Spatula 63 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD MAJ 2014 | št. 63

IZ STROKE

Alkaloidi iz spužev rodu Agelas INTERVJU

Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.

POGLED NA TUJE SEP – Rusija

maj 2014

www.farma-drustvo.si/spatula

IZ STROKE

Ljudje že tisočletja v terapevtske namene posegamo po snoveh iz narave in še danes naj bi bila skoraj polovica vseh zdravilnih učinkovin naravnega izvora oziroma iz derivatov naravnih snovi. Čeprav so vir teh učinkovin večinoma kopenski organizmi, pa postajajo zaradi svojih raznovrstnih sekundarnih metabolitov vedno bolj zanimivi tudi morski organizmi, predvsem nevretenčarji, kot so alge, polži, vetrnice in spužve.

povzroča večje poškodbe, kot jih mehanizmi v koži lahko popravijo, moramo kožo dodatno zaščititi. S tem namenom lahko med sestavinami različnih kozmetičnih izdelkov, predvsem tistih za zaščito pred soncem, najdemo UV filtre.

NOVIČKE

AKTUALNO

GALENSKI LABORATORIJ

si rad vzame tudi za druženje s študenti.

DRUG DEALER SE PREDSTAVI

NA PEDAGOGIH FFA STOJI

Docent dr. Ilija Ilić se je po končani Gimnaziji Ledina vpisal na Fakulteto za farmacijo, kjer se je rodilo njegovo navdušenje nad farmacevtsko tehnologijo.

PRAKSA IN DIPLOMA

V zadnjem stoletju je človeštvo doživelo velik upad smrtnosti zaradi nalezljivih bolezni, k čemur so v veliki meri prispevali trije dejavniki – izboljšanje higienskih razmer, antibiotiki in cepiva. Od prvih uspehov Jennerja in Pasteurja do danes so razvili cepiva za številne bolezni, ki so svoj čas najbolj prizadele človeštvo.

Lan je enoletna ali dvoletna industrijska rastlina z vitkim steblom, dolgim do 70 cm. Cvetovi so majhni, temno do svetlo modri, vijoličasti in tudi beli. Ker sonce brez dodatne zaščite

Raziskovalna žilica in radovednost sta vodili prof. dr. Sama Krefta, ki ga študentje farmacije spoznamo že v prvem letniku kot profesorja Farmacevtske biologije z genetiko. Zelo je aktiven na raziskovalnem področju, čas pa

Spatula

Ustvarjalci: Martina Ambrož, Anja Bizjak, Enej Bole, Žan

Oblikovanje: Doris Kordić

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega

Bulc, Črtomir Fleisinger, Igor Glavač, Jani Jamnik, Urša

kordic.doris@gmail.com

farmacevtskega društva

Jarc, Mija Kavčič, Nejc Klemenc, Rok Milošič, Vida Papler,

INTERVJU

Kaj si lahko obetam od 5. letnika? Rubrika za vse, ki jim to vprašanje roji po glavi.

POGLED NA TUJE

Dve državi, dve praksi, dve bodoči farmacevtki.

DOGAJALO SE JE ...

FARMAŠPORT

RAZVEDRILO

STRIP

Gašper Poklukar, Alja Račič, Odineja Ratek, Jernej Repas,

Tisk: Tiskarna PRESENT d.o.o.

Maj 2014

Eva Shannon Schiffrer, Petra Soršak, Maja Ana Strnad,

info@tisk-present.si

št. 63

Maja Šerčić, Tatjana Šučur, Marko Trampuž, Neža Trpin,

http://www.farma-drustvo.si/spatula

Maja Valter, Sara Vanicka Gojčič, Anže Vasle, Neža Vrečar.

Naklada: 1300 izvodov

Recenzenti: asist. dr. Rok Frlan, doc. dr. Žiga Jakopin,

ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459)

prof. dr. Samo Kreft, prof. dr. Borut Štrukelj. Glavni urednik: Enej Bole enej.bole@gmail.com

Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula

Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh

Aškerčeva cesta 7

mateja@scribo.si

1000 Ljubljana

Odgovorni urednik: Rok Milošič pr.dsfs@gmail.com

Fotografije (naslovnica, prva stran): Bruce Shafer, www.scubashafer.com

Uredniški odbor: Enej Bole, Matic Dolinar, Jani

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s

Jamnik, Rok Milošič, Odineja Ratek, Luka Tehovnik,

Fotografije (Farmašport): Matej Pušnik,

strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase

Neža Trpin, Anže Vasle.

FOTOPRIMUS, Primož Jereb s. p.

objavljamo.

maj maj2014 2014

JOJ, ŠE UVODNIK MORAM NAPISATI … Na Facebooku obstaja skupina z imenom »JAMRANJE«. Ima že približno 5000 članov. Čeprav se temu opravilu tudi sam nikakor ne morem upreti, se zaenkrat še nisem pridružil. Na smolo svojih prijateljev to raje opravljam na štiri, šest, osem … oči. Nakar me na smolo vas, bralcev Spatule, prešine, da nima vsak priložnosti jamrati v glasilu z naklado 1300 izvodov. Saj vem, da to ni privlačno in zanimivo za sogovorca, kot tudi ne za bralca, a kaj ko je življenje res tako težko in veliko lažje je jokati in stokati kot kaj narediti. Ena glavnih tegob, ki jo pozna skoraj vsak študent, vsekakor pa vsak študent Fakultete za farmacijo, so dolga izpitna obdobja. Čeprav se predavanja še niso zaključila, nas večina že ima za seboj kolokvij ali dva. Meni osebno je sicer zdaj, ko Spatula varno sedi na polički, nekoliko lažje pri srcu, vendar predvidevam, da večina doživlja drugačne občutke. Ne moremo se namreč izogniti dejstvu, da glavni udar šele prihaja. Po glavi rojijo razne skrbi in vprašanja … Bo Žiga Zois še naš mecen ali ga bo naše povprečje pustilo hladnokrvnega? Bomo vse obveznosti opravili v prvem roku in se oktobra vrnili dodobra spočiti? Bomo sploh imeli priložnost previdno, da ga pri tem ne popackamo, v indeks vpisovati nove predmete? Zmoremo in bomo! Nismo zaman že večkrat slišali, da smo smetana slovenske mladine. Pa vendar se nas bo večina do zadnjega trenutka pritoževala nad tem, kako je grozno in da se nam snov prikazuje že v sanjah. Baje je nagnjenost k jamranju lastnost Slovencev kot naroda, zato si upam predvidevati, da se vas lahko večina poistoveti z mano. Tistim, ki dneve sedenja v knjižnici in morebitne ostale projekte, ki jih imate v življenju, prenašate popolnoma stoično, lahko izrazim le globoko spoštovanje in se opravičim za to, da morate včasih stisniti zobe in poslušati nas, »ostale«. Pa saj morda le nismo tako grozni. Določena mera jamranja je, vsaj po mojem mnenju, popolnoma naraven odziv človeka na stres in odgovornosti. Sploh če na koncu dosežemo zadane cilje.

Uvodnik

Enej Bole, glavni urednik

maj 2014

ALKALOIDI IZ SPUŽEV RODU AGELAS Živi organizmi predstavljajo izjemno bogat vir kemijsko raznolikih spojin z zanimivim biološkim delovanjem. Ljudje že tisočletja v terapevtske namene posegamo po snoveh iz narave in še danes naj bi bila skoraj polovica vseh zdravilnih učinkovin naravnega izvora oziroma iz derivatov naravnih snovi.

Marko Trampuž

Iz stroke | Alkaloidi iz spužev rodu Agelas

Čeprav so vir teh učinkovin večinoma kopenski organizmi, pa postajajo zaradi svojih raznovrstnih sekundarnih metabolitov vedno bolj zanimivi tudi morski organizmi, predvsem nevretenčarji, kot so alge, polži, vetrnice in spužve. Mnogokrat so vir teh spojin tudi mikroorganizmi, ki se nahajajo v njih. Različni sekundarni metaboliti tem organizmom predstavljajo tako orožje za lovljenje plena kot tudi pomemben obrambni mehanizem pred ostalimi plenilci, saj so v veliki meri nemobilni in imajo slabo razvit imunski sistem. Mnoge izmed teh spojin so danes že v uporabi na številnih področjih, na primer kot zdravilne učinkovine, prehranska dopolnila, molekulska orodja v celični biologiji, kozmecevtiki idr.

Obsežen, a slabo raziskan svet spojin Kljub temu da so biološki učinki nekaterih sekundarnih metabolitov iz morskih organizmov poznani že dolgo (mehanizem delovanja tetrodotoksina, nevrotoksične spojine, ki jo proizvajajo različni morski organizmi, je bil odkrit že leta 1964), pa ostaja ta izjemen morski svet spojin še vedno razmeroma slabo raziskan in neizkoriščen. Sekundarni metaboliti, ki jih proizvajajo morski organizmi, so v naravi navadno prisotni v zelo nizkih koncentracijah. Z izolacijo iz naravnih virov jih zato težko pridobimo v zadostni količini, ki bi omogočala poglobljene študije njihovega delovanja. Dodatno težavo predstavlja zahtevno laboratorijsko maj 2014

gojenje ustreznih celičnih kultur, ki bi lahko proizvajale te spojine. Tudi kemijska sinteza je zaradi visoke molekulske mase, kompleksne strukture in številnih kiralnih centrov mnogokrat zelo zahtevna, totalna sinteza pa pogosto predstavlja pravi izziv organskim kemikom. Posledično so mnoge spojine kljub svojim značilnim biološkim učinkom neprimerne za proces načrtovanja novih potencialnih zdravilnih učinkovin. Bromopirolne alkaloide najdemo le v spužvah S p u ž ve s o d i j o m e d n a j b o l j produktivne morske organizme, saj so iz njih izolirali že preko 5300 različnih spojin, vsako leto pa odkrijejo še stotine novih. Med vsemi temi spojinami imajo posebno mesto spojine, ki jih proizvajajo predstavnice rodu Agelas, saj izkazujejo širok spekter različnih farmakoloških učinkov. Nekatere izmed teh spojin so se zaradi svojih enostavnih struktur izkazale za primerno osnovo za načrtovanje in sintezo novih spojin vodnic. V rod

Agelas, ki je edini v družini Agelasidae, spada 32 vrst spužev, ki jih lahko najdemo v tropskih in subtropskih morjih na globini med 20 in 30 metrov, predvsem v Karibskem morju in Indijskem oceanu, ena izmed njih, Agelas oroides, pa živi med drugim tudi v Sredozemskem morju. Prav slednja ima posebno mesto, saj so leta 1971 iz nje izolirali oroidin, prvega predstavnika bromopirolnih alkaloidov, skupine spojin, za katero danes vemo, da jo proizvajajo izključno spužve. Bromopirolni alkaloidi predstavljajo najbolj znano izmed treh vrst sekundarnih metabolitov, ki jih lahko najdemo v spužvah rodu Agelas, poleg njih so to še diterpenski alkaloidi in glikosfingolipidi. Med različne zanimive biološke učinke teh spojin spadajo protibakterijsko, protiglivno, p r o t i m a l a r i j s k o, p r o t i r a k a vo, antihistaminično, antiholinergično, antiserotoninergično delovanje in še mnogi drugi. Čeprav izkazujejo mnoge izmed teh učinkov tudi diterpenski alkaloidi, pa je več pozornosti namenjene bromopirolnim alkaloidom. Ti

Slika 1: Agelas oroides in Agelas clathrodes, spužvi, iz katerih so izolirali oroidin in klatrodin

imajo namreč poleg omenjenih far makološk ih značilnosti še številne druge lastnosti, ki privlačijo znanstvenike z različnih področij. Bromopirolni alkaloidi so obsežna skupina strukturno zelo raznolikih spojin, saj so do danes odkrili že preko 100 predstavnikov. Med njimi najdemo razmeroma enostavne optično neaktivne spojine z nizko molekulsko maso (npr. oroidin, himenidin in nebromirani klatrodin) pa tudi bolj kompleksne spojine z višjo molekulsko maso in številnimi kiralnimi centri (npr. skeptrini, ageliferini, stilasadini). Zanimivo je dejstvo, da so kompleksnejši bromopirolni alkaloidi pravzaprav sestavljeni iz več med seboj na različne načine povezanih enostavnejših alkaloidov. To je lep pokazatelj izjemne kombinatorične sposobnosti narave, kako z različnimi kombinacijami enostavnih gradnikov sintetizirati pester nabor spojin. Za bromopirolne alkaloide je značilna tudi razmeroma visoka vsebnost dušika (razmerje med atomi dušika in ogljika je približno 1 : 2). Od enostavnih do kompleksnih predstavnikov Tipičen predstavnik enostavnih bromopirolnih alkaloidov je že prej omenjeni oroidin, ki je tudi najbolj razširjen. Vsebuje dva petčlenska heterociklična obroča,

oroidinu in ostalim enostavnim alkaloidom, a vsebuje namesto 2-aminoimidazolnega fragmenta bolj oksidiran glikociamidinski obroč. V biosintezni poti bromopirolnih a l k a l o i d ov j e d i s p a k a m i d A najverjetneje direktni predhodnik oroidina. Strukturno zanimivi so tudi agelastatini, ki jih formalno lahko opišemo kot optično aktivne tetraciklične derivate enostavnih alkaloidov. Pomembna skupina sekundarnih metabolitov v spužvah rodu Agelas so tudi že prej omenjeni diterpenski alkaloidi, ki jih lahko razdelimo na ageline, agelasine, agelasimine in agelasidine. Njihova struktura je sestavljena iz polarnega in nepolarnega dela. Polarni del je po navadi cikličen v obliki pirola ali različnih derivatov adenina, medtem ko je pri agelasidinih acikličen v obliki hipotaurociamina, ki vsebuje značilen gvanidinski fragment. Preostali del molekule sestavlja nepolaren terpenoidni skelet z 20 ogljikovimi atomi (diterpeni so formalno derivati štirih enot izoprena, ki vsebuje 5 ogljikovih atomov). Zakladnica farmakoloških učinkov Poleg izjemno pestrih strukturnih lastnosti alkaloidov iz spužev rodu Agelas jim veliko pozornosti

Slika 3: Strukture nekaterih kompleksnejših dibromopirolnih alkaloidov

maj 2014

Iz stroke | Alkaloidi iz spužev rodu Agelas

Slika 2: Strukture nekaterih monomernih dibromopirolnih alkaloidov

4,5-dibromopirol-2-karboksamid in 2-aminoimidazol, ki sta med seboj povezana s propenilno verigo. Biosintezna pot oroidina še ni povsem razjasnjena, saj obstaja več hipotez, vse pa kot predhodnike vključujejo različne aminokisline, kot so prolin, ornitin, lizin, histidin in arginin. Uvedbo dveh atomov broma na pirolni obroč katalizirajo haloperoksidaze, encimi, ki vsebujejo v aktivnem mestu bodisi železo v obliki hema bodisi vanadij. Oroidinu sorodni spojini sta himenidin, ki vsebuje na pirolnem obroču le en atom broma, ter klatrodin. Slednji v svoji strukturi ne vsebuje broma in tako strogo gledano ne spada med bromopirolne alkaloide, a ga zaradi podobne strukture in biološkega delovanja po navadi omenjamo skupaj z oroidinom in himenidinom. Kompleksnejši alkaloidi nastanejo s povezovanjem več enostavnih alkaloidov med seboj. Pri tem sta ključnega pomena dvojna vez in 2-aminoimidazolni obroč, ki ju vsebujejo enostavni alkaloidi, saj je to mesto povezovanja v različne dimerne in tetramerne alkaloide. Predpostavlja se, da so encimi, ki katalizirajo posamezne sklopitve enostavnih alkaloidov, sposobni preko ustreznih tavtomernih ravnotežij spreminjati elektrofilni oziroma nukleofilni značaj tega dela molekule, kar posledično vodi do različnih končnih produktov. Med zanimivejše dimerne alkaloide uvrščamo skeptrin (ter sorodni dibromoskeptrin), k i vsebuje ciklobutanski obroč in je najverjetneje produkt encimsko katalizirane [2+2] cikloadicije dveh molekul himenidina. Na podoben način so verjetno sintetizirani tudi ageliferini, ki jih lahko opišemo kot produkte [4+2] cikloadicije, ki vodi v nastanek cikloheksanskega obroča. Med najkompleksnejše alkaloide, ki jih lahko najdemo v spužvah rodu Agelas, pa spadajo tetramerni stilasadini, ki v svoji strukturi vsebujejo kar 12 obročev in 16 kiralnih centrov. I zmed ostalih bromopirolnih alkaloidov velja omeniti dispakamid A, ki je strukturno zelo podoben

Iz stroke | Alkaloidi iz spužev rodu Agelas

Slika 4: Strukturi nekaterih diterpenskih alkaloidov

namenjamo zaradi raznolik ih bioloških učinkov. Tako kot številni ostali morski organizmi tudi spužve te spojine proizvajajo predvsem zaradi njihove obrambne vloge, zato imajo velik pomen pri vzdrževanju ustreznega ravnovesja v morskem ekosistemu. Z laboratorijskimi eksperimenti so znanstvenik i pokazali, da dodatek surovih ekstraktov iz vseh spužev rodu Agelas v akvarij odvrne v njem živeče tropske ribe plenilke od prehranjevanja. S čiščenjem teh ekstraktov so ugotovili, da sta aktivni spojini prav oroidin in produkt njegove hidrolize, 4,5-dibromopirol-2-karboksilna kislina. Ostale obrambne vloge teh metabolitov med drugim vključujejo tudi odganjanje nevretenčarskih plenilcev, preprečevanje tvorbe biofilmov ter zaščito pred ultravijoličnimi žarki. Med najbolj raziskane farmakološke učinke teh alkaloidov spada njihovo nevrotoksično delovanje, ki je posledica inhibicije različnih ionskih kanalčkov, predvsem tistih, ki preko celičnih membran prevajajo Na+ oz. Ca2+ ione. Leta 1995 so odkrili, da klatrodin in dibromoskeptrin preko inhibicije napetostno odvisnih natrijevih kanalčkov za okrog 30 do 40 % zmanjšata amplitudo toka natrijevih ionov v celice. S tem so se alkaloidi iz spužev Agelas pridružili številnim ostalim sekundarnim metabolitom morskih organizmov, ki imajo inhibitorno delovanje na te kanalčke. Med bolj znanimi je tetrodotoksin, močan nevrotoksin, ki je pogosto tudi vir smrtno nevarnih zastrupitev. Za razliko maj 2014

od tetrodotoksina, ki prevajanje natrijevih ionov prepreči preprosto tako, da na zunajcelični strani fizično zamaši poro v kanalčku, pa klatrodin in dibromoskeptrin s svojo vezavo na edinstven način modulirata različne lastnosti kanalčkov. Pri tem se mehanizma delovanja nekoliko razlikujeta. Z različnimi elektrofiziološkimi eksperimenti so pokazali, da klatrodin vpliva na prevodnostne lastnosti kanalčkov, medtem ko dibromoskeptrin spremeni inaktivacijske lastnosti kanalčkov. Himenidin, oroidin, s k e p t r i n i n d i b ro m o s k e p t r i n izkazujejo tudi inhibitorno delovanje na napetostno odvisne kalcijeve kanalčke. Prav to naj bi bil tudi eden izmed ključnih mehanizmov obrambnega delovanja teh spojin proti ribam plenilkam. Rezultati elektrofizioloških študij kažejo, da so ustrezne strukturne lastnosti molekul zelo pomembne za inhibicijo kalcijevih kanalčkov. Ugodno namreč vpliva tako prisotnost polarnega 2-aminoimidazolnega fragmenta, verjetno zaradi tvorbe različnih interakcij z aminokislinskimi ostanki kanalčka, kot tudi čim večje število atomov broma na pirolnem obroču, saj ti povečajo lipofilnost molekule in s tem topnost v celični membrani, v kateri se nahajajo kanalčki. Alkaloidi iz spužev rodu Agelas postajajo vedno bolj zanimivi tudi zaradi svojega protimikrobnega delovanja. Izk azujejo namreč p r o t i b a k t e r i j s k o, p r o t i g l i v n o in protimalarijsko delovanje, preprečujejo pa tudi t vorbo bakterijskih biofilmov. Slednje naj bi bil prav tako eden izmed obrambnih mehanizmov spužev, medtem ko je ekološka vloga ostalih protimikrobnih aktivnosti slabše pojasnjena. Izkazalo

se je namreč, da je aktivnost teh spojin proti morskim bakterijam razmeroma nizka, medtem ko so veliko bolj učinkovite proti kopenskim bakterijam. Mehanizem njihovega protibakterijskega delovanja je raznolik, saj vključuje med drugim tako delovanje na celično membrano kot tudi inhibicijo različnih encimov, kot so DNA-giraza B, ki sodeluje pri podvojevanju DNA, in enoil reduktaze, ki so pomembne pri sintezi maščobnih kislin. Med najbolj učinkovite spojine iz spužev spadajo nekateri diterpenski alkaloidi, kot so agelasini in agelasimini, saj delujejo tako na po Gramu negativne in po Gramu pozitivne bakterije kot tudi na Mycobacterium tuberculosis. Tudi oroidin izkazuje aktivnost na po Gramu pozitivne bakterije, medtem ko nebromirani klatrodin nima omembe vrednega protibakterijskega učinka. Diterpenski alkaloidi imajo močno izraženo tudi protiglivno delovanje, saj so se agelasini in agelasimini proti kvasovki Candida krusei izkazali kot podobno učinkoviti kot uveljavljena učinkovina amfotericin B. Jakost protiglivnega delovanja naj bi bila odvisna od dolžine terpenoidne verige. Protibakterijsko in protiglivno delovanje izkazujejo tudi drugi alkaloidi, npr. skeptrin. Omeniti velja še širokospektralno delovanje mnogih bromopirolnih alkaloidov na različne praživali, kot sta plazmodij (povzročitelj malarije) in tripanosoma (povzročitelj spalne bolezni). Tudi tu so med najbolj aktivnimi spojinami diterpenski alkaloidi in orodin. Možen mehanizem delovanja bi lahko bila inhibicija encimov, ki sodelujejo pri sintezi maščobnih kislin. Poleg že prej omenjenih učinkov na različne ionske kanalčke se bromopirolni alkaloidi vežejo tudi

Z optimizacijo morskih alkaloidov do novih zdravilnih učinkovin Pestrost bioloških učinkov in enostavna struktura nekaterih predstavnikov alkaloidov iz spužev rodu Agelas predstavljata velik potencial za načrtovanje in sintezo njihovih derivatov, ki bi lahko postali nove spojine vodnice. Predvsem oroidin in sorodna himenidin in klatrodin so spojine z nizko molekulsko maso ter ugodnimi strukturnimi lastnostmi (ClogP med -2,36 ter 1,65; 4 donorji vodikove vezi; 2 akceptorja vodikove vezi). Vse to omogoča razmeroma enostavno laboratorijsko sintezo ter številne možnosti za strukturno optimizacijo, kot je npr. zamenjava heteroaromatskih obročev z drugimi obroči in uvedba novih funkcionalnih skupin, kar bi lahko vodilo v izboljšavo njihovih farmakoloških lastnosti. Tudi na naši fakulteti se na katedri za farmacevtsko kemijo raziskovalci uspešno ukvarjajo z načrtovanjem in sintezo spojin, ki so osnovane prav na teh alkaloidih. Eden izmed ciljev raziskav je sinteza spojin, ki bi imele izboljšano delovanje na napetostno odvisne natrijeve kanalčke. Ker je njihova pretirana aktivnost udeležena pri različnih patoloških stanjih, so že uveljavljena tarča različnih zdravilnih učinkovin, npr. lokalnih anestetikov, antiaritmikov in antiepileptikov. Te učinkovine pa so razmeroma neselektivne za različne podtipe natrijevih kanalčkov, zato omenjeni alkaloidi predstavljajo primerno osnovo za sintezo spojin z izboljšano selektivnostjo, ki bi imele večjo klinično učinkovitost in manj

stranskih učinkov. Zaradi vedno večjega pojava rezistence različnih patogenov na uveljavljene protimikrobne učinkovine predstavljajo ti alkaloidi tudi potencialen vir novih spojin s protibakterijskim delovanjem. Veliko raziskovalcev zato svoj čas posveča načrtovanju in sintezi spojin z izboljšano aktivnostjo proti različnim vrstam patogenih bakterij. Velik poudarek je poleg doseganja čim boljše protibakterijske učinkovitosti namenjen zagotavljanju selektivne toksičnosti do sesalskih celic. Sekundarni metaboliti, k i jih proizvajajo različni morski organizmi, tudi spužve rodu Agelas, so vsekakor spojine, katerim bo v znanstvenem svetu v prihodnosti posvečene še veliko pozornosti. Seznam različnih alkaloidov in ostalih spojin je že sedaj zelo dolg in pričakujemo lahko, da bodo raziskovalci v prihodnosti odkrili še mnoge druge, ki nam bodo ponudile tako podrobnejši vpogled v kompleksnost morskega sveta kot tudi številne možnosti za razvoj potencialnih novih zdravilnih učinkovin.

Journal of Experimental Marine Biology and Ecology. 1996;208;185-196. - Dyson L, Wright AD, Young KA, Sakoff JA, McCluskey A. Synthesis and anticancer activity of focused compound libraries from the natural product lead, oroidin. Bioorganic & Medicinal Chemistry. 2014;22;1690-1699. - Forte B, Malgesini B, Piutti C, Quartieri F, Scolaro A, Papeo G. A submarine journey: the pyrrole-imidazole alkaloids. Marine Drugs. 2009;7;705-753. - Gordaliza M. Terpenyl-purines from the sea. Marine drugs. 2009;7;833-849. - Gribble GW. The diversity of naturally occurring organobromine compounds. Chemical Society Reviews. 1999;28;335-346. - Hodnik Ž, Tomašić T, Peterlin-Mašič L idr. Novel statedependent voltage-gated sodium channel modulators, based on marine alkaloids from Agelas sponges. European Journal of Medicinal Chemistry. 2013;70;154-164. - Hoshino T. Description of two new species in the genus Agelas (Demospongia) from Zamami Island, the Ryukyus, Japan. Proceeding of The Japanese Society of Systematic Zoology. 1985;30;1-10. - Jones AC, Blum JE, Pawlik JR. Testing for defensive synergy in Carribean sponges: Bad taste or glass spicules? Journal of Experimental Marine Biology and Ecology. 2005;322;67-81. - Laport MS, Santos OCS, Muricy G. Marine sponges: potential sources of new antimicrobial drugs? Current pharmaceutical biotechnology. 2009;10;86-105. - Morales JJ, Rodriguez AD. The structure of clathrodine, a novel alkaloid isolated from the Carribean sponge Agelas clatrodes. Journal of Natural Products. 1991;54(2);629-631. - Rasapalli S, Kumbam V, Dhawane AN, Golen JA, Lovely CL, Rheingold AL. Total syntheses of oroidin, hymenidin

Viri:

and clathrodin. Organic & Biomolecular Chemistry.

- Al-Sabi A, McArthur J, Ostroumov V, French RJ. Marine

2013;11;4133-4137.

toxins that target sodium voltage-gated sodium channels.

- Rivero Rentas AL, Rosa R, Rodriguez AD, Escalona de Motta

Marine Drugs. 2006;4;157-192.

G. Effect of alkaloid toxins from tropical marine sponges on

- Assmann M, Köck M. Bromosceptrin, an alkaloid

membrane sodium current. Toxicon. 1995;33(4);491-497.

from the marine sponge Agelas conifera. Zeitschrift fur

- Scala F, Fattorusso E, Menna M idr. Bromopyrrole alkaloids

Naturforschung. 2002;57c;157-160.

as lead compounds against protozoal parasites. Marine

- Bickmeyer U, Drechsler C, Köck M, Assmann M.

Drugs. 2010;8;2162-2174.

Brominated pyrrole alkaloids from marine Agelas sponges

- Tomašić T, Hartzoulakis B, Zidar N idr. Ligand- and

reduce depolarization-induced cellular calcium elevation.

structure-based virtual screening for clathrodin-derived

Toxicon. 2004;44(1);45-51.

human voltage-gated sodium channel modulators. Journal

- Cafieri F, Carnuccio R, Fattorusso E, Taglialatela-

of Chemical Information and Modeling. 2013;53;3223-3232.

Scafati O, Vallefuoco T. Anti-histaminic activity of

- World Register of Marine Species. http://www.

bromopyrrole alkaloids isolated from Caribbean Agelas

marinespecies.org. Dostopno 3. april 2014.

sponges. Bioorganic & Medicinal Chemistry Letters.

- Yang F, Hamann MT, Zou Y idr. Antimicrobial metabolites

1997;7(17);2283-2288.

from the Paracel Islands sponge Agelas mauritiana. Journal

- Cafieri F, Fattorusso E, Mangoni A, Taglialatela-Scafati

of Natural Products. 2012;75;774-778.

O. Clathramides, unique bromopyrrole alkaloids from

- Zidar N, Montalvao S, Hodnik Ž idr. Antimicrobial activity

the Carribean sponge Agelas clathrodes. Tetrahedron.

of the marine alkaloids, clathrodin and oroidin, and their

1996;52(43);13713-13720.

synthetic analogues. Marine drugs. 2014;12;940-963.

- Cafieri F, Fattorusso E, Mangoni A, Taglialatela-Scafati O.

- Zidar N, Jakopin Ž, Madge DJ idr. Substituted

Dispacamides, anti-histamine alkaloids from Carribean

4-phenyl-2-aminoimidazoles and 4-phenyl-4,5-dihydro-

Agelas sponges. Tetrahedron Letters. 1996;37(20);3587-3590.

2-aminoimidazoles as voltage-gated sodium channel

- Chanas B, Pawlik JR, Lindel T, Fenical W. Chemical defense

modulators. European Journal of Medicinal Chemistry.

of the Carribean sponge Agelas clathrodes (Schmidt).

2014;74;23-30.

maj 2014

Iz stroke | Alkaloidi iz spužev rodu Agelas

na različne receptorje. Dispakamidi, kot je npr. dispakamid A, izkazujejo močno reverzibilno nekompetitivno antagonistično delovanje na histaminskih receptorjih tipa H1. Na iste receptorje precej neselektivno delujeta tudi oroidin in skeptrin, saj sta poleg tega tudi antagonista na holinergičnih in serotoninskih receptorjih. Oroidin ima tudi citotoksično delovanje, saj se je izkazalo, da zavira rast določenih rakavih celičnih kultur.

CEPIVA Cepljenje je proces, s katerim v posameznika vnesemo antigen, ki povzroči nastanek specifičnega imunskega odziva in razvoj pridobljene imunosti na patogen. Z njim na kontroliran način posnemamo naravno okužbo brez patogenih posledic. V zadnjem stoletju je človeštvo doživelo velik upad smrtnosti zaradi nalezljivih bolezni, k čemur so v veliki meri prispevali trije dejavniki – izboljšanje higienskih razmer, antibiotiki in cepiva. Od prvih uspehov Jennerja in Pasteurja do danes so razvili cepiva za številne bolezni, ki so svoj čas najbolj prizadele človeštvo. Njihovo pojavljanje se je drastično zmanjšalo, črne koze pa smo s cepljenjem celo iztrebili. Gašper Poklukar

Iz stroke | Cepiva

Cepljenje nudi zaščito posameznika pred akutno boleznijo, pa tudi morebitnimi posledicami, ki jih pušča na dolgi rok. Zaščita sicer ni stoodstotna, vendar so ugotovili, da je pri cepljenih, pri katerih cepivo ni zagotovilo popolne imunosti, potek bolezni blažji. Cilj programov cepljenja ni le zaščita posameznika, pač pa tudi zagotavljanje čredne imunosti. Ko je cepljen zadosten delež populacije, se prepreči širjenje bolezni z osebe na osebo. Čredna imunost ščiti posameznike, ki niso imuni na bolezen, ker pri njih cepivo ni učinkovalo ali pa se ne smejo oziroma ne morejo cepiti. Večji delež populacije kot je cepljen, manjša je možnost, da bo tak posameznik prišel v stik z okuženo osebo.

Imunski odziv in mehanizem delovanja cepiv Da bi razumeli delovanje cepiv in vlogo sestavin v njih, moramo poznati osnove imunskega odziva in mehanizem nastanka spominske imunosti. Osredotočili se bomo na humoralni imunski odziv, ki je temelj delovanja cepiv, ki so danes v uporabi. Po vdoru patogenov v telo jih makrofagi in dendritične celice (antigen predstavitvene celice oz. APC) prepoznajo, fagocitirajo ter razgradijo. Njihove proteinske antigene predstavijo naivnim T h limfocitom, specifičnim za iste antigene. Th limfociti se aktivirajo in začnejo intenzivno deliti. Antigen prepoznajo tudi B limfociti, ga fagocitirajo in predstavijo aktiviranim Th limfocitom. Ti aktivirajo B limfocite,

Tabela 1: Pojavnost nekaterih infektivnih bolezni v ZDA

maj 2014

ki preidejo v masivno klonsko razmnoževanje in se diferencirajo v plazmatke, ki sintetizirajo velike količine specifičnih protiteles proti antigenom patogena. Nekaj B limfocitov pa se diferencira v spominske B limfocite, ki potujejo v folikle bezgavk. Tam se nahajajo folikularne dendritične celice, ki po okužbi »shranijo« antigene povzročitelja. V spominskih B limfocitih s časom prihaja do intenzivnih mutacij v genih, ki kodirajo za variabilne regije protiteles. Posledica so B limfociti, ki proizvajajo protitelesa z različno afiniteto. Tako tekmujejo za vezavo na antigen na površini folikularnih dendritičnih celic. Ker za preživetje potrebujejo občasen stik z njim, tisti z večjo afiniteto preživijo, ostali pa odmrejo. Povprečna afiniteta protiteles tako

s časom raste. Spominski B limfociti ostanejo v telesu več let, lahko pa tudi celo življenje. Odvisno od dolžine tega obdobja so potrebni poživitveni odmerki, ki služijo temu, da se organizem zopet sreča z antigenom in se obnovijo njegove zaloge na folikularnih dendritičnih celicah. Ob ponovni okužbi (oz. okužbi po cepljenju) pride do sekundarnega imunskega odziva. Populacija specifičnih spominskih celic je zdaj večja kot populacija ustreznih naivnih limfocitov. Spominske celice se zelo hitro preoblikujejo v efektorske, spominski B limfociti pa za aktivacijo ne potrebujejo Th limfocitov. Zato protitelesa nastanejo veliko hitreje, prav tako dosežejo višjo koncentracijo, se dlje obdržijo v krvi in imajo za nekaj redov velikosti večjo afiniteto kot tista, ki nastanejo v primarnem odzivu. V 4–7 dneh po izpostavitvi antigenu se že namnožijo plazmatke in ustvarijo zaščitno raven protiteles. Okužba se ustavi že v predklinični fazi. Vrste cepiv Atenuirana (oslabljena, živa) cepiva vsebujejo mikrobe, ki so kultivirani ali obdelani na tak način, da so izgubili virulenco, obdržali pa zmožnost prehodnega razmnoževanja v gostitelju. To dosežejo z gojenjem v zanje neobičajnih gojiščih ali celičnih kulturah, npr. v embrionalnih celicah piščancev. Pri tem se v genomu mikroba nakopičijo mutacije, s

katerimi se prilagodi na rast v novih pogojih, hkrati pa izgubi gene, ključne za virulenco v človeškem organizmu. Ker ta ne razlikuje med oslabljenim in divjim mikrobom, se sproži enak ali podoben imunski odziv kot pri naravni okužbi. Živa cepiva edina zagotavljajo tako humoralno kot tudi celično posredovano imunost. Dolgotrajna imunost je zagotovljena že po enem odmerku. Potencialne slabosti so nezadostna oslabitev patogena, možnost okužbe pri imunsko oslabljenih ter možnost povratne mutacije v virulentno obliko. Slednji se izognemo tako, da mikrob ireverzibilno atenuiramo z inaktivacijo virulenčnih genov s tehnikami genskega inženiringa. I n a k t i v i ra n a ( m r t va ) ce p i va pripravimo z obdelavo patogena s formaldehidom ali β-propiolaktonom, da se ne more več razmnoževati v gostitelju. Za vzdrževanje imunosti so potrebni večkratni odmerki, prav tako je potreben dodatek adjuvansa. Pride lahko tudi do nepopolne inaktivacije v proizvodnem procesu. Zato pa so inaktivirani patogeni nezmožni povratne mutacije v virulentno obliko in ne predstavljajo tveganja za imunsko oslabljene posameznike. Imunski sistem najprej spozna in odgovori na površinske antigene, zato jih lahko v nekaterih primerih uporabimo za antigensko komponento cepiva kar same. Pridobimo jih z izolacijo iz liziranih mikrobov s pomočjo kromatografije.

maj 2014

Iz stroke | Cepiva

Slika 1: Primarni in sekundarni imunski odziv

V novejšem času se je uveljavila tudi rekombinantna DNA tehnologija, ko v ustrezen ekspresijski vektor (E. coli, kvasovke) vstavimo genski zapis za izdelavo antigenske molekule. Vektorji sintetizirajo molekulo, ki jo potem izoliramo iz gojišča. Antigen lahko sintetiziramo tudi kemično. Podenotna cepiva ne predstavljajo nikakršnega tveganja za okužbo, vendar zahtevajo dodatek adjuvansov. Pri boleznih, ki jih povzročijo bakterijski toksini (davica, tetanus), lahko kot antigen uporabimo toksoid. To je toksin, ki po obdelavi s formaldehidom postane neškodljiv, ohrani pa imunogenost. Polisaharidi so šibko imunogeni, saj aktivirajo le B, ne pa tudi T limfocitov, ki se odzivajo le na proteinske antigene. Zato izzovejo šibkejši in kratkotrajen protitelesni odziv, prav tako ne pride do nastanka spominskih celic. Imunogenost jim povečamo s kovalentno vezavo (konjugacijo) na proteinski nosilec, npr. tetanusni ali davični toksin. Proteinska komponenta aktivira Th limfocite. Limfociti B spoznajo polisaharidno komponento, nato pa vnesejo v notranjost celoten konjugat, razgradijo proteinski nosilec in njegove fragmente predstavijo Th limfocitom. Ti aktivirajo B limfocite, ki začnejo izdelovati protitelesa proti polisaharidom. V nepatogen vektor (npr. virus vakcinije) lahko vgradimo gen, ki kodira za antigen mikroba, proti kateremu želimo cepiti. Produkt je neinfektiven mikrob, ki izraža antigene infektivnega. Z njim okužimo posameznika, kar sproži humoralni in celično posredovan imunski odziv tako proti antigenom vektorja kot tudi proti antigenu, ki ga izdeluje tuji gen. Takšna cepiva so še v fazi raziskav. Cepiva na osnovi DNA se nanašajo na plazmide, ki nosijo genski zapis za proteinski antigen in jih vbrizgamo intramuskularno. V mioblastih se sintetizirajo antigeni in se izrazijo na njihovi površini, lahko pa plazmidno DNA privzamejo tudi makrofagi in dendritične celice. Prednost DNA cepiv je možnost dolgotrajnega

Iz stroke | Cepiva

izražanja antigena in sprožitev humoralne in celično posredovane imunosti, prav tako ni tveganj, ki spremljajo uporabo živih cepiv. Ker pa obstaja še veliko neznank glede posledic dolgotrajnega izražanja antigena in možnosti vključitve plazmida v gostiteljev genom, tovrstna cepiva še niso v uporabi.

Sestavine cepiv Poleg antigenskega pripravka, vode za injekcije in soli za izotoniziranje (natrijev klorid) vsebujejo cepiva še pomožne snovi. Adjuvansi povečajo imunski odgovor na cepivo. Antibiotiki (neomicin, gentamicin) preprečujejo kontaminacijo med proizvodnjo in shranjevanjem, enako vlogo imajo konzervansi ( 2 - fe n o k s i e t a n o l , t i o m e r s a l ) . Stabilizatorji (sladkorji, aminokisline, natrijev glutamat, albumini, želatina) ščitijo cepivo pred fizikalnimi dejavniki, npr. temperaturnimi spremembami. Tenzidi (polisorbati, npr. Tween) preprečujejo agregacijo. Pomožne snovi so še antioksidanti (askorbinska kislina) in soli za uravnavanje pH (fosfatni pufer). Cepiva lahko vsebujejo ostanke p r o i z v o d n e g a p r o c e s a , n p r. formaldehid v sledovih ali jajčne proteine, če so virusi gojeni v kokošjih jajcih. Guma iz batov injekcij in vial lahko odpušča lateks. Adjuvansi povečajo imunogenost antigenov ter okrepijo in modulirajo imunski odziv. Antigen skoncentrirajo na mestu cepljenja in tvorijo depo, iz katerega se počasi sprošča, zato mu je organizem izpostavljen dlje časa. Omogočijo, da dosežemo enak učinek z manjšo količino antigena, ter inducirajo lokalno vnetje in s tem večji pritok imunskih celic na mesto cepljenja. Makrofagi in dendritične celice prepoznajo patogene prek zanje tipičnih molekul, t. i. PAMP (pathogen-associated molecular pattern), kamor sodijo bakterijski polisaharidi in virusni glikoproteini. Njihova vezava na PRR receptorje povzroči aktivacijo teh celic. Cepiva, ki ne vsebujejo celih organizmov, teh molekul seveda nimajo, zato njihovo funkcijo opravljajo adjuvansi. Na ta način omogočijo ustrezno maj 2014

aktivacijo in dozorevanje APC. Prav tako spodbujajo fagocitozo antigena tako, da mu zmanjšajo topnost. APC namreč lažje fagocitirajo antigen, adsorbiran na delce ali vgrajen v emulgirane oljne kapljice, kot pa v topni obliki. Adjuvansi podaljšajo prisotnost kompleksov med MHC II in antigenskimi molekulami na površini APC in s tem izboljšajo predstavljanje antigena T limfocitom. Prav tako stimulirajo Th limfocite in APC, da izločajo citokine, potrebne za regulacijo humoralnega imunskega odziva. Za humano uporabo so registrirane anorganske aluminijeve spojine (aluminijev hidroksid, aluminijev fosfat), skvalen in monofosforil lipid A (fragment bakterijskega endotoksina). Kot zanimivost naj omenimo, da so skvalen omenjali kot enega potencialnih krivcev za sindrom zalivske vojne. Ameriške vojake so namreč cepili s cepivom proti antraksu, ki naj bi vsebovalo skvalen. Analize so sicer pokazale njegovo prisotnost v nekaj serijah cepiv, toda koncentracije so bile tako nizke, da so pozitivni rezultati najverjetneje posledica kontaminacije laboratorijske steklovine s prstnimi odtisi. Cepiva, registrirana v ZDA, ga sploh niso vsebovala in temu je tako še danes. Neželeni učinki cepiv Kot pri drugih zdravilih je tudi po cepljenju možen pojav neželenih učinkov, ki pa so večinoma blagi in prehodni. Resni neželeni učinki so izjemno redki. Za posameznika je tveganje, da bo utrpel okvaro zaradi cepljenja načeloma bistveno manjše od tveganja, da bo utrpel okvaro zaradi zapletov bolezni, proti kateri se cepi. Pogosti in občasni neželeni učinki so navadno najmanj hudi, kratkotrajni, minejo samodejno brez ukrepanja in redko puščajo posledice. Mednje sodijo lokalne reakcije z rdečino, oteklino in bolečino na mestu cepljenja, splošno slabo počutje, vročina, glavobol, utrujenost, mialgija, artralgija, slabost, bruhanje, driska, razdražljivost in neutolažljiv jok pri dojenčkih ter pomanjkanje

apetita. Včasih pride do pojava sistemskih reakcij, podobnih znakom bolezni, proti kateri cepimo. To se pogosteje dogaja pri atenuiranih cepivih in redko predstavlja večje zdravstveno tveganje. Redki neželeni učinki so predvsem alergijske reakcije, kot so lokalna ali generalizirana urtikarija, izpuščaj, angioedem in anafilaksija. Slednja je življenjsko nevaren zaplet, zato mora imeti vsak cepilni center izurjeno osebje in ustrezno opremo za njeno takojšnje zdravljenje. Je izjemno redka (1 do 10 primerov na milijon cepljenj), povzročijo pa jo lahko vsa cepiva. Vzrok navadno ni imunizirajoči antigen, pač pa druge sestavine, npr. jajčne beljakovine, želatina ali lateks. Pri nekaterih cepivih so po prihodu na trg poročali še o drugih izjemno redkih pojavih, npr. trombocitopeniji pri OMR cepivu in okvarah živčevja (Guillain-Barrejev sindrom, brahialni nevritis, encefalopatije), vendar za mnoge še ni jasno, če so vzročno

Slika 2: Pojavnost mnogih infektivnih bolezni se je zaradi razvoja cepiv drastično zmanjšala, črne koze pa smo s cepljenjem celo iztrebili.

Elsevier; 2006. - Plotkin SA, Orenstein W. Vaccines. 3. izd. Philadelphia: W.B. Saunders Company; 1999. - Abbas AK, Lichtman AH. Cellular and Molecular Immunology. 5.izd. Elsevier; 2005;4:363-365. - Flaherty DK. Immunology for Pharmacy. 1. izd. Elsevier; 2012, 189-195. - Štrukelj B, Kos J, ur. Biološka zdravila: od gena do učinkovine. 1. izd. Ljubljana: SFD; 2007, 580-588. - Ihan A, ur. 2. Likarjev simpozij. Cepiva in cepljenje: zbornik izročkov. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in bolnišnične okužbe, SZD; 2011. - Possible side effects from vaccines. Centers for Disease Control and Prevention. http://www.cdc.gov/vaccines/ vac-gen/side-effects.htm Posodobljeno 4. februarja 2014. Dostopno 9. aprila 2014. - SmPC cepiv, registriranih v Sloveniji. Nacionalni inštitut za javno zdravje. http://www.ivz.si/cepljenje/strokovna_javnost/ informacije_o_cepivih?pi=18&_18_view=item&_18_ newsid=2096&pl=256-18.0. Posodobljeno 30. avgusta 2012. Dostopno 8. aprila 2014. - Vaccines and Preventable Diseases. Centers for Disease

bistveno, da z argumenti nastopimo proti neosnovanim trditvam o škodljivosti in neučinkovitosti cepiv, ki so dokazala svoj pomen v krotenju nalezljivih bolezni.

Control and Prevention. http://www.cdc.gov/vaccines/vpdvac/default.htm Posodobljeno 14. marca 2012. Dostopno 10. aprila 2014. - Andre FE, Booy R, Bock HL idr. Vaccination greatly reduces disease, disability, death and inequity worldwide. Bulletin of the World Heath Organization 2008;86:140-6. - McIntyre P, Leask J. Improving uptake of MMR vaccine. BMJ. 2008;336(7647):729-730.

Viri:

- Elliman D, Bedforn HE. MMR: where are we now? Arch Dis

- Kraigher A, Ihan A, Avčin T. Cepljenje in cepiva – dobre

Child. 2007;92(12):1055-1057.

prakse varnega cepljenja. Ljubljana: Sekcija za preventivno

- Awate S, Babiuk LA, Mutwiri G. Mechanisms of action of

medicino SZD, Sekcija za klinično mikrobiologijo in

adjuvants. Front Immunol. 2013;4:114.

bolnišnične okužbe SZD, Inštitut za varovanje zdravja RS;

- The Facts on Squalene. U. S. Food and Drug

2011.

Administration. http://www.fda.gov/ohrms/dockets/

- Vozelj M. Temelji imunologije. 1. izd. Ljubljana: DZS; 2000.

dockets/80n0208/80n-0208-c000037-15-01-vol151.pdf.

- Male D, Brostoff J, Roth DB, Roitt I. Immunology. 7. izd.

Posodobljeno 7. marca 2005. Dostopno 30. aprila 2014.

Iz stroke | Cepiva

povezani s cepljenjem. Leta 1998 je bila v britanski reviji Lancet objavljena študija, ki je kombinirano cepivo proti ošpicam, mumpsu in rdečkam povezovala s pojavom avtizma pri otrocih. Čeprav je bila kasneje diskreditirana, je zaradi zavračanja staršev precepljenost v Veliki Britaniji padla z 92 % v letih 1995–96 na 84 % v letih 2001–02. Posledično je prišlo do več lokalnih izbruhov bolezni. Leta 1998 je bilo v Angliji in Walesu 56 primerov ošpic, leta 2006 pa 736, med katerimi je bil tudi prvi smrtni primer po letu 1992. Zaradi takih primerov je

maj 2014

NAVADNI LAN (LINUM USITATISSIMUM) – SEME IN OLJE Drobna rjava semena imajo svojo domovino in izvor najverjetneje na Orientu. Vpliva prehranske moči lanenih semen se je zavedal že Charlemagne ali po naše Karel Veliki, ki je dejansko sprejel zakon, s katerim je zahteval njihovo uživanje. Lanena semena je imel v svojem originalnem arzenalu zdravil tudi oče Hipokrat. In kot je zapisal Mahatma Gandhi: »Kjer koli bo postalo laneno seme del prehrane med ljudmi, tam bo boljše zdravje.« Ali to drži? Alja Račič

Iz stroke | Navadni lan (linum usitatissimum) – seme in olje

Slika 1: Navadni lan (lanovke)

Latinsko ime lanu pomeni »najbolj uporaben« – kar tudi resnično je. Ob rednem uživanju zdrave prehrane pozitivno vpliva na širok spekter telesnih funkcij, od zaprtja, povišanega holesterola, bolezni srca in ožilja, pa vse do (seveda predvsem v preventivnem smislu) raka. Ker lignani v lanu igrajo dejansko vlogo fitoestrogenov (šibke estrogene spojine v rastlinah), lahko odpravijo tudi nekatere simptome menopavze. Lan je enoletna ali dvoletna industrijsk a rastlina z vitk im steblom, dolgim do 70 cm. Spada v družino lanovk (Linaceae), razred dvokaličnice (Magnoliopsida) in deblo kritosemenke (Magnoliophyta). maj 2014

Cvetovi so majhni, temno do svetlo modri, vijoličasti in tudi beli. Ko listi odpadejo, lan pulijo. Seme, ki se nahaja v plodovih na steblu (okoli 10 semen na plod), dozori med sušenjem. Več kot deset vrst lanov je v Sloveniji samoraslih, ena je gojena. Poznamo dve sorti gojenega lanu: ena se goji za semena, druga daje vlakna za industrijo (izdelava lanenega platna). LANENO SEME Laneno seme je majceno in ploščato, barva niha od svetle do temno rjave. Kadar seme namočimo v vodi, ga obda sluzast ovoj (posledica nabrekanja polisaharidov, ki se nahajajo v semenski lupini). Kot tak se uporablja za čiščenje organizma (odvajalni učinek) in je idealno hranilo ob spomladanskem postu, čiščenju in prenovi telesa. Laneno seme vsebuje 30 % vlaknin, 20 % beljakovin, veliko mineralov in protirakave (antikancerogene) snovi, ki jih imenujemo lignani ali lignanti. Prav zaradi slednjih je postalo to drobceno seme v zadnjem času tako zelo iskano in znano. Ko uživamo laneno seme, je pomembno, da ga prej drobno zmeljemo v mlinčku. Tako dobimo kar največ njegovih učinkovin, sicer

Kemijska formula alfa-linolenske kisline (ALA))

bi cela semena preprosto prečkala naš prebavni trakt, ne da bi iz njih kar koli absorbirali. Poleg tega zmleta lanena semena zaužijemo takoj, saj so zelo nagnjena k oksidaciji in s tem izgubi mnogih učinkovin. Omega-3 in omega-6 maščobne kisline Z lanenimi semeni zaužijemo veliko količino omega-3, pa tudi omega-6 maščobnih kislin, ki so za človeško telo izredno koristne, saj so pomembni regulatorji krvnega obtoka in prekrvitve, imunskega sistema in presnove maščob. Sodelujejo pri tvorbi telesne energije in proizvodnji hemoglobina. Igrajo tudi zelo pomembno vlogo kot osnovna substanca za sintezo prostaglandinov, hormonov, ki vplivajo na zmanjšanje holesterola in trigliceridov v krvi, preprečujejo zlepljanje trombocitov in nastajanje krvnih strdkov ter tako zmanjšujejo nevarnost ateroskleroze in srčnega infarkta. Med omega-3 maščobne kisline uvrščamo alfa-linolensko kislino (trikrat nenasičena maščobna kislina z 18 ogljikovimi atomi), katere najboljši vir je prav laneno seme/olje, in za katero velja, da ima (poleg že naštetih učinkov) tudi zelo pozitivno

delovanje na metabolizem maščob v telesu: - deluje antilipogenično (zavira shranjevanje maščob v telesu), - deluje antikatabolično (zavira razgradnjo mišičnega tkiva), - poveča beta-oksidacijo (izgorevanje maščob v telesu), - poveča občutljivost za inzulin v mišičnih celicah. Vlaknine Druga pomembna sestavina lanenih semen so vlaknine. Težko je najti rastlino, ki bi vsebovala višji odstotek vlaknin. Zaradi njih ima laneno seme tako pozitiven učinek na prebavo, vendar pa je treba poudariti, da uživanje (zmletih) lanenih semen odpravlja zaprtje le, če poleg uživamo tudi dovolj vode! Lanena semena nase vežejo vodo in če te v črevesju ni dovolj, bo posledica dehidracija in le še večje zaprtje. Poleg tega vlaknine v lanenem semenu pomagajo uravnavati raven sladkorja in holesterola v krvi. Ostale fitokemikalije Kot večina rastlin je tudi lan bogat s fitokemikalijami, biološko aktivnimi snovmi brez kalorične vrednosti, ki imajo mnoge zdravilne učinke. Mnoge od njih delujejo kot antioksidanti in imajo protirakave lastnosti. Ena od pomembnih fitokemikalij v lanenem semenu je lignan, ki se med presnovo pretvori v snovi, ki uravnavajo ženske hormone. Na ta način lanena semena pripomorejo k izboljšanju plodnosti, blaženju simptomov menopavze in delujejo preventivno pri raku dojk. Omenimo še cianogene glikozide (npr. linamarin), ki se nahajajo v sredici semena. Spadajo med toksične substance zaradi sproščanja HCN

LANENO OLJE Način pridelave, predelave ter odnos do živila je tisto, kar v današnjem času razlikuje strup od zdravila. In laneno olje je primer tega. Zato bodimo pri izbiri olja zelo pozorni. To je eno izmed redkih živil, katerega nakup ni priporočljiv pri lokalnem kmetu. Cejenje lanenega olja mora potekati brez prisotnosti zraka, sicer bo olje hitro oksidiralo (lipidna peroksidacija). Lipidna peroksidacija Začetek peroksidacije fosfolipidov in nenasičenih maščobnih kislin je odvzem atoma vodika iz verige maščobne kisline, najverjetneje v reakciji s hidroksilnim radikalom OH• . Ta nastaja v živem svetu večstopenjsko v reakcijah, ki jih katalizirajo kovinski ioni, najpogosteje železovi (t.i. Fentonove reakcije), lahko pa tudi bakrovi. Nastanejo lahko heteroradikali z nesparjenim elektronom na ogljikovem atomu. V aerobnih razmerah pa so verjetnejše reakcije radikala •C z O2 in nastanek • . Nastanek peroksilnega radikala ROO slednjega je začetek verižne reakcije oksidacije lipidov. V reakciji z drugimi lipidi nastaneta lipidni hidroperoksid (=CHO2H) in nov peroksilni radikal. Med peroksidacijo nastaja v mikrosomskih frakcijah jeter v večjih količinah tudi malonilaldehid, ki že sicer nastaja v majhnih količinah v vseh tkivih. V večini membran verižna reakcija peroksidacije ne bo potekala daleč, preden bo lipidni prosti radikal zadel na beljakovino in jo poškodoval. Beljakovine napadajo alkoksilni, nekoliko počasneje pa tudi peroksilni radikali. V reakcije verjetno lahko vstopajo tudi prej omenjeni ogljikovi prosti radikali,

ki nastajajo v verižnih reakcijah lipidne peroksidacije. Malonilaldehid prizadene normalne funkcije membranskih proteinov s tem, da jih prečno poveže ali pa inhibira njihove funkcionalne skupine, npr. -NH2 ali -SH2. V membranah lahko nastanejo veliki agregati nefunkcionalnih proteinov in celična membrana propada. Propad pospešijo tudi drugi produkti lipidne peroksidacije. Skozi poškodovano membrano vstopajo kalcijevi ioni, iz celice pa se izgubljajo vitalne molekule in kalijevi ioni, kar v končni fazi vodi v propad celice (nekroza, lahko tudi apoptoza). Že v začetnih fazah lipidne peroksidacije se z njo močno zmanjša antioksidantna zaščita celice, kar vodi v pozitivno povratno zvezo. Med lipidno peroksidacijo nastajajo tudi bioaktivne spojine, ki imajo lahko že prej omenjene škodljive (npr. kancerogene snovi, radikali, ki inhibirajo funkcionalne skupine encimov) ali pa pogojno koristne (npr. trombogene ali antitrombogene) učinke. S časom se v celicah z njo nabirajo tudi »starostni pigmenti«, kot sta ceroid in lipofuscin. Da bi se izognili avtooksidaciji olja in njenim prej omenjenim škodljivim učinkom, so za vsako vrsto olja potrebne posebne stiskalnice. Laneno olje, ki je zelo občutljivo, cedijo v vodi, da bi v steklenico lahko prišlo popolnoma neoksidirano. Naj vas pa ne bo strah hitre oksidacije. Dejstvo, da nekaj hitro oksidira, ne pomeni, da gre za slabo živilo. Korenčkov ali pesin sok, ječmenova ali pšenična trava so med najboljšimi antioksidanti, kar jih poznamo, vendar le pod pogojem, da jih zaužijemo takoj, ko jih pripravimo. Že po nekaj minutah namreč oksidirajo in v telesu ne delujejo več kot antioksidanti. Izgubijo pozitiven antioksidativni učinek na telo, pridobijo pa telesu škodljive prosti radikale, zato bo uživanje takšnega soka v želji dosega antioksidativnega učinka brez pomena. Zaradi tega pa nihče ne bo napisal, da je korenčkov ali pesin sok strupen. Enako velja za laneno olje. Če ga znamo pravilno izbrati in pravilno uporabiti, nam bo pomagalo. S tem oljem le ne maj 2014

Iz stroke | Navadni lan (linum usitatissimum) – seme in olje

Slika 2: Laneno seme (levo celo, desno zmleto)

(vezava na Fe-citokrom-C-oksidaze v mitohondrijih – prekinitev dihalne verige), vendar je njihova vsebnost v semenih zanemarljiva (0,01–1,5 %), zato so zastrupitve z njimi redke. Toksični odmerek glikozidov je med 0,5 in 3,5 mg/kg. To bi pomenilo zaužitje ogromne količine lanenih semen, zato lahko pri vsakodnevnem uživanju zmerne količine semen ta dejavnik brez skrbi izključimo.

Slika 3: Kruh brez glutena z uporabo lanenih semen

Iz stroke | Navadni lan (linum usitatissimum) – seme in olje

smemo biti površni. Ne izbirajmo ga na osnovi cene. Posegati moramo le po ekološko pridelanem, hladno stisnjenem in varno shranjenem pred svetlobo. Ne smemo ga pustiti na svetlobi in držati odprtega. Najbolje ga je zaužiti v nekaj tednih po odprtju. Če dobrega olja ne moremo dobiti, potem je bolje uživati laneno seme, ki ga sproti zmeljemo in tako dosežemo enak učinek, če ne še boljši. Oksidaciji se lahko izognemo tudi, če seme zmešamo z medom.

DIETA DR. BUDWIGOVE Dieto z lanenim semenom je zasnovala dr. Johanna Budwig, nemška raziskovalka na področju kemije, strokovnjakinja na področju maščob in olj, v letu 1951. Gre za alternativno zdravilsko metodo, ki sicer skuša svoje mehanizme razložiti na (psevdo)znanstven način, vendar njene znanstvene razlage niso skladne z znanstvenimi dognanji s področja biokemije in celične biologije. Dr. Budwigova trdi, da je ta dieta tako kurativna kot preventivna. Pravi, da je odsotnost alfa-linolenske kisline vzrok nastanka oksidantov, ki v večjih količinah povzročajo nastanek raka in mnogih drugih kroničnih bolezni. Njena teorija pravi, da je uporaba kisika v organizmu lahko stimulirana z

maj 2014

nekaterimi sestavinami v proteinih, ki vsebujejo v svoji sestavi aminokisline z žveplovim atomom (cistein, metionin). Ti proteini so prisotni v siru, lešnikih, čebuli, poru, česnu in še posebej v skuti. Pomembno je uporabljati samo hladno stiskana olja, bogata z alfa-linolensko kislino. Takšna olja naj bi zaužili s pravo hrano, ki vsebuje prave proteine, drugače bi lahko prišlo do nasprotnega učinka in nastajanja škode v telesu. V Evropi je, poleg protokola za zdravljenje raka (uživanje lanenih semen/olja v kombinaciji s skuto), dr. Budwigova zdravila tudi druga kronična obolenja, kot so artritis, infarkt, aritmijo, psoriazo, različne kožne ekceme, multiplo sklerozo in druge avtoimunske bolezni, diabetes, pljučne bolezni, ulkuse, jetra, prostato, možganski tumor, možgansko kap, arteriosklerozo, ter še druge kronične bolezni. Zdravljenje se je izkazalo za uspešno tam, kjer je bila sodobna medicina neuspešna.

vezivo, hkrati pa imajo tudi mnoge (prej omenjene) pozitivne učinke na telo. Tu so še piškotki, testo za presno pico, presni polpeti, presne tortice in pite … Velja pa opozoriti, da bo preveč takšnih dobrot naenkrat telo dehidriralo, še posebej, če ne pijemo dovolj vode, zato po pameti!

Viri: - Izr.prof.dr. Samo Ribarič, dr.med. TEMELJI PATOLOŠKE FIZIOLOGIJE, 2. Izdaja. UL MF Inštitut za patološko fiziologijo, Ljubljana, 2011. Izvor in reakcije radikalov ter reaktivnih kisikovih zvrsti. Reaktivne kisikove zvrsti v patofizioloških procesih. - Dr. Ivica Flis Smaka. Zdravstveni zavod Flis Maribor. http://www.laneno.naravno-olje.com/ mediji-o-lanenem-olju/30-kjerkoli-bo-postalo-laneno-semedel-prehrane-med-ljudmi-tam-bo-bolje-zdravje.html. http://www.dr-flis.si/Kaj_skriva_laneno_seme. Posodobljeno 2011. Dostopno 2014. - Eva Žontar, SvetJeLep in PlanetBIO. EKOLOGIČEN. http://www.ekologicen.si/article/209/ Vsestransko_uporabno_laneno_seme_.

LANENO SEME V KUHINJI Po l e g u ž i v a n j a z n a m e n o m izboljšanja zdravja je laneno seme nadvse uporabno tudi v kuhinji. Odlično se obnese na primer v kruhu. Del polnozrnate moke zamenjamo z zmletimi lanenimi semeni in do mačem u k r u hu poveč am o hranilno vrednost. Zelo uporabno je tudi kot vezivo namesto jajc (npr. brezglutenska dieta – celiakija). Preprosto namočimo seme v vodi za približno pol ure in nastalo sluz uporabimo v testu. Takšna zamenjava se obnese pri skorajda vseh vrstah testa. Lanena semena pa so nepogrešljiva tudi pri pripravljanju presnih jedi. Brez njih ne gre v nobenih zaresnih presnih krekerjih, saj delujejo kot

Posodobljeno 2010. Dostopno 2014. - Dario Cortese. DIMENZIJA ZDRAVJA. http://www.dimenzijazdravja.si/ zdrava-prehrana/naravna-olja/ laneno-olje/29-lan-laneno-olje-in-lanena-semena. Posodobljeno 2012. Dostopno 2014. - Sanja Lončar. DIMENZIJA ZDRAVJA. http://www.dimenzijazdravja.si/zdrava-prehrana/ naravna-olja/laneno-olje/30-laneno-olje-zdravilo-ali-stru. Posodobljeno 2012. Dostopno 2014. - Holist.eu - 1. slovenski holistični portal. http://www.dimenzijazdravja.si/zdrava-prehrana/ naravna-olja/laneno-olje/120-dieta-dr-dudwigove. Posodobljeno 2012. Dostopno 2014. - http://teresamisu.com/sl/kruh-brez-glutena/. - http://www.kakopedija.com/5446/ kako-se-koristi-laneno-seme/. - http://zersen.deviantart.com/art/ Linum-usitatissimum-flax-168496317. Dostopno 2014.

SONCE IN UV FILTRI Verjetno že vsi uživamo na soncu ob kavi, na sprehodu ali pri kakšnem športu. Na soncu je vedno bolj vroče, poletje se hitro bliža in vsi se že veselimo morja. A ste že začeli razmišljati o neželenih učinkih sonca? Verjetno ne, saj še ni »pravo poletje«, ampak kot vsi vemo, se ozonska plast tanjša, kar pomeni, da so sončni žarki vedno bolj škodljivi. Ker se vsi spopadamo s sončnimi opeklinami in drugimi sončnimi kožnimi poškodbami, je pomembno, da poznamo vpliv sonca na naše življenje in široko uporabljene UV filtre, ki nudijo dodatno zaščito. Anja Bizjak

sevanje. Del atmosfere, kjer je koncentracija ozona relativno visoka, imenujemo ozonska plast. Ta absorbira okrog 97 % sončnega sevanja, ki je škodljivo za zemeljsko življenje. Valove z najkrajšimi valovnimi dolžinami – UVC (100–280 nm) ozon popolnoma absorbira. Svetlobni žarki, ki penetrirajo v atmosfero, pa so v območju valovnih dolžin 315–400 nm (UVA) in 280–315 nm (UVB). Ti žarki imajo veliko vlogo pri poškodbah naše kože, poškodbah očes, zaviranju imunskega sistema itd. Z različnimi valovnimi dolžinami

Dodatna zaščita pred UV valovanjem Seveda nas poleg atmosfere ščiti pred soncem tudi koža z lastnimi mehanizmi: proizvodnja melanina, vitamina D, zadebelitev rožene plasti, mehanizmi popravljanja DNA, lastni UV filtrski sistemi (urokanska kislina) in antioksidativni sistemi, ki nas ščitijo maj 2014

Iz stroke | Sonce in UV filtri

Sonce je zvezda, ki predstavlja center in glavno telo našega osončja. Sončna svetloba je naš glavni vir energije, ker pa tudi seva nevarno ultravijolično (UV) valovanje, bi bilo brez Zemljine atmosfere življenje nemogoče. Atmosfero predstavlja plast plinov, ki jih zadrži sila gravitacije. Z absorpcijo UV valovanja atmosfera ščiti življenje na Zemlji, prav tako pa tudi ogreje Zemljino površje preko sistema tople grede ter uravnava temperaturne razlike med dnevom in nočjo. Velik delež UV valovanja, vključno z vsemi valovnimi dolžinami, ki dosežejo Zemljo, predstavlja neionizirajoče

žarkov se prav tako razlikuje njihov vpliv na stanje kože. UVB žarki povzročajo sončne rdečine in opekline. Penetrirajo do epidermisa. Njihova moč se razlikuje glede na letni čas, čas dneva in lokacijo. Največjo moč imajo v času poletja, ko je sonce najbližje našemu zmernemu toplotnemu pasu. Žarki imajo manjšo vlogo pri nastajanju reaktivnih kisikovih zvrsti. UVA žarki, ki imajo daljšo valovno dolžino, a slabšo energijsko moč, penetrirajo globlje v kožo. Imajo velik vpliv na ekstrinzično staranje kože, saj so glavni krivci za ireverzibilne poškodbe kolagenskih in elastinskih vlaken. S študijami v zadnjih dveh desetletjih so ugotovili, da žarki poškodujejo kožne celice keratinocite v bazalni plasti epidermisa, kar lahko povzroči kožnega raka. Z njihovo interakcijo s kožo tvorijo tudi reaktivne kisikove zvrsti. S povečano koncentracijo reaktivnih zvrsti pride do poškodbe celičnih struktur, proteinov, oksidativnega stresa. Žarki lahko s svojim delovanjem na kožo tako povzročajo fotokarcinogenezo, imunosupresijo in fotostaranje.

Iz stroke | Sonce in UV filtri

pred poškodbami reaktivnih kisikovih zvrsti. Ker pa sonce brez dodatne zaščite povzroča večje poškodbe kot jih mehanizmi v koži lahko popravijo, jo moramo dodatno zaščititi. S tem namenom lahko med sestavinami različnih kozmetičnih izdelkov, predvsem tistih za zaščito pred soncem, najdemo UV filtre. Sodobni izdelki za zaščito pred soncem zagotavljajo širok spekter UV zaščite in lahko vsebujejo enega ali kombinacijo UV filtrov. Uporabljen filter mora biti toplotno in fotostabilen, vodoodporen in netoksičen. Poznamo dve vrsti UV filtrov, organske in anorganske. Organski filtri tvorijo neke vrste zaščitni film na površini kože. UV valovanje absorbirajo in ga pretvorijo v majhno količino toplote. So med najpogosteje uporabljanimi UV filtri, a jih pogosto dopolnjujejo z anorganskimi filtri. Ti namreč sipajo svetlobo in tako omogočajo organskim filtrom, da jo bolje absorbirajo, čemur pravimo sinergistično delovanje. Organski filtri so delci manjših velikosti in tvorijo enotno plast na površini kože. Najpogosteje uporabljeni med njimi so oktokrilen, butil metoksidibenzoilmetan, benzofenon-3, etil heksil salicilat, bis-etilheksiloksifenol metoksifenil triazin, metilen bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol in drugi. Oktokrilen je viskozna oljna brezbarvna tekočina. Z razširjeno konjugacijo akrilatnega dela molekule je oktokrilen sposoben absorbirati UVB in delno UVA valovanje maj 2014

(valovne dolžine od 280 do 320 nm). S tem ščiti pred neposrednimi poškodbami DNA. Zaradi svoje velikosti in sposobnosti prehoda v kožo lahko pod vplivom svetlobe deluje tudi kot fotosenzibilizator. S tem pospeši nastajanje radikalov, ki lahko indirektno poškodujejo DNA in povzročijo maligni melanom. Tako kot oktokrilen, tudi benzofenon-3 (oksibenzon) ne ščiti pred celotnim spektrom UV valovanja. Absorbira UVB žarke in del UVA žarkov (valovne dolžine 270–350 nm). Ima sposobnost penetracije v kožo, kjer tudi deluje kot fotosenzibilizator. Enak problem je prisoten tudi pri enem izmed najbolj široko uporabljenih UV filtrov, butil metoksidibenzoilmetanu (avobenzon). Na podlagi študij vs e b u j e j o n a j b o l j u č i n k ov i t i p r i p r av k i z a s o n če n j e b u t i l metoksidibenzoilmetan v kombinaciji s titanovim dioksidom, saj mu ta poveča stabilnost. Za stabilizacijo butil metoksidibenzoilmetana se pogosto uporablja tudi etilheksil salicilat (oktisalat), ki prav tako podaljša UV zaščito. Je ester salicilne kisline in 2-etilheksanola, pri katerem salicilni del molekule absorbira UV valovanje. Boljšo zaščito pred UV valovanjem pa omogočata bisetilheksiloksifenol metoksifenil triazin in metilen bis-benzotriazolil tetrametilbutilfenol (lastniški imeni Tinosorb S in Tinosorb M), ki ponujata stabilno in širokospektralno zaščito. Imata majhno sposobnost penetracije v kožo in ne izkazujeta estrogenega delovanja. Tinosorb S je najučinkovitejši UV filter na trgu in preprečuje fotorazgradnjo velikega števila drugih UV filtrov, na primer butil metoksidibenzoilmetana. M e d a n o rg a n s k i m i f i l t r i s e najpogosteje uporabljata titanov dioksid in cinkov oksid. UV valovanje lahko anorganski filtri absorbirajo, odbijejo in razpršijo, kar pa je odvisno od velikosti delcev. Manjši kot so delci, večja je absorpcija in tudi učinkovitost. V primeru večjih delcev bo izdelek obarval kožo, kar naredi izdelek kozmetično manj sprejemljiv. Anorganski filtri so zelo stabilni in varni, saj imajo zaradi svoje velikosti manjšo možnost penetriranja v kožo

in ne povzročajo nastajanja radikalov. Uporabljajo se predvsem v izdelkih za sončenje z zaščitnim faktorjem (SPF; Sun Protection Factor) nad 25. Titanov dioksid je ena izmed najbolj uporabljanih kemikalij na svetu, ki se pogosto uporablja v kozmetiki in izdelkih za nego kože kot pigment, UV filter in zgoščevalec. Ima veliko s p o s o b n o s t a b s o r b i ra n j a U V valovanja ter je odporen na obarvanje pod vplivom tega valovanja. Titanov dioksid absorbira celoten spekter UVB in del UVA žarkov. V sončnih kremah so zelo priljubljeni nanodelci titanovega dioksida. Ti delci razpršijo manj vidne svetlobe, a kljub temu še omogočajo visoko UV zaščito. Zaradi tega izdelek povzroči manj obarvanja kože v belo in je s tem prijaznejši do uporabnika. Cinkov oksid se uporablja kot aditiv, pigment in UV filter. Je manj opalescenten kot titanov dioksid in deluje v kozmetičnih izdelkih za sončenje kot fizikalni filter. Kožo ščiti tako pred UVB kot tudi pred UVA žarki. Pred uporabo se delce prevleče s silikonom ali aluminijevim oksidom, zato se združujejo v agregate velikosti 200 do 500 nm. Delci takšnih velikosti ne prodrejo skozi zdravo kožo in so tako varni za uporabo. Še bolj občutljiva koža kot koža nas, odraslih, pa je otroška koža, zato veljajo za otroško kozmetiko še strožja pravila. Uporabljeni UV filtri morajo imeti še manjšo sposobnost penetracije kot tudi večjo stabilnost, zato so izdelki zasnovani na osnovi titanovega dioksida in cinkovega oksida mikrometrskih velikosti in tako delujejo kot fizikalni filter. UV filtri s fizikalno zaščito delujejo na principu blokiranja in odbijanja svetlobe. SPF in VARNOST UV FILTROV Veliko se nas sprašuje o varnosti izdelkov za sončenje. Varnost in učinkovitost UV filtrov je pod strogim nadzorom. V Evropi to področje nadzoruje Znanst veni odbor Evropske komisije za potrošniške izdelke (SCCP), ki zahteva stroge toksikološke ocene varnosti UV filtrov pred njihovo odobritvijo. Izdelke izbiramo glede na njihov SPF, vendar ni nujno, da je njihov

pred opeklinami, manj pa pred globljimi poškodbami kože. - Solariji uporabljajo izključno UVA žarke. Njihova uporaba pred 35. letom poveča nevarnost melanoma v življenju za 75 %, zato se jim raje izogibajmo. - Uporabljajmo oblačila in pokrivala in se izogibajmo soncu okrog poldneva. - Že otroke varujmo pred sončnimi opeklinami, saj se škodljivi učinki sonca seštevajo vse življenje. - Pri uporabi krem za sončenje bodimo pozorni, da nas ščitijo tudi pred UVA žarki in da jih pravilno uporabimo (enakomeren nanos vsaj 20 minut pred sončenjem, ponoven nanos vsaki dve uri oziroma po kopanju …)

Pyrimidine_dimer. - Cosmetic Europe; Personal Care Association: https:// www.cosmeticseurope.eu/safety-and-science-cosmeticseurope/products-and-ingredients/uv-filters-.html. - US National Library of Medicine, National Institutes of Health: http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11407932. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/ Titanium_dioxide. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/File:Titanium_ dioxide_nanofiber_spiral.jpg. - Skinacea: http://www.skinacea.com/sunscreen/physicalvs-chemical-sunscreen.html#.Uyv6TPl5MyU. 2012. - Wissensplattform Nanomaterialien: http://nanopartikel. info/en/nanoinfo/materials/zinc-oxide - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Octocrylene. 2013. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Avobenzone. 2014. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Oxybenzone . 2014.

pomen jasen. SPF predstavlja stopnjo zaščitnega faktorja, ki nam pove, kako dolgo smo zaščiteni pred sončnimi opeklinami (a le pred učinki UVB žarkov). Če bi imeli npr. kremo z SPF 15, bi lahko bili na soncu 15-krat dlje kot v primeru, da ne bi bili zaščiteni z izdelkom. Izdelek z ustreznim zaščitnim faktorjem pa izberemo glede na tip kože. Zaščito pred UVA žarki označujejo z oznako PFA (Protection Factor UVA). Kako se torej najbolje zaščitimo pred škodljivimi učinki UV sevanja? - Ne zanašajmo se na visok SPF (nad 50) in zaradi tega podaljšujmo časa sončenja. UV filtri ščitijo predvsem

Poletje, ki prihaja, bo vroče in sončno. Izkoristite ga, uživajte, samo ne pozabite na ustrezno zaščito.

- EWG`s Skindeep. Cosmetics database: http://www.ewg. org/skindeep/ingredient/704204/OCTISALATE/. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Octyl_salicylate. 2013. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Bisoctrizole. 2014. - Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Bemotrizinol.

Viri:

2014.

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Sun.

- Nash JF1, Tanner PR. Relevance of UV filter/sunscreen

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Ozone_layer.

product photostability to human safety abstract.

- Krishna Ramanujan, design by Robert Simmon. A

US National Library of Medicine, National Institutes

violent sun affects the Earth`s ozone. Earth observatory.

of Health. 2014. http://www.ncbi.nlm.nih.gov/

Avgust 2001. http://earthobservatory.nasa.gov/Features/

pubmed/24433498

ProtonOzone/.

- Nash JF, Tanner PR. Relevance of UV filter/sunscreen

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/

product photostability to human safety. US National

Ozone_depletion.

Library of Medicine National Institutes of Health. 2014.

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/

http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/11407932.

Atmosphere_of_Earth.

- Miranda Koren. Pomurske lekarne. 2008. http://www.

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/Ultraviolet.

pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=2446.

- Skin Cancer Foundation: http://www.skincancer.org/

- Enviromental working group. Skin cancer on

prevention/uva-and-uvb/understanding-uva-and-uvb.

the rise. http://www.ewg.org/2013sunscreen/

- Wikipedia: http://en.wikipedia.org/wiki/

skin-cancer-on-the-rise/.

Iz stroke | Sonce in UV filtri

Moški na sliki je 28 let opravljal delo voznika tovornjaka in tako levi del svojega obraza bolj izpostavljal UV valovanju.

maj 2014

NOVIČKE Tatjana Šučur

Novičke

PRIHAJA ZDRAVILO ZA DOWNOV SINDROM? Downov sindrom je kromosomska motnja, ki jo povzroči dodaten 21. kromosom in je do zdaj veljala za neozdravljivo. V zadnjih nekaj letih pa so v več laboratorijih prišli do pomembnih odkritij, s pomočjo katerih bi lahko zdravili onesposobljene kemijske poti v možganih. Trenutno se izvajata najmanj dve klinični študiji, ki proučujeta vpliv take terapije. Genetik Roger Reeves z univerze Johns Hopkins je nedavno odkril tarčno molekulo, ki bi lahko popravila pomanjkljivosti v učenju in pomnjenju oseb z Downovim sindromom. Reeves in skupina znanstvenikov so z gensko modifikacijo izzvali Downov sidrom pri miših in nato pri njih skušali obnoviti funkcijo malih možganov. Velja, da so pri ljudeh z Downovim sindromom (in tudi pri testnih miših) mali možgani za 40 % manjši od njihove normalne velikosti. Mišim so vbrizgali kemikalijo, ki stimulira pomembno razvojno pot, udeleženo pri rasti malih možganov. Miši so se po treh mesecih dobro znašle v labirintu, kar velja za eno izmed funkcij učenja, za katere je odgovoren hipokampus. Znanstveniki še ne morejo zagotoviti, ali so morda popravili zgolj hipokampus (del možganov, ki vpliva na spomin in sortiranje informacij) ali pa so mali možgani v resnici odgovorni za več funkcij učenja in pomnjenja, kot je bilo do zdaj znano. Kljub temu bi njihovo raziskovanje, predstavljeno v časopisu Science Translational Medicine, lahko pripeljalo do razvoja zdravil, ki bi ljudem z Downovim sindromom omogočila bolj samostojno življenje.

POLOVIČNA DOZA ZA IZBOLJŠANJE Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) je sporočila, da bi sladkor, ki ga zaužijemo, smel predstavljati maj 2014

mesto in Velenje) potekal že enajsti Teden možganov. Letošnji je nosil naslov V omrežju. Organizator Tedna možganov je kot vsako leto Slovensko društvo za nevroznanost – SiNAPSA. Gre za mednarodno prireditev, namenjeno približevanju nevroznanstvenih spoznanj širši javnosti. Strokovna predavanja so spremljale družabne delavnice in filmski program v Kinoteki. Letos je bil cilj organizatorjev seveda predstaviti nova nevroznanstvena spoznanja in v ospredje postaviti možgansko kap.

zgolj pet odstotkov dnevnega vnosa kalorij. Po mnenju WHO bi že za pet odstotkov manjši vnos sladkorja bistveno prispeval k padcu števila ljudi s prekomerno telesno težo in gnilimi zobmi. WHO poudarja, da je za dnevni vnos sladkorja treba upoštevati še sladkorje, dodane hrani, in tiste v medu, sirupih ter sadnih sokovih. Sladkor, ki prihaja iz sadja, pa lahko pri teh petih odstotk ih zanemarimo. Vodja področja nutricionistike pri WHO, dr. Francesco Branca, pa je dodal, da je stremeti k petim odstotkom nujno, a je deset odstotkov veliko bolj realen cilj. V povprečju naj bi 5 odstotkov predstavljalo 25 g sladkorja (6 čajnih žličk) na odraslo osebo. Veliko strokovnjakov je celo prepričanih, da bi bila za zmanjšanje vnosa sladkorja pri prebivalcih potrebna uvedba dodatnega davka na sladkor. Po podatkih WHO bi bilo glede na trenutni vnos potrebno vnos sladkorja zmanjšati kar za polovico. TEDEN MOŽGANOV Od 10. do 16. marca je v različnih krajih po Sloveniji (Grosuplje, Koper, Ljubljana, Lukovica, Maribor, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo

TUDI V DRUGO GRE RADO Iz ameriškega Bostona je prišla spodbudna novica o popolni ozdravitvi novorojenčka, okuženega z virusom HIV. Zdravnikom iz bolnišnice na Long Islandu je tako že drugič uspelo zatreti virus HIV pri novorojenčku. Prvi tak primer je bila okužena dojenčica iz Misisipija, ki so ji kmalu po rojstvu začeli terapijo z močno mešanico treh zdravil za zdravljenje okužbe z virusom HIV: zidovudinom, lamivudinom in nevirapinom. Po 18 mesecih so zdravniki poročali, da je virus iz telesa dojenčice izginil in da zdravil ne potrebuje več. V zadnjem primeru pa so začeli novorojenko zdraviti z enako mešanico zdravil že štiri ure po

rojstvu in že 11 dni pozneje zdravniki virusa HIV v njenem telesu niso več zasledili. Kljub temu so nadaljevali z zdravljenjem in tudi zdaj, po dobrem letu, zdravljenja ne nameravajo prekiniti. Čeprav prva ozdravljena deklica na mamino željo ne prejema več zdravil, virologinja Deborah Persaud iz bolnišnice Johns Hopkins Children's Center v Baltimoru, ki je

zdravila obe dojenčici, zagotavlja, da namerno ukinjanje zdravljenja pri otrocih ni v navadi. Ali sta obe deklici zares ozdravljeni virusa HIV, bodo pokazali čas in nadaljnje raziskave. Zdravniki po vsem svetu poskušajo že od prvega primera ponoviti uspešno zdravljenje, a jasno je, da bo potrebnih še veliko raziskav, da bodo lahko trdili, da znajo premagati virus HIV pri otrocih.

to just six teaspoons a day, says World Health Organisation. Mail Online. http://www.dailymail.co.uk/health/ article-2573986/People-HALVE-sugar-eat-want-improvehealth-World-Health-Organisation-says.html. Objavljeno 5. mar. 2014. Posodobljeno 6. mar. 2014. Dostopno 18. apr. 2014. - Kelly JC. HIV: Apparent Cure in Infant Treated Early With Combo ART. Medscape. http://www.medscape.com/ viewarticle/813208. Posodobljeno 24. okt. 2013. Dostopno 18. apr. 2014.

Viri: - Laidman J. New Drugs May Transform Down Syndrome. Scientific American. http://www.scientificamerican.com/ article/new-drugs-may-transform-downs-syndrome/. Objavljeno 1. mar. 2014. Dostopno 18. apr. 2014. - Borland S, Martin D. People should cut their sugar intake

AKTUALNO Sprejet je bil nov zakon o zdravilih. Amandmaji k tej noveli ukinjajo laboratorij za kakovost zdravil, ki trenutno obstaja pod okriljem Javne agencije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), njegovo vlogo pa bo po prehodnem obdobju enega leta prevzel Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano (NLZOH). Vendar pri tem ne gre za prenos kadrov in pridobljenega znanja, temveč zgolj za prenos nalog. To dejstvo je v strokovni javnosti sprožilo nemalo nejevolje. Vlada se je namreč s sprejetjem zakona zavezala k ukinitvi laboratorija z dolgoletno prakso na področju preizkušanja kakovosti zdravil. Visoko usposobljen kader, ki je do sedaj bdel nad tabletami v naših omarah in predalih, bo tako premeščen na druga področja, njegove naloge pa bo prevzel leta 2013 ustanovljen laboratorij, ki do sedaj ni imel certifikatov za delo z zdravili, temveč zgolj za analizo kakovosti hrane, pitne vode, onesnaženja in podobnih zadev. Čeravno naj bi bila vsa

dokumentacija do konca prehodnega obdobja urejena, pa strokovna javnost opozarja na neprecenljivost dolgoletnih izkušenj pri zagotavljanju kakovosti zdravil. Kot je v odprtem pismu med drugim poudaril dekan Fakultete za farmacijo prof. dr. Borut Božič, je »javnofinančno neracionalno in za državo Slovenijo škodljivo, če tak potencial (pridobljen tudi iz proračunskih sredstev) kar zavržemo, kar se bo zgodilo s sprejetjem predlaganega amandmaja«. NLZOH je do sedaj opravljal tudi analize za potrebe farmacevtske industrije, torej za proizvajalce zdravil. To pa predstavlja navzkrižje interesov, saj je kontrolni laboratorij regulatorni organ države. Takšnega mnenja so bile pred časom inšpekcijske službe na evropski ravni, zaradi česar je »stari« laboratorij JAZMP prekinil vsakršno delovanje z industrijo. Ali se bo to zgodilo tudi pri NLZOH, pa trenutno ni znano. Kot je v naši državi navada, so poslanci predlog zakona z manjšo zamudo podprli, pri čemer so bila

javna argumentirana nasprotovanja strokovnjakov zgolj glas vpijočega v puščavi. Zaleglo ni niti uradno stališče Fakultete za farmacijo. Leta 2015 bo tako nad kakovostjo zdravil, tudi tistih, ki jih prejemajo najbolj krhki bolniki s številnimi komorbidnostmi, po novem bdel NZLOH. Državni aparat tudi tokrat ni bil zmožen sokratizma »vem, da nič ne vem« (ipse se nihil scire id unum sciat). Vprašanje pa je, ali nismo morda Slovenci s tem izgubili enega izmed centrov odličnosti na tem področju in ali bomo ob takšni (vsaj navidezni) brezbrižnosti politike do pomislekov stroke ob izdaji zdravil še vedno stoodstotno prepričani, da v roki ne držimo ponaredka. Narava študija farmacije študentom sicer ne dopušča obilo prostega časa. Kljub temu pa je vedno bolj potreben profil študentov, ki se zavedajo pomena spremljanja aktualnega dogajanja na področjih, kjer nas navsezadnje čakajo (ali pa bi nas vsaj morala čakati) naša delovna mesta.

maj 2014

Aktualno

Anže Vasle

GALENSKI LABORATORIJ Začetki Galenskega laboratorija Lekarne Ljubljana segajo v leto 1948, ko je bil ustanovljen v okviru Centralne lekarne, leta 1995 pa je sledila selitev v sedanje prostore na Viču. Od ustanovitve do danes se je proizvodnja seveda precej spremenila, predvsem na račun povečanega obsega dela in modernizacije procesov. Igor Glavač, mag. farm. - razvoj novih izdelkov, - poznavanje zakonodaje, - priprava registracijske dokumentacije za zdravila z dovoljenjem za promet, - izvajanje farmakovigilančnih aktivnosti, - priprava besedil za tiskano ovojnino, - koordiniranje dela z zunanjimi izvajalci.

Polnjenje sirupa

Galenski laboratorij

Danes je največji galenski laboratorij v Sloveniji, saj v okviru javnega zavoda oskrbuje mrežo 43 lekarn z okoli 150 izdelki lastne proizvodnje. S svojimi izdelki pokriva različna področja: - galenska zdravila, - zdravila z dovoljenjem za promet, - magistralne olajšave in mazilne podlage, - kozmetiko, - čaje, - prehranska dopolnila. Za nadzor kakovosti izdelkov skrbi Oddelek za kakovost, ki je v Lekarni Ljubljana organiziran v sklopu Strokovne službe.

V galenskem laboratoriju poteka celoten proces izdelave izdelkov (kapsule, tablete, praški, svečke, mazila, raztopine, sirupi in tinkture), velikosti serij pa se glede na tehnologijo izdelave gibljejo med 50 in 2000 enotami končnih pakiranj. Delo v proiz vodnji večinoma poteka strojno (stroji za tabletiranje, kapsuliranje, vakuumsko mešalo, hidravlična stiskalnica, polnilna linija …), vendar to ne pomeni avtomatizacije v smislu industrijske maj 2014

proizvodnje. Značilnosti maloserijske proizvodnje so namreč majhne serije, velika raznolikost izdelkov, uporaba univerzalnih strojev in opreme za izdelavo različnih izdelkov ter široka usposobljenost zaposlenih. Magister farmacije se v galenskem laboratoriju pri svojem delu hitro spozna z različnimi področji: - načrtovanje in organizacija pravilnega poteka proizvodnje, - izdelava splošnih postopkov in proizvodne dokumentacije, - uvajanje novih tehnologij, - validacija postopkov,

Stroj za ulivanje svečk

Pomembno je, da je kakovost skrbno načrtovana in vgrajena v proizvodni proces. Proizvodnja izdelkov in vsi nadaljnji procesi zato potekajo v skladu z načeli dobrih praks (dobra proizvodna praksa, dobra kontrolna laboratorijska praksa, dobra skladiščna praksa, dobra distribucijska praksa …). Galenski laboratorij Lekarne Ljubljana ima od leta 2003 certifikat o izvajanju dobre proizvodne prakse (GMP), v okviru JZ Lekarna Ljubljana pa od leta 2013 tudi certifikat o vodenju kakovosti ISO 9001. Zavedamo se namreč, da lahko le z visokimi standardi kakovosti zagotovimo kakovostne in varne izdelke.

maj 2014

PROF. DR. SAMO KREFT, MAG. FARM.: Raziskovalna žilica in radovednost Raziskovalna žilica in radovednost sta vodili prof. dr. Sama Krefta, ki ga študentje farmacije spoznamo že v prvem letniku kot profesorja Farmacevtske biologije z genetiko. Zelo je aktiven na raziskovalnem področju, čas pa si rad vzame tudi za druženje s študenti.

Intervju | Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.: Raziskovalna žilica in radovednost

Vida Papler

Profesionalno ste razpeti med delom profesorja in raziskovalca. Vlogi verjetno druga drugo dopolnjujeta, pa vendar – katera se vam zdi bolj nepogrešljiva? Če odgovarjam iz srca, kaj si res želim delati, kaj mi je v veselje početi, je to oboje. Ne eno ali drugo, ampak oboje hkrati. Biti mentor pri diplomskih nalogah, pri doktoratih, spodbujanje študentov med študijem k raziskovanju – čeprav nimamo toliko možnosti v laboratoriju, da bi študentje lahko množično opravljali raziskovalne naloge, pa vsaj k raziskovanju po literaturi. Študentje vas spoznamo že v prvem letniku kot profesorja maj maj2014 2014

in kot tutorja, kasneje se spet srečamo. Redno se udeležujete tudi dogodkov, ki jih organiziramo študentje, vključno s poletnim taborom, kjer sodelujete s pripravo že tradicionalne grenčice, in študentskimi zabavami. Ste že od samega začetka, odkar ste na Fakulteti za farmacijo, tako povezani s študenti? Da, taborov se aktivno udeležujem od samega začetka, vključno s prvim taborom, ki je potekal leta 1995, če se ne motim, in ga je organiziral tedanji študent, sedaj izr. prof. dr. Mitja Kos. Nekajkrat so bile namesto taborov organizirane poletne šole, ki niso vključevale dela na terenu z rastlinami in se jih nisem udeležil, sem pa bil na vseh ostalih taborih. Pohvalim se lahko tudi z udeležbo na brucovanjih. Od prvega, ki sem se ga udeležil kot bruc, do sedaj sem manjkal samo enkrat, pa še takrat zaradi zelo povišane telesne temperature. Že od svojih študentskih let dalje se rad družim s študenti. Rad hodim tudi na tabore; ti poleg samega druženja omogočajo tudi raziskovalno delo. To je sicer na precej nizkem nivoju, kar me prav nič ne moti. Najpomembnejše se mi zdi, da sta prisotni raziskovalna žilica in radovednost, ostalo – ali se dela z jogurtovimi lončki ali s HPLC-jem – je drugotnega pomena. Se potem tudi letos srečamo na taboru? Ja, se vidimo.

Naslednje vprašanje se postavlja kar samo: nas na Iliriji, kamor ste se preselili tekom lanskega študijskega leta, kaj pogrešate? Vas pogrešam, da. No, sicer me kar redno obiskujete. V tem semestru imam troja različna predavanja, tako da se že na njih srečujemo, tu potekajo tudi vaje, tako da še vedno ohranjam stik s študenti. Včasih pa res pomislim, da drugih študentov sploh ne vidim več. Je pa res, da tudi na Aškerčevi velikokrat koga zelo dolgo nisem srečal, sploh če sem zjutraj v svoj kabinet prišel po požarnih stopnicah in tam preživel cel dan. Kako ste si svojo profesionalno pot predstavljali še preden se je ta zares začela, na primer v najstniških letih? Ste že takrat imeli v mislih raziskovalno in profesorsko delo? Tako natančno sicer nisem razmišljal, sem pa vedel, da bom raziskovalec na področju naravoslovja. Nihal sem med farmacijo, biologijo, botaniko – in na koncu preko farmacije, po drugi poti, spet prišel do botanike in sklenil krog. Takrat se tudi še nisem tako zelo zavedal povezanosti pedagoškega in raziskovalnega dela. Danes recimo vem, da je že samo raziskovalno delo hitro tudi pedagoško. Raziskovalno delo je skupinsko delo, kjer je vedno prisotno učenje – vedno je npr. v ekipi tudi kak mlajši, manj izkušen sodelavec. Tega se v mladosti morda nisem zavedal, v mislih sem imel predvsem raziskovalno delo. Biologija, botanika, fiziologija rastlin …

Od kod danes nabirate znanje? Prek spleta, iz literature, se udeležujete raznih seminarjev in kongresov, z lastnim raziskovalnim delom, torej empirično, kako drugače? Kako največ in kako najraje? Rad bi se udeleževal še več raznih srečanj, simpozijev, kongresov. Tam so na voljo najbolj sveže informacije. V času krize se že finančno ne izteče vedno, pa tudi časovno je to precej potratno. Običajno so to tridnevni dogodki, potem sta tu še organizacija in prevoz ... Stiki so res zelo pristni, poleg informacij o novih dosežkih srečaš tam tudi ljudi, ki so opravili te raziskave, z njimi lahko diskutiraš o njihovih naslednjih korakih … Pri tem gre za pridobivanje zares kvalitetnih informacij, a vse skupaj ni tako intenzivno. Na internetu pa lahko hitro preletiš besedilo, dobiš osnovno sliko, prebereš, kar te zanima, in se po potrebi še poglobiš v podrobnosti. Pridobivanje informacij z udeležbo na še več srečanjih je torej želja, dejansko pa prevladuje znanstvena literatura, dostopna na spletu. Danes so znanstvene revije, ki sicer še vedno izhajajo v tiskani obliki, večinoma dostopne tudi na medmrežju.

Zelo hitro ste dosegli najvišjo stopnjo formalne izobrazbe, hitro ste se tudi zaposlili na FFA. Lahko poveste kaj več o tem? Vse stopnje, ki sem jih dosegel – asistent, docent, izredni profesor, redni profesor, pa tudi sam doktorat – sem opravil v najkrajšem možnem roku. Sicer brez preskakovanja, ampak tudi brez podaljševanj. Pri vsem skupaj me je verjetno spremljala tudi sreča – sreča s sodelavci in prof. dr. Borutom Štrukljem, mojim mentorjem pri doktoratu, sreča pri raziskavah, da sem lahko potem napisal tudi dovolj znanstvenih člankov in prišel do točk … Pomagalo pa je verjetno tudi zavedanje, da je pomembno raziskovati in objavljati. Tako sem včasih kakšno raziskavo naredil tudi načrtno, zaradi same objave, čeprav se mi raziskava morda ni zdela tako zelo zanimiva. Sem se pa zato za kakšno raziskavo odločil tudi zgolj iz svojega zanimanja, čeprav sem vedel, da objave ne bo. Oboje sem nekako kombiniral, a sem se ves čas zavedal, da so tudi točke potrebne za napredovanje. Katera je bila pa vaša prva »prava« raziskava? Doktorat? Moj doktorat je zelo raznolik. Rdeča nit je kapilarna elektroforeza, vsebuje pa več poglavij, ki se med seboj zelo razlikujejo – od analize proteinov s kapilarno elektroforezo, analize zdravilnih učinkovin zdravilnih rastlin, do antioksidantov v hrani, npr. v ajdovi moki. Doktorat je res zelo heterogen. Vanj sem v bistvu vključil večji del vseh raziskav, ki sem jih opravil v svojem prvem triletnem obdobju. So pa bile te raziskave izvedene pod mentorstvom doktorskega mentorja in z drugimi sodelavci. Prav moja prva raziskava pa … težko rečem, ni ostre meje. Postopoma sem imel vedno več idej, nekatere sem zasnoval sam od samega začetka, vendar se vseeno ne morem odločiti. Med drugim ste tudi lastnik več patentov. Ste na katerega še posebej ponosni? Antioksidant iz lubja bele jelke, vaš zadnji dosežek, ali kakšen drug? Morda bi izpostavil zadnji patent, antioksidant iz lubja kočevske bele

jelke. Iz preprostega razloga – ker sem bil dejansko lastnik patenta, solastnik skupaj z Univerzo v Ljubljani. Veliko mi pomeni, da smo patent tudi prodali, saj je to dodaten pokazatelj njegove vrednosti. Zaključena procedura patentiranja pač še ni dokaz neke kvalitete. Ostale patente je registrirala industrija, mi pa smo sodelovali le kot soavtorji, ne pa lastniki, niti solastniki ne. Pri teh patentih smo imeli samo moralne avtorske pravice, medtem ko smo imeli pri izvlečku jelke poleg moralnih tudi materialne avtorske pravice, vsaj v začetni fazi, dokler nismo patenta prodali. Kdaj se je »projekt bela jelka« začel, kako ste z ekipo prišli na to idejo oziroma jo odkrili? Prof. dr. Štrukelj je bil navdušen nad različnimi raziskavami izvlečkov lubja obmorskega francoskega bora (Pinus maritima) in nas je na katedri navdušil, da bi poiskali podobno snov, torej zmes rastlinskih fenolov, pridobljenih iz poceni surovine. Raziskovali smo med drugim tudi jabolčne in grozdne tropine, skratka odpadke živilske industrije, ki dejansko vsebujejo veliko fenolov. Pri teh raziskavah smo imeli nekaj uspeha, vendar je bilo s tehnološkega vidika prisotnega preveč sladkorja. Lubje se je izkazalo za najprimernejše, ker ne vsebuje motečih sladkorjev – vsebuje pa smole, ki niso tako moteče, poleg tega pa bi jih bilo tudi lažje odstraniti kot sladkorje, če bi bilo potrebno. Primerjali smo različna lubja in izbrali lubje bele jelke. Zelo so nam pomagala tudi evropska sredstva, namenjena gospodarstvu za aplikativne raziskave. Poiskali smo ustreznega proizvajalca, ki je vložil vlogo, pridobil sredstva, nato smo v sodelovanju z industrijo tri leta intenzivno delali na tem projektu. Ne samo da smo raziskovali učinek, raziskovali smo tudi, kako izvesti proizvodnjo v večjem merilu. Ta korak včasih ni tako enostaven, kot se morda zdi. V industriji namreč včasih dobimo drugačne rezultate kot v laboratoriju, čeprav je postopek popolnoma enak. Na to vplivajo veliko večje količine, drugačne hitrosti segrevanja …

maj maj2014 2014

Intervju | Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.: Raziskovalna žilica in radovednost

Genetika? Navsezadnje ste tudi avtor učbenika o genetiki za srednje šole, o njej nas učite v prvem letniku … Genetika me je pa začela zanimati nekoliko kasneje. O vsem skupaj takrat niti nisem še tako zelo natančno razmišljal, najbolj mi je bilo zanimivo povezovati različna znanja – in še vedno me to navdušuje. Rad kombiniram najširše – s področja rastlin (zakaj vsebujejo neke snovi, kako je do njih prišlo v evoluciji, kako te snovi delujejo, kako te snovi delujejo na človeka), z genetskega stališča (ali se da povečati vsebnost teh snovi), vse do družboslovja (kako so ljudje včasih to uporabljali, za kaj, zakaj so sklepali, da bi neka snov lahko učinkovala, v kakšne namene se uporablja danes, kako se širijo te informacije – in tudi dezinformacije). Stvari me zanimajo res zelo široko – rastlinska fiziologija, pa tudi človeška in živalska, botanika, genetika, farmakologija, etnologija …

Če pa kot uspešno raziskovalno delo definiramo kot to, da se dokopljemo do enega kamenčka v mozaiku znanja, ki ga človeštvo že sestavlja, je za uspeh potrebno bistveno manj, predvsem kar se materialnih stvari tiče. Pomembni so predvsem raziskovalni duh, radovednost in odprtost za informacije. Na ta način lahko tudi razne srednješolske raziskovalne naloge predstavljajo sicer majhen, a pomemben in povsem originalen kamenček v mozaiku znanja. Torej je to uspešna raziskava. Kaj pa naredite, če zmanjka idej, kako nadaljevati raziskavo? To se mi pa še ni zgodilo. Idej je vedno več kot je časa in sodelavcev, ki bi jih lahko preverili.

Četrti tabor študentov farmacije (Šmarjeta, 1999)

Intervju | Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.: Raziskovalna žilica in radovednost

S projektom ste torej pričeli leta 2010? Sam projekt se je v resnici končal že pred približno dvema letoma, intenzivno obdobje raziskovanja je potekalo od 2009 do 2012. Financiranje se je potem izteklo, mi pa smo projekt nadaljevali in ga zaključili z znanstvenimi objavami.

Prej ste omenili francoski bor, tu poudarjamo, da gre za kočevsko belo jelko in ne katero koli drugo. Zakaj je to tako pomembno, kakšen je vpliv geografske lege in okolja? Za vsem skupaj stoji predvsem marketing. Raziskovali smo tudi razlike med jelkami iz Kočevja, s Pohorja ter iz drugih slovenskih krajev in ugotovili, da razlike tudi v resnici so. Vendarle pa nimamo dovolj raziskav, da bi lahko trdili, da so te razlike take, da bi bil posledično izdelek iz Kočevja bolj učinkovit. Je pa drugačen. Odkriti antioksidant je za zdaj na voljo kot učinkovina v prehranskem dopolnilu. Menite, da bo kasneje tudi učinkovina zdravil? Da bi do tega prišlo, bi bilo treba opraviti vsaj eno dobro klinično raziskavo, ki bi jasno dokazala terapevtski učinek po vseh standardih. Ena taka kvalitetna študija je lahko precej draga, po navadi govorimo o milijonih evrov ali vsaj o pol milijona evrov, ki jih pa nimamo. Za zdaj čakamo, kako se bo odločila maj maj2014 2014

industrija. Nismo pa mi lastniki patenta, tako da ni smiselno, da bi v to investirali svoj denar. Projekt je bil izveden s pomočjo evropskih sredstev. Menite, da bi kaj podobnega v prihodnosti lahko izvedli zgolj z domačimi vlagatelji? Mislim, da bi bilo to mogoče, da. Dobili smo približno tri milijone evrov, od tega smo za raziskave na fakulteto dobili dobrega pol milijona evrov, razliko pa so porabili v industriji, kjer je bil izveden del tehnoloških raziskav. Vsota za slovensko industrijo ni nedosegljiva, a je res, da je prisotno tveganje. Morda je zaupanje v smiselnost teh raziskav premajhno in si v take raziskave industrija ne upa vlagati lastnih sredstev. Kateri pogoji morajo biti zagotovljeni za uspešno raziskovalno delo? Kočljiva je že definicija uspešnega raziskovalnega dela. Splošno razširjeno – a morda ne najbolj pravilno – mnenje je, da raziskavo objavimo v zelo ugledni reviji. V takem primeru mora imeti raziskovalec na voljo zelo dobro opremo, možnost sodelovanja z drugimi skupinami s še dodatno opremo, dovolj denarja za kemikalije, dovolj časa za raziskovanje in zadostno število sodelavcev, ki se ukvarjajo z isto temo. To so pogoji za uspešno raziskovalno delo v klasičnem pomenu.

Kako potem delate selekcijo med njimi? Po navadi izberemo tiste, za katere domnevamo, da bomo pri njih hitreje, enostavneje ali ceneje prišli do odgovora ter da jih bomo lahko objavili v uglednih revijah. Čas v raziskave vlagamo podobno kot kapital v investicije, ki ga je potrebno razpršiti med tvegane naložbe s potencialno večjimi donosi in netvegane z majhnimi, a zanesljivimi donosi. Tako delamo vzporedno raziskave, ki so morda manj zanimive, a vemo, da jih bomo lahko objavili, in raziskave, ki nas zanimajo, ne vemo pa, če jih bomo sploh lahko objavili ali če nam bo sploh uspelo odkriti kaj novega. Včasih nam tudi pri slednjih uspe. Kaj konkretno sedaj raziskujete? Na to vprašanje lahko odgovorim edino v imenu skupine, torej kaj raziskuje rastlinski del naše katedre: še naprej antioksidante iz jelke, pa fototoksične snovi iz ajde, aromatične snovi, šentjanževko, naravno kozmetiko … Drugi odmevnejši projekt, pri katerem ste sodelovali, je Sodobna fitoterapija, obsežna publikacija o z dokazi podprti rabi zdravilnih rastlin. Prva izdaja je navkljub relativno veliki nakladi hitro pošla, zdaj je na voljo že druga, dopolnjena izdaja. Ste bili nad

Kako je publikacija nastajala? Sodobna fitoterapija je izšla šele lansko leto, kljub temu da smo s projektom začeli že pred sedmimi leti. Priznam, da kot sourednik nisem soavtorjev – vseh skupaj nas je bilo 17 – dovolj priganjal k pisanju, nekateri so vmes že zamenjali službo, kar je zaradi novih obveznosti tudi za odtenek otežilo njihovo sodelovanje. V teh sedmih letih sta bili tudi dve leti, ko nismo napravili praktično ničesar – z vestnejšim delom bi sicer Sodobno fitoterapijo lahko končali že v treh, morda štirih letih. Avtorji Sodobne fitoterapije ste bili najprej nagrajeni z uspehom pri splošni javnosti, nato pa še s Prometejem znanosti in odličnosti. Kaj vam pomeni to priznanje? Taka nagrada je še dodatna pohvala. Javnost je publikacijo pohvalila z zanimanjem, tudi sami odzivi bralcev so dobri, s Prometejem pa smo dobili potrditev o kvaliteti še od strokovnjakov s področja promocije znanosti. Katera rastlina vas osebno vedno znova navduši? Izbor rastlin, s katerimi sem se največ ukvarjal, je posledica naključja. Na pobudo uspešnega slovenskega podjetja sem se veliko ukvarjal z ameriškim slamnikom, ki je zdravilna učinkovina pri njihovem zdravilu, po končanem sodelovanju pa smo ameriški slamnik raziskovali naprej iz lastne radovednosti. Podobno je projekt z lubjem bele jelke sicer že dve leti končan, a z raziskavami nadaljujemo iz lastnih sredstev, spet

zaradi radovednosti, tako da sedaj izvajamo bolj bazične raziskave. Veliko raziskujemo tudi ajdo – vonj, fototoksične snovi, antioksidante … To je posledica dejstva, da je na Biotehniški fakulteti močna skupina, ki jo vodi moj oče in se ukvarja z ajdo. Človek se morda vendarle počasi vrača nazaj k naravi, o tem priča tudi razprodana prva izdaja že omenjene publikacije. Opažate kak trend povečanja števila raziskav o zdravilnih rastlinah? Raziskav na tem področju je sicer vedno več – morda res zaradi zanimanja ljudi, morda zaradi dejstva, da imamo na vseh področjih več raziskav, ali pa le zaradi sistema točkovanja, ki velja povsod po svetu in spodbuja raziskovalce k objavljanju, tako da se skoraj vsaka raziskava objavi, tudi če je majhna in brez kakšnih revolucionarnih dognanj – to se pred 30 leti ni dogajalo. Število objavljenih raziskav na vseh področjih strmo narašča in fitoterapija ni izjema. Kakšno pa je vaše mnenje o porastu objavljenih raziskav? Zdi se mi koristno, da raziskovalci objavljamo več, saj tako zagotavljamo, da manj pomembne informacije ne obležijo v predalu nedotaknjene in nedosegljive drugim. Na prvi pogled manj pomembni izsledki utegnejo pomagati pri prihodnjih raziskavah, pa čeprav šele čez nekaj let. Objavljanja je vedno več in naenkrat smo se res znašli v poplavi člankov, a iskanje informacij je z računalniško tehnologijo precej enostavno in vse skupaj lahko dobro obvladujemo. Nekoč je bilo drugače. Še na začetku moje znanstvene kariere je bilo gradivo na razpolago samo v fizični obliki, torej kot papirnate revije in papirnati katalogi ključnih besed.

bodisi prek medijev ali pa neposredno javnosti. Pri tem se mi zdi pomembno, da zna znanstvenik predstaviti tudi širše področje in ne le lastnih raziskav. Novinarji sicer so zainteresirani, ampak potrebujejo pomoč raziskovalcev, brez njih težko posredujejo informacije. Novinar je samo pomoč raziskovalcu, ki bi javnosti nekaj rad predstavil, a morda v tem ni najbolj spreten. Sam z veseljem sodelujem pri raznih oddajah, razlagam novinarjem tisto, česar ne razumejo, občasno pišem tudi poljudne članke. Javnost se za znanost zanima, vendar pri tem obstaja nevarnost napačne interpretacije (npr. ne ločijo med in vitro ter in vivo raziskavami). Sam kot znanstvenik ne razmišljam o tem, kaj bi morali drugi početi, temveč kaj bi lahko sam izboljšal. Za konec pa še vprašanje, nekoliko drugačno od običajnega Kaj bi sporočili študentom. Kaj bi svetovali svojemu 20-letnemu jazu? Mogoče bi si svetoval, da se je treba še manj sekirati, če kakšna stvar ne uspe. Enostavno je treba iskati rešitev, ne krivca. Če raziskave ne gredo, če naprave niso dovolj dobre, če podpora ni dovolj dobra … ni važno. Ugotoviti je treba, kako v danih okoliščinah poiskati boljše okoliščine za nadaljevanje in dosego ciljev. Morda je treba tudi cilje prilagoditi … Ne zmanjšati, ampak prilagoditi. Če v eno smer ne gre, gre pa v drugo. Mogoče to vendarle ni najboljši odgovor na zastavljeno vprašanje, ker sem na ta način že takrat deloval. To potem ne bi bil dober nasvet, ker je moj 20-letni jaz to že vedel. Morda se tega ni zavedal, je pa podzavestno deloval v tej smeri … Mogoče bi to svetoval študentom. Najlepša hvala za pogovor.

Vsake toliko časa se pojavi razprava o nedosegljivosti znanosti laični javnosti. Menite, da je kritika, da si premalo prizadevamo za dostopnost, upravičena? Ali gre pač za naravo tega področja? Res je, da se velika večina znanstvenikov ne zaveda pomembnosti predstavljanja znanstvenega dela na poljuden način, maj maj2014 2014

Intervju | Prof. dr. Samo Kreft, mag. farm.: Raziskovalna žilica in radovednost

odzivom presenečeni? Ne, tak odziv sem pričakoval. Bil sem prepričan, da bomo morali še v istem letu pripraviti ponatis, in vesel sem, da smo ga morali, saj smo lahko odpravili nekaj napak in dodali kazalo zdravilnih rastlin. Gre za področje, za katerega vlada zanimanje tudi v širši javnosti, ne samo med strokovnjaki, obenem pa gre za znanstveni pristop. O zdravilnih rastlinah imamo sicer že veliko knjig, vendar take, kot je ta, do sedaj res še nismo imeli. Napisana je na znanstvenem nivoju, a obenem na dovolj poljuden način, da je razumljiva tudi vsem zeliščarjem in širši javnosti.

DRUG DEALER SE PREDSTAVI V prejšnji številki Spatule so se nam v rubriki »IO – Kdo je to?« predstavili nekateri člani izvršnega odbora našega Drug Dealerja (DD). A da ne bo pomote – DD je v resnici veliko več kot le teh šest oseb! Za njimi, čeprav bi bilo bolje reči kar ob njih, namreč stoji cela vrsta posameznikov, ki z organizacijo dogodkov in vodenjem številnih projektov skrbijo, da lahko vsakdo najde kaj zase.

Neža Trpin To ne pomeni, da nam skušajo približati le strokovna področja farmacije, ki jim študenti tekom študija vsak na svoj način skušamo (bolj ali manj neuspešno) ubežati, temveč nas bodrijo, da si skupaj z njimi upamo pogledati tudi malo izven študijskega okvirja. Čar njihove dejavnosti je namreč prav ta, da imajo moč ponesti glas o vsestranskosti farmacevtov v javnost – pa naj bo

to preko urejanja študentskega glasila, organiziranja projektov in izmenjav ali zastopanja Fakultete za farmacijo v študentskem svetu. Toda ker je paleta DD tako široka, je nemogoče predstaviti vse vodilne obraze teh dejavnosti naenkrat (no, razen če jim namenimo polovico glasila), zato smo se v uredništvu odločili, da jih razdelimo v več skupin. V tokratni številki Spatule

se nam tako predstavlja prvih šest naključno izbranih vodij oziroma koordinatorjev, sodelujočih v DD. Kot boste ugotovili sami, njihova funkcija od njih zahteva veliko odgovornosti in sposobnosti – in verjemite mi, sposobnosti usklajevanja trdega dela v društvu in več kot uspešnega študija jim prav gotovo ne manjka! Katero dejstvo o njih pa vas najbolj pritegne?

Luka Kosec pridruženi član izvršnega odbora Društva študentov farmacije Slovenije in Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva (DŠFS/ŠSSFD), podpredsednik Študentskega sveta Univerze v Ljubljani (ŠS UL), član ŠS UL, član Senata UL, član Habilitacijske komisije UL, član koordinatorjev projekta KUL, evalvator za posvetovalne obiske UL, član Constitutional Working Par t y M e d n a ro d n e fe d e r a c i j e študentov farmacije (CWP IPSF). Letnik in smer študija: EMŠ Farmacija, absolvent.

Drug Dealer se predstavi

Prihajam iz: Ljubljana, center.

Funkcije: predsednik Študentskega sveta Fakultete za farmacijo (ŠS FFA), član ŠS FFA, član Senata FFA, član Komisije za kakovost FFA, član Komisije za študijsko področje FFA,

maj 2014

Funkcije, ki jih opravljam, pomenijo in prinašajo naslednje zadolžitve: ŠS FFA je organ fakultete, preko katerega študentje sodelujemo pri soupravljanju fakultete. Sestavljajo ga predstavniki letnikov, ki tako predstavljajo potrebe in probleme iz svojih letnikov na višji ravni. ŠS FFA voli

predstavnike študentov v vse organe FFA ter v ŠS UL. Naloga predsednika je, da predstavlja ideje in probleme, izpostavljene na sejah ŠS FFA, vodstvu FFA in koordinira delovanje predstavnikov letnikov. Prav tako hodi na seje izvršnega odbora DŠFS/ŠSSFD. Aktivno sodelujemo pri spremljanju izvajanja študijskih programov in njihovem potencialnem spreminjanju; v zadnjem študijskem letu smo tako spremenili pogoje za prehode na enovitem magistrskem študiju farmacije in uredili razvrščanje študentov na izbirne predmete, v tem študijskem letu pa si prizadevamo za uskladitev pogojev za prehode na obeh drugostopenjskih programih (Industrijska farmacija in Laboratorijska biomedicina). Podajamo mnenja o pedagoški usposobljenosti visokošolskih učiteljev ob njihovi prvi ali ponovni izvolitvi v naziv asistent, docent, izredni ali redni profesor. Mnenja osnujemo na osnovi številčnih in opisnih rezultatov študentskih anket ter neformalnih

informacij študentov. V okviru Komisije za kakovost FFA sodelujemo pri pripravi Letnega poročila o kakovosti in pri pripravi samoevalvacijskega poročila za zunanjo evalvacijo nemške agencije ASIIN. Spremembe, ki jih predlagamo, vidimo predvsem kot način izboljševanja kakovosti fakultete, njenih študijskih programov in učiteljev. Pomembno se mi zdi, da na fakulteti stvari urejamo v soglasju z vodstvom in senatom, brez brezglavega trmoglavljenja. Predvsem zato si je ŠS FFA pridobil sloves konstruktivnega sogovornika in je FFA med bolj urejenimi članicami UL. ŠS UL deluje analogno kot ŠS FFA, a na ravni UL. Sestavljen je iz predsednikov in podpredsednikov članic UL, kar je skupaj 54 članov. Predstavlja študente v pogovorih z rektorjem in prorektorji ter imenuje predstavnike študentov v organe UL. V okviru Nacionalne koordinacije študentskih svetov pa predstavlja študente tudi kot deležnik na nacionalnem nivoju v okviru rektorske konference in kot sogovornik z ministrstvi. V tekočem mandatu se ukvarjamo predvsem z novim predlogom Zakona o visokem šolstvu (ZViS), ki v visoko šolstvo prinaša marsikatero novost; odpravlja nekatere anomalije, ki jih

je prinesla bolonjska reforma, ureja financiranje javne službe, ponovno pa odpira tudi vprašanje šolnin. Želja ŠS UL je, da bi po čim bolj konstruktivni poti prišli do čim boljšega zakona, ki bi celovito in strateško uredil visoko šolstvo. Poleg tega se ukvarjamo tudi z dopolnitvami Meril za volitve v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in sodelavcev UL in prenovo študentske ankete. Merila, sprejeta 2012, so korenito spremenila sistem volitev v nazive na UL, predvsem pa so študentskemu mnenju prinesla jasnejšo vsebino in umestitev v habilitacijsko gradivo. V dveh letih njihove uporabe smo opazili nekatere nejasnosti, ki jih sedaj odpravljamo. Pripravljamo tudi Navodila za izvajanje Meril za ŠS članic, saj smo ugotovili, da študentje novih zahtev in postopkov ne poznajo. Glavne novosti nove študentske ankete so nova vprašanja o predmetih in učiteljih, dodatna vprašanja o splošnih vidikih študijskega procesa in prenovljena ocenjevalna lestvica. Projekt KUL (Kakovost Univerze v Ljubljani) je nastal kot posledica priprav na NAKVIS akreditacijo, ki jo je UL pridobila 2012. Njegov smoter je odpraviti ugotovljene šibke točke kakovosti s širjenjem »zdravih jeder« in

vzpostaviti celovit sistem zagotavljanja kakovosti. Najbolj zanimiva ideja znotraj tega projekta so posvetovalni obiski, v okviru katerih se bodo članice UL obiskovale in si izmenjavale dobre prakse zagotavljanja in spremljanja kakovosti. Člani IPSF CWP pomagajo generalnemu sekretarju pri pisanju zapisnika generalne skupščine IPSF in pri spreminjanju ter usklajevanju uradnih dokumentov IPSF. Najljubši študijski predmeti: Farmacevtska kemija 3, Imunologija, Farmacevtske oblike s prirejenim sproščanjem. Čez 10 let se poklicno vidim: V okviru študentskega sveta se največ ukvarjam s kakovostjo in Merili. Najverjetneje bom na podobnem področju tudi ostal. Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Master Joda. Največ študentskih bonov porabim v: Meti in baziliki. Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Imam elektronski naslov: luka.kosec@ffa.uni-lj.si.

Emanuela Senjor, koordinatorica SEP praks

Prihajam iz: Ljubljane.

Najljubši študijski predmet: Farmacevtska kemija. Čez 10 let se poklicno vidim: To je še tako daleč, ampak v idealnem primeru razmišljam o klinični farmaciji ali pa o delu v laboratoriju. Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Job dealer. Največ študentskih bonov porabim v: Thai Innu. Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Nimam španskih korenin.

Drug Dealer se predstavi

Letnik in smer študija: 2. letnik, EMŠ Farmacija.

Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve: Organiziram Mobility day, na katerem se predstavi mednarodna aktivnost, ki se je lahko udeležiš na fakulteti. Izpeljem predizbor prijav za SEP – Student Exchange Programme (v okviru IPSF) in poskrbim, da naše študente sprejmejo na prakso v tujini, jim pomagam pri pridobivanju štipendij ... Hkrati poiščem tudi delovna mesta pri nas za tuje študente, jim poiščem namestitev, pomagam pri urejanju vize in jim poskušam čim bolj polepšati njihovo bivanje v Sloveniji. Komuniciram s SEP koordinatorji po celem svetu ter odgovarjam na veliko število elektronskih sporočil.

maj 2014

Žan Bulc, predsednik Študentske organizacije Fakultete za farmacijo Letnik in smer študija: 3. letnik, EMŠ Farmacija. Prihajam iz: Ljubljane. Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve: Skrb za financiranje projektov, organiziranje projektov, vodenje sestankov ekipe, sodelovanje na sestankih izvršnega odbora DŠFS, prenašanje zvočnikov na projektih in opravljanje funkcije poslanca v Študentskem zboru ŠOU. Aja, pa menjanje ozadij na računalnikih s sliko banane. Najljubši študijski predmet: Prvi letnik: Mikrobiologija

Drugi letnik: Farmacevtska tehnologija Tretji letnik: Rože I (Ja, vem, vem … skrajno nepopularna izbira.) Čez 10 let se poklicno vidim: Kot dekan Fakultete za farmacijo (no, mogoče čez 15 …). Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: The Godfather. Največ študentskih bonov porabim v: Thai Innu. Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Če zvijem roko, imam luknjo v komolcu.

Drug Dealer se predstavi

Maja Valter, koordinatorica strokovnih večerov

Letnik in smer študija: EMŠ Farmacija, drugič redno vpisana v 3. letnik (ponavljam). Prihajam iz: Gorič pri Golniku (Gorenjska). Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve:

maj 2014

Pri svoji funkciji organiziram dogodke, ki smo jih zastavili na začetku oziroma ob kandidaturi. Pri organizaciji dogodka si moram najprej zamisliti temo in v kakšni obliki bomo dogodek izvedli. Potem na podlagi tega iščem ustrezne predavatelje, tako da jim po elektronski pošti pošljem vabila k sodelovanju. Če potrdijo, se z njimi dogovorim, kaj želim, da bi povedali, in odgovarjam na ostala organizacijska vprašanja. Ko imam temo in predavatelje, moram poiskati ustrezno predavalnico (preveriti, ali je prosta, jo rezervirati, predvideti ustreznost kapacitete …). Včasih je potrebno pripraviti opis dogodka za razpis ali za pridobitev sponzorja. Predhodno pripravim obvestilo oz. vabilo na dogodek, ki ga potem razpošljejo na vse Google skupine in objavijo na Facebooku. Na dan dogodka poskrbim, da vse teče, kot je treba, tj. da dela vsa tehnologija, da se držimo zastavljenega urnika, povezujem posamezna predavanja med sabo, poskrbim za darila kot zahvale za predavatelje in na koncu pripravim zakusko. Pri marsikateri

zadolžitvi pa mi pomagajo tudi ostali člani Drug Dealerja. Najljubši študijski predmet: Klinična farmacija. Čez 10 let se poklicno vidim: Najverjetneje v bolnišnični lekarni kot klinična farmacevtka. Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: V.I.P. – Event master. Največ študentskih bonov porabim v: Meti in baziliki ter v Dabudi. Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Da se poleg vsega dela na fakulteti in v društvu ukvarjam še z dresurnim jahanjem.

Leja Zadravec, vodja 18. Mednarodnega farmacevtskega tabora Prihajam iz: Škofje Loke.

Letnik in smer študija: 2. letnik, EMŠ Farmacija.

Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve: Organizacija dogodka, kot je Tabor, je obsežna in zajema več področij: finance, promocijo, strokovni program, logistiko, promocijo pri tujcih in družabni program. Zato se v ta namen vsako leto na začetku študijskega leta sestavi organizacijski odbor (RC ekipa), ki si razdeli delo, tako da vsak član ekipe pokriva svoje področje. Letos nas je v RC-ju 8. Kot vodja skrbim, da je vse pravočasno narejeno in da vse poteka po načrtu. Poleg tega ves čas pomagam preostalim članom pri njihovih zadolžitvah. Na drugi strani pa sem v stalnih stikih z IO, ŠS FFA in ŠOFFA.

Najljubši študijski predmet: Se spreminja iz meseca v mesec, trenutno sta to FT I in FK II. Čez 10 let se poklicno vidim: Definitivno kot magistra farmacije. Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Queen B. (B kot bee). Največ študentskih bonov porabim v: Mirju ter Meti in baziliki. Ker zadnje čase zaradi vseh obveznosti, povezanih s faksom, ni časa za pošten topel obrok, pa v kavarnah Borštnik in Indeks Caffe. Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Verjamem, da vsak obožuje čokolado. No, tudi jaz jo, ampak za razliko od večine ljudi imam jaz rajši temno.

Enej Bole, glavni urednik Spatule

Letnik in smer študija: 2. letnik, EMŠ Farmacija. Prihajam iz: Okolice Kopra (natančneje Šmarje). Funkcija, ki jo opravljam, pomeni in prinaša naslednje zadolžitve:

Najljubši študijski predmet: Do sedaj sem daleč največ odnesel od Organske kemije in od Fizikalne kemije. Predmeta sta nam dala poglobljeno znanje o marsikaterem pojavu, ki smo ga v gimnaziji le površinsko obdelali.

te glede tega dokončno postavi na realna tla. Kljub temu jaz še vedno trmasto vztrajam pri tem, da bom sodeloval pri razvoju novih zdravilnih učinkovin. Naziv na mojem Drug Dealer oblačilu: Glej sliko. Razlaga: urednica iz filma Hudičevka v Pradi. Največ študentskih bonov porabim v: Največk rat obiščem menzo v Cankarjevem domu. Če kdo pozna še kakšno restavracijo s študentskimi boni in takim razgledom, naj mi prosim javi! Zelo rad, a manj pogosto, jem tudi v kateri od mehiških restavracij in v restavraciji Maharaja (indijska hrana). Dejstvo o meni, ki je še vsakega presenetilo: Ljudje so vedno presenečeni, ko na kakšnem žuru odkrijejo moje navdušenje nad balkansko glasbo.

Čez 10 let se poklicno vidim: Vsak študent farmacije ne bo odkril novega zdravila za raka. To nekako sumiš že prej, prihod na fakulteto pa

maj 2014

Drug Dealer se predstavi

Veliko razmišljam o vsebini Spatule, poiskati moram pisce za posamezne rubrike, članke prebrati in podati morebitne predloge za izboljšanje. Poskrbim tudi, da so strokovni članki pregledani s strani ustreznega strokovnjaka (beri: profesorja ali asistenta). Sledi komunikacija z lektorico in nato z oblikovalko. Pred tiskom se opravi le še zadnji pregled, kjer sodeluje tudi uredniški odbor. Predvsem zadnjih nekaj tednov pred izidom zna biti precej pestro, saj se kar naprej pojavljajo razne malenkosti, ki jih je treba opraviti.

maj 2014

DOC. DR. ILIJA ILIĆ, MAG. FARM. Biti pripravljen nekaj narediti je veliko, vztrajati še več, izkoristiti pravi trenutek pa je najpomembnejše. Vse to odlikuje mojega sogovorca. Docent dr. Ilija Ilić se je po končani Gimnaziji Ledina vpisal na Fakulteto za farmacijo, kjer se je rodilo njegovo navdušenje nad farmacevtsko tehnologijo. Sam pravi, da je imel skozi svoje študijsko obdobje fiksno idejo o tem, kako bi delal v industriji in »šraufal« tabletirko, saj se mu še sanjalo ni, da bo nekoč zaposlen na fakulteti. Kljub temu da danes ne počne tega, pa lahko rečem, da je njegova služba dober približek njegovih študentskih želja, saj ga tako njegovo raziskovalno kot tudi pedagoško delo vrača prav k tabletirki.

Odineja Ratek

Na pedagogih FFA stoji | Doc. dr. Ilija Ilić, mag. farm.

strokovno širino, pa tudi s študenti lahko povezujem znanje. Na primer na FT I jim lahko pri granuliranju mesec po določanju površinske napetosti razložim, zakaj so bile vaje iz Fizikalne farmacije tako pomembne.

Na podlagi česa ste se odločili za študij farmacije? Reciva, da se je farmacija odločila zame. Kakšen je vaš delovni vsakdanjik? Kakšno je razmerje med časom, ki ga namenite poučevanju, in časom, ki ga namenite raziskavam? Tretjino svojega časa porabim za vaje za študente, v drugi tretjini se ukvarjam z organizacijskimi stvarmi, kar vključuje usklajevanje rokov ter priprave na vaje, zadnjo tretjino pa posvečam raziskavam, bodisi svojim za članke ali pa projektom, ki so vezani na sodelovanje s farmacevtsko maj 2014

industrijo. Mi pa delovnik tekom leta niha. Pozimi delam več in dlje kot poleti, ko verjetno vreme vse nas vleče bolj ven in to s pridom izkoriščamo. Sicer pa sem razdeljen na različna področja. Imam vaje iz Kozmetičnih izdelkov 2 na programu Kozmetologija. Na EMŠ Farmacija imam vaje iz Farmacevtske tehnologije I (granuliranje, tabletiranje), Fizikalne farmacije, Industrijske farmacije in Instrumentalne farmacevtske analize. Na programu Industrijska farmacija pa sodelujem pri vajah iz Farmacevtske tehnologije. Multipraktik, kajne? Kljub številnim vajam mi je to kar precej všeč. Različna področja mi dajejo

S čim se trenutno raziskovalno ukvarjate? Primarno z mehanskimi lastnostmi trdnih snovi. Sliši se učeno, pa niti ni. Zanimata me plastičnost in elastičnost snovi, ki se uporabljajo pri tabletiranju. To je bila tudi tema mojega doktorata pod mentorstvom prof. Srčiča. Raziskujem zdravilne učinkovine, pomožne snovi – predvsem polnila, tudi podlage za žvečljive tablete in podobno. Zanima me tudi stisljivost različno pripravljenih zmesi – na primer direktno tabletiranje v primerjavi z granuliranjem. Z manjšim delom sem vpet v stiskanje filmsko obloženih pelet v tablete, kjer predstavlja glavni izziv to, da funkcionalno filmsko oblogo ob stiskanju poškodujemo. Še dve temi sta mi nekoliko bližje: tehnologija talin (na primer granuliranje s talinami, kjer sodelujem s kolegi z beograjske fakultete za farmacijo) ter sušenje z razprševanjem. Slednje predvsem z namenom izdelave trdnih disperzij v sodelovanju s prof. Planinškom. Študij je pomembno obdobje za vsakega posameznika. Zagotovo je največja umetnost usklajevati prosti čas z obveznostmi, ki jih

študente, kaj bi oni spremenili. Načeloma lahko veliko spremenim, a pogosto ni časa za adaptacijo skript, navodil itd. Vaje še adaptiramo, slabo pa sledimo z navodili. Še lepše bi bilo, če bi navodilom sledila še študijska literatura. Tu imam vsaj za eno poletje dela.

večinoma se ga ne bojijo dati. Ena najlepših nagrad je pogled študenta, ki je nekaj »skapiral«. Rad učim in razložiti nekaj kompliciranega kratko, jedrnato in enostavno je po mojem prava umetnost. Kaj je že Einstein rekel? Če ne znaš razložiti nečesa kompliciranega enostavno, potem tega ne obvladaš dovolj dobro? Študenti me tudi ogromno naučijo, sploh skozi diplome in raziskovalne naloge. Sam menim, da je pedagoški delavec tisti, ki te lahko navduši nad nekim področjem, zato se trudim študentom predstaviti področje tehnologije kot področje, h kateremu se bodo radi vračali. Navsezadnje smo vsi samouki. Učitelj je zgolj most med znanjem in neznanjem. Pot pa mora študent prehoditi sam.

Kaj vam je v največje veselje pri vašem pedagoškem delu? Veliko mi dajo študenti z odzivom in

Kaj bi spremenili pri vajah, ki jih vodite? Pogosto ob koncu leta vprašam

Kaj bi svetovali študentu Fakultete za farmacijo? Naj povezuje in mreži vsa pridobljena znanja in izkoristi vse, kar mu obdobje študija ponuja. Torej lahko zaključiva s tem, da imate radi svoje delo na fakulteti? Ja, moram reči, da mi je to delo blazno všeč. Vsekakor nisem eden izmed tistih, ki s težavo hodijo v službo. Prav ta mi namreč postavlja nove izzive, s katerimi se z veseljem soočam. Najlepša hvala za pogovor. Na pedagogih FFA stoji | Doc. dr. Ilija Ilić, mag. farm.

študij (ali služba) nalaga. Kako ste se tega lotili vi in kako se s tem spopadate zdaj? Na začetku svojega študija zagotovo nisem postavil faksa na prvo mesto. Krog ljudi, s katerimi sem se po večini družil, ni bil s področja farmacije. Študij sem vedno jemal kot nekaj, kar počnem zase, in se nikoli nisem oziral na to, kako se s študijem spopadajo moji sošolci. Kljub zahtevnosti študija sem našel tudi čas zase. Vedno namreč sem in vedno bom raziskoval vse, kar mi svet ponuja. A ni ravno v tem lepota življenja? Pravega recepta za to, kako usklajevati prosti čas z delom, pa nimam. Včasih se mi zdi, da odlično urejam to področje, spet drugič pa se ujamem v tistem toku življenja, ko ugotovim, da delam preveč.

Katere stvari bi izpostavili kot izboljšane v primerjavi z obdobjem vašega študija? Odnos študent–profesor/asistent je zagotovo bolj sproščen. Do literature se danes lažje pride, hkrati smo vsi malo bolj »neumni« in indeksiramo podatke. IQ se veča (Flynnov učinek), razumevanje pa je na enaki ali celo na nižji ravni, torej smo ljudje bolj inteligentni, a ne nujno pametnejši. Tekmovalnosti med študenti je več kot v času mojega študija. Nekaj zelo dobrih profesorjev ni več na fakulteti, na primer prof. Pečarja. Prav tako mi nismo imeli možnosti izmenjav v tujino (Erasmus). Menim, da je zdaj bolje, če le študent ve, kaj hoče.

maj 2014

TEORIJA IN PRAKSA Jernej Repas

Praksa in diploma | Teorija in praksa

moja želja opravljati praktično usposabljanje v Ljubljani, v precejšnji meri pa tudi dobre povratne informacije s strani kolegice, ki je tam praktično usposabljanje opravljala prejšnje študijsko leto. Če sem praktično usposabljanje v lekarni že moral opraviti, sem ga hotel opraviti čim bolje in se pri tem čim več naučiti.

Začnimo na začetku. Ko sem se kot nadobuden naravoslovec vpisal na študij farmacije, v mislih nikakor nisem imel dela v lekarni. Delo farmacevta v bolnišnični lekarni sem po mamini zaslugi sicer že takrat poznal precej dobro in tudi o delu v zunanji lekarni se mi je približno sanjalo, kako naj bi potekalo. A vendar se po končanem študiju nisem videl na nobenem od teh delovnih mest. Lekarna mi je bila nekakšen zaposlitveni plan C ali D; če mi ne bi preostalo nič drugega, bi po koncu študija pač sprejel tudi delo v lekarni. Morda nekoliko nenavaden pogled za študenta farmacije, glede na to, da beseda farmacija v nekaterih jezikih pomeni lekarno in da se v lekarnah tudi pri nas po končanem študiju zaposli približno polovica farmacevtov. Kaj naj rečem, takrat sem bil pač nekoliko naiven idealist, ki ga je zanimalo vse po vrsti in je v farmaciji videl zgolj najboljšo priložnost, da reši svet tegob in bolezni. Kar me je na začetku študija bolj presenetilo, je bilo to, da je podoben ali še bolj odklonilen odnos maj 2014

do lekarn izražalo kar precej mojih sošolcev in vsaj implicitno tudi nekaj profesorjev naše fakultete. Če svoje stroke ne spoštujejo učitelji, kako naj jo potem učenci? A vendar se je moj odnos do dela v lekarni tekom študija precej s p re m e n i l. N a m e d n a ro d n i h študentskih kongresih in simpozijih (EPSA, WHSS) sem spoznal, kako lahko v nekaterih državah farmacevt v lekarni preko poglobljene obravnave bolnika bistveno pripomore k uspešnosti njegovega zdravljenja in kako ključno je sodelovanje med zdravstvenimi delavci. Največ pa je k tej spremembi prispevala klinična farmacija v najrazličnejših oblikah, ki me je izjemno navdušila že ob mojem prvem stiku z njo v 2. letniku. To navdušenje me je spremljalo tudi pri predmetu Klinična farmacija v 4. letniku in med drugim sem se tudi zato odločil, da bom svoje praktično usposabljanje (PU), ki je obvezen del 5. letnika, opravljal na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana. K moji odločitvi je znatno prispevala tudi

PRVI ŠOLSKI DAN Začetek praktičnega usposabljanja sem tako zaradi opisanih razlogov pravzaprav pričakal s precejšnjim entuziazmom. Na uvodnem sestanku z glavno mentorico sem izvedel, kar sem sicer slutil že iz razporeda po lekarnah, in sicer da bom svoje praktično usposabljanje opravljal v lekarni v Bolnišnici dr. Petra Držaja. Gre za nekakšno dislocirano enoto UKC v Šiški, kjer so nastanjeni določeni oddelki Interne klinike in nekaj ambulant Kirurške klinike. V primerjavi s preostalim delom UKC je Bolnišnica dr. Petra Držaja relativno majhna bolnišnica, ki pa ima seveda tudi svojo lekarniško enoto, ki je del Lekarne UKC. Glavna posebnost te enote je, da deluje hkrati kot bolnišnična in zunanja lekarna. Ker od vseh enot Lekarne UKC (poleg oficine, kjer poteka izdaja določenih magistralnih in neregistriranih zdravil pacientom) edina omogoča študentom, da se pobližje spoznajo z izdajo zdravil na recept, so bili tudi ostali študenti razporejeni tja za pet od osemnajstih tednov praktičnega usposabljanja, v preostalem času pa jih je čakalo kroženje med ostalimi enotami lekarne (oficina, galenski laboratorij, kontrolno-analizni laboratorij ...), kjer naj bi spoznali različne vidike dela bolnišničnega farmacevta. Ker naj bi sam opravljal celotno PU v lekarni v Bolnišnici dr. Petra Držaja, sem bil najprej nekoliko razočaran, da ne bom imel priložnosti videti toliko kot ostali, po drugi strani pa zadovoljen, da se bom lahko v

PRVI KORAKI ALI POČASI SE DALEČ PRIDE Čeprav naj bi študent na praktičnem usposabljanju spoznal vse procese v lekarni, na začetku seveda nisem niti približno opravljal celotnega spektra dela magistra. V prvem tednu mi je mentorica še enkrat razkazala lekarno, nato pa sem se počasi spoznaval z nabavo in shranjevanjem zdravil. Skupaj s tehniki sem na primer pospravljal zdravila, ki so vsak dan prišla v lekarno. Po eni strani to sicer ni bilo najbolj vznemirljivo opravilo, po drugi strani pa sem se na ta način spoznal tako z lastniškimi imeni in škatlami zdravil kot tudi z njihovo lokacijo v omarah, dobil pa sem tudi občutek, katera zdravila se izdajajo pogosteje kot druga, kar mi je vse prišlo prav kasneje, ko sem tudi sam izdajal zdravila. V prvih tednih sem se še enkrat seznanil z veljavnimi predpisi, ki so v lekarni postopoma dobivali pomen v praksi; za njimi so se skrivali primeri iz realnih situacij, kjer je bilo predpise potrebno upoštevati. Po drugi strani pa so se našli tudi predpisi ali priporočila, ki jih v praksi zaradi različnih, na primer prostorskih omejitev, ni bilo mogoče ali smiselno upoštevati do pike natančno. Lahko bi denimo signirali vsako škatlico

zdravila posebej, a pri polni lekarni pacientov bi to pomenilo veliko izgubo dragocenega časa za pogovor s pacienti in po vsej verjetnosti tudi veliko nezadovoljstva slednjih, zato so se v praksi signirala samo zdravila, ki jih je pacient prejel prvič ali pa so bila namenjena akutnemu zdravljenju. Ali smo pri tem ubrali pravo pot, prepuščam vaši presoji, v vsakem primeru pa sem kaj hitro imel priložnost spoznati, da stvari v praksi niso vedno črno-bele. Z izdelavo magistralnih zdravil sem prav tako pričel že na začetku prakse. Večinoma je šlo za poltrdne dermalne farmacevtske oblike, na primer redčenje glukokortikoidnih krem in mazil z uporabo unguatorja. Znanje farmacevtske tehnologije je pri tem seveda prišlo prav, čeprav je bilo treba z njega večkrat obrisati prah, ga obnoviti ali pa ga zgolj aplicirati na nov problem z novega zornega kota (na primer glede kompatibilnosti mazilnih podlag), konkretnih postopkov pa sem se tako ali tako moral naučiti na licu mesta. OD KNJIG ZA PULT Moj prvi stik z izdajo zdravil je bila kontrola izdanih receptov. Čeprav zdravniške pisave pregovorno veljajo za grde in nečitljive, sem sam vseeno mislil, da v resnici že ne morejo biti tako grozne. Motil sem se. Moji prvi poskusi razbrati, koliko škatel katerega zdravila naj bi se izdalo, so pri na roko napisanih receptih večinoma komično propadli. Sčasoma mi je seveda šlo precej bolje in po kakšnem mesecu ali dveh bi mi že lahko priznali kakšen začetni tečaj grafologije. Po nekaj tednih sem začel tudi pomagati mentorici pri izdaji tako, da sem prinašal zdravila. Naslednja stopnja je bilo vnašanje receptov v računalniški program, kar je zaradi okornosti in neintuitivnosti programa zahtevalo dobre živce, včasih pa tudi nekaj pianistične spretnosti, ko je bilo potrebno pritisniti pravo kombinacijo tipk. Sčasoma sem kakšno izdajo pod njenim budnim očesom opravil tudi sam. Problem pri izdajanju zdravil zame ni bil v tem, da ne bi znal povezati množice

lastniških imen z imeni učinkovin, saj sem se tega precej hitro naučil. Tudi mehanizme delovanja sem večinoma dobro poznal. Mnogo večje težave pa so mi povzročali povsem praktični podatki o zdravilih, o katerih na začetku prakse nisem imel pojma, na primer odmerjanje, način uporabe, vpliv hrane, alkohola ... Točno to so tudi podatki, ki so ključni za pravilno uporabo zdravil in jih mora zato farmacevt ob izdaji podati pacientu. Vedno sem bil zagnan študent in glede na moje ocene bi lahko sklepali, da sem se tekom študija naučil veliko večino tega, kar se je naučiti dalo; a ko sem na začetku prakse stal za pultom s pacientom pred seboj, sem se počutil precej nebogljeno, saj mi je poleg samozavesti manjkalo tudi veliko praktičnega znanja. Da bi se tudi na tem področju nekoliko bolj podkoval, sem se lotil branja nekaterih smernic in SmPC-jev, a me je vnema zelo kmalu minila, saj sem ugotovil, da v doglednem času nikoli ne bi mogel predelati vsega. Odmerjanja in uporabe nekaterih pogosteje uporabljenih zdravil sem se zato postopoma učil sproti, na primerih ob poslušanju magister in izdajanju zdravil, podatke pa sem po potrebi preveril v SmPC-jih ali drugih virih. Najboljša šola je bila tako kar praksa sama, saj me je prisilila v iskanje odgovorov na tista vprašanja, ki so v realnih situacijah relevantna. Tudi z vidika komunikacije izdaja zdravil in svetovanje pacientom nista nekaj, kar bi se dalo naučiti na predavanjih ali iz učbenikov. Na delavnicah pred praktičnim usposabljanjem, ki so potekale na fakulteti, pa tudi že prej, sem sicer večkrat slišal, kako naj bi bil videti učinkovit pogovor s pacientom, a mi v praksi nikoli ni uspelo upoštevati vseh priporočil. Ena večjih omejitev je bila zame na začetku negotovost za pultom, ki sem se je rešil, ko sem postopoma v stiku s pacienti preživljal več in več časa. Odločilen trenutek pri tem sta bila dva tedna v januarju, ko sem imel priložnost svetovati nekoliko bolj samostojno; čeprav še zdaleč nisem opravil svojega dela brezhibno, sem ravno takrat dobil potrebno samozavest, da sem lahko maj 2014

Praksa in diploma | Teorija in praksa

svoje delo v lekarni bolj poglobil. Še isti dan po sestanku sem se odpravil v Šiško. V lekarni so me prijazno sprejeli in mi razkazali prostore. Po dolgem času sem se spet počutil kot šolarček na prvi šolski dan, saj v lekarni nisem poznal nikogar od svojih bodočih sodelavcev. Lekarna je bila zaradi sestanka na UKC precej prazna, nekaj osebja pa je bilo tudi na oddelku. Moja prva farmacevtska naloga je tako bila pomoč farmacevtskima tehnicama, ki sta v lekarni opravljali pripravništvo, pri tehtanju praškov. Okrog poldneva so se farmacevti vrnili, tako da sem spoznal tudi svojo mentorico, ki je naslednje štiri mesece in pol bila moj profesor, asistent in šef v eni osebi. Nato so prišli še zaposleni iz popoldanskega turnusa in počasi sem začutil pravi utrip te edinstvene lekarne z okrog petnajstimi zaposlenimi.

kaj vse je potrebno paziti pri pravilni uporabi inhalatorjev, v upanju, da ga bo pacientka doma prebrala in popravila kakšno morebitno napako pri jemanju. Žal moja pobuda, ki bi zahtevala le minimalno spremembo, ni naletela na plodna tla, češ da gospa zdravila že pozna.

Praksa in diploma | Teorija in praksa

odtlej deloval veliko bolj suvereno, in na koncu praktičnega usposabljanja sem se za pultom počutil povsem doma.

TEORIJA V PRAKSI Znanje s fakultete pri delu v lekarni seveda ni bilo odveč, prej nasprotno. Vsebine nekaterih predmetov, predvsem Klinične farmacije, je bilo mogoče neposredno uporabiti v praksi, čeprav se vsakdanja praksa zdravnikov in magister ni vedno skladala z njimi. Vsebine nekaterih drugih strokovnih predmetov, denimo Farmacevtske kemije III, Biofarmacije s farmakokinetiko in Farmacevtske tehnologije I, so osnova za razumevanje delovanja zdravil in njihovega odmerjanja ter uporabe, vsebine splošnih predmetov pred njimi (biokemija in druge kemije, medicinski predmeti itd.) pa podlaga za te predmete; brez teh splošnih znanj bi nikakor ne mogel razumeti ozadja novih, specifičnih znanj in jih povezati v smiselno celoto. Morda sem tudi prav zaradi znanja s fakultete znal relativno hitro poiskati odgovore na vprašanja, ki so se pojavljala v praksi. Vseeno pa se ne morem znebiti občutka, da ostaja pri delu v lekarni velik del znanja, pridobljenega tekom študija, neizkoriščen, bodisi zaradi dejanske neuporabnosti nekaterih vsebin v lekarniški praksi (verjeli ali ne, poznavanje sinteze diazepama mi je pri svetovanju o njegovi uporabi maj 2014

bolj malo koristilo) bodisi zato, ker se nekateri lekarniški farmacevti včasih nekoliko preveč držijo ustaljene prakse izdajanja zdravil čim hitreje in s čim manj nevšečnostmi. Kot primer naj omenim področje zdravljenja astme. Pri tej bolezni so smernice za zdravljenje dovolj preproste, da jih študenti farmacije precej podrobno obdelamo pri predmetu Klinična farmacija. V praksi se veliko predpisanih in izdanih terapij vsaj na prvi pogled ni skladalo s smernicami, vrhunec pa je predstavljala izjemno osorna pacientka, ki je poleg inhalacijskega glukokortikoida z dolgodelujočim beta agonistom, teofilina in montelukasta na mesec (!) porabila šest škatel zdravila s salbutamolom (glede na običajno odmerjanje bi lahko na mesec porabila eno, pri dobro urejeni astmi pa bi naj to zdravilo potrebovala le izjemoma). Hkrati raziskave o uporabi zdravil pri tej bolezni kažejo, da velik del bolnikov zdravil v obliki inhalatorjev tudi v Sloveniji ne uporablja pravilno; zaradi tega je bilo velikokrat poudarjeno, da morajo farmacevti v lekarni pri pacientih preveriti tehniko jemanja, najbolje tako, da jo bolniki demonstrirajo sami. Ker to morda vseeno zahteva več časa in pacienti na to niso navajeni, sem enkrat magistri, ki je izdajala zdravila za astmo starejši gospe, iz predala prinesel letak s kratkimi in uporabnimi navodili, na

TEMNA STRAN PULTA Podobni primeri bi se našli tudi pri nekaterih interakcijah med zdravili (na primer omeprazol–klopidogrel), kjer bi bilo za moj okus večkrat potrebno odločnejše ukrepanje. Morda je to samo pogled idealista in teoretika, ki se je malo preveč navdušil nad klinično farmacijo, a zdi se mi, da administracija in ekonomija pri delu v lekarni vedno bolj zavzemata osrednje mesto in s tem počasi potiskata skrb za zdravje pacienta na stranski tir. Večina intervencij in klicev zdravnikov se je v mojem času v lekarni tako zgodila zaradi nejasnosti na receptu ali pa administrativnih nepravilnosti. Tudi pri sami izdaji je pogosto več časa šlo za pripravo škatlic zdravil in vnašanje receptov v računalniški program kot za samo svetovanje. Glede ekonomskih pritiskov sem sicer zelo vesel, da v naši lekarni nismo bili pod nikakršno prisilo prodati čim več izdelkov, in tudi z jabolki zvestobe se mi, za razliko od mnogih sošolcev, ni bilo potrebno ukvarjati. A vseeno je tudi tu denar pogosto postal osrednja tema pogovora s pacientom po zaslugi terapevtskih skupin zdravil, ki so čez noč prinesle mestoma nerazumno visoka doplačila in postavile še eno administrativno oviro več na pot uspešnega svetovanja. Ravno ta celotna administracija pri nabavi, evidencah in predvsem izdaji je tisto, kar mi je bilo pri delu v lekarni najmanj všeč. Zagotavljanje, da pravi pacient dobi pravo zdravilo, je seveda izjemno pomembno, a pri vnašanju kupa obnovljivih receptov v računalniški program sem se včasih vseeno počutil kot robot ali pa nekakšen birokrat, ki preklada papirje, morda celo trgovec. Podobni so bili moji občutki tudi ob opravljanju raznega ponavljajočega se, rutinskega dela, ki ga sicer

opravljajo tehniki, na praksi pa (v nekaterih drugih lekarnah še v veliko večjem obsegu) študenti; v nobenem primeru se mi ni zdelo, da je za to vredno študirati 5 let. IN VENDAR SE GIBLJE ... Po drugi strani pa me na lekarno veže kup lepih spominov, zaradi katerih sem v zadnjih dneh le s težkim srcem odhajal domov. Kolektiv je bil zelo prijeten in v lekarni sem se vedno počutil dobrodošlega. V prvi vrsti bi se za to rad zahvalil svoji mentorici. Sploh na začetku prakse, ko sem prišel v novo, nepoznano okolje, je bilo neprecenljivo, da sem imel osebo, na katero sem se lahko vedno obrnil. Tudi kasneje tekom prakse mi je vedno stala ob strani, bila vedno na razpolago za moja vprašanja ter imela posluh za moje prošnje in interese, po njeni zaslugi pa sem dobil tudi dober vpogled v lekarništvo. Na kratko povedano, brez nje bi bila prehojena pot neprimerno težja in manj zanimiva. Tudi ostali zaposleni so mi

bili vedno pripravljeni pomagati in me nikoli niso odslovili, če sem prišel do njih s kakšnim problemom. Od mnogih sem se veliko naučil, a morda bi vseeno izpostavil drugo magistromentorico, ki je imela z mano ogromno potrpljenja za pultom, in pa kliničnega farmacevta, ki je v zadnjih dveh mesecih z mano delil svoje izkušnje in prenašal mojo verjetno na trenutke naporno radovednost. Odlično smo se razumeli tudi z ostalimi študenti; tudi po njihovi zaslugi sem bil dobro seznanjen z dogajanjem na UKC, kjer sem sicer preživel skupno teden dni. Pravzaprav sem imel na svojem PU edinstveno priložnost vsaj okvirno spoznati delovanje največje bolnišnične lekarne v Sloveniji (vključno z galensko proizvodnjo in klinično farmacijo), hkrati pa v zunanji lekarni opravljati veliko več kot samo rutinsko delo, in za to priložnost sem izjemno hvaležen. A moji najlepši spomini s praktičnega usposabljanja so nedvomno vezani na delo s pacienti. Ne morem opisati,

kako dober je občutek, ko starejšemu gospodu, ki toži, da zaradi vrtoglavice čez dan ne upa več tako pogosto iz hiše, na primer razložiš, da lahko svoj alfa andrenergični antagonist namesto zjutraj vzame tudi zvečer, da se mu bo čez dan verjetno zaradi tega tudi manj vrtelo. Najprej je tu zmagoslavno zadovoljstvo, da za neko zdravilo končno poznaš odmerjanje in način uporabe. A to je šele začetek. Ko vidiš, da te je pacient razumel in sprejel tvoj nasvet, veš, da si naredil nekaj dobrega; da tvoje znanje ni samo sebi namen, ampak je nekomu pomagalo do boljšega zdravja in kvalitetnejšega življenja. In ne nazadnje, vidna hvaležnost pacienta, ki jo imaš vsake toliko priložnost videti, je tista višnja na torti, tista dodatna potrditev, da se je bilo več kot vredno potruditi za vse skupaj, si vzeti nekoliko več časa in vprašati kaj več kot zgolj »Ali poznate to zdravilo?«

maj 2014

DIPLOMA Urša Jarc

Praksa in diploma | Diploma

je tako celokupno, z nekaj krajšimi prekinitvami, trajal približno pet mesecev. Temu pa sedaj sledi najtežji del: sestavljanje besedila iz vseh člankov, postopkov, navodil, rezultatov in pojasnil, ki sem jih nabrala tekom svojega dela. Torej, magistrska naloga na FK je »fajn«. Ponoviš (praktično) znanje FK III, še milijontič narišeš benzenov obroč, se tepeš po glavi ker v 3. letniku nisi bolj poslušal pri IFA, namesto filmov »legalno kupiš« ChemDraw (program za risanje molekul, op. p.) in ugotavljaš, da kemija ni matematika, kjer je 1 + 1 = 2. V kemiji je včasih 3 ali 5 ali pa rezultata sploh ni. Zato še malo eksperimentiraš, da končno prideš do približno smiselnega rezultata. Ampak vsaj ni nikoli dolgčas!

5 let, 33 izpitov, praktično usposabljanje, a na koncu te od uspeha loči le 1 naloga ... Vsak začetek ima svoj konec in vsak od nas se bo nekega dne srečal s svojo magistrsko (ali diplomsko) nalogo. Ker smo si vsi različni, se je boste eni lotili prej, drugi kasneje. Nekateri že od 1. letnika dalje veste, o čem boste pisali svojo nalogo, drugi se s tem »problemom« srečamo nekje julija v 5. letniku (oziroma takrat, ko začnemo nekatere sošolce naslavljati z mag. farm.). Sama sem se (pre)dolgo ukvarjala s tem, kaj si želim od svojega zaključnega dela, češ da bo tema moje naloge določala potek moje kariere v prihodnosti. Če citiram enega izmed profesorjev: »Bulšit!« Ne glede na to, kako si razbijaš glavo, se na koncu preprosto vprašaš, kateri je bil tvoj najljubši predmet. In to je vsa umetnost. Moj je bil FK III. Zato se je moja pot do magistrske naloge začela (in se bo tudi končala) pri prof. Gobcu. Po kratkem sestanku sem eno uro kasneje dobila elektronsko sporočilo, da lahko čez dva tedna začnem z maj 2014

eksperimentalnim delom ob pomoči svojih delovnih mentorjev, ki sta bila prav tako že obveščena o celotni zadevi. Moja želja je bila, da se ne ukvarjam samo s sintezo, ampak da preizkusim tudi biološke učinke molekul. Izmed projektov, ki se izvajajo na Katedri za farmacevtsko kemijo in so mi bili tematsko zanimivi, sem tako pričela s sintezo inhibitorjev butirilholinesteraze. Praktično delo v laboratoriju je trajalo približno tri mesece. V tem času mi je uspelo sintetizirati pet končnih spojin, utopiti eno spojino na rotavaporju, opraviti več analiz na NMR spektrometru, spiti veliko kav v študentski in – najverjetneje moj največji dosežek – vsak dan vstati pred 9. uro zjutraj (hvala, Urban, za potrpljenje). Po končani sintezi sem se preselila z Aškerčeve na Ilirijo, kjer sem ob pomoči Borisa Brusa preverjala sposobnosti svojih inhibitorjev. Samo testiranje je trajalo približno tri tedne, predvsem ker se referenčni vzorci niso želeli obnašati tako, kot bi se morali. Celoten praktični del moje diplome

ERASMUS PRAKSA V LEKARNI NA ČEŠKEM Češka, država v srcu Evrope, in Brno, ki je veliko kot Ljubljana in Maribor skupaj, sta postala moj začasni dom za 4 mesece. Od otroštva sem bilingvistka, govorim tudi češko in prav to me je pripeljalo do odločitve, da grem na Erasmus prakso v Brno. Želela sem izboljšati znanje češčine in usvojiti češke strokovne izraze, povezane s farmacijo.

Moje popotovanje se je začelo 22. 10. 2013, ko sem se v Mariboru usedla na vlak in se podala na 6 ur dolgo pot proti Brnu. Lekarna, kjer sem opravljala prakso, spada pod Veterinarsko in farmacevtsko univerzo. To je kompleks stavb, razpršenih po večjem območju. V zgradbi, kjer se nahaja lekarna, so tudi ambulante družinske medicine, specialistične in veterinarske ambulante. Prvi dan prakse sem najprej spoznala

svojega mentorja Mgr. Marka Csöllei, ki me je predstavil ostalim sodelavcem in me popeljal na kratko ekskurzijo po lekarni. Bila sem prva študentka iz Slovenije in prva, ki sploh govori češko, saj na prakso prihajajo le tuji študentje. Nekateri zaposleni niso znali angleško, zato so bili še toliko bolj veseli, da se lahko z menoj pogovarjajo v svojem jeziku. Dnevi so hitro minevali, še hitreje pa čas, ki sem ga preživela v lekarni. Brez težav sem se prilagodila delovnemu

ritmu in se z največjim veseljem lotila vsake naloge, ki so mi jo dali. Mešala sem različne kreme in antibiotična mazila, ulivala svečke, pripravljala raztopine in suspenzije in skoraj vsak dan polnila želatinske kapsule. Po nekaj tisoč napolnjenih kapsulah sem se počutila že kot profesionalec. Prvič v življenju sem imela priložnost meriti glukozo in holesterol v krvi. Za prvi poskus mi je mentor prijazno ponudil svoj prst, saj sama sebe nisem želela zbosti. Obiskala sem tudi onkološki inštitut, kjer sem na lastne oči videla, kako pripravljajo radiofarmacevtike in citostatike. Drugi teden so me uvedli v proces izdaje zdravil. Sprva sem bila v dvomih, kako lahko sploh svetujem, saj o zdravilih nisem veliko vedela. Kasneje sem bila hvaležna za ta korak, saj sem si zelo hitro zapomnila glavne značilnosti zdravil in se naučila osnovnih komunikacijskih veščin ter pravilnega pristopa k pacientu. V največji meri so bili moji pacienti prijazni ljudje, precej pa je bilo tudi strank, ki so prinesle recept za svojega štirinožnega prijatelja. Lekarna namreč ponuja široko paleto zdravil in dopolnil za veterinarske namene, česar v Sloveniji nisem videla nikjer. Premore celo toliko pripravkov, da so nas nekateri ljudje spraševali, ali smo tudi »človeška« lekarna. Mojo pozornost je pritegnil način, kako spremljajo študente pri svetovanju pacientom. Pri izdajnem mestu imajo nameščene kamere, ki so povezane z monitorji v bližnji maj 2014

Pogled na tuje | Erasmus praksa v lekarni na Češkem

Sara Vanicka Gojčič

Pogled na tuje | Erasmus praksa v lekarni na Češkem

S kolektivom zaposlenih v lekarni

sobici, v kateri lahko mentor opazuje študenta pri izdaji zdravil. Farmacevt lahko na takšen način sliši pogovor s stranko in vidi recept ter zdravilo. Če je študent izbral pravo škatlico, mu farmacevt na posebni napravi prižge zeleno lučko. Menim, da je to dober način spremljanja študenta, saj se ta nauči biti na nek način samostojen, pacient pa ima hkrati večji občutek zasebnosti. Tako je mentor tudi mene opazoval preko kamer. Nekajkrat mi je priskočil na pomoč, na koncu pa me je pohvalil in mi rekel, da sem se v vlogi »magistre« kar dobro izkazala. Njegova pohvala mi je pomenila veliko, saj takšno delo, kjer si ne smeš privoščiti napak, zahteva največjo mero znanja in odgovornosti. V drugi polovici mojega usposabljanja sta se mi pridružili dve študentki iz Litve, kasneje pa še dva študenta iz Španije. Skupaj smo izdelovali magistralne pripravke, sodelovali pri svetovanju, reševali anamneze, obiskali Inštitut za nadzor veterinarskih zdravil in Kliniko za bolezni konj. Končno smo spoznali naše največje paciente, za katere smo pogosto izdelovali kapsule s prednizolonom. Poleg obveznosti smo imeli tudi čas, da smo zaposlenim predstavili svojo domovino in jim pripravili pogostitev s tradicionalnimi jedmi. V okviru Slovenskega dneva sem jih pogostila s prekmursko gibanico, kranjsko klobaso, pršutom in teranom. Gibanico sem spekla kar pri znancih. Na Češkem praksa traja 6 mesecev. maj 2014

Junija imajo določene datume za zagovore diplomskih nalog in termine za državne izpite iz petih predmetov: farmacevtske tehnologije, farmakologije, farmakognozije, farmacevtske kemije in socialne farmacije. Po uspešno opravljenih obveznostih pridobijo naziv Mgr., ki se piše pred imenom. Tako vsi v 5. letniku zaključijo študij skupaj. Če primerjam način študija z našim, moram priznati, da nam naš sistem dopušča res veliko svobode in proste izbire, kdaj bomo diplomirali. Na Češkem ne poznajo študentskih bonov in naš način prehranjevanja v restavracijah jim je tuj. Imajo študentske menze, kjer lahko dobiš kosilo za približno 2 evra. Nerazumljivo se jim zdi, da se z državno subvencijo prehranjujemo v restavracijah. Ne poznajo niti državnih štipendij. Študent lahko pr idobi štipendijo glede na uspešnost v okviru svoje fakultete ali pa kadrovsko štipendijo. Vendar nikjer ni bilo čutiti socialne stiske med študenti. Študentsko delo pri njih ni tako razširjeno, študenti delajo predvsem v poletnih počitnicah, ker si prizadevajo čim prej doštudirati. Sistem jim ne omogoča, da bi si na primer triletni študij razvlekli na več let, kot je to pri nas. Na izpite se kar dobro pripravljajo, saj imajo samo tri možnosti opravljanja. Menim, da je tak način dober, saj študent spada v predavalnico, aktivno prebivalstvo pa na delovna mesta. Živela sem v študentskem domu

(Kaunicovy koleje), ki je bil v času 2. svetovne vojne spremenjen v nemški zapor. Dom je namenjen predvsem študentom univerze, kjer sem opravljala prakso. Brno je odlično izhodišče za izlete v bližnjo okolico in večja mesta, kot so Praga, Bratislava in Dunaj, kar je definitivno potrebno izkoristiti. Dobro je imeti ISIC študentsko izkaznico, ki ti lahko prinese tudi do 50 % popusta pri raznih vstopninah in vozovnicah, vrhunske predstave v gledališču pa se da dobiti za 2 evra pol ure pred pričetkom. Seveda se je potrebno udeležiti tudi kakšne zabave, kjer lahko spoznaš veliko domačih in tujih študentov, in spiti kakšno pivo, saj je Češka vendar dežela piva. Praksa je presegla vsa moja pričakovanja. Najlepša hvala vsem, tako zaposlenim v lekarni kot tudi vsem novim prijateljem, ki ste polepšali moje bivanje v Brnu. Hvala, da ste bili del vseh neponovljivih in nepozabnih trenutkov, ki sem jih z vami doživela. Veliko sem se naučila in vesela sem, da sem v lekarni pustila majhen delček sebe. Ko je prišel zadnji dan v lekarni, sem se zavedala, da se vse končuje in da odhajam. Vsi so mi namenili veliko lepih besed in dobrih želja za prihodnost, jaz pa sem potočila nekaj solz. Na koncu sem jim segla v roke. Za seboj sem zaprla vrata, ki jih ne bom več odprla. Ozrla sem se in vodja lekarne mi je pomahala v slovo. Nikoli vas ne bom pozabila!

SEP – RUSIJA Dan pred začetkom mojega potovanja v Rusijo je bil dobesedno hektičen. Najprej zjutraj po težko pričakovano vizo, brez katere bi kaj kmalu vse skupaj padlo v vodo. Namen obiska: stažirovka. Nato še po nekaj ruskih rubljev za prvo silo, hiter skok na drug konec od vročine razbeljene Ljubljane po fotoaparat in že sem bila na poti proti Mariboru, od koder sem naslednji dan potovala na dunajsko letališče. Tam sem skočila na letalo proti Moskvi, nato pa me je sredi noči čakal še let iz Moskve v kar 1000 kilometrov oddaljeno Samaro – cilj mojega poletja in kraj, kjer sem opravljala SEP prakso. Maja Šerčić

Samara je šesto največje rusko mesto z več kot milijonom prebivalcev. Je središče Samarske oblasti in leži ob reki Volgi, kjer najdete čudovito nabrežje z zelo zanimivo floro in favno. V času Sovjetske zveze se je mesto imenovalo Kujbišev (Куйбышев) in je bilo v obdobju druge svetovne vojne rezervna prestolnica, kamor so preselili vse pomembne državne ustanove in zgradili Stalinov bunker, ki je ostal skriven vse do 90. let. V Kujbiševu se je v času druge svetovne vojne razvila industrija letal in municije, iz mesta pa izvira tudi znamenita tovarna avtomobilov Lada (če smo povsem natančni, se tovarna nahaja v mestu Togliatti, ki je 200 km stran od Samare in ima

720.000 prebivalcev, a v ruskih merah je to skorajda predmestje Samare) ter Samara State Aerospace University, lahko bi rekli kar astronavtsko središče Rusije. Tako je tudi v Samari veliko stvari poimenovanih po lokalnem heroju Juriju Gagarinu. Astronavtska in vojna industrija sta privedli do zaprtega statusa mesta v sovjetskih časih. Zaradi industrijskega razvoja mesta v prejšnjem stoletju boste opazili izrazito sovjetsko arhitekturo s širokimi ulicami in visokimi bloki. Izjema je le strogo središče mesta in nabrežje reke Volge, kjer je tudi priljubljeno kopališče s peščenimi plažami, odbojkarskimi igrišči in hladnim ruskim kvasom za preganjanje žeje, ki je bila ob poletnih

HCCM Rusija je tokrat prvič gostila tuje študente na SEP praksi. HCCM je pravzaprav združenje ruskih študentov medicine, a k njim sodijo tudi dentalni medicinci in farmacevti. Polina Afanasyeva, njihova SEO (nacionalni Student Exchange Officer), si je tako nekaj izkušenj s podobnimi praksami pridobila ob pomoči medicinskim kolegom pri pripravi njihovih praks za tuje študente. Nekaj dni pred mano sta prispeli še dve študentki farmacije iz Srbije, s katerima smo si tudi delile sobo v študentskem domu. Celoten študentski dom, v katerega so nas nastanili, je namenjen tujim študentom, ki študirajo na Samarski gospodarski medicinski fakulteti (Самарский государственный м е д и ц и н с к и й у н и в е р с и те т) . V Samari je veliko študentov, ki prihajajo z Bližnjega vzhoda, Kitajske, Mongolije in iz držav, ki so nastale po razpadu Sovjetske zveze, na primer bližnjega Kazahstana, Uzbekistana, Kirgizistana ipd., držav, ki so še vedno ekonomsko in politično precej vezane na Rusijo. Do teh tujcev so se mi Rusi zdeli precej ksenofobni, medtem ko je bil odnos do nas zelo srčen in prijazen na vsakem koraku – bratstvo med slovanskimi narodi je za Ruse pač pomembno. Domski red se kar precej razlikuje od domskega reda, ki ga srečamo v slovenskem študentskem domu. Na vhodu najdemo receptorko maj 2014

Pogled na tuje | SEP – Rusija

temperaturah, ki so presegale trideset stopinj Celzija, še kako prisotna.

Pogled na tuje | SEP – Rusija

in varnostnika, ki kontrolirata prihode in odhode – obiskale so nas lahko samo osebe s posebnega seznama, izhodi so dovoljeni samo do 23. ure zvečer. Pravila so sicer upogljiva, a za vsako izjemno situacijo je potrebno prinesti podpisan in žigosan papir (ki ga je pripravila kar Polina). Takšno je življenje v Rusiji, polno birokracije. Pravila pa je sicer možno prilagoditi še na drugačen način, kot nam je pojasnil stanovalec doma iz Sirije, ki zaradi razmer v njegovi državi poleti ni mogel domov: »In Russia, money buys everything!« V Samari ni fakultete za farmacijo, saj študij spada pod okrilje medicinske univerze. Pod okrilje univerze spada tudi univerzitetna klinika (klinični center), kjer smo študenti na izmenjavi vsak dan kosili v menzi. To mi je bilo zelo všeč, ker so bile pogosto na voljo tipične ruske jedi, kot je boršč in podobne enolončnice, in pristna ruska okroglolična kuharica, ki se je posebej za nas naučila besedi »čiken« in »fiš«. V Samari skorajda ne boste srečali osebe, ki govori angleško. Zato smo pri skoraj vseh aktivnostih potrebovali asistenco rusk ih študentov farmacije, ki so se po svojih najboljših močeh trudili prevajati. Kar nekaj časa smo na praksi preživeli na katedri za farmakognozijo, ki se mi je tudi zdela baza njihovega študija. Na splošno bi lahko trdila, da je sam študij precej drugačen kot naš. Rusi maj 2014

začnejo študirati precej mlajši, že pri 17 letih. Farmacevti nedvomno obvladajo botaniko, saj imajo v drugem letniku poleti obvezno prakso v tropskem rastlinjaku v botaničnem vrtu, kjer skrbijo za rastline, ki tam rastejo, v tretjem letniku pa sami vzgajajo zdravilne rastline na gredi, ki jo imajo v posebnem delu botaničnega vrta. Nato navadno njihovo raziskovalno delo temelji na rastlini, ki so jo sami vzgojili. Prav tako poleti v tretjem letniku opravljajo obvezno prakso v bolnišnici, a ima ta praksa zelo malo skupnega z bolnišnično farmacijo. Tako je na primer Polina v tretjem letniku umivala nepokretne, preoblačila postelje in podobne zadeve. Seveda gre za neplačano prakso. Kliničnega farmacevta praktično ne poznajo. Razložili so mi, da moraš za takšno delo doštudirati medicino, nato pa se specializirati v farmakologiji. Tudi v lekarnah farmacevtova naloga ni svetovanje, ampak izdajanje zdravil in skrb za oskrbo z zdravili. V sklopu prakse so nam uredili kar nekaj ogledov lekarn. V Rusiji poznajo tako zaprti tip lekarne, kjer so zdravila za pultom, in odprti, »samopostrežni« tip, kjer se lahko sprehodite med policami. Pri zaprtem tipu za razliko od naših lekarn na in ob pultih najdemo visoke vitrine, kjer so razstavljena različna

zdravila – tudi takšna na recept, le da v vitrini, kjer so zdravila na recept, ob robu najdemo opozorilo, na katerem piše, da je to zdravilo možno kupiti samo z receptom. Veliko je tudi zdravil slovenskih proizvajalcev. Navodila, kako so zdravila razstavljena, pa lekarni natančno posreduje vodstvo verige. Pravila farmacevtskega marketinga se očitno precej razlikujejo od naših. Tudi pot do recepta za zdravilo je drugačna. Veliko lekarn ima v sami lekarni poseben prostor, kjer je zdravniška ordinacija, v kateri vas lahko sprejme osebni zdravnik, ki vam kar na licu mesta napiše recept. Je pa zdravstveno zavarovanje malo drugače urejeno in boste po vsej verjetnosti morali zdravilo plačati sami. Rusi veljajo za neprijazne in zaprte ljudi. Pri njih res ne boste opazili naključnih nasmeškov neznancem in po treh urah poznanstva vam ne bodo zaupali svoje življenjske zgodbe, a so po mojih izkušnjah izredno srčni. V času mojega bivanja v Samari sem praznovala tudi rojstni dan. Ne pomnim, da bi se kdor koli tako potrudil za moj rojstni dan, kot so se ruske kolegice. Zjutraj so mi potrkale na vrata s torto, velikim balonom in darilom – ruto s pristnim ruskim vzorcem. Nato smo se odpravili na izlet preko Volge v nacionalni park Samarskaya Luka, kjer smo imeli rojstnodnevni piknik. Vrhunec vseh presenečenj pa je bil videoposnetek, ki so ga skrivaj snemali zame po vsej Samari, na katerem so bile lepe želje mnogih in je res prekrasen spomin na Rusijo in njene ljudi. Takšnih lepih gest nisem pričakovala od ljudi, ki sem jih poznala komaj dva tedna. Skoraj sem pozabila, da sem od doma in svojih bližnjih oddaljena 2000 kilometrov! Svojo rusko izkušnjo sem zaključila z obiskom Moskve in Sankt Peterburga, dveh čudovitih mest, in prepotovala kar 1700 kilometrov z vlakom. A to je že povsem nova zgodba.

DOGAJALO SE JE Zlata lisica odpadla, FarmaSki pač ne! Martina Ambrož

Ko smo si že pred novim letom rezervirali apartma na Rogli (ker smo tako ali tako vedeli, da FarmaSkija ne bomo zamudili), nihče ni razmišljal, kakšno bo vreme. Zato smo bili zadnji teden kar razočarani, ko smo gledali vremensko napoved in videli, da kaj veliko sonca 1. februarja ne bo. Kljub temu nihče ni rekel »Jaz ne grem!« Vsi vemo, da je na takih dogodkih vedno super, ne glede na vreme. Nekako se

nam je v vsem žledu in gosti megli v petek uspelo prebiti do Rogle. Po iskanju hotela (ja, megla je bila tako gosta) in apartmaja smo končno lahko spili enega kratkega, za zdravje. Okrogla miza o izmenjavi izkušenj pri pregledih terapij v lekarnah je zaradi vremena žal odpadla, smo pa zato imeli več časa za druženje. V soboto zjutraj smo se vsi sodelujoči dobili v hotelu na zajtrku, potem pa

se odpravili smučat, na pohod ali tek na smučeh. Ob 10.00 je bil predviden start smučarskega tekmovanja. Vse pohvale organizatorjem, ki jim je kljub gosti megli uspelo izpeljati tekmovanje. Na startu borovničke in ogrevanje mišic, v cilju borovničke in čakanje na Črno mambo, golaž, kuhano vino. Kaj pa potem? Po navadi se nadaljuje s smučanjem, letos pa smo (zaradi megle) kar ostali na Mašin žagi in se družili, plesali, peli. Ko se je ura bližala četrti, smo se odpravili proti hotelu, na vrsti je bilo namreč predavanje o bolečini. Ker smo bili že kar utrujeni od smučanja, je bila udeležba manjša. Po predavanju je sledila večerja, podelitev pokalov najboljšim v kategorijah in živa glasba. Nekateri so se hitro odpravili proti domu, veliko pa nas je ostalo na Rogli in se zabavalo do zgodnjih jutranjih ur. Po (pre)kratkem spancu se je bilo treba odpraviti domov, odpočiti noge od »pancer tanza« ter se pripraviti na novi teden. Tisti, ki ste že kdaj bili na FarmaSkiju, veste, kako fino je, tisti, ki še niste bili: PRIJAVITE SE, ne bo vam žal.

4. simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov: Zdravila v psihiatriji 13. februarja se je v hotelu Mons zvrstil že četrti simpozij kliničnih farmacevtov, tok rat na temo zdravil v psihiatriji. Po prijaznem sprejemu in prejemu brezplačnega promocijskega materiala (blokcev in kemičnih svinčnikov, ki študentu vedno pridejo prav) smo se premaknili v dvorano, kjer je bil

delež študentov veliko večji, kot sem pričakovala, in takoj sem se počutila malo bolj domače. Z uvodnimi besedami Alenke Premuš Marušič, mag. farm., spec., se je simpozij le pričel in tako smo bili vsi udeleženci za nekaj ur deležni najrazličnejših znanj in izkušenj zdravnikov psihiatrov, ki delujejo v

psihiatričnih bolnišnicah, ter kliničnih farmacevtov, ki delajo z njihovimi bolniki. Udeleženci dogodka smo v dokaj kratkem času prejeli ogromne količine podatkov o uvajanju in ocenjevanju učinkovitosti, pomenu farmakokinetike pri napovedovanju kliničnih učinkov antidepresivov ter maj 2014

Dogajalo se je

Mija Kavčič

antipsihotikov, izbiri psihofarmakov pri nosečnicah in porabi psihotropnih snovi v Sloveniji. Beseda je tekla tudi o sami izbiri in menjavanju zdravil, kako ključnega pomena je pri terapiji sodelovanje in izobraženost bolnika ter kako ni zaželeno, da se zdravila kar naenkrat ukinejo, ampak da je zaradi povratnih učinkov ter simptomov bolj priporočljiva metoda delnega prekrivanja. Naštevala bi lahko še v nedogled, zato je nadvse priročno,

da so bili v sklopu februarske izdaje Farmacevtskega vestnika objavljeni tudi pregledni članki tokratnega simpozija, saj si tudi najboljši med nami ne bi mogli zapomniti vsega. Tekom celotnega dneva je bilo tako za vsako glavo, željno znanja, poskrbljeno. Če pa se še vseeno nisi našel med predavanji, ti je bil na voljo še ogled postrske sekcije simpozija, kjer si lahko prebral izvlečke študij, poslušal njihove predstavitve in tudi

pokramljal z avtorji. Čeprav še nisem študentka višjih letnikov, je bila odločitev o udeležbi na simpoziju zame zagotovo pravilna. Moja vprašanja o delu kliničnega farmacevta so dobila odgovore, dobila sem občutek, kakšne vse so vloge kliničnega farmacevta ter se na lastne oči prepričala, da se vrsta pred žensko toaleto nikoli ne bo bistveno skrajšala.

Letošnji Kanin je bil Vogel. Farma smučanje.

Dogajalo se je

Žan Bulc

Enkrat okoli decembra me začnejo ljudje spraševati, kaj bo letos s Kaninom. S tem nihče ne misli dejanskega Kanina, ampak farma smučanje, ki se je tradicionalno odvijalo (kdo bi si mislil?) ravno na Kaninu. Pa vsakemu z grenkobo v glasu pojasnim, da je bovško smučišče še vedno zaprto in da iz tega snega ne bo kruha. No, pa smo vseeno malo preverili opcije na slovenskih smučiščih, odkrili sijajno ponudbo na Voglu in jo rezervirali. Na Voglu, enem najlepših slovenskih smučišč – za tak projekt pa res ne bo problem najti dovolj ljudi … maj 2014

… našli smo premalo ljudi. No, pa smo vseeno šli; 20 nadobudnih smučarjev, mala skupina v še manjšem avtobusu z izjemno prijetno energijo. Kakor se je proti začetku projekta zdelo, da bo vikend polomija s slabim vremenom in nepovezano družbo, se je na koncu izkazalo, da nas je vseh dvajset postalo ena velika družina, ki se je vsega lotila skupaj z veliko veselja in ne malo smeha. Vreme je bilo res malo slabše, smo pa zato imeli toliko več prostora na smučišču. Stanovali smo v malem hostlu na samem smučišču in ga celega zasedli – tako v smislu

prostorske kapacitete kakor tudi z glasnostjo in smehom. Za vsakogar se je našlo nekaj, kar ga veseli; smučanje, sankanje z vrečo, kopanje luknje v tla, kepanje, estetsko oblikovanje snega v različne oblike, pivo pri Marti in hrana pri Merjascu. Pogumnim dvajsetim smučarjem se še enkrat zahvaljujem za ta odličen vikend in se nadejam njihove družbe tudi naslednje leto, ko se bom utrujen usedel k Marti, odpel pancerje in optimistično naročil malo vode. (Ha, interna fora!)

Novo cepivo: Miti in resnice o cepivih

V četrtek, 6. 3. 2014, se je v predavalnici P1 na Fakulteti za farmacijo in pred njo trlo ljudi, željnih novih znanj. Razlog je bil prvi letošnji strokovni večer z naslovom Miti in resnice o cepivih, ki smo ga po tiho pripravljali že nekaj časa. V zadnjem času namreč na raznih inter netnih straneh pogosto opažamo članke in videoposnetke, v katerih ljudje opozarjajo na »umazano igro« farmacije, rekoč, da cepiva niso potrebna in da zaradi njih otroci pogosteje zbolijo – skratka, da so cepiva izredno nevarna in zgolj prinašajo dobiček farmacevtski industriji. Zato smo se odločili, da k sodelovanju pri razbijanju mitov in govoric povabimo strokovnjake. Na vabilo so se odzvali prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., ter prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., ki pa je udeležbo v zadnjem trenutku žal odpovedal zaradi osebnih zadev. Dogodek smo začeli s farmacevtskim delom strokovnega večera. Prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., nas je najprej na zabaven način popeljal skozi kratko zgodovino cepiv. Nato smo ponovili za marsikoga že znano definicijo cepiv in obnovili znanje o njihovem delovanju. Po osnovah nam je predavatelj predstavil različne tipe cepiv ter njihove prednosti in slabosti, na podlagi katerih lahko komentiramo nevarnost in potrebnost cepljenja. Sledila je kratka predstavitev poti izdelave cepiva ter komentiranje posameznih

sestavin – še posebej adjuvansov, konzervansov in nečistoč, za katere ljudje pravijo, da so toksični. Ob koncu smo se spraševali, če je cepljenje sploh potrebno. Predavatelj nam je na to vprašanje odgovoril z zanimivo statistiko ponovnih izbruhov bolezni na področju z manjšo precepljenostjo v zadnjih šestih letih. Prof. dr. Štrukelj nam je postregel tudi z zanimivo informacijo o ohranitvi virusa, ki so ga znanstveniki našli v sibirskem ledu, in s tem dokazali, da virusi oziroma bakterije ostanejo okoli nas, tudi če ni nobenega obolelega. Pokomentiral in dokazal je tudi nesmiselnost teorij zarot, ki se pojavljajo v medijih, in nas pozval, naj kot strokovni delavci mislimo s svojo glavo na podlagi znanj, ki jih imamo. Drugi del strokovnega večera je bil bolj medicinsko obarvan. Asist. mag. Marko Pokorn, dr. med., je poskusil združiti svoje predavanje s predavanjem prof. dr. Petrovca, s katerim sta načrtovala skupno predavanje. Tudi tokrat smo začeli s kratko zgodovino cepljenja, vendar z medicinskega vidika. Sledila je obrazložitev »cepilnih fint« – kako iz bakterijskega toksina dobimo toksoid, kako mikrobe oslabimo za uporabo v cepivih, kateri adjuvansi okrepijo imunski odziv ipd., pa kratek pregled koledarja cepljenja in najpogostejših načinov vnosa cepiv ter delovanja cepiva v telesu. Po splošnih dejstvih je sledilo dejansko statistično stanje učinkovitosti cepiv in tisto, kar nas v zadnjem

času najbolj zanima – statistika precepljenosti. Presenetilo nas je tudi dejstvo, da je, kljub še vedno relativno dobri precepljenosti, prisotna še marsikatera nalezljiva bolezen, o kateri se danes ne sliši veliko (tetanus, oslovski kašelj ...) in za katero marsikdo misli, da smo jo izkoreninili. V zadnjem delu predavanja je asist. mag. Marko Pokorn pokomentiral in zanikal razne trditve o nevarnosti cepiv, o katerih prebiramo in poslušamo v medijih; tj. da cepiva povzročajo raka, avtoimunske bolezni, alergije in podobne bolezni. Varnost cepiv je primerjal z uporabo varnostnega pasu v avtu – dokazano zmanjša poškodbe in umrljivost, a lahko v nekaterih primerih kot splet nesrečnih dogodkov tudi škoduje. Predavatelj nam je pokazal tudi rezultate zanimive raziskave Mnenje staršev o cepljenju v Sloveniji iz leta 2001 (Zakotnik B, Pokorn M, Čižman M. Slov Pediatr. 2002;9:164-7), kjer so raziskovalci ugotovili, da starši pri odločanju o cepljenju svojega otroka najbolj zaupajo otrokovemu pediatru. Ugotovili so, da v 95 % otroci po cepljenju niso imeli več kot manjše lokalne reakcije ter da se 70 % staršem zdi cepljenje koristno in potrebno. Seveda pa se moramo zavedati, da so ti podatki zastareli in niso v koraku s trendi cepljenja, zato bi lahko sklepali, da so te številke rahlo spremenjene. Na koncu strokovnega večera je tako lahko vsak poslušalec prišel do sklepa, da so cepiva eden največjih medicinskih dosežkov od 16. stoletja naprej, saj so pomembno zmanjšala obolevnost in umrljivost otrok zaradi nalezljivih bolezni. Zavedati se moramo, da gredo cepiva v celotnem razvoju skozi pet stopenj raziskav in testiranj, ki služijo kot nekakšno sito varnosti in učinkovitosti zdravil. O zmotah moramo tako mi, kot strokovni zdravstveni delavci, opozarjati in ozaveščati ljudi, da ne bo prišlo do ponovnega izbruha nekaterih »utišanih« bolezni. maj 2014

Dogajalo se je

Maja Valter

Zdravilni čaji malo drugače

Dogajalo se je

Neža Trpin

Ste si kdaj zamišljali, da bi se kot mladi in nadobudni študenti f a r m a c i j e, k oz m e to l o gi j e a l i laboratorijske biomedicine, polni znanja o novodobnih tehnoloških postopkih, farmacevtskih oblikah, kozmetičnih izdelkih ali novostih v bioloških raziskavah, povrhu vsega pa še z ogromno želje po raziskovanju in odkrivanju novih zdravilnih učinkovin, postavili v vlogo poznavalca zeliščnih čajev, katerih zdravilne učinke bi predstavljali osebam, ki so moč pripravkov iz zdravilnih zelišč izkusile že kot otroci? Ste si kdaj predstavljali, kako najnovejša, s kliničnimi študijami podkrepljena dognanja združiti s tradicijo, katere modrost je rasla na podlagi izkušenj in se preko prenosa iz roda v rod vse bolj krepila? Če ste pri vsaj enem vprašanju sami pri sebi pokimali z glavo, berite naprej. Če niste, pa prav tako. V vsakem primeru boste namreč izvedeli, kako, kdaj in zakaj smo se tega izziva lotili študenti Fakultete za farmacijo – in pri njem več kot uspeli. V okviru DŠFS je v mesecih marcu in aprilu potekala javna kampanja z naslovom Zdravilni čaji, v sklopu katere smo se študenti Fakultete za farmacijo odločili s starejšimi generacijami deliti svoje znanje o uporabi in zdravilnih učinkih zeliščnih čajev. Tako smo Neža Trpin, Luka Tehovnik, Neža Vrečar, Maja Ana Strnad, Manca Volovšek, Pia Repše, Urška Racman, Eva Vardjan, Ana Mlačnik, Neža Brezovec, Monika Virant, Ajda Praznik in Pia Rančnik maj 2014

obiskali štiri domove za ostarele – domove starejših občanov Medvode, Bežigrad in Trnovo ter Center starejših Zimzelen v Topolšici. Čeprav smo v tem projektu sodelovali študenti vseh letnikov in smeri, naše prvotne razlike v poznavanju zdravilnih rastlin niso predstavljale nobene težave. Še pred začetkom kampanje sta nam na pomoč prijazno priskočila prof. dr. Samo Kreft in doc. dr. Damjan Janeš ter nas za okroglo mizo na novo naučila ali pa nam zgolj osvežila znanje o splošni uporabi rastlinskih drog, pravilni pripravi čajev, njihovih specifičnih zdravilnih učinkih, možnih interakcijah med zdravilnimi učinkovinami oz. kontraindikacijah ob sočasni uporabi sinteznih zdravil. Pri tem seveda nista mogla mimo številnih zanimivosti, kot na primer da se hmelj navija po opori v nasprotni smeri kot fižol, tj. v smeri urinega kazalca. Ali ste vedeli tudi to, da spada v družino konopljevk? Hm, tudi mi ne … Kampanjo smo v domovih izvedli v obliki čajanke. Zbranim oskrbovancem doma, ki so se odzvali vabilu, smo iz drog, ki smo jih prinesli s seboj, sveže pripravili tri ali štiri zeliščne čaje, nato pa med degustacijo v prijetnem klepetu v manjših skupinah spoznavali zdravilne učinke izbranih rastlin. Pri predstavitvah smo se opirali predvsem na vzorce rastlinskih drog, shranjene v petrijevkah, ki sta nam jih posebej v ta namen prijazno pripravila prof. Kreft in doc. Janeš, ter bogato slikovno gradivo, s katerim smo

poskusili vizualno čim bolj približati ubesedeno strokovno znanje ter tako teoretične informacije narediti hitreje dojemljive – odvajalno delovanje lanu smo na primer prikazali s testom nabrekanja lanenih semen v vodi. Poslušalcem smo natančno obrazložili tudi zdravilno delovanje čajev, ki so jih pokušali, ter jim bili na voljo za odgovore na njihova vprašanja in zanimanja. Eno- do dveurno druženje smo zaključili z nagradno igro, v kateri je vsak udeleženec čajanke iz vrečke izvlekel listek – v primeru, da je bilo na listku zapisano vprašanje, smo ga prebrali na glas, nato pa je tisti, ki je listek izvlekel, poskušal nanj odgovoriti. Ko je na zastavljeno vprašanje odgovoril pravilno (sam ali s pomočjo kolegov), je v dar prejel porcelanasto skodelico z logotipom našega društva in simbolom kampanje, ki ga je oblikoval Rok Milošič. V spomin na edinstveno popoldne, ki smo ga študenti pomagali ustvariti oskrbovancem domov, smo na koncu posneli še skupne fotografije. Pravijo, da je naravni krog življenja sklenjen s prenosom znanja starejših na mlajše generacije. Mi smo v tokratni kampanji z malce poguma in v znak v nas prisotne mladostne drznosti in svobodnih misli pokazali, da je možno tudi drugače. Vendar če smo čisto iskreni, noben proces v resnici ni povsem enosmeren – oziroma če se izrazim v nam bolj znanem izrazoslovju, vse je reverzibilno. Tudi v primeru tokratne kampanje. Čeprav smo bili mi tisti, ki smo prišli predajat znanje starejšim, smo iz tega izziva izšli bogatejši – mogoče za nekaj več modrosti, ki so nam jo vrnili poslušalci, zagotovo pa za številne nasmehe, spodbudne besede, zahvale in za novo veliko izkušnjo v življenju. Spoznanje, da je deljenje znanja in hkratno večno učenje bistvo našega poklica, je zato v tem primeru več kot na mestu.

FarmaPaintball Nejc Klemenc

28 pušk in kombinezonov, 11 tisoč nabojev, nekaj piva in vojna se je lahko začela. Če sem kdaj mislil, da mi bodo neprespane noči ob igranju Call of Duty kadar koli pomagale v življenju, sem zdaj absolutno prepričan, da bi v vojni umrl prvi. Mogoče drugi, če bi imel srečo. Tako vsaj lahko sklepam iz FarmaPaintballa, kjer sem izpadel prvi, kljub temu da sem mislil, da sem neverjetno dobro skrit, da mi

streljanje pravzaprav gre zelo dobro in da ciljati pa res znam. No, ugotovil sem, da streljati znam, ciljam bolj slabo, skrivam pa se nekako tako kot solata med zobmi. Prav vsi te vidijo. In ko te vidi 14 nasprotnikov, si lahko predstavljaš, da niti približno ni dobro biti solata. Kot največji heroji smo si kazali boleče modrice po vsem telesu in večja kot je bila, večji je bil nasmeh na obrazu. Ko je vsak na sebi naštel

dovolj modric, je bil že čas za kosilo in v tistem trenutku smo bili bolj kot vojakom podobni izstradanim vojnim ujetnikom – videli smo samo še hrano. Mnogi lahko potrdijo, da je pica mnogo bolj okusna kot barva iz nabojev, čeprav verjamem, da bi jim bilo bolje, če tega sploh ne bi vedeli. Čeprav malo leni od hrane, smo nadaljevali in prave bitke so se šele začele. Streljali smo se okrog 5 ur, odigrali kakih 20 rund, od tega nekatere v stilu capture the flag, večino pa kot team deathmatch. Da bi bilo vse skupaj še bolj zabavno, smo večkrat omejili število nabojev na rundo ter se tako streljali z le nekaj naboji, da je še bolj do izraza prišla natančnost. Ampak seveda ne moja. Na koncu smo utrujeni, umazani ter polni vojnih ran obsedeli ob mizah, veseli, da smo se končno znesli nad sošolci, ki jih morda potihoma nismo marali že od prvega letnika. Pojedli smo še kak kos pice, spili hladno pivo in počasi se je letošnji FarmaPaintball bližal koncu. Preden sem doma padel v posteljo, sem z računalnika še izbrisal Call of Duty.

in potrebno ga je ceniti, predvsem pa unovčiti, deliti ter prakticirati. Nič ni brez pomena in vse se na koncu obrestuje! Tudi znanje! Saj poznaš rek »si to, kar daš«. In ravno z nasveti ter znanjem, ki ga imamo, ljudem prinašamo zdravje oziroma kakovostnejše življenje. Da bi ljudem povrnili zaupanje v nas same, v farmacijo kot stroko, predvsem pa, da bi jih seznanili o naših znanjih, spretnostih ter veščinah, smo kampanjo FARMACEVT.SEM posvetili našemu poklicu ... Ob 7.30 nam je bila dodeljena lesena stojnica na Pogačarjevem trgu. Jutro je bilo hladno, a zato nič manj

aktivno, vsaj kar se priprave stojnice tiče. Špela Vičič je stojnico popestrila s plakatom, skupaj z Andrejo Pirnat, Petro Zupan ter Katjo Vendramin pa smo stojnico okrasile z drogami čajev, barvnimi ampulami, obloženimi tabletami, svečkami, terilnico in ostalim farmacevtskim materialom. Aktivno dogajanje na stojnici se je pričelo šele bolj proti popoldnevu, ko smo stojnico opremili s čudovitimi letaki, ki jih je v ta namen izdelal naš en in edini, neprecenljivi Rok Milošič. Na letakih so zapisana področja, na katerih smo farmacevti najbolj aktivni, in sicer vse od študija, raziskovalnega dela, razvoja zdravil,

Farmacevt.sem »Kompanjerosi« (beri: aktivni člani javnih kampanj) smo bili v zadnjem času precej aktivni. Letošnja tretja kampanja je potekala v ponedeljek, 7. 4. 2014, ko obeležujemo Svetovni dan zdravja. Letos smo k dnevu pristopili z drugačnega zornega kota ... So ti opazke, da smo farmacevti prodajalci, preprodajalci, prevaranti, skorumpirani itd., znane? Vsi, ki študiramo na Fakulteti za farmacijo, vemo, da temu ni tako! Srčno upam, da na tisoče ur, preživetih za knjigami, na predavanjih, vajah, izpitih in kolokvijih ni zgolj samo sebi namen. Znanje, ki si ga trdo prigaramo, šteje,

maj 2014

Dogajalo se je

Neža Vrečar

testiranja njihove učinkovitosti, varnosti in kakovosti, do prodaje in ne nazadnje njihove uporabe. Pri slednjem smo v ospredje postavili

predvsem danes še razvijajočo se pomembno vejo farmacije: klinično farmacijo. Klinični farmacevt je dandanes zaradi polifarmakoterapije

bolnikov v bolnišnicah postal neprecenljiv in je zato pomemben del zdravstvenega tima. Ob sočasnem jemanju enormnega števila zdravil je potreben natančen pregled terapije, predvsem pa predvidevanje kontraindikacij in neželenih učinkov, ki so tudi najpogostejši razlog za pogosto nepotrebne dolge ležalne dobe ter visoke stroške zdravljenja. Obiskovalcem stojnice smo zato prikazali farmakoterapijski list, s pomočjo katerega klinični farmacevt naredi pregled zdravljenja z zdravili pri bolniku. V popoldanskih urah so mimoidočim informacije delili Jana Curk, Sara Strasner, Andrej Žavbi, Neža Trpin ter Emanuela Senjor. Namesto zaključka pa to: Bodi ponosen na to, kar si! Bodi ponosen, ker ti FARMACEVT.SI!

Svetovanje bolnikom 2014 Petra Soršak Tudi letos je potekalo tekmovanje v svetovanju bolnikom, ki že vrsto let poteka pod pokroviteljstvom podjetja MSD. Vsi znanja željni študenti smo se zbrali v predavalnici P1 v torek, 25. 3. 2014, in poslušali zanimivo predavanje o sladkorni bolezni tipa 2. Predaval nam je Gaudencio Lucas Triep, dr. med., ki se je v predavanju dotaknil tako glavnih značilnosti bolezni kot tudi farmakološkega in nefarmakološkega zdravljenja. Pogovorili smo se tudi o možnih zapletih sladkorne bolezni

ter o tem, kako se jim čim bolje izogniti. Po predavanju se je razvnela še debata. Tekmovalni del je tudi letos potekal v Lekarni Vič, pri čemer se zahvaljujemo Meli Bumbakovič, mag. farm. Kot namišljena bolnika sta se odlično izkazala Gregor Skvarča in Tomi Laptoš, ki sta imela zelo burno domišljijo. Odzvalo se je veliko študentov, tako da je tekmovanje potekalo v dveh dneh. Najboljših 5 tekmovalcev je tekmovanje z drugačnim primerom čez teden

dni še enkrat ponovilo, da je bila komisija lahko še bolj pozorna na razlike. Tekmovanje je koordinatorica strokovnih projektov pri DŠFS in ŠSSFD Maja Valter izpeljala tako, da smo imeli vsi tekmovalci isti primer, kar nakazuje, da smo bili vsi zelo dobro pripravljeni, saj so bili na koncu rezultati zelo tesni. Razveseljujoče je tudi dejstvo, da se je prijavilo veliko mlajših študentov, in upam, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnjih letih.

Končni vrstni red:

Dogajalo se je

1. mesto: Petra Soršak 2. mesto: Miha Belak 3. mesto: Sandra Hočevar

Zmagovalka je, poleg dolžnosti poročanja za Spatulo, prejela že tradicionalno nagrado: kotizacijo za mednarodni kongres IPSF (letos v Portu), medtem ko se bosta spremljevalec in spremljevalka lahko brezplačno udeležila 18. mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora. Iskrene čestitke! Vaš uredniški odbor maj 2014

»QUO VADIS, FARMACIJA?« Maja Valter Kaj nas čaka, ko zaključimo s študijem farmacije? Kje na področju farmacije lahko svoje pridobljeno znanje in ideje unovčimo? Kateri so novi projekti, ki potekajo v Sloveniji, in kakšen je njihov namen? Skratka: Quo vadis, farmacija? Ta in še marsikatero drugo vprašanje so pripeljala do zasnov prvega kongresa za slovenske študente farmacije, ki je

1. dan: delavnica

Študij farmacije je raznolik, posledično pa študente zanimajo različne veje in smeri farmacije, zato je bil kongres sestavljen iz dveh delov. Prvi in zadnji dan sta bila namenjena študentom, ki jih zanimajo teme s področja klinične farmacije oziroma farmacije v zdravstvu. Ker pa veliko študentov zanima delo v industriji, smo drugi dan namenili izključno novostim na industrijsko-tehnološkem področju. PRVI DAN, 15. 4. 2014: V torek v popoldanskih urah se je predavalnica P1 zapolnila s študenti, ki so želeli odgovore na zgoraj zastavljena vprašanja. Udeležba je bila, glede na predvideno uro dogodk a, presenetljiva. Kot vodja strokovnih projektov sem skupaj s predsednikom DŠFS Anžetom Vasletom naznanila začetek kongresa. Sledila sta še uvodna govora prof. dr. Boruta

Štruklja, mag. farm., in prof. dr. Aleša Mrharja, mag. farm. Prof. Štrukelj je najprej izpostavil problem, da je bil včasih poklic farmacevta bistveno bolj cenjen, danes pa nas marsikdo obravnava kot prodajalce. Pozval nas je, da zaupanje ljudi sami pridobimo nazaj. Z isto problematiko je v svojem uvodnem govoru nadaljeval prof. Mrhar, ki je najprej opomnil študente, da je model lekarne, ki je bila usmerjena v ponudbo zdravstvenih storitev bolnikom, danes zamenjal model, ki je usmerjen v trženje izdelkov potrošnikom. Primerjal je prednosti in slabosti obeh modelov in izpostavil posledice vzpostavitve drugega modela, pri tem pa je predlagal rešitve, ki bi odpravile zmanjšano dostopnost zdravil, prevelike stroške zdravljenja in podobno. V drugem delu se je dotaknil tudi druge pomembne teme, vloge

farmacevta v bolnišnici. Izpostavil je, kako pomembna je prisotnost farmacevta v zdravstvenem timu in kakšne prednosti prinaša. Lekarniška dejavnost se v bolnišnici izvaja na dveh področjih: preskrba z zdravili in upravljanje z zdravili. Še posebej pri slednji lahko farmacevt izboljša klinične učinke zdravljenja in pripomore k zmanjšanju stroškov zdravljenja. Ob koncu uvodnega govora je predavatelj zbrane opomnil, da je ključ optimalnega zdravljenja z zdravili boljše sodelovanje med zdravniki in farmacevti, tako na primarni kot tudi na ostalih ravneh zdravstvene dejavnosti, pomembno pa je, da imamo pri tem podporo pri zavarovalnicah, institucijah civilne družbe in bolnikih. V nadaljevanju je prim. mag. Jurij Fürst, dr. med., spec., iz ZZZS zbranim predstavil novost na področju cen zdravil – uvedbo najvišje priznane vrednosti za terapevtske skupine zdravil. Na samem začetku je razložil, zakaj se je zavarovalnica odločila za ta korak in kaj bomo s tem v prihodnosti pridobili. Na primeru hipolipemikov je s statističnimi podatki prikazal, kaj ta radikalen ukrep pomeni za javnost in kakšen naj bi bil prihranek. Po predavanju je sledila zanimiva diskusija, v kateri so študentje, ki se s problemom doplačila zdravil srečujejo na praktičnem usposabljanju, podali marsikatero konstruktivno kritiko in vprašanje o poteku oziroma uvajanju projekta. Sledilo je predavanje o izzivih in priložnostih pri delu kliničnega farmacevta v bolnišnici, s katerim je predavateljica asist. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm., iz prakse na Univerzitetni kliniki za pljučne bolezni maj 2014

Dogajalo se je

na Fakulteti za farmacijo potekal od torka, 15. 4. 2014, do četrtka, 17. 4. 2014.

Dogajalo se je

1. dan: predavanje prof. dr. Aleša Mrharja, mag. farm.

in alergijo Golnik predstavila delo kliničnega farmacevta. Študentje so v kratkih dvajsetih minutah doživeli delo na Golniku – kakšni so bili začetki uvajanja klinične farmacije na Golniku, kako so se farmacevti dokazovali, da so danes lahko del zdravstvenega tima. Predavateljica je predstavila tudi nekaj projektov, ki potekajo na kliniki in s katerimi želijo izboljšati upravljanje z zdravili. Prvi dan smo imeli tudi posebni gostji, predavateljici asist. Ivo Mucalo, MPharm, PG Dip Pharm Pract, in asist. Mr. sc. Majo Ortner Hadžiabdić, MPharm, s Fakultete za farmacijo in biokemijo v Zagrebu. Predavateljici sta študente opozorili, do česa lahko pride, če bolnik ne razume svoje terapije, za kar pa smo odgovorni mi. Zato je pomembno, da znamo uporabljati različne tehnike komunikacije, s katerimi poskušamo pridobiti zaupanje pacienta in s katerimi poskušamo na razumljiv način predstaviti dobljeno terapijo. Ta vrlina nam bo pomagala tako pri delu v lekarni kot pri delu v vlogi kliničnega farmacevta. Na to temo je po odmoru sledila tudi delavnica, na kateri so študentje v skupini naprej pregledali ocenjevalni list (Medication-related Consultation Framework), po katerem v tujini ocenjujejo študente. Po razpravi so si ogledali posnetek, na katerem je maj 2014

študentka bolnici poskušala razložiti novo antikoagulacijsko terapijo, študenti pa so jo morali oceniti glede na obrazec, ki so ga imeli pred sabo. Ravno zaradi prisotnosti tujih predavateljic smo se v zadnjem trenutku odločili za registracijo kongresa za Lifelong Learning Certificate pri EPSA, k udeležbi na kongresu pa smo povabili tudi hrvaške študente. Vse tri dni je tako bilo prisotnih pet hrvaških študentov, ki so pogosto tudi sodelovali s komentarji pri diskusijah, še posebej v kliničnem delu. DRUGI DAN, 16. 4. 2014: V sredo so na svoj račun prišli ljubitelji industrije in tehnologije. Tudi tokrat sem bila prijetno presenečena nad številčno udeležbo. Industrijsko-tehnološki del kongresa je z uvodnim govorom začela izr. prof. dr. Saša Baumgartner, mag. farm. Na samem začetku je izpostavila pomembnost raznolikosti kongresa, saj se na tem področju vsako leto zaposli velik delež študentov. Študentom je na kratko svetovala, kako lahko tekom študija pridobijo ustrezne kompetence, s katerimi lahko prednjačijo pred konkurenco v boju za delovno mesto. Njeno predavanje je takoj zatem dopolnila dr. Darja Ferčej Temeljotov, mag. farm., vodja inovacij in izboljšav v Leku, članu skupine Sandoz, in

predsednica organizacijskega odbora Regijskega BioCampa. Predavateljica je podrobno predstavila, kje v omenjenem podjetju se študentje lahko zaposlijo in kje lahko izkoristijo svoj talent in ideje. Pri tem jim je kot nekdanja študentka Fakultete za farmacijo svetovala, katere kompetence naj si pridobijo (znanje tujih jezikov, predhodne izkušnje s področja industrije, vizija ...). Ob koncu svojega predavanja je na kratko opisala še projekt BioCamp, zbrane povabila k prijavi in izpostavila pomembnost udeležbe na takšnih in podobnih projektih, ki potekajo izven zidu fakultete. Sledilo je predavanje prof. dr. Odona Planinška, mag. farm., ki je bilo sestavljeno iz dveh delov. Prvi del je bil kratek povzetek dogajanja prvega dne in replika na takrat slišana predavanja. Prof. Planinšek je tudi s svojega vidika opozoril na problematiko farmacije v Sloveniji, med drugim je izpostavil do tedaj še neomenjen, a odmeven dogodek – ukinitev nacionalnega kontrolnega laboratorija za nadzor nad kakovostjo zdravil (UKL). Spraševal se je, kam pravzaprav res gre farmacija v Sloveniji in kdo je za to odgovoren. V drugem delu je predstavil pomen zagotavljanja kakovosti že med procesom izdelave (Quality by Design – QBD), ne na samem končnem produktu, in procesnoanalizne tehnike, ki se jih v industriji poslužujejo s tem namenom. Oba dela je povezal z mislijo, da bi bilo smiselno tudi študente oziroma njihovo znanje in ideje »testirati in izboljšati« na podoben način – torej že med procesom študiranja. Drugi dan smo zaključili s še eno temo, ki v tehnologiji velja za vroče železo: biološka in podobna biološka zdravila. Tomi Laptoš, mag. farm., z Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je na začetku definiral biološka zdravila in podobna biološka zdravila, nato pa se je na kratko dotaknil še velikosti, strukture in urejenosti bioloških zdravil, da smo poslušalci dobili predstavo o njih in jih primerjali z molekulami, ki so običajno uporabljene kot zdravilne učinkovine. Le tako smo lahko ugotovili, zakaj spadajo na

listo redkih in dragih zdravil. V svojem predavanju je povzel sam proizvodni proces – kako se razlikuje od običajnega, kako izdelujejo podobna biološka zdravila in kako potekajo klinične študije za obe omenjeni skupini. Svoje predavanje je zaključil s predstavitvijo vseh možnih mest, kjer je v tem primeru lahko vključen farmacevt, in s kakšnimi izzivi se farmacevt spopada pri ravnanju z biološkimi zdravili. TRETJI DAN, 17. 4. 2014: Kongres smo zadnji dan zaključili v duhu farmacije v zdravstvu, kjer je in bo še veliko priložnosti za bodoče farmacevte. Dan smo, tokrat brez uvodnega govora, začeli v P4, ki je, kljub brucovanju, pokala po šivih. Začel je Janez Toni, mag. farm., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik s predavanjem o klinični pomembnosti in interpretaciji interakcij med zdravili. V kratkem predavanju je poskusil vsem zbranim predstaviti, kako pravilno ovrednotiti in interpretirati interakcije med zdravili, na katere nas opozorijo razni programi. Izpostavil je poznavanje različnih mehanizmov interakcij med zdravili, poznavanje časovnega poteka interakcij in njihovih posledic. Poudaril je, da moramo svoje znanje uporabiti tako, da iz vseh podatkov,

ki jih poznamo ali jih pridobimo, izluščimo natančna opozorila in priporočila o ukrepanju za zdravnika – torej katere funkcije in vrednosti mora zdravnik spremljati, kaj bi interakcije lahko povzročile in kako bi se to videlo na stanju bolnika ter nasvet o ukinitvi, zamenjavi ali zmanjšanju odmerka zdravila. Povedano je prikazal na primerih, predavanje pa zaključil z mislijo, da je pravilna interpretacija interakcij med zdravili več kot branje vnaprej pripravljenih opozoril programa. S tematike klinične farmacije smo nato preskočili nazaj v lekarniške vode. Pred časom, vendar še ne tako daleč nazaj, se je pod okriljem Ministrstva za zdravje zagnal projekt eZdravje, del katerega je tudi eRecept. O eReceptu je govorila Romana Rakovec, mag. farm., iz Javnega zavoda Gorenjske lekarne. Predavateljica je na začetku opisala program eZdravje, ki naj bi zagotavljal povečanje učinkovitosti zdravstvenih storitev, omogočal obvladovanje zdravstvenih in z zdravstvom povezanih podatkov ter mnoge druge izboljšave. Na kratko nam je predstavila, kako naj bi deloval sistem eRecepta vse od zdravnika do lekarne, ZZZS itd. Primerjala je tudi uvedbo projekta v članicah EU in tako vključila v debato tudi hrvaške študente, ki so na kratko in iz prve

roke razložili, kakšen je sistem pri njih. Tako smo lahko naredili manjšo primerjavo predpisovanja zdravil v Sloveniji in na Hrvaškem. Študentom je predavateljica predstavila prednosti in slabosti, ki jih je prinesel ta projekt, ob koncu pa povedala, da trenutno to ni več pilotni projekt, temveč da že poteka faza vključevanja zdravstvenih izvajalcev v eRp. Kongres je zaključila Alenka Premuš Marušič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota s predstavitvijo pilotnega projekta »Farmacevt svetovalec«, ki ga izvajajo v petih pomurskih zdravstvenih domovih od decembra lani. Tako farmacevti svetujejo predvsem bolnikom, ki hkrati jemljejo več zdravil, v ambulanto pa jih napoti osebni zdravnik. Kot idejna vodja projekta nam je predavateljica predstavila, s kakšnimi problemi se je srečavala na samem začetku in s kakšnimi težavami se še vedno srečuje – torej od same ideje do njene uresničitve. S primeri je pokazala smiselnost dela farmacevta svetovalca v ambulanti/ posvetovalnici, ob koncu pa pokazala prednosti uvedbe projekta. Študentom je tako odgovorila na osrednje vprašanje kongresa (Quo vadis, farmacija?) in jih motivirala za iskanje izzivov in priložnosti v svetu farmacije na Slovenskem.

EPSA Annual Congress – Budimpešta Slovenska delegacija že vrsto let uspešno sodeluje na mednarodnih študentskih kongresih, kot je EPSA Annual Congress, kongres Evropske zveze študentov farmacije. Letos je ŠSSFD predstavljalo devet izredno motiviranih študentov in lahko bi rekli, da je bila delegacija ena izmed najuspešnejših do sedaj. V Budimpešto, kjer se je kongres odvijal, nas je večina potovala z vlakom. Vsem ostalim je lahko žal že samo zato, ker so zamudili to res nepozabno izkušnjo. Naj omenim le nekaj najzanimivejših dejstev: več prtljage kot ljudi v kupejih, zagrebški sprevodniki, ki kličejo svoje nadrejene,

ker manjkajo vagoni, prerivanje za sedeže, dolgotrajno preverjanje dokumentov in skoraj štiriurna zamuda. Zamuda je bila posledica že prej omenjenih pogrešanih vagonov, dolgotrajnih nepojasnjenih postankov v nam neznani, a zanimivi pokrajini in vožnje naprej in nazaj po isti progi. Na kratko lahko potovanje povzamejo besede anonimnega potnika: še dobro, da smo na hitrem vlaku, kaj bi šele bilo, če bi bili na navadnem. Potovanje nam je seveda dalo ogromno zagona, motivacije in novih idej, kar je mogoče razlog za tako uspešno zastopanje Slovenije. Izkušnja se je nadaljevala po prihodu

v hotel, ko smo izvedeli, da smo edina delegacija, za katero akreditacije še niso pripravljene, kar je logično, saj vsi že vnaprej vedo, kdo smo. Po uspešni otvoritveni slovesnosti se je začel resni del kongresa. V dopoldanskih urah prvih dveh dni se je odvijal simpozij na temo medpoklicnega sodelovanja, ki je izredno pomembno na vseh področjih zaposlovanja farmacevtov. Predavali so nam priznani strokovnjaki z različnih področij farmacije in medicine. Simpozij, še posebej okrogla miza, ki je sledila predavanjem, nam je ponudil ogromno novega znanja in idej s tega maj 2014

Dogajalo se je

Eva Shannon Schiffrer

Dogajalo se je

področja. V popoldanskih urah ter v dneh, ki so sledili, so bili na sporedu treningi mehkih veščin in delavnice. Treninge so vodili usposobljeni študenti trenerji, med njimi tudi dve Slovenki, Sandra Hočevar in Jasna Puh. Področje mehkih veščin je pomembno za prav vsakogar – še posebej zato, ker se ne izvaja v okviru študijskega programa – saj udeležencem ponuja znanje s področij, kot so javno nastopanje, vodstvene sposobnosti, čustvena inteligenca in podobno. Delavnice, ki so se odvijale na temo medpoklicnega sodelovanja, so nadgradile znanje, pridobljeno na simpoziju, vodili pa so jih predavatelji s simpozija. Potekale so tudi delavnice na različne druge pomembne teme, kot so LLC (Lifelong Learning Certificate), sodelovanje med EPSA in IPSF (Mednarodna federacija študentov farmacije) in zbiranje finančnih sredstev; dve izmed delavnic je vodil naš Domen Kutoša. Vzporedno z delavnicami in treningi je potekala tudi generalna skupščina EPSA, na kateri uradni delegati vseh držav članic odločajo o prihodnjem in tekočem delovanju EPSA, potrdijo poročila vodstva organizacije, maj 2014

potekajo pa tudi volitve v vodstvo EPSA. Kot uradna delegata sva Slovenijo oziroma natančneje ŠSSFD zastopala Anže Vasle, predsednik ŠSSFD in DŠFS, ter Eva Shannon Schiffrer, predstavnica za stike z EPSA. Tokrat smo spreminjali tudi statut EPSA, za kar se zaostrijo pravila generalne skupščine in so nujni podpisi vseh glasovalcev, kar pomeni, da se je ŠSSFD dejansko vpisal v zgodovino. Kot omenjeno, v sklopu generalne skupščine potekajo tudi volitve v novo vodstvo EPSA. Z veseljem naznanjamo, da so letos kandidirali in bili izvoljeni kar štirje študenti Fakultete za farmacijo: - Sandra Hočevar, Vice-President of Education, - Domen Kutoša, Vice-President of Mobility, - Jasna Puh, Parliamentary Council Member, - Jure Levstik, Central IMP Coordinator. Sandra in Domen sta tako postala člana izvršnega odbora, Jasna je del nadzornih organov, Jure pa je eden izmed koordinatorjev, ki izvršnemu odboru pomagajo opravljati delo.

EPSA združuje 35 evropskih držav, rezultati volitev pa pomenijo, da ima Slovenija izmed vseh držav največ članov v vodstvu. Na vse izvoljene smo v ŠSSFD zelo ponosni in jim čestitamo. Prepričani smo, da bodo svoje delo opravljali izjemno. Kongresi so primarno izobraževalno usmerjeni, organiziran pa je tudi družabni program, saj smo navsezadnje udeleženci študenti. Poleg otvoritvene slovesnosti je tokrat kongres vključeval tematske zabave, zloglasno mednarodno noč, madžarski večer in zaključno gala večerjo ter ogled Budimpešte. Tokratna delegacija je bila zares zainteresirana za aktivno sodelovanje na kongresu. Tako sta kot zapisnikarici na generalni skupščini delovali Mija Kavčič in Jasna Puh, nič manj pomembni člani delegacije pa so bili še Neža Trpin, Anej Strlič in Urška Čotar. Na vse omenjeno smo neverjetno ponosni, saj smo kljub neprespanim nočem aktivno sodelovali v celotnem izobraževalnem programu. Upam, da vas je uspeh tokratne delegacije navdušil za aktivnejše sodelovanje tako na slovenski kot na mednarodni ravni. Vsi se strinjamo, da je bil kongres nepozaben, in vas vabimo, da se nam pridružite na EPSA Summer University v Makedoniji ali pa na EPSA Autumn Assembly na Češkem. Tako boste spoznali področje farmacije z mednarodne ravni, si pridobili izkušnje v udeležbi na kongresih ter poglobili znanje, pridobljeno med študijem. To bo teden, ki ga nikoli ne boste pozabili.

Veseli bomo vseh, ki vas zanima sodelovanje tako na slovenski kot na mednarodni ravni, pa naj bo to v okviru ŠSSFD/DŠFS ali EPSA/IPSF. Za vprašanja in nasvete smo vam kadar koli na voljo v živo ali pa preko elektronskih naslovov, ki jih najdete na plakatu vseh funkcionarjev v študentski sobici.

FARMAŠPORT Od zadnjega javljanja so minili trije meseci, športniki na Fakulteti za farmacijo niso počivali, tako da ni počival niti avtor članka (jaz), ki je moral izbrskati mnogo rezultatov, da je lahko napisal tokratno poročilo. Spet se opravičujem vsem tistim, ki menijo, da jim nisem naklonil dovolj pozornosti, ali pa sem jih povsem spregledal.

Jani Jamnik

Grutschreiber (21. mesto 50 metrov prosto). NOGOMET Naši fantje nadaljujejo z odličnimi predstavami, ki so jim prinesle 2. mesto v skupini B in uvrstitev v izločilne boje. V 5. kolu so jim nasproti stali sosedi preko ceste – filozofi. Zmaga je ostala doma, 3 : 0 za farmacevte. V naslednjem kolu je sledil še en sosedski derbi z NTF. Igralci FFA so se hitro znašli v zaostanku 0 : 2 po dveh hitrih protinapadih Naravoslovnotehniške fakultete. Očitno sta jih dva prejeta gola močno razjezila, da so se nato znesli nad nasprotniki ter jih gladko odpravili z 8 : 2. V 7. kolu je bil na vrsti obračun s Fakulteto za matematiko in fiziko. Po zelo izenačenem srečanju so nogometaši FFA slavili z minimalno prednostjo – 2 : 1 – ter si že dve koli pred koncem rednega dela zagotovili napredovanje v

ODBOJKA Prvo tekmo po novem letu so punce s FFA izpustile, saj ekipi Fakultete za šport ni uspelo zbrati šestih igralk, tako da so neigranje podaljšale do 27. maj 2014

Farmašport

PLAVANJE Tokrat bi začeli s plavanjem, saj se ga je udeležilo kar sedem predstavnikov FFA, prvenstvo pa je potekalo v Univerzitetnem plavalnem centru Fakultete za šport. Tekmovalo se je v šestih disciplinah: prsno, delfin, prosto, hrbtno, štafeta in mešana štafeta. Izpostaviti velja 3. mesto ženske štafete v disciplini 4 x 50 metrov prosto, ki so jo sestavljale Vita Hren, Petra Deu Janežič, Mateja Stopinšek in Iza Blagajac, ter 4. mesto mešane štafete 4 x 25 metrov mešano v postavi Peter Grutschreiber, Mateja Stopinšek, Anže Pavlič in Iza Blagajac. Individualni rezultati pa so naslednji: Mateja Stopinšek (5. mesto 50 metrov prsno, 10. mesto 50 metrov hrbtno), Vita Hren (4. mesto 50 metrov prosto), Iza Blagajac (7. mesto 50 metrov hrbtno), Nina Janežič (11. mesto 50 metrov hrbtno), Anže Pavlič (20. mesto 50 metrov prosto) in Peter

četrtfinale. Na naslednjo tekmo so se farmacevti odpravili zaman, saj se nasprotniki s Pravne fakultete niso pojavili v kompletni ekipi, tako da so si prislužili diskvalifikacijo iz nadaljnjega tekmovanja, ekipa FFA pa nove tri točke. V zadnjem kolu skupinskega dela bi si lahko naši nogometaši priigrali 1. mesto v skupini, vendar so ga po remiju z 0 : 0 proti ekipi Pedagoške fakultete prepustili Fakulteti za šport. V četrtfinalu je nogometaše FFA čakal obračun s Fakulteto za upravo. Tekma je bila ves čas izredno napeta, upravniki so dvakrat vodili, a so farmacevti vedno znova izenačili in redni del se je zaključil z 2 : 2. O polfinalistu so tako odločali kazenski streli. FU je zapravila strel v 2. poskusu, FFA pa je bila natančna pri vseh treh strelih ter si tako zagotovila polfinale s 3 : 1. V polfinalu so farmacevte še drugič letos pričakali nogometaši Fakultete za šport. Taktika naših je slonela na obrambni postavitvi, ki je dobršen del srečanja dobro delovala, v drugem polčasu pa jo je prebil nogometaš FŠ. Fantje so bili primorani zaigrati bolj ofenzivno, vendar brez uspeha, medtem ko so športniki kaznovali odprto igro ter zadeli še dvakrat in slavili z rezultatom 3 : 0. Nogometaši FFA se bodo tako borili za 3. mesto, rezultat tekme pa do zaključka redakcije Spatule še ni bil znan.

Farmašport

februarja. Po skoraj treh mesecih brez ene same tekme so naše odbojkarice le prišle do obračuna – nasproti so jim stale kolegice z Biotehniške fakultete. Tekma je odločala o 1. mestu v skupini A. Farmacevtke so srečanje odlično začele, na koncu pa niz dobile na razliko. Drugega so nadzorovale od začetka do konca ter tekmo dobile z 2 : 0 in osvojile končno 1. mesto v skupini. V polfinalu so se srečale farmacevtke in medicinke. Tekmo so igralke FFA začele slabo ter izgubile 1. niz. Nato so se zbrale ter izenačile na 1 : 1. Tretji, odločilni niz je bil vseskozi izenačen. Več sreče so na koncu imele medicinke, naše odbojkarice pa so se tako morale zadovoljiti s tekmo za 3. mesto proti Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo. Oba seta v malem finalu sta imela podoben potek. Farmacevtke so odlično začele, gradbenice so jih vztrajno lovile, jih ujele na sredini seta ter bile na koncu tudi bolj zbrane in oba seta dobile z rezultatom 25 : 22. Ženska odbojkarska ekipa je tako osvojila končno 4. mesto. Končni vrsti red na vrhu pa je bil sledeč: 1. mesto – Pedagoška fakulteta, 2. mesto – Medicinska fakulteta, 3. mesto – Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Prav tako kot punce smo si tudi fantje privoščili podaljšane praznike, saj Ekonomski fakulteti ni uspelo sestaviti popolne ekipe. V naslednjem kolu pa nas je čakal obračun z Zdravstveno fakulteto, ki letos prvič igra v Univerzitetni odbojkarski ligi, vendar je sestavila zelo močno ekipo, ki nam je prizadejala nov poraz. V naslednjem kolu smo tako maj 2014

bili primorani zmagati, če smo želeli računati na nadaljevanje sezone. Pomerili smo se z ekipo Fakultete za elektrotehniko. Skoraj kompletni smo ves čas igrali na visokem nivoju ter zanesljivo premagali tekmece in se uvrstili v križno razigravanje oziroma boj za polfinale. Nasproti so nam stali sosedje s FKKT. Tekmo smo odlično začeli, na koncu niza pa nerazumljivo popustili in že dobljen niz prepustili nasprotnikom. V drugem setu smo se zbrali, padca v igri nismo dovolili ter tekmo pripeljali v odločilni tretji set. Ta je bil napet od začetka do konca, na koncu pa smo pokazali več zbranosti ter se tako uvrstili v polfinale. V polfinalu smo se ponovno srečali z Zdravstveno fakulteto, ki nas je letos že premagala. V obeh nizih je ekipa ZF ves čas vodila, v končnici pa nam je pustila, da se povsem približamo. Vendar pa je ostalo le pri tem, tako da so nas tekmeci še drugič premagali in se že v svoji prvi sezoni tekmovanja v UOL uvrstili v samo finale, nas pa poslali v mali finale. V tekmi za 3. mesto nam je že drugič letos nasproti stala Fakulteta za strojništvo. Srečanje se je začelo zelo izenačeno, a so si v drugi polovici seta strojniki priigrali lepo prednost, ki pa jim ni zagotovila mirnega zaključka seta, v katerem smo se jim približali na 22 : 24, za kaj več pa nam je zmanjkalo sreče. Drugi set je potekal podobno prvemu, zaključek pa je bil manj napet, tako da so strojniki zasluženo osvojili 3. mesto, moška odbojkarska ekipa FFA pa je tako kot ženska ekipa osvojila 4. mesto. Končni vrsti red: 1. mesto – Fakulteta za šport, 2. mesto – Zdravstvena fakulteta, 3. mesto – Fakulteta za strojništvo.

KOŠARKA M o š k a k o š ar k ar s k a e k i p a j e nadaljevala sezono v 4. kolu s tekmo proti ekipi Ekonomske fakultete. Oslabljeni farmacevti so morali priznati premoč ekonomistom z rezultatom 45 : 70. V naslednjem kolu so se farmacevti dostojno merili z ekipo Fakultete za računalništvo in informatiko, vendar tudi tokrat ni bilo točk za FFA, ki je izgubila z rezultatom 45 : 55 ter tako osvojila 5. mesto v skupini B. Sledili so boji za mesta 13 do 18. Prvo tekmo so fantje izgubili proti Fakulteti za arhitekturo z rezultatom 40 : 64, drugo pa proti Pedagoški fakulteti s 40 : 51. Na zadnji tekmi sezone je ekipa FFA le prišla do prve zmage letos, po tem ko je po napetem boju za točko ugnala Teološko fakulteto z rezultatom 42 : 41 in zasedla končno 17. mesto Univerzitetne košarkarske lige. OSTALI ŠPORTI Biljard: Martin Mikelj, 5.–8. mesto. Badminton: Aleš Žula, 13.–18. mesto. Ko se naslednjič slišimo, bodo znani že vsi končni rezultati letošnjih univerzitetnih tekmovanj, zato vas pozivam, da se v tem času še sami udeležite kakšnega – priložnosti je še kar nekaj – ali pa da sošolcem izkažete podporo z obiskom tekme in glasnim navijanjem. Pozdrav!

maj 2014

RAZVEDRILO Puzzle 1 (Hard, difficulty rating 0.63)

Receptura, ki ji lahko sledi le Chuck Norris: Rp Aqua purificata 50,0 Aethanolum Concentratum 50,0

2 3

9 5

4 5

1 6

4 3

6 4

M. f. plv. Crtomir Fleisinger, Nejc Klemenc

9 2

Generated by http://www.opensky.ca/~jdhildeb/software/sudokugen/ on Mon Apr 28 14:41:23 2014 GMT. Enjoy!

KRIŽANKA: GLAVNA NAGRADA

Rešen primer (za lažje razumevanje pravil):

Cilj igre je narisati eno samo sklenjeno črto, ki se nikjer ne seka. Črta lahko poteka le navpično in vodoravno kot povezava med zastavljenimi točkami, ki predstavljajo oglišča kvadratnih polj. Število v polju pomeni število stranic tega polja, ki so del črte. Če je polje prazno, lahko črto tvori poljubno število njegovih stranic.

Razvedrilo

PRAVILA

maj 2014

MONOPENTOZA, AVTOR: SAHARID V KI JE MATJAŽ ŠKROBU, SESTAVNI HLADNIK GROZDNI DEL RNK SLADKOR LEKARNIŠKA UTEŽNA ENOTA, 0,06 g

JAVEN POZIV, KLIC

GON, SLA

KOŠATO DREVO Z MEHKIM LESOM

POBEG

5 BICIKEL NOBELIJ AMERIŠKA OBVEŠČEVALNA SLUŽBA

OSKAR ZORNIK AMERIŠKI IGRALEC EFRON HALA, DVORANA

NORVEŠKA POP MINERALNA PROFESOR VOLNA ZA SKUPINA IVO IZOLACIJO ZORMAN

KAVBOJ. PIVNICA ŠKRJANCU PODOBNA PTICA

MANJŠE REZILO

IZDELAVA ZDRAVIL IZ ZELIŠČ PRISTAŠ ETATIZMA

TVORBA V POMOČ: ŠKOLJKI KONICA ANIT, ATIKA, GOBCA PRI MAZILO, MACLJEK, ŽIVALIH KREMA PALISKA

OVCA, BACEK DIKTAT

SESTAVINA BENCINA, C8H18

KOVANEC ZA PET

VODNE PTICE KRHKO PECIVO Z NADEVOM

PLESALKA KLJUN SLABOKRVNOST GLASBENIK PLESTENJAK GRŠKA ČRKA

SOKRATOV TOŽNIK ŠANSONJERKA MAVRIČ LAHKA, NAPUŠČ LESKETAJOČA SE PODNEBJE TKANINA

S PRAHOM POMEŠANA MOKA PRIMOR. BABICA

ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA

VRSTA IGRE NA KARTE

ČLEN ORAČ, RATAR

TOK ZA PUŠČICE DEL GRELNE NAPRAVE

SPOLNA ZDRUŽITEV

SLOŽNOST, VZAJEMNOST

NIČLA

ČEPŠLJA

4. IN 1. ČRKA

LADJA NA PARNI POGON NASUT PAS ZEMLJIŠČA

DRHAL, SODRGA

4 2

MNOŽINSKI OSEBNI ZAIMEK ISAAC NEWTON

PREMIK KLADIVCE TELESA VARIANTA, PRI INAČICA SEM IN KLOPOTCU TJA, GUG

SPLOŠNI PLAN V FILMU ORGAN VOHA

MESTO NA FLORIDI VEČJA KOLIČINA, GRMADA

GORATA GRŠKA POKRAJINA TANTAL

NATRIJ LAHKA KOVINA (K)

AVTOR MIKLOVE ZALE GL. MESTO MALDIVOV

VRSTA OBUVALA

FIGURA CINK KOLOIDNA RAZTOPINA ENE TEKOČINE V DRUGI

NAPENJALEC

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: - 1x knjiga Sodobna fitoterapija - 4x Drug Dealer majica. Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma društva. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom. Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer majico (s kratkimi rokavi), in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: knjigo Sodobna fitoterapija. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 18. junija 2014 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 18. junija 2014, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 19. junija 2014. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 20. junija 2014 v Facebook skupini Drug Dealer in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Nagrajenci morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 20. julija 2014).

Ne podcenjuj UV žarkov, da ne boš 1

maj 2014

Razvedrilo

DALJŠA VRSTA VOZIL

IVO BOSCAROL

SLOVAR RIM

OVALEN KROŽNIK

KEMIČNA SESTAVA ČESA NASPROT. DOBREGA

GLAVNA REKA TAJSKE

LINIJA

PRIJEM PRI BOKSU ... IN 40 RAZBOJNIKOV

FRANCIJ

OVOJNICE PLODA, TREBILO ODVAJAL. SREDSTVO

PESNIK LJUBEZENSKIH PESMI

maj 2014

KARAOKE – 1. april 2014 – Thai Inn Pub | Foto: Klemen Skubic

BRUCOVANJE – 16. april 2014 – Cirkus | Foto: Marko Delbello Ocepek

WINGS FOR LIFE – 4. maj 2014

FARMAPIKNIK – 13. maj 2014 maj 2014

maj 2014