Spatula 60 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub

Čemaž

POLJUDNOZNANSTVENO Problem obvladovanja stroškov za zdravila postaja čedalje večji in države se ga lotevajo vsaka na svoj način. V Sloveniji so bili do sedaj že doseženi precejšnji premiki na področju cen zdravil, ki so omilili stroškovni pritisk na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako so v Območni enoti Murska Sobota uvedli projekt Skupin kakovostnega predpisovanja zdravil in vključili farmacevta svetovalca v sam proces zdravljenja. Preberite si o čemažu, trenutno precej aktualni rastlini, ki ima podobne lastnosti kot česen, a je še zdravilnejša, in se naučite, na kaj morate biti pozorni pri nabiranju. Ste že slišali za dismorfno telesno motnjo ali za preobremenjenost z zunanjim videzom? Ne nazadnje lahko svoje znanje obogatite še s poznavanjem farmakoterapije kolorektalnega raka, tematike, o kateri je bilo govora na oktobrskem zdravstvenem timu.

LBM KOTIČEK Benzen je brezbarvna, vnetljiva tekočina s sladkim vonjem, ki hitro izhlapeva. Tvori se v naravnih procesih, kot so vulkanski izbruhi in gozdni požari, vendar smo večinoma izpostavljeni tistemu benzenu, ki ga ljudje proizvedemo sami. Je namreč ena izmed najpogosteje uporabljenih kemikalij, in sicer se večinoma uporablja kot topilo ali pa izhodna snov za sintezo spojin. Benzen je za ljudi in živali toksičen, saj povzroča različna rakava obolenja.

KOZMETOLOŠKI KOTIČEK Veronika Klinar, slovenska inovatorka, ki navdušuje svet. Imate tudi vi željo po trženju lastnega izdelka oziroma imate idejo, pa

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Maj 2013 št. 60 http://www.farma-drustvo.si/ spatula Naklada: 1300 izvodov

Kazalo

Glavni urednik: Luka Tehovnik tehovnik.luka@gmail.com

Odgovorni urednik: Jani Jamnik pr.dsfs@gmail.com

maj 2013

je ne znate uresničiti? Preberite, kako je to uspelo Veroniki, mogoče dobite kakšen navdih.

pa je bolj mednaroden, s priseljenci iz vseh vetrov, tam lahko najdeš trgovine z bolj eksotično hrano.

NOVIČKE Novice iz sveta farmacije in širše znanosti.

INTERVJU Miran Golub, mag. farm., je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije od septembra 2012. Lastnik lekarne v Račah pri Mariboru in podružnice v Poljčanah je prvi zasebnik s koncesijo, ki vodi to pomembno institucijo.

MEDNARODNA SCENA Pharmacists have taken on the responsibility of effectively educating patients about their medications. This process serves two functions. First, if the patient is effectively educated and motivated to follow their medication regimen, they are more likely to achieve their most positive outcome with their pharmaceutical therapy. Second, through this process we hope to help avoid any medication misadventures.

ERASMUS Kje začeti s pripovedjo, ki se še ni končala? V Gradcu, študentskem mestu z enakim številom prebivalcev kot Ljubljana. Gradec ima reko in grajski grič, veliko parkov in gričev v okolici in tako spominja na Ljubljano, a je brez socialističnih blokov in ima dobro urejen javni prevoz in ogromno kolesarjev, ki se zlijejo s strpnimi vozniki, kjer ni kolesarske steze. Reka deli Gradec na dva dela, vzhodni je bolj prestižen in akademski, s starim mestnim jedrom, grajskim gričem, večino univerz in lepimi hišami, zahodni del

Uredniški odbor: Danaja Rode, Jani Jamnik, Luka Tehovnik, Maja Šerčić, Matic Dolinar, Patricija Dolinar Ustvarjalci: Ana Preglav, Danaja Rode, Domen Kutoša, Enej Bole, Irenej Jerič, Jani Jamnik, Jernej Repas, Katja Srpan, Luka Tehovnik, Maja Antončič, Maja Šerčić, Maja Tibaut, Matej Štante, Neža Trpin, Nina Franko, Patricija Dolinar, Petra Tavčar, Steve Leuck, Urša Jarc, Urška Erklavec, Vid Prijatelj, Žan Bulc. Lektoriranje: Scribo, Mateja Lapuh mateja@scribo.si

SEP Student Exchange Program oziroma program študentskih izmenjav. Preberite, kako je kolegica doživela svojo izkušnjo v Indoneziji. Odhajate tudi vi v tujino v sklopu tega programa? Ne? Še ne veste? Mogoče pa vam ravno ta prispevek pomaga pri odločitvi.

FARMACEVT NA DIPLOMI IN FARMAPRAKSA Predstavitve, izkušnje in doživetja študentov s pisanjem diplome ali s prakse.

FARMAŠPORT Vse o športu na Fakulteti za farmacijo, dogodkih in dosežkih naših športnikov.

DOGAJALO SE JE Na Fakulteti za farmacijo poteka veliko obštudijskih dejavnosti. Preberite, kakšnih.

41 HECKOTIČEK Smeh je pol zdravja, ne posegajte po zdravilih.

FFARMASKOP Neverjetno! Nostrafarmus je tokrat uporabil nekonvencionalno metodo, prihodnost je namreč napovedal s pomočjo astrologije. Vas zanima, kaj vam napovedujejo zvezde? Kaj torej še čakate?!

NAGRADNA KRIŽANKA

Oblikovanje: Doris Kordić kordic.doris@gmail.com Tisk: Tiskarna PRESENT d.o.o. info@tisk-present.si ISSN: 1408-7560 (glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459) Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

PTIČKI SO SE ŽE OŽENILI ...

poletnega izpitnega obdobja. Na tem mestu želim vsem študentom mnogo znanja in sreče na izpitih. Prof. Štrukelj nam je v 4. letniku rekel, da znamo več, kakor mislimo, tako da ne dvomi vase in v svoje znanje. Kaj pa po končanih izpitih? Čestitam, opravil si letnik. Imaš že izdelan plan za poletje? Greš na morje, imaš v načrtu delo? Se boš mogoče udeležil poletnega tabora, ki ga organizira naše društvo? Greš na 59. IPSF

kongres v Utrecht na Nizozemsko? Mogoče na 15. poletno univerzo v Zadar na Hrvaškem? Že vem, v sklopu programa SEP boš preveril, kako je videti poklic farmacevta na tujem, kajne? Skratka, možnosti imaš veliko, časa malo manj, ampak dvomim, da poletje ne bi bilo zabavno in zanimivo. Luka Tehovnik, glavni urednik

Uvodnik

Se spomnite uvodnika iz prejšnje številke? Moj izgovor je, da nisem vremenoslovec, da bi vedel, da pomladi še toliko časa ne bo (le spomnite se snega v marcu). Vremenske razmere so se spremenile, zima se je končno poslovila, narava je v razcvetu. Ptički so se oženili, cvetovi razprli in obarvali pokrajino v mavrične barve. Prepričan sem, da vsi uživamo v tem letnem času, ki pa je za nas študente tudi znanilec

maj 2013

PILOTNI PROJEKT V POMURJU: SKUPINE KAKOVOSTNEGA PREDPISOVANJA ZDRAVIL IN FARMACEVT SVETOVALEC

Poljudnoznanstveno | Pilotni projekt v Pomurju

Avtorica: Maja Tibaut

Problem obvladovanja stroškov za zdravila postaja čedalje večji in države se ga lotevajo vsaka na svoj način. V Sloveniji so bili do sedaj že doseženi precejšnji premiki na področju cen zdravil, ki so omilili stroškovni pritisk na sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja. Kljub temu so v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije prišli do spoznanja, da bi v Sloveniji potrebovali drugačne pristope k reševanju tega problema, ki so v nekaterih drugih državah že preizkušeni. Tako so v Območni enoti Murska Sobota uvedli projekt Skupin kakovostnega predpisovanja zdravil in vključili farmacevta svetovalca v sam proces zdravljenja. Že pred letom 1992 so bila na Nizozemskem organizirana srečanja med splošnimi zdravniki in področnimi farmacevti. Danes so srečanja PTAM (Pharmaceutical Therapeutic Audit Meetings) že tradicionalna. Na njih se formirajo skupine po 8–12 članov, področni maj 2013

farmacevt v vsaki skupini opravi preglede farmakoterapije pri bolnikih s polifarmacijo (jemanje več zdravil hkrati). Eden od nacionalnih projektov, ki so jih izvajali preko teh skupin, je bilo povečanje generičnega predpisovanja – v treh letih so ga povečali za 20 %. Zdravniki so izredno dobro sprejeli program PTAM. Ob začetku projekta je bil namreč postavljen cilj, da se vključi 40 % vseh splošnih zdravnikov, vključilo pa se jih je kar 67 %. Po zgledu Nizozemcev so torej tudi v Pomurju novembra 2012 osnovali t. i. skupine kakovostnega predpisovanja zdravil in uvedli projekt Farmacevt svetovalec. Namen skupin kakovostnega predpisovanja zdravil je omogočiti zdravnikom družinske medicine neodvisno izobraževanje, medsebojno učenje in svetovanje na področju predpisovanja zdravil in jih hkrati bolj povezati s področnimi farmacevti. Poseben poudarek dajejo na vedno bolj izraženi polifarmaciji, z namenom zmanjšanja števila neželenih učinkov zdravil in medsebojnih interakcij, ter primerom, pri katerih zdravnik sumi na probleme, povezane z zdravili. Pet skupin s po 15 člani se sestaja enkrat na dva meseca v zdravstvenih domovih. Na vsakem sestanku se člani dogovorijo za nalogo, ki jo bodo izvedli v obdobju do naslednjega sestanka (npr. pregled zdravil pri petih bolnikih). Farmacevt svetovalec izdela farmakoterapijski pregled in izda pisni predlog optimiziranja zdravljenja z zdravili. Delo farmacevta svetovalca poteka tudi v obliki

popoldanske posvetovalnice, kjer pregleda terapijo bolnikov, ki mu jih napotijo zdravniki, oziroma njihove kartoteke. Delo farmacevt izvaja v prostorih Zdravstvenega doma ali tudi v ambulanti Doma za starejše občane. Takšna popoldanska delavnica je organizirana enkrat tedensko. Pri farmakoterapijskem pregledu farmacevt pregleda predpisana zdravila glede na bolnikov odziv (ali je učinkovito), pregleda odmerke, njihovo število, čas trajanja terapije, morebitno medsebojno nezdružljivost zdravil, optimalno kombiniranje zdravil ... Projekta bosta predvidoma trajala leto in pol. Z njima želijo doseči, da bi zdravniki dobili več praktično uporabnega znanja na področju farmakoterapije, predvsem na področju njene varnosti, in bi tako odgovorneje predpisovali zdravila. Zraven očitnih prednosti za pacienta projekta prispevata tudi k obvladovanju neposrednih stroškov za zdravila in zmanjšanju stroškov zaradi zapletov pri zdravljenju. Vse to je izrednega pomena za učinkovito delovanje zdravstvenega sistema tudi v prihodnje. Tovrstni projekti prav gotovo pomenijo pomemben korak na poti do cenejšega in učinkovitejšega zdravstva, kakršnega si vsi želimo.

Viri: - mag. Jana Mrak, dr. med, in prim. mag. Jurij Fürst , dr. med. – Pilotna projekta: Skupine kakovostnega predpisovanja zdravil in Farmacevt svetovalec

ČEMAŽ – RASTLINA S PODOBNIMI LASTNOSTMI KOT ČESEN, A ZDRAVILNEJŠA Avtor: Luka Tehovnik

Čemaž je zdravilna rastlina, ki je bila izredno cenjena že za časa starih Rimljanov, vsekakor bolj priljubljena kot česen. Po vsebnosti zdravilnih učinkovin je rastlina namreč podobna česnu, a je še zdravilnejša. Izvedene študije so tako tudi potrdile, da je čemaž odličen nadomestek za česen. Rastlina je v celoti užitna in vsebuje spojine, ki imajo v svoji strukturi žveplo in dajejo rastlinam tudi značilen vonj. Poleg vseh zdravilnih lastnosti spojine izkazujejo protitumorno delovanje, torej zavirajo nastanek rakavih tvorb oz. povzročijo, da jih telo še pravočasno odstrani. Zaradi vseh pozitivnih učinkov na organizem je rastlina široko uporabljana in cenjena fitoterapiji.

Zdravilni deli rastline Rastlina je v celoti užitna in zdravilna. Deli rastline vsebujejo sulfide, ki dajejo čemažu značilen vonj po

česnu, za kar je zaslužna predvsem spojina dialilsulfid. Kot že omenjeno, spada čemaž v družino lukovk, snov, značilna za to družino, je alicin, čemaž pa vsebuje tudi aliin, vitamine, lipide, mineralne snovi ter elemente v sledovih, in sicer selen in germanij; selen je esencialen mikroelement in antioksidant, potreben za nemoteno

Na levi list šmarnice in na desni list čemaža

delovanje encimov in ostalih pomembnih procesov v organizmu. Količina sestavin zelo niha z ozirom na podnebje, čas nabiranja, način shranjevanja in sam izvor. Velja, da je dobro čemaž oziroma njegove dele zaužiti čim bolj sveže, saj se zdravilne učinkovine razgradijo. Mlade in sočne liste čemaža je najbolje

Opis in uvrstitev Čemaž (lat. Allium ursinum) spada v družino lukovk (lat. Alliaceae), tako kot npr. česen in čebula. Je rastlina mnogih imen: divji česen, gozdni česen, medvedji česen, kačji lek; številna imena nakazujejo na maj 2013

Poljudnoznanstveno | Čemaž – rastlina s podobnimi lastnostmi kot česen, a zdravilnejša

Allium ursinum

široko uporabo v preteklosti. Ime divji (gozdni) česen je dobila po rastišču v naravi (gozdu) in vonju po česnu, medvedji česen, kar je tudi dobesedni prevod latinskega imena, pa ker naj bi ga iskali medvedi, ko se prebudijo iz zimskega spanca, da si z njim prečistijo želodec, črevesje in kri. Je trajnica, ki zraste do največ 30 cm v višino, navadno ima dva prizemna lista, ki sta ploska in suličasta. Mladi listi so svetlo zeleni, stari pa suličasti in temno zeleni. Podzemni del predstavlja podolgovata čebulica, ki je obdana z belo prozorno kožico, cveti pa z belimi zvezdastimi cvetovi. Poznavanje karakteristik rastline je pomembno, da ne pride po pomoti do zamenjave s strupeno šmarnico (lat. Covallaria majalis). Čemaž v naravi raste v vsaj deloma senčnih hrastovo gabrovih ali bukovih gozdovih od marca do junija in cveti od aprila do maja. V Sloveniji raste čemaž skoraj povsod; na Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem, Notranjskem in celo v prekmurskih ravninskih gozdovih.

Solata, popestrena z listi čemaža

nabirati spomladi, od marca do junija, najboljši čas za nabiranje čebulic pa je jesen.

Poljudnoznanstveno | Čemaž – rastlina s podobnimi lastnostmi kot česen, a zdravilnejša

Šmarnica in čemaž Tu bi na prvem mestu izpostavil, da lahko nepoznavalci rastlino kaj hitro zamenjajo za strupeno šmarnico (Convallaria majalis), ki vsebuje kardiotonične glikozide in saponine. Pri nabiranju je potrebno biti še posebno previden; če primerjamo liste šmarnice in čemaža, si sicer niso tako zelo podobni, a tisti, ki čemaža ne poznajo, se zlahka zmotijo. Na prvi pogled rastlini hitro ločimo po cvetovih. Oboji so bele barve; cvetovi šmarnice so v obliki zvončkov, nanizanih vzdolž stebla, medtem ko ima čemaž zvezdaste cvetove, ki so na vrhu stebla. Težava se pojavi, ko

Namaz iz čemaža

maj 2013

rastlini ne cvetita, saj takrat ločevanje po cvetovih ne pride v poštev. V takem primeru si lahko pomagamo z listi rastlin. Na prvi pogled so listi zelo podobni, lahko bi rekli, da skoraj enaki, a kaj hitro lahko ugotovimo, da temu ni tako. Šmarnični listi rastejo v skupkih po dva ali tri, medtem ko listi čemaža iz zemlje poganjajo samostojno. Natančnejši pregled razkrije tudi različno razporeditev žil na listnih ploskvah. Obe rastlini imata žile nanizane vzdolž lista, le da so pri čemažu posejane bolj na gosto. Pri nabiranju si lahko pomagamo z vonjem, čemaž ima namreč izrazit vonj po česnu, medtem ko ga šmarnica nima. Ko smo negotovi, ali imamo pred seboj šmarnico ali čemaž, si pomagajmo z opisanimi načini ločevanja med njima. Če rastlin ne ločimo po prvih dveh opisanih načinih, ju bomo vsekakor z zadnjim – vonjem. Previdno torej!

prebavni trakt. Prav zaradi teh lastnosti se ga priporoča pri ljudeh, ki imajo težave z napihnjenostjo, vetrovi ter slabo prebavo. Kot že omenjeno, se čemaž uporablja tudi za čiščenje organizma, saj ima močan razstrupljevalni učinek. Zvišuje odpornost, deluje tudi protibakterijsko in antiseptično. Poleg blagodejnih učinkov na gastrointestinalni trakt čemaž učinkuje še na pljuča, jetra in žolčnik. Učinkovine v čemažu tudi preprečijo oz. zmanjšajo tvorbo krvnih strdkov ter tako zmanjšajo tveganje za nastanek srčnih bolezni, tudi tveganje za nastanek kapi. Izključeno ni niti antioksidativno delovanje, ki je pomembno pri zmanjševanju tveganja za razne bolezni, povezane z oksidativnim stresom. Nekaj receptov Čemaž je najbolje uporabljati v t. i. hladni kuhinji, saj se sestava in vsebnost zdravilnih učinkovin med predolgim kuhanjem spremenita, s čimer se izgubi farmakološka aktivnost v organizmu. Najpogosteje ga uporabljamo kot dodatek k solati ali drugi zelenjavi oziroma kot začimbo; nadomesti lahko čebulo ali pa česen. Uporabljamo pa ga tudi pri pripravi samostojnih jedi, na primer juh ali namazov. Za recepte priporočam obisk spletne strani http://www.kulinarika.net, kjer v iskalno okno vpišite »čemaž« in dobili boste kar 37 receptov! Recepti so preizkušeni in zagotavljam, da so jedi odlične. Pa dober tek!

Viri:

Delovanje in uporaba Učinkovine v čemažu znižujejo krvni tlak in holesterol (LDL), prav tako lajšajo težave pri aterosklerozi. Sveže pripravljeni listi se uporabljajo pri raznih očiščevalnih kurah, saj pripravki očistijo ledvice in mehur ter pospešujejo diurezo. Uporablja se ga tudi pri raznih prebavnih težavah zaradi blagodejnega delovanja na želodec (omili bolečino) in nasploh na celotni

• http://www.sigmaaldrich.com/life-science/nutritionresearch/learning-center/plant-profiler/allium-sativum.html • http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/1620734 • http://sl.wikipedia.org/wiki/%C4%8Cema%C5%BE • http://www.naturalpedia.com/Diallyl_sulfide.html • http://vizita.si/clanek/zdravozivljenje/cemaz-ljudskizdravilec.html • http://druzina.enaa.com/Zdravje/Zdravo-zivljenje/Cemazje-pravi-zdravilni-cudez.html (recepti) • http://www.kulinarika.net/ (recepti) • vir slik: osebni arhiv in http://paulkirtley.co.uk/2012/lily-ofthe-valley-convallaria-majalis-ramsons-allium-ursinum/

NEDOLŽNA PREOBREMENJENOST Z ZUNANJIM VIDEZOM? NE VEČ? HM, DISMORFNA TELESNA MOTNJA TOREJ … Avtorica: Neža Trpin

Avtobiografija o življenju z dismorfno telesno motnjo

Se še spomnite slavnega izreka »Zrcalce, zrcalce na steni povej, katera najlepša v deželi je tej«? No, čedalje pogosteje je namesto teh besed izrečeno nekaj podobnega kot »Zrcalce, zrcalce, o fuj in fej, kako grd in poln napak sem, poglej!«. Vse več ljudi se namreč neprestano opazuje v ogledalu – pa ne zato, ker bi občudovali svojo lepoto, temveč zato, ker sovražijo svoj odsev. Pa saj noben izmed nas ni povsem zadovoljen s svojim videzom, bi lahko rekli v zagovor. Zakaj neki potem obstaja toliko pripomočkov, s katerimi si lahko pomagamo, da se počutimo privlačnejši, začenši s

Definicija motnje Dismorfna telesna motnja (DTM) je somatoformna motnja, ki se kaže v preobremenjenosti z neko namišljeno ali manjšo obstoječo telesno pomanjkljivostjo. Prvič je bila opisana že leta 1886 in se je sprva pojavljala pod imenom dismorfofobija, vendar so njen prvotni naziv z novo klasifikacijo leta 1987 zamenjali s pojmom dismorfna telesna motnja. Zanjo namreč ni značilen le »strah pred nepravilno obliko«, kot bi se glasil dobeseden prevod besede dismorfofobija, temveč je za diagnozo potrebno izpolnjevanje dosti kompleksnejših meril. Čeprav so odzivi iz okolice

pomirjujoči, češ da so videti povsem normalno, se bolnikom, ki trpijo za DTM, določeni deli njihovega telesa tako gabijo, da ure in ure presedijo pred ogledalom opazujoč svojo »hibo«. Vse pogosteje se začno pojavljati še drugi vedenjski znaki, ki se postopoma povežejo v značilen vzorec večurnega opazovanja v ogledalu, primerjanja z drugimi, zaali prekrivanja izbranega dela telesa in pretirane nege ter nenehnega iskanja notranje potrditve, da njihova hiba vendarle ni tako grozna. Posledice DTM sežejo tudi v druga področja bolnikovega življenja – žalost, depresija in s temi občutji pogojeno izogibanje družabnim aktivnostim, bolehnost, nezainteresiranost za delo in postopna izolacija od družbe s čedalje pogostejšim skrivanjem za štirimi stenami lahko privedejo

Večurno opazovanje v ogledalu je ključna značilnost DTM

maj 2013

Poljudnoznanstveno | Dismorfna telesna motnja

korektorjem za prekrivanje mozoljev pa do cele palete kozmetičnih i zd e l k ov a l i n e p o gre š l j i ve g a kodralnika las, čeprav nam vsi po vrsti zatrjujejo, da smo tudi brez takšnih popravkov videti lepi in simpatični? Razlika med takšno »normalnostjo« in obsedenostjo s svojim videzom je namreč v posameznikovem mentalnem dojemanju samega sebe – ko mu tudi večkratni obiski lepotnega kirurga ne prinesejo želene zadostitve, se v njegovi okolici postopoma začno ugibanja, ali za njegovo obsedenostjo ne stoji še kaj drugega. Domneve v največ primerih vodijo do pravega, a mnogo prepozno odkritega vzroka te »normalnosti«, ki je več kot očitno prešla v resno bolezensko stanje. Diagnoza: dismorfna telesna motnja.

Serotonin

Poljudnoznanstveno | Dismorfna telesna motnja

do hospitalizacije ali celo poskusov samomora. Mnogokrat se pri bolnikih z DTM zaradi sorodnih simptomov razvijejo tudi druge motnje, npr. obsesivno-kompulzivna motnja, paranoja, depresija, motnje hranjenja, značilno pa je tudi izrazito občutenje sramu, ko beseda nanese na pogovor o zunanjem videzu. Čeprav se preobremenjenost z videzom lahko pojavlja tudi pri drugih duševnih motnjah, npr. pri anoreksiji nervozi, je v primeru DTM njena ključna značilnost preobremenjenost s specifičnim delom telesa in zato njenega izvora ne moremo pripisovati drugim psihičnim nestabilnostim.

Ko ni več izhoda … Prvi znaki DTM se najpogosteje pojavijo že v puberteti, tj. v obdobju med 15. in 18. letom starosti. V povprečju jo pri obolelih odkrijejo in začnejo zdraviti šele po 15 do 16 letih, ko je obolenje že kronično, saj se simptomi motnje z leti stopnjujejo. Prevalenca za DTM je, zanimivo, podobna tako za moške kot za ženske in se v splošni populaciji giblje med 0,7 % in 1,7 %. Čeprav se sama pojavnost motnje med spoloma ne razlikuje, pa se velike razlike med moškimi in ženskami kažejo v osredotočanju na področja svojega telesa. Moške največkrat skrbijo predvsem genitalije, telesna višina, mišična masa in lasje, medtem ko se ženske najbolj obremenjujejo s svojo težo, prsmi, stegni in nogami. Nasploh pa oboje najhitreje in najbolj prizadenejo »nepravilnosti« na obrazu (npr. oblika nosu, ušes, ust, brade, čela, zob ali trepalnic), koži in laseh, zato neprestano iščejo pomoč v kozmetičnih salonih, pri frizerjih, dermatologih, velikokrat pa posežejo maj 2013

tudi po skrajnostih z obiski lepotnih kirurgov. Vsa ta prizadevanja za popolnost terjajo ogromno denarja, z rezultati posegov pa bolniki z DTM skoraj nikoli niso povsem zadovoljni. Tisti, ki se jim izid vseeno zdi spodoben, pa kmalu odkrijejo nek drug del telesa, s katerim se začno vnovič preobremenjevati. Oboleli svojo telesno »hibo« povezujejo z življenjskimi neuspehi in so prepričani, da bodo z izboljšanjem videza odpravili tudi vse svoje težave. Ker pa se to ne zgodi, za neuspeh znova krivijo svojo zunanjo podobo, zato osebe takšna težnja po doseganju nemogoče popolnosti vodi v začaran krog, iz katerega nazadnje brez strokovne pomoči ne najdejo več izhoda. Pomoč? Večjo pozornost stroke si je DTM pridobila šele v zadnjih desetih letih. Na podlagi opravljenih študij danes strokovnjaki sklepajo, da na pojav DTM najverjetneje vpliva več dejavnikov, v raziskavah so izstopali predvsem biološki in psihološki. Ugotovili so, da bolnikom z DTM možgani spremenjeno delujejo tako, da svojega obraza ne vidijo kot enotno sliko, temveč ga zaznavajo po delih, ki jih nato sestavijo v popačeno celoto. S podobnimi abnormalnimi vidnimi zaznavami je povezana tudi bolnikova interpretacija obrazne mimike. Ker ima nenehno občutek, da njegova hiba v okolici zbuja pozornost in da ga mimoidoči ves čas kritično ocenjujejo, si tudi povsem brezizrazen obraz človeka razlaga kot negativnega in namenjenega njemu in njegovi pomanjkljivosti. Bolnikom težave povzročata tudi verbalni in neverbalni spomin, nadaljnje preiskave pa so pokazale še povečano prostornino bele možganovine, pomanjkanje parietalnega lobusa in nesimetrijo kavdatnega jedra. Pomembno vlogo pri nastanku bolezni naj bi imelo tudi napačno delovanje seratonina, saj so pojav DTM opazili po prebolenih boleznih z vnetji, ki so vplivala na sintezo tega živčnega prenašalca. Ker se je terapija s selektivnimi zaviralci privzema

serotonina (SSRI) izkazala za precej uspešno, se je na delovanje serotonina osredotočilo tudi farmakološko zdravljenje DTM. Kar okrog 70 % bolnikov, ki so sodelovali v študijah, je kot rezultat jemanja SSRI navedlo izboljšanje simptomov – pogostost kompulzij in obsesivnih misli se je občutno zmanjšala, posledično pa so jih lahko tudi bolje nadzorovali. V ZDA, kjer je pogostost te bolezni najvišja (prevalenca nad 2,3 %) in hkrati tudi najbolj raziskana, so danes izmed SSRI v uporabi escitalopram, citalopram, fluoksetin, fluvoksamin, paroksetin, sertralin in clomiparin. Priporočljivi odmerki zdravil še niso povsem jasni, znane so le okvirne količine za predpisovanje, ki pa jih je potrebno pri določenih bolnikih ustrezno zvišati ali pa prvotno zdravilo zamenjati z drugim SSRI, ki pri specifičnem pacientu deluje učinkoviteje. Študije so tudi pokazale, da se prvi učinki pojavijo po 12–16 tednih rednega jemanja zdravil, vendar je za optimalno zdravljenje priporočena večletna terapija. Antidepresivi, kot npr. neselektivni zaviralci privzema serotonina, ali antipsihotiki pri zdravljenju oseb z DTM niso pokazali zadostnih učinkov. Kognitivno-vedenjska terapija (KVT) Povsem drugačen pa je pristop k psihološkemu zdravljenju bolnikov.

Popolnost iščejo pri lepotnih kirurgih, a zaman ...

Ključnega pomena je pravočasna prepoznava simptomov DTM je kljub svoji resnosti še vedno ena izmed »novejših« bolezni, ki je tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti zelo slabo poznana. Britanski NICE (National Institute of Clinical Excellence) je zato sestavil smernice, ki bi v prihodnje omogočile hitrejšo prepoznavo omenjenega bolezenskega stanja in posledično učinkovitejše zdravljenje. Prvi korak k dosegi tega cilja je zagotovo boljše informiranje javnosti, takoj za njim pa sledi ozaveščenost stroke. Za pravočasno odkrivanje morajo biti na simptome DTM še posebej pozorni tisti zdravstveni delavci, h

Pomoč je vedno dobrodošla ...

katerim se osebe z že razvito DTM ali povečanim tveganjem največkrat zatekajo – dermatologi in lepotni kirurgi, pozornost pa ni odveč tudi pri zaposlenih v kozmetičnih in lepotilnih salonih, kjer se pot v začarani krog oseb s povišanim tveganjem za razvoj DTM tudi prične. Ne pozabimo, da k razvoju bolezni, še posebej v najstniških letih, ko so mladostniki najbolj ranljivi, veliko pripomorejo mediji z oglaševanjem popolnega videza. Najvarnejši pristan za mladostnike je njihova družina, katere dolžnost je, da najstnikom vliva zaupanje v njihovo naravno lepoto in krepi njihovo samopodobo. Prav je, da se v njenem zavetju vsak otrok počuti lepega, zaželenega in … popolnega.

Viri: - Wilhelm S, Phillips K.A, Fama J.M, Greenberg J.L, Steketee G. Modular Cognitive–Behavioral Therapy for Body Dysmorphic Disorder. Behavior Therapy 42 (2011): 624–633. - Wilhelm S, Buhlmann U, Hayward C. L, Greenberg L. J, Dimaite R. A Cognitive-Behavioral Treatment Approach for Body Dysmorphic Disorder. Cognitive and Behavioral Practice 17 (2010): 241–247. - Župan A, Ahčan U. Dismorfna telesna motnja. Zdrav Vestn 2011; 80: 50–7. - Mancuso G. S, Knoesena P. N, Castle J. D. Delusional Versus Nondelusional Body Dysmorphic Disorder. Comprehensive Psychiatry 51 (2010): 177–182. - http://www.projekt27.com/lepota/preobremenjenost-s-telesomoz-dismorfna-telesna-motnja (Dostop: 23. 4. 2013) - http://bodydysmorphicdisordercharitycampaign.myblog.arts. ac.uk/files/2011/03/dismorphed-face.jpg (Dostop: 23. 4. 2013) - http://faidateconsigli.files.wordpress.com/2010/11/serotoninskeletal.png (Dostop: 23. 4. 2013) - http://mariemystery.deviantart.com/art/Plastic-SurgeryArt-322957272 (Dostop: 23. 4. 2013) - http://its.kennesaw.edu/images/Keyboard_Help.jpg - http://images.betterworldbooks.com/370/Living-With-BodyDysmorphic-Disorder-Walker-Lea-EB2370002802840.jpg (Dostop: 23. 4. 2013)

maj 2013

Poljudnoznanstveno | Dismorfna telesna motnja

Empirično dokazana in zato tudi največkrat uporabljena je t. i. kognitivno-vedenjska terapija (KVT), ki temelji na samoopazovanju misli in vedenjskih vzorcev, ki se nanašajo na pacientov zunanji videz, ter uporabi različnih kognitivnih tehnik in vedenjskih vaj. Pacient s pomočjo psihoterapevta namreč sam spoznava in vrednoti svoje misli o samopodobi, vedenjske napake in prednosti/ pomanjkljivosti svojega prepričanja, osvetli okoliščine, v katerih je občutil strah, sram ali nelagodje (npr. družabni dogodki ali pripetljaji, ko je pomotoma odšel v javnost brez sicer obvezno z ličili, oblekami, očali … zakrite »hibe«), beleži pogostost svojega vedenjskega vzorca (npr. opazovanje v ogledalu) in si na podlagi ugotovitev začrta strategije, ki bi mu pomagale pri omilitvi tega početja. S terapevtovo pomočjo se bolnik tudi nauči pravilnega opazovanja, pri čemer se ne osredotoča več le na problematičen del, temveč poskuša s pogledom zajeti celotno telo. Udeleženci terapije se v času poskusa naučijo samostojnega izvajanja kognitivno-vedenjskih tehnik in vaj, ki jim omogočajo pravilno prepoznavo poslabšanja bolezenskega stanja in učinkovit odziv. Nadomestilo za nenadno časovno praznino pacienti po posvetovanju s terapevtom pogosto najdejo v udeleževanju interesnih krožkov, v hobijih ali pa v prostovoljni dejavnosti.

PROTITUMORNA ZDRAVILA ZA ZDRAVLJENJE RAKA NA DEBELEM ČREVESU IN DANKI

Poljudnoznanstveno | Protitumorna zdravila za zdravljenje raka na debelem črevesu in danki

Avtorica: Petra Tavčar, mag. farm., spec., Onkološki inštitut Ljubljana

Rak debelega črevesa in danke (kolorektalni rak) je bolezen, ki jo opredeljujeta visoka obolevnost in umrljivost. Bolnike zdravimo z operacijo, obsevanjem in sistemsko kemoterapijo v povezavi z biološkimi zdravili. Operacija ima osrednjo vlogo, vendar pa zadostuje le za tiste bolnike, ki imajo omejeno bolezen (20 % bolnikov, petletno preživetje znaša več kot 90 %). 60 % bolnikov ima lokalno ali področno napredovalo bolezen z visokim tveganjem za ponovitev, zato jih zdravimo kombinirano. Njihovo petletno preživetje znaša 60–70 %. 20 % bolnikov pa ima že ob postavitvi diagnoze oddaljene zasevke; petletno preživetje se v tem primeru močno zmanjša (7–8 %). Kolorektalni rak najpogosteje zaseva v jetra, pljuča in kosti. Stadiji bolezni Glede na velikost primarnega tumorja, prizadetost področnih bezgavk in prisotnost oddaljenih metastaz lahko rak debelega črevesa in danke razdelimo v štiri stadije: - stadij I: tumor vrašča v submukozo ali muscularis proprio, - stadij II: tumor vrašča v serozo, v neperitonealizirano perikolično ali perirektalno tkivo, lahko pa vrašča tudi v sosednje organe ali perforira visceralni peritonej, - stadij III: poleg tumorja so potrjeni tudi zasevki v področnih bezgavkah, - stadij IV: prisotni so zasevki v oddaljenih organih. Adjuvantna kemoterapija S pooperativno (adjuvantno) kemoterapijo zdravimo bolnike z rakom debelega črevesa s stadijem maj 2013

II, v kolikor so prisotni negativni napovedni dejavniki (slabo diferenciran tumor, prisotnost vaskularne ali limfatične invazije, tumorsko infiltrirani kirurški robovi, operacija v ileusu, perforacija tumorja), in bolnike s stadijem III. Uporabljajo se sheme s fluoropirimidini v monoterapiji (5-FU/LV, kapecitabin) ali še učinkovitejše kombinacije oksaliplatina s fluoropirimidini (FOLFOX 4, XELOX, FLOX), seveda ob upoštevanju splošnega kliničnega stanja bolnika, pridruženih obolenj, pričakovane življenjske dobe. Za bolnike z rakom danke s stadijem I zadošča operacija, višji stadiji pa prejmejo sistemsko kemoterapijo po operaciji (5-FU/LV, kapecitabin) ali celo pred samo operacijo (t. i. neoadjuvantno zdravljenje). Glavni cilj neoadjuvantnega zdravljenja je zmanjšanje tumorja in s tem

Stadiji raka na debelem črevesu

večja verjetnost radikalne resekcije ter ohranitev analnega sfinktra in izboljšana kakovost življenja bolnika. O načinu zdravljenja vsakega posameznega bolnika z rakom danke odloča multidisciplinarni konzilij. Ponovitev bolezni Pri ponovitvi raka debelega črevesa in danke se za zdravljenje odločamo individualno, saj je odvisno od velikosti in lokalizacije ponovitve bolezni. V primeru lokalne ponovitve bolezni, če je recidiv resektabilen, bolnike zdravimo z namenom ozdravitve. Če pa imamo opravka z obsežno metastatsko boleznijo, so bolniki zdravljeni le paliativno z namenom lajšanja težav (bolečine, krvavitve, težave z odvajanjem blata); tudi v tem primeru prihajajo v poštev paliativni kirurški posegi, obsevanje in sistemska terapija s protitumornimi

Metastatska bolezen Standardno zdravljenje bolnikov z metastatskim rakom debelega črevesa in danke vključuje zdravljenje s citostatiki (fluoropirimidini, irinotekan, oksaliplatin) in biološkimi zdravili (bevacizumab, cetuksimab, panitumumab) v različnih kombinacijah. Prvi red terapije: bevacizumab ali cetuksimab v kombinaciji z irinotekanom in fluoropirimidini (FOLFIRI, XELIRI) ali v kombinaciji z oksaliplatinom in fluoropirimidini (FOLFOX, XELOX). Vse štiri sheme so po učinkovitosti primerljive, razlikujejo pa se v spektru toksičnosti, dolžini intervala med cikli in možnosti za ambulantno zdravljenje ali hospitalizacijo. Drugi red terapije: bevacizumab ali cetuksimab v kombinaciji z oksaliplatinom in fluoropirimidini ali v kombinaciji z irinotekanom in fluoropirimidini, odvisno od prvega reda. Nadaljnji redi terapije: kombinacija terapije, ki je bolnik še ni prejel, cetuksimab v monoterapiji, panitumumab v monoterapiji. Fa r m a ko l o š ke z n a č i l n o s t i protitumornih zdravil 1. 5-fluorouracil (5-FU) 5-FU je bil pred dobrim desetletjem temeljno in edino uspešno zdravilo za zdravljenje kolorektalnega raka. Gre za antimetabolit z dvojnim delovanjem, in sicer se vpleta v sintezo RNA, preko zaviranja encima timidilat sintetaze pa se vpleta tudi v sintezo DNA. Ugotovili so, da pri kratkotrajnih infuzijah visokih odmerkov citostatika prevladuje prvi mehanizem, pri daljši izpostavljenosti n i z k i m o d m e r k o m p a d r u gi mehanizem delovanja. Raziskave so pokazale, da so kontinuirane infuzije 5-FU pri kolorektalnem raku bolj učinkovite kot kratkotrajne infuzije, dodatek kalcijevega folinata pa stabilizira vez med 5-FU in timidilat sintetazo ter s tem poveča citotoksične učinke.

Klinično pomembni stranski učinki so mielosupresija, stomatitis in diareja. 2. Kapecitabin Kapecitabin je fluoropirimidin, ki posnema kontinuirano infuzijo 5-fluorouracila (5-FU). Kapecitabin se metabolizira v 5-FU s tristopenjsko encimsko reakcijo, katere zadnji del poteka v tumorju, zato dosegamo višje koncentracije 5-FU v tumorju in nižje serumske koncentracije kot pri zdravljenju s 5-FU v infuziji. Specifični mehanizem omogoča večjo učinkovitost in manj stranskih učinkov, kar so dokazali tudi v kliničnih raziskavah. Ugotovili so, da je več bolnikov, zdravljenih s k apecitabinom, odz valo na zdravljenje in imelo manj izražene stranske učinke (diareja, stomatitis, slabost, alopecija), bolj pa je bil izražen sindrom roka-noga. Gre za kožno reakcijo, ki se navadno pojavi simetrično na dlaneh in stopalih. Koža na dlaneh in stopalih je rdeča, boleča, pojavi se edem, lahko pride do luščenja in razjed. Za preprečevanje bolnikom svetujemo uporabo krem z ureo, hladne kopeli za dlani in stopala ter izogibanje tesni obutvi. 3. Oksaliplatin Oksaliplatin spada med novejše spojine platine. Citotoksično delovanje temelji na nastanku navzkrižnih vezi znotraj verige DNA, posledica česar je motena sinteza DNA.

Toksični učinki oksaliplatina so nevrološki, hematološki (anemija, nevtropenija, trombocitopenija) in gastrointestinalni (diareja, stomatitis). Nevrološki toksični učinki vključujejo senzorično periferno nevropatijo, za katero so značilne disestezija ali parestezije okončin s krči ali brez njih; sprožilni dejavnik je pogosto mraz. Te simptome doživi do 95 % bolnikov. Akutni sindrom faringolaringealne disestezije se pojavlja redko (1–2 % bolnikov) – zanj so značilni subjektivni občutek disfagije ali dispneje brez vsakega objektivnega znaka dihalne stiske (brez cianoze in hipoksije) oz. laringospazma ali bronhospazma (brez stridorja ali piskanja). V takšnih primerih so sicer uporabili antihistaminike in bronhodilatatorje, vendar simptomi hitro minejo tudi brez terapije. Predklinične študije s podganjimi senzoričnimi nevroni kažejo, da akutni nevrosenzorični s i m p to m i m o rd a v k l j u č u j e j o interakcijo z napetostno odvisnimi Na-kanali. Oksaliplatin je nestabilen v 0,9 % NaCl, zato se infuzija pripravlja v 5 % glukozo. 4. Irinotekan Irinotekan je derivat kamptotecina. Deluje kot specifičen inhibitor topoizomeraze I DNA. Njegov metabolit SN-38 na topoizomerazo I deluje aktivneje kot irinotekan. Inhibicija topoizomeraze I DNA z irinotekanom ali SN-38 povzroči maj 2013

Poljudnoznanstveno | Protitumorna zdravila za zdravljenje raka na debelem črevesu in danki

zdravili, ob koncu življenja pa le ustrezna simptomatska terapija.

Rakave celice pod mikroskopom

Poljudnoznanstveno | Protitumorna zdravila za zdravljenje raka na debelem črevesu in danki Ptički so se že oženili

okvare ene vijačnice DNA. Najpogostejša stranska učinka sta diareja in alopecija. Če se pojavi akutni holinergični sindrom (zgodnja driska, znojenje, krči v trebuhu, solzenje, mioza in slinjenje), je treba subkutano aplicirati atropin.

5. Bevacizumab Bevacizumab je rekombinantno humanizirano protitelo, ki se veže na vaskularni endotelni rastni faktor (VEGF), ki je ključni dejavnik vaskulogeneze in angiogeneze, in s tem zavira vezavo VEGF na njegova receptorja VEGFR-1 in VEGFR-2 na površini endotelijskih celic. Povečano izražanje VEGF je pomemben spodbujevalec tumorske vaskulogeneze in angiogeneze pri raku debelega črevesa in danke, kakor tudi pri številnih drugih rakih. Ker bevacizumab preprečuje biološko delovanje VEGF, zavira razrast tumorskega žilja in posredno zmanjša hitrost rasti tumorja in nevarnost metastaziranja. Povečano izražanje VEGF sproži pomanjkljiva oskrba tkiva s kisikom, sprememba pH, sprememba tlaka, različni rastni dejavniki. Po vezavi VEGF na receptor se sproži signalna kaskada, ki poveča rast, preživetje in delitev endotelijskih žilnih celic. Najpomembnejši stranski učinki zdravljenja z bevacizumabom so nagnjenost h krvavitvam, zvišan krvni tlak, proteinurija in slabše celjenje ran, zato lahko s terapijo začnemo šele 4 tedne po operaciji. maj 2013

6. Cetuksimab Cetuksimab je himerno humanomišje monoklonsko protitelo IgG1, ki se veže na zunajcelični del receptorja za epidermalni rastni faktor (EGFR), kompetitivno inhibira vezavo epidermalnega rastnega faktorja EGF in prepreči fosforiliranje ter aktivacijo z receptorjem povezane kinaze. Posledica delovanja cetuksimaba je torej zmanjšana razrast tumorskih celic, povečana apoptoza, zmanjšana tvorba oddaljenih zasevkov in zmanjšana tvorba novih krvnih žilic. 60–80 % tumorjev debelega črevesa in danke čezmerno izraža EGFR. Zdravljenje s cetuksimabom je učinkovito samo pri bolnikih z nemutiranim genom KRAS (teh je 60–65 %). Gen KRAS nosi kodo za protein KRAS, ki je osrednji prevodnik signala EGFR po signalni poti navzdol do drugih proteinov, ki sodelujejo pri nastanku tumorja, angiogenezi, apoptozi in metastaziranju. Pri tumorjih z mutirano različico gena KRAS je protein KRAS trajno aktiviran, čeprav ga niso sprožili signali EGFR, kar vodi v nenadzorovano rast tumorskih celic. Določanje mutacij v KRAS genu je zato pomembno za odločitev o zdravljenju s cetuksimabom, saj v primeru te mutacije cetuksimab sporočila ne »izklopi« in zdravljenje ni učinkovito. Neželeni učink i zdravljenja s cetuksimabom so lahko alergična reakcija in kožne reakcije, med katerimi je najpogostejši akniformni izpuščaj. Raziskave so potrdile, da je pojav izpuščajev na koži mnogokrat dober napovedni dejavnik oziroma pokazatelj uspešnosti zdravljenja. Kožna toksičnost se pojavi pri več kot štirih petinah bolnikov in je navadno obvladljiva s kremami z vitaminom K, topikalnimi ali sistemskimi antibiotiki in protivnetnimi zdravili. Vitamin K1 je aktivator EGFR v koži in prek delovanja na EGFR v koži preprečuje in odpravlja akniformni izpuščaj. Alergične reakcije se pojavijo pri 5 % bolnikov in se v blažji obliki kažejo kot mrzlica, povišana telesna temperatura, slabost, izpuščaj in težave z dihanjem, huda alergična

reakcija pa je redka in se pojavi med prvo infuzijo. 7. Panitumumab Panitumumab je rekombinantno humano monoklonsko protitelo IgG2, ki se z veliko afiniteto in specifičnostjo veže na humani EGFR. Princip njegovega delovanja je torej podoben kot pri cetuksimabu, bistvena razlika pa je, da je panitumumab glede na primarno strukturo popolnoma humano protitelo. Indicirano je samo za zdravljenje bolnikov z rakom debelega črevesa in danke z nemutiranim genom KRAS. Skoraj pri vseh bolnikih (> 90 %), zdravljenih s panitumumabom, se pojavijo kožne reakcije v obliki aknam podobnega izpuščaja. Sklep Zadnje desetletje nam je prineslo številne novosti v zdravljenju raka debelega črevesa in danke. Uveljavili so se novi citostatiki in biološka zdravila, katerih kombinirana uporaba omogoča bolnikom učinkovito zdravljenje, dobro kakovost življenja in daljše preživetje.

Viri - Anderluh F, Oblak I, Ocvirk J, Reberšek M, Velenik V. Tumorji prebavil. In: Novaković S et al. Onkologija: raziskovanje, diagnostika in zdravljenje raka. Ljubljana: Mladinska knjiga; 2009. p. 322–4. - Velenik V, Oblak I, Reberšek M, Potrč S, Omejc M, Jelenc F, Edhemović I. Smernice za obravnavo bolnikov z rakom debelega črevesa in danke. Onkologija 2011; 1: 18–25. - Reberšek M, Hlebanja Z, Ocvirk J. Priporočila za sistemsko zdravljenje bolnikov z napredovalim rakom debelega črevesa in danke. Onkologija 2007; 1: 28–30. - Ocvirk J. Neželeni učinki zdravil za sistemsko zdravljenje raka na koži. Onkologija 2009; 1: 37–40. - Schellens JHM, McLeod HL, Newell DR. Cancer Clinical Pharmacology. Oxford University Press 2005. - http://treatment-colon-cancer.blogspot.com/2013/02/ colorectal-cancer-stages-and-treatment.html - http://2.bp.blogspot.com/-4b98Mdi8NNk/UMJJE_qlM0I/ AAAAAAAAAKA/egOhHzgC17Q/s1600/mix_pills.jpg - http://us.123rf.com/400wm/400/400/phakimata/ phakimata1102/phakimata110200022/8855502microscope-view-of-colon-cancer-cells-in-tissue-cultureshowing-walls-nucleus-and-organelles.jpg

TOKSIČNOST BENZENA Avtorica: Nina Franko lahko izpostavljenost benzenu privede tudi do akutne limfocitne levkemije pri otrocih, kronične limfocitne levkemije in nekaterih drugih krvnih rakov, npr. multiplega mieloma in ne -Hodgkinovega limfoma. Dolgotrajna izpostavljenost benzenu lahko privede tudi do anemije, znižanega števila levkocitov in trombocitov, prav tako pa vpliva na reproduktivne organe.

Benzen

Benzen je brezbarvna, vnetljiva tekočina s sladkim vonjem, ki hitro izhlapeva. Tvori se v naravnih procesih, kot so vulkanski izbruhi in gozdni požari, vendar smo večinoma izpostavljeni tistemu benzenu, ki ga ljudje proizvedemo sami. Je namreč ena izmed najpogosteje uporabljenih kemikalij, in sicer se večinoma uporablja kot topilo ali pa izhodna snov za sintezo spojin. Benzen je za ljudi in živali toksičen, saj povzroča različna rakava obolenja.

Metabolizem benzena Da benzen postane kancerogen in povzroči levkemijo, se mora presnoviti do toksičnih metabolitov. Začetni korak metabolizma poteče preko citokroma P450, in sicer pride do oksidacije benzena v benzenov oksid (in njegovega tavtomera oksepina). Večina benzenovega oksida spontano reagira v fenol, ki se izloči ali metabolizira naprej do hidrokinona, 1,4-benzokinona in 1,2,4-benzetriola. Preostali benzenov oksid bodisi podleže reakcijam hidrolize, pri čemer se tvorita katehil in 1,2-benzokinon, bodisi vstopi

v reakcijo z glutationom, kar vodi do nastanka S-merkaptopurične kisline. Iz oksepina po odprtju obroča nastanejo mukonaldehidi. Metaboliti se v urinu pojavijo, če smo izpostavljeni nad 0,1 ppm benzena v zraku. Benzenov oksid, benzokinoni, mukonaldehidi in benzen epoksidi (nastanejo po oksidaciji benzen dihidrodiola) imajo elektrofilno entiteto in reagirajo s peptidi in proteini in posledično interferirajo s celičnimi funkcijami. Kako benzen povzroči levkemijo? Reaktivni metaboliti benzena povzročijo mutacije kritičnega gena ali sklopa genov, ki vpliva na proliferacijo in diferenciacijo hematopoetskih zarodnih celic. Povzročijo kromosomske aberacije (anevplodija, translokacija, inverzija, delecija), nepravilnosti v mitotskih rekombinacijah, mutacije genov in/ali epigenetske spremembe. Kronična izpostavljenost benzenu še poveča število sprememb. Inducirane zarodne celice začnejo izražati te spremembe, ko preidejo

Toksičnost benzena pri kronični izpostavljenosti Pri delavcih, zaposlenih v npr. kemijski in čevljarski industriji, kjer so izpostavljeni visokim koncentracijam benzena, so študije pokazale, da pogosto zbolevajo za akutno mieloično levkemijo. Poleg te bolezni

LBM kotiček | Toksičnost benzena

Izpostavljenost benzenu Glavna pot, po kateri smo izpostavljeni benzenu, je preko inhalacije, lahko pa se absorbira tudi skozi kožo. Pojavlja se v okolju in v potrošniških izdelkih, najbolj pa so mu izpostavljeni zaposleni v industriji, kjer se benzen uporablja. V zadnjih desetletjih so koncentracije, katerim so delavci izpostavljeni, precej nižje kot so bile pred tem, saj so glede tega v veljavo stopile določene regulative.

Razvoj krvnih celic

maj 2013

Krvni razmaz pri akutni mieloični levkemiji

LBM kotiček | Toksičnost benzena

iz mirovanja v ciklirajoče stanje. Ta proces ovira izpostavljenost benzenu, in sicer preko aril-hidrokarbonskega receptorja (AhR), kar povzroči tvorbo levkemičnih zarodnih celic. Benzen hkrati povzroči obraten učinek na stromalne celice v mozgu, ki regulirajo hematopoezo. Posledično se zarodne celice neprimerno proliferirajo in imajo daljšo življenjsko dobo. Hkrati z nastankom reaktivnih metabolitov nastajajo tudi reaktivne kisikove zvrsti, ki povzročijo oksidativni stres. Ta je vzrok za poškodbe DNA in spremembo celičnega signaliziranja v procesu hematopoeze. Benzen torej povzroči levkemijo preko različnih poti delovanja.

Akutna mieloična levkemija Akutna mieloična levkemija (AML) je bolezen v mieloično vrsto usmerjene krvne celice. Opredelitev te vrste levkemije temelji na določitvi imunoloških označevalcev levkemičnih celic (imunofenotip) in na njihovih citogenetičnih nepravilnostih (kariotip). Ključna preiskava za opredelitev podvrste AML je torej določitev celičnih i m u n o l o š k i h oz n a če v a l ce v s pretočnim citometrom, pri čemer iščemo za mieloblaste značilne membranske antigene CD13 in CD33. S kariotipizacijo pa odkrivamo klonalne citogenetične nepravilnosti. maj 2013

Če pri bolniku odkrijemo transverziji t(8;21) in t(15;17) ali inverzijo inv16, to napoveduje ugoden potek bolezni in običajno uspešno zdravljenje. Precej pogosteje pa se pojavi trisomija kromosoma 8, 11q23, delecija kromosomov 5 in 7 idr., kar pa pomeni manj ugoden potek bolezni. Bolniki, ki imajo normalen kariotip, so glede napovedi poteka bolezni nekje med obema skupinama. Klinična slika Ob odkritju bolezni je v ospredju kratkotrajna anamneza o napredujoči utrujenosti, hujšanju, potenju in nagnjenosti h krvavitvam. Na koži in sluznicah se pojavijo petehije, ekhimoze in hematomi. Pri bolnikih lahko pride do hematourije, krvavitev v prebavila in pri ženskah

do izvencikličnih krvavitev ali daljših menstruacij. Paziti moramo na sicer redek pojav krvavitve v osrednje živčevje, ki jo lahko ugotovimo s pregledom očesnega ozadja (vidimo številne krvavitve na mrežnici). Veliko število levkocitov povzroči povečano viskoznost krvi, kar ovira pretok po majhnih žilah (levkostaza). Levkostaza povzroči dispnejo (oteženo dihanje), na pregledni sliki pljuč pa vidimo difuzne, nežne infiltrate. Če gre za monoblastne ali mielomonoblastne oblike AML, lahko levkemične celice tvorijo infiltrate zunaj kostnega mozga. Najpogosteje najdemo levkemične infiltrate v dlesnih, testisih, ovarijih, centralnem živčevju in koži (Leukemia cutis). Le redko se bolezen manifestira kot trdna tumorska tvorba, ki ji pravimo granulocitni sarkom. Diagnoza Pri AML je običajno povečano število levkocitov (redko je lahko tudi normalno ali celo znižano), lahko so prisotne tudi blastne celice. Praviloma sta prisotni anemija hude stopnje in trombocitopenija. Testi hemostaze lahko pokažejo na sindrom diseminirane intravaskularne koagulacije. Zaradi hitrega metabolnega obrata blastnih celic sta zvišani vrednosti laktatdehidrogenaze in sečne kisline. Hipokaliemija in hipofosfatemija sta najpogostejši nepravilnosti glede koncentracije elektrolitov. Po odvzemu krvi lahko blasti razpadejo in posledično določimo lažno hiperkaliemijo. Napako odkrijemo, če

Akutna izpostavljenost benzenu Izpostavljenost visokim koncentracijam benzena lahko privede do nastanka aplastične anemije. Benzenu smo največkrat izpostavljeni preko vdihavanja. Če je koncentracija te kemikalije v zraku 10–20 ppm, se aplastična anemija pojavi pri eni od 10.000 izpostavljenih oseb, pri koncentraciji 100 ppm pa že pri 1 % izpostavljenih oseb. Dejavnika, ki vplivata na razvoj te bolezni, sta povišana aktivnost citokroma P450 2E1 in nizek vnos folne kisline. Mehanizem nastanka aplastične anemije se začne z metabolizmom benzena v jetrih, katerega metaboliti so nato transportirani v mozeg, kjer se aktivirajo do toksičnih kinonov in prostih radikalov. Ti inducirajo apoptozo, poškodbo DNA in spremenijo diferenciacijo zgodnjih progenitornih celic. Aplastična anemija Benzen privede do okvare pluripotentne matične celice, kar privede do aplastične anemije. Ta lahko nastane tudi kot posledica porušenega mikrookolja v kostnem mozgu, ki onemogoči dozorevanje matične celice. Aplastične anemije delimo na idiopatske in simptomatske – tiste, ki jih povzroči benzen, spadajo med simptomatske. Klinična slika

Metabolizem benzena do toksičnih metabolitov

Bolnikove težave so posledica pancitopenije (zmanjšano število vseh vrst krvnih celic). Bolezen se pogosto razvija postopno, tako tudi bolnikovi simptomi – značilni sta utrujenost in oslabelost. Zaradi nevtropenije se lahko pojavijo okužbe, ki pa jih z antibiotiki ne moremo pozdraviti. Krvavitve v koži ali sluznicah so posledice trombocitopenije. Zlasti na začetku se pojavijo petehije predvsem na mestih, kjer je zvišan hidrostatski tlak (npr. okrog gležnjev), poleg tega imajo bolniki bledo kožo in sluznice. Lahko se pojavijo krvavitve iz dlesni. V naprednih stopnjah bolezni se pogosto pojavijo okužbe sluznic z razjedami, zaradi posttransfuzijske hemosideroze se lahko povečajo tudi jetra in vranica.

celic, zato sta biopsija in histološki pregled nujna. Kostni mozeg je pretežno hipocelularen in vsebuje veliko maščobnih celic. Od celic z jedri najdemo predvsem limfocite, plazmatke, tkivne bazofilce in makrofage. Celice mieloične vrste so redke. Eritroblasti imajo pogosto megaloblastoidne značilnosti. Testi hemostaze so praviloma normalni. Serumska koncentracija železa je povečana in posledično je transferinska sposobnost za vezavo železa (TIBC) skoraj popolnoma nasičena z železom.

Viri: - Smith, MT. Overview of Benzene-induced Aplastic Anaemia. European Journal of Heamatology 57: 107–110. - Smith M, et. al. Benzene, the Exposome and Future

Diagnostika Na aplastično anemijo lahko posumimo že pri pregledu bolnika in po krvni sliki. Ta nam pokaže pancitopenijo. Anemija je običajno hude stopnje in je normocitna ali makrocitna, število retikulocitov je običajno zmanjšano. V beli krvni sliki je vedno izražena nevtropenija, prav tako je zmanjšano število monocitov in limfocitov. Opazimo tudi trombocitopenijo. Diagnozo potrdimo s citološkim in histološkim pregledom kostnega mozga. Zlasti v začetnem obdobju lahko na določenih mestih ugotovimo še normalno gostoto

Investigations of Leukemia Etiology. Chemico-Biological Interactions 192 (2011): 155–159. - Zangh L, et. al. Systems Biology of Human Benzene Exposure, Chemico-Biological Interactions 184 (2010): 86–93. - http://www.cancer.org/cancer/cancercauses/ othercarcinogens/intheworkplace/benzene, dostopano april 2013. - Andoljšek Dušan et. al. Bolezni krvi in krvotvornih organov (skripta). - https://d2dct7y3250e4n.cloudfront.net/ht-staging/user_ answer/reference_image/5851/large/Aplastic_anemia. jpeg?1349474400

maj 2013

LBM kotiček | Toksičnost benzena

določimo kalij v vzorcu plazme. Prav tako je lahko zmanjšana koncentracija glukoze v serumu, saj jo blastne celice intenzivno porabljajo. Diagnozo AML potrdimo s citološko preiskavo kostnega mozga. Ta je praviloma hipercelularen in tlakovan z blastnimi celicami. Da lahko AML potrdimo, mora biti delež infiltracije z blastnimi celicami v kostnem mozgu vsaj 20 %. V citoplazmi mieloblastov vidimo Auerjeve palčke (azurofilna zrnca v lizosomih mieloblastov). Biopsije kostnega mozga običajno ne izvajamo, razen če je punkcija le-tega suha. Diagnozo potrdimo s celičnimi imunološkimi označevalci in s citogenetično oz. molekularnogenetično preiskavo.

VERONIKA KLINAR: SLOVENSKA INOVACIJA, KI NAVDUŠUJE SVET

Kozmetološki kotiček | Na pogovoru z Veroniko Klinar

Avtor: Matej Štante

Marsikdo med nami ni zadovoljen z rezultati delovanja izdelkov, ki jih proizvaja kozmetična industrija. Tudi Veronika ni bila. Ni opažala obljubljenih rezultatov ali pa je izdelek povzročal negativne učinke. Zato se je odločila, da bo ukrepala in vzela stvari v svoje roke. Tako je že pred leti poiskala strokovnjaka in mu natančno povedala, kako ji naj formulira olje za masiranje. Povod za to je bilo prejšnje olje, ki ji je maj 2013

povzročalo rdečico na rokah. To je bil njen »prvi izdelek«. Vendar ji to ni bilo dovolj, želela je več. Želela je izdelovati svojo kozmetiko. Želja po izdelavi lastne kozmetike je bila prisotna že od nekdaj, le da je z leti nekoliko zbledela. Aktivnosti so se pričele z raziskovanjem, pregledovanjem literature in sp ozn avanj em po s to pk ov za izdelavo kreme. Kmalu so nastopile prve težave. Sestavine, potrebne za

izdelavo, so bile dostopne le v velikih količinah, ki pa jih na začetku seveda še ni potrebovala. Porajalo se je torej vprašanje, kje dobiti kakovostne sestavine v majhnih količinah. Našla je lekarno, ki ji je preko dobavitelja omogočila nakup sestavin v želenih količinah. Problem je bil rešen, še zdaleč pa ni bil zadnji: kje začeti mešati in razvijati izdelke? V laboratoriju neke lekarne so jo zavrnili in tako ji ni preostalo drugega, kot da si je sama kupila inštrumente in si ustvarila svoj mali laboratorij. Veronika pravi, da preprosto začuti, katere sestavine spadajo skupaj za nastanek dobrega izdelka. Preizkušala je različna razmerja in kombinacije, dokler ni prišla do izdelka, ki ga je nato preizkusila na znancih in prijateljih, ki so bili navdušeni nad rezultati. Opravila je še nekaj modifikacij in imela je popolno formulacijo. Kako pa naprej, kako izdelek ponuditi v večjih količinah in v potrošniku privlačni obliki? Potrebovala je primerno grafično oblikovanje, primarno in sekundarno embalažo ter proizvodni obrat. Končno podobo je soustvarila s pomočjo oblikovalca, v galenskem laboratoriju v Kranju pa so izdelali končne produkte, ki jih je bilo potrebno še testirati. Preko elektronske pošte je stopila v stik s francoskim laboratorijem, ki je opravil stabilnostne teste ter določil rok uporabnosti. Naslednji korak je bilo lansiranje izdelka, ki ga je bilo potrebno spraviti na police lekarn. Za prodajo v lekarnah je moralo izdelek najprej odobriti podjetje Kemofarmacija, d. d., kar je celotno zadevo spet nekoliko zapletlo. Leto 2009 je bilo prelomno, saj je izdelek končno prišel v lekarne, vendar pa se ni dobro prodajal, saj ga ljudje ga niso poznali, zato tudi ni bilo

izboljšanem delovanju. Efektivni mikroorganizmi (EM) v kozmetiki Veronika v svojih kozmetičnih izdelkih uporablja tudi »efektivne organizme«. To so mikroorganizmi, ki živijo v simbiozi, njihova posebnost je, da lahko skupaj soustvarijo več antioksidantov, bolje preživijo v spreminjajočih se razmerah, lažje premagujejo patogene mikrobe in so učinkovitejši. Veronika v svoji kozmetiki seveda ne uporablja mikroorganizmov, uporablja pa t. i. EM-X-Ceramics. Efektivni mikroorganizmi (EM) imajo to sposobnost, da so odporni na visoke temperature do več kot 1000 °C. Strokovnjaki so prišli do ideje, da zmešajo EM-X suspenzijo z glino, to zmes žgejo in tako nastane EM-X keramika. Za izdelavo uporabijo poseben postopek in različne vrste gline, ki jim med postopkom zorenja in izdelave dodajo EM-X suspenzijo. Nato dobljeno zmes sušijo in do dvakrat žgejo pri različnih temperaturah (800 °C do 1000 °C). Raziskave naj bi pokazale, da se na ta način pozitivne informacije iz EM-X preko vode trajno prenesejo na glino. S tem postopkom rešijo problematiko izpiranja in odmiranja mikroorganizmov, saj so v EM-X keramiki le informacije, ki so jih mikroorganizmi vsebovali. EM-XCeramics se v izdelku nahajajo v obliki prahu ali kroglic, ki ustvarjajo stabilno regenerativno in antioksidativno okolje. Te keramične kroglice so

bogate tudi s silicijem, ki ima odlične sposobnosti prenosa signalov. Na ta način naj bi kozmetični izdelki posredovali koži informacije, da se ta povrne naravno ravnovesje. Ionizirana voda kot živa voda prispeva k učinkovitejšemu delovanju izdelkov. Alkalna ionizirana voda vsebuje aktivni vodik, ki deluje kot močan antioksidant in zavira procese staranja, blaži vnetja in izboljša regenerativne sposobnosti kože. Pri ustanovitvi podjetja in kozmetične linije je veliko ovir, ki se jih s trudom in željo vsekakor premaga. Veronika je na različnih sejmih in prireditvah dosegla odlične uspehe, njena kozmetika postaja v Sloveniji vedno bolj prepoznavna, glas o njej pa se širi tudi onstran naših meja. Naj zaključim z izjavo Winstona Churchilla: »Skrivnost uspeha v življenju ni v tem, da človek dela tisto, kar ljubi, temveč da ljubi tisto, kar dela.«

Viri: - EM tehnologija (online), (citirano 23. 4. 2013). Dostopno na naslovu: http://www.em-tehnologija.com/ - Alkalna ionizirana voda (online), (citirano 23. 4. 2013). Dostopno na naslovu: http://ionizirana-voda.net/ - http://images.24ur.com/media/images/original/ Apr2012/60915390.jpg - http://www.finnoeurope.eu/wp-content/ uploads/2012/08/anaya-letak_-14x14_EN1.png

maj 2013

Kozmetološki kotiček | Na pogovoru z Veroniko Klinar

povpraševanja po njem. Razmisliti je bilo potrebno o načinu trženja izdelka. Trenutno obstajajo različne oblike trženjskega komuniciranja. Proizvajalci se lahko poslužujejo oglaševanja, pospeševanja prodaje, neposrednega trženja, interaktivnega trženja itd. Veronika je že prej uporabljala metodo trženja »od ust do ust«, ki temelji na izražanju mnenj in izkušenj porabnikov. Kmalu je padla odločitev za pospeševanje prodaje. Opravila je svojo prvo promocijo izdelkov v lekarni in dosegla presenetljivo dobro prodajo. Ljudje izdelke zelo dobro sprejemajo, kljub kritičnosti ekonomskih razmer ter dejstvu, da je izdelek nov in proizvajalec nepoznan. Govorice o dobrih učinkih krem se širijo zelo hitro in tudi sam sem bil priča izpovedi gospe, ki je opisala svojo pozitivno izkušnjo z izdelkom. In po čem se kreme Anaya razlikujejo od drugih? Izdelk i vsebujejo EM-X-Ceramics in ionizirano vodo – zaradi tega je izdelek inovativen in edinstven. Eden izmed pomembnih faktorjev, zaslužnih za takšne rezultate, je tudi sinergističen in komplementaren učinek sestavin, ki so v izdelku. Vse sestavine so posebej in skrbno izbrane. Za t. i. »pametno kozmetiko« ni dovolj, da le združimo dve učinkovini. Osebno menim, da je za res izjemen izdelek potrebno imeti znanje z različnih področij, kakršnega ima tudi Veronika, kar je njen skriti adut. Znanje in izkušnje, ki jih Veronika nabira s časom, se odražajo v še bolj izpopolnjenih izdelkih in

NOVIČKE

Novičke

Avtor: Enej Bole

Čebela, človekova najboljša prijateljica Nameravaš skočiti med rjuhe z nekoliko sumljivim spolnim partnerjem? Vzemi melitin (toksin, ki ga najdeš v čebeljem strupu), nanesi ga na posebno vrsto nanodelcev, vse skupaj pretvori v vaginalni gel in voilà, vsaj glede HIV-a ti ni treba skrbeti. Obetavne raziskave skupine iz Washington University School of Medicine namreč zbujajo upe, da bi na tak način lahko zajezili širjenje tega trdovratnega virusa, še posebej na bolj prizadetih območjih. Toksin deluje tako, da prebije zaščitno membrano, ki obdaja HIV, ter ga tako uniči. Seveda bi bil zato lahko škodljiv tudi za celice človeškega telesa, vendar se za vsako težavo najde rešitev. Uporabljeni nanodelci so prekriti s ščitastimi strukturami, pod katerimi se nahaja melitin. Ko pride nanodelec do celice, ki je večja od njega, se od nje preprosto odbije in je ne poškoduje. HIV, ki je precej manjši, pa se prerine skozi reže med temi ščitastimi strukturami, naleti na melitin in dočaka svoj bridki konec. Znano je, da taki nanodelci varno krožijo tudi po krvožilnem sistemu. Poleg uporabe v preventivne namene bi bilo torej v teoriji na tak način možno zdraviti tudi ljudi, ki so z virusom že okuženi. Prav tako bi bili ti maj 2013

delci lahko učinkoviti proti nekaterim drugim virusom, kot sta hepatitis B in C. To, da so čebele odgovorne za opraševanje sadnih dreves in da proizvajajo med, s katerim si pozimi sladkaš čaj, verjetno že veš. Sedaj imaš le še dodaten razlog, da se zamisliš nad škodo, ki jo ljudje povzročamo s prekomerno uporabo kemikalij v kmetijstvu, in posledičnim upadanjem števila teh koristnih žuželk. Čudež v Mississippiju? Marca je svet obkrožila dobra

Celica HIV

novica iz Mississippija. Otrok, ki se je rodil okužen z virusom HIV, je ozdravel. Postavlja se vprašanje: »Je to le izjemen dogodek, ki za ostale okužene ne pomeni prav veliko, ali smo dejansko dočakali prvo učinkovito zdravilo za to do sedaj neozdravljivo okužbo?« Obstajajo ukrepi, ki skoraj zagotovo preprečijo okužbo plodu, če je mati spoznana za HIV pozitivno že v zgodnji nosečnosti. Ker pa v tem specifičnem primeru ni bilo tako in je bilo za te ukrepe prepozno, so otroku 30 ur po rojstvu odredili agresivno antiretrovirusno terapijo. Pri odraslih je znano, da je izid tem boljši, čim prej po okužbi se začne s terapijo. Očitno je v tem primeru koktajl zdravil tako močno napadel virus, da ga je (skoraj popolnoma) izbrisal iz organizma. Otrok ima sedaj, pri starosti dveh let in pol, v svojem sistemu virus le še v sledovih, ki pa so neaktivni. To vse navkljub dejstvu, da je zdravila dobival le do starosti enega leta in pol, kar pa tudi ni običajno. Takrat je mati z otrokom za nekaj časa namreč izginila in ni prišla k zdravnikom na kontrolne preglede. Zdravniki zdaj ne vedo, če je to le nepojasnjena izjema

Denar pomembnejši od bolnikov Predstavniki farmacevtskih podjetij, ki obiskujejo zdravnike in promovirajo svoje izdelke, le redko omenijo neželene učinke, ki jih zdravila lahko povzročijo. To je ena izmed ugotovitev mednarodne študije, ki vključuje 255 ameriških, kanadskih in francoskih zdravnikov. »Stiki med zdravniki in predstavniki prodaje ne dosegajo minimalnih standardov glede zagotavljanja informacij, potrebnih za varno predpisovanje promoviranih zdravil,« pravi Michael Wilkes, en od soavtorjev študije. Resne potencialne posledice so bile zdravnikom omenjene le v 6 % primerov, čeprav je pogosto šlo za zdravila z zelo resnimi oziroma življenjsko nevarnimi neželenimi učinki. Vseeno so bili izprašani zdravniki večinoma zadovoljni s pridobljenimi informacijami in so odgovorili, da bodo promovirano zdravilo začeli bolj pogosto predpisovati. Avtorji so mnenja, da bi morali poostriti nadzor nad takimi obiski predstavnikov in uvesti stroge sankcije za zavajajočo ali netočno promocijo. Do tedaj pa bi bilo treba preprosto omejiti direktne stike med predstavniki prodaje in zdravniki,

Burek po prekrokani noči

saj bi se lahko le tako zagotovilo, da bi odločitve o prepisovanju zdravil temeljile na primernih informacijah Pri soljenju imejte nekaj soli tudi v glavi Kot da epidemija hipertenzije ne bi bila dovolj, krivijo najnovejše raziskave prekomeren vnos soli tudi za povišano incidenco avtoimunih bolezni. Ker že predhodne študije predvidevajo, da pri razvoju teh bolezni pomembno vlogo igrajo

se je število celic Th17 v živčnem sistemu miši, ki so jih hranili z močno soljeno hrano, dramatično povečalo. Čeprav je razvoj avtoimunih bolezni zapleten proces, odvisen od mnogih genetskih in zunanjih faktorjev, bi to lahko kazalo na vpletenost vnosa soli pri poteku multiple skleroze. To je namreč bolezen, kjer imunski sistem napade mielinske ovojnice živcev, ker jih zamenja za tujek. Logika sklepanja je očitna. Razlika med zdravilom in strupom je vedno v količini in podobno velja tudi pri soli. Za normalno delovanje našega telesa je sol nujna. Popolnoma nesoljena hrana tudi ne bi bila ravno užitna. Priporoča pa se izogibanje hitri prehrani in vnaprej pripravljenim zamrznjenim obrokom, ki so glede vsebnost soli najbolj kritični.

Viri: - http://www.trueactivist.com/scientists-officially-linkprocessed-foods-to-autoimmune-disease/ - http://www.unitednationsoffood.com/2011/11/ albanian-kosovo-bosnian-bureks-in-bronx-nyc/ - http://www.futurity.org/health-medicine/ drug-sales-reps-rarely-discuss-side-effects/

celice Th17, so se ameriški in nemški znanstveniki osredotočili na njihovo preučevanje. Naloga teh celic je aktivirati druge celice imunskega sistema in jim pomagati v boju proti bakterijskim in virusnim okužbam. Ko so jih izpostavili raztopini kuhinjske soli, so začele delovati veliko bolj agresivno; izločale so desetkrat večje količine proteinov za medcelično komunikacijo kot običajno. Prav tako

- http://www.guardian.co.uk/society/2013/mar/04/ hiv-cure-is-breakthrough-seems - http://www.medicalnewstoday.com/articles/257138.php - http://www.futurity.org/top-stories/ tiny-particles-packed-with-bee-venom-kill-hiv/ - bee-covered-in-pollen: http://missapismellifera.com/tag/ solitary-bee/ - http://static.wikidoc.org/7/7d/HIV_Viron.png - http://saltsense.co.uk/admin/wp-content/uploads/SaltSalt_Sense_Saltshaker.jpg - http://www.pachd.com/free-images/household-images/ coins-01.jpg

maj 2013

Novičke

ali bi tudi pri preostalih otrocih opazili enako, če bi prenehali z zdravljenjem. Dokler otroci prejemajo zdravila, tega seveda ne moremo vedeti. Mogoče smo odkrili način, kako ozdraviti HIV pozitivne novorojenčke, vendar to ne pomaga tistim otrokom, sploh pa ne odraslim, pri katerih je okužba ugotovljena kasneje. Vsekakor pa je vsak napredek pri razumevanju tega virusa in njegovega zdravljenja dobrodošel, saj pomeni korak bližje k popolnemu uspehu.

maj 2013

PREDSEDNIK LEKARNIŠKE ZBORNICE SLOVENIJE MIRAN GOLUB Miran Golub, mag. farm., je predsednik Lekarniške zbornice Slovenije od septembra 2012. Lastnik lekarne v Račah pri Mariboru in podružnice v Poljčanah je prvi zasebnik s koncesijo, ki vodi to pomembno institucijo.

Intervju | Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub

Avtorica: Maja Šerčič

Že dobrega pol leta je minilo, odkar ste postali predsednik Lekarniške zbornice Slovenije. Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da kandidirate za mesto predsednika? Problem je bil v tem, da zadnji dve ali tri leta v zbornici nismo imeli stalnega predsednika, ves čas smo imeli v. d. (vršilca dolžnosti, op. a.) po šest mesecev. Če želiš kaj narediti, je potrebno vsaj leto ali dve. Potrebuješ vsaj šest mesecev do enega leta, da se uvedeš, da se spoznaš s problemi, urediš nekatere stvari in šele potem lahko začneš delati. Po pogovoru s kolegi farmacevti sem ugotovil, da maj 2013

nihče ni pripravljen zares prevzeti te funkcije za mandatno obdobje štirih let. Zaradi tega sem sprejel odločitev, da kandidiram, saj želim nekatere stvari urediti, predvsem na področju samega dela zborniške službe in pa na področju zakonodaje, ki se trenutno spreminja, sprejema se nov Zakon o zdravilih, ki je naš osnovni zakon, v kratkem se bo sprejemal Zakon o lekarniški dejavnosti. Kar nekaj dela bo potrebno opraviti. Študentom je LZS dokaj slabo poznana, bi morda lahko razložili, kakšen je pravzaprav njen namen?

Tako kot je zbornica trenutno organizirana, je organizirana na podlagi Zakona o lekarniški dejavnosti. V zbornico morajo obvezno biti vključene vse pravne osebe oziroma lastniki lekarn. To se pravi, da so naše članice javni zavodi, zasebniki koncesionarji in bolnišnične lekarne. Zbornica je bila ustanovljena leta 1992 na podlagi zakona, ki je bil tisto leto sprejet, pred tem je obstajalo združenje lekarn, katerega pravni nasledniki smo. Temeljna naloga lekarniške zbornice je, da skrbi za interese svojih članov in skrbi za strokovno delovanje vseh svojih članic. To je naš osnovni cilj. Druga stvar pa so pooblastila, ki jih imamo s strani Ministrstva za zdravje, potem strokovni nadzor in svetovanje, izvajanje specializacij, izvajanje pripravništva – sedaj je zakonodaja spremenjena, zato samo še za farmacevtske tehnike, prej tudi za magistre farmacije – in še ena pomembna naloga zbornice je, da sodeluje pri pripravi zakonodaje s področja lekarništva. Če se ne motim, vam Ministrstvo za zdravje v novem predlogu Zakona o lekarniški dejavnosti jemlje nekatera izmed teh pooblastil … Predlog je bil, da bi se zbornica preoblikovala v prostovoljno zbornico, pravne osebe bi imele združenje, medtem ko bi bili vsi

Sodelujete tudi z drugimi inštitucijami, npr. Slovenskim farmacevtskim društvom in Fakulteto za farmacijo, Ministrstvom za zdravje? Kaj je plod tega sodelovanja? Ta k o k o t s te s a m i o m e n i l i , imamo širok krog sodelovanja. Če pogledamo sodelovanje s S l ove n s k i m f a r m a ce v t s k i m društvom, je odmevnejši projekt Dan slovenskih lekarn, ki je vsako leto 26. septembra. Sodelujemo tudi pri akciji Naj lekarna in pri marsikateremu drugemu projektu. Slovensko farmacevtsko društvo in Lekarniška zbornica sta tesno povezana. Vsekakor sodelujemo tudi s fakulteto, Ministrstvom za zdravje, Zdravniško zbornico, Javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke. Študente višjih letnikov farmacije so v preteklem letu precej razburile spremembe glede strokovnega izpita. Stvari so se uredile, veliko pa je govora o licencah za farmacevte in možnih spremembah na tem področju. Kaj lahko po vašem mnenju pričakujemo v prihodnosti? Že zdajšnji Zakon o zdravstveni dejavnosti nam dovoljuje, da lahko uvajamo licence. Problem je, ker LZS – oziroma kdor koli drug – nima javnega pooblastila. Za javno pooblastilo pa potrebujemo šestdeset odstotkov članstva, se pravi, šestdeset odstotkov farmacevtov, ki delajo v lekarni, bi moralo biti članov ali zbornice ali kakšnega drugega združenja, da bi se to javno pooblastilo lahko izvajalo in bi se na podlagi tega

podeljevale licence. S tem, ko smo dajali opombe na osnutek Zakona o lekarniški dejavnosti, smo ta razdelek vključno s pravilniki naredili na novo, z namenom, da bi zbornica podeljevala licence. Upam, da se bo to uresničilo, je pa res, da moramo, če obstaja krovni Zakon o zdravstveni dejavnosti, imeti v podzakonskem aktu to tudi napisano. Upam, da bomo v roku leta, leta in pol tudi farmacevti v Sloveniji imeli licence. Vsi regulirani poklici v Evropi jih imajo, samo mi jih še nimamo. Kar se tiče strokovnega izpita, se zbornica vsekakor zavzema, da bi se to zopet preneslo v lekarne, a moram povedati, da to delamo na nivoju EU, ne na nivoju Slovenije. Ideja, da se pridobi s fakultetno izobrazbo tudi strokovni izpit, sicer ni slaba, a v praksi nastane problem. V lekarni ste tiste štiri mesece, nato traja še kakšno leto dni, da pridete do diplome, ker je treba narediti še kak izpit in še diplomo, zato dejansko večino stvari pozabite, preden pridete nazaj v lekarno. Zavzemamo se za neko prehodno obdobje, da bi uvajanje trajalo dva do tri mesece. Enake pripombe kot mi so dali tudi Poljaki, dela se na tem, da bi se to zopet preneslo v lekarne. Kako se bo to odvijalo, ne vem, to niti ni odvisno od Slovenije, temveč to predpiše Evropska skupnost, za zdaj so nam predpisali, da je to v sklopu fakultete. Po eni strani je res dobro, da je uvedeno obvezno praktično usposabljanje in ste študenti štiri mesce v lekarni – lahko bi bili tudi šest, ne bi bilo nič narobe, dobro je, da se študent spozna z lekarno, da se zna odločiti, kam se bo usmeril po končanem študiju. Ko sem sam končal fakulteto, nisem imel pojma, kam naj grem – dejansko s tem nisem imel nobenega stika, zdaj imaš vsaj teh par mesecev v lekarni. A težava je v tem, da v letu, ko končujete izobraževanje, marsikaj pozabite. Lekarniška zbornica razpisuje tudi specializacije, tudi tukaj naj bi se obetale neke spremembe na ravni EU, specializacije naj bi se poenotile … Ko se bo to zgodilo, bom jaz že krepko starejši. Določene države zahtevajo

specializacijo – ne govorim samo za farmacijo, govorim recimo tudi za medicino – pri nas v Sloveniji se za samostojno delo zdravnika zahteva, da mora biti obvezno specialist splošne medicine, par kilometrov stran, v Avstriji, pa to ni potrebno. Tako bo verjetno preteklo še precej vode, preden se bodo države dogovorile o poenotenju na evropskem nivoju. Avstrijo in Slovenijo sem navedel samo kot primer, vsega skupaj je 28 držav. Vsekakor bi bilo poenotenje dobro zaradi prostega pretoka delovne sile, kot veste, je v EU prost pretok blaga in storitev. Mi še ne zahtevamo specializacij, kolegi zdravniki pa ja. Ampak zdravnik delodajalec od avstrijskega kolega ne sme zahtevati specializacije, ker pri njih ta ni potrebna. Za to je potrebno najti rešitev, tudi na področju farmacije. Vi ste zasebnik s podeljeno koncesijo. Kakšna je bila pot do zasebne lekarne? Ste vedno vedeli, da boste postali lekarnar? Ne, deset let sem delal v Leku v marketingu, začel sem kot strokovni sodelavec, kasneje sem bil vodja marketinškega izobraževanja, pa produktni vodja, opravljal sem različna dela. Takšno delo obsega veliko potovanja, želel sem se ustaliti in izvedel sem, da v Račah potrebujejo lekarno. Mariborske lekarne takrat niso imele interesa v tem kraju, župan Rač je razpisal koncesijo, jaz sem bil edini, ki sem se prijavil in sem jo tudi dobil. Delal sem na veliko področjih v farmaciji, moram reči, da so mi vsa ležala. Nikoli nisem šel v službo slabe volje zaradi poklica. Da bi že v začetku vedel, da želiš biti lekarnar, pa moraš imeti precej stika z lekarno, da se za to odločiš. V času, ko sem končal fakulteto, leta 1989, nismo poznali niti dela v industriji, bolnišnici ali zunanji lekarni, takrat še ni bilo obvezne prakse. Kako vi vidite razlike med zasebno lekarno in javnim zavodom? Javnih zavodov je približno 80 %, maj 2013

Intervju | Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub

magistri farmacije in farmacevtski tehniki prostovoljni člani neke druge zbornice. Ta ideja je zelo vprašljiva, z ministrom smo že govorili o tem in se je strinjal z nami, da ta rešitev, tako kot je bila zapisana v predlogu, ni dobra. Zato smo podali predlog, da bi bilo članstvo obvezno za farmacevte, ki delajo v lekarniški dejavnosti, in s tem tudi povezano podeljevanje koncesij, za katere se zavzemamo. Članstvo poslovnih subjektov bi bilo prostovoljno.

dvajset odstotkov je zasebnikov, ki jih je vsega skupaj 84. Javnih zavodov je 24, a po velikosti segajo od ene lekarne pa do mreže 40 lekarn. Kar se tiče strokovnih zadev, smo si praktično enaki. Organizacija same lekarne, delo s pacienti je enako. Razlika je samo v organiziranju: če si večji, rabiš malo drugačne stvari, pri manjši lekarni pa si malo bolj okreten. Delo zasebnika in manjšega javnega zavoda pa je praktično isto.

Intervju | Predsednik Lekarniške zbornice Slovenije Miran Golub

Kaj pa predvidevate za prihodnost, ali se nam obeta še več zasebnih lekarn?

Ne vem, to je odvisno od zakonodaje. V Zakonu o lekarniški dejavnosti so bili opisani pogoji za postavljanje mreže. Če bi bilo tako, kot so zapisali v prvem predlogu, da se na 2500 prebivalcev odpre ena lekarna, bi se takoj lahko odprlo 100 novih lekarn, kar pa ni smiselno, ker bi ogrozili obstoječe. Zadeve se je treba lotiti preudarno. Mi ne nasprotujemo širjenju mreže, želimo pa si, da se nove lekarne odprejo tam, kjer so res potrebne. Če se gremo neko konkurenco, pa ne vem, kam bi prišli. Prav dosti lekarn se najbrž ne bo več odpiralo – če pogledamo nazaj, je bil zadnjih deset let pogoj za odpiranje lekarn enak. Odprlo se je 60 do 70 novih lekarn, sama dostopnost do zdravil se ob tem ni kaj dosti izboljšala. Lekarne so se odpirale predvsem v mestih, tam, kjer so donosne. V drugih krajih, kjer je lekarna res bila potrebna, je bilo preživetje vprašljivo. Dokler to ne bo sistemsko rešeno, se tam tudi lekarne ne bodo odpirale in tudi dostopnost do zdravil ne bo boljša. Vaša lekarna je tudi učni zavod, kjer študentje 5. letnika EMŠF opravljamo obvezno praktično usposabljanje … V tem trenutku sicer nimam nobenega študenta na praktičnem usposabljanju, imel sem eno kolegico, s katero sem bil zelo zadovoljen, zdaj dela diplomo. Zelo pozdravljam praktično usposabljanje, ne samo da se vi učite od nas, tudi starejši farmacevti se kaj naučimo od vas. Veste, ko si dvajset ali pa petindvajset maj 2013

let od fakultete, marsikatere stvari zbledijo, ker jih ne uporabljaš vsak dan. Kolegica je na primer imela izpit iz farmakologije, pa sva se kar nekaj pogovarjala o tem in sem tudi jaz obnovil znanje, tako da je to obojestransko dobro. Predajanje znanja ni vedno enosmerno. Kakšen je po vašem mnenju trend zaposlovanja mladih farmacevtov? Vemo, da trenutno stanje ni najbolj rožnato. Če bi pogledali dve ali tri leta nazaj, takrat ni bilo problema, vsi smo zaposlovali, cela Slovenija. Tukaj na Štajerskem in v Prekmurju se še najdejo nezapolnjena delovna mesta, medtem ko v Ljubljani že kar čakajo na delo. Težava ni samo v tem, da vas fakulteta »sproducira« več, temveč tudi v tem, da farmacevtska predstavništva zaradi nižanja stroškov in reorganizacije ne potrebujejo več toliko farmacevtov kot včasih. Predvidevam, da bo v roku dveh let farmacevtov že preveč, kar je škoda. Podobno je bilo pri meni, ko sem končal fakulteto. To je takšna sinusna krivulja: včasih je farmacevtov preveč, včasih pa močno premalo in to se na vsakih pet do deset let obrne. Upam, da se bo to uredilo in da bodo vsi dobili službo. Kakšno pa je vaše mnenje o ugledu farmacevtske stroke in predvsem lekarniškem ugledu v Sloveniji? Ne glede na to, da smo imeli v zadnjih dveh, treh letih nekaj negativne konotacije predvsem zaradi Lekarne Ljubljana, pa ne zaradi strokovnih kadrov, ampak zaradi vodenja lekarne kot take, je blagovna znamka lekarna izredno dobro zapisana. Kadar koli delamo raziskave, ljudje vedno pohvalijo farmacevte, rekel bom, da so farmacevti izredno dobro zapisani med ljudmi. Ko boste prišli delat v lekarno, boste videli, da ljudje, ko sprašujejo, pogosto dodajo, »vas lahko vprašam, zdravnik nima nikoli časa, tistih par minut, ki mi jih nameni, se pogovarjava o drugih stvareh«. Je pa na tem mestu drug

problem – kognitivnih storitev, ki bi jih mi želeli uvesti, zavarovalnica noče plačati, nas pa je premalo. Želeli bi zaposliti več farmacevtov, preračunali smo, da bi potrebovali še dodatnih 400 farmacevtov, a ker jih zavarovalnica ne plača, jih ne moremo zaposlovati. Če bi do tega prišlo, bi lahko začeli izvajati kognitivne storitve: pregled terapije, usmerjanje v pravilno, pravočasno uporabo zdravil, časa za to danes žal ni. Če imam čas, se pogovarjam s pacientom in dostikrat opazim, da nepravilno uporablja zdravila. Če bi se uvedle kognitivne storitve, bi še dvignili nivo blagovne znamke, saj če je kdo poklican, da se pogovarja o zdravilih, so to gotovo farmacevti. Upam, da bo v prihodnje tudi to ovrednoteno in se bomo lahko v večji meri posvetili kognitivnim storitvam, kar je pravzaprav naše primarno delo, delo, za katero smo se izobrazili. Morda za konec še sporočilo za študente. Čim več študija in čim več žura. Ko enkrat diplomiraš, potem gre zares. Tistih let, ki jih preživiš na fakulteti, ti nihče ne vrne. Od takrat moraš odnesti čim več znanja in čim boljše se moraš imeti. Kasneje, ko boste stari toliko kot jaz sedaj, boste videli, da so to najlepša leta. Saj je bilo dosti študija in vaj, ampak mi smo se vedno tudi dobro imeli.

BARRIERS TO EFFECTIVE PATIENT COUNSELING

Pharmacists have taken on the responsibility of effectively educating patients about their medications. This process serves two functions. First, if the patient is effectively educated and motivated to follow their medication regimen, they are more likely to achieve their most positive outcome with their pharmaceutical therapy. Second, through this process we hope to help avoid any medication misadventures.

In order to be an effective medication counselor we first need to be in a position to identify the barriers to effective medication counseling. We, as pharmacists, need to go beyond the minimum legal requirements of simply offering to counsel a patient. I feel it is our duty to seek out the patient and educate them. First we need to educate the patient why they even need medication counseling. Encourage them that taking the

initiative to understand their medication will help them achieve a more complete therapeutic outcome. Second, we need to go the extra mile (or kilometer) and help them understand all of the important aspects about their medication. I am not going to list off all of the items we need to cover in a complete counseling session. If you are getting ready to graduate pharmacy school and still need to figure out what information to talk with patients about, well then, back to school you go. You may visit www.ASHP.org and search for the statement on patient counseling for an excellent document regarding pharmacist-based patient education. My goal here is to help define what barriers we face to effective counseling. Our current requirement in the United States is that we counsel every patient with a new prescription and any time the dosage or directions change. We just need to offer the consultation; a patient may decline this at any time. The biggest barrier we face is actually coming face to face with the patient. Far too often a patient may pick up a prescription and decline counseling before the pharmacist ever gets to see the patient. Many of the Big Box Chain pharmacies are very busy, or worse, they receive their prescription in the mail. A patient has been to their physician and the physician has electronically sent a prescription to the pharmacy. While at the office, the physician takes 60 seconds and lets the patient know how they should take the medication. The patient gets to the pharmacy and sees seven people in line waiting for their prescriptions. After 15 minutes in line, they get to the counter and pick up their prescription. They look over maj 2013

Mednarodna scena | Barriers to effective patient counseling

Avtor: Steve Leuck, Pharm.D., Community & Hospital Pharmacist, Owner/President AudibleRxTM

Mednarodna scena | Barriers to effective patient counseling

and see that there is a line to speak with the pharmacist so they go ahead and decline the counseling session. So many things could go wrong in this situation. What about drug interactions with medications from other physicians. Do they take the medication with food or not, what side effects to look for, how do they know if the medication is working, which adverse reactions are expected and which ones should they call the doctor about, what do they do if they miss a dose, and so on … This is a difficult situation for the pharmacist. Fortunately, I work in a situation where we always have two pharmacists on hand so that we may counsel patients in a timely fashion. When I am checking or filling a prescription, if there is a specific situation that I want to make sure a patient gets counseled about, I will write a note on the receipt so the technician knows that the patient may not decline the counseling session. I make it a point to try and acknowledge every patient who walks into our store. Just eye contact or a simple hello, or better yet, a hello while saying their name, is a great step toward building a relationship with your patients. This process shows them that you are present and available for them. Next, we need to talk about our prejudices. Please, don’t tell me you don’t have any. We all have some sort of preconceived thoughts about people after just looking at them. I am not saying it is right, I am just simply acknowledging that this is a fact. As pharmacists, we need to be acutely aware of our preconceived prejudices so that we may leave them at the door when we come to work. Each patient who walks through the door deserves just as much counseling and attention as the next. By being honest with ourselves and identifying our own prejudices, we are able to put them aside and treat each patient with concern and understanding. Sometime soon, take a moment and identify your own prejudices so that you will be aware of them the next time maj 2013

you step behind the pharmacy counter with your white smock on. The age gap is always a concern. First, does the little old lady with her Parkinson’s medication trust the 26-year-old pharmacist who looks like her grandson to come and counsel her? Or even more difficult, does the 17-year-old girl getting birth control for the first time trust the 58-year-old pharmacist who looks like her dad to counsel her. It takes practice; however, it can be done. The most important factor is to initially recognize that the person you are going to counsel may have some prejudice about who you are and what you do or don’t know. If you are able to understand this and recognize it as you are moving into the counseling session, you may be able to create a sense of understanding or empathy with the patient. At that point, you may be in a better position to move forward with the medication education. The patient needs to trust that you are not going to judge them because of the medication they are taking while also trust that you are knowledgeable enough to understand their specific needs. Another barrier I face on a daily basis is the all-important language gap. Quite a few patients who come to our pharmacy are Spanish speakers. I have a very limited grasp of the Spanish language, just enough to tell a patient how to take their medications and a few of the side effects to look out for. I am fortunate that I have a couple Spanish speaking technicians that are fluent and do a tremendous job interpreting for me. This is more difficult when one is not present or if we have someone who speaks another language altogether. The hospital that I work at subscribes to a translation service so I may call in and get a three way phone call going. I have used this a couple times and although it takes a bit of time to arrange the entire event, it is quite helpful. The point here is, be aware that this is going to be part of your day and be prepared for it.

Barriers to effective counseling can make or break a patient’s therapy. As a pharmacist, be aware of your time constraints. If you are in a position where you are limited in your time to consult patients who need it, take a moment and talk with your supervisors. Find out how they would like you to deal with this type of situation. Do they support appropriate patient care and counseling, or are they there just to get the prescription filled and out the door? Also, take the time to really understand who you are so that you may be in a better position to not let any of your prejudices get in the way of effective patient counseling. Remember, without appropriate knowledge of their medications, patients will not be in a position to gain the best possible outcome of their therapy. The consequences of inappropriate medication use lead to a high financial and human cost. With the help of their pharmacist, a patient may be an effective partner in managing their own pharmaceutical care. Again, if you have a patient who would like to learn more about their mediations, have them visit www. AudibleRx.com, where they may listen to Medication Specific Counseling SessionsTM. These sessions will help a patient understand what they do and don’t know about their medications so that they may take educated questions back to their own pharmacist.

ERASMUS LETO V GRADCU 2012/2013 Avtorica: Urška Erklavec

(biomedicina ipd.) in Karl-Franzens, kamor spada večina splošnih študijev, vključno s farmacijo. Univerza KarlFranzens je drugačna od ljubljanske, saj je večina fakultet, ki spadajo pod eno univerzo, na istem kraju in tako lahko skoraj vse najdeš znotraj kampusa: knjižnice, študente, hrano, lepe starinske zgradbe z zelenicami in drevesi, kjer se študenti odpočijejo od napornih predavanj. Študenti različnih smeri študija se tako bolj povezujejo med seboj, saj lahko študent izbere katere koli predmete, ki jih ponujajo na univerzi, kajti pogoji za opravljen letnik niso določeni, ampak opravljaš predmete zelo poljubno in končaš študij, ko si opravil vse obvezne predmete in imaš dovolj kreditnih točk. S tem pa je manj povezanosti študentov znotraj letnikov, ki tako rekoč ne obstajajo,

ter v okviru študijskih smeri, kakor je v primeru našega Drug Dealerja – to v Gradcu najbolj pogrešam. Njihov študij je prav tako brezplačen, zaradi

Erasmus | Erasmus leto v Gradcu 2012/2013

Kje začeti s pripovedjo, ki se še ni končala? V Gradcu, študentskem mestu z enakim številom prebivalcev kot Ljubljana. Gradec ima reko in grajski grič, veliko parkov in gričev v okolici in tako spominja na Ljubljano, a je brez socialističnih blokov in ima dobro urejen javni prevoz in ogromno kolesarjev, ki se zlijejo s strpnimi vozniki, kjer ni kolesarske steze. Reka deli Gradec na dva dela, vzhodni je bolj prestižen in akademski, s starim mestnim jedrom, grajskim gričem, večino univerz in lepimi hišami, zahodni del pa je bolj mednaroden, s priseljenci iz vseh vetrov, tam lahko najdeš trgovine z bolj eksotično hrano. Z akademskega stališča lahko v Gradcu najdete pet univerz: Medicinsko, Tehniško (TU), Glasbenoumetniško, Aplikativne znanosti

maj 2013

Erasmus | Erasmus leto v Gradcu 2012/2013

odprtosti sistema in fleksibilnosti pri večini smeri ni omejitve vpisa in zato ni nenavadno, če je kdo od »sošolcev« star 50+ let (študirati je tako fino, da je težko nehati). Večina študentov farmacije v Gradcu konča v lekarnah, kar se pozna tudi pri predmetniku, ki je manj poglobljen na področju kemije in tehnologije, ima več predmetov s področja zdravilnih rastlin ter svoje profesorje za bolj medicinske predmete. Znanje nemščine pride zelo prav, saj so vsa predavanja v nemščini, a gre tudi z mojim enomesečnim začetnim tečajem nemščine in nekaj več uricami za učenje ob Google Translate in Wikipedii nov jezik hitreje v možgane, možnost opravljanja izpitov v angleščini pa je pomagala pri uspešnem opravljanju izpitov v prvem semestru. Logistično njihov študij farmacije ni tako praktično zastavljen kot naš, saj so vaje poseben predmet z omejenim številom mest, vstopni pogoj pa so opravljeni izpiti, ki so potrebni za določene vaje. Torej, tisti, ki je prej opravil potrebne izpite, ima prednost pri opravljanju vaj, kar je problematično, saj nimajo vstopnih omejitev pri vpisu v smer študija. Tako je v letniku okrog 200 študentov, mest za laboratorijske vaje pa zgolj 120, torej nekateri, ki so v roku opravili izpite, izgubijo eno leto, ker čakajo na vaje, ki so pogoj za naslednje vaje. Kljub temu, da imajo

Erasmus študenti načeloma prednost pri izbiri vaj, sem z razumevanjem do čakajočih študentov razumela prošnjo profesorja, naj najdem podobne vaje na Fakulteti za kemijo, ki ni tako popularna kot farmacija. In tako sem končala sama v svojem laboratoriju na katedri za organsko kemijo, kjer sem en mesec živela življenje mlade raziskovalke, kjer je razpoloženje zvečer odvisno od poteka reakcij tisti dan in NMR rezultatov, ter sem tako sodelovala pri sintetiziranju do sedaj še neznanih molekul. Super doživetje in učna izkušnja. Gradec mi je posebej pri srcu predvsem s stališča kakovosti življenja,

če odštejem moteči dim, saj je še vedno dovoljeno kaditi v notranjih prostorih. Gradec študentom ponuja preko 800 različnih terminov in ogromno izbiro različnih športov za manj kot 30 evrov na semester. Vsepovsod vidiš ljudi, ki tečejo, kolesarijo, igrajo odbojko, nogomet, kriket, slacklajnajo, žonglirajo v parku, velika je tudi ponudba lokalnih tržnic, kjer lahko kupiš hrano direktno od lokalnih kmetov. Da ne bom preveč čudna Erasmus študentka, moram omeniti še družabno življenje v Gradcu. Poleg organizacije ESN, ki organizira veliko dogodkov in izletov, ki so bolj komercialni, je študentski dom super prostor za spoznavanje študentov s celega sveta in organizacijo interkulturnih večerov. Poleg običajnih DJ zabav postajajo zelo popularni salsa večeri in tako lahko vsak teden, dvakrat na teden, celo noč plešeš salso z ljudmi, ki pridejo tja plesat. Ich liebe Graz!

Viri: - http://www.uni-graz.at/~gardani/images/Graz%202013. jpg

maj 2013

SEP V INDONEZIJI: FARMACIJA NA DRUGEM KONCU SVETA Avtorica: Katja Srpan

Farmacija na drugem koncu sveta Lansko poletje sem se odpravila na SEP izmenjavo v mesto v Indoneziji, Bandung. To je tretje največje mesto v Indoneziji in šteje 2,4 milijona prebivalcev. Leži rahlo pod ekvatorjem, na otoku Java, a zaradi višje nadmorske višine ima mesto celo leto prijetne temperature. To pomeni, da je vedno toplo, a nikoli ni zares vroče. Ker so v preteklosti v to mesto želeli prestaviti prestolnico države, so tam zgradili luksuzne hotele, kavarne ter evropske butike, zaradi česar so mestu nadeli vzdevek javanski Pariz. A dandanes je to le bleda primerjava, saj se mesto utaplja v prometu, območij, urejenih za pešce, pa je zelo malo. Vendar pa se zdi, da to domačinov ne moti, dokler tam cvetijo moderna trgovska središča, ki so najljubša zbirališča za mlade in stare. Tam se nahaja tudi ITB – Tehnološki Inštitut Bandung, v okviru katerega deluje Fakulteta za farmacijo, kjer sem opravljala svojo enomesečno SEP prakso. Prihod V Indonezijo sem se odpravila s svojim fantom Miho, sicer študentom prava. V Bandung sva prispela z vlakom

iz Džakarte. Na železniški postaji sta naju prijazno počakala Wyla in Sulo, simpatična študenta farmacije. Pospremila sta naju do študentskega doma, kjer naj bi preživela naslednji mesec. Tam pa se je pojavil zaplet, saj nisva bila poročena in zato nisva smela bivati skupaj v sobi. Pravzaprav na splošno punca in fant ne smeta biti v isti sobi. Po dolgem pogajanju in pojasnjevanju, da pravzaprav že več let živiva skupaj, sva uspela dobiti dovoljenje za dnevne obiske drug pri drugem. Študentski dom, ki so nam ga namenili, je bil prava luksuzna rezidenca, namenjena premožnejšim študentom, ki se pridejo šolat v Bandung iz sosednjih držav. Bil je

Sprejem na faksu Ob prvem obisku fakultete so nam študentje pripravili čudovit tradicionalen sprejem. Dekleta, oblečena v javanske noše, so nam zaplesala enega izmed njihovih plesov, nato pa so uprizorili še koncert z angklungi. Angklung je tradicionalen inštrument, narejen iz bambusovih palic, ki oddaja čudovit zvok. Da bi se tudi sami pobliže spoznali z njim, so nam pokazali, kako deluje, in kmalu smo skupaj zaigrali osnovne melodije. Na sprejemu so

SEP | SEP Indonezija

Moja ekipa - Sandy, David, jaz, Tina, Titin

popolnoma nov; mi smo bili njegovi prvi stanovalci. Vse je bilo lepo, belo, prostorno in zelo čisto. Precej drugače od okoliških hiš. Od stanovanj, kjer živijo Javanci. Dom je bil v bližini ITB-ja, tako da nam pot na prakso ni vzela veliko časa. Le en skok na angkot (prirejen kombi, v katerega se lahko natlači veliko število ljudi), ki nas je po 15 minutah pripeljal v bližino faksa. Vendar smo potniki morali biti na destinacijo zelo pozorni, saj uradnih postajališč ni; ko smo želeli izstopiti, smo morali z besedami kiri kiri (levo, levo) voznika opozoriti, naj nam ustavi. Ob prihodu sva spoznala tudi Ljubico, punco iz Srbije, ki je z mano opravljala prakso.

Ples ob sprejemu

maj 2013

Počitek med prakso

nam postregli raznorazne okusne javanske slaščice. Vse to nas je lepo popeljalo v čare Indonezije. Za tem smo spoznali še vodstvo fakultete ter svoje bodoče sodelavce. Vsi so nas zelo prijazno sprejeli, tako da smo vedeli, da nas čaka čudovit mesec.

SEP | SEP Indonezija

Tradicionalne slaščice na sprejemu

Delo v laboratoriju Ker sem želela preizkusiti raziskovalno delo v manj razviti deželi, sem se odločila za delo v biotehnološkem laboratoriju. Moja mentorica je bila prof. Catur, zelo prijetna, rahlo stroga profesorica, šolana v Nemčiji. Ob prihodu v laboratorij mi je predstavila projekt, pri katerem sem pozneje sodelovala. Seznanila me je z vso ekipo, ki je bila kar velika. Nekaj doktorskih študentk, predvsem pa veliko študentov, ki raziskujejo preko poletja. Pri delu sem se pridružila Titin in Sandyju. Kljub njuni zelo pomanjkljivi angleščini smo se hitro dobro razumeli. Skupaj smo pripravljali material, gojili bakterije ter iz njih ekstrahirali določen encim, ki smo mu nato še izmerili aktivnost. Delo je potekalo pet dni v tednu, osem ur na dan. Aktivnosti so bile podobne našim, vendar pa je bilo samo okolje ter oprema precej drugačno. Bilo je precej bolj vroče, saj je laboratorije maj 2013

v poletnih temperaturah hladil le en sam ventilator. Prostora je bilo bistveno manj, saj se je kar šest raziskovalcev stiskalo v eni pisarni za eno veliko, preobloženo mizo. Ostali smo se poskušali razporediti okrog. Tudi oprema je bila bolj zastarela; tako je bilo treba rezultate, izmerjene s spektrometrom, izpisati ročno, LAF komora ni delovala, vodne kopeli pa so bile preproste posode za kuhanje, napolnjene z vodo in s termometrom. Vendar pa je bilo vzdušje izjemno, sproščeno, sodelavci so bili neverjetno prijazni. Vsi so si med seboj lepo pomagali ter se ves čas med delom zabavali. Takoj so me sprejeli medse ter se z menoj veliko pogovarjali. Zanimalo jih je vse: kako se živi v Evropi, kakšen je občutek snega ter celo kakšen je občutek, če piješ alkohol. Preko teh pogovorov sem tudi sama izvedela presenetljive stvari o njihovi kulturi, njihovih navadah ter običajih. Ves čas so se trudili, da bi mi prikazali lepo podobo Indonezije, mi pripovedovali o raznih jedeh, ki jih moram preizkusiti, ter krajih, ki jih moram obiskati.

Na poslovilni zabavi

Slovo Ob zaključku dela sem morala pred vodstvom fakultete predstaviti rezultate svojega dela. Bili so zelo zadovoljni in povabili so me, da se še vrnem, morda naslednjič za daljši čas. Tudi študentje so nam priredili poslovilno zabavo, kjer smo v mednarodnem duhu zaključili naše bivanje. Ljubica je s seboj prinesla nekaj srbskih prigrizkov, midva z Miho pa sva spekla svoj prvi jabolčni zavitek, kar je bilo kar velik izziv glede na razpoložljive sestavine. Ni bil tako dober kot babičin, ampak vseeno je bil vsem všeč. Indonezijci so se spet izkazali, saj so nam pripravili pravo pojedino z raznoraznimi tradicionalnimi jedmi. Skupaj smo tako preživeli še zadnji večer, ki bo vsem ostal v lepem spominu. Posloviti se od vseh teh čudovitih ljudi je bilo težko, a ker sva imela z Mihom še dva meseca poti in raziskovanja oddaljenih krajev pred seboj, nama je bilo vseeno nekoliko lažje. Dejstvo, da smo sedaj, skoraj eno leto po odhodu, še vedno v stiku, pa potrjuje, da so se med nami spletla trdna prijateljstva. Indonezija mi je ostala v čudovitem spominu. Gotovo je to ena izmed dežel z najprijaznejšimi ljudmi na planetu. Izjemno je raznolika, polna kultur ter skrivnosti. Dobrote se najdejo na vsakem koraku, ne glede na to, kje si, pa te spremlja kopica prijaznih nasmehov mimoidočih ljudi. Mislim, da tam ne bi mogel nihče ostati ravnodušen, sama pa se želim čim prej vrniti.

PRAKSA, DIPLOMA, SLUŽBA Avtorica: Maja Antončič Vendar z vztrajnostjo, nasmehom na obrazu in delom prideš do želenih rezultatov. Vse skupaj pa ti še polepša sam kolektiv na katedri, z mentorjem na čelu, v katerem vlada kolegialnost in spoštovanje. Kadar koli koga srečaš na hodniku, se ti lepo nasmehne in te pozdravi, tako da kmalu dobiš občutek, da si del ekipe. Če srečaš pravo osebo, si deležen še komentarja, ki se mu lahko iz srca nasmejiš. In s problemom se lahko obrneš na kogar koli, saj so vsi pripravljeni priskočiti na pomoč po svojih najboljših močeh. Konec koncev, vsi se še učimo. Po zagovoru se bo zaključilo to obdobje življenja in šli bomo novim podvigom naproti. Kdo ve, kaj nas čaka, v socialne in politične debate se na tem mestu ne bi spuščala. Ampak mislim, da bomo, če bomo imeli odprto glavo in uporabili znanje, ki so nam ga prelili vanjo v teh letih, vsi našli svojo pot.

Viri: - http://galinabella.files.wordpress.com/2013/05/filepicker_ nwxcvhmfqksovuayhbod_pills-3734b1.jpg - http://4.bp.blogspot.com/-N2eUZPFRaGQ/T7nbdVQDykI/ AAAAAAAAAHI/nhUB80BxokY/s1600/pharmacy-pills.jpg

Farmacevt na diplomi in farmapraksa | Praksa, diploma, služba

Vsi, pa ni važno ali si študent 1., 2. ali 5. letnika, poznamo tisto hrepenenje po dnevu, ko bo konec predavanj, obveznih vaj, opravljanja izpitov – študijskih obveznosti pač, ki ti vedno ob nepravem času tratijo čas in jemljejo ... no, včasih celo voljo do življenja. Nekje v glavi je zavedanje, da bo ta dan enkrat prišel. Da bomo vsi opravljali prakso, raziskovali v laboratoriju za namene diplome in nekega dne – diplomirali. »Ampak veš, kje je še ta dan, koliko je še izpitov do takrat,« si rečeš vedno znova, ko na to pomisliš. Naj vam povem, leta minevajo in prej kot lahko rečeš keks sta tu – praksa in diploma. Sama trenutno opravljam svoje obvezno praktično usposabljanje v Lekarni pri Polikliniki, nimam pa posebnih zgodbic in anekdotic, kot jih je uspelo na zelo posrečen način podati mojemu predhodniku. Lekarna, v kateri sem praktikantka, je velika in ima tudi temu primerno število zaposlenih. Ker se nahaja zraven Poliklinike in Kliničnega centra, smo tu deležni precej večjega spektra predpisanih zdravil kot je to v navadi po drugih lekarnah. V tem pogledu sem zelo zadovoljna, saj vsak dan vidim in spoznam neko novo zdravilo, preučim novo bolezen. Prav tako pa mi je to dalo neko novo spoštovanje do magistrov, zaposlenih v lekarnah, saj je za primerno svetovanje bolniku, pri katerem moraš na laičen način ne samo podati svoje znanje o terapiji, temveč to narediti tako, da te pacient razume in tudi upošteva tvoja navodila, potrebno veliko znanja. Obenem pa je vse skupaj tudi

psihično zelo naporno. Drugače pa je delo seveda standardno za lekarno, nekaj magistralnih pripravkov na dan, nekaj dela za pultom, pomoč pri zlaganju novih zalog. Koliko od celotne izkušnje odneseš, pa je seveda v največji meri odvisno od tebe samega – priporočam vam, da dobro izkoristite svoj čas v lekarni: nikoli ne veste, mogoče tudi tisti največji nasprotniki take vrste zaposlitve ugotovite, da je to konec koncev vaša sanjska služba. Še zadnja točka, preden odkorakam v svet odraslih in se zaposlim, pa je zagovor diplomske naloge. Del sem je že opravila pred praktičnim usposabljanjem, in sicer na Katedri za farmacevtsko kemijo. Moram priznati, da zelo pogrešam delo v laboratoriju, kjer me je vsako jutro pričakal značilen vonj po organskih topilih, po možnosti še kakšna kolona, ki mi je ni uspelo do konca opraviti prejšnji dan, in navodila za nove podvige. Vsi, ki ste že opravili vaje pri predmetu farmacevtska kemija 3, si lahko predstavljate, kako je videti delo v laboratoriju. Razlika je samo v tem, da pri raziskovanju za diplomsko nalogo nimaš točno določenih reakcij, ki zagotovo potečejo po predpisanih poteh. Oh, še kako zelo rade potečejo po vseh drugih možnih mehanizmih.

maj 2013

ZLATO IN SREBRO ZA FARMACEVTE Avtor: Jani Jamnik

Farmašport | Zlato in srebro za farmacevte

Zlate odbojkašice in srebrni odbojkaši Fakultete za farmacijo

V četrtek, 18. aprila 2013, je v Biotehnološkem izobraževalnem centru (BIC) potekalo sklepno dejanje Univerzitetne odbojkarske lige (UOL). Farmacevti smo tam imeli kar dve ekipi – moška in ženska ekipa sta igrali v velikih finalih. Puncam so nasproti stale kolegice s sosednje fakultete, Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, fantje pa smo se pomerili s Fakulteto za šport. Najprej sta bili na vrsti tekmi za 3. mesto. Punce Fakultete za medicino so po napetem boju premagale tekmice s Pedagoške fakultete ter tako osvojile končno tretje mesto. Pri fantih so študenti Fakultete za strojništvo prišli do brona brez boja, saj ekipi Fakultete za gradbeništvo in geodezijo ni uspelo zbrati zadostnega števila igralcev, da bi se tekma lahko odigrala. Nato so sledili sklepni obračuni v Univerzitetni futsal ligi. Zlato so osvojili nogometaši Ekonomske fakultete, srebro je maj 2013

pripadlo Fakulteti za matematiko in fiziko, bron pa je odšel v roke ekipe Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Malo pred 19:30 pa so tribune začeli

Navijači FFA

polniti farmacevti. Okoli 70 študentov FFA, oblečenih v barve Drug Dealerja, opremljenih z navijaškimi rekviziti ter z dekanom prof. dr. Borutom Božičem in prodekanom za študijsko področje

za podporo s tribun ter vodstvu Fakultete za farmacijo, ki je priskrbelo puloverje z logotipom. Čestitke vsem igralkam in igralcem ter upam, da se drugo leto spet vidimo v finalu. Barve Fakultete za farmacijo smo zastopali: - Aleš Žula, Andrej Artenjak, Boris Brus, Grega Ratek, Jani Jamnik, Rok Hrovat, Tim Rahne, Gašper Vrhunc, Matjaž Sušec (kapetan in vodja ekipe), Simon Brodnjak, prof. dr. Stanislav Gobec;

Navijači FFA z dekanom na čelu

smo farmacevti začeli bolj odločno. Do sredine seta smo bili vseskozi poravnani z difovci, nato pa nam je zmanjkalo moči. Ekipa Fakultete za šport, ki so jo v celoti sestavljali igralci prve in druge državne odbojkarske lige, je v zaključku tekme pokazala svoje kvalitete ter tudi drugi set zanesljivo dobila. Tako so športniki postali zmagovalci, študenti Fakultete za farmacije pa smo po dveh letih ponovno osvojili srebro. Zahvalil bi se vsem navijačem, ki so se v tako velikem številu udeležili finalnih obračunov, prof. dr. Borutu Božiču in izr. prof. dr. Alešu Obrezi

Farmašport | Zlato in srebro za farmacevte

izr. prof. dr. Alešem Obrezo na čelu, je nestrpno čakalo da se začne odbojkarski finale. Najprej so na igrišče stopile punce. Opremljene z novimi živo rdečimi dresi so kar sijale na igrišču, segrevanje pa so vzele zelo resno ter tako pokazale, da jih letos zanima samo zlato. Potem se je začelo zares. Igralke FKKT so, kljub temu da so nastopile nekoliko oslabljene, začele bolje ter si do sredine seta priigrale manjšo prednost. Nato je selektorka prof. Nada Bratuž skupaj s pomočnico Niko Zidarič naredila nekaj zamenjav ter tako vzpostavila ravnovesje na igrišču. Farmacevtke so začele igrati bolje, tako so rezultat poravnale, nato povedle ter prvi set zanesljivo pripeljale do konca. Dobro igro so punce prenesle tudi v drugi set, ki so ga nadzorovale od začetka pa do konca, tako da zmagovalec ni bil pod vprašajem. Slavje se je lahko začelo – punce Fakultete za farmacijo so po dveh zaporednih finalih osvojile tako želeno prvo mesto. Nato smo bili na vrsti fantje. Opremljeni z Drug Dealer majicami smo pričeli s segrevanjem. Po pol ure smo bili pripravljeni in tekma se je lahko pričela. Ekipa Fakultete za šport je že pred začetkom veljala za favorita, kar so športniki kazali tudi na igrišču. Hitro so povedli in z močnim blokom povsem nadzirali prvi set ter ga na koncu zanesljivo dobili. Drugi set

- Ana Apat, Katarina Mehle, Kristina Kacin, Lea Ješe, Maja Bratož, Maja Zakšek, Monika Čančar, Nika Zidarič (vodja ekipe), Petra Ropret, Petra Srdič, Sara Vidovič (kapetanka in naj igralka UOL v sezoni 2012/13), Špela Zakšek, Tia Grgičevič, Vesna Jug.

Zlate farmacevtke v Drug Dealer opravi

maj 2013

DOGAJALO SE JE Mala šola klinike Avtorica: Ana Preglav

Klinična farmacija je pomembna veja farmacije, o kateri se vedno bolj, a še vedno premalo govori. Klinični farmacevt je del tima v bolnišnici, ki skupaj z zdravnikom, medicinskimi sestrami in drugim osebjem skrbi za čim boljšo oskrbo, zdravljenje in dobrobit pacientov. Ker pa se pomena razvoja kliničnih veščin pri farmacevtih zavedamo tudi mi, smo konec februarja v sodelovanju s kliničnimi farmacevti Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik ter s prof. dr. Alešem Mrharjem, mag. farm., organizirali tekmovanje iz kliničnih veščin. Po nekaj letih premora smo v obnovljeni obliki in z novim imenom hoteli projekt približati študentom Fakultete za farmacijo – in če na celotno zadevo gledam z malce

rožnatimi očali, mislim, da nam je to več kot uspelo. Tema tokratnega tekmovanja je bila astma, o kateri smo najprej spregovorili na predavanju; ugotavljali smo tudi, kako pridobimo bolnikovo socialno in zdravstveno zgodovino, učili smo se pravilnih pristopov k pogovoru s pacientom in izvedeli smo, kakšen je čim boljši način soočanja s težavami, povezanimi z zdravili (TPZ). Predavanju je naslednji dan sledilo samo tekmovanje, na katerega se je prijavilo 16 študentov farmacije, predvsem iz višjih letnikov. Med tekmovanjem so se študenti pogovorili z navidezno bolnico, ki je prišla v lekarno z receptom za zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje in lajšanje simptomov astme. S postavitvijo kliničnega

farmacevta v zunanjo lekarno smo prav tako zabrisali stereotipe o tem, da se klinična farmacija lahko izvaja samo v bolnišnicah. Naši tekmovalci so se izvrstno odrezali, ko so bolnico izpraševali o njenem zdravljenju, življenjskem slogu, uporabi zdravil itd. Ugotoviti so morali, ali ima bolnica zaradi zdravil kakšne težave, ali pravilno uporablja zdravila in kako bi težave rešili. Za konec pa so tekmovalci spisali še poročilo o pogovoru, v katerem pa so ponudili tudi rešitve za TPZ. Zmagovalka tekmovanja je bila Tanja Hudobreznik, tesno za petami sta ji sledila drugouvrščeni Andraž Lamut in tretja Aleksandra Pekošak. Čestitke tudi vsem ostalim! To priložnost bi izkoristila, da se zahvalim kliničnim farmacevtkam iz Golnika, Lei Knez, Nanči Čebron Lipovec in Maji Jošt, brez katerih projekta ne bi mogli izvesti, ter seveda prof. Alešu Mrharju, ki nam je z ponudil vpogled v svoj vidik klinične farmacije in postavitev ter vlogo te veje farmacije v bolnišnice in zunanje lekarne. Upam, da se bo projekt prijel in da se vidimo naslednje leto.

Kasete in video kasete ... Kaj je že to?

Dogajalo se je

Avtorica: Danaja Rode

Aprila smo bili humanitarci zopet na delu, tokrat smo vas prosili, da po omarah/podstrešjih/kleteh pobrskate za starimi videokasetami, kasetami, DVD-ji, CD-ji in knjigami. Omenjene predmete smo med 9. in 11. aprilom zbirali, tako kot je že navada, pred »kafeterijo«. Nad vašo odzivnostjo smo bili prijetno presenečeni, saj smo zbrali več kot 100 videokaset, DVD-jev, CD-jev in kaset ter več kot 250 knjig. Posebna maj 2013

zahvala na tem mestu gre tajništvu fakultete, ki je priskrbelo sedem ogromnih škatel knjig. Med samim zbiranjem smo nemalokrat obujali spomine na otroštvo, še posebej ob pogledu na klasično risanko, kot je na primer Popaj, ali klasično kaseto pevca Sebastiana (le kdo bi ga lahko pozabil). Zbrane predmete smo podarili Društvu za nenasilno komunikacijo

– Varna hiša za ženske in otroke žrtve nasilja ter Društvu za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice (v okviru njihovega projekta Stara roba nova raba – posredovalnica rabljenih predmetov). Zahvaljujemo se vsem, ki ste prispevali kakšno knjigo, CD ali kaseto, na kateri se je pri vas le nabiral prah, nekomu drugemu pa bo pričarala nasmeh na obrazu. Hvala!

Grenivka, grenivke, grenivki, grenivko, o grenivki, z grenivko, BREZ GRENIVKE Avtorica: Patricija Dolinar

Če bi nas v nedeljo, 7. aprila, med 10. in 18. uro na Prešernovem trgu v Ljubljani obiskal kakšen nadobuden statistik, bi lahko z 99 % verjetnostjo trdil, da je bila to najpogostejša s k l a n j ate v i z u s t š t u d e ntov farmacije, ki smo mimoidoče ozaveščali o pravilni rabi zdravil ter o njihovi interakciji z drugimi zdravili, zdravilnimi rastlinami in hrano. Najbrž zato, ker so se številni obiskovalci stojnice spraševali, ali jim želimo z debelimi, oranžnimi sadovi kaj sporočiti ali jih samo uporabljamo za predmet, s katerim vetru onemogočamo poigravanje s plakati in letaki, ki smo jih kot sredstvo sporočanja, ki je vsebovalo nadvse poučne informacije, izpostavili na naši stojnici. Pravzaprav so bile te veleslavne grenivke postranskega pomena. Ko smo se pripravljali na ta projekt, smo največ pozornosti namenil

zbiranju gradiva, ki je opisovalo neželene vplive zdravil, hrane in zdravilnih rastlin na hipertenzijo, saj je bila to glavna tema Svetovnega dneva zdravja, ki ga je letos Društvo študentov medicine Slovenije, kot glavni organizator, povezalo s svojim tradicionalnim projektom Krog zdravja. K sodelovanju so povabili še študente farmacije in študente psihologije, ki so pripravili stojnico o nevarnosti stresa v vsakdanjem življenju. Projekt je bil podprt tudi s strani stroke – študentom se je na prizorišču dogajanja pridružil tudi nefrolog Andrej Škoberne, dr. med. Sami študenti medicine so nudili odgovore na vprašanja o dejavnikih tveganja za nastanek srčnožilnih bolezni, pomenu pravilne prehrane in ustreznega gibanja kot načina preprečevanja zahrbtnih bolezni. Poleg tega so opravljali tudi brezplačne meritve krvnega tlaka,

Viri: - http://whdhealthfair.files.wordpress.com/2013/02/worldhealth-day_logo2.jpg

Dogajalo se je

V stanju skorajšnje pripravljenosti

sladkorja in holesterola, vrsta za omenjene meritve pa se je vila tjakaj do Slovenske ceste – dokaj navdušujoče dejstvo, da nekatere ljudi še vedno žene zanimanje o stanju njihovega telesa in ne samo težnja po nabiranju balonov, bombončkov in ostalega promocijskega materiala za svoje otroke, vnuke, žene in osamljene sinove na služenju vojaškega roka. Da ne bi kalili ugleda farmacevtske stroke, smo se tudi mi na sodelovanje pri projektu dodobra pripravili. Po vestnem preučevanju in zbiranju temi ustreznega gradiva, smo v naših letakih strnili povzetek o tem, na kakšen način delujejo zdravila, ki znižujejo krvni tlak, nato pa smo izluščili še peščico najbolj znanih zdravilnih rastlin, ki interagirajo z zdravili za srce in ožilje, npr. ginseng, šentjanževka, sladki koren … Za bolj nazoren prikaz vsebine smo si omenjene rastline tudi priborili na Katedri za farmacevtsko biologijo. Opozarjali smo pa seveda še na najbolj pogoste interakcije jemanja zdravil z alkoholom in kofeinom, ki se vam mogoče zdijo samoumevne, a številni mimoidoči so bili ob podanih informacijah precej začudeni. Če nas niste obiskali letos, se nam pridružite naslednje leto, po možnosti na »neplakatirani« strani stojnice.

maj 2013

Tekmovanje v svetovanju bolnikom Avtorica: Urša Jarc

Preventivna vs. nujna kontracepcija Torek, 9. april 2013, ob 17:00 v P1 Tema letošnjega Tekmovanja v svetovanju bolnikom je spet pritegnila veliko število zainteresiranih študentov. Predavalnica je bila skoraj premajhna za vse, ki so se želeli udeležiti predavanja Lucije Vrabič Dežman, dr. med., spec. gin. in por., o kontracepciji. Med strokovnim predavanjem, začinjenim z zanimivimi pripetljaji iz resničnega življenja, nam je predavateljica na resen, vendar preprost in logičen način razložila delovanje preventivne in nujne kontracepcije ter razlike med

njima. Tematika je bila zanimiva tako za nižje kot za višje letnike, kar se je videlo tudi v obsežni diskusiji po predavanju, ko so študentje postavljali raznorazna vprašanja. Kljub veliki udeležbi na strokovnem predavanju pa se je za prijavo na tekmovanje opogumilo le 10 študentov vseh letnikov, razen prvega. Tudi letos smo imeli predtekmovanje in finale, le da je oboje potekalo na isto temo. V četrtek, 11. aprila, se je 10 najhrabrejših zbralo v Lekarni Vič, kjer so se pred strokovno

komisijo pomerili v svetovanju namišljenemu bolniku, oziroma v tem primeru bolnici. V sredo, 16. aprila, pa se je v finalu pomerilo še najboljših 5 iz predtekmovanja, kjer smo dobili tudi novo zmagovalko Tekmovanja v svetovanju bolnikom. Nova stara zmagovalka je tako Tanja Hudobreznik, študentka 5. letnika. Drugo mesto je osvojila Tamara Knific, tretje pa Anita Kotar, obe sta študentki 4. letnika. In zakaj se splača zmagati na Tekmovanju v svetovanju bolnikom? Zato, ker bo zmagovalka odšla v Utrecht, na Nizozemsko, na 59. IPSF letni kongres, kjer bo tekmovala v svetovanju bolnikom s kolegi s celega sveta. Tamara in Anita pa se bosta udeležili 17. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora, ki bo letos v Seči v Portorožu in se ga bodo poleg slovenskih udeležili tudi študenti iz Francije in Portugalske. Čestitke najboljšim trem! Za prvo nagrado je kot glavni sponzor dogodka poskrbelo podjetje MSD, za kar se jim iskreno zahvaljujemo. Zmagovalke so tako določene, vam pa ostane le potrpežljivost do naslednjega leta in naslednjega Tekmovanja v svetovanju bolnikom, ko se boste lahko ponovno potegovali za privlačne nagrade. Še enkrat čestitke vsem udeležencem in najboljšim trem!

Brucovanje 2013

Dogajalo se je

Avtor: Vid Prijatelj

Bil je torek, 23. 4., vendar je ura odbila šele pet. V Sparu so nas sprejeli z odprtimi rokami, kajti vedeli so, da bomo pri njih pustili zajetno vsoto denarja, ki smo ga pretvorili v kanapejčke, olive, prigrizke – vse za naše preljube profesorje. Čas je neizprosno mineval in nam odtegoval minute, ki bi jih lahko namenili lišpanju, odišavljanju, maj 2013

urejanju za največji dogodek farmacevtskega leta. Zavoljo stilske omejitve članka smo primorani dolg uvod nadaljevati v suhoparno jedro. Bili smo v Cirkusu, igrala je živa glasba, ohranili smo tradicijo in dodali ščepec novosti, ljudje so se fino imeli, študentje takisto, zaprisega je uspela in bruci so tudi uradno postali polnopravni člani naše fakultete.

Konec dober, vse dobro.

3. Simpozij sekcije kliničnih farmacevtov – srčnožilne bolezni Avtor: Luka Tehovnik posebnostih pri uporabi statinov in o predpisovanju zdravil za srčnožilne bolezni pri nas. Drugi del so sestavljali primeri iz prakse. Osebno mi je bil to najzanimivejši del kongresa, saj tako farmacevt prenese svoje teoretično znanje v prakso. Vsi primeri so bili izredno zanimivi in dinamično predstavljeni in vsekakor predstavljajo dragocene izkušnje farmacevtov, nam pa neprecenljiv vir informacij. Tema zadnjega, tretjega dela simpozija je bila »Klinični farmacevt in nefarmakološka terapija«, govora pa je bilo o vlogi kliničnega farmacevta pri zagotavljanju farmacevtske skrbi pri hipertenziji v zunanji lekarni, prehranskih dopolnilih pri srčnožilnih bolnikih ter o merilcih krvnega tlaka. Po koncu vsakega sklopa je sledila diskusija, kjer so lahko udeleženci simpozija zastavili vprašanja predavateljem, po diskusiji pa krajši polurni odmor in druženje. Na simpoziju smo bili v lepem številu tudi študentje farmacije, kar nakazuje na naraščajočo priljubljenost klinične farmacije med nami. Pri enako poimenovanem predmetu, ki je izbiren v 4. letniku študija, študentje vsekakor pridobimo najosnovnejše informacije o boleznih

in farmakoterapiji, o čemer je bilo govora na simpoziju, sam predmet pa ne da celostnega vpogleda v to, kako stvari dejansko potekajo v praksi. Farmacevti se pri svojem delu srečujejo z raznimi problemi – od napačnega odmerjanja s strani zdravnika do tega, da pacient ne pozna svojih zdravil in jemanja. Pomembno je, da napake prepoznamo, jih odpravimo ali pa jih v začetni fazi preprečimo. Da pa je vse to mogoče, je izrednega pomena učinkovita komunikacija zdravnik–farmacevt–bolnik. Logično je, da nam predavanja ne morejo dati vpogleda v realne situacije, lahko pa nam ponudijo teoretično znanje. Če nas stvar zanima še podrobneje, pa je predvsem na nas samih, da si tako ali drugače pridobimo izkušnje na tem področju. Taka srečanja so poučna in predstavljajo dragocen vir izmenjave izkušenj z ostalimi kolegi farmacevti. Pozivam vse študente, ki jih klinična farmacija kakor koli zanima, da si jo izberejo v 4. letniku. Upam, da bo sčasoma predmet postal implementiran v študijski program kot eden izmed rednih predmetov in ne več le kot izbirni.

Dogajalo se je

Srčnožilne bolezni predstavljajo velik problem današnje družbe, njihov glavni vzrok je, poleg ostalih dejavnikov, v veliki meri sodoben način življenja. Kot farmacevti lahko problem hitro prepoznamo in svetujemo o ustreznem farmakološkem in nefarmakološkem zdravljenju, s čimer lahko doprinesemo k zmanjševanju števila obolelih, stroškov zdravljenja in hospitalizacije ter, ne nazadnje, smrtnosti. Prav to je bil tudi namen tretjega simpozija sekcije kliničnih farmacevtov z naslovom »Srčnožilne bolezni«. V prvem delu predavanj smo obnovili in obogatili že obstoječe znanje o najpogostejših srčnožilnih boleznih – arterijski hipertenziji, kroničnem srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji ter o farmakoterapiji pri naštetih bolezenskih stanjih, prav tako so nam bile predstavljene nove raziskave pri novih peroralnih antikoagulantih. V drugem sklopu prvega dela smo poslušali o antitrombotični zaščiti pri žilnih opornicah in umetnih zak lopk ah, o tem, k akšen je časovni potek neželenih učinkov verapamila s farmakokinetičnega in farmakodinamičnega vidika, o

maj 2013

Batavierenrace – sprostitev za tekače ali tek za sproščene Avtor: Žan Bulc - Batavierenrace. Največji študentski tek v Evropi! Ni pretiranega odziva. - Batavierenrace. Edinst vena priložnost za ogled Nizozemske skozi oči tekača. Nizozemska? Hm, to bi šlo. Tekača? Nee. - Batavierenrace. Tek na Nizozemskem, ki mu sledi eden največjih študentskih žurov. Nizozemska? Žur? Odlično! Študentu je težko predstaviti tak ogromen projekt v nekaj besedah. Redki so tisti, ki se ne ustrašijo besede »tek«, ki je pri oglaševanju projekta obvezna. Kako tak tek predstaviti ljudem in upati na čim več prijav?

Vsekakor je »edinstveno športno doživetje, ki mu sledi nora zabava« eden izmed načinov. Letos smo se tega dogodka udeležili tudi študentje FFA, pridružili pa so se nam še mnogi študentje drugih fakultet. Sestavili smo okviren plan in se odpravili na Nizozemsko. Stvar smo si zastavili v rekreativnosprostitvenem duhu, ne da bi se zavedali, kakšna logistična bomba je ta projekt. Kljub temu smo vse izpeljali brez zapletov in prestali preizkus brez kakršnega koli problema. Kar preleteli smo te 4 dni in se vrnili z norimi spomini. Za kaj pa sploh gre? Niste sledili oglaševanju projekta? 25 tekačev ene ekipe mora preteči progo, dolgo skoraj 170 kilometrov

(to povem … in spet mi sledijo prestrašeni pogledi). Brez skrbi; tek poteka v obliki štafete, nihče ne teče več kot 11 kilometrov (nekaj obrazov se zjasni). Celotna proga se razdeli na tri dele: nočnega, jutranjega in dopoldanskega, vsak od njih se deli še na 8 oziroma 9 etap. Začne se ob 00.00 (obrazi postanejo pretežno bledorumeni) in poteka cel dan. Cel dan teka po Nizozemski? Kdo to organizira? Okoli 800 prostovoljcev, ki skrbijo, da celotna stvar poteka kot po maslu. In verjemite, res gre kot po maslu. Tudi sam sem bil skeptičen. Pa sem šel pogledat. In se vrnil navdušen. Naslednje leto pojdi z nami tudi ti.

Letni kongres EPSA v Catanii

Dogajalo se je

Avtor: Domen Kutoša

36. EPSA Annual Congress (AC) se je letos odvil v Catanii. Catania je drugo največje mesto na Siciliji z veliko znamenitostmi. Verjetno najbolj maj 2013

znana izmed vseh je vulkan Etna. Kongrese EPSA, pa naj bo to Autumn Assembly, Annual Assembly, Summer University ali Annual Reception,

vsak posameznik doživlja drugače. Posploševanje doživetij in občutkov bi bilo zato sebično. S tem v mislih vam bom opisal svojo zgodbo in občutke, ki so se mi porajali in našli mesto v mojem srcu. Moja zgodba se začne z odhodom v četrtek, 18. aprila, ob drugi uri zjutraj izpred glavne železniške postaje v Ljubljani. Poln pričakovanj nisem mogel zatisniti oči. Medtem ko so ostali skušali najti najbolj udoben položaj za spanje, kar je zmeraj nemogoče, so se v meni porajala vprašanja, pomisleki in skrbi. Letošnji kongres je bil zame namreč zelo pomemben. Odločil sem se, da naredim velik korak v življenju in se pridružim ekipi EPSA. Vožnje je bilo hitro konec. Prispeli smo na letališče v Benetkah, kjer smo počakali na naše letalo. Vzlet letala v meni vedno vzbudi lepe občutke. Ko se pristajalni mehanizem odlepi od tal, vem, da potujem novim

in hitro zaspali. Zjutraj smo si ogledali mesto Palermo, ki nas je malce razočaralo. Odpadki so ležali na vsakem vogalu tega lepega mesta. Za nameček pa so se na ta dan odvijali mnogi protesti. Z mešanimi občutki sem se v petek ob 12. uri ločil od naše skupine. Moral sem odpotovati v Catanio, kjer se je čez vikend odvijal trening za novo generacijo (NGT) v organizaciji EPSA. Ostali so nadaljevali z raziskovanjem Sicilije. V treh dneh, kolikor je trajal trening, sem bolje spoznal organizacijo EPSA, ljudi, ki so že aktivni, in dobil potrebno motivacijo za naslednje leto. Vsi smo že težko pričakovali prvi dan kongresa. Kongres se je začel z registracijami v hotelu. Vreme je bilo, neznačilno za Catanio, deževno. Večine to ni motilo,

saj smo se z nekaterimi ljudmi znova videli po skoraj letu dni in se nismo ozirali na kislo vreme. Presenečen sem ugotovil, da sobo delim s Slovencem in Romunom. Sobo za dve osebi so spremenili v sobo za tri, tako da je bilo prostora okoli postelje zelo malo oziroma ga ni bilo. Hitro sem pospravil prtljago in pohitel na prvi trening, ki je bil namenjen uradnim delegatom. Trening sem vodil skupaj s še tremi študenti, s katerimi sem se udeležil Fundraising treninga na Danskem. Zaradi slabe organizacije smo trening imeli v restavraciji, ki je bila neposrečeno postavljena zelo blizu letališča in vzletne steze, brez projektorja ali mikrofona. Z malce iznajdljivosti smo trening uspešno izpeljali in se nato odpravili v sobe, kjer smo se pripravili na otvoritveni

večer. Naslednje jutro se je začel najpomembnejši del kongresa – izobraževalni del na temo »Možnosti za specializacijo in dodatno izobraževanje farmacevtov«. V naslednjih dneh so se odvili mnogi treningi in delavnice mehkih in trdih veščin. Z veseljem sporočam, da smo imeli v tem delu slovenski študentje farmacije veliko vlogo. Prisotne so bile kar tri trenerke. Izmed vseh je najbolj izstopala Sandra Hočevar, ki je bila v letošnjem letu tudi Training Coordinator v organizaciji EPSA in na katero smo lahko zelo ponosni. S svojim delom in zagnanostjo je naredila tako našo organizacijo kot Slovenijo zelo prepoznavno in spoštovano. Vsak dan je bil poln kvalitetnih

Dogajalo se je

dogodivščinam naproti. Tudi letošnji kongres me ni razočaral. Napolnil me je z veliko lepimi vtisi, ki jih bom pomnil do konca življenja. Pristali smo v mestu Palermo. Hitro smo poiskali hostel v centru mesta, se malce osvežili in z vlakom odpotovali v majhno mestece z imenom Cefalu, ki je znano po svojih lepih plažah. Na eni od njih smo bili tudi mi in nekateri smo si privoščili svojo prvo letošnjo osvežitev v malce mrzlem morju. Sonce nam ni ostalo dolžno. Opomnilo nas je, da je v tem letnem času že precej močno. Dan je hitro minil, z veseljem smo legli v postelje

maj 2013

Dogajalo se je

treningov in delavnic, katerih vsebina je bila zelo zanimiva in poučna. Govorilo se je o čustveni inteligenci, mreženju, ustvarjalnosti in mnogih drugih vsebinah. Za vsakogar se je našlo kaj zanimivega. Nekatere delavnice so vodili zelo izkušeni, starejši in ugledni ljudje, spet druge mladi EPSA trenerji, ki po kvaliteti v nobenem pogledu niso zaostajali za svojimi starejšimi kolegi. V nekaterih primerih so jih, po mojem mnenju, celo presegli. Naporne in poučne dni smo zaključili s tematskimi zabavami, druženjem s študenti farmacije iz celotne Evrope in plesom pozno v noč. Dnevi so hitro minevali in že je bil tu zadnji dan. Ta dan ni bilo delavnic, saj smo imeli volitve nove ekipe EPSA, ki so potekale ves dan. Začeli smo z volitvami izvršnega odbora. Vse skupaj se je zelo zavleklo, zato smo koordinatorji na vrsto prišli na koncu. Kandidiral sem za položaj Grants Coordinator v organizaciji EPSA. Za predstavitev pred celotno generalno skupščino sem imel eno minuto časa. Z mojo predstavitvijo so bili zadovoljni in sprejeli so me v ekipo EPSA. Po zaključku volitev smo izstopili iz stavbe in z občudovanjem opazovali izbruh vulkana Etne. Kongres smo zaključili z gala večerjo in priložnost izkoristili za poslavljanje od prijateljev. maj 2013

36. EPSA AC kongres v Catanii je zaradi slabe organizacije marsikoga razočaral. To razočaranje je na koncu tedna zbledelo. Ljudje, ki so bili zadolženi za organizacijo, niso dobro opravili svojega dela. Kljub mnogim pritožbam so ostali prijazni in z nasmehom na obrazu poskušali narediti vse, kar je bilo možno v danem trenutku. To je po mojem mnenju najbolj pomembno. Vsi se v življenju srečamo z ovirami, se učimo in delamo napake. Tisti, ki so z nasmehom pripravljeni te napake sprejeti in jih popraviti, se bodo iz

njih tudi resnično kaj naučili. Soba za dva, v kateri smo bili trije, nas je še bolj združila, restavracija, nad katero so vzletala letala, pa bo ostala v spominu vsakomur, ki je moral v desetih minutah dvakrat prekiniti diskusijo zaradi vzletajočega letala. Z velikimi pričakovanji in navdušenjem čakam naslednji kongres, ki bo v Valencii konec oktobra. Vse, ki še niste bili na EPSA dogodku, vabim, da se ga udeležite in sami izkusite nepozabne trenutke, ki jih doživiš ob druženju s študenti farmacije iz celotne Evrope. Prepričan sem, da bo to izkušnja, ki bo marsikomu ostala v najlepšem spominu. To priložnost bi rad izkoristil tudi za zahvalo celotni slovenski delegaciji, ki mi je stala ob strani in me podpirala na moji poti do funkcije Grants Coordinator. Brez njihove pomoči in podpore ne bi bil tako uspešen. Hvala vsem, se vidimo v Valencii.

Post scriptum: Uredništvo Spatule Domnu iskreno čestita ob izvolitvi na funkcijo Grants Coordinator. Prepričani smo, da bo delo opravljal vestno in profesionalno in da bo pripomogel k še večji prepoznavnosti Slovenije v svetu ter tudi ugledu EPSA.

HECKOTIČEK Telefon zazvoni v sobi za reanimacijo. - Se opravičujem, je pacient Janez še živ? - Še vedno ne. Francozinja pri zdravniku: - Madame, dobro novico imam za vas! - Prosim, recite mi Mademoiselle. - Ah, Mademoiselle – v tem primeru vam moram na žalost sporočiti, da ste noseči ... Pri psihiatru: - Pijete? - Ne. - Kadite? - Se mi gnusi. - Zlorabljate droge? - Mi ne pride na misel! - Odvisni od iger na srečo? - Še kart ne igram! - Preganjate ženska krila? - Nikakor! - Kaj za Freudovo voljo potem iščete pri meni?! - Ah, imam en majhen problemček – rad lažem ... Gospa pride v lokalno lekarno po zdravila za svojega moža. Lekarnar oba seveda dobro pozna. Po nekaj vljudnostnih frazah se zazre v kupček receptov. Ko prebira predpisana zdravila, se mu naguba čelo. Lekarnar: Gospa, tole pa ni videti dobro ... Gospa: Jojmene! Lekarnar (stopi k računalniku): Dovolite, da se prepričam. Gospa (midriazičnih oči): Saj ni ... Lekarnar: Žal mi je, moji sumi so potrjeni. Gospa (hiperventilira): Mar pravite ... Lekarnar: Mislim, da morava vašega moža pripraviti na najhujše. Gospa (z zlomljenim glasom): Moj Hanzi ...! Lekarnar (se skloni in sočutno zašepeta): ... se mora takoj odpovedati alkoholu ...

Ženska vstopi v taksi in reče: - V porodnišnico, prosim ... Taksist udari po plinu, prehiteva v škarje, prevozi rdečo luč, trobi in sveti avtomobilom, naj se mu umaknejo ... Po nekaj minutah divje vožnje se ženska ponovno oglasi: - Veste, saj se ne mudi tako zelo – po poklicu sem babica ... V lekarni. - Prosim, pomagajte – imam težave z ušesi in nosom. - A tako? Od kdaj pa vas bolijo? - Ah, saj me ne bolijo, le ovirajo, ko si oblačim pulover - Doktor, izgubili smo pacienta. - Kaj?! Kako je to mogoče? - Ozdravel je, gospod ... Star Rus pri zdravniku: - Tavariš! Imjat dvije opcij: minja preživljot ali abadva omrjot. Farmacevt iz majhne vasice drvi z avtomobilom 150 km/h. Žena mu reče: - Dragi, zakaj voziš tako hitro? Kaj pa, če naju ujame radar ... - Ne skrbi, ljubica – včeraj sem mu izdal amoksiklav in svetoval počitek ... - Pivo pijem za prebavo, liker za širitev žil, vodko za razkužit' ... - Kaj pa vodo? - Raje ne pretiravam z zdravili ... Manj je več! Danes ne grem k zdravniku – ne počutim se dovolj dobro, da bi šel ... Reklama za plastično operacijo: Če vam življenje daje limone, vam naša klinika da melone. Heckotiček

Avtor: Irenej Jerič

maj 2013

FFARMASKOP IN SUDOKU Avtor: Nostrafarmus Ne glede na odmevnost prejšnjega ffarmaskopa je njegova objava v proračunu pustila občutno luknjo. Ker ne bi radi naše drage države pahnili še globlje v finančne težave, smo bili primorani improvizirati in v prihodnost to pot pogledati sami v uredništvu. Naša ekipa se je zato odpravila v laboratorij, kjer smo z različnimi starogrškimi in ciganskimi metodami poskušali odstreti tančico prihodnosti. Ker pa tudi vdihovanje večjih količin organskih topil, mešanje raztopine z vsemi možnimi odtenki kristal vijoličnega in gledanje vanjo nezdravo dolgo časa ni prineslo pričakovanih rezultatov, nam ni preostalo nič drugega, kot da se zvečer zazremo v nebo in opazujemo zvezde. Končno prava astrologija! Gledali smo dolgo in natančno, tako dolgo, da smo vmes globoko zaspali ... (Nova številka Spatule je zaradi tega spet izšla en dan kasneje.) A naš trud ni bil zaman: v sanjah se je namreč prikazala podoba staroslovanskega horoskopa, ki ga objavljamo spodaj. Navdahnjeni od tega razodetja smo se odločili odpreti farmacevtsko vedeževalnico; vsa nadaljnja vprašanja tako lahko pošljete na 0758-2221434.*

*Cena sporočila je 9,99 € ali 14,99 $ v primeru odpovedi evrskega sistema. Uredništvo Spatule ne prevzema nobene odgovornosti za točnost napovedi, njihove implikacije v realnem svetu ali za praktično kar koli drugega. S pošiljanjem sporočila se strinjate, da vaše osebne podatke, vključno s številko bančnega računa, osebnimi gesli, najljubšo hrano in številko noge javno objavimo na vseh socialnih omrežjih in v javnih občilih (vključno z vaško oglasno desko), in se odpovedujete pravici do vseh vrst osebne in druge svobode, pravici do zasebne lastnine in bolj ali manj vsem ostalim pravicam.

Ognjena znamenja (Obliž, Injekcija, Vroči obkladek)

Ffarmaskop in sudoku

Z bližanjem Sončevemu solsticiju se kratka pomlad počasi preveša v poletje, kar le še spodbuja reaktivnost vaše lastne nravi. Kinetika sprememb razpoloženja utegne biti zato sploh na začetku poletja presenetljivo hitra, a se bo do prehoda Marsa v ozvezdje Kapsule postopoma umirila. Dasiravno je vaša afiniteta do visokih temperatur verjetno precejšnja, vam zaradi položaja Merkurja odsvetujemo pretirano sončenje v prihajajočih mesecih. Čeprav Uran ne bo vstopil v ozvezdje Kreme pred začetkom avgusta, naj vas to ne odvrne od uporabe krem z zaščitnim faktorjem, če se boste že odločili za kuhanje pod vplivom UV sevanja.

Zemeljska znamenja (Tableta, Kapsula, Prašek) Sonce v Inhalatorju in Venera v ozvezdju Sirupa napovedujeta precej miren začetek poletja, v katerem vas najverjetneje čaka obdobje čustvene maj 2013

stabilnosti in splošnega blagostanja. Da to stanje le ni termodinamično povsem stabilno, nakazuje položaj Venere v Injekciji, ki bo v drugi polovici poletja nekoliko razburkala raztopino vašega zasebnega življenja. A brez strahu, v kombinaciji z Marsom v Kapsuli končni produkt te reakcije zagotovo ne bo slab, tudi če bo na vmesnih stopnjah kazalo drugače. Poslovno oziroma študijsko Saturn v Kapljicah nakazuje nekoliko manj naporno obdobje, a saj veste: previdnost ni nikoli odveč. Zračna znamenja (Inhalator, Pršilo, Respirator) Mars v Injekciji skupaj s Soncem v Inhalatorju in Uranom v Respiratorju za zračna znamenja k akopak napoveduje energičen začetek poletja. Vleklo vas bo ven, v naravo, na svež zrak; dihali boste s polnimi pljuči. Čeprav morda ne boste čutili potrebe po tem, pa vam svetujemo, da se na začetku poletja posvetite tudi učenju; Pluton v ozvezdju Obliža namreč nakazuje ugodno priložnost

na tem področju, ki jo velja izkoristiti. Vsekakor pa se naužijte poletja in nekaj počitniške energije prihranite tudi za njegov konec, saj Jupiter v Prašku takrat nakazuje možnost zanimivih novih izzivov v poslovnem in tudi zasebnem življenju. Vodna znamenja (Sirup, Kapljice, Krema) Poletje bo za vodna znamenja po eni strani zaznamoval položaj Neptuna v ozvezdju Vročega obkladka, ki nakazuje soočenje nasprotij in dinamično dogajanje okoli tega, po drugi strani pa Saturn v Kapljicah pomeni, da se boste v tej situaciji odlično znašli. To še podčrtuje vstop Urana v ozvezdje Kreme v drugi polovici poletja, ki nakazuje ugodno rešitev morebitnih zapletov. Vaša energija bo na vrhuncu sredi poletja, ko bo sonce v ozvezdju Sirupa. Položaja Venere v Sirupu ter Marsa v Injekciji in Kapsuli napovedujeta tudi intenzivno dogajanje na področju ljubezni, ki bo poskrbelo, da vam to poletje zagotovo ne bo dolgčas.

2 6

7 5

4 9

5 1

5 4

1 7

6 1

maj 2013

Ffarmaskop in sudoku

5 8

5 4

NAGRADNA KRIŽANKA Reši NAGRADNO KRIŽANKO in se poteguj za eno izmed 5 nagrad: - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku, - 4x Drug Dealer promocijska nagrada.

Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek »Nagradna križanka« ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 25. junija 2013.

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo pet (5) srečnežev, od katerih bodo štirje (4) prejeli Drug Dealer promocijsko nagrado, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi na katerem koli Drug Dealer dogodku. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 24. junija 2013 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 24. junija 2013, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 25. junija 2013. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 26. junija 2013 na spletni strani Farma društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v roku enega (1) leta od prejema. 7. Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer promocijske nagrade, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 26. julija 2013). Nagradna križanka

8. Nagrade niso prenosljive.

maj 2013

Nagradna kriĹžanka

maj 2013