot do znanja.

38

maj 2015

maj 2015

39

40

maj 2015