Spatula 62

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD FEBRUAR 2014 | št. 62

LBM

Analiza semenske tekočine INTERVJU

Matjaž Tuš, mag. farm.

DOGAJALO SE JE

Strokovno-zabavna ekskurzija v München in Salzburg

www.farma-drustvo.si/spatula

4

IZ STROKE Osnova laboratorijske biomedicine je delo z biološkimi vzorci. Poleg osnovnih bioloških vzorcev, kot so kri, urin, likvor in punktati, lahko analiziramo tudi semensko tekočino. Preiskave izvajamo kot pomoč pri oceni plodnosti moškega, potrditev uspešnosti vazektomije (operacijska prekinitev semenovoda, s čimer dosežemo trajno moško sterilizacijo) ali za testiranje donirane semenske tekočine.

se teme lotili tudi mi. (Ja, kljub temu da na fakulteti močno prevladuje XX kombinacija 23. para kromosomov, se še nimamo za izključno žensko revijo.)

15 NOVIČKE Novičke od blizu in daleč: vse od konjskega mesa do virtualnega poroda.

GLASILO ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD FEBRUAR 2014 | št. 62

Posebej v hladnejših mesecih ni potrebno veliko, da nas začne ščemeti v grlu, viseti svečka iz nosu ali da občutimo bolečino v glavi. Ah, pa kaj potem, si rečemo – en antibiotik, no, ali pa dva, da bo zares prijelo, pa bo vse mimo! Hm … pa je res to tako enostavno? Nam ta rešitev dejansko lahko pomaga? Oziroma, še bolj pomembno – je za nas sploh varna?

»Sindrom pomarančne kože« je običajno domena t. i. ženskih revij, tokrat pa smo

»Vsekakor je bilo najbolj poučno na oddelku za onkologijo, kjer sem prisostvoval lumbalni punkciji, aplikaciji visokega odmerka metotreksata preko ommaya rezervoarja direktno v cerebrospinalno tekočino, biopsiji kostnega mozga in pripravi zdravil za i.v. aplikacijo. Kot študentom farmacije nam pri nas ta možnost ni dana, zato sem bil še toliko bolj hvaležen za izkušnjo.«

29 DOGAJALO SE JE Marsikaj ...

17

FARMAPRO Z namenom ponuditi farmacevtski stroki, v prvi vrsti strokovnim farmacevtskim delavcem v lekarnah, novo možnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja je aprila lani začel delovati spletni portal za e-izobraževanje FarmaPro, www.farmapro.si.

19 Eterična olja odlikuje širok spekter delovanja, zato jih lahko najdemo na različnih področjih. Uporabljajo se v prehrani, parfumeriji, njihove blagodejne učinke pa izkoriščamo tudi v terapevtske namene.

26 SEP – ZDA

INTERVJU Tokratni sogovornik je Matjaž Tuš, mag. farm., novi predsednik Slovenskega farmacevtskega društva (SFD), član Častnega odbora Krkinih nagrad in vodja Službe za raziskave in razvoj pri Lekarnah Maribor. Z nami je delil svoje načrte s SFD, spomine na svoja študijska leta in mnenje o aktualnem dogajanju, ki zadeva farmacijo.

37

FARMAŠPORT

39

FFARMASKOP

40

RAZVEDRILO

43

STRIP

22 IO – KDO JE TO? Spoznajte družbo iz študentske sobice.

DOGAJALO SE JE

Ustvarjalci: Enej Bole, Sara Strokovno-zabavna ekskurzija vBrunec, Žan Bulc, Katarina Glasilo Študentske sekcije Slovenskega Bunjevac, Urška Erklavec, Jani Jamnik, Mojca Justin, Nejc München in Salzburg Klemenc, Janja Mirtič, Ana Nagode, Vida Papler, Odineja farmacevtskega društva Spatula

kordic.doris@gmail.com

Februar 2014

Ratek, Jernej Repas, Danaja Rode, Alenka Rutar Pariš, Lea

Tisk: Tiskarna PRESENT d.o.o.

št. 62

Seljak, Emanuela Senjor, Maja Ana Strnad, Tjaša Šega,

info@tisk-present.si

http://www.farma-drustvo.si/spatula

Anja Šribar, Tatjana Šučur, Luka Tehovnik, Neža Trpin,

Naklada: 1300 izvodov

Maja Valter, Anže Vasle, Leja Zadravec.

INTERVJU

Matjaž Tuš, mag. farm.

Glavni urednik: Enej Bole

Recenzenti: prof. dr. Darko Černe, doc. dr. Bojan Doljak,

enej.bole@gmail.com

prof. dr. Samo Kreft, prof. dr. Jurij Svete

Odgovorni urednik: Rok Milošič

LBM

pr.dsfs@gmail.com

Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh

Fotografije (Farmašport): Primož Jereb, Matej Pušnik.

Neža Trpin, Anže Vasle.

februar 2014

glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

mateja@scribo.si

Analiza semenske tekočine

Jamnik, Rok Milošič, Odineja Ratek, Luka Tehovnik,

ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih

ŠS SFD, Spatula

Uredniški odbor: Enej Bole, Matic Dolinar, Jani

2

Oblikovanje: Doris Kordić

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

www.farma-drustvo.si/spatula

BA V Glavni urednik Spatule? Jaz? Ha! Morda kdaj v prihodnosti, proti koncu študija. Zagotovo ne zdaj, to menda ja ni naloga, ki bi ji bil nekdo iz drugega letnika dorasel. Kaj naj naredim, če kdo napiše članek o slovitih ACE inhibitorjih ali farmakoekonomiki? Saj sploh ne vem, kaj ti pojmi pomenijo.

Pa se je vseeno zgodilo … Sedim pred računalnikom in razmišljam. Razmišljam o barvah. Vsi vemo, da Spatula od barvitosti ne poka ravno po šivih, vsaka številka bolj ali manj vsebuje eno barvo. Ker jo ta, poleg vsebine seveda, do neke mere zaznamuje, je treba to barvo skrbno izbrati. Na tem mestu končno pridem na svoj račun. Z rahlim občutkom sramu priznam, da je to trenutek, ki se ga od vsega začetka najbolj veselim. Že ob razmišljanju, ali naj se na to pot sploh podam, je ta privilegij predstavljal velik pro. Tega nisem obešal na veliki zvon, saj bi mi ljudje verjetno zastavljali enako vprašanje, kot sem si ga tudi sam: »Menda ja ne boš podlegel tako trivialni želji – želji po izbiri barve?« Bralec naj na tem mestu ponovno prebere prvo poved odstavka.

In vsekakor mi ni žal, da se je!

Ponuja se mi široka barvna paleta. Tekom mandata jo želim v čim večji meri izkoristiti in v Spatulo vnesti nove, sveže barve, tako v dobesednem, kot tudi (in predvsem) v prenesenem pomenu. Če se to pozna že tokrat, boste presodili sami.

Brez nadaljnjega odlašanja vam zato predstavljam Spatulo št. 62, tokrat v bogatem jantarno rumenem odtenku. V katero nianso se bo odela naslednja, še ni znano. Bo pa morda vsebovala članek o ACE inhibitorjih, kdo ve.

Enej Bole, glavni urednik

Uvodnik

Ker se spodobi, da vsak prvi uvodnik novega urednika vsebuje tudi bolj klišejski del, naj povem, da mi brez pomoči nikakor ne bi uspelo. Na mestu je torej zahvala prav vsem, ki ste tako ali drugače pripomogli k nastajanju tokratne številke, še posebej pa kolegoma na sliki, ex urednikoma (glavnemu Luki in odgovornemu Janiju). Upam na uspešno sodelovanje tudi v prihodnje.

Morda se tako zdi, vendar črna očala niso predpogoj za funkcijo urednika.

februar 2014

3

ANALIZA SEMENSKE TEKOČINE Osnova laboratorijske biomedicine je delo z biološkimi vzorci. Poleg osnovnih bioloških vzorcev, kot so kri, urin, likvor in punktati, lahko analiziramo tudi semensko tekočino.

Semensko tekočino so pod mikroskopom preučevali že v 17. stoletju. Prvi, ki je opisal morfologijo semenčic, je bil Antonie van Leeuwenhoek. Semenčice je zaradi njihove velike gibljivosti opisal kot »majhne živalice«.

Takrat so namreč verjeli, da vsaka semenčica v sebi nosi majhnega človeka.

Mojca Justin

Iz stroke | Analiza semenske tekočine

NASTANEK IN SESTAVA SEMENSKE TEKOČINE Sperma ali semenska tekočina je belo-siva, včasih rumena tekočina.

Sestavljena je iz moških spolnih celic (semenčic oz. spermijev) in semenske plazme. Semenčice nastajajo v moških spolnih žlezah (modih oz. testisih), dozorevajo in shranjujejo pa se v nadmodku. Semenska plazma vsebuje izločke pomožnih spolnih žlez (semenjaka, prostate in bulbouretralnih žlez) in zagotavlja hranljiv medij za semenčice ter jim

4

omogoča preživetje.

V procesu ejakulacije semenčice potujejo iz nadmodka po semenovodu do ejakulacijskega voda, ki vodi v sečnico. Na poti se jim primešajo še izločki pomožnih spolnih žlez.

V semenjaku nastaja rumena viskozna tekočina, bogata s fruktozo, ki je glavni vir energije za semenčice v semenski tekočini. Poleg tega so v tej tekočini prisotni še proteini, vitamin C, citrati, encimi in prostaglandini. Slednji zavirajo imunski odziv ženske po vstopu semenske tekočine v nožnico,

saj semenčice predstavljajo zanjo tujek.

Izločki prostate vsebujejo proteolitične encime, fosfate, prostatno specifične antigene (PSA) in cink, ki je kofaktor encimov, obenem pa stabilizira DNA v semenčicah. Pomanjkanje cinka pri moškem tako vodi do zmanjšane plodnosti, saj postanejo semenčice bolj dovzetne za poškodbe DNA. Bulbouretralne žleze v lumen sečnice izločajo sekret, ki vsebuje galaktozo, sialično kislino in sluz. Slednja zmanjša viskoznost in s tem poveča gibljivost semenčic v nožnici.

Tako sperma dobi končno obliko in se izloči skozi sečnico kot ejakulat oz. semenski izliv.

PREISKAVE SEMENSKE TEKOČINE Preiskave semenske tekočine izvajamo kot pomoč pri oceni plodnosti moškega, potrditev uspešnosti vazektomije (operacijska prekinitev semenovoda, s čimer dosežemo trajno moško sterilizacijo) ali za testiranje donirane semenske tekočine.

Zaradi velike dnevne variabilnosti vzorcev je priporočena analiza dveh do treh vzorcev semenske tekočine v razmiku 2–3 tednov. Analiza semenske tekočine po vazektomiji se običajno opravi 6 tednov po posegu.

Parametri, ki jih merimo, so: število semenčic, njihova gibljivost, vitalnost in morfologija, volumen ejakulata, fruktoza in pH. Izvede se lahko še bakteriološki test in imunološke preiskave (določanje semenskih antigenov).

Slika 1: Moški reproduktivni organi

februar 2014

Koncentracija semenčic Merimo koncentracijo semenčic v

Slika 2: Morfološke nepravilnosti semenčic

ejakulatu. Normalna koncentracija je 20 milijonov semenčic na mililiter ali več. Če je prisotnih manj kot 20 milijonov semenčic/ml, govorimo o oligozoospermiji. Po uspešni vazektomiji pa v ejakulatu ni prisotnih spermijev, takrat govorimo o azoospermiji. Metoda za določanje koncentracije semenčic je zelo enostavna in podobna metodi za štetje krvnih celic. Izvaja se v števni komori.

Gibljivost Normalno mora biti gibljivih vsaj 50 % spermijev. Če je gibljivost semenčic manjša od normalne, govorimo o astenozoospermiji.

Gibljivost moramo vedno primerjati s koncentracijo semenčic v ejakulatu. Če je ta več kot 20 mio/ml, majhen procent gibljivih semenčic (pod 50 %) ni tako pomemben. Prav tako malo število semenčic na mililiter ejakulata klinično ni pomembno, če je procent gibljivih semenčic visok (nad 50 %).

Morfologija Pod mikroskopom opazujemo velikost in obliko semenčic. V spermi zdravega moškega ima normalno morfologijo več kot 50 % spermijev. Normalna semenčica ima ovalno glavo in dolg rep. Nepravilnosti se lahko pojavijo v glavi ali repu. Tovrstne semenčice običajno niso gibljive in ne morejo vstopiti v jajčece.

Za morfološko oceno semenčic moramo narediti razmaz ejakulata na objektno stekelce, ga fiksirati in obarvati. Najpogosteje se uporablja barvanje po Papanicolau. Za zanesljiv rezultat moramo pregledati vsaj 200 semenčic.

Fruktoza Fruktoza je glavni vir energije za semenčice v semenski tekočini. Nastaja v semenjaku in se izloča pod vplivom androgenov. Normalna vrednost fruktoze v semenski tekočini je > 11 mmol/L. Znižane vrednosti lahko kažejo na patološke spremembe v semenjaku, obstrukcijo semenovodov, prirojeno odsotnost semenovodov ali pomanjkanje androgenov. Za merjenje koncentracije fruktoze v semenski tekočini se največ uporabljata kolorimetrična furfuralska metoda in encimska heksokinazna metoda. pH Semenska tekočina je bazična, njen pH je 7,2–7,8. K bazičnosti prispeva izloček iz semenjaka, medtem ko je ekskretorni produkt prostate v osnovi kisel. Bazičen pH sperme nevtralizira kisel pH v nožnici in s tem zavaruje DNA semenčice pred denaturacijo. pH, večji od 7,8, kaže na infekcijo, pH, nižji od 7,2, pa na okvaro semenjaka. pH semenske tekočine izmerimo s pomočjo indikatorskega lističa. Ta postopek je zelo enostaven, hiter in zanesljiv. Glavni dejavniki, ki vplivajo na pH semenske tekočine, so stres, različna zdravila, pomanjkanje vitaminov in kajenje.

DEJAVNIKI, KI VPLIVAJO NA KVALITETO SEMENSKE TEKOČINE Na kvaliteto semenske tekočine vplivajo številni dejavniki, kot so starost, kemikalije, visoke temperature, fizične travme, prehrana in zdravila.

Izpostavljenost kateremu koli od teh dejavnikov lahko povzroči začasno zmanjšanje kvalitete sperme. Čas, v katerem se zopet vzpostavi normalno stanje, je odvisen od procesa spermatogeneze, kar običajno traja 3 mesece.

Vpliv posameznih dejavnikov a. Starost S starostjo moškega se zmanjšuje volumen semenske tekočine in gibljivost semenčic ter povečuje tveganje za okvare DNA. Posledice so lahko nepravilnosti v razvoju ploda, nizka teža novorojenčka, mentalna zaostalost, spontani splavi ali celo smrt novorojenčka. b. Visoke temperature Semenčice so občutljive na visoko temperaturo. Optimalna temperatura za njihov razvoj je 35 °C. V zarodku se moda razvijejo najprej v trebušni votlini, a se po rojstvu ravno iz tega razloga takoj spustijo v modnik zunaj trebušne votline. Zaradi temperaturne občutljivosti semenčic je priporočljiva omejena in ne prepogosta uporaba savne, odsvetujejo pa se tudi dolgotrajna kopanja v vroči vodi, sončenje in nameščanje računalnika v bližino mod. c. Zdravila In vitro študije so pokazale, da zdravila, kot so različni antidepresivi,

Preglednica I: Koncentracija posameznih snovi Levkociti V semenski tekočini so levkociti v ejakulatu normalno prisotni. Stanje, pri katerem število levkocitov naraste nad 109/L, imenujemo levkocitospermija in kaže na prisotno vnetje. Povišano število levkocitov je lahko nevarno, saj ti tvorijo reaktivne kisikove spojine, ki inhibirajo funkcijo in gibljivost semenčic. To pa lahko povzroči neplodnost. V semenski tekočini so prisotni antioksidanti, ki ščitijo semenčice pred tovrstnim oksidativnim stresom. Moški, ki imajo visoke koncentracije antioksidantov v semenski tekočini, so zato potencialno plodnejši.

februar 2014

Iz stroke | Analiza semenske tekočine

Volumen Normalen volumen ejakulata je večji od 2 ml. Manjši volumen kaže na obstrukcijo izvodil semenjaka ali hormonsko neravnovesje, lahko pa je tudi posledica stresa. Tako stanje imenujemo hipospermija.

5

Preglednica II: Sestava semenske tekočine - Štiblar Martinčič D. Anatomija, histologija in fiziologija, 2. izdaja, Medicinska fakulteta, Ljubljana, 2008, str. 165-169.

- Abou-Shakra FR, Ward NI, Everard DM. The role of trace elements in male infertility. Fertil Steril; 52 (2): 1989, str.

307–310.

- Agarwal A, Desai NR, Makker K et al. Effects of radiofrequency electromagnetic waves (RF-EMW) from cellular phones on human ejaculated semen: an in vitro pilot study”. Fertility and Sterility; 92 (4): oktober 2009, str.

1318–1325.

- Safarinejad MR. Sperm DNA damage and semen quality impairment after treatment with selective serotonin reuptake inhibitors detected using semen analysis and

Iz stroke | Analiza semenske tekočine

antiepileptiki, opioidni analgetiki, blokatorji kalcijevih kanalčkov in statini, spremenijo funkcijo semenčic.

Antibiotiki, kot so penicilini in tetraciklini, pa zavirajo nastanek semenčic. Uporaba anabolnih steroidov zmanjša kvaliteto semenske tekočine, saj sprememba v homeostazi hormonov vpliva na spermatogenezo. d. Hrana in pijača Alkohol in kava zmanjšata kvaliteto semenske tekočine. Alkoholizem poveča število mor fološko abnormalnih semenčic, kofein pa zavira nastanek semenčic in znižuje njihovo kvaliteto. Že 3 skodelice kave dnevno lahko pomembno vplivajo na kvaliteto spermijev.

Določene vrste sadja in zelenjave, kot so korenje, špinača, zelena solata in paradižnik, izboljšajo gibljivost semenčic in ugodno vplivajo na njihovo morfologijo, saj vsebujejo veliko antioksidantov (beta-karoten, lutein in likopen).

Nekateri so prepričani, da hrana, bogata s fruktozo, zveča koncentracijo fruktoze v semenski tekočini. To so npr. hruške, jabolka, ananas, grozdje.

Znanstvene raziskave, ki bi potrdile to domnevo, še niso bile izvedene, zato je presoja o resničnosti te domneve še vedno prepuščena domišljiji posameznika.

6

semenčic v izlivu in njegov volumen.

Natančna ocena kvalitete semenske tekočine pripomore k reševanju težav, povezanih z zanositvijo.

Poleg slabih življenjskih navad (kajenje, alkohol, stres, prehrana) na razvoj neplodnosti vpliva tudi okolje (kemikalije, elektromagnetno sevanje, visoke temperature). V prihodnje bi bilo smiselno te dejavnike zmanjšati in poskrbeti za zdrav življenjski slog.

ZANIMIVOSTI Ali ste vedeli, da: - izpostavljenost elektromagnetnim žarkom, ki izhajajo iz mobilnih telefonov, močno znižuje gibljivost semenčic in s tem negativno vpliva na plodnost?

- lahko kajenje marihuane zmanjša kvaliteto semenske tekočine?

- je višja raven inteligence pri posamezniku povezana z višjo koncentracijo semenčic in njihovo večjo gibljivostjo?

- je kvaliteta semenske tekočine boljša zvečer kot zjutraj, saj je raven adrenalina zjutraj višja, kar se odraža podobno kot stres?

- analize semenske tekočine izvajajo tudi v forenzičnih laboratorijih, kjer preiskujejo posilstva?

- je hitrost semenske tekočine ob ejakulaciji okoli 45 km/h?

sperm chromatin structure assay. The Journal of Urology; 180 (5): november 2008, str. 2124–2128.

- McIntosh, GC, Olshan AF, Baird PA. Paternal age and the risk of birth defects in offspring. Epidemiology; 6 (3): maj 1995, str. 282–288.

- Canale D, Bartelloni M, Negroni A, et al. Zinc in human semen. International Journal of Andrology; 9 (6): 1986, str.

477–480.

- Perdrix A, Rives N. Motile sperm organelle morphology examination (MSOME) and sperm head vacuoles: State of the art in 2013. Human Reproduction Update; 19 (5): september-oktober 2013, str. 527–541.

- Rothmann, SA; Bort, AM; Quigley, J; Pillow, R (2013). Sperm morphology classification: a rational method for schemes adopted by the world health organization. Methods in molecular biology; 927: 2013, str. 27–37.

- Cagnacci A, Maxia N, Volpe A. Diurnal variation of semen quality in human males. Human Reproduction; 14 (1): Januar 1999, str. 106–109.

- Owen D. H, Katz DF. A Review of the Physical and Chemical Properties of Human Semen and the Formulation of a Semen Simulant. Journal of Andrology; 26 (4): 2005, str.

459–469.

- Improving sperm quality (Internet). Citirano 29. 12. 2013.

Dostopno na spletu: http://www.fertile.com/healthysperm-count.html - Infertility Treatment: An Overview (Internet). Citirano 29. 12. 2013. Dostopno na spletu: https://www.stanford. edu/class/siw198q/websites/reprotech/New%20Ways%20 of%20Making%20Babies/Outline.htm - Impact of Caffeine, Alcohol, and Exercise on Sperm Quality (Internet, posodobljeno 14. oktobra 2013, citirano 29. 12.

2013). Dostopno na spletu: http://www.asrm.org/Impact_ of_Caffeine_Alcohol_and_Exercise_on_Sperm_Quality/ - Understanding Semen analysis (Internet, citirano 29. 12.

ZAKLJUČEK Analiza semenske tekočine ima pomembno vlogo v diagnostiki neplodnosti. Neplodnost danes predstavlja velik problem, saj prizadene okoli 15 % parov v Evropi. Z analizo semenske tekočine opazujemo nepravilnosti v morfologiji semenčic, njihovo gibljivost, določamo koncentracijo februar 2014

2013). Dostopno na spletu: http://www.uhmc.sunysb.edu/ urology/male_infertility/SEMEN_ANALYSIS.html Viri:

- Semen Analysis (Internet). Citirano 29. 12. 2013. Dostopno

- Jesenovec N. Izbrani postupci analiza u kliničko-

na spletu: http://www.sharedjourney.com/define/semen2.

biokemijskim laboratorijima, 2. zvezek. Društvo medicinskih

html

biokemičara Jugoslavije, 1990, str. 239-266.

- T. Mann. The biochemistry of semen (Internet). Citirano

- Pfeifer M. Bolezni endokrinih žlez. V: Interna medicina.

29. 12. 2013. Dostopno na spletu: http://www.archive.org/

Glavni uredniki: M. Košnik, F. Mrevlje, D. Štajer, et al.,

stream/biochemistryofse00mann#page/n5/mode/2up

Ljubljana, Založba Littera Picta, d.o.o; Slovensko medicinsko društvo, 2011, str. 947-948.

SKRBIMO ZASE RAJE SAMI, NE Z ANTIBIOTIKI Obvezen jutranji tek za avtobusom, s kozarcem kave v eni ter zajtrkom in ostalo opremo v drugi roki, na vsa usta sopihajoč v hladen in vlažen jutranji zrak. Gneča na avtobusu in končno prihod v ogrevan prostor, od koder pa si moramo, če si nas vreme dobro privošči, pot domov utirati skozi megleno, vetrovno, dežno ali snežno zaveso – in ko že mislimo, da smo si vendarle zaslužili umirjen večer v toplem zavetju stanovanja, smo v družbi svojih prijateljev že del mestnega vrveža, ki prav ob mraku nosi poseben čar. Pri takšnem dnevnem tempu, še posebej v hladnejših mesecih, res ni potrebno veliko, da nas začne ščemeti v grlu, viseti svečka iz nosu ali da občutimo bolečino v glavi. Ah, pa kaj potem, si rečemo – en antibiotik, no, ali pa dva, da bo zares prijelo, pa bo vse mimo! Hm … pa je res to tako enostavno? Nam ta rešitev dejansko lahko pomaga?

Oziroma, še bolj pomembno – je za nas sploh varna?

Neža Trpin cefalosporini, karbapenemi, monobaktami, inhibitorji betalaktamaz, karbacefemi), - aminoglikozidi (streptomicin, gentamicin, neomicin …), - polimiksini, - makrolidi (eritromicin, azitromicin …), - tetraciklini (doksiciklin, oksitetraciklin, metaciklin), - piranozidi (klindamicin, linkomicin), - glikopeptidi (vankomicin, teikoplanin), - drugi antibiotiki (kloramfenikol, fusidinska kislina …).

Penicillium Spp.

DELOVANJE ANTIBIOTIKOV Antibiotiki lahko učinkujejo proti eni ali več bakterijskim vrstam (ozko-, širokospektralni antibiotiki), in sicer na različne načine, na primer z inhibicijo metabolizma bakterijske celice, biosinteze (sinteze celične stene, proteinov …), transkripcije …

Poleg antibiotikov se proti bakterijskim okužbam uporabljajo še kemoterapevtiki, tj. umetno sintetizirana protibakterijska zdravila, ki v človeškem telesu delujejo po načelu selektivne toksičnosti. Razen po izvoru se ti od antibiotikov ne razlikujejo, saj inhibitorni učinki obeh skupin

zdravil na bakterijske celice delujejo po enakih mehanizmih. Najpogosteje uporabljeni kemoterapevtiki so sulfonamidi in kinoloni.

Bakterijske okužbe sicer največkrat prizadenejo ušesa, nos, grlo, dihala in sečila, lahko pa tudi usta, kožo, oči, ledvice, spolovila, prebavila, možgane, živčevje, srce, kosti in sklepe.

UPORABA Antibiotike največkrat apliciramo peroralno, injiciramo jih le v posebnih primerih (npr. resnejše okužbe oziroma ko ustreznega antibiotika ni mogoče zaužiti). Za omejene okužbe na koži ter očesne ali ušesne okužbe obstajajo antibiotiki tudi v lokalnih pripravkih. Zaradi visoke učinkovitosti antibiotikov je večina bakterijskih okužb zaustavljena že po nekaj dneh zdravljenja, zato so antibiotiki najpogosteje predpisani za kratkotrajno jemanje doma, brez nadzora zdravstvenih delavcev.

Stranski učinki so zelo redki, če že, se pojavijo blage prebavne motnje. Večjo nevarnost pri uporabi antibiotikov, zlasti penicilinov in cefalosporinov, predstavlja le preobčutljivostna reakcija, ki se kaže v obliki izpuščajev ter otekanja obraza in jezika. Sproži jo hud februar 2014

Iz stroke | Skrbimo zase raje sami, ne z antibiotiki

KAJ SPLOH SO ANTIBIOTIKI? Protibakterijska zdravila, bolj znana kot antibiotiki, so zdravila, ki jih uporabljamo za zdravljenje bakterijskih okužb. Ime izhaja iz grških besed anti (»proti«) in bios (»življenje«), zato je že iz same tvorjenke takoj razvidno, da antibiotiki zavirajo bakterije – bodisi jih ubijejo (bakteriocidi) bodisi samo preprečijo njihovo razmnoževanje (bakteriostatiki). Pridobivajo jih iz presnovkov preprostih gliv (npr. plesni), glede na njihovo kemijsko sestavo pa jih delimo v več razredov: - betalaktamski antibiotiki (penicilini,

7

alergijski odziv, zahteva pa takojšnjo prekinitev jemanja antibiotikov in nemuden obisk pri zdravniku.

BAKTERIJSKA ODPORNOST - IZJEMA ALI PRAVILO? Zelo pomembno je, da se zavedamo, da ni vsak antibiotik primeren za zdravljenje vsake bakterijske okužbe.

Določene bakterijske vrste so namreč naravno odporne na določene antibiotike, zato v takšnih primerih govorimo o notranji oz. intrizični odpornosti bakterij. Ta ne otežuje zdravljenja okužbe, saj omogoča vnaprejšnjo izbiro ustreznega antibiotika. Vse bolj zaskrbljujoča pa je druga vrsta bakterijske rezistence, t. i. pridobljena bakterijska rezistenca, ki je je v svetu čedalje več in predstavlja resen zdravstveni problem. Zanjo je značilno, da nekatere bakterije, ki so sicer občutljive na določene antibiotike, na njih zaradi genskih sprememb postanejo odporne in se kljub prisotnosti antibiotikov še naprej razmnožujejo. Njihova kontinuirana rast močno oteži in podaljša zdravljenje, saj utegnejo okužbe, ki jih povzročajo takšne rezistentne bakterije, zahtevati intenzivnejšo terapijo oziroma zdravljenje z drugačnimi in dražjimi antibiotiki, ki pa lahko povzročijo resne neželene učinke.

Iz stroke | Skrbimo zase raje sami, ne z antibiotiki

Eden glavnih razlogov za vse večjo pojavnost pridobljene bakterijske rezistence v svetu tiči v množični uporabi antibiotikov, ki je vrh tega v veliki meri napačna in nepravilna.

Hm, hm, ah, ta virus!

8

februar 2014

Največkrat posežemo po antibiotikih povsem po nepotrebnem, n primer ob prvih znakih prehlada, gripe, bolečega grla, kašlja ali ob povišani telesni temperaturi. Ta bolezenska stanja in znaki so posledica tipičnih virusnih okužb, zato antibiotiki nanje nimajo vpliva! Vse prevečkrat si, ne glede na predpisana navodila zdravnika in farmacevta, kar sami prirejamo jemanje antibiotikov. Nepravilna uporaba, kot na primer skrajšan čas jemanja, neredno jemanje oziroma zmanjšanje odmerkov antibiotika, vodi v stanje, da v telesu nimamo zadostne količine zdravila, ki bi učinkovito zavrlo bakterijsko okužbo. Te bakterije zato lahko preživijo, s tem pa se močno poveča verjetnost ponovnega izbruha okužbe, tokrat v obliki, odporni na uporabljen antibiotik.

TEŽAVE BOLNIŠNIC Rezistentni sevi bakterij se lahko širijo in povzročajo okužbe tudi pri osebah, ki niso jemale antibiotikov.

Pridobljena bakterijska rezistenca je zato še posebej pereč problem v bolnišnicah – ne samo za bolnike, ki so tako izpostavljeni večjemu tveganju za okužbe, ki niso povezane z boleznijo, zaradi katere so bili sploh sprejeti v bolnišnico, temveč za zdravstvo samo: okužbe z bakterijami, odpornimi proti antibiotikom, vodijo do večje obolevnosti bolnikov, podaljša se čas hospitalizacije, kar močno poveča stroške zdravstva, zakasnitve ustreznega antibiotičnega zdravljenja pri bolnikih z resnejšimi okužbami

pa pogosto vodijo v neuspešno zdravljenje, beležijo se tudi smrtni primeri.

Najnevarnejše bolnišnične okužbe povzročajo večkratno odporni sevi, npr.: - MRSA (proti meticilinu odporni Staphylococcus aureus, ki je z novo beljakovino celične stene PBP2a odporen proti vsem betalaktamskim antibiotikom); - sevi enterobakterij ESBL, ki izločajo β-laktamaze razširjenega spektra, ki cepijo betalaktamske obroče v antibiotikih; - sevi enterokokov, odpornih proti vankomicinu (VRE), z dvema fenotipoma VanA in VanB …

Po podatkih za leto 2012, zbranih v Evropski mreži za spremljanje odpornosti mikrobov proti zdravilom (EARS-Net), ki jo koordinira ECDC (European Centre for Disease Prevention and Control), je vse bolj zaskrbljujoča tudi Klebsiella pneumoniae. Enterobakterija je svojo rezistentnost po novem razširila tudi na karbapeneme, ki so največkrat zadnji v vrsti za zdravljenje bakterijskih okužb z večkratno odpornostjo na antibiotike (t. i. sevi CRE). Alarmanten je tudi podatek, da se je delež bakterijskih odpornosti samo v zadnjih petih letih več kot podvojil.

Po izračunih naj bi v EU zaradi okužb z rezistentnimi bakterijskimi sevi vsako leto umrlo okoli 25.000 ljudi.

REŠITEV: MULTIDISCIPLINARNOST Vse bolj zaskrbljujoče stanje je v zadnjih letih v svetu spodbudilo idejo o oblikovanju t. i. multidisciplinarnih bolnišničnih ekip, sestavljenih iz vseh zdravstvenih delavcev, vključenih v bolnišnično predpisovanje antibiotikov. Zamisel o sodelovanju različnih specialistov pri zdravljenju in oskrbi pacientov se je v praksi do danes uspešno uveljavila že v ZDA, Kanadi, Veliki Britaniji, Avstraliji in na Novi Zelandiji. Namen ustanovitve takšnih ekip je zmanjšanje odpornosti bakterij z bolj kakovostnim predpisovanjem antibiotikov. Glede na navedbe objavljenih študij je to mogoče učinkovito doseči z interdisciplinarnim povezovanjem (anti)bakteriološkega znanja na nivoju timskega dela.

Konstantna izmenjava priporočil, navodil in nasvetov znotraj delovnega tima omogoča: - ustrezen in dovolj zgoden odvzem kužnin pred uvedbo antibiotičnega zdravljenja, ki naj bo usmerjen glede na rezultate mikrobioloških preiskav; - nadzor pojavnosti bakterij, odpornih proti antibiotikom, tj. spremljanje odpornosti bakterij proti antibiotikom (antibiogramov), kar omogoča ustrezen izbor antibiotičnega zdravljenja; - odločitev o antibiotičnem zdravljenju v času hospitalizacije bolnika glede na mnenja članov ekipe (infektologi, mikrobiologi, farmacevti …) – antibiotike se tako predpiše le, kadar je treba, in sicer v skladu s smernicami, ki temeljijo na preteklih izkušnjah; - kadar je mogoče, se predpiše antibiotik, ki je specifičen za posamezno okužbo, in ne antibiotik s širokim spektrom delovanja, ki je bolj občutljiv na bakterijsko rezistentnost; - bolnikom se razloži, da se za lajšanje simptomov prehlada in gripe antibiotikov ne uporablja, ter jih pouči, zakaj je pomembno, da pri zdravljenju upoštevajo navodila zdravnika, ki jim je predpisal antibiotično zdravljenje, in farmacevta, ki jim je antibiotik izdal; - monitoring zdravljenja z antibiotikom v času hospitalizacije omogoča varno in dosledno terapijo in/ali hitro in učinkovito ukrepanje ob zaznavi stranskih učinkov.

Rezultat dobrega sodelovanja delovne ekipe in upoštevanja strategij je vzpostavljen nadzor nad odpornimi bakterijami v bolnišnici, spremljanje

bolnišnične rabe antibiotikov, izbira ustreznega antibiotičnega zdravljenja, prilagajanje režima zdravljenja za posameznega bolnika na podlagi indikacij ter ustrezen začetek in optimalen čas trajanja antibiotične profilakse pri kirurških posegih.

ZA SPREMEMBO SMO POTREBNI VSI Samo preudarna uporaba antibiotikov je hkrati tudi najbolj varna uporaba antibiotikov – k njej lahko v veliki meri prispevamo prav posamezniki kot uporabniki antibiotikov, če: - pri jemanju antibiotikov upoštevamo navodila zdravnika in farmacevta; - redno umivamo roke sebi in svojim otrokom, na primer po kihanju ali kašljanju in pred dotikanjem drugih predmetov ali ljudi; - antibiotike uporabljamo le takrat, ko nam jih predpiše zdravnik, in ne posegamo po antibiotikih brez recepta oziroma antibiotikih, predpisanih drugi osebi; - opozorimo zdravnika oziroma farmacevta, če smo pri jemanju antibiotikov že doživeli alergijski odziv, imamo omejeno ledvično ali jetrno funkcijo, smo noseči ali dojimo, jemljemo kakšna druga zdravila; - upoštevamo predpisan čas jemanja in odmerke antibiotikov; - se pri odstranjevanju antibiotikov posvetujemo s farmacevtom.

EVROPSKI DAN ANTIBIOTIKOV S preudarno rabo antibiotikov lahko uspešno zmanjšamo pridobljeno bakterijsko odpornost in ohranimo učinkovitost antibiotikov tudi za

naslednje generacije. Če se kvaliteta predpisovanja in jemanja antibiotikov ne bo izboljšala, ti v prihodnje, ko jih bomo potrebovali, morda ne bodo več učinkoviti. Takšno sporočilo posreduje v svet tudi Evropski dan antibiotikov (EAAD), ki ga obeležujemo 18. novembra. V okviru letošnjega, že 6. po vrsti, je v torek, 19. 11. 2013, na Fakulteti za farmacijo potekal strokovni večer na temo varne uporabe antibiotikov.

Polno zasedena predavalnica je bila več kot lepo zagotovilo, da se vse generacije študentov farmacije zavedamo obstoječega problema in da imamo že v študentskih letih interes s svojim znanjem prispevati k izboljšanju zavedanja o pomenu preventive in hkrati varne uporabe farmacevtskih izdelkov. To vizijo smo javnosti posredovali preko DŠFS z organizacijo javne kampanje ozaveščanja slovenskih srednješolcev o pravilni in varni uporabi antibiotikov.

V PREMISLEK ...

Se še zdaj poigravate z mislijo, da bi kljub razbolelemu grlu in nadležnemu smrkanju vzeli antibiotik? No, verjamem, da ste pravi odgovor zase že našli, če pa ga slučajno še vedno iščete, vam farmacevti toplo polagamo na srce: »Take care, not antibiotics.«

Viri: - DRUŽINSKA enciklopedija zdravil. DZS, Ljubljana 1996.

Str. 108–110.

- Marolt-Gomišček, M. Antibiotiki in kemoterapevtiki v vsakdanji praksi. Tangram, Ljubljana 1992 (Zbirka Medicinska knjiga).

Anja Šribar

- http://www.medicalnewstoday.com/articles/10278.php (Dostop: 6. 12. 2013) - http://www.newdevonccg.nhs.uk/ who-we-are//your-news/have-a-cold-or-cough-take-carenot-antibiotics/100860 (Dostop: 6. 12. 2013) - http://www.plantasyhongos.es/hongos/Penicillium.htm (Dostop: 6. 12. 2013) - https://www.doctorsatyourhome.com/what-to-do-whenyou-have-the-flu/ (Dostop: 6. 12. 2013) - http://www.edupics.com/coloring-page-coughing-i11780. html (Dostop: 6. 12. 2013) - http://www.hmrpct.hosting.zenwebsolutions.com/ userfiles/images/Antibiotics%20-%20web%20banner-01. jpg (Dostop: 6. 12. 2013) - http://www.australianprescriber.com/ magazine/33/6/191/3 (Dostop: 17. 1. 2014)

februar 2014

Iz stroke | Skrbimo zase raje sami, ne z antibiotiki

»V okviru evropskega dneva antibiotikov (18. november) je bila v Društvu študentov farmacije Slovenije organizirana javna kampanja, s katero smo študenti ozaveščali dijake o varni uporabi antibiotikov.

S še dvema študentkama sem se odpravila na Gimnazijo Brežice, kjer smo si pripravile stojnico, kavomat prelepile z baloni in oblekle ozaveščevalne majice.

Nervozno smo dočakale prvi odmor in poplavo dijakov, ki so bolj ali manj z nezanimanjem hodili mimo nas. Tu in tam se je kdo ustavil, nato pa smo stvari vzele v svoje roke in jim kar same začele deliti letake in nalepke ter promovirati nagradno igro, kar je malce povečalo zanimanje.

Za glavni odmor smo na mizi pripravile bombone in s tem še povečale obisk.

Nad samim odzivom dijakov smo bile razočarane, ker nismo prejele nobenega vprašanja (razen tega, kaj je nagrada). Na nagradno igro so se kar lepo odzvali – dobile smo približno 40 odgovorov. Četudi ni nikogar zanimalo kaj več kot bombon in nalepka, upam, da smo vsaj s svojo prisotnostjo dijakom dale misliti o antibiotikih in njihovi smotrni uporabi.«

9

ETERIČNA OLJA IN AROMATERAPIJA Zgodovina uporabe eteričnih olj in aromaterapije sega že v stari Egipt. Dišeče mešanice eteričnih olj so Egipčani uporabljali kot parfume in zdravilne pripravke. Stari hieroglifski zapisi pričajo o tem, da so svečeniki zdravilci izkoriščali eterična olja za bolezni živčevja in depresije. Pomembnost dišav se je kazala tudi v tem, da so se faraoni nemalokrat zapletli v vojne, da bi zavarovali dragocene vire dišav. Okoliški narodi so se učili od Egipčanov. Uporaba eteričnih olj pa se je ohranila vse do danes.

Iz stroke | Eterična olja in aromaterapija

Odineja Ratek

10

Eterična olja so produkt rastlinske presnove. Za rastlino imajo zaščitno vlogo, pomembna pa je tudi njihova vloga pri sporazumevanju rastline z okoljem. To so kompleksne zmesi hlapnih, močno dišečih lipofilnih spojin, ki jih pridobivamo iz rastlin ali njihovih delov. Po kemizmu niso trigliceridi. Delovanje posameznih eteričnih olj je odvisno od sestave in količine različnih spojin v njihovi zgradbi.

PRIDOBIVANJE IN PRAKTIČNA UPORABA ETERIČNIH OLJ Eterična olja se nahajajo v različnih delih rastlin, kot so plodovi (kumina), cvetovi (vrtnica), semena (kardamom), listi, stebla, veje, smole, korenine, februar 2014

popki, deblo, lubje. Eterično olje, ki se nahaja v rastlini, se imenuje esenca.

Na kakovost eteričnega olja poleg številnih dejavnikov, kot so lastnosti tal, vremenske razmere, v katerih je rastlina rastla, način gojenja, nadmorska višina, čas in način nabiranja rastlin, pomembno vpliva tudi tehnika izdelave.

Poznamo več tehnik pridobivanja.

Danes najpogosteje uporabljene so destilacija z vodno paro, stiskanje in ekstrakcija. Rezultat destilacije z vodno paro sta eterično olje (v vodi netopen del) in hidrolat (vodotopen del).

Hidrolati imajo širok spekter uporabe.

Najdemo jih v kozmetičnih pripravkih, v prehrani, pa tudi kot nadomestilo, kjer bi bila eterična olja predraga ali pregroba. S stiskanjem pridobivamo eterična olja citrusov. Čeprav poznamo več strojnih metod pridelave, so najbolj kakovostna olja pridobljena z ročnim stiskanjem. Destilacija z vodno paro in stiskanje naj bi bili po mnenju aromaterapevtov edini primerni metodi za izdelavo eteričnih olj, ki se uporabljajo za aromaterapijo.

Eterična olja iz rastlinskih materialov pridobivajo tudi z ekstrakcijo, s pomočjo različnih topil, ki jih je potrebno kasneje odstraniti. Ravno zaradi nepopolnega odstranjevanja se na ta način pridobivajo eterična olja, ki se uporabljajo v industriji parfumov.

Eterična olja odlikuje širok spekter delovanja, zato jih lahko najdemo na različnih področjih. Uporabljajo se v prehrani, parfumeriji, njihove

blagodejne učinke pa izkoriščamo tudi v terapevtske namene.

AROMATERAPIJA Eterična olja človek uporablja v terapevtske namene že tisočletja, kljub temu pa se je termin aromaterapija uveljavil šele leta 1973, ko je francoski kemik in profesor R. M. Gatefosse objavil knjigo, v kateri je svojo metodo uporabe eteričnih olj poimenoval aromaterapija. Aromaterapija je definirana kot uporaba eteričnih olj za izboljšanje zdravja, telesne in duhovne vitalnosti, ki se izvaja z inhaliranjem ali nanosi na kožo. Danes je aromaterapija ena izmed pomembnih komponent fitoterapije, ki temelji na empiričnem znanju o rastlinah in rastlinskih pripravkih. Osnova aromaterapije so tradicionalna znanja, podprta z izkušnjami aromaterapevtov, kot tudi rezultati vse večjega števila raziskav na tem področju.

NAČINI UPORABE IN DELOVANJA Osnovna načina uporabe eteričnih olj z aromaterapijo sta kožni nanos in inhalacija. Eterična olja pri obeh prispejo v krvni obtok, kjer delujejo na kateri koli organ, skozi katerega potuje kri. Znano je blagodejno delovanje na zdrave organe, ko pa organ ne deluje, pa imajo eterična olja uravnotežen terapevtski učinek.

ETERIČNA OLJA NA TRGU Sodobni trg nam danes ponuja pestro paleto proizvodov. Vsak potrošnik

sestava pa ostaja za kupca neznanka.

Na tej točki se torej lahko vprašamo, kako je mogoče, da na trgu vlada taka raznolikost izdelkov in da je njihova kakovost, ob vse večjem povpraševanju, vprašljiva.

Proizvodnja eteričnih olj je, kljub izjemno dolgi zgodovini, relativno mlada industrijska panoga z izjemno hitrim razvojem. Zavedati se moramo, da je 95 odstotkov vseh proizvedenih eteričnih olj namenjenih za proizvodnjo v parfumski in prehranski industriji. Ta industrija primarno ni usmerjena v izdelavo eteričnih olj, zato ne preferira naravnih proizvodov pred sintetičnimi. Ta primarna veja industrije ima popolnoma drugačne potrebe in zahteve kot proizvodnja eteričnih olj za terapevtske namene.

Eterična olja, namenjena terapevtski uporabi, danes v veliki meri niso zgolj naraven produkt, ampak poleg naravnih komponent vsebujejo tudi sintetično pridobljene komponente.

Kilogram dragocenega eteričnega olja, ki na trgu doseže ceno tudi do tisoč evrov, po dodatku sintetično pridobljenih komponent kljub zmanjšanju kakovosti ne izgubi svoje tržne vrednosti. Proizvajalcem se tako povečuje dobiček.

V dobi hitrega razvoja je težko združiti znanja tradicionalne aromaterapije s potrebami trga, ki zahteva hitro in masovno proizvodnjo.

V Sloveniji ni zakonov, ki bi ovrednotili eterična olja s stališča vsebnosti posameznih komponent in kakovosti.

To je torej še dodaten dejavnik, ki prispeva k temu, da imajo tako proizvajalci kot trgovci proste roke pri proizvodnji in distribuciji eteričnih olj.

Proizvajalci so velikokrat brez potrebnega znanja in izkušenj, vprašljivi pa so tudi njihovi viri rastlin, iz katerih je eterično olje proizvedeno.

Kljub slabim razmeram, ki vladajo na trgu, pa lahko najdemo kakovostne proizvajalce z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem, ki omogočajo kakovosten razvoj proizvodnje eteričnih olj za potrebe aromaterapije.

Viri: - Poštić S.: A kot aromaterapija. Ponatis. Ljubljana: Meander,2006.

- K. H. C. Baser and G. Buchbauer (2010). Handbook of Essential Oils: Science, Technology and Applications. CRC Press, Boca Raton, London, New York.

- http://www.naturalnews.com/essential_oils.html - http://en.wikipedia.org/wiki/Essential_oil

Iz stroke | Eterična olja in aromaterapija

lahko na trgovskih policah poišče sebi ustrezen proizvod, ki pa ni nujno kakovosten in učinkovit. Strokovnjaki s področja eteričnih olj menijo, da je danes od vseh eteričnih olj, ki jih lahko najdemo na trgu, kakovostnih le dva odstotka. Proizvodi, po katerih posegamo, so dodatno prečiščeni in obdelani. Za terapevtsko učinkovitost pa je izredno pomembno medsebojno delovanje vseh komponent, ki pa se tekom obdelave v veliki meri izgubijo.

O kakovosti eteričnega olja lahko sklepamo že na podlagi embalaže izdelka. Eterično olje mora biti pakirano v temne stekleničke, na etiketi pa mora biti poleg imena eteričnega olja zapisano še latinsko ime rastline, iz katere je eterično olje pridelano, in podatki o državi, iz katere eterično olje izvira. Ko kupujemo eterična olja za terapevtske namene, moramo biti še posebej pozorni, saj je večina izdelkov nepravilno označenih in deklariranih.

Velik problem predstavljajo dišeča olja, ki pa jih ne smemo enačiti z eteričnimi, saj ta po funkciji in zgradbi niso enaka slednjim. Dišeča olja uporabljamo za odišavljanje prostorov, vsekakor pa niso namenjena terapevtski uporabi.

Zastrašujoče je tudi dejstvo, da je veliko proizvodov ponarejenih, njihova

februar 2014

11

CELULIT IN NOVA GENERACIJA IZDELKOV ZA NJEGOVO ODSTRANJEVANJE Pod pojmom celulit ali »sindrom pomarančne kože« danes razumemo neenakomeren relief kože na delih telesa z močno razvitim subkutanim maščobnim tkivom, kot so boki, zadnjica in trebuh. Čeprav se pojavlja pri 85 % žensk, njegova etiologija še vedno ni dobro poznana.

Lea Seljak

Iz stroke | Celulit in nova generacija izdelkov za njegovo odstranjevanje

kjer se maščobne celice povečajo, med drugim tudi zaradi nabiranja tekočine v njih. Adipociti začnejo pritiskati na usnjico, kar je na koži vidno kot izbokline (celulit).

S staranjem in zaradi posledic UV sevanja postanejo septe, ki so sestavljene večinoma iz kolagena, šibke in toge ter se odebelijo.

12

ANATOMIJA KOŽE Koža je sestavljena iz povrhnjice (epidermis), usnjice (dermis) in podkožja (hipodermis). V podkožju se nahajajo maščobne celice (adipociti) v dveh plasteh. Tik pod usnjico se nahaja maščobno tkivo, ki vsebuje prečne pregrade iz vezivnega tkiva (septe), globlje pa se nahaja plast običajnega maščobnega tkiva. Celulit se pojavlja v zgornji (septirani) maščobni plasti,

Normalno tkivo in celulit

februar 2014

OSLABLJENA MIKROCIRKULACIJA IN VNETNI PROCES Povečani adipociti povzročajo izgubo kapilarnih povezav in upočasnjujejo venski odtok. Zmanjšan pretok limfe vodi v zastajanje vode, kar zmanjša cirkulacijo in poviša nivo lipogeneze (skladiščenja maščob). K edemu veliko doprinese tudi povečana kapilarna permeabilnost, ki je posledica povišane koncentracije prostaglandinov v krvi.

Po drugi hipotezi je za nastanek celulita odgovoren vnetni proces, ki je posledica zmanjšane prekrvavitve

podkožja. Zaradi vnetja se v medcelični prostor izločajo metaloproteaze, ki razgrajujejo vezivno tkivo. Zato je eden izmed načinov tarčnega delovanja izdelkov proti celulitu zaviranje vnetja preko inhibicije metaloproteaz.

DEBELOST Nekatere študije potrjujejo direktno povezanost med debelostjo, lokalizirano maščobo in stopnjo celulita, a znižanje telesne mase ne odpravi, ampak samo omili stopnjo celulita.

VLOGA ESTROGENA Pri nastanku celulita ima pomembno vlogo tudi estrogen, saj se celulit pojavi šele med ali po puberteti, poveča pa se tudi ob uporabi hormonskih kontraceptivov. Za estrogen je znano, da stimulira sintezo maščob in istočasno inhibira njihovo razgradnjo. Dokazano je tudi, da pospešuje proizvodnjo kolagenaze v fibroblastih, kar oslabi kolagensko vezivno tkivo in s tem povzroča povečanje adipocitov. Estrogen prav tako stimulira diferenciacijo preadipocitov v adipocite.

ZAKAJ IMAJO CELULIT SAMO ŽENSKE? To je posledica različne razporeditve vezivnega tkiva v podkožju ter porazdelitve maščobnega tkiva. Ženske imajo septe razporejene pravokotno na površino kože, moški pa diagonalno. Tudi če se moškim povečajo maščobne celice, te bolj

enakomerno pritiskajo na usnjico.

IZDELKI PROTI CELULITU Učinkovine za zmanjševanje celulita pospešujejo lipolizo, preprečujejo edem, zmanjšajo permeabilnost žil, pospešujejo sintezo kolagena in delujejo kot agonisti adrenergičnih receptorjev beta.

Veliko proticelulitnih izdelkov vsebuje kofein in ostale ksantinske derivate, ki sodijo v skupino antagonistov adenozinskih receptorjev. Njihova lastnost je, da reducirajo maščobo z blokiranjem fosfodiesteraze in tako povečajo koncentracijo cAMP znotraj celice. cAMP aktivira kinaze, ki fosforilirajo in aktivirajo hormonsko odzivno lipazo, ta pa povzroči hidrolizo trigliceridov v maščobne kisline in glicerol. Težava te poti je, da je pod strogim hormonskim nadzorom (npr. inzulin, glukagon, adrenalin), sami ksantinski derivati pa ne omogočajo prerazporejanja in izrabe tako sproščenih maščobnih kislin.

To težavo bi utegnilo rešiti odkritje adipokinske beljakovine FIAF (fasting-induced adipose factor), ki jo proizvajajo adipociti. FIAF mobilizira razgradnjo maščob in poveča njihovo sproščanje iz adipocitov, tako da inhibira aktivnost lipoproteinske lipaze in prepreči dostavo maščobnih kislin v adipocite. Istočasno stimulira adipozno triglicerid lipazo (ATGL), ki za razliko od hormonsko odzivne lipaze ni pod vplivom hormonov. Posledica delovanja FIAF je razporejanje in izraba sproščenih maščobnih kislin kot vira energije v perifernih tkivih.

POLIGLUKURONSKA KISLINA je prva uporabljena sestavina, ki interferira z beljakovino FIAF. Osnova molekule so specifični polisaharidi z molekulsko

maso 400 kDa, bakterijsko fermentirani in biotehnološko obdelani. Zaradi spiralne oblike lahko preide skozi pore celičnih membran. S pomočjo transkriptomskih analiz so ugotovili, da poliglukuronska kislina stimulira izražanje gena za beljakovino FIAF. Za preverjanje učinkovitosti poliglukuronske kisline je bilo opravljenih več in vitro ter in vivo študij. S pomočjo reagenta AdipoRed so določali stopnjo pretvorbe preadipocitov v adipocite. Proučevali so delovanje 0,5 % poliglukuronske kisline na izolirane adipocite v kulturi. Rezultati so pokazali 26 % zmanjšanje intracelularnih lipidov.

Poliglukuronska kislina je tudi blokirala izražanje beljakovine aP2/FABP4, ki je vključena v transport prostih maščobnih kislin in se nahaja samo v zrelih adipocitih. Zmanjšala se je diferenciacija preadipocitov in s tem tudi skladiščenje trigliceridov.

Zaradi pomembne vloge vezivnega tkiva pri nastajanju celulita so proučevali tudi delovanje 1 % poliglukuronske kisline na fibroblaste v kulturi. S pomočjo fluorescence v reverzno-fazni HPLC metodi so merili koncentracijo hidroksiprolina, glavne aminokisline v kolagenu. Rezultati so prikazali do 30 % povečano koncentracijo kolagena.

In vivo so učinkovino testirali s pomočjo kontaktne termografije na 15 prostovoljcih v dvojno slepi klinični študiji z uporabo 3 % poliglukuronske kisline v O/V emulziji. S kontrolno placebo formulacijo so raziskovalci izničili vpliv same masaže na rezultate zmanjšanja celulita. Po 30 dneh se je 44 % prostovoljcem znižala stopnja celulita s III (huda oblika celulita) na II (srednja stopnja celulita).

MEZOTERAPIJA, imenovana tudi injekcijska lipoliza, je bila razvita že leta 1958 in se je najprej uporabljala za zmanjšanje bolečine, kasneje pa je dobila svoje mesto tudi v dermatologiji.

S pomočjo mikroinjiciranja sestavin, ki razgrajujejo maščobe, te lahko dostavimo neposredno na tarčno mesto v območje lokalizirane maščobe.

Pri mezoterapiji se pogosto uporablja avtomatska ali polavtomatska injekcijska naprava (mesogun), ki v podkožje injicira učinkovine v globino 13 mm. Presledek med vbodi na tretiranem predelu kože je običajno med 1,5 in 2 cm. Terapije se izvajajo na dva tedna, za optimalen rezultat pa je potrebnih do 6 ponovitev.

FOSFATIDILHOLIN/NATRIJE V DEOKSIHOLAT Danes najpogosteje uporabljena formulacija v mezoterapiji za zmanjšanje celulita je kombinacija fostfatidilholina in natrijevega deoksiholata.

FOSFATIDILHOLIN je glicerofosfolipid, izoliran iz sojinega lecitina. Njegov lipolitični mehanizem delovanja še ni popolnoma znan. V literaturi je večkrat omenjeno, da fosfatidilholin emulgira trigliceride, to pa omogoča lipazam hidrolizo do glicerola in prostih maščobnih kislin. Prav tako stimulira beta receptorje, kar poveča nivo lipolize.

NATRIJEV DEOKSIHOLAT je žolčna sol, ki v kombinaciji s fosfatidilholinom februar 2014

Iz stroke | Celulit in nova generacija izdelkov za njegovo odstranjevanje

Anatomija ženske in moške kože

ALI UČINKOVINA SPLOH PRIDE DO CILJA? Kljub razvijanju aktivnih sestavin pa je njihova učinkovitost odvisna od tega, ali penetrirajo do tarčnega mesta – preidejo roženo plast (stratum corneum) in dosežejo podkožje.

In vitro študije so dokazale, da sta za učinek potrebna pravi vehikel izdelka in zadostna koncentracija aktivne učinkovine. Največjo težavo danes predstavlja pomanjkanje in vivo študij ter malo dokazov, da proticelulitni izdelki zares učinkujejo.

V kozmetologiji in dermatologiji so zadnja leta v porastu invazivnejše metode, ki aktivno sestavino dostavijo neposredno na tarčno mesto.

13

Iz stroke | Celulit in nova generacija izdelkov za njegovo odstranjevanje

Fosfatidilholin

14

tvori mešane micele. Fosfatidilholin ima namreč previsoko viskoznost in je zato sam neprimeren za injiciranje.

Ker ima natrijev deoksiholat lastnost detergenta, povzroči lizo adipocitov in s tem lokalno vnetje. Zaradi vnetnega procesa in izločanja citokinov ter litičnih encimov se aktivira lipaza, sproščene maščobne kisline pa se po krvi prenesejo kot lipoproteini. Vnetni proces lahko traja več tednov, ko se umiri, pa ponovno zrastejo fibroblasti ter se sintetizira kolagen.

Pogosti lokalni stranski učinki mezoterapije so pekoč občutek na koži, oteklina in rdečina. Edini zaznan sistemski stranski učinek je diareja, ki se pojavi pri 20 % pacientov, ta pa je lahko posledica izločanja maščob v gastrointestinalni sistem. Za čim manjšo pojavnost stranskih učinkov je priporočeno, da se v eni terapiji aplicira maksimalno 2500 mg fosfatidilholina.

Pri načrtovanju terapije je potrebno pazljivo izbrati lokalne anestetike, ki se uporabljajo v kombinaciji z injekcijsko lipolizo. Lidokain in učinkovine iz iste skupine inhibirajo lipolizo ter tako poslabšajo končni rezultat.

Z namenom dokaza učinkovitosti mezoterapije je bilo opravljenih več

kliničnih študij. Ena izmed njih je vključevala dvajset žensk v starosti med 20 in 55 let s predeli lokalizirane maščobe na območju trebuha in bokov.

Rezultate so ovrednotili s pomočjo meritev obsega tretiranih predelov, fotografiranja in kožne biopsije. Kožna biopsija je bila opravljena naključno na petih pacientkah z namenom histološkega vrednotenja tkiva pred in po tretmajih.

Mezoterapevtsko injicirana raztopina je vsebovala 5 % koncentracijo fosfatidilholina in 2 % deoksiholata.

Na vsaki prostovoljki so terapijo ponovili šestkrat. Obseg obravnavanih predelov telesa je bil znatno zmanjšan, fotografije pa so pokazale opazno razliko pri devetnajstih od dvajsetih pacientk. Histološka analiza tkiva dva tedna po terapiji je potrdila izpraznjene prostorčke v podkožnem tkivu in veliko število provnetnih celic.

Slabost injekcijske lipolize je, da ni standardizirane koncentracije formulacije, niti postopka za njeno apliciranje. Čeprav gre za potencialno zelo učinkovito metodo, je narejenih še premalo raziskav predvsem na toksikološkem področju. Vprašljiva sta absorpcija injiciranih učinkovin v krvni obtok ter transport z lipolizo izločenih maščobnih kislin. Čeprav nekateri kozmetologi celulit opredeljujejo kot neozdravljivo stanje kože, ki sovpada s procesom staranja, je bilo v zadnjih letih narejenih precej novih raziskav o potencialno učinkovitih metodah njegovega

Slika 5: Natrijev deoksiholat

odstranjevanja. Dve izmed zadnjih sta bili predstavljeni tudi v tem članku. Z razvojem novih kozmetičnih sestavin v kombinaciji z optimalnim dostavnim sistemom bi tako lahko v prihodnosti omilili nadležno estetsko težavo pri velikem odstotku žensk.

Viri: - Costa-Strachan K., Recent Advances in Slimming Treatments. Cosmetics & Toiletries 2007, 122 (4), 75-80.

- Storsberg J., Stickelmeier L., Cellulite - A (Well-) Known Cosmetic Challenge? SOFW-Journal 2011, 137 (5), 2-8.

- Oborska, A., The Cellulite – Aetiology and Treatment.

SOFW-Journal 2009, 135 (6), 39-44.

- Lintner K., Cellulite: Evolving Technologies to Fight the ‘Orange Peel’ Battle. Cosmetics & Toiletries 2009, 124 (9), 74-80.

- Rios L. et al., A New Generation of Slimming Products.

SOFW-Journal 2012, 138 (11), 16-28.

- Rios L. et al., A Polyglucuronic Acid to Target the FIAF Adipokine for Slimming Effects. Cosmetics & Toiletries 2011, 126 (3), 196-206.

- El Kamshoushy A. et al., Evaluation of the Efficacy of Injection Lipolysis using Phosphatidylcholine/Deoxycholate Versus Deoxycholate Alone in Treatment of Localized Fat Deposits. J Clin Exp Dermatol Res 2012, 3 (2), 1-9.

- Matarasso A., Mesotherapy and Injection Lipolysis. Clin Plastic Surg 2009, 36, 181-192.

- http://www.lpgsystems.com/endermologie/lipomassage/ cellulite.php - http://www.milliondollarbabyfitness.com/blog/ what-causes-cellulite/ - http://www.sigmaaldrich.com/catalog/product/sial/ d6750?lang=en&region=SI - http://www.google.com/patents/ WO2003011873A2?cl=en - http://www.sandtonaesthetics.co.za/blog/2011/ mesotherapy-%E2%80%93-multiple-micro-injections-todestroy-fat/ - http://www.howtoremovethat.com/how-to-get-rid-ofcellulite.html

Uporaba injekcijske naprave mesogun

februar 2014

NOVIČKE Tatjana Šučur

KONJSKA AFERA Policija je sredi decembra na jugu Francije aretirala okrog 20 ljudi (najmanj tri veterinarje in več prodajalcev mesa) v okviru preiskave trgovine z mesom konj, ki so jih uporabljali pri izdelavi zdravil. Policija je dobila namige, da so več sto konj, nekateri so bili v lasti farmacevtskega velikana Sanofi, s ponarejenimi veterinarskimi izvidi prodajali klavnicam, nato pa potrošnikom.

V obsežni preiskavi je sodelovalo več kot 100 policistov, ki so preiskali več uradov podjetja Sanofi in več klavnic.

Podjetje Sanofi Pasteur se je seveda odzvalo s sporočilom za javnost, v katerem so zagotovili, da so v zadnjih treh letih okoli 200 konj prodali praviloma veterinarskim šolam, posameznikom in konjskim centrom.

Poudarili so, da so vsi njihovi konji sledljivi, saj so označeni z mikročipi, in da v primeru uživanja njihovo meso ni nevarno. V certifikatih konj je poudarjeno, da niso namenjeni za človeško prehrano, vendar kot

previdnostni ukrep in ne zato, ker bi predstavljali nevarnost. Podjetje je še poudarilo, da so konji dajali kri za izdelavo serumov proti tetanusu in steklini, da pa jih niso uporabljali pri testiranju zdravil.

Sicer ni uradnih dokazov, da bi uživanje mesa teh konj pomenilo tveganje za zdravje potrošnikov, je pa dejstvo, da ne bi smelo končati na krožnikih. Mnenja strokovnjakov so razdvojena. Eni so prepričani, da je na obzorju nov zdravstveni problem, spet drugi problema v tem ne vidijo.

Je pa dejstvo, da je prodaja konjskega mesa v Franciji, ki je zaradi afere z začetka lanskega leta (ko je bilo konjsko meso najdeno v milijonih vnaprej pripravljenih jedi, na katerih je bila oznaka, da vsebujejo samo goveje meso), zdaj še bolj upadla.

NE JOČI, ŠTUDENT Skupina farmacevtov iz 2. letnika STARI MAČEK HUJŠI OD MLAJŠEGA je v torek, 12. 11. 2013, na vajah Znanstveniki z univerze v Pensilvaniji iz organske kemije v laboratoriju so ugotovili, da so posledice drugega nadstropja Fakultete za pretiravanja z alkoholom (t. i. maček) kemijo in kemijsko tehnologijo februar 2014

Novičke

Afere, v katerih nastopa konjsko meso, se kar vrstijo.

po štiridesetem letu starosti mnogo trdovratnejše kot v dvajsetih. Odkrili so, da je glavni krivec za to izguba mišične mase, ki jo nadomestijo maščobe. Avtor raziskave David Oslin je pojasnil, da maščobe vsebujejo manj vode kot mišice in drugače absorbirajo alkohol ter tako hitreje pride do dehidracije. Slednja pa je ključni vzrok za mačka po prepiti noči. Tudi jetra izgubljajo sposobnost presnove alkohola, zato se ta po štiridesetem letu v telesu zadržuje dlje.

Ko pijemo, naša jetra proizvajajo encim dehidrogenazo, ki razgrajuje alkohol na manjše, neškodljive kemikalije in povzroči, da v krvni obtok preide manj alkohola. Mlajši ljudje in redni pivci proizvajajo več tega encima, zato naslednji dan ne občutijo tako močnih učinkov alkohola (zlasti v obliki glavobola) kot starejši ljudje. Dobra novica za starejše je le to, da je maček pri njih redkejši pojav, saj se z leti volumen možganov zmanjša. Glavobol namreč nastane tako, da alkohol povzroči oteklost možganov, ki nato pritiskajo ob lobanjo. Pri starejših tako možganom ostane več prostora za zatekanje.

Torej, starejši kot smo, hitreje smo opiti in učinek alkohola je dolgotrajnejši. Predstavniki britanskega inštituta za obravnavo alkohola so dodali, da so za težje prenašanje alkohola odgovorni tudi možgani, saj nevroni zaradi staranja postajajo manj učinkoviti, zdravila, s katerimi skušamo mačka pregnati, pa še dodatno obremenijo jetra in jim tako onemogočajo presnovo zaužite pijače.

15

Jokali so kot dojenčki

Novičke

doživela skupinski napad joka.

Ni šlo za solze smeha in niti za solze bolečine. Vaje so bile kmalu prekinjene in laboratorij izpraznjen. Študenti so bili tako prikrajšani za pripravo kafre. Izvor skrivnostnih hlapov, ki so v jok pahnili celoten laboratorij, ostaja nepojasnjen.

Očitno pa je dobrim vilam (beri: asistentkam v laboratoriju) uspelo hlape odstraniti, saj so vaje naslednje skupine potekale nemoteno od začetka do konca.

16

USPEH KOLEGOV Z INSTITUTA JOŽEF STEFAN Našim kolegom znanstvenikom z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko ter z mariborske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo je uspelo dokazati feromagnetizem v suspenziji magnetnih nanoploščic v tekočem kristalu, ki so jo pripravili.

Možnost, da tak tekoči magnet obstaja, je že pred 43 leti predvidel Nobelov nagrajenec Pierre de Gennes, vendar ga kljub mnogim poskusom raziskovalci do zdaj niso odkrili. Odkritje so predstavili na Institutu Jožef Stefan in poudarili, da je uspeh v celoti rezultat dela slovenskih raziskovalcev. Dobljeni magnetni tekoči kristal odpira februar 2014

možnosti novih uporab, na primer v optičnih napravah, ki jih namesto z zunanjo električno napetostjo krmilimo s šibkimi magnetnimi polji. Članek skupine štirih slovenskih znanstvenikov, Alenke Mertelj, Darje Lisjak, Mihe Drofenika in Martina Čopiča, je bil decembra minulega leta objavljen v priznani britanski znanstveni reviji Nature.

je uspela skupini angleških znanstvenikov: 3D simulator poroda, ki med drugim upošteva tudi obliko telesa matere in obliko ter položaj telesa nerojenega otroka v maternici. Simulator tako prikazuje stanje v maternici med samim porodom. Posebnost simulatorja je v tem, da simulira porod z neznanim scenarijem, torej tudi z nepredvidljivimi komplikacijami. Tako simulator zdravnikom in babicam omogoča, da predvidijo komplikacije med porodom, ter jim tako pomaga pri njegovi varni izvedbi. Simulacija je specifična za posamezno mater in otroka, kar dosežejo z natančnim skeniranjem, simulator pa je prav tako uporaben za vajo. Zdravniki in babice so lahko doslej vadili izključno na lutkah ali pri samih porodih v živo. Med večino porodov dojenček izvaja prepoznaven set sedmih gibov. S pomočjo novega simulatorja lahko za zdaj reproducirajo tri, a vodja raziskave zagotavlja, da bo v prihodnje možno reproducirati še ostale štiri.

Viri: - http://www.bbc.co.uk/news/world-europe-25407120 - http://www.nydailynews.com/life-style/health/ hangovers-worse-older-experts-processing-alcoholtougher-age-article-1.124677

VIRTUALNI POROD Zdi se, da dandanes ni ničesar, česar ne bi mogli simulirati s pomočjo računalnika. Še ena nova simulacija

Primer simulacije

- http://www.delo.si/druzba/znanost/vrhunsko-odkritjeslovenskih-fizikov-in-kemikov.html - http://www.livescience.com/41678-virtual-birthsimulator-helps-doctors-prepare.html

FARMAPRO, NOVA MOŽNOST PRIDOBIVANJA STROKOVNEGA ZNANJA – www.farmapro.si Z razvojem svetovnega spleta se pospešeno razvija tudi spletno izobraževanje. Prednosti spletnega izobraževanja, kot so prilagodljivost posameznikovemu urniku, dostopnost 24 ur dnevno in 7 dni tedensko ter prihranek časa in denarja, so skupaj z nenehno potrebo uporabnikov po iskanju novih znanj temeljni razlogi, da se spletnih izobraževanj udeležuje vedno več posameznikov. mag. Alenka Rutar Pariš, mag. farm., odgovorna urednica FarmaPro www.farmapro.si. Pri projektu FarmaPro sodelujeta tudi Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) in Slovensko farmacevtsko društvo, ki s svojimi predstavniki sodelujeta tudi v uredništvu portala.

Portal FarmaPro je namenjen

izobraževanju izključno strokovne javnosti, zato so vse vsebine zaprte za javnost in brezplačno dostopne uporabnikom po registraciji s podeljenim osebnim geslom.

Dostop do portala FarmaPro imajo poleg magistrov farmacije

FarmaPro, nova možnost pridobivanja strokovnega znanja – www.farmapro.si

Z namenom ponuditi farmacevtski stroki, v prvi vrsti strokovnim farmacevtskim delavcem v lekarnah, novo možnost dodatnega strokovnega izpopolnjevanja je aprila lani začel delovati spletni portal za e-izobraževanje FarmaPro,

Vstopna stran portala FarmaPro, www.farmapro.si

februar 2014

17

FarmaPro, nova možnost pridobivanja strokovnega znanja – www.farmapro.si

in farmacevtskih tehnikov tudi zdravniki in zobozdravniki ter študenti farmacevtske in medicinske fakultete.

Strokovna izobraževanja na portalu pokrivajo različna terapevtska področja, predstavljena z opisom bolezni, smernicami zdravljenja ter pregledom in primerjavo zdravilnih učinkovin s poudarkom na farmakodinamiki in farmakokinetiki zdravilnih učinkovin ter posledično primerjavo odmerkov in načinov odmerjanja, najpomembnejših stranskih učinkov, kontraindikacij in potencialnih interakcij. Uredništvo pripravlja izobraževanja za farmacevte v praksi z namenom, da jim bodo olajšala in optimizirala svetovanje bolnikom v lekarni.

Ker pa so za uspešno delo v lekarni poleg strokovnega znanja pomembna tudi ostala znanja in veščine, ki olajšajo komunikacijo z bolniki in delo v timu, so strokovnim izobraževanjem dodane tudi splošne vsebine s področja komunikacije.

Vsa izobraževanja na portalu FarmaPro zaključuje preizkus znanja. Na podlagi uspešno opravljenega preizkusa

18

februar 2014

znanja se udeležencem izda potrdilo o udeležbi, ki si ga natisnejo sami.

Preverjanje znanja ni časovno omejeno in ga je mogoče večkrat ponoviti.

E-izobraževanje vključuje video posnetek predavanja in pisno gradivo, ki si ga udeleženec lahko natisne.

Izobraževanje traja približno eno uro in je običajno razdeljeno na dva dela – farmacevtski in medicinski del.

Uredništvo FarmaPro pred vsako objavo novega izobraževanja na spletnem portalu izobraževanje predloži v odobritev podpore LZS. Če LZS izobraževanje podpre, se lahko izobraževanje šteje v kvoto obveznih letnih izobraževanj za farmacevtske strokovne delavce v lekarni. Ob vsakem izobraževanju na portalu je tako označeno, ali je LZS podala podporo izobraževanju ali ne.

Cilj uredništva portala je, da objavi vsaj eno izobraževanje mesečno.

Poleg poglavja Izobraževanje portal FarmaPro vključuje tudi druga poglavja, kot so: Predstavitve zdravil (na recept), Predstavitve OTC (npr. zdravila BRp, medicinski pripomočki), Moj profil in Moja potrdila.

Na portalu FarmaPro lahko trenutno izbirate med naslednjimi strokovnimi e-izobraževanji: - GERB – Gastroezofagealna refluksna bolezen, pogled zdravnika in farmacevta, - Glivične okužbe kože in nohtov ter samozdravljenje, - Antikoagulacijsko zdravljenje, - Sladkorna bolezen tipa 2, - Prehlad in gripa, - Kronično vensko popuščanje, - Enteralna prehrana in uporaba pri bolnikih z rakom ter - Lokalni kortikosteroidi v dermatologiji.

Na voljo sta tudi dve predavanji s področja komunikacije: - Komunikacija, usmerjena v pacienta in - Kako komunicirati z različnimi generacijami.

Vabimo vas, da svoje znanje še razširite in nadgradite. Registrirajte se na strokovnem portalu FarmaPro, www. farmapro.si, in se udeležite spletnih izobraževanj.

MATJAŽ TUŠ, MAG. FARM.: Odličnost je še vedno naše najmočnejše orožje Tokratni sogovornik je novi predsednik Slovenskega farmacevtskega društva (SFD), član Častnega odbora Krkinih nagrad in vodja Službe za raziskave in razvoj pri Lekarnah Maribor.

Z nami je delil svoje načrte s SFD, spomine na svoja študijska leta in mnenje o aktualnem dogajanju, ki zadeva farmacijo.

Vida Papler

Kakšne smernice ste si zadali ob prevzemu funkcije predsednika SFD? Glede na to, da sem ob kandidaturi izhajal iz ocene, da je SFD dobro organizirano, urejeno, učinkovito in uspešno prostovoljno strokovno združenje, na katerega smo člani lahko upravičeno ponosni, je bilo moje osrednje vodilo, da takšno ostane tudi med mojim predsedovanjem. Takrat sem dejal, da potrebe po bistvenih spremembah ali odmikih od smeri, ki jo

je Društvo začrtalo pod predsedovanjem dr. Gašperja Marca, ni, saj društvo naloge in cilje, opredeljene v Pravilih SFD, učinkovito in uspešno uresničuje z organizacijo znanstvenih in strokovnih dogodkov, s publicistično dejavnostjo, z družabnimi prireditvami ter s povezovanjem s sorodnimi združenji, društvi, ustanovami in organizacijami in da so to tudi ključna področja, na katerih je treba graditi v prihodnje. Poudaril pa sem, da to ne pomeni, da se Društvo ne bo odzivalo na spremembe v okolju

Kaj pa sedaj? Se vam zdi, da bi bile potrebne kakšne posebne spremembe? Imate kakšne že v načrtu?

Večjih sprememb v bližnji prihodnosti ne načrtujem. Kot rečeno, obstoječi model za zdaj deluje dobro. Vprašanje, ki si ga vse pogosteje zastavljam, pa je, ali lahko z uspešnim delom na področjih, ki so v domeni društva, v celoti odgovorimo na izzive, s katerimi se zaradi številnih sprememb soočamo farmacevti in tehniki. Kot sem nedavno tega povedal v intervjuju za Lekarništvo, se okolje, v katerem delujemo, v zadnjem času spreminja na način, ki zmanjšuje vlogo farmacevtov kot odločevalcev na ključnih področjih dejavnosti. Tedaj sem tudi dejal, da nas sama odličnost v znanosti in stroki pred tem ni in ne bo obvarovala. Da pa ne bi izzvenelo, da zmanjšujem pomen odličnosti, h kateri pomembno prispeva tudi Slovensko farmacevtsko društvo, naj pojasnim: odličnost v stroki in znanosti morda ni zadosten, je pa nujen pogoj, da ostanemo pomemben deležnik in da ohranimo strokovno neodvisnost in avtonomnost, ki nista več tako samoumevni kot včasih. Odličnost je še vedno naše najmočnejše orožje, ki pa bi ga morali na področjih odločanja v farmaciji bolje izkoristiti.

Kaj si nasploh lahko obetamo člani SFD v letu 2014, katere aktivnosti nas čakajo? februar februar2014 2014

Intervju | Odličnost je še vedno naše najmočnejše orožje

ali, kadar bo to potrebno, prevzelo proaktivne vloge.

19

Intervju | Odličnost je še vedno naše najmočnejše orožje

Tudi v letu 2014 bo program zelo pester in bogat. Poleg številnih strokovnih srečanj, ki jih bodo v svojih okoljih organizirale podružnice, nas čaka še cela vrsta simpozijev, ki jih pripravljajo posamezne sekcije, stekle pa so tudi priprave na osrednji dogodek, to je simpozij ob 39. skupščini SFD. Letošnje leto bomo obeležili jubilejni, 10. Dan slovenskih lekarn, Sekcija farmacevtov javnih lekarn pa načrtuje še raziskavo o problematiki zamenjave terapevtskih skupin zdravil.

Ne smemo pozabiti tudi na FarmaSki in športne igre. Poleg vseh aktivnosti na lokalni ali nacionalni ravni bo za SFD velik zalogaj še 10. Centralnoevropski simpozij iz farmacevtske tehnologije (CESPT), ki bo septembra v Portorožu in ki ga organiziramo skupaj s Fakulteto za farmacijo.

Ena izmed sekcij SFD je tudi Študentska sekcija. Ste z našim udejstvovanjem v društvu zadovoljni? Imate morda tudi kakšno idejo, kako bi lahko študente še bolj vključili v delovanje SFD? Mislim, da večina aktivnosti študentov formalno poteka pod okriljem Društva študentov farmacije Slovenije (DŠFS), ki je bilo ustanovljeno v času, ko sem bil še sam študent. Verjetno je DŠFS medij, ki je študentom bolj domač in bližje ter zagotavlja večjo prožnost in nekatere pragmatične prednosti. Zdi se mi pomembno, da študentom dopuščamo več svobode, hkrati pa jim nudimo vse tisto, kar SFD kot skupna platforma za uresničevanje interesov naših članov lahko ponudi. Žal pa ugotavljamo, da mladi, ko diplomirajo, izgubijo stik z društvom, kar je velika škoda. Potencial študentov farmacije ob koncu študija in na začetku kariere je velik in bi se lahko bolje odrazil v razvoju in prodornosti slovenske farmacije. SFD predstavlja most med različnimi generacijami in povezuje različna področja farmacije, s tem pa lahko pomaga mladim farmacevtom v prizadevanjih za uveljavitev strokovnih interesov.

DŠFS je eno izmed najbolj aktivnih študentskih društev pri nas. Ste tudi sami kot študent sodelovali pri neobveznih študijskih aktivnostih?

Sem in si tako pridobil nekaj dragocenih izkušenj in spominov. Nekajkrat sem

20 februar februar 2014 2014

se udeležil tekmovanja v svetovanju bolniku in prvič celo zmagal. Za nagrado sem se udeležil IPSF kongresa, ki je bil tisto leto v češkem mestu Hradec Králové. Dve leti sem bil tudi demonstrator pri vajah iz farmacevtske tehnologije, kasneje pa sem se lotil še raziskovalnega dela, za katerega sem prejel Krkino nagrado.

V najlepšem spominu pa mi je ostalo deset dni, ki sem jih preživel v Zadru v okviru EPSA - CEEPUS - EDSA Summer University on Enzymes, kjer sem tudi aktivno sodeloval s predavanjem.

Kateri pa je sicer vaš najljubši spomin na študijska leta?

Izpostavil bom dva, ki sta pomembno zaznamovala moje življenje. Prvi sega na začetek študentskega obdobja, ko je na zabavi v »bunkerju« na Gerbičevi preskočila iskra in sošolka Vesna ni bila več samo sošolka. Drugi se nanaša na izpit iz patološke fiziologije; nikoli po izpitu nisem bil tako neizmerno srečen in zadovoljen kot takrat. Pa ne zaradi odlične ocene ali ker je PAFI veljal za strah in trepet, ampak zaradi spleta različnih okoliščin, zaradi katerih je bil uspeh še toliko bolj sladek in pomemben.

V parlamentu je v obravnavi predlog Zakona o zdravilih, ki uveljavlja kar nekaj sprememb. Bi katero še posebej izpostavili? Menite, da je kakšna tudi nepotrebna?

Vsakič, ko se na novo postavljajo pravila, obstaja možnost, da vse predlagane spremembe niso takšne, da bi v največji možni meri ščitile javni interes ali da bi prinašale samo izboljšanje in občo korist. Predlog Zakona o zdravilih pri tem ni izjema. Kot primer bom navedel amandma k 153. členu predloga Zakona o zdravilih, ki se nanaša na uradno kontrolo kakovosti zdravil. Verjetno ste študentje s predlagano spremembo, s katero se naloge uradnega kontrolnega laboratorija prenašajo z JAZMP na Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano, seznanjeni, saj je nanjo opozorila prav Fakulteta za farmacijo.

Stališče, ki ga je Fakulteta zavzela in v katerem je opozorila na določena tveganja in škodljive posledice za javno zdravje, smo obravnavali tudi v SFD in ga podprli.

Decembra se je končalo zbiranje podpisov za predloge treh

zakonov, od katerih dva zadevata tudi farmacevte: Predlog zakona o konoplji in Predlog zakona o samozdravljenju. Ste bili nad zbranim številom podpisov (o konoplji več kot 10.000 podpisov, o samozdravljenju več kot 8.000; zadostovalo bi jih že po 5.000) presenečeni?

Ne, takšen odziv me ne preseneča.

Sodobne komunikacijske poti in spletna socialna omrežja omogočajo lažje in hitrejše širjenje idej in pobud, zlasti med mladimi. Če pa je neka iniciativa še dovolj medijsko zanimiva in se o njej govori in piše v klasičnih medijih, doseže tudi tisti del populacije, ki spleta ne uporablja ali ki ni vpeta v spletno mreženje. Poleg tega vse več ljudi uporablja digitalni podpis, s katerim je moč hitro in enostavno formalizirati podporo, ne da bi v času uradnih ur stali v vrsti na upravni enoti.

Trend legalizacije konoplje v zdravstvene namene se širi, vendarle pa so mnenja precej deljena. Na spletni strani Lekarn Maribor je na primer zapisano, da je uporaba konoplje v zdravilstvu kontroverzna. Kakšno pa je vaše mnenje?

Uporaba konoplje oziroma pripravkov iz nje v zdravstvene namene pod pogoji in na način, kot to velja za ostala zdravila, se mi ne zdi sporna. Njena uporaba bi torej morala biti dovoljena, vendar omejena na tiste indikacije, za katere obstajajo dovolj dobri oziroma zadostni dokazi o njeni učinkovitosti in varnosti, seveda ob pogoju, da je zagotovljena tudi ustrezna kakovost pripravkov in nadzor nad prometom z njimi. Za zdravilne rastline pa vemo, da je velikokrat težava v tem, da je raven dokazov dokaj nizka in da so velike in kakovostne klinične študije prej izjema kot pravilo. Morda to ne velja v celoti za konopljo, zagotovo pa konoplja ni panacea, kot se jo rado predstavlja v javnosti. Menim, da bi morale biti pobude civilne družbe v zvezi z uporabo konoplje v zdravstvene namene osredotočene predvsem na zahtevo po financiranju neodvisnih študij, s katerimi bi objektivno ovrednotili razmerje med koristmi in tveganji uporabe pri določenih boleznih. Tovrstne študije

Drugi predlog, ki je bil poslan v obravnavo v parlament, je bil Predlog zakona o samozdravljenju, ki bi človeku prepuščal več možnosti za odločanje o svojem zdravljenju.

Imate glede tega kakšne pomisleke?

Predlagatelji pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, ki je pri nas že uzakonjena, očitno razumejo predvsem kot pravico do uporabe katerekoli rastline za potrebe samozdravljenja, pri čemer pa predlog zakona ne razmejuje med samozdravljenjem in zlorabo oziroma rekreativno rabo drog. Pa ni največja težava konoplja ali to, da bi lahko z njo vsakdo »samozdravil« stres ali kar koli drugega, bolj zaskrbljujoče je popolno zanikanje stroke in vsega, kar danes strokovnjaki vemo o zdravilnih rastlinah. Ni vsaka rastlina zdravilna ali primerna za samozdravljenje. To je nam, farmacevtom, jasno, in za to imamo trdne dokaze, percepcija laične javnosti pa je velikokrat drugačna, zlasti, če je podkrepljena z »dokazi« drugih samozdravilcev. Gre torej za »pravico«, ki prinaša veliko tveganj tako za zdravje posameznika kot za javno zdravje. Predlog zakona sicer določa, da odgovornost za samozdravljenje nosi vsak sam, nič pa ni govora o tem, ali smo kot družba dolžni poskrbeti za odpravo posledic takšnega tveganega ravnanja in ali bo posameznik odgovarjal za posledice, ki bi jih njegovo ravnanje povzročilo ostalim. Sploh pa je predlog zakona pomanjkljiv in nejasen in ne upošteva vseh posledic in vseh dimenzij, ki jih imajo predlagane spremembe.

Slednje še posebej velja za odpravo obveznega cepljenja, ki bi morala biti podprta z zelo trdnimi dokazi, da je razmerje med koristmi in tveganji v prid opustitve.

Kako komentirate širjenje Lekarne Ljubljana v Postojno? Ste se

pridružili protestu konec novembra?

In kako odgovarjate na argument nekaterih, da se s tem samo poveča ponudba in tekmovalnost, z njo pa po navadi tudi kakovost?

Dogajanje, ki smo mu priča, je rezultat zasledovanja določenih interesov, zastarele zakonodaje in statusno pravne ureditve lekarn, nejasne zdravstvene politike in dojemanja lekarn kot gospodarskih subjektov. Slednje se vse bolj kaže tudi v nekaterih namerah ali ravnanjih lokalnih oblastnikov, ki se premalo zavedajo, da je lekarniška dejavnost del zdravstvene dejavnosti, ki jo v svojem okolju morajo zagotavljati kot javno službo v dobrobit uporabnikov in ne zgolj kot pridobitno dejavnost za polnjenje prazne občinske blagajne.

Model širjenja lekarniške mreže na način, kot se je to dogajalo v Postojni, bi povzročil, da bi veliki postali še večji, manjši pa bi bili postopoma prisiljeni zapreti svoja vrata. To se seveda ne bi zgodilo čez noč, se pa zagotovo bi, saj na dolgi rok zasebni lekarnarji in manjši zavodi enostavno ne bi zmogli tekme z ekonomsko in pogajalsko veliko močnejšimi »konkurenti«.

Monopolizacija dejavnosti v nekem okolju pa zagotovo ne bi pomenila boljše ponudbe in večje kakovosti storitev. Prej nasprotno. Da so razmere zaskrbljujoče in da se pristojni organi morajo opredeliti in ukrepati, smo lekarniški farmacevti opozorili tudi z enournim protestnim zaprtjem lekarn.

Odločitev članic LZS glede protesta je bila sprejeta tik pred samim protestom.

Kljub hitri odločitvi je protest uspel, saj se je odzvala večina slovenskih lekarn.

V decembrski številki Farmacevtskega vestnika se prof. dr. Borut Štrukelj v uvodniku sprašuje, kam gre slovenska farmacija. Kaj menite vi, kam gre?

Področje farmacije je bilo v Sloveniji vedno zgledno urejeno, nadzorovano in primerljivo z razvitimi evropskimi državami. Na številnih področjih beležimo uspehe, zato se je položaj slovenske farmacije v primerjavi z večino drugih strok zelo okrepil. V zgodbi o uspehu pa so seveda nekateri prepoznali dober plen in priložnost zase. Kakšna prihodnost nas čaka, je v veliki meri odvisno od tega, ali bomo ob vsakem

udarcu in ob vsaki potezi tistih, ki želijo zaradi lastnih interesov uzurpirati enkrat eno, drugič drugo področje farmacije, sklonili glave in nemo opazovali napenjanje mišic, kot pravi prof. Štrukelj, ali pa bomo umno in pogumno dvignili glave in glas in se, brez držanja fige v žepu, lotili reševanja problemov. Nekaj teh je še starih in zaradi njih smo postali lažji plen, kot bi sicer bili.

V istem uvodniku je omenjeno tudi dejstvo, da je v Sloveniji ugled farmaciji upadel. Kako pa bi ga lahko po vašem mnenju povrnili?

Načrtujete v SFD kakšen poseben projekt, ki bi farmacevte približal javnosti?

Verjetno je zaradi vsega, kar je izpostavil prof. Štrukelj v uvodniku, ugled slovenske farmacije res nekoliko načet, ne bi pa se ravno strinjal s trditvijo, da je ugled farmaciji upadel in da farmacevt ni več cenjen poklic. Najboljši dokaz, da to ne drži, je velik interes tako mladih srednješolcev kot njihovih staršev, da se vpišejo na Fakulteto za farmacijo.

Ugled farmacije prepogosto ocenjujemo po tem, kar slišimo in beremo v medijih.

Ti pa o uspehih in dosežkih, razen športnih, neradi poročajo. Vseeno je bilo kar nekaj projektov SFD, o katerih so mediji relativno veliko in pozitivno poročali. Veliko zanimanja je na primer vzbudila raziskava o problematiki obnovljivih receptov, ki jo je izvedla Sekcija farmacevtov javnih lekarn, in tudi Dan slovenskih lekarn na temo bioloških zdravil je bil dobro sprejet v medijih. Izpostavil bi še knjigo Sodobna fitoterapija, ki je glede na odzive strokovne in laične javnosti presegla pričakovanja, kar samo zase govori o kakovosti knjige in o tem, da nam laična javnost še vedno zaupa. Projekt publikacije Sodobna fitoterapija je bil pred kratkim tudi nagrajen s prestižnim, edinim slovenskim priznanjem s področja promocije znanosti, Prometejem znanosti za odličnost v komuniciranju, kar je še dodaten dokaz, da znamo in zmoremo.

februar februar2014 2014

Intervju | Odličnost je še vedno naše najmočnejše orožje

bi morale biti načrtovane tako, da bi jih bilo moč uporabiti tudi v regulatornih postopkih. S tem bi vsem zainteresiranim bistveno olajšali ali pa sploh omogočili pridobitev dovoljenja za promet, bolnikom pa zagotovili dostop do kakovostnih, učinkovitih in varnih zdravil na povsem zakonit način.

V takšnih pobudah bi prepoznal iskren namen in delovanje v splošno korist ter dobrobit bolnikov.

21

IO – KDO JE TO? Pisal se je davni november – sedemindvajseti, če smo natančni. V poznih popoldanskih urah se je kopica študentov Fakultete za farmacijo zbrala v prostorih Študentske organizacije Univerze v Ljubljani na Vojkovi ulici 63. Zasedanje redne skupščine DŠFS in občnega zbora ŠSSFD se je lahko začelo.

Enej Bole Ugledni zgodovinarji z velikimi besedami opisujejo ta dan, ko so bili poleg novih koordinatorjev projektov izvoljeni tudi novi člani izvršnega odbora, ki zdaj že več kot dva meseca kraljujejo v študentski sobici.

No, šalo na stran. Novi IO ni prav nič vzvišen in kraljevski, ravno nasprotno. Njegovi člani so poleg svojih standardnih študentskih obveznosti pripravljeni zajeten del svojega časa nameniti tudi v splošno dobro nas vseh; pridno se sestajajo in skrbijo za pestro in kakovostno ponudbo obšolskih dejavnosti. Tisti, ki jih poznajo, lahko potrdijo, da so to ambiciozni, delavni, a vendar zelo družabni in nasmejani študentje. Več o njih lahko preberete v nadaljevanju.

Cel večer smo glasovali in glasovali in glasovali ...

IO – kdo je to?

Anže Vasle, predsednik

Letnik in smer študija: 4. letnik, EMŠ Farmacija.

22

februar 2014

Kraj stalnega prebivališča: Celje, knežje mesto.

Položaj, ki si ga prevzel, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

Od decembra dalje sem predsednik Društva študentov farmacije Slovenije in predsednik Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva.

To pomeni, da skrbim za razvoj in delo DŠFS & ŠS SFD, skrbim za ekipo izvršnega odbora in koordinatorjev projektov, urejam razne finančne in pravne akte ter nasploh bdim nad celotno Drug Dealer družino. Razne stojnice, strokovni večeri, kampanje, Spatula in navsezadnje večina žurov so plod našega dela. Včasih se zamislim ob reku, da dobremu predsedniku ni potrebno nič delati, saj iz njega po vsem decembrskem naporu potegnem zgolj mešane zaključke. Vsekakor mi je kljub natrpanemu urniku v užitek delati v prijetni ekipi, čeravno bi si vsi pogosto

želeli še več aktivnih študentov. Upam, da se bo naše delo s časom vsaj malo demistificiralo in mi ne bo potrebno več poslušati govoric o 'zaprti družbi iz študentske'. K aktivnemu sodelovanju v društvu je iskreno vabljen prav vsak, ne glede na letnik, okus za glasbo in dolžino las.

Sanjska služba: Sanjsko službo mi je žal prevzel Bond. (James Bond.)

Sicer pa področje klinične farmacije, konkretneje onkologije.

Najljubši predmet na FFA (do zdaj): Moj najljubši predmet do sedaj je bil Uvod v farmacijo, saj je eden redkih predmetov, ki dajo (zainteresiranim) študentom vpogled v farmacijo kot stroko, zgodovino našega poklica in nekatere etične dileme, kar se mi je zdelo v prvem letniku precej bolj pomembno od Maxwellovih povezav med električnim in magnetnim poljem (pa drugače 'svaka čast', James C. M.,

res genialne izpeljave).

Kje najpogosteje kličeš 1808?

Najpogosteje jem v Meti in baziliki, ker je pač najbližje, pa tudi hrana je kvalitetna. Ker pa to izsuši denarnico, jem zelo pogosto tudi v Stadri.

Izogibam se številnim gostilnam zaradi neprimernega odnosa osebja (za seznam me lahko vprašate osebno, ker nerad k levetam).

Naključno zanimivo dejstvo o tebi: Obožujem zvok harmonike, saj me popelje nazaj h koreninam mojih prednikov.

Kaj bi rad sporočil bralcem Spatule? Študentje Fakultete za farmacijo sodijo med najboljše v regiji in tudi sam sem ponosen, da sem del te družbe. Pa vseeno prepogosto pogrešam stanje duha, kot bi ga pričakoval v tako

imenitni ustanovi. Čeravno je sprotno premagovanje izpitov za študenta bržkone prioriteta, se na tej točki zanimanje bodočih farmacevtov pogosto konča. Skoraj nikogar ne zanima, kaj se dogaja v svetu farmacije; večina jih pričakuje zagotovljeno službo po končanem študiju, ne da bi se trudili postati konkurenčni na trgu dela in ne da bi samoiniciativno osvojili znanja, ki jih program FFA (še?) ne ponuja.

Univerzalen recept za 1000 mg Uspeha® žal ne obstaja – potreben je pristop osebne medicine – a kljub temu upam, da bo sčasoma med študenti zavladala aktivnejša klima, da se bodo bolj dejavno vključevali v obštudijske dejavnosti in da se bodo podrobneje izobrazili vsaj na tistih

področjih, ki jih zanimajo. Tudi razni strokovni simpoziji in debate pogosto potrebujejo študentski glas – a kaj, ko »to mene ne zadeva, če pa imam čez dva tedna izpit«.

Vsem bralcem želim Uspešno ® študijsko leto, osebno in profesionalno razsvetljenje ter obilo sodelovanja, tako v Društvu študentov farmacije Slovenije kot tudi v Študentski sekciji SFD. Pravzaprav večina študentov SFD niti ne pozna, kaj šele, da bi obiskali kakšno predavanje številnih podružnic in sekcij. Je pač tako, da nam lahko učitelji zgolj pokažejo vrata do (resničnega) znanja, sami pa moramo prestopiti njihov prag. Srečno!

Anita Kosmač, generalna sekretarka Letnik in smer študija: 3. letnik, EMŠ Farmacija.

Kraj stalnega prebivališča: Litija.

Položaj, ki si ga prevzela, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

G e n e ra l n a s e k re t a r k a ; p o m o č predsedniku, pisanje zapisnikov, obveščanje koordinatorjev, zbiranje poročil o projektih, sprotne zadeve, kot na primer naročanje pisarniškega materiala.

Sanjska služba: Dekanja na FFA, to bi bil kar izziv.

Najljubši predmet na FFA (do zdaj): Trenutno je to FK III. Kje najpogosteje kličeš 1808?

Parma.

Naključno zanimivo dejstvo o tebi: 12 let sem skoraj vsak dan trenirala tenis … A je to zanimivo?

Kaj bi rada sporočila bralcem Spatule?

Easy is what you practise.

Z 10. decembrom sem prevzela pozicijo blagajničarke. Moje delo obsega vodenje evidence prihodkov in odhodkov društva, skrbim za plačevanje članarin v nacionalnih in mednarodnih organizacijah ter plačevanje drugih računov. Poleg tega skrbim za pripravo letnega finančnega plana ter sodelujem pri iskanju finančnih sredstev za delovanje društva.

Sanjska služba: Še najbolj bi me veselilo delo v raziskovalnem laboratoriju.

Predvsem si želim, da bi bilo moje delo pestro in da bi mi bilo v izziv.

Najljubši predmet na FFA (do zdaj):

Farmacevtska kemija.

Kje najpogosteje kličeš 1808?

Najpogosteje jem v restavracijah, ki so sosednje FFA (Thai Inn, Mirje, Meta in bazilika ...), a se trudim čim manjkrat na teden biti v eni in isti restavraciji. Ena od ljubših restavracij je tudi CoffeeZait (najboljše torte!).

Naključno zanimivo dejstvo o tebi: Če se le da, nosim neparne nogavice.

Kaj bi rada sporočila bralcem Spatule?

Lenivci so zakon.

Letnik in smer študija: 3. letnik, EMŠ Farmacija.

Kraj stalnega prebivališča: Ljubljana.

Položaj, ki si ga prevzela, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

IO – kdo je to?

Danaja Rode, blagajničarka

februar 2014

23

Eva Shannon Schiffrer*, EPSA LS

IO – kdo je to?

najpogosteje pokličem v »restavraciji« McDonald's. Kot najljubšo restavracijo na bone pa bi izbrala Cantino Mexicano, kjer pa bone koristim redkeje zaradi svoje gorenjske narave.

Naključno zanimivo dejstvo o tebi: Med poletnimi počitnicami po izidu zadnje knjige o Harryju Potterju sem vseh sedem knjig prebrala sedemkrat zapored v angleščini.

Kaj bi rada sporočila bralcem Spatule? Še naprej vsaj tako uspešno kot do zdaj predstavljajte Fakulteto za farmacijo tako na domačem kot na mednarodnem nivoju, nikoli ne nehajte slediti svojim sanjam in uresničevati svojih ciljev ter ne pustite, da vas kdor koli prepriča, da nečesa niste sposobni storiti!

24

Letnik in smer študija: 3. letnik, EMŠ Farmacija.

Kraj stalnega prebivališča: Moji starši in večina bližnjih sorodnikov prihajajo iz Ljubljane ali njene okolice, kot družini pa se nam ne uspe ustaliti v enem kraju. Po mojem rojstvu smo najprej stanovali v Kamniku, nato smo nekaj let preživeli v Železnikih, trenutno pa živimo v Spodnjih Gorjah, majhni vasici v neposredni bližini Bleda. Tisti, ki ste za Gorje že slišali, verjetno veste, zakaj poudarjam, da smo priseljeni. Ker pa sama že tri leta večino časa preživljam v Ljubljani, prihodnje leto pa se mi bo pridružil tudi brat, starši že razmišljajo o ponovni selitvi, saj se noben od otrok v prihodnosti ne vidi v Gorjah. Če bi torej morala definirati od kod prihajam, bi rekla da sem napol Gorenjka in napol Ljubljančanka.

Položaj, ki si ga prevzela, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

Prevzela sem pozicijo predstavnice za stike z Evropsko zvezo študentov farmacije (EPSA). To pomeni, da prenašam informacije o dogajanju med Slovenijo in EPSA. Poleg tega predstavljam DŠFS na uradnih EPSA dogodkih, kot sta Letni kongres in Jesenska skupščina, in sem ena od dveh predstavnikov DŠFS v generalni skupščini EPSA, ki je najvišji organ EPSA in poteka dvakrat letno. Seveda

februar 2014

pa po potrebi pomagam tudi pri drugih projektih DŠFS. Sanjska služba: Zadovoljna bi bila s kakršno koli službo, ki bi mi omogočala raziskovalno delo v laboratoriju, kot zares sanjsko službo pa vidim delo profesorja.

Najljubši predmet na FFA (do zdaj): Tekom šolanja sem imela veliko različnih interesov in se posledično skoraj do zadnjega trenutka nisem uspela odločiti za smer študija. Na koncu sem izbirala le še med farmacijo in medicino in se po nasvetu staršev odločila za farmacijo, kar je bila ena izmed najboljših odločitev v mojem življenju. Seveda sem takrat pričakovala, da mi bodo najljubši medicinski predmeti, kar pa je danes zelo daleč od resnice. Že ob vpisu sem se najbolj veselila tega, da bom izvedela, kako in zakaj določene kemijske strukture delujejo na človeško telo, tekom študija pa sem tudi ponovno odkrila navdušenje nad kemijo. V tem trenutku bi se težko odločila za le en najljubši predmet, zato bom izpostavila dva: Farmacevtska kemija III in Instrumentalna farmacevtska analiza.

Kje najpogosteje kličeš 1808?

Moje prehranjevalne navade so milo rečeno slabe, tako da 1808 verjetno

*Ker sem slišala že veliko različnih, zelo zanimivih idej o izvoru mojega imena …

Seveda imam nemške prednike, ki pa so se v Slovenijo preselili že pred kar nekaj generacijami, tako da nisem nič manj Slovenka kot večina.

Ker pa so moji starši veliki ljubitelji Irske in vsega irskega, sem tako jaz kot moja brat in sestra ob rojstvu poleg tega, da smo to ljubezen podedovali, dobili tudi drugo, irsko ime, ki je v mojem primeru Shannon. Shannon je angleška izpeljanka imena Sionna, ki je v irski mitologiji boginja, katere ime pomeni »nosilka modrosti«, iz irščine pa se lahko prevede tudi kot stara, modra reka. V tujini se pogosto predstavljam kot Shannon, pa tudi v Sloveniji me nekateri prijatelji tako kličejo, tako da me lahko pokličete po katerem koli imenu želite.

Rok Milošič, predstavnik za stike z javnostjo

Letnik in smer študija: 3. letnik, EMŠ Farmacija.

Kraj stalnega prebivališča: Okolica Ljubljane.

Položaj, ki si ga prevzel, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

Predstavnik za stike z javnostjo (PR) v bistvu pomeni nadlegovanje študentov z bolj ali manj zanimivimi oziroma uporabnimi e-maili, objavami na Facebooku ter fotografiranje na raznih dogodkih.

PR je tudi odgovorni urednik Spatule in skrbi, da je ta ustrezno lektorirana in oblikovana. Prav tako je pomembna tudi skrb za spletno stran društva in za njeno posodabljanje. Na splošno je moja vloga skrb za podobo društva.

Sanjska služba: Hand model. (V

Sloveniji ni pravega izraza, ker poklic še ni tako razvit.)

Najljubši predmet na FFA (do zdaj): 1H NMR. Kje najpogosteje kličeš 1808?

Thai Inn. Naključno zanimivo dejstvo o tebi: Rad pišem poezijo iz besed, izrezanih iz revij.

Kaj bi rad sporočil bralcem Spatule?

Vse bralce Spatule pozivam k varni uporabi antibiotikov. Samo s skupnimi močmi nam bo rezistenco uspelo zmanjšati na minimum. Prav tako ne pozabite cepiti svojih otrok, saj necepljeni otroci ogrožajo zdravje celotne populacije.

Kraj stalnega prebivališča: Gabrje, Dobrova, okolica Ljubljane.

Položaj, ki si ga prevzela, kaj sploh pomeni in katere zadolžitve obsega?

Prevzela sem mesto predstavnice za stike z mednarodno zvezo študentov farmacije oz. IPSF, kar pomeni, da skrbim za komunikacijo med zvezo in našim društvom.

Njim poročam o naših projektih ter obratno, v sodelovanju z drugimi koordinatorji organiziram projekte zveze, ki potekajo v društvu, kot so Svetovanje bolnikom, Mala šola klinike ter razne javne kampanje, in skrbim, da se naša delegacija uspešno udeleži svetovnega kongresa. Če povzamem … dobim

in odpišem na ogromno mailov.

Sanjska služba: Lastnica tiki bara na Havajih.

Najljubši predmet na FFA (do zdaj): FT I. Kje najpogosteje kličeš 1808?

V Thai Innu.

Naključno zanimivo dejstvo o tebi: Rada nakupujem pisarniško opremo in zavijam darila.

Kaj bi rada sporočila bralcem Spatule?

Poleg vseh predavanj, vaj, izpitov, seminarskih in poročil ter ostalih obveznosti ne pozabite na otroka v sebi. Vzemite si čas za stvari, ki niso nujno smiselne, ampak vas osrečujejo.

Letnik in smer študija: 2. letnik, EMŠ Farmacija.

IO – kdo je to?

Mija Kavčič, IPSF CP

februar 2014

25

KLINIČNA FARMACIJA – THE AMERICAN WAY Po daljšem zanimanju za IPSF SEP program študentskih izmenjav sem se končno opogumil in za ciljno destinacijo izbral Združene države Amerike (ZDA). Marsikdo bi se vprašal zakaj, ko pa imam zraven toliko bližjih držav. Obisk ZDA je bil od nekdaj moja velika želja, k izbiri pa je botrovalo tudi zanimanje za klinično farmacijo, ki je tam na izredno visokem nivoju. Poleg tega mi je odhod na ta kontinent predstavljal velik izziv, navkljub govoricam, da je tja v sklopu SEP-a skoraj nemogoče priti. Še en dokaz, da se z vztrajnostjo in voljo marsikam pride! Seveda se moja dogodivščina ni pričela s prihodom v mesto Tucson (izgovarjava: tjuson) v zvezni državi Arizona, je pa Tuscon predstavljal osrednji del mojega popotovanja po Ameriki.

SEP | Klinična farmacija – The American Way

Luka Tehovnik

26

UNIVERSITY OF ARIZONA MEDICAL CENTER Delo kliničnega farmacevta sem imel skupaj s kolegico Heleno iz Barcelone priložnost izkusiti v tamkajšnjem Univerzitetnem kliničnem centru Arizona (UAMC). Tam sem spoznal svojega mentorja dr. Michaela Katza, s katerim sva imela že prvi dan izjemno fascinanten pogovor o (sedaj že dokaj uveljavljeni) zdravstveni reformi, imenovani februar 2014

Affordable Care Act (ACA) ali poljudno ObamaCare, ter o zdravstvenem sistemu, razlikah v študiju farmacije ter o vlogi farmacevta v Sloveniji in ZDA. Dr. Katz mi je že takoj na začetku priskrbel kopico uporabnih člankov o klinični obravnavi bolnika, farmakoterapijskem pregledu ter članke o ACA, tako da sem bil po koncu branja sposoben opisati bistvene spremembe in definirati ostale pojme, kot npr. pojav, imenovan The

Doughnut Hole Phenomenon. Še isti dan sem se udeležil predavanj, ki so jih pripravili tamkajšnji farmacevti specializanti (residents).

To so študentje, ki se po zaključku študija farmacije in pridobitvi naziva doktorja farmacije (PharmD), ki je nujen za pridobitev licence, odločijo za specializacijo na kliničnem področju. Že sam začetek je bil izjemno poučen, pa se moje delo na UAMC sploh še ni dobro pričelo!

sliko, preteklo in sedanje zdravljenje ter ostale za zdravljenje pomembne informacije. Po predstavitvi je sledila diskusija z zdravnikom, k bolniku pa smo pristopili šele po razrešitvi vseh morebitnih vprašanj in ostalih nejasnosti. Na tem mestu je potrebno omeniti, da smo bili v pogovor aktivno vključeni tudi farmacevti.

Tako zdravniki kot študentje so se na nas obračali z vprašanji glede interakcij in odmerjanja, naše mnenje pa so (vsaj v času moje prisotnosti) vedno upoštevali in bili zanj tudi izjemno hvaležni! Pri vsakem bolniku je bilo pomembno tudi dejstvo, ali ima ustrezno zavarovanje ali ne in ali bo to določeno zdravilo zavarovanje sploh krilo. Cilj ACA je med drugim spremeniti tudi stvari na tem področju; ogromno Američanov namreč še vedno ni zavarovanih, število takih oseb je za časa mojega obiska presegalo 50 milijonov.

Po izčrpnem pogovoru smo bili pripravljeni, da pristopimo k bolniku.

Sledila so vprašanja zdravnika o počutju, izboljšanjih/poslabšanjih in zdravilih. Prav tako so bila bolniku predstavljena najnovejša dejstva o njegovem stanju in vsi morebitni nadaljnji diagnostični postopki.

Pri viziti smo dopolnili o bolniku že zbrane podatke, če pa je bilo potrebno, smo se z bolnikom tudi ponovno pogovorili. Velika prednost je znanje španščine, pri čemer je

GLAVNE RAZLIKE Največja razlika je seveda že v samih študijskih programih. Ameriški študij farmacije je izrazito klinično usmerjen, kar se ustrezno odraža v znanju tamkajšnjih študentov. februar 2014

SEP | Klinična farmacija – The American Way

Pravo delo se je začelo 6. avgusta ob 8. uri zjutraj. Dodeljen sem bil skupini na internističnem oddelku, ki so jo sestavljali študentje medicine in farmacije, zdravnik in farmacevt, s katerimi sem dnevno obiskoval bolnike, ki so bili na seznamu za obravnavo tisti dan.

Delo, ki sem ga skupaj z ostalimi študenti farmacije opravljal tudi jaz, je obsegalo zbiranje relevantnih podatkov o bolnikih iz bolnišnične dokumentacije, s poudarkom na zdravilih, kot tudi na razlogih za hospitalizacijo, pridruženih boleznih, krvnih testih, prejšnjih hospitalizacijah itd. Cilj je bil prepoznati potencialno nevarne interakcije med zdravili, razloge za neučinkovitost terapije, potrebo po prekinitvi ali pričetku jemanja zdravil, spremljanju plazemskih koncentracij zdravila (TDM) in optimizaciji že obstoječe farmakoterapije.

Proces predstavitve obravnavanega bolnika ostalim članom tima je bil enoten na vseh oddelkih, kjer sem imel priložnost delati. Ta čast je pripadala študentom medicine in specializantom. Predstavitev bolnika farmacevtu pa so seveda opravili študentje farmacije in njihovi starejši kolegi. Ta je po navadi potekala kar pred sobo dotičnega bolnika, obsegala pa je razlog za hospitalizacijo, zgodovino prejšnjih obravnav, pridružene bolezni, krvno

bila kolegica Helena v absolutni prednosti. Določen delež populacije bolnikov predstavljajo tudi Mehičani, ki slabo ali pa sploh ne govorijo angleško. To pravzaprav niti ni tako presenetljivo, saj je Tucson od mehiške meje oddaljen manj kot 100 km.

V času izmenjave sem imel priložnost izkusiti delo kliničnega farmacevta na področju interne medicine, onkologije, oddelka za intenzivno nego za otroke ter za odrasle.

Oddelčni farmacevti so bili izjemno prijazni, vedno pripravljeni deliti svoje znanje in biti na razpolago za vprašanja, ne glede na to, da sem bil zgolj tuj študent na izmenjavi, pa še to za krajši čas. Vsekakor je bilo najbolj poučno na oddelku za onkologijo, kjer sem prisostvoval lumbalni punkciji, aplikaciji visokega odmerk a metotreksata preko ommaya rezervoarja direktno v cerebrospinalno tekočino, biopsiji kostnega mozga in pripravi zdravil za i.v. aplikacijo. Kot študentom farmacije nam pri nas ta možnost ni dana, zato sem bil še toliko bolj hvaležen za izkušnjo.

Popoldnevi so bili rezervirani za predstavitev primerov našemu mentorju. Vsak izmed nas, ki je bil dodeljen dr. Katzu, je lahko predstavil najzanimivejši primer z vidika kompleksnosti bolezni, spremljevalnih bolezni in, najpomembnejše, farmakoterapije.

Po predstavitvi smo se pogovorili, ali so bila ukinjena in na novo uvedena zdravila primerna ter ali je bil bolnik v splošnem primerno obravnavan. Pri diskusiji sem kar se je dalo aktivno sodeloval in tudi sam pogosto predstavil katerega izmed svojih bolnikov. Vsekakor so bila taka srečanja izjemno poučna z vidika pridobivanja novega znanja o pravilni obravnavi bolnika, zdravilih in njihovi optimizaciji, promociji čim prejšnjega okrevanja in odpusta iz bolnišnice.

27

SEP | Klinična farmacija – The American Way

28

Ugotovil sem, da veliko študentov namerava po končanem študiju delati v klinikah, le nekaj jih je zanimalo raziskovanje. Vsekakor ni bilo opaziti poteka raziskovalne dejavnosti v tolikšnem obsegu kot pri nas, mogoče tudi zaradi same zasnove izobraževanja. Sodelovanje pri diskusijah ni bilo vedno lahko; vsekakor je bilo obiskovanje izbirnega predmeta klinična farmacija zaslužno za razumevanje in sodelovanje pri obravnavah. Ne smem pa izvzeti jezikovnih preprek; Američani namreč radi namesto izrazov za bolezni, zdravila in njihov režim jemanja, diagnostične postopke in zdravstvene delavce uporabljajo okrajšave (akronime). Poznavanje le-teh je ključnega pomena za nemoteno sledenje pogovoru in branje dokumentacije.

Da lahko ameriški študent uspešno pridobi naziv doktorja farmacije, mora za to opraviti ustrezno število ur praktičnega usposabljanja na različnih področjih. Število ur se giblje med 1000 in 1500, odvisno od zvezne države; v Arizoni jih potrebujejo 1500. Te ure študenti pridobijo tekom študija, na koncu pa jih čaka še senior project, ki je ekvivalenten naši diplomi. Po ustreznem dokončanju študija jih čaka še strokovni izpit (NAPLEX) za pridobitev licence.

Priznam, da mi je ameriški način študija izjemno všeč; študentje se imajo možnost preizkusiti na številnih področjih (neverjetno je dejstvo, kje vse lahko kot farmacevti delajo) in tako odkrijejo, kaj jim pravzaprav najbolj ustreza in kaj ne.

V ZDA ne poznajo lekarn v takem februar 2014

pomenu besede, kot jih dojemamo mi. Trgovine ali t. i. convenience stores, Walmart, CVS/Pharmacy, Costco in Sam’s Club, imajo lekarno znotraj nakupovalnega kompleksa, kjer lahko poleg zdravil kupimo tudi vse ostalo. Glavna naloga farmacevta je izdajanje zdravil na recept in z njimi povezano svetovanje. OTC zdravila so tako kot ostale stvari na policah in si jih lahko kupci/bolniki vzamejo kar sami, brez posredovanja farmacevta. Če pa že najdemo prostor, ki je namenjen le lekarni, zgroženo ugotovimo, da lahko tam kupimo ne samo zdravil, pač pa tudi alkohol in cigarete. Zelo očitna je tudi razlika v oglaševanju zdravil; pri nas je oglaševanje zdravil na recept prepovedano, medtem ko je v ZDA to običajna praksa.

Ne nazadnje bi se rad dotaknil še poklica farmacevta na splošno. Žal se ne morem otresti dejstva, da smo tam kot zdravstveni delavci mnogo bolj cenjeni, sprejeti in tudi bolje plačani.

Samo za primerjavo, farmacevt, ki npr. dela v Walmartu, v povprečju letno zasluži okoli $120.000, kar preračunano v našo valuto pomeni dobrih 88.000 €. Tudi možnosti za delo je neizmerno več kot pri nas.

PRISTNA AMERIŠKA IZKUŠNJA Dvomesečno popotovanje po ameriškem jugozahodu je bilo vsekakor nepozabna in najboljša izkušnja doslej. Preden sem prispel v Tucson sem namreč obiskal še Los Angeles, Santa Cruz in San Francisco v Kaliforniji, Las Vegas v Nevadi ter po enomesečni praksi še Denver v Koloradu. Prostočasne aktivnosti so bile v Arizoni dobro organizirane

in tako sem videl, odkril in doživel večji del ogromnega razprostrtega mesta, kar Tucson tudi je. Aktivnosti so obsegale vse od sedemurnega pohoda po kanjonu Sabino pri temperaturi 40 °C in več do strelskega obračuna v živo v mestu Tombstone, poskušanja tipičnih ameriških jedi v tamkajšnjih restavracijah in hišnih zabav (kjer beer pong vsekakor ni manjkal).

Navkljub vsem premnogokrat slišanim predsodkom v zvezi z Američani, so bili ti več kot samo super! Žal mediji in politika marsikdaj izkrivijo realno podobo določenega naroda; ni vse tako, kot slišimo in vidimo po televiziji! Ljudje, ki so me obkrožali, so bili fenomenalni, zato je bilo slovo tudi toliko težje. Če imate možnost, pojdite tja in se o tem prepričajte sami.

SEP izmenjava je presegla vsa moja pričakovanja in ta so bila visoka!

Posledično jo toplo priporočam slehernemu izmed vas. Predstavlja neprecenljivo življenjsko izkušnjo, ki me je osebno obogatila na profesionalnem, kulturnem in osebnostnem nivoju. Izboljša samozavest, nadgradi že obstoječe znanje farmacije in pripomore k ustvarjanju novih poznanstev na drugih koncih sveta. Področje dela, ljudje in ZDA na sploh so me tako navdušili, da lahko z gotovostjo trdim, da se bom še vrnil nazaj, a verjetno ne več le kot turist.

Na koncu naj se zahvalim lokalnima koordinatorjema, Douglasu in Wendy, za super organizacijo in nastanitev, ter Katrini, Lisi, Matthewu in ostalim za organizirane raznih aktivnosti.

Hvala mentorju dr. Katzu, ostalim oddelčnim farmacevtom, študentom in specializantom, ki so me sprejeli medse in se trudili za čim boljšo izkušnjo. Resnično sem se počutil kot del tima.

Ne nazadnje, prisrčna hvala moji dragi gostiteljski družini, dr. Williamu Jonesu, njegovi ženi Aniti in njunim otrokom Amandi, Scottu in Heleni, ki so mi nudili hrano in streho nad glavo, skrbeli, da mi ni nikoli nič manjkalo, in me sprejeli kot svojega člana družine.

Najlepša vam hvala!

DOGAJALO SE JE ScienceMIX & Lepote Makedonije Sara Brunec Slovenije in Makedonije pomerile v predstavitvi inovativne rešitve zastavljenega problema z izbranega področja v slogu elevator pitch.

Drugi del projekta je bil namenjen sproščenemu druženju med študenti in spoznavanju lepot Makedonije.

Ogledali smo si nacionalni park Mavrovo in del Ohridskega jezera ter mesto Ohrid. Sprehodili smo se po rekonstruiranem koliščarskem naselju v zalivu Uvala Kostiju in obiskali samostan sv. Nauma. V drugi polovici tedna smo se nekoliko pomudili tudi v mestu Kruševo, kjer smo si ogledali staro makedonsko hišo, spomenik Makedonium in spominsko hišo Tošeta Proeskega.

Ustavili smo se še v mestu Prilep, kjer smo uživali v dobrotah makedonske gastronomije. V Skopju pa smo z lokalnim vodičem obiskali glavne znamenitosti mesta. Sotesko Matka smo doživeli s simpatičnih čolničkov, podali smo se tudi v jamo Vrelo.

Us peš no iz veden pro j e k t j e udeležencem prinesel nepozabno izkušnjo – mešanico znanosti, druženja, lepot Makedonije in dobre volje, novih prijateljstev, preplesanih noči ter kulinaričnih užitkov lokalne kuhinje.

Dogajalo se je

Zadnje dni pred začetkom novega študijskega leta, natančneje od 21. do 29. septembra, je Biotehnološko študentsko društvo v sodelovanju s ŠOU v Ljubljani, STIKS-om, Študentskim svetom Biotehniške fakultete, študentskimi organizacijami ŠOBF, ŠOMF, ŠOFKKT, ŠOFFA ter Študentskim svetom Farmacevtske fakultete iz Skopja izvedlo mednarodni projekt z naslovom ScienceMIX & Lepote Makedonije, namenjen predvsem študentom štirih večjih fakultet Univerze v Ljubljani, Biotehniške fakultete, Medicinske fakultete,

Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo in Fakultete za farmacijo.

Cilj devetdnevnega projekta je bilo povezovanje in sodelovanje med slovenskimi in makedonskimi študenti ter različnimi organizacijami obeh držav in izvedba enodnevnega simpozija. Tema letošnjega simpozija so bile biotehnološke aplikacije v medicini in farmaciji, zvrstilo se je nekaj zanimivih predavanj, ki so ponudila različne poglede na omenjeno temo in spodbudila nadaljnje razmišljanje o možnosti uporabe biotehnoloških rešitev na področju farmacije, medicine, kemijske tehnologije in na drugih področjih. Predavatelji na simpoziju so bili dr. Tomaž Bratkovič, magistrska študentk a Saša Rezelj, Vesna Kokondoska, predstavnik iGEM team 2012 Uroš Zupančič, Stefan Petrovski, Tamara Šutuš, Bisera Stepanovska in Nadica Stepanovska. Naklonjenost mednarodnemu projektu ScienceMIX je izrazil prodekan Farmacevtske fakultete v Skopju, doc. dr. Zoran Sterjev, in poudaril, da so pripravljeni sodelovati tudi v prihodnosti.

V okviru simpozija je bila izvedena tudi delavnica Creative Scientifical Mind, pri kateri so se ekipe iz

februar 2014

29

Simpozij klinične farmacije na Golniku: usklajevanje zdravljenja z zdravili

Dogajalo se je

Maja Valter

30

V okviru Golniškega simpozija 2013 je konec septembra lani v sodelovanju z našo Fakulteto za farmacijo potekal že tretji Simpozij klinične farmacije z naslovom Usklajevanje zdravljenja z zdravili. Kot prostovoljka v bolnišnični lekarni Klinike Golnik sem se ga udeležila že drugo leto.

Tokratni simpozij je združeval predavatelje z različnih ravni, tako iz bolnišničnega okolja, farmacevtov iz projekta farmacevt svetovalec, kot tudi s Fakultete za farmacijo. Prvič smo imeli na tem simpoziju možnost poslušati tudi predavateljici iz tujine.

Predavatelji so zbrane opozorili na problematične situacije v celostni obravnavi bolnika s strani kliničnega farmacevta, ki lahko vodijo do neželenih dogodkov pri zdravljenju z zdravili. V uvodnem pozdravu nam je prof. dr. Aleš Mrhar, mag. farm., s pomočjo kratke kvalitativne analize prikazal napredek pri uveljavljanju klinične farmacije v slovenskem zdravstvenem sistemu. Vsi avtorji pa so poudarili pomembnost sodelovanja med farmacevtom in ostalim medicinskim osebjem.

Prvo pomembno aktivnost, s katero se sreča farmacevt, je predstavila asist. Tina Morgan, mag. farm. To je pridobivanje podatkov o bolnikovi terapiji doma ali drugače, zgodovina zdravljenja z zdravili. Farmacevt si pri pridobivanju podatkov lahko februar 2014

pomaga z vnaprej pripravljenimi vprašalniki, vendar to ni vse – pomembne so prvine pogovora z bolnikom in seveda izkušnje. Na primer: pomembno je, da bolniku postavljamo usmerjena vprašanja odprtega tipa (npr. Katera zdravila jemljete? Mi lahko prosim opišete, kako jih jemljete skozi vaš dan?) in mu pustimo, da nam sam poda čim več informacij, ob pomanjkanju pa ga lahko vodimo s podvprašanji.

Na temo smo kasneje slišali še dve predavanji. Maja Petre, mag. farm., spec., ki obravnava bolnike v okviru projekta ZZZS farmacevt svetovalec, nam je podrobneje predstavila far makoterapijsk i pregled, njegovo smiselnost in kako z njegovo pomočjo načrtovati farmakološke in nefarmakološke ukrepe. Predavateljici asist. Iva Mucalo, mag. farm., in asist. dr. Maja Ortner Hadžiabdić, mag. farm., s Farmacevtske fakultete v Zagrebu sta nas še posebej opozorili, kako pomembno je, da pri svetovanju bolnikom preverimo, ali nas je bolnik razumel. Z dobrim pogovorom lahko preprečimo nekomplianco. Na to temo sta kasneje sledil dve delavnici, ki sta bili zame kot študentko še posebej poučni. Del udeležencev se je v skupinah pripravil, nato pa odšel na pogovor o zgodovini zdravljenja z zdravili z bolniki, ki so bili v tistem

času hospitalizirani v UKPA Golnik.

Druga polovica pa je v roke dobila mednarodni obrazec, s katerim v tujini ocenjujejo pogovor študenta farmacije z bolnikom. Na projekciji smo si ogledali pogovor študentke z bolnico, ki ji je bila predpisana terapija z varfarinom, mi pa smo morali oceniti njene prvine pogovora, sistematičnost in rezultat pogovora (ali bolnica razume terapijo, možnost nekompliance itd.).

Druga problematika, ki zahteva veliko pozornost, je prilagajanje odmerkov zdravil pri ledvični odpovedi. Iz različnih vidikov sta nam jo predstavila izr. prof. dr. Iztok Grabnar in Polonca Drofenik, mag. farm., spec. Mnenja o tem, katera enačba je najprimernejša za načrtovanje odmerjanja zdravil pri ledvični odpovedi, so deljena, saj na oceno glomerulne filtracije vplivajo različni faktorji, poleg tega pa so bile enačbe razvite na različnih populacijah. Najbolj uporabljena ostaja Cockroft-Gaultova (C-G) enačba, kljub temu da je bila razvita le na majhnem številu moških bolnikov, saj je bila uporabljena v večini študij zdravil v preteklosti. Predpogoj za prilagoditev odmerkov je poznavanje trenutnega stanja bolnika, pri tem moramo tudi ločiti med kronično ledvično boleznijo in akutno ledvično odpovedjo ter poznati obseg bolezni.

Tudi klinično pomembne interakcije so pogosta težava, ki spremlja zdravljenje z zdravili. Janez Toni, mag. farm., je poudaril pomembnost pravilnega ravnanja v zvezi z njimi. Potrebno jih je namreč ustrezno prepoznati in jih znati kritično ovrednotiti, nato pa iz njih predvideti posledice in predlagati nasvet za zdravnika. Programi za napovedovanje izidov interakcij so lahko dober pripomoček, vendar moramo pri interpretaciji upoštevati indikacije za predpis teh zdravil, presoditi o klinični pomembnosti in še marsikaj. Tako na primer interakcija,

ki je v enem izmed programov označena kot interakcija tipa X, kar pomeni »izogibanje kombinaciji teh dveh zdravil«, pri posameznem bolniku sploh ni pomembna.

Nasprotno je pri določenem bolniku tudi interakcija, kjer je zahtevano samo »spremljanje terapije«, lahko v nasprotju s smernicami za zdravljenje neke bolezni.

Ob koncu simpozija se je predavateljica asist. dr. Lea Knez, mag. farm., dotaknila v zadnjem času

vedno glasnejše teme, usklajevanja zdravljenja z zdravili ob prehodu bolnikov med različnimi ravnmi zdravstvene oskrbe. Predavateljica je pokazala pretresljive statistične rezultate presečne študije, ki je potekala na UKPA Golnik: podatki v anamnezi nepopolni ali netočni pri 79 % zdravil, večina napak se je ohranila tekom bolnišničnega zdravljenja in ob odpustu. Terapija ob odpustu je bila spremenjena pri 76 % predpisanih zdravil, od tega več

kot polovica kot napake v zdravljenju.

Pri več kot 70 % bolnikov so zabeležili vsaj eno klinično pomembno napako.

Iz rezultatov študije torej lahko zaključimo, da je usklajevanje še kako potrebno.

Kot študentka sem izredno hvaležna kliničnim farmacevtom na UKPA Golnik, da sem lahko prisostvovala simpoziju, nadgradila svoje teoretično znanje še z informacijami iz prakse ter se spoznala s problematikami, ki jih v knjigah med študijem ne srečamo.

10. EPSA Autumn Assembly v Valencii Emanuela Senjor množice. Zvečer je sledil španski večer. Okrasili smo se z velikimi rožami in se odpravili na pojedino, kjer se je jedla paella in je sangrija tekla v potokih.

Naslednji dan je prav tako minil v znamenju simpozija in delavnic, trening o motivaciji pa je vodila naša Jasna Puh. Ampak škoda besed za dnevno dogajanje, saj smo vsi nestrpno pričakovali International Night. Opremljeni smo bili v Drug Dealer opremo in imeli polno mizo borovničk, Gorenjke, domače potice in medenjakov, zato lahko rečem, da je bila naša stojnica med najbolj obiskanimi. Slovenska delegacija se je posebej potrudila pri zbiranju »izgubljenih predmetov«, za kar smo bili nagrajeni z objavo v zloglasnem Fluffy newsletterju. Vendar ničesar ne priznamo! Vsekakor pa smo skrbno pazili na našega Edija in vsi skupaj zaplesali Hir aj kam, hir aj go.

Lahko si predstavljate, kako težko je bilo naslednje jutro, kar pa je nekoliko izboljšalo pričakovanje ogleda mesta, da smo sploh videli, kam smo prišli (če vas zanima kaj več o tretjem največjem mestu v Španiji, pa imate Google). Ker so organizatorji vedeli,

da bomo po treh dneh že kar malo utrujeni, je četrti dan priročno sledila zabava kar v pižamah.

Zadnji dan kongresa smo zbrali še zadnje moči in se zjutraj odpravili na skupščino/delavnice/treninge, zvečer pa se svečano uredili za gala večerjo.

Po tednu sendvičev in paelle smo se najedli še malo drugačne hrane in cel čas spremljali natakarje, da nam ti ne bi vzeli kozarca vina.

Slovenski delegaciji bo zagotovo ostalo v spominu iskanje hotelskih ključev, število sendvičev, višina ciprskih petk, Francozi v piščančjem kombinezonu, izplen po International Nightu, plesanje na Muevelo med skupščino in pa Scchzzhzszzzssfd Slovenia.

Prišel je čas odhoda, ki pa smo ga nekateri prestavili za dva dneva in si vzeli še nekaj časa za regeneracijo po kongresu in pripravo na slabo vreme v Ljubljani. Nakupili smo spominke, se sončili na plaži in si ogledali Mesto umetnosti in znanosti ter največji akvarij v Evropi.

To je bil prvi kongres, ki sem se ga udeležila. Moram reči, da je izpolnil in presegel vsa moja pričakovanja.

Se vidimo na naslednjem!

Dogajalo se je

EPSA AA je letos potekal v Valencii.

Enajst farmacevtov nas je komaj čakalo, da pobegnemo deževnemu in hladnemu vremenu, na prijetno špansko atmosfero in skromnih 25 do 30 stopinj. Prvi dan kongresa je potekal v znamenju prihodov in registracij, zvečer pa smo se uredili za otvoritveni večer. Slovenska delegacija ni dosegala povprečne višine visokih petk, smo pa zato toliko bolj z užitkom plesali. V skladu s tradicijo sta Luka in Eva poskrbela za spominek, ki krasi študentsko sobico, saj bi se brez tega nizozemski plakat počutil preveč osamljeno (ja, kmalu nam bo zmanjkalo površine za obešanje bannerjev).

Naslednje jutro je prišlo prezgodaj.

Simpozij smo začeli s kar dveurno zamudo, kar se je seveda ponovilo vsak dan – pa kaj, saj smo bili v Španiji. Tema simpozija se je vrtela okoli personaliziranih zdravil in spraševali smo se, ali je to prihodnost farmacije. Najprej nas je očarala medicinska fakulteta, okrašena z marmorjem in pozlačenimi slikami.

Pa vendar smo hitro ugotovili, da ima razkošna predavalnica z udobnimi stoli tudi svoje pomanjkljivosti. Vse luči so se namreč ugasnile, če je kdo želel napolniti svoj telefon, kar hitro pa je približno 300 farmacevtov tudi preseglo zmogljivost Eduroama.

Popoldne je minilo v znamenju delavnic in treningov, kjer smo se naučili več o bolnišnični farmaciji ali pa se preizkusili v izstopanju iz

februar 2014

31

Zdravstveni tim – paliativna oskrba Anže Vasle Čeravno so zimski meseci v večini zaznamovani s prazničnim vzdušjem, pršutom in kuhanim vinom, študentje Fakultete za farmacijo nismo pozabili svoje poklicne dolžnosti in smo skupaj s študenti medicine izvedli dvodnevno izobraževanje o paliativni oskrbi. 15. in 16. november sta tako minila v znamenju precej čustveno zahtevne, a vseeno izredno pomembne tematike. A najprej več o samem projektu.

Zdravstveni tim je vsakoleten dogodek, ki ima namen študentom približati idejo o enakovrednem poklicnem sodelovanju komplementarnih strok (farmacije, medicine, zdravst vene nege, psihologije itd.). Takšen način obravnave bolnika vedno bolj prehaja v miselne vzorce zdravstva razvitega sveta. Tako je npr. klinična farmacija na ameriških tleh mnogo bolj integrirana v proces zdravljenja, kot smo (žal še vedno) vajeni pri nas.

Letošnji dogodek je potekal v znamenju svetovnega dneva hospica in paliativne oskrbe. Govorili smo torej o obravnavi in oskrbi ljudi z neozdravljivimi boleznimi (največkrat gre za bolnike z rakom), ki jim s trenutnim znanjem lahko le lajšamo simptome in jim nudimo podporo v zadnjih stadijih. V srednji predavalnici Medicinske fakultete se je zvrstilo kar 19 predavateljev z različnih področij.

Po uvodnem delu in predstavitvi pojma paliativni bolnik smo se

soočili z najpogostejšimi miti o takšnih bolnikih, temu pa je sledil podroben pregled paliativne oskrbe v Sloveniji. Ugotovili smo, da imamo sicer nekaj organizacijskih enot, ki pa ne pokrijejo potreb prebivalstva, prav tako pa ne vključujejo strokovnega farmacevtskega znanja. Sledili sta dve predavanji o najpogosteje predpisanih zdravilih, posebej zanimiva pa je bila predstavitev študije o razumevanju bolnikov z napredovalim rakom o učinkih paliativne kemoterapije. Rezultati žal kažejo, da bolniki vse prepogosto vsaj delno pričakujejo ozdravitev, čeprav je takšna oblika kemoterapije namenjena le podaljševanju življenja.

Naslednji dan so predavatelji zaigrali družinski sestanek, kot naj bi bil videti v praksi paliativne oskrbe, nato pa je sledilo še tretje predavanje o zdravilih, tokrat z vidika zdravnika predpisovalca. Izpostaviti velja še predavanje o razvoju sistema paliative v Španiji, na katerem smo gostili španskega profesorja, ki je posebej v ta namen priletel iz Barcelone. Po odmoru smo farmacevti postregli še s predavanjem o interakcijah med zdravili in praktični uporabi elastomernih črpalk v paliativni medicini.

Novo leto je s sabo prineslo tudi praktični del projekta. Študentje smo dobili možnost celodnevnega sodelovanja na Oddelku za akutno paliativno oskrbo Onkološkega

inštituta, kjer smo z oddelčno zdravnico hodili na vizite, se udeleževali raznih sestankov, preverjali farmakoterapijo itd.

Priložnosti za takšne vaje so med dodiplomskim študijem redke, zato je škoda, da se vaj ni udeležilo večje število študentov.

Celostna obravnava vsakega bolnika (še posebej pa paliativnega) je možna le s sodelovanjem celotnega zdravstvenega tima, v katerega so vključeni vsi zdravstveni delavci in ki temelji na medsebojnem spoštovanju. Žal se tudi pri minulem Zdravstvenem timu nismo mogli izogniti negativnim konotacijam pri komentarjih, ki so jih farmacevtskim p re d avate l j e m p o d a l i k o l e gi zdravniki. Prav tako se je lahko vsak sam prepričal, da dejavnosti klinične farmacije ne zajema nobena izmed trenutnih organizacijskih enot.

Pa vendar smo vsem nejevernim Tomažem v dokaj sproščenem vzdušju predstavili svoj plemeniti poklic v luči, ki je niso bili vajeni, in opozorili na pomembnost našega dela v smeri izboljševanja kliničnih, humanističnih in ekonomskih izidov.

Vesel sem, da so naši študentje vsako leto vsaj tako številčni kot študentje medicine, saj na takšen način zelo pripomoremo k boljši skupni prihodnosti obeh nepogrešljivih zdravstvenih poklicev.

Vikend se je pričel s pestro vožnjo v megli in temi proti Dolenji vasi. Po (ne)načrtovanem ogledu Trebnjega, bližnjem srečanju s tovornjakom na eni izmed lokalnih cest ter nekajkratnemu obračanju nam je končno uspelo varno prispeti na cilj.

Sledila je zaslužena večerja ter uvod v vikend in trening komunikacije. Po

tem nas je čakal neformalni del, ki se je zaključil v zgodnjih jutranjih urah.

Naslednji dan so nekateri pričeli z jutranjim tekom, nekateri pa smo raje spali še dodatno uro in se nato prebudili z jutranjo hako, ki te pripravi na dan tudi po slabih treh urah spanja. Sledil je dan, poln treningov (Google orodja, Time

Delovni vikend

Dogajalo se je

Danaja Rode

32

V petek, 22. novembra, se je ob 5. uri popoldan šest avtomobilov odpravilo na pot proti Dolenji vasi pri Čatežu. Tamkajšnji CŠOD Čebelica je pričakoval 26 društvenikov, ki smo se na vikend odpravili z namenom naučiti se novih veščin, spoznati kolege s faksa ter preživeti sproščen in zabaven konec tedna. februar 2014

meja in da smo tudi farmacevti dobri v pripovedovanju zgodb.

V nedeljo je sledil še zadnji trening ( Team management), nato pa evalvacija vikenda in po kosilu pot domov.

Kljub natrpanemu urniku smo preživeli zelo zabaven vikend, ki nam je dal novih znanj, poznanstev ter polno mero motivacije, ki nam bo letos vsekakor pomagala pri izvedbi in vodenju društvenih projektov.

Tistim, ki se vikenda niste udeležili, pa bi si radi razširili obzorja in se bližje spoznali z delom v društvu, bi vsekakor priporočila, da se nam pridružite na naslednjem podobnem dogodku. Tistim, ki se vikenda ste udeležili, pa samo to: ANTI BOB!

Gradnja stolpa iz špagetov zahteva timsko delo

management, Projektno vodenje), hrane (v CŠOD-ju res še nihče ni ostal lačen) in čajev oziroma kave. V večernih urah smo na treningu Open

space technology izoblikovali nekaj novih idej za društvene projekte, nato pa smo si v impro delu večera dokazali, da naša domišljija ne pozna

Starostnik 2013

Na deževno soboto, 23. novembra 2013, se je v Kongresnem centru Brdo pri Kranju odvijal dogodek Starostnik 2013 s podnaslovom Medicina, farmakologija in empatija ter s sloganom Dan za znanje, s čimer nas je pozdravil tudi strokovni organizator, kardiolog Marko Gričar.

Dogodek je bil namenjen predvsem domskim zdravnikom, kliničnim in lek ar nišk im far macevtom, specialistom različnih področij, povezanih z boleznimi tretjega življenjskega obdobja, ter vsem ostalim, ki se pri svojem delu srečujejo s starostniki. Tematika je vedno aktualna in zanimiva, kar je

pokazalo tudi ogromno število prijav, ki se je povzpelo nad petsto. Veliko udeleženih je pozdravilo dogodke takšnega tipa, saj je bil dogodek zaradi podpore farmacevtskih podjetij brezplačen in strokovno zelo bogat.

Na govorniškem odru je svoja znanja delilo več kot dvajset strokovnjakov z različnih področij, začenši z bolj splošnimi informacijami o starostnikih kot specifični in zelo veliki skupini pacientov s podskupinami starejši (65–75), stari (76–90) in zelo stari (nad 90 let). Izpostavljene so bile prednosti celovite geriatrične ocene starostnika, ki z nekaj osnovnimi parametri oceni različna tveganja za neugodne izide, kar lahko pomaga pri preprečevanju marsikaterega zapleta pri starostnikih, ki so krhki ali imajo več kroničnih težav. V primeru diabetesa so opozorili na številna pridružena stanja in polifarmakoterapijo. Na pomembno problematiko zavzetosti za jemanje zdravil je opozoril farmacevt in klinični psiholog Rok Antolič, ki opaža

nizko komplianco oziroma adherenco jemanja zdravil predvsem v starosti, kar je posledica pozabljivosti, nizke motivacije, zanikanja samih težav ali različnih okoljskih dejavnikov, kot so slaba kontinuiteta zdravstvene skrbi, slaba komunikacija pri menjavi zdravil, slaba dostopnost … Pri tem je poudaril vlogo farmacevta, ki lahko pri pacientu neposredno preveri, ali jemlje predpisana zdravila, vendar ne z vprašanji, kot je »Ali redno jemljete zdravila?«, na katera pacienti zaradi želje po ugajanju praviloma odgovorijo z »da«, ne glede na resničnost te informacije. Farmacevt lahko adherenco preveri s kratkim preverjanjem pacienta, pogovorom, pisnimi navodili in v nekaterih primerih tudi s telefonskim klicem, kar starostnikom veliko pomeni, saj je to znak, da je nekomu mar za njih. Precej možnosti za izboljšave je tudi na področju oskrbe z zdravili v domovih za ostarele, ki bi jim glede na populacijo in 30 % smrtnost na letni ravni lahko rekli tudi negovalne bolnišnice na primarnem nivoju, februar 2014

Dogajalo se je

Katarina Bunjevac in Urška Erklavec

33

kjer je precej običajna kombinacija kar desetih zdravil na osebo, zato bi bilo zelo smiselno sodelovanje kliničnega farmacevta. Vendar pa se za to žal ne najde ustreznih sredstev. Zdravnik Marko Drašček je poudaril nujnost kvalitete znanja in odnosa negovalnega osebja, njihovo pojasnilno dolžnost, saj pogosto prihaja do slabega razumevanja zdravljenja. Prisotne je nagovoril in spomnil, da bomo tudi mi nekoč stari in naj ravnamo tako, kot bi tudi sami želeli biti obravnavani, ter zaključil z mislijo Ursule Lehr: »Ne gre za to, koliko je človek star, ampak za to, kako se postara«. Nekaj življenjskih modrosti o starosti in življenju

je v pesmi delil tudi Adi Smolar.

Dopoldanski del smo nadaljevali s področji osteoporoze, paliativne oskrbe in analgetikov, KOPB, z osteoartrozo, podrobno analizo možganske kapi ter spremljanjem zanimive razprave o pro et contra novih antiagregacijskih zdravil. Zelo zanimivo je bilo predavanje Napake v komunikaciji s starostnikom in o starostniku, ki ga je izvrstno izpeljal Damijan Perne, psihiater, nam bolj poznan kot Mr. Smith iz TV Dober dan, ki je opozoril na visok delež dementnih starostnikov (5 % nad 65. letom in kar 30–45 % nad 80. letom) in možne težave s sluhom, kar je treba upoštevati pri komunikaciji in

zatorej pokazati več razumevanja.

Delil je še dve anekdoti o napakah v komunikaciji s starostniki. Starejšega izobraženega gospoda, akademskega profesorja, so tako vprašali: »A bo, ata? Dajmo ata, bova malo rito obrisala …«, v drugem ekstremu pa se manj izobražene paciente sprašuje o njihovem diabetesu, oni pa vedo samo, da imajo »cuker«, in zanikajo, da bi imeli diabetes … Podobnih vsakodnevnih zgodb je veliko. Na zadnjem večernem sklopu smo ostali le še najbolj zavzeti in se poglobili v kardiološke dileme pri starostniku.

Organizatorji že obljubljajo novo izobraževanje in vabijo na Starostnika 2014!

Salzburg in Munhen/Minhen/München al’ kak’ že Nejc Klemenc

Dogajalo se je

Ko bom drugo leto spet šel na božično ekskurzijo Drug Dealerja, si bom verjetno nastavil tri budilke ali pa kar osem – ziher je ziher. Recimo, da se ni ravno najlepše zbuditi ob 7:15, ko je ob pol osmih odhod v Nemčijo, ti pa še nimaš čisto vsega spakiranega, ker si itak mislil vstati toliko prej. Sem pa vsaj enkrat za spremembo zjutraj tekel iz Rožne do Tivolija, kar je bila lani tak čas še ena izmed novoletnih zaobljub, ki se jih nisem držal. Ob 7:40 sem po tem, ko sem s kovčkom padel po stopnicah v

34

februar 2014

Tivoliju, le bil pri avtobusu in na srečo odhod ni bil točno ob pol, saj so tretji letniki še pisali PAFI in smo jih čakali. Še preden smo prav odrinili, sem verjetno že zaspal nazaj, saj je naslednja stvar, ki se je spomnim, ta, da sem se zbudil nekje sredi Avstrije, okoli mene pa slabih 30 centimetrov snega. No, pa saj to je Avstrija – nisem pričakoval česar koli drugega, razen mogoče še kakšne krave in jodlarja v hozentregarjih, ki ima trikrat večjo plačo kot povprečen Slovenec.

Ustavili smo se na nekem počivališču,

vsak je v roke dobil svoj sendvič in sok, nekaj pa se nas je še malo pogrelo s požirkom jegra, da smo že zgodaj zjutraj začutili Nemčijo. Na avtobusu sta nas Mija in Lea razvajali z bomboni in muffini, vse bolj pa smo se bližali naši prvi destinaciji – Salzburgu.

Wikipedija pravi, da se Salzburgu po slovensko reče Solnograd (resno?) in da je po površini velik za dober Maribor in pol. Drugače je Salzburg čudovito mesto z lepim starim mestnim jedrom, polnim znamenitosti in zgodovine. Je mesto, v katerem se je rodil glasbeni genij Mozart, in mesto, kjer lahko kupiš njegove kroglice na vsakem vogalu.

Sprehodili smo se po božičnem bazarju, kjer lahko najdeš mnogo čudovitih spominkov in začutiš utrip božiča, ogledali pa smo si tudi salzburško katedralo, v kateri je bil Mozart krščen. Ena izmed glavnih atrakcij je tudi Mozartova rojstna hiša in malo mu celo zavidam – trgovino Spar je očitno imel kar v pritličju svoje rojstne hiše. How cool is that.

150 kilometrov kasneje smo prispeli v München in ko smo se z avtobusom vzvratno umikali tramvaju, ker smo po nesreči zavili na pas za tramvaje, smo bili že čisto blizu našega hostla.

Vsak se je dvakrat vrgel na svojo posteljo, nato pa je bil že čas za

tradicionalno večerjo v pivnici. In to res tradicionalno – če rečeš, da boš veliko pivo, to pomeni litrsko pivo, ki ti ga prinese natakarica v njihovi narodni noši z lepim dekoltejem. Ja, to je Nemčija. Kaj hočeš lepšega. Še preden sta se pivo in hrana prav polegla, smo nadaljevali druženje v sobah v hostlu, vse dokler niso iz sob začeli prihajati ostali gostje hostla s stavki, kot je: »Are you crazy, people are trying to f****ng sleep in here!« Takrat smo se prestavili v improvizirano diskoteko v kleti hostla, kjer smo se zabavali vse do zgodnjih jutranjih ur.

Na srečo je bila celotna ekskurzija prilagojena študentskemu življenju, zato je bil tudi odhod naslednji dan ob študentom prijazni uri – ob

desetih. Čakal nas je voden ogled Münchna. Iskreno povedano me zgodovina nikoli ni najbolj zanimala, zato si tudi nisem zapomnil veliko stvari, ki nam jih je vodič povedal, a kljub temu je bilo zanimivo. Vem, da je bilo vsakemu drugemu človeku, ki je bil pomemben v Münchnu, ime Ludwig in da lahko, če si med najboljšimi študenti na Bavarskem, dobiš štipendijo, poleg katere dobiš tudi neomejeno količino piva. Tako da se res splača biti priden.

Ogledali smo si tudi BMW-jev muzej in s ponosom lahko rečem, da sem po treh urah našel tri avtomobile, ki jih ne bi imel. Pa še ti so bili parkirani zunaj muzeja, zraven našega avtobusa. Pozno popoldne smo imeli prosto, zato so nekateri izkoristili ta čas za ogled božičnega bazarja, nekateri pa smo se le prepustili toku münchenskih ulic in se pustili izgubiti med neskončnimi vrstami stojnic, vonji kuhanega vina ter enakomernimi zvoke množice več tisoč ljudi. Večer smo nadaljevali tako kot prejšnji dan – v hostlu, z druženjem. Le da nas je tokrat pregnal varnostnik, nam pobral osebne in zagrozil, da bo poklical policijo, če ne bomo tišje. Če smo bili kaj tišje, ne vem, vendar nadaljnjih problemov ni bilo in spet se je večer zavlekel vse tja do jutra, ko je bilo le še nekaj ur do ogleda tehniškega muzeja.

Ko prideš v tehniški muzej, ugotoviš,

da smo ljudje res zakon. Ko vidiš vse stroje, ki smo jih naredili, vse te velike ladje, ki plavajo, te velike gmote železa, imenovane letala, ki lahko letijo, se kar malo ustaviš in zamisliš. Fizika je zakon, kemija je zakon, astronomija je zakon, letala so zakon, elektrika je zakon, nanotehnologija je zakon, farmacija je zakon, okej – tekstilna tehnologija in telekomunikacija sta bili malo manj zakon, ampak vseeno.

Ljudje smo res zakon. Še en dokaz za to je bila cheeseburger pizza v Pizza Hutu. Počakaj, mogoče nisi razumel, naj ponovim. CHEESEBURGER PIZZA. Pica z okusom cheeseburgerja. Ja, ljudje smo zakon. Na žalost smo bili nekateri od prejšnjega dneva tako utrujeni, da več nismo imel energije, da bi si ogledali vse, kar imajo v muzeju. Če bi hotel videti vse, bi lahko bil tukaj še kakšen teden ali dva.

Usedli smo se na avtobus in začela se je dolga vožnja proti domu. Po šestih urah je mobitel spet ujel slovensko omrežje in vedeli smo, da se vse skupaj na žalost bliža h koncu. Za nami je ekskurzija, ki je bila odlična mešanica strokovnosti in zabave, vsak pa je na njej našel nove prijatelje, s katerimi se bo srečal, če ne prej, na naslednji Drug Dealer zabavi. Vsak je vzel svoj kovček, nato pa smo šli vsak na svojo stran – jaz z novimi prijatelji proti Rožni, vendar tokrat v malo bolj umirjenem tempu.

SFD Simpozij Sekcije kliničnih farmacevtov – izzivi na področju bioloških zdravil 5. decembra je bil za nas, praktikante v lekarni Onkološkega inštituta, in naše kolege v lekarni UKC malo drugačen dan praktičnega usposabljanja.

Udeležili smo se simpozija z naslovom Izzivi na področju bioloških zdravil.

Organizirala sta ga Sekcija kliničnih farmacevtov SFD in UKC Ljubljana.

Predavali so predvsem domači strokovnjaki, ki se v vsakdanjem delu srečujejo z biološkimi zdravili, nemško prakso pa je predstavila gostujoča predavateljica prof. dr.

Irene Krämer. Panelni del, ki ga je povezovala magistra Monika Sonc, je bil namenjen predstavitvi teme z različnih vidikov: regulativa, slovensk a in nemšk a praksa priprave bioloških zdravil in etični vidik. Okrogla miza, ki jo je vodila magistra Andreja Čufar, pa je bila namenjena postavitvi smernic glede predpisovanja in uporabe podobnih bioloških zdravil in postavitvi skupnih zaključkov.

Tema je za današnji čas izredno

aktualna, saj bodo v tem letu potekli patenti številnim biološkim zdravilom in bodo na trg prišla podobna biološka zdravila. Na kratko – podobnih biološk ih zdravil ne moremo označevati za generike, saj je pri proizvodnji bioloških zdravil končni produkt posledica proizvodnega procesa: dve zdravilni učinkovini, nastali z različnima postopkoma, torej nista enaki, kot to lahko dosežemo z malimi molekulami, temveč se razlikujeta. Razlike se pojavljajo februar 2014

Dogajalo se je

Janja Mirtič

35

zaradi posttranslacijskih modifikacij, ki so posledica različnih ekspresijskih sistemov – živih celic. Tako se pojavi vprašanje o varnosti zamenjevanja teh zdravil. Na okrogli mizi so sklenili, da je uporaba podobnega biološkega zdravila smiselna pri naivnem (še ni prejemal biološkega zdravila) bolniku, ni pa smiselno zamenjevati

že ustaljene terapije. Cilj je, da zagotovimo najboljša zdravila po najnižji ceni, obenem pa smo pozorni na primerljivo učinkovitost, varnost in kakovost.

Za zaključek: Competition is the driving force behind development. – Konkurenca je gonilo razvoja. Kar pomeni, da moramo podpirati razvoj

podobnih bioloških zdravil, ker se bo le na ta način nadaljeval razvoj novih zdravil, izboljšave starih in padanje cen bioloških zdravil.

DD večerja po besedah bodočega dekana Žana Bulca Žan Bulc

Vrli urednik Spatule me redno opomni, da nisem še ničesar spisal o Drug Dealer večerji. Dobro. Bom danes. Tokrat pa res.

Drug Dealer večerja! Po besedah mnogih je to spektakularen dogodek.

Tudi po mojih. Kaj delamo tam?

Veselimo se, pijemo in jemo pa spet

veselimo in spet pijemo in jemo. Gre torej za večerjo, kot se spodobi. Vsako leto se decembra v imenu društva organizira taka večerja. Večerja, na kateri so lahko prisotni vsi aktivni, manj aktivni, neaktivni … torej vsi, ki imajo aktivnost med 0 in 1 pri našem dobrem starem društvu. Preden zaključimo koledarsko leto, se torej še malo poveselimo. Letos so za naše brbončice skrbeli v gostilni Hombre in tudi tokrat niso razočarali. Vsako leto je velik naval na ta dogodek, zato poskrbi, da prideš zraven! Če boš prihodnje leto kaj bolj aktiven v naši organizaciji, boš naredil dobro za študentarijo na našem faksu in zase.

Pa še večerjo dobiš. Sem že povedal, da tam pijemo, jemo in se veselimo?

Se splača. ;)

Humanitarni božični bazar

Dogajalo se je

Tjaša Šega

36

Humanitarna skupina DŠFS je tudi letošnje šolsko leto izvedla humanitarni božični bazar. Odvijal se je pred kafeterijo v avli fakultete v sredini lanskega decembra in pričaral predbožično novoletni duh. Se še spomnite vonja odličnih mafinov, kolačev ter piškotov, ki je preveval celotno avlo? Ni ga bilo študenta pa tudi asistenta, profesorja ali strokovnega delavca fakultete, ki bi šel ravnodušen mimo stojnice.

Tako je bazar potekal kar cel teden in marsikdo se je po pecivo, oreščke, suho sadje vračal vsak dan.

S sredstvi, ki jih je za projekt namenila ŠOFFa, smo pridobili osnovne februar 2014

sestavine za peko, izdelavo voščilnic ter soli za kopalno kad. Teden pred bazarjem so potekale delavnice izdelovanja voščilnic in nakita, priprave soli za kopalno kad, kozarcev za peko piškotov ter izdelave mazil za ustnice. Pri izvedbi te delavnice smo sodelovali z asistenti katedre za farmacevtsko tehnologijo. Tako smo vse stvari, ki smo jih imeli na stojnici, izdelali študentje sami. Na tem mestu bi se rada zahvalila vsem puncam, ki so sodelovale na delavnicah, stojnici, pri peki, kajti brez vas bazar ne bi tako odlično uspel.

Hvala tudi vsem, ki ste se ustavili na stojnici ter pomagali z nakupom

kakega izdelka ali s prostovoljnim prispevkom. Skupaj smo pomagali otrokom iz socialno ogroženih družin, ki živijo v Sloveniji. Z zbranim zneskom smo jim izboljšali kakovost življenja, saj smo zbrane prispevke namenili v botrski sklad projekta Botrstvo v Sloveniji Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste-Polje.

POROČILO O DOGAJANJU NA ŠPORTNEM PODROČJU Študentje Fakultete za farmacijo poleg odličnih študijskih dosežkov konstantno dosegajo tudi izjemne športne rezultate. To je samo še en dokaz več, da se na FFA skriva kader z veliko potenciala.

V prispevku povzemam dogajanje na športnem področju v tekočem študijskem letu. Če sem kakšen rezultat oziroma posameznika izpustil, se že v naprej opravičujem.

Jani Jamnik

ODBOJKA V odbojki imamo farmacevti moško in žensko ekipo. Punce so se že v prvem kolu v sosedskem derbiju pomerile s Filozofsko fakulteto in jo brez večjih težav premagale z 2 : 0. V drugem kolu pa so naletele na zelo močno ekipo Ekonomske fakultete.

Po dobrem začetku so punce morale priznati premoč ekonomistkam, ki so zmagale z rezultatom 2 : 1. Žensko ekipo sestavljajo: Vesna Jug, Kristina Kacin, Katarina Mehle, Tia Grgičevič, Petra Srdič, Lea Ješe, Nina Štravs, Nika

Zidarič, Monika Čančar, Anita Bajuk, Andreja Anžič, Urša Pratneker, Petra Ropret, Špela Prijon, Tanja Abramovič.

Fantje smo do sedaj odigrali zgolj eno tekmo. Prav tako kot punce nas je že v 1. kolu čakal sosedski derbi z vedno neugodnimi strojniki. Tekmo smo odigrali s precej okrnjeno zasedbo, tako da so se strojniki veselili zmage z 2 : 1. Moško ekipo sestavljamo: Matjaž Sušec, Boris Brus, Aleš Žula, Martin Mikelj, Jani Jamnik, Rok Hrovat, Grega Ratek, Gašper Vrhunc, Samo Kuzmič, Simon Brodnjak, Tim Rahne, Aljaž Pisnik.

NOGOMET Nogometaši igrajo v skupini B ter trenutno zasedajo 4. mesto in imajo tekmo manj od nekaterih nasprotnikov. Po prostem 1. kolu

so se fantje pomerili s Fakulteto za šport. Po izenačenem 1. polčasu so DIF-ovci v drugem prevzeli pobudo in dvakrat zadeli ter slavili z 2 : 0. V 3. kolu so se fantje znesli nad Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo in jih odpravili s »petardo« (5 : 0). V 4. kolu pa smo lahko spremljali zelo izenačeno tekmo med FFA in Veterinarsko fakulteto, na koncu pa smo se vseeno veselili farmacevti z rezultatom 2 : 1.

Ekipo FFA sestavljajo: Matej Furman, Miha Belak, Aleš Žula, Mitja Pišlar, Mensud Omerović, Matej Štaus, Klemen Jerman, Izidor Sosič, Anže Rupnik, Matic Zorko, Jernej Štukelj.

KOŠARKA V univerzitetni košarkarski ligi nas zastopa samo moška ekipa, ki je bila na 1. tekmi nadigrana s strani

Farmašport

TEK Mislim, da si tek zaradi nekaterih izjemnih rezultatov na državnem in mednarodnem nivoju zasluži prvo mesto v rubriki.

Na 18. Ljubljanskem maratonu sta za odmeven rezultat poskrbeli Maruša Mišmaš in Tina Čačilo.

Maruša je z veliko prednostjo zmagala na 10-kilometrski razdalji, Tina pa je osvojila odlično 3. mesto v polmaratonu (21 km).

Maruša se je decembra udeležila še Evropskega prvenstva v krosu, ki je potekalo v Beogradu, ter osvojila bronasto odličje med mladinkami.

Farmacevti pa smo imeli svoje predstavnike tudi na študentski tekaški štafeti. Ekipo je sestavljalo 10 članov, vsak pa je moral preteči kilometrski krog v centru Ljubljane.

Končni izkupiček je bilo 7. mesto. Člani ekipe: Janja Zupan, Izidor Sosič, Mojca Pernek, Rok Frlan, Janja Mirtič, Miha Belak, Mateja Polak, Mitja Pišlar, Damjana Gregorič.

Skvoš

februar 2014

37

Sildenafil Crew (levo), Žar Crew (desno)

strojnikov, ki so slavili z 92 : 30. Zato pa so fantje pokazali precej boljšo igro na naslednji tekmi. Pomerili so se z ekipo Teološke fakultete. Po rednem delu je bil rezultat izenačen na 45 : 45, v podaljšku pa so več zbranosti pokazali teologi in slavili s 53 : 49.

Barve FFA zastopajo: Martin Grosek, Gregor Hertl, Matjaž Weiss, Jure Loboda, Nejc Gorenc, Blaž Vraničar, Aleksander Janev, Aljoša Korošec, Matevž Šenica, Domen Kutoša.

Farmašport

SKVOŠ Univerzitetno prvenstvo v skvošu je potekalo prvič po desetih letih.

Udeležilo se ga je 17 tekmovalcev in tekmovalk z osmih članic Univerze v Ljubljani. Fakulteta za farmacijo je imela tri svoje predstavnike, ki pa niso več študentje, ampak so že vsi zaposleni na katedri za farmacevtsko kemijo. 3. mesto je osvojil Izidor Sosič, 4. mesto Stanislav Gobec in 5. mesto Aleš Žula. Skupno je to pomenilo ekipno 2. mesto, boljši so bili samo igralci Fakultete za šport zaradi večjega števila tekmovalcev.

38

CURLING Univerzitetno prvenstvo v curlingu je letos potekalo prvič. Udeležilo se ga je kar 56 tekmovalcev, ki so sestavljali 15 ekip, od katerih sta kar dve branili barve Fakultete za farmacijo.

Na začetku so inštruktorji ekipam februar 2014

predstavili pravila, opremo ter samo igro, saj je večina igralcev prvič preizkusila ta šport. Tekmovanje se je zaradi napetih dvobojev zavleklo do 1. ure zjutraj. Ekipa Sildenafil Crew, ki so jo sestavljali Stefan Lukić, Rok Milošič, Anže Vasle in Luka Kosec, je zasedla 6. mesto, Žar Crew v sestavi Uroš Buzeti, Leon Rižner, Nejc Klemenc in Črtomir Fleisinger pa končno 11. mesto. ŠAH Omeniti je potrebno 2. mesto Jelene Topič med študentkami šahistkami.

Univerzitetnega prvenstva v šahu pa sta se poleg Jelene udeležila tudi

Šah

Luka Šolmajer in Jernej Repas, prav tako študenta FFA. Čestitam vsem športnikom Fakultete za farmacijo za dosežene rezultate.

Upam, da nas boste z njimi razveseljevali tudi v prihodnje. Športen pozdrav!

FFARMASKOP Ko sva se zadnjih nekaj tednov sprehajali po hodnikih, sva lahko slišali odmeve svojih korakov. Vsi študenti so se namreč s knjigami in zapiski poskrili po knjižnicah in drugih raznoraznih študentskih brlogih. Sedaj, ko so izpiti za nami in se nam bliža pomlad ter vse z njo povezane zadevice, pa sva se odločili, da malo pokukava v zvezde in z njimi povezano prihodnost. Za pomoč pri interpretaciji najinih zapiskov sva povprašali svečenice iz delfskega preročišča. sestri Pana in Ceja

Zračna znamenja (dvojčka, tehtnica, vodnar) Najprej vas čaka obsežno razstrupljanje zaradi prevelikih količin kofeina, popitih med učenjem. Poleg tega morate nadoknaditi kar nekaj ur spanja. V tem času se bo ozračje tako ali drugače ogrelo in v vas prebudilo radožive čebelice in čmrlje. Vsekakor bo bolje, da ne letate preveč s cveta na cvet, saj bo še prehitro tu naslednje izpitno obdobje, vaše telo pa morebiti ne bo preneslo ponovnega kofeinskega tuša in kroničnega pomanjkanja spanja.

Ognjena znamenja (oven, lev, strelec) Pomladno sonce bo v vas zanetilo plamen in pokazala se bo vaša ognjena narava. Na študentskih žurih se boste zdivjali, kot se spodobi za vsakega pravega študenta FFA. A pazljivo, da s svojim divjim plamenom ne boste požgali odnosa z osebo, ki jo imate najraje, kajti iz pepela ne boste mogli obnoviti izgubljenega. Se vam pa lahko pokaže priložnost za spoznavanje novih ljudi in tkanje novih prijateljstev.

Vodna znamenja (rak, škorpijon, ribi) Zaradi sprotnega dela v prvem semestru se med izpitnim obdobjem niste ravno pretegnili. V prihodnosti je na vidiku upad vaše marljivosti, kar zna vplivati na vašo uspešnost v poletnem izpitnem obdobju.

Vsesplošno razpoloženje ne bo kaj prida, zaživeli pa boste ob dežju, ko boste z največjim užitkom skakali po lužah kot največji otroci. Zaradi otročjih izpadov pa bo na žalost trpelo tudi vaše ljubezensko življenje.

Zemeljska znamenja (bik, devica, kozorog)

FFArmaskop

Končno si boste lahko brez slabe vesti vzeli nekaj časa (dni) in nadoknadili vse zamujeno (pogledali vse epizode vseh svojih najljubših TV serij, ki si jih zaradi učenja niste utegnili ogledati). Dokler se zima ne poslovi dokončno, boste malo otrpli, skupaj s prvimi letošnjimi zvončki in trobenticami pa boste tudi vi zacveteli v vsej svoji veličini in s tem pritegnili pozornost čebelic in čmrljev.

februar 2014

39

RAZVEDRILO UGANKI Za katero učinkovino gre? Čeprav ima podobno ime kot svetovno znan in pregrešno drag šampanjec, za razliko od previsokih odmerkov slednjega iskana učinkovina praviloma odpravlja slabost.

Klinični primer V lekarno vstopita mlajši moški in njegova visoko noseča žena. Ko prideta na vrsto, stopita do pulta in farmacevtu predata zdravstveno kartico in rahlo pomečkan recept za gospo. Na receptu je predpisana učinkovina diklofenak v obliki gastrorezistentnih tablet, ki vsebujejo 500 mg učinkovine, odmerjanje pa je predpisano 30 x na dan po 10 tablet. Na receptu še piše, da naj bi farmacevt izdal 20 škatlic zdravila. Farmacevt začudeno pogleda recept in v zadregi začne pojasnjevati, da je predpisan odmerek nekoliko (pre)visok. Mladi par mu brezskrbno odvrne, da je verjetno vse v najlepšem redu. »Najin zdravnik je rahlo poseben, veste. Vsaka številka, ki jo napiše, je petkrat previsoka. Razen tega je pa čisto v redu zdravnik,« mu navdušeno pove gospa. »Res je, nisem še videl boljšega, v vseh 15 letih, kar sem na svetu, ne,« veselo pritrdi njen mož. Farmacevt še bolj začudeno prikima. Nato se odloči, da bo vseeno poklical tega prijaznega zdravnika, da bi se prepričal, kaj je v resnici mislil. Na telefon se najprej oglasi medicinska sestra, ki pove, da bo zdravnik takoj na voljo, zato naj počaka samo kakšno urico ali dve. Farmacevt že hoče odložiti, ko se zdravnik nepričakovano oglasi na telefon. Farmacevt mu pove za mladi par in mu pojasni situacijo. »Res je, spomnim se teh dvajsetih pacientov,« mu odgovori zdravnik, »zelo prijetni. No, res je sicer, da je vsaka številka, ki jo povesta, dvakrat premajhna, ampak drugače ni nobenih problemov z njima.« Farmacevt se mora po pogovoru odločiti, kaj bo naredil. Koliko škatlic zdravila naj izda?

Jernej Repas

MASYU IN SUDOKU 3

8 5 7

9

5

1

1 4

2

3

8

2

9

3

9 7

Razvedrilo

40

Masyu Cilj igre je narisati eno samo sklenjeno črto, ki se nikjer ne seka. Črta lahko v kvadratna polja vstopa in izstopa le skozi središča njihovih stranic. Skozi polje lahko potuje ravno, ali pa se v središču polja prelomi (pravi kot). Potekati mora skozi vse kroge in pri tem upoštevati dve pravili: - Skozi bel krog mora črta potovati ravno, a se mora v predhodnem in/ali naslednjem polju prelomiti.

- V črnem krogu se mora črta prelomiti, skozi predhodno in naslednje polje pa mora potovati ravno.

februar 2014

3

Rešen primer (za lažje razumevanja pravil):

2 9

8

7

5

6

4

9

8

4 1

4

Rešitvi ugank: domperidon, nič (Farmacevt ne sme izdati diklofenaka nosečnici (v tretjem trimesečju).)

PRAVILA

1

AVTOR: KDOR MATJAŽ MORA KAJ HLADNIK STORITI

DALJŠA POT

PSIČEK, PES

ORNAMENT

GLAVNO MESTO JUŽNE KOREJE

LILIAN THURAM

FILM JANEZA BURGERJA IZ LETA 1999

SEVERNA PTICA, NJORKA ETILNI ALKOHOL

ELTON JOHN KAR JE ZNESENO, DANO SKUPAJ

LEDENA PLAST NA SNEGU STISK NA MIŠKO

GLAVNO MESTO ALŽIRIJE

1

SOKRATOV TOŽNIK

RIMSKI BOG LJUBEZNI

POLET, VNEMA

8

KRALJ ŽIVALI ZELO KRATKO KRILO

14

KRAVICA, TELICA

ODTENEK, PRIDIH

VOZILA V PODJETJU PRIJETEN, PLEMENIT VONJ

LETOVIŠČE PRI OPATIJI NAŠ PESNIK (JOŽE)

RJAVA BARVA

OTROŠKI OBRAZ

KAR SE UPORABLJA ZA OGREVANJE

LESENA VPREŽNA PRIPRAVA ARGO, ŽARGON

JAMES BOND

GOSTA TKANINA Z REBRI MAJHEN REP

ZELO GLASEN SMEH PEVKA GOTAR

ZVITEK

VELIKA, NEVARNA SLABOST

OLGA REMS PREDEL, OBMOČJE

SIKAJOČI PLAZILEC

13

SEČ PTICA UJEDA (BRKATI) NEZGODA BICIKEL

PODPORNI PREDMET

GLASBENO PLESNA PREDSTAVA

12 7

ZLATO

PAULA ABDUL

UMETNO STEKLO

GORDANA ŽIVČEC ...

CERKVENI PEVSKI ZBOR EVA LONGORIA

NEKDANJI TV VODITELJ (STOJAN)

KLICANA POSMEHBARVA PRI LJIVO KVARTADELO NJU

POLAGALEC PARKETA

ATOM Z NABOJEM

MAJHNA AKVARIJSKA RIBICA

11

VZREJA

PLAKAT

VELIKA PISANA TROPSKA PAPIGA

OTROČEK

ZMLETO KALIJEVO STEKLO ALPINIST. PODVIG

OBRAT

10

STAN IN ...

PO NJIH HODIMO

3

KONTROLA

TOP

NAPUŠČ

ATOMSKA PEČ

NEKDANJI PREDSEDNIK KUČAN

KOS SUKANCA

URADNI SPIS

SLADKOVODNA RIBA

5

KOŠARKA PO AMERIŠKO

EKSIL, PREGNANSTVO

NATURA, PRIRODA

4

DELEGATKA

POMOČ: ANIT, ARGOT, OLAJ, VSAD

PROTIBLOKIRNI ZAVORNI SISTEM

PRESEŽEK

OTOŠKA DRŽAVA V MIKRONEZIJI IVAN ZAJC

MORSKI SESALEC NEMŠKA PEVKA (99 BALONOV)

JAMA ZA STROJENJE KOŽ MIHA BLAŽIČ

2

9 ENOTA ZA OSVETLJENOST MENIH V TIBETU CIMA, POGANJEK

VAŠKI BOGATAŠ

VEDA O ZGRADBI TELESA ŽIVIH BITIJ

6

TORI AMOS

TEŽA EMBALAŽE

Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 4x Drug Dealer dežnik.

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek »Nagradna križanka« ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 10. marca 2014.

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer dežnik, en (1) pa bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku.

2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 9. marca 2014 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 9. marca 2014, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 10. marca 2014.

5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 11. marca 2014 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta od prejema.

7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer dežnik, morajo le-tega prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 11. aprila 2014).

8. Nagrade niso prenosljive.

PERGAMSKI KRALJ, ATALOS

1

2

3

4

5

6

7

2

8

9

10

11

1

7

10

9

8

12

10

1

2

8

13

14

10

februar 2014

Razvedrilo

LETENJE, POLET

41

42

februar 2014

februar 2014

43