Spatula 56

Spatula GLASILOŠTUDENTSKESEKCIJESFDAPRIL2012ŠT.56

INTERVJU

Borut Božič

LEKARNA

Institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost?

Poljudnoznanstveno

Modri diamant

www.farma-drustvo.si/spatula

Kozmetološki kotiček

Proteini – bleščeča prihodnost nege las in lasišča

lbm KOTIČEK

In situ PCR in detekcija s hibridizacijo

kazalo vsebine

Poljudnoznanstveno 4

Modri diamant, sildenafil, viagra – članek o tabletah, katerih odkritje postavljajo ob bok odkritju kontracepcijskih tablet. Opisujemo vsakdanjo pregreho, naš lasten podpis, ki svetu okrog nas sporoča, kakšni smo, nas pa vsako jutro spravlja v boljšo voljo in nam daje občutek elegance: parfum.

Pišemo o Zelborafu, prvem FDA odobrenem zdravilu za neoperabilni maligni melanom.

07

Lekarna

22

Je lekarna institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost? Kakšno je pravo poslanstvo lekarne? Kaj pomeni besedna zveza težave, povezane z zdravili? Kaj pomeni termin farmacevtska skrb? Kakšno je stanje in kakšne so možne rešitve? Prispevek Andree Baričević, Martine Strmčnik, Katje Šteger in Aleša Mrharja.

Spatula skozi čas

28

Ob bližajoči se 15-letnici Društva študentov farmacije Slovenije raziskujemo, kako se je izgled Spatule spreminjal skozi čas.

Novičke

30

Intervju

32

Novice iz sveta farmacije.

LBM kotiček

14

Predstavljamo metodo za pomnoževanje tarčnih sekvenc DNA in mRNA. Kot že ime samo pove, gre za pomnoževanje v celici, natančneje v jedru ali citoplazmi.

Kozmetološki kotiček 17 Študentke kozmetologije so za vas pripravile male skrivnosti na trg burno prodirajočih proteinov lasne kozmetike. Da najdete navdih v bujnih in zdravih laseh, ki bodo odsevali

37

vaše prebujeno počutje ob vse bolj obsvetljenih in žarečih dneh.

Prof. dr. Borut Božič, redni profesor za področje klinične biokemije in laboratorijske biomedicine, je z novim študijskim letom prevzel funkcijo dekana Fakultete za farmacijo. Skupaj smo se dotaknili aktualnega dogajanja na fakulteti in izven nje.

Mednarodna scena

Erasmus

37

Madrid je mesto, ki ti lahko izpolni sanje, še bolj pogosto pa te povabi k sanjarjenju. Odprto mesto, ki baje sprejme vsakogar in zato danes predstavlja dom kar 3,3 milijonom ljudem, je septembra 2011 začasno sprejelo tudi 4 slovenske bodoče farmacevtke, ki opisujejo svoja doživetja.

SEP

39

42

Student exchange program oz. program študentskih izmenjav. Pišemo, kako je bilo v Latviji in na Portugalskem.

Potopis

42

Dogajalo se je

48

Cvetke študentov

53

Ffarmaskop

54

Nagradna križanka

55

Tajska, dežela, kjer se prepleta neokrnjena narava in smog, kjer so ljudje večinoma dobri, kjer čas teče drugače, kjer na vsakem vogalu prodajajo vse, od zapestnic do lastnih teles.

Na Fakulteti za farmacijo poteka tudi veliko obštudijskih dogodkov. Preberite, kaj.

Stalna rubrika, v kateri objavljamo nekaj duhovitih nesmislov izpod rok študentov.

36

We present you the EPSA Annual reception 2012 review.

Horoskop po farmacevtsko.

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Uredniški odbor: Eva Keler, Eva Vardjan

April 2012 št. 56 http://www.farma-drustvo.si/spatula/

Ustvarjalci: Aleksandra Pekošak, Aleš Mrhar, Aleš Svete, Ana Preglav, Andrea Baričević, Anita Kotar, Bojan Davinić, Eva Vardjan, Gregor Vidovič,

Naklada: 2000 izvodov

Irenej Jerič, Janja Belinc, Julija Lipušček, Katarina Kokalj, Katja Šteger, Luka Tehovnik, Maja Antončič, Maja Avbelj, Maja Meško, Martina Ambrož, Martina Strmčnik, Matic Dolinar,

Glavni in odgovorni urednik: Matic Dolinar matic.dolinar@gmail.com

2 | april 2012

Matjaž Hladnik, Meta Ćosić, Nina Franko, Petra Soršak, Tina Štruc, Tjaša Zupanek, Vid Prijatelj

ISSN: 1408-7560 (glasilo je//vpisano v register javnih//glasil pod št.

1459)

Lektoriranje: Scribo, Petra Krušič petra@scribo.si

Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Oblikovanje: Grega Trobec trobec.grega@gmail.com Tisk: Camera d. o. o. http://www.camera.si/

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

prve vrstice

Peskovnik besed Vedno in od nekdaj sem se rad igral z besedami.

Sploh ne prenašam sive rutine – preseda mi!

Era stagniranja je nečedna in res bedna: Ječa, v katero se ujameš, postane precej nezavedna.

Eksplozija drugačnosti prav kmalu se obeta, Izkristalizira se spoznanje, misel je prejeta: Glej pred sabo Spatulo – sprememba je začeta, Resnica, prej rutine ujetnica, z njo je razodeta.

Atmosfera se segreva, besedilo razodeva, da Banalnost blišča blati bogatost bistva besedišča ...

Evolucija se dogaja, ki zna biti na trenutke teatralna!

Strokovna. Pronicljiva. Ažurna. Temeljita. Udarna. Lična. Aktualna.

Enostavno to je Spatula. Pa še zastonj je, sploh se ne prodaja.

Dejstvo pa ostaja: to je super čtivo, ki koristne informacije podaja.

Vse je igra besed, morda črk, če jo le vidiš ...

Veliko užitkov pri branju!

Matic Dolinar, urednik

Prve vrstice

D

nevi hitro preidejo v mesece in pretekla je že več kot polovica mojega mandatnega obdobja predsedovanja Društvu študentov farmacije Slovenije. Zanimivo, kako hitro Društvo zleze pod kožo. Ne predstavljam si ure v dnevu, da se mi misli ne bi usmerile na Društvo in projekte, ki so v teku, težave z njimi, strategije reševanja le teh …

Celoten tim v sodelovanju s ŠS SFD in ŠO FFA nenehno stremi k dobri organizaciji projektov, katerih uspešnost lahko ocenite prav vi, bralci Spatule. Vsak projekt zahteva svoj čas, svojo pozornost, energijo, vendar uspešen zaključek projekta da energijo, ki prinese zadovoljstvo in izredno počutje. Zato se vse skupaj izplača. In izplača se zaradi skupine ljudi, ki se aktivno udejstvujemo v Društvu. Skupaj smo močni in nepremagljivi. Ko boste listali Spatulo, se spomnite, da vsak lahko z delčkom sebe pripomore k boljšemu delovanju. Vsak je del celote, od vas samih pa je odvisno, ali boste s svojim delom pomagali k gibanju te celote. Le sekunda je potrebna, da se odločimo za pravo pot v življenju. Uživajte v branju!

Meta Ćosić, predsednica DŠFS in ŠS SFD

april 2012 | 3

poljudnoznanstveno | parfumi

PARFUMI Tjaša Zupanek

P

arfum, ki ga nosimo, je naš lasten podpis, ki svetu okrog nas sporoča, kakšni smo, nas pa vsako jutro spravlja v boljšo voljo in nam daje občutek elegance. Z njim se lahko dame prelevimo v holivudske dive petdesetih let, moški pa v zaželjene lepotce z reklamnih panojev. Kaj pa se zares skriva v umetniško oblikovanih stekleničkah?

Zgodovina parfumov

Beseda parfum izvira iz latinske besede »per fumum«, ki pomeni »skozi dim«. A izvor samega parfuma sega še dlje v zgodovino, natančneje v čas starih civilizacij v Mezopotamiji ter Egiptu.

V Egiptu so takrat parfume uporabljali kot del verskih obredov, s katerimi so častili svoje bogove. Kasneje pa so te omamne dišave prenesli tudi v svoje spalnice, kjer so jih uporabili v pripravah na ljubljenje. Očitno so že stari Egipčani vedeli, da parfumi in razna druga eterična olja rastlin prebudijo naša čutila ter vplivajo na človekovo zdravje in počutje, kar se izkorišča danes v aromaterapiji.

Prvi znani ženski, ki sta parfum začeli uporabljati tudi v vsakdanjem življenju, sta bili Egipčanki Nefreteta ter Kleopatra. A v časih starih Egipčanov parfumov še niso poznali v tekoči obliki, kot jih poznamo danes. Takrat so različne dele rastlin zmleli ter jih namakali v oljih, iz katerih so nato naredili mazila, ki so jih večkrat na dan vtrli v svojo kožo.

Parfum v obliki tekočine so odkrili šele Grki. Njim je to dišavo prinesel Aleksander Veliki, ki je s svojimi vojaškimi pohodi po Bližnjem 4 | april 2012

ter Daljnem Vzhodu premešal kulturo ter na evropsko celino prinesel mnoge inovacije z Vzhoda. Od Grkov so parfum nato prevzeli Rimljani, ki so ga uporabljali predvsem v svojih kopališčih. A Rimljani so šli še korak naprej in so za razliko od Grkov ter Egipčanov s parfumom dišavili celo svoje živali ter predmete.

Prva uradna ter komercialna oblika parfuma pa se je v Evropi pojavila okoli 16. stoletja, ki sta jo izdelala Catharina de’Medici ter Rene le Floretin. Takrat so parfume uporabljali predvsem premožnejši, da so zakrili neprijeten vonj, ki je nastal zaradi manj pogostega umivanja. Francoski kralj Louis XIV. je bil njihov velik privrženec, zato se ga je prijelo kar ime »parfumski kralj«. V tem času je vodilno vlogo v proizvodnji prevzela francoska pokrajina Grasse, kjer so rasla ogromna polja aromatičnih rastlin. V poznem 19.st. je bila sintetizirana prva sintetična dišava nitrobenzen, ki so jo zaradi njenega vonja po mandljih uporabljali v dišečih milih. Šele pred približno sto leti pa je znanost s področja organske kemije prvič pomembno vplivala na umetnost priprave parfumov. Moderna parfumerija je torej stara sto let. Njen napredek se je večal hkrati z razvojem organske kemije, ki omogoča sintezo številnih novih aromatičnih spojin. Te se uporabljajo v parfumeriji za izdelavo novih, prijetnih vonjev.

Danes je večina dišav sintetičnega izvora. Različne družbe so tako začele razvijati svoje parfume in s

PRIDOBIVANJE Prvi način je iz naravnih rastlinskih virov: - Cvet: sivka, vrtnica, jasmin, ylang-ylang - Plodovi: janež, koriander, kumina, brin - Steblo in listi: geranija, paculi, limonina trava, žajbelj, timijan - Sadni olupki: limona, pomaranča, mandarina, bergamont - Semena: kardamom, zelena, angelika, kumina - Korenine: angelika, iris - Veje in iglice: smreka, jelka, bor - Smola in mlečni sokovi: mira, olibanum, galbanum - Drevesna skorja: kasakrila, cimet, vanilija Drugi način pa je iz naravnih živalskih virov: - Ambra: je podoben vosku in je pepelnato sive barve. Izloča jo kit glavač. Glavna učinkovina ambre je ambrelin.

- Mošus: je rjavordeča, trda in zrnata snov, ki jo izloča mošusni jelen (Moschus moschiferus).

Glavna učinkovina je muskon.

- Cibet: je podoben mošusu. Izločajo ga afriške in azijske mačke cibetovke.

Glavna učinkovina je cibeton, ki prijetno diši in

ima vonj po mošusu.

- Kastor: je izloček iz žlez bobra, ki živi v področjih Kanade. Razen naravnih eteričnih olj se v parfumeriji veliko uporabljo tudi sintetične spojine.

Ružička je prvi izoliral iz mošusa - muskon in iz cibeta - cibeton. Tako je pripravil pot do njune sinteze. Obe spojine danes v veliki meri proizvajajo z industrijsko sintezo.

Poleg naravnih virov, pa se v parfumeriji danes veliko uporabljajo sintetične spojine. Glede na strukturo jih lahko razdelimo na : - estre, kamor spadajo geranil acetat s sadno-cvetličnim vonjem, etil butirat s sadnim vonjem, etil acetat s sladkobnim vonjem in drugi; - linearne terpene, med katere uvrščamo geraniol, citral, citronelal, citronelol, linalool, mircen; - ciklične terpene, kamor sodijo limonene, terpineol, tujon in kafra; - aromate, s predstavniki benzaldehid, evgenol, vanillin, cimetni aldehid in timol; - alkohole, kot so furaneol z vonjem po jagodah, 1-heksanol z lesno-zeliščno noto in mentol.

poljudnoznanstveno | parfumi

WIKIMEDIA COMMONS

časom se je med njimi razvilo pravo tekmovanje, ki je Razdelitev razdelitev privedlo do veliko novosti Tradicionalna na področju izdelave par- parfumov se je oblikovala že okrog leta 1900. V prvo fumov. skupino sodi cvetni koncept, Kaj je parfum? ki sega od cvetlično sadnih Parfum so molekule sub- in svežih do sladkih varistanc, ki dišijo ter se vdiha- ant. Temu pripadajo tudi jo v nos, kjer se raztopijo v cvetlično-aldehidni parfumi. nosni sluznici in razdražijo Če dominantni vonj oblikuvohalne celice, iz teh potuje je le ena cvetlica, parfumu dražljaj po vohalnem živcu francosko pravijo »soliflopreko sitke do vohalnega re«, če pa sestava parfuma predela možganov (rhinen- zajema vonje večih cvetov, cephalon). Ta je povezan z ga imenujemo cvetlični limbičnim sistemom, kjer šopek. Druga je skupina se procesirajo čustva in je dišav Chypre, v kateri so osnova za strasti, erotiko, uporabljeni mediteranski materinsko ljubezen, zve- vonji. Sveže limone in kot stobo in tudi jezo, strah, so- nasprotje hrastov mah zavraštvo. Spojine v parfumih, znamujeta ta dišavni akord, odgovorne za prijetne vo- prav tako kot bergamotno njave, ki božajo naše čutni- olje in pačuli. V tretjo skupice, so eterična olja. Večina no sodijo orientalske dišave, eteričnih olj spada v skupi- med katerimi lahko razlono terpenov. To so spojine, čujemo med ambrinimi in ki so sestavljene iz dveh, aromatičnimi različicami: treh, štirih ali šestih izopren- prvi združuje svežino citroskih enot. Splošna formula ne z osnovo vanilije in amterpenov je (C5H8)n, kjer je bre. Drugi, aromatični, bolj n število izoprenskih enot. trpki variaciji dajo sestavino, Število C atomov je vedno kot so nagelj, muškatni cvet, mnogokratnik števila 5. in cimet, suho lesnato noto, cvetličnmi deleži, kot so jaAnalitika smin ali ylang-ylang pa poKemiki uporabljajo za do- skrbijo za ženstveno komločanje organskih spojin v ponento. V četrti skupini so eteričnih oljih različne me- lesni parfumi, kjer prevlatode: dujejo harmonije cedre, pa- Plinska kromatografija, kombinirana z masno spekrometrijo (GC-MS); s pomočjo te metode lahko določijo molekulske mase posameznih spojin.

- Tekočinska kromatografija.

- Jedrska magnetna resonanca; daje informacije o vrsti in številu različno razporejenih vodikovih atomov v molekuli.

- Infrardeča spektroskopija, z njeno pomočjo lahko določimo prisotnost funkcionalnih skupin.

- UV spektroskopija; uporablja se za identifikacijo dvojnih vezi med ogljikovimi atomi.

čulija, bora, sandalovine in vetiverja in kafrovca. Peta je skupina dišav Fougère, kamor uvrščamo vonjave sivke, kumarini, hrastovega mahu. Označujejo jih ostri zeliščni in lesni vonji, ki so pogosti predvsem v moških parfumih.

Novejša klasifikacija pa upošteva »kolo vonjav« (angl. fragrance wheel). V letu 1983 jo je uvedel Michael Edwards, svetovalec v parfumski industriji, ki je želel poenostaviti klasifikacijo vonjev in poimenovanje, ter opisati odnose med posameznimi skupinami.

Zajema pet družin not – cvetlične, lesne, orientalske, Fougère in sveže (novejše čiste in svetle oceanske in citrusne vonjave).

Parfum je opisan z glasbeno metaforo kot harmonični akord treh setov not. Te note se razkrivajo s časom, od prve impresije dišave, ki se počasi razvije do globljih srednjih not, te pa preidejo v dolgotrajno melodijo osnovnih not.

Piesse, franconski parfumar iz 19.stoletja, je izdelal sistem, po katerem je razvrstil vonje v lestvico zgornjih, srednjih in osnovnih not, ki se ujemajo z notami na notnem črtovju. Te kategorije

tudi določajo, kako dolgo traja, da eterično olje izhlapi.

- ZGORNJE NOTE: sem spadajo majhne, lahke, zelo hlapne molekule, ki ustvarjajo prvotni vtis parfuma in so zato zelo pomembne pri prodaji.

- SREDNJE NOTE: čas delovanja je nekaj ur, eterična olja so srednje hlapna in začnejo sproščati svoj vonj kmalu potem, ko zgornje note izvenijo.

- OSNOVNE NOTE: čas delovanja je najdaljši, eterična olja skupaj s srednjimi notami tvorijo glavno temo parfumu.

Sestavine tega razreda so tipično bogate in globoke, in jih zaznamo šele nekje 30 minut po aplikaciji.

Izdelava parfumov

Proces izdelave se prične z zbiranjem osnovnih sestavin za izdelavo parfuma.

Rastlinski deli so pogosto ročno nabrani, sestavine živalskega izvora pa so ekstrahirane iz maščobnega tkiva določene živali. Dišeča olja in aromatske sestavine so sekundarni metaboliti rastlin, katerih vloga je privabljanje opraševalcev in odganjanje zajedavcev. Iz rastlinskega materiala so pridobljena: - z destilacijo z vodno paro, kjer dele rastline navadno položimo na mrežo, nato pa spustimo paro, ki ima približno 100° C. Rastline izločijo esenco v obliki hlapov, ki jih skupaj s paro usmerimo skozi pipo in hladilne posode, kjer se utekočinijo. Vlaga se kondenzira v vodo.

Esenca iz hlapov (eterično olje) navadno plava na tem vodnem destilatu, ker je lažja, zaradi česar jo lažje izločimo.

- z ekstrakcijo s topili kot so benzen, heksan in april 2012 | 5

Vetiver Aromatics /FLICKR

poljudnoznanstveno | parfumi

petroleter. Cvetove položimo na perforirane kovinske pladnje, ki jih izmenično polagamo v hermetično zaprte posode. Na eni strani je posoda s topilom, na drugi pa vakuumski kotel. Tekoče topilo počasi teče čez cvetove in raztaplja eterično olje, ko le-to teče v kotel. Metoda je primerna za snovi, ki so preveč hlapne in jih zato ne moremo ekstrahirati z destilacijo. Po izhlapevanju topil ostane od dišave le še kremasta zmes, tako imenovana »essence concrete«. Ko tej zmesi odstranimo vosek, ostane najčistejša oblika »essence absolute«, skoncentrirana duša izhodiščnega materiala, pogosto dražja kot samo zlato.

- z enfleražo, to je tradicionalna metoda za ekstrahiranje najkvalitetnejših eteričnih olj z maščobami pri sobni temperaturi, pri čemer rastlinski material stisnemo med dve stekleni plošči, premazani s prečiščeno zmesjo govejega loja in svinjske masti, v katero se ekstrahira eterično olje. Pri tem dobimo t.i. pomade.

- s hladnih stiskanjem, to je metoda, ki se uporablja za pridobivanje eteričnih olj, kjer temperature pri vseh fazah 6 | april 2012

predelave ne presegajo indikativne temperature človeškega telesa, ki naj bi bila mejna temperatura, pri kateri še ni sprememb biološko aktivnih snovi (vitaminov, bifenilov). Zaradi večje vsebnosti antioksidantov so taka olja dlje časa obstojna.

- z ekspresijo, ki je najenostavnejši in najcenejši način pridobivanja, a je primeren le za ekstrakcijo olj iz lupine citrusov.

Surovi material ročno ali mehansko stiskamo, dokler ne izloči oljne esence.

- z ekstakcijo s superkritičnim fluidom, ki je relativno nova tehnika ekstrakcije, pri kateri se najbolj poslužujejo uporabe superkritičnega CO2. Prednost uporabe je v tem, da v produktu ni zaostalih rezidualov topil.

ben, sadni vonj. Dodatek citrusnih olj pa bi doprinesel k bolj svežemu vonju.

- angl. blenders: komponente, ki »omilijo« prehod med različnimi parfumskimi notami. Sem sodita linalool in hidroksicitronelal.

- Fiksativi: te sestavine se povezujejo z ostalimi sestavinami parfuma.

Njihova vloga je, da preprečijo prehitro izhlapevanje, ki bi pokvarilo harmonijo dišeče zmesi.

Takšna primera sta mošus in ambra.

Ko je vonj pripravljen, sledi dodatek etilnega alkohola in vode. Najbolj koncentriran je parfumski ekstrakt, ki vsebuje 15-40 % aromatskih sestavin. Eau de Parfum (EdP) vsebuje 10-20 % parfumskih olj. Eau de Toilette (EdT) jih ima 5-15 %, Eau de Cologne (EdC) pa le 3-5 %.

Naslednja stopnja izdelave Izdelan parfum se nato več je zlitje parfumskih olj, gle- mesecev ali celo let stara, de na predhodno določeno da se sestavine v mešanici formulo proizvajalca. Ne stabilizirajo, nato pa tekoobstaja ena sama »prava« čino filtrirajo, da se znebijo tehnika formulacije parfu- sedimenta in morebitnih ma, poznamo pa glavne delcev, preden dišavo polsmernice izdelave. Čeprav nijo v stekleničke. številne sestavine ne prispevajo k vonju parfuma, so Vpliv na zdravje in dodatki barvil in antioksi- okolje dantov pomembni za pove- Tako naravne kot sintezno čevanje tržne moči izdelka pridobljene spojine lahko in podaljševanje roka upo- ob napačni ali pretirani uporabnosti. rabi povzročijo zdravstveParfumska olja vsebujejo ne in okoljske probleme. od deset pa vse do več sto Raziskave so pokazale, da sestavin, ki jih lahko, glede uporaba parfumov lahko na njihovo vlogo v parfumu, pri posameznikih, zlasti pri v grobem razdelimo na: tistih s hudo atopično astmo, - Primarna dišava (srce): povzroči astmatične napasestoji iz ene ali več de. V velikih količinah lahko glavnih sestavin in nare- povzročijo alergične reakkuje glavni vonj parfuma cije na koži in v respirator(npr. cvetlični). nem traktu. Zlasti so proble- Modifikatorji: so sesta- matični aceton, etil acetat vine, ki dajejo parfumu in acetofenon, a je njihovo željen karakter. Mednje toksično delovanje tesno spadajo npr. sadni estri, povezano s koncentracijo ki dajejo primarni cve- teh spojin v izdelku. Linatlični dišavi bolj sladko- lool razpada do peroksida,

ki povzroča iritacije kože, čemur pa se lahko izognemo s premišljeno uporabo antioksidantov v parfumih.

Nekatere sestavine dišav imajo tudi dokazano karcinogeno delovanje. Nitromuskon in policiklični sintezni muskoni lahko povzročajo raka, saj porušijo ravnovesje hormonov v telesu.

Sintezni muskoni so se zaradi svojega prijetnega vonja in cenenosti veliko uporabljali v detergentih in čistilih za prekrivanje vonja.

Zaradi široke uporabe so se te spojine začele pojavljati v človeškem maščobnem tkivu in mleku, ter v naravi kot sediment v jezerskih vodah.

Zaključek

Parfumska industrija v sebi skriva več kot le združevanje tekočin po enostavnem receptu. Da dišava zares razvije vso svojo čarovnijo, je potrebno več kot le uporabiti prave sestavine: dober parfum je umetnost, ki zapeljuje, osvaja in osebi, ki ga nosi vliva nevidno samozavest. Dišava, ki bo pisala zgodovino, ima celoten paket - zveneče ime, zapeljiva steklenička in do zadnje molekule premišljena vsebina so tisto, kar daje tej vsakdanji pregrehi njen čar. ■

Viri: - http://en.wikipedia.org/wiki/Perfume - http://www.kii.ntf.uni-lj.si/etolja/ slovar.htm - http://www.lush.hr/?lang=sl&secti on=sastojci&grupa=9 - http://en.wik ipedia.org/wik i/ Perfume#Composing_perfumes - http://www.parfumi.eu/zgodovina_parfumov.html - http://razkrito.net/parfumi-zgodovina-parfumov-in-disav/ - http://en.wikipedia.org/wiki/Aroma_compound - http://sl.wikipedia.org/wiki/Terpen

poljudnoznanstveno | modri diamant

MODRI DIAMANT Kdor hoče razumeti, kako deluje viagra, mora najprej razumeti impotenco. Govorimo o témi z veliko imeni: impotenca, motnje pri erekciji, erektilna disfunkcija – trije pojmi, za katerimi se skriva vedno ista težava.

Sildenafil

Matic Dolinar

V

ZZZACK /FLICKR

strokovni terminologiji se uporablja kot najprimernejši izraz za omenjene motnje termin erektilna disfunkcija. V latinščini namreč impotentia pomeni nezmožnost in siromaštvo, tudi razuzdanost, silovitost, nasilnost, neukrotljivost. V medicini sicer poznamo dve vrsti impotence: tisto, ki jo poznamo pod imenom impotenca (impotentio coeundi), t.j. nezmožnost spolnega vzburjenja, ter neplodnost (impotentio generandi), nezmožnost oploditve; obe označujeta vrsti moške neplodnosti.

Pojem impotenca ima hkrati po mnenju psihologov negativen priokus hibe in odpovedovanja ter deluje slabšalo, zatorej danes raje govorimo o erektilni disfunkciji.

Erektilna disfunkcija je spolna motnja, pri kateri

da bo tudi nezadovoljstvo partnerke pomenilo znaten pritisk, če se bodo pri njenem partnerju v daljšem časovnem obdobju kazale motnje erekcije. Zato je treba na impotenco gledati kot na motnjo v odnosih, če bi prihajalo do motenj pri erekciji na primer vedno le takrat, ko bi moški hotel spolno občevati s svojo partnerko (ali partnerka z njim), to pa se ne bi dogajalo pri samozadovoljevanju.

Po nekaterih podatkih ima na svetu težave z erekcijo preko 150 milijonov moških.

Težave z erekcijo ima vsak šesti moški med 20. in 75. letom starosti, med 40. in 70. letom pa že vsak drugi moški. Zaradi staranja populacije ocenjujejo, da bo leta 2025 na svetu preko 320 milijonov moških z erektilno disfunkcijo.

moški ni sposoben doseči ali obdržati zadosti čvrste erekcije penisa za uspešen spolni odnos. Kljub temu, da gre za benigno obolenje, je pogosto v tesni povezavi s številnimi obolenji – tako je lahko tudi znak drugega osnovnega obolenja (npr. sladkorne bolezni).

Erektilna disfunkcija moškega, ki živi v skupnosti z žensko, praktično vedno prizadene dve osebi, oba partnerja v enaki meri. Dalj časa trajajoče motnje pri erekciji pogosto vodijo do globljih težav v partnerstvu in se lahko končajo celo s prekinitvijo nekoč harmonične zveze. Ni nujno, da je spolnost na prvem mestu v zvezi, vendar v vsakem primeru pomeni pomemben vezni člen vsakega partnerstva. Če trajno izostane, bo Pogled v preteklost to skoraj vedno za seboj Težave z erekcijo so znane pustilo sledi. Iz tega sledi, že od nekdaj; človeštvo že stoletja išče način zdravljenja teh motenj. Ne preseneča, da je v zgodovini krojilo odnos družbe do teh težav in zdravljenja predvsem kulturno okolje in vera neke dobe.

Da bi vedeli, kako daleč nazaj segajo težave z erekcijo, je dovolj, da vzamemo v roke sveto pismo. V Genezi so take težave kazen za prešuštvo. Bog je naložil Abimélehu takšno kazen, ki je samo razmišljal, da bi spal z Abrahamovo ženo.

Egipčani, ki so bili vedno korak pred drugimi, so že

pred dva tisoč leti zapisali korake za zdravljenje teh težav. Njihova kultura jih je učila, da so težave z erekcijo posledica jeze določenega boga. Kot je narekovala tradicija, so boga pomirili s spravnimi darovi. Drugič pa so za zmanjšane ali izgubljene moške spolne moči uporabljali zelišča.

Težave z erekcijo so poznali tudi Grki. V tistih časih so verjeli, da bo imel vsak moški, ki je kot otrok kdaj sedel na nagrobnik, vrsto težav z erekcijo. Za ozdravljenje je moral moški spiti napoj iz ostružkov noža, s katerim so skopili ovne.

Psihološke vzroke motenj pri erekciji prvič omenja grška legenda o Ifiklosu. Kot mladenič je Ifiklos, sin kralja Filaka, videl očeta, kako se mu bliža z okrvavljenim nožem za kastracijo ovnov.

Misel, da bi se oče nadenj spravil z nožem, ga je tako prestrašila, da so se pri njemu kmalu pojavile kronične težave z erekcijo. Zdravilec Malempus je ugotovil, kako mu lahko pomaga; to tehniko je pozneje s pridom uporabljala psihiatrija. Princu je pokazal nož za kastriranje.

Ko se je Ifiklos prepričal, da se je kri že zdavnaj posušila in da je nož že zarjavel, je premagal strah, težave z erekcijo pa so izginile. Čas je mineval, večina moških pa ni imela take sreče kot mladi Grk. V srednjem veku je katoliška cerkev težave z erekcijo pripisala čarovništvu in jih obravnavala kot posledico obsedenosti s april 2012 | 7

poljudnoznanstveno | modri diamant hudičem. Pogosto so uporabljali seksualni urok, znan kot ligatura, ki je ob pomoči sugestije povzročal impotenco pri nič hudega slutečem sovražniku. Zaklinjevalec je preprosto nekajkrat zavozlal usnjeno vrvico ali trak. To je nato skril in svoji žrtvi povedal, kaj je naredil.

Verjeli so, da je postala žrtev – odvisno od števila in vrste vozlov – delno ali pa povsem impotentna. Včasih je to vodilo tudi do neplodnosti. Seveda je bila moč takih urokov odvisna predvsem od tega, ali je žrtev verjela v čarovnijo ali ne. Če je moški sprejel moč čarovnije, je ta nanj tudi vplivala.

In obrnjeno, če je verjel, da lahko čarobne besede urok spet odpravijo, se je položaj resnično spremenil na bolje.

Kadarkoli je moška spolna moč začela slabeti, so prišla prav tudi domača zdravila.

V preteklih stoletjih so ljudje uporabljali neskončno veliko različnih zeliščnih napitkov, zdravil in tehničnih pripomočkov: od zmečkanega nosorogovega roga ter antilopinih, jelenovih in konjskih mod v prahu do obrezkov človeških nohtov.

V skrajni stiski so za oporo penisu potisnili v sečnico del kosti.

V srednjeveški Evropi, severni Afriki in Aziji je bila zelo znana uporaba mandragore, rastline iz družine razhudnikov.

Uporabljali so jo kot sredstvo proti bolečinam in impotenci. Stara zaveza omenja zdravilo z imenom nadlišček kot dražilo, ki ga je uporabljal Jakob. Rastlina je brez stebla in ima zvončaste cvetove.

Njen dolg in debel koren, pogosto cepljen na dva dela, je podoben spodnjemu delu moškega trupa. Ker vsebuje veliko alkaloidov z zdravilnim delovanjem, ima v medicinski literaturi pomembno mesto kot ena izmed najbolje raziskanih rastlin, ki vsebujejo dušik in 8 | april 2012

Vzroki erektilne disfunkcije

Z razvojem sodobne medicine so ugotovili, da so organski vzroki za ED zlasti žilni (vaskularni), živčni (nevrogeni) ter hormonski (endokrini). Večina bolnikov ima mešano ED, prevladujočo organsko ali pa prevladujočo psihogeno ED. Psihogena erektilna disfunkcija: strah pred neuspehom, posledica preobremenjenosti ali stresa na delovnem mestu. Odkritje, da je partner nezvest, lahko pri nekomu spodbudi spolno dejavnost, pri nekomu drugemu pa lahko vodi v motnje erekcije. Značilno za psihogeno ED je, da je erekcija v določenih pogojih še vedno prisotna: prisotne so lahko nočne erekcije, moški lahko doseže erekcijo pri samozadovoljevanju.

Organska erektilna disfunkcija: različne razvade in bolezni, ki vodijo v okvaro endotela krvnih žil in sinusov (endotelna disfunkcija) in/ali v okvaro živcev.

Stil življenja in razvade: malo fizične aktivnosti, kajenje, prekomerno uživanje alkohola, zloraba mamil.

Starost: 40 % moških, starih 40 let, ima vsaj začetne težave z erekcijo. Ta odstotek z leti postopno naraste, tako da ima ED skoraj 70 % moških, starih 70 let.

Ateroskleroza: dejavniki, ki vodijo in pospešujejo razvoj ateroskleroze, so zlasti kajenje, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dislipidemija.

Ateroskleroza je generalizirano obolenje – prizadene krvne žile v celotnem telesu.

Dokazano je, da je lahko ED vplivajo na delovanje telesa; med bolj znane alkaloide sodijo atropin, morfin, kinin in kodein.

Pomembno mesto je imela tudi hrana. Že v davnini so živila, predvsem tista, ki so bila podobna falusu, uporabljali za večanje potence.

močan napovedni dejavnik za razvoj koronarne srčne bolezni (angina pektoris, srčni infarkt). Arterije penisa imajo namreč bistveno manjši lumen kot koronarne arterije. Motnje v pretoku so navadno pojavijo najprej v manjših žilah.

Povišan krvni tlak: arterijska hipertenzija, kar 68 % moških s povišanim krvnim tlakom ima težave z erekcijo.

Dislipidemija: visok nivo celokupnega holesterola ali nizek nivo lipoproteinov visoke gostote (HDL).

Sladkorna bolezen: ED se razvije pri 35-75 % sladkornih bolnikov – trikrat pogosteje kot pri nediabetikih; lahko je prvi znak sladkorne bolezni pri 12 % diabetikov.

Nevrološka obolenja: posledica možganskih okvar (poškodba, možganska kap, multipla skleroza, Parkinsonova bolezen, epilepsija, Alzheimerjeva bolezen); posledica okvar hrbtenjače (zlasti poškodbe – paraplegiki); okvarjeni so lahko tudi periferni živci: diabetična nevropatija, iatrogena okvara živcev po operativnih posegih (radikalna prostatektomija).

Bolezni pljuč, jeter, ledvic: ED se pojavi pri 30 % bolnikov s kronično obstruktivno Izstopajo predvsem beluši, banane, korenje in kumare.

Nekatera obmorska indijanska plemena so imela običaj, da so ob penis podrgnili dolgo tanko ribo in upali, da bo ta postal podobno dolg in trd.

pljučno boleznijo. 50 % bolnikov s kronično jetrno okvaro ima ED. Pri alkoholni jetrni cirozi se ED pojavi kar pri 75 % bolnikov. Polovica bolnikov z motnjami v delovanju ledvic (ledvična odpoved) ima ED. Iatrogeni vzroki ED: pri operativnih posegih v mali medenici lahko pride do poškodbe tako živcev kot tudi žil, potrebnih za normalno erekcijo. Posegi, ki lahko vodijo v ED, so zlasti radikalna prostatektomija, cistektomija, resekcija rektuma ter aorto bifemoralni bypass.

Pri 20-75 % bolnikov, ki so obsevani zaradi malignega obolenja, pride do pojava ED (lahko se pojavi takoj po obsevanju ali pa se razvije šele čez nekaj let). Številna zdravila lahko vodijo v slabše erekcije oziroma v ED. Zdravila za zdravljenje povišanega krvnega tlaka (beta blokatorji, antagonisti kalcijevih kanalčkov, tiazidni diuretiki), antidepresivi in antipsihotiki, antiaritmiki (digoksin, amiodaron), zdravila, ki vplivajo na hormonski status (LH-RH agonisti, antiandrogeni, estrogeni, spironolakton, cimetidin in ostali).

Endokrini vzroki ED: sladkorna bolezen, hiperprolaktinemija ter hipogonadizem so glavne metabolne motnje, ki lahko vodijo v nastanek ED.

Druge kulture, druga zdravila

Kitajci so za dodatno spodbujanje erekcije že pred pet tisoč leti uporabljali ženšen. Ženšen, ali po naše moška korenina, je začetni sloves verjetno dobil zaradi oblike, podobne člove-

zoonabar /FLICKR

poljudnoznanstveno | modri diamant

ku. V spisih starih Kitajcev je zapisano, kako so ženšen dolgo uporabljali za preprečevanje in zdravljenje vrste obolenj, med drugim težav z erekcijo. V staroindijskih spisih Vede piše, da korenina ženšena moškemu podeli moč bika. Kot kaže, ženšen na določen način res deluje kot spolno dražilo. Zajeten del literature o zdravljenju na Kitajskem, Japonskem, v Koreji in Rusiji potrjuje tradicionalno zaupanje v zdravilno moč te korenine.

Afričani uporabljalo za večji uspeh pri spolnosti zelišče, ki ga pridobivajo iz notranje strani lubja zimzelenega drevesa johimbe.

To drevo raste v Kamerunu, Kongu in Gabonu. Drevo je zdravilno zaradi johimbina, naravne snovi, ki povzroča širjenje krvnih žil. Širjenje

žil poveča pretok krvi v penis, to pa povzroči erekcijo. Še zanimiveje je, da johimbin erekcije ne povzroči, če ga vbrizgajo neposredno v penis. Zaradi teh odkritij nekateri raziskovalci predvidevajo, da johimbin vpliva na možgansko središče za ugodje, še posebej na živčni posrednik dopamin. Ta snov morda tudi vpliva na raven noradrenalina v krvi.

Začetki medicinskega proučevanja erekcije

V 16. stoletju je raziskovanje spolnih odzivov pri moških še vedno temeljilo na znanosti. Italijanski zdravnik Varolio je prvi ugotovil, da se v penisu pretaka kri. Žal pa se na področju medicinskih raziskovanj po tem pomembnem spoznanju dolgo ni zgodilo nič novega. To lahko pripišemo

krepostnemu družbenemu odnosu do vsega, kar je le od daleč spominjalo na spolnost. Pravzaprav je do naslednjega odkritja na področju proučevanja težav z erekcijo preteklo kar 200 let; takrat so zdravniki ugotovili, da je vsaj eden izmed vzrokov za težave z erekcijo telesne narave. Toda še pomembneje je bilo, da so ugotovili, kako je treba take težave zdraviti.

Ta izjemni dogodek je povezan s kraljem Ludvikom XVI. Leta 1770, ko je bil Ludvik star 16 let, s svojo ženo Mario Antoinetto ni mogel imeti spolnih odnosov. Spolno je menda bil popolnoma nezmožen. Pri kraljevski visokosti pa je impotenca še posebej kočljiva tema. Dinastije nenazadnje potrebujejo dediče. Tako se je Ludvik posvetoval z najboljšimi strokovnjaki svojega časa in ti so kmalu postavili diagnozo: poglavitni vzrok njegovih težav naj bi bila izjemno tesna kožica na njegovem penisu. Nekaj let po vnaprej domenjeni poroki so ga uspešno obrezali in s spolnimi odnosi ni imel več težav. Pozneje sta se mu rodila dva otroka.

V Združenih državah Amerike pa je v tistem času zdravljenje – če lahko sploh govorimo o njem – še vedno temeljilo na domačih zdravilih. Sestavine starega ameriškega zdravila za povečanje potence so bile kristavec, črni poper in med. Mazilo so pred odnosom nanesli na penis. Danes vemo, da vsebuje kristavec atropin in hiosciamin, ki sta močna alkaloida. Ko je mazilo prodrlo skozi sluznico penisa, je morda resnično povzročilo erekcijo. Poper, ki povzroča pekoč občutek, jo je verjetno pomagal ohraniti, med pa je poskrbel, da pri penetraciji ni prišlo do trenja.

Drugo zdravilo iz domače lekarne, ki se je pojavilo

okoli leta 1870, so bili listi damiane (Turnera diffusa), majhnega grma, ki raste v puščavah. V jugozahodnih delih Združenih držav Amerike in v Mehiki so uporabljali zeliščno tinkturo iz eteričnih olj in tanina, ki ga vsebuje damiana. Tinktura nekoliko vzdraži sečnico, to pa poveča občutljivost penisa.

Kristavec (Datura stramonium) so ameriški Indijanci redno uporabljali kot pomoč za erekcijo. Visoko rastoča, izjemno strupena rastlina je prav tako iz družine razhudnikov; zdravila kristavca so zdrobili, jih zmešali z maslom in pojedli.

Za vsak primer in boljše delovanje so mešanico namazali še na spolovila. Receptu čas ni prišel do živega. Kristavec omenja že Homerjeva Odiseja pa tudi dve Shakespearjevi deli, Romeo in Julija ter Antonij in Kleopatra.

Ta cvetoča rastlina je v zgodovini dobila še veliko drugih imen. Pri nas ji pravimo tudi bulnica, hudobilnik, koželjica, pikec, bodeča jabuka, svinjska dušica, volek ...

Sluznica vsrka kristavec, izloči pa se predvsem preko ledvic. Vsi deli rastline so strupeni; že polovica čajne vrečke semena menda povzroči smrt zaradi odpovedi srca ali zadušitve.

V tem stoletju se je iz maloštevilnih medicinskih raziskav izkristaliziral nov način zdravljenja. Psihiater Sigmund Freud in njegovi kolegi so poudarjali, da je treba vzrok za erektilno disfunkcijo iskati v psihogenih dejavnikih, predvsem v izkušnjah iz otroštva. Ob pomoči psihiatra pacient podoživi travmatične izkušnje, kajti le spopadanje s težavami prinese rešitev. Žal pa se ta dolgotrajen in mučen postopek lahko vleče leta in leta, težave z erekcijo pa ostanejo. Freudovsko razumevanje impotence, ki je vplivalo tako na opredelitev april 2012 | 9

poljudnoznanstveno | modri diamant težav kot na zdravljenje, so imeli še v 80. letih 20. stoletja za sveto resnico.

Odkritje viagre

Zdravilo, ki v ZDA in drugod po svetu podira vse rekorde in ga v ZDA najmanj 10.000-krat dnevno predpišejo z receptom, so odkrili povsem po naključju. Izhodišče zanj predstavlja sildenafil (C22H30N6O4S), aktivna snov, ki jo je farmacevtski koncern Pfizer razvil za srce in krvni pritisk. Zdravilo za srce naj bi pravzaprav pomagalo proti bolečinam v prsih in pri angini pectoris. Toda očitno je bil novi izdelek na začetku strel v prazno, saj pri kliničnih poskusih v začetku 90. let ni izpolnil obetov. Pričakovano delovanje na srce je izostalo. Za podjetje Pfizer je bilo to precejšnje razočaranje.

Toda testne osebe so poročale o povsem nepričakovanih, a čudovitih stranskih učinkih. Viagra je na področju pod pasom delovala na primer s pojavom dolgotrajne erekcije ali posebne vzdržljivosti v ljubezenski igri. Nekaj testnih oseb na koncu testiranj sploh ni hotelo vrniti testnih tabletk viagre, eden pa si je zdravilo priskrbel celo z vlomom v laboratorij, kjer so hranili sildenafil.

Počasi je postajalo jasno, da je moč sildenafila, aktivne snovi v viagri, povsem po naključju v udobni in prijazni rešitvi problema, ki po svetu muči več kot 150 milijonov moških. Mnogi uvrščajo odkritje sildenafila ob bok odkritju kontracepcijskih tabletk za žensko.

Leta 1998 ga je na trg uvedlo ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer pod zaščitenim imenom Viagra®. Od leta 2006 se sildenafil uporablja tudi pri zdravljenju pljučne hipertenzije. V Sloveniji je viagra na voljo le z zdravniškim receptom.

Učinkovina viagre, silde10 | april 2012

Stranski učinek

Viagra

Placebo

Glavobol

16 %

4%

Pordel obraz

10 %

1%

Zgaga

7%

2%

Zamašen nos

4%

2%

Okužba sečil

3%

2%

Motnje vida*

3%

0%

Driska

3%

1%

Omotica

2%

1%

Izpuščaji

2%

1%

* Večinoma gre za prehodno in rahlo zmanjšano sposobnost v zaznavanju barv, pa tudi za povečano občutljivost na svetlobo ali nejasen vid.

nafil v obliki citrata, ima v svoji kristalni obliki topnost 3,5 mg/l vode, njegova molska masa pa je 666,7 g/mol.

Proizvajalec daje viagro na trg kot modro tableto, prevlečeno z zaščitnim filmom, v obliki romba z vsebnostjo aktivne snovi 25, 50 ali 100 mg. V tableti so še druge pomožne snovi: mikrokristalna celuloza, dvobazni kalcijev fosfat, magnezijev stearat, hidroksipropilmetil celuloza, titanov dioksid, laktoza, triacetin in barvilo.

Po navedbah proizvajalca se viagra odlikuje s hitrim prehodom v kri in s približno 40 % izkoriščenostjo učinkovine. Presnavlja se v jetrih ter izloča skozi jetra in ledvice. Ob sočasnem uživanju mastne hrane se učinek zdravila zmanjša. Čas za približno polovično razgradnjo znaša 3 do 4 ure. 30 do 120 minut po zaužitju je dosežena maksimalna koncentracija v krvi. Ker viagra okrepi delovanje nekaterih zdravil za znižanje krvnega pritiska, nikakor ni primerna za paciente, ki za znižanje pritiska jemljejo snovi, ki vsebujejo nitrate.

Mehanizem delovanja sildenafila

Erekcija je rezultat kompleksnega procesa, ki zajema živčni sistem, krvne žile ter gobasto tkivo brecil. Penis tvorita dve votli brecili (corpora cavernosa). Pod njima

leži corpus spongiosum (obdaja sečnico), ki prehaja v glavico uda (glans penis).

V brecilih je gobasto tkivo, ki ga tvorijo žile, živci, gladke mišice, vezivo ter prazni prostori (sinusi), ki se pri erekciji napolnijo s krvjo in razširijo. Votli prostori (sinusi) in žile so znotraj obdani s tankim slojem celic – endotelom. Gobasto tkivo brecil obdaja čvrsta ovojnica (tunika albuginea).

Erekcija je refleks z refleksnim centrom v hrbtenjači.

Dražljaji iz penisa, vizualni, olfaktorni ter fantazijski dražljaji sprožijo dilatacijo arterij in sinusov penisa. Glavni mediator dilatacije je dušikov oksid (NO), ki ga tvori endotel. S tem se aktivira encim gvanilat-ciklaza, ki poveča sproščanje cikličnega gvanozin monofosfata (cGMP). V brecilnem tkivu se posledično mišičje sprosti – razširjeni sinusi se napolnijo s krvjo, ki omogoči erekcijo, ter pritisnejo vene ob čvrsto tuniko albugineo in s tem preprečijo odtok krvi iz penisa. Ob koncu erekcije se arterije in sinusi skrčijo, kri izteče in penis uplahne.

Pri impotentnih moških encim cGMP-specifična fosfodiestraza tipa 5 (PDE5) razkroji molekule cGMP. Zaradi premajhne koncentracije cGMP se brecili ne raztegneta dovolj, da bi lahko zaprli vene. Kri enako

hitro odteka iz penisa, kot vanj priteka, zato ne more priti do erekcije. Tu učinkuje sildenafil, tako da inhibira nasprotnika erekcije, encim PDE5 (sildenafil je podobne molekulske zgradbe kot cGMP, zato deluje kot konkurenčno vezivno sredstvo za PDE5), s tem pa posledično zaščiti cGMP in podaljša njegovo učinkovanje. Tako lahko kri dalj časa ostane v brecilih. Brez spolne stimulacije in posledično pomanjkanja aktivacije NO/cGMP sistema, sildeafil ne more povzročiti erekcije (sildenafil ni afrodiziak, temveč je stimulans, česar se veliko uporabnikov ne zaveda). Druga zdravila, ki delujejo po enakem mehanizmu, vključujejo tadalafil in vardenafil.

Viagra je dobra tudi za psiho. S ponovno pridobljeno potenco oseba, ki je prej trpela zaradi erektilne disfunkcije, ponovno dobi samospoštovanje, samozavest, veselje do življenja.

Sprejem viagre

Je moški le igrača med potenco in impotenco? V družbi, ki tudi v postelji šteje zadetke? Odnos do viagre je različen, izjave ljudi so si zelo različne. Nekateri v njej vidijo katastrofo, zaradi katere bodo mnogi moški brez ljubezni in nežnosti le nesrečni. Drugi slavijo viagro kot osvobojevalca po-

poljudnoznanstveno | zelboraf želenja, ker moški ob njeni uporabi ne živijo več v stresu, ki jih mori. Velikokrat se je in se zastavlja vprašanje, ali bo viagra sprožila podobno seksualno revolucijo, kot jo je sprožilo odkritje antibaby pilule. Dobro situiran moški, ki si viagro lahko privošči, ima sedaj končno »nadzor« nad svojo erekcijo. Z možnimi posledicami tablete na potenco se ukvarjajo terapevti, pravniki, filozofi, sociologi in medicinci: spolni izprijenci in viagra, rešeni ali razpadli zakoni zaradi viagre, po-

»Kateri je najbolj pogost stranski učinek viagre? – Nosečnost.« Tako so radi zabavali občinstvo mojstri talk-showov v Ameriki. narejanje seksualne zmogljivosti ob pomoči viagre, naraščanje falusne manije, če omenimo samo nekatere teme. Viagra obeta »skok iz pasti srednjih let«. Gledano povsem matematično pa je zaradi viagre koncern Pfizer na borzi kar naenkrat postal vodilna farmacevtska hiša v Ameriki.

Pogled v prihodnost

Danes je zdravljenje spolnih motenj znano dejstvo. Vsak izmed nas se mora zazreti vase in okoli sebe ter oceniti, kako lahko novo zdravljenje vpliva na naše življenje zdaj, ko se podira ena izmed najmogočnejših naravnih ovir. Znanost izumlja vse več zdravil, o katerih nismo prej niti sanjali, zdravil, ki bodo imela daljnosežne posledice za celotno družbo. Najbolj neverjetno pa je, da tabletke proti težavam z erekcijo združujejo zdravljenje spolne zmožnosti in čustva. Prvič v zgodovini se je medicina dotaknila povezave spolnosti s čustvi.

Ironija pa je, da je morda to tudi zadnjič.

V prihodnjih letih bo na voljo nova generacija tabletk.

Te bodo tako kot njihove revolucionarne predhodnice moškemu omogočile spolni odnos, ki si ga bo želel, a s pomembno in morda vznemirljivo razliko. Tiste tabletke bodo namreč preslepile njegova čustva. Zdajšnja zdravila namreč zahtevajo telesno privlačnost med partnerjema, nova zdravila pa bodo lahko delovala tudi brez nje. V nasprotju z zdajšnjimi zdravili, ki delujejo na penis, bodo nekatera novejša morda vplivala na kemične snovi v možganih.

Poskusi že potekajo. Na podlagi zdajšnjih raziskav bodo strokovnjaki morda razvili gensko zdravljenje, ki bo omogočalo nadzorovanje težav z erekcijo z injekcijami, ki jih bo bolnik dobil dva do trikrat na leto.

Vsi ti posegi odpirajo novo raven v naši kulturi. Smo na pragu seksualne revolucije, katere posledic si ne moremo prav dobro predstavljati. Dolgoročne in kratkoročne posledice te revolucije bodo zelo velike – za oba spola.

Vemo, da so težave z erekcijo spremenile življenja milijonov moških in posledično žensk. Zato je zelo pomembno, da se zavemo, da lahko navzočnost in zdravljenje teh težav v ženski pusti globoke, celo vznemirjujoče posledice. Številne ženske se tako že drugič srečujejo s tabletko, ki je povezana (tudi) z njihovo spolnostjo. Le da jo tokrat jemljejo moški. ■

Viri: - Lamm, Steven. Viagra: čudežna tabletka. Ljubljana: DZS, 1998. ISBN 86341-2262-X. - Hirscher, Peter. Viagra: modri čudež.

Celje: Mavrica, 1998.

- Jagodič, Klemen. Erektilna disfunkcija (ED)(online). Urologija. (citirano 25. 3. 2012). Dosto-pno na spletnem naslovu: http://uroweb.si/index. php?menu=erektilna_disfunkcija.

- Sildenafil (online). Wikipedia. (citirano 25. 3. 2012). Dostopno na spletnem naslovu: http://en.wikipedia. org/wiki/Sildenafil.

ZELBORAF

– prvo FDA odobreno zdravilo za neoperabilni maligni melanom z mutacijo gena BRAFV600E Luka Tehovnik

B

eseda melanom je grškega izvora melas – temen, pomeni pa maligno tumorsko spremembo melanocitov, torej celic, ki proizvajajo pigment melanin, ki je odgovoren za barvo naše kože. Taka sprememba se lahko pojavi večinoma na koži, lahko pa tudi v drugih predelih telesa, ki vsebujejo melanocite (črevo in oči). Melanom je sicer manj pogost v primerjavi z ostalimi rakavimi tvorbami kože, a je nevarnejši, saj povzroča kar 75 % smrti v povezavi s kožnim rakom.

Pojavnost melanomaje je odvisna od UV sevanja, stopnje pigmentacije kože in same populacije, letno pa je po svetu diagnosticiranih okoli 160.000 novih primerov. 17. avgusta leta 2011 je FDA odobrila zdravilo Zelboraf z zdravilno učinkovino vemurafenib za zdravljenje podtipa melanoma, kjer imajo celice mutiran gen V600E. Dovolj zgodaj odkrit melanom je ozdravljiva bolezen, v napredovalih stopnjah pa ne več oz. je napoved poteka bolezni še vedno zelo slaba. Pogostnost melanoma po svetu, kot tudi v Sloveniji, je največja med vsemi rakavimi boleznimi, s tem pa tudi umrljivost. Od vseh tipov melanoma pa je okoli 60 % takih z mutacijo BRAF gena; omenjeni gen kodira za protein, ki ima po-

membno vlogo pri prenosu signalov v celicah in pri rasti same celice, mutacija le-tega pa pomeni spremenjeno funkcijo proteina. Podedovane mutacije gena povzročajo okvare že pri samem razvoju otroka v nosečnosti, pridobljena mutacija pa povzroči raka. Smiselno zdravljenje bi bilo zaviranje nastanka takih spremenjenih proteinov; s to idejo so odkrili učinkovino vemurafenib, ki cilja spremenjene BRAF proteine in tako zmanjša rast tumorja. Učinkovina deluje le na bolnikih z BRAF pozitivno mutacijo, kar se testira s specifičnimi diagnostičnimi testi. ZdraviPoznate znamenja na vaši koži?

Spremljate spremembe znamenj na vaši koži? Poznate njihovo lokacijo, velikost, barvo in obliko?

Zaznava kakršnihkoli sprememb pomembno vpliva na ustrezen odziv in reši življenje. Iz tega vidika je pomembno redno samopregledovanje (vsaj enkrat mesečno), da se morebitni maligni melanom zgodaj odkrije. Pri tem si pomagamo s pravilom ABCDE: Assimetry – asimetrija; Border – rob; Color – barva; Dimension – velikost, premer; Evolution – razvoj; Če je zaznana nenadna sprememba znamenja ali če se sumi na maligni melanom, se je potrebno takoj posvetovati z dermatologom.

april 2012 | 11

poljudnoznanstveno | zelboraf DEJSTVA

lo Zelboraf je bilo odobreno s strani FDA poleti prejšnje leto in v povprečju statistično signifikantno podaljša življenjsko dobo bolnikov v primerjavi s tistimi, ki so se zdravili z dakarbazinom (citostatik).

UV sevanje

Glavni vzrok za nastanek malignega melanoma je prekomerna izpostavljenost sončni svetlobi; večja verjetnost za nastanek je pričakovana pri ljudeh, ki veliko časa preživijo na soncu, ki živijo na območjih z intenzivnim soncem ter tistih, kateri so kot otroci doživeli hude opekline. Glavni krivec razvoja rakavih tvorb na koži je ultravijolično (UV) sevanje, ki prispeva k staranju kože, predčasnemu nastanku gub, izsušitvi kože in k nastanku hiperpigmentacij. Sevanje namreč med drugimi povzroča nastanek

Slovarček Anafilaktični šok: huda alergijska reakcija, kjer gre za stik organizma z antigenom, gladko mišičje se sprosti, krvni tlak pade, zato je prekrvavitev organov nezadostna, lahko se konča s smrtjo; Stevens-Johnsonov sindrom in toksična epidermalna nekroliza (TEN): dve obliki življenjsko ogrožujoče spremembe na koži, kjer celična smrt povzroči ločitev epidermis od dermisa, večina primerov je idiopatskih (vzrok ni poznan); QT interval: v kardiologiji predstavlja izmerjeni interval med začetkom Q ter T točko na EKG-ju in predstavlja električno depolarizacijo in repolarizacijo levega in desnega ventrikla, podaljšanje je pokazatelj nepravilnosti v delovanju srca; Uveitis: velika skupina vnetnih in infektivnih stanj uvee, ki zajema šarenico, ciliarnik in žilnico očesa; Iritis: vnetje šarenice; Fotosenzibilnost: preobčutljivost kože na sončno svetlobo;

12 | april 2012

Mehanizem delovanja vemurafeniba radikalov, ki poškodujejo celico in genski zapis. Posledice izpostavljenosti se v koži seštevajo; naš lep videz in zagorelost izgineta, melanom pa pride na plano leta kasneje.

V današnjih časih da mnogo ljudi veliko na svoj videz, neupoštevajoč potencialne posledice na svoje zdravje.

Veliko ljudi uporablja solarij, tudi večkrat na teden z namenom lepšega videza in trenda, da je zagorelost zdrava in lepa. Prav zato je treba ljudi informirati o škodljivih posledicah UV sevanja na njihov organizem

NF-κB, and PI3K/AKT). B-Raf je protein kinaza znotraj RAS-RAF signalne poti, ki regulira ekspresijo genov.

Ti geni kodirajo za proteine, ki nadzorujejo številne esencialne celične funkcije, kot npr. celično proliferacijo in celično preživetje. Ti mehanizmi so kompleksni procesi in vplivajo drug na drugega; zaključimo lahko, da onkoprotein, kot posledica mutiranega gena, vpliva na te poti tako, da prepreči normalno apoptozo celic, kar pomeni njihovo nekontrolirano proliferacijo in posledično nastanek in promocijo raka. OnkoproBRAF gen tein B-Raf je namreč proSerin/treonin-protein ki- motor teh mehanizmov ob naza B-Raf, znan tudi kot odsotnosti rastnih faktorjev. proto-onkogen B-Raf ali V približno 50 % bolnikov preprosteje B-Raf je pro- z melanomom je izražena tein, katerega kodira BRAF BRAF mutacija na mestu gen. Kar 70 % bolnikov z V600, 90 % BRAF mutacij pa melanomom izkazuje mu- je BRAF V600E. tacijo tega gena, pri čemer se izraža okvarjen protein Vemurafenib z onkogenim delovanjem. S poznavanjem osnovnega Proto-onkogen je normalen mehanizma delovanja B-Raf gen, ki se pretvori v onko- proteina pridemo do ugogenega pod vplivom raz- tovitve, da bi bilo smiselno ličnih mutacij oz. povečane tak protein zavirati in tako ekspresije; pogosto sodelu- preprečiti oz. vsaj zmanjjejo pri transdukciji signala šati promocijo procesov, preko svojih proteinskih ki vodijo v rakave tvorbe produktov. Mutiran gen in v organizmu. Na podlagi t.i. nastali onkoprotein sta takega razmišljanja je bila tako tumor-inducirajoča de- razvita učinkovina vemurajavnika oz. onkogena. fenib, ki deluje po principu Mutacija BRAF gena je v inhibicije mutiranega B-Raf veliki meri odgovorna za proteina. Pomembno je, da konstitutivno hiperaktiva- učinkovina deluje le pri bolcijo antiapoptotičnih me- nikih, katerih rak ima izrahanizmov (kot npr. MAPK, ženo mutacijo gena V600E;

UV sevanje delimo glede na valovno dolžino na: UVA – manj nevarno za nastanek opeklin, ima pa v primerjavi z UVB večjo prodornost in zato povzročajo poškodbe globljih plasti kože, prodrejo skozi oblačila, oblake in neobarvano steklo, izpostavljeni smo jim tako rekoč vedno, poškodb ne opazimo, pomembno pa prispevajo k pospešenemu staranju, kožnemu raku ter oslabitvi imunskega sistema; UVB – je najpomembnejše pri nastanku opeklin, pred njim nas zaščitijo gosti oblaki, gosto tkana oblačila in steklo, manj nevarno je pozimi ter poleti zgodaj zjutraj ter pozno zvečer; UVC – ima največjo energijo, a prodrejo le v vrhnje plasti kože, v veliki meri ga prestreže ozonska plast, neka jga doseže površino, zato imajo pripravki vgrajene tudi UVC filter.

to je na aminokislinski pozicijski številki 600 B-Raf proteina, kjer je valin zamenjan z glutaminsko kislino. S strani FDA je bilo zdravilo s to učinkovino, Zelboraf, odobreno 17. avgusta leta 2011, evropska komisija pa je odobrila njegovo uporabo letos, 17. februarja 2012; takorekoč gre za čisto novo zdravilo, razvito s strani farmacevtskih podjetij Plexxikon in Hoffmann-La Roche.

Klinične študije

Osnovne klinične raziskave so potrdile, da je vemurafenib edina učinkovina, ki doprinese k preživetju bolnikov s predhodno zdravljenim ali nezdravljenim napredovalim melanomom.

Pri samem zdravljenju pa je zelo pomembno določanje primerne tarče zdravila.

Za zdravljenje z omenjenim zdravilom so primerni le bolniki z izraženo mutacijo BRAF gena. Družba Roche je skupaj z učinkovino razvila še diagnostični test »Cobas 4800 BRAF V600 Mutation Test«, s katerim se mutacijo BRAF gena potrdi.

poljudnoznanstveno | zelboraf Rezultati raziskave so pokazali 63 % zmanjšano tveganje za smrt pri bolnikih, zdravljenih z vemurafenibom, v primerjavi z bolniki, zdravljenimi s standardno kemoterapijo v prvi liniji zdravljenja. Celokupno preživetje bolnikov, zdravljenih z vemurafenibom, je znašalo 13,2 meseca, medtem ko so bolniki, zdravljeni s standardno terapijo, v povprečju živeli 9,6 mesecev. Pri jemanju zdravila Zelboraf se je bolezen pri bolnikih v povprečju poslabšala po 5,3 meseca, pri bolnikih, ki so jemali dakarbazin, pa po 1,6 meseca.

Opozorila in neželeni učinki

Kot že prej omenjeno, zdravilo Zelboraf učinkuje le na bolnikih z izraženo mutacijo BRAF V600, katero je potrebno potrditi z validirano preiskavo. Dokazi o učinkovitosti in varnosti vemurafeniba pri bolnikih s tumorji, z izraženo BRAF V600 mutacijo, ki ni tipa E, niso prepričljivi, prav tako pa se zdravila ne sme uporabljati pri bolnikih z malignim melanomom, ki ima divji tip BRAF. Pri zdravljenju se lahko pojavi preobčutljivostna reakcija vključno z anafilaksijo; če je le-ta resna, je potrebno zdravljenje opustiti in po potrebi nemudoma poiskati zdravniško pomoč (oteklost obraza, ust ali jezika, težko dihanje ...). V ključnem kliničnem preizkušanju so poročali tudi o hudih kožnih reakcijah, vključno z redkim Stevens-Johnsonovim sindromom in toksično epidermalno nekrolizo; tudi v tem primeru je potrebno zdravljenje takoj prekiniti.

Opazili so tudi podalšanje QT intervala, ki je odvisen od izpostavljenosti vemurafenibu, ta pa lahko poveča tveganje za ventrikularne aritmije. Z učinkovino ni priporočljivo zdraviti bolnikov

z elektrolitskimi motnjami (vključno z magnezijem), ki jih ni mogoče odpraviti, bolnikov s sindromom dolgega intervala QT in bolnikov, zdravljenih z zdravili, ki podaljšajo interval QT. Tako je potrebno pred zdravljenjem opraviti EKG in kontrolirati elektrolite. nadaljne kontrole pa so priporočljive predvsem pri bolnikih

nje kljub temu priporočljivo nadaljevati brez zmanjšanja odmerka. Nadzor se mora nadaljevati še po 6 mesecih po prenehanju zdravljenja.

Pri bolnikih, ki so v kliničnih študijah prejemali vemurafenib, je bila opisana tudi blaga do huda fotosenzibilnost. Bolnikom je zato potrebno svetovati, da naj se v času zdravljenja čim manj izpostavljajo soncu oz. naj »Dear 16-year-old Me« uporabijo ustrezno sredVsem zainteresianim priporočam, stvo za sončenje ter mazilo da na spletnem portalu »You za ustnice. V primeru višje Tube« vtipkate zgornji naslov in stopnje fotosenzibilnosti si ogledate najdeni video. Vseje priporočljivo ustrezno kakor ti da misliti, kar je njegov zmanjšati odmerek. namen. Najbolj mi je v spominu Navkljub vsem neželenim ostala trditev: »Your skin is like an učinkom, ki lahko spremljaelephant; it never forgets!« Najo zdravljenje, pa je bilo men videa ni prestrašiti ljudi, marugotovljeno, da zdravilo več jih ozavestiti. Razširite sporoZelboraf prepričljivo izboljčilo, objavite ga na svoji facebook šuje celokupno preživetje strani in spremenite nekomu poin zmanjša poslabšanje magled na celotno situacijo. lanoma s pozitivno BRAF V600E mutacijo, ki se je z okvarami jetrne funkcije. razširil in ga z operacijo ne Na osnovi pridobljenih po- moremo odstraniti. Koristi datkov se bolnikom prilago- zdravila so tako večje od di ustrezen odmerek oz. se z njim povezanih tveganj, zdravljenje po potrebi pre- zato je zdravilo tudi pridokine. Poročano je bilo tudi bilo dovoljenje za promet. o resnih neželenih učinkih na oči (vključno z uveitisom, Kaj lahko storimo iritisom in zaporo mrežnič- sami? ne vene). Zato je potrebno Pri zgodnjem odkrivanju bolnikom med zdravlje- melanoma lahko največ njem oči kontrolirati, da ne postorimo prav sami, z repride do morebitnih neže- dnim samopregledovanjem lenih učinkov. in opazovanjem morebitnih Pri bolnikih, zdravljenih z sprememb, ki se odvijajo vemurafenibom, so bili opi- na površini naše kože. Posani tudi primeri ploščato- trebno si je pozorno preceličnega karcinoma kože. gledati obraz, ušesa in preOd tu izhaja priporočilo, da del za njimi, lasišče, dlani, se vsi bolniki pred uved- notranje strani podlakti in bo zdravljenja pregledajo nadlakti, komolce, pazdupri dermatologu in da so he, vrat, trebuh (tudi kožne med zdravljenjem deležni gube na trebuhu), prsi (ženrednih kontrol, bolnikom ske naj pozorno pregledajo pa je potrebno naročiti, da predel pod dojkami), tilnik, o morebitni spremembi ramena, hrbet, zadnjo stran obvestijo zdravnika. Vsakr- stegen in zadnjico. V sedešno spremembo je namreč čem položju se pregleda še potrebno ustrezno obrav- kožo golen, notranje stranavati, to vključuje izrez ni stegen, gležnjev, narta, tvorbe in histopatološko podplatov in prste nog, pooceno le-te. Če se bolni- zabiti pa ne smemo še na kom omenjena novotvorba spolovilo. Pri tem si lahko pojavi na koži, je zdravlje- pomagamo z ogledalom oz.

prosimo nekoga drugega, da nas pregleda po mestih, katerih sami ne moremo (npr. hrbet).

Smiselno je omejevati čas, ki ga preživimo na soncu, in uporabiti ustrezne zaščitne faktorje. Seveda to ne pomeni, da se moramo skrivati v senci, potrebna je zdrava presoja in ne npr. celodnevno ležanje na plaži pod žgočim soncem, kar je vsekakor najslabše. Izlete in aktivnosti si lahko načrtujemo poleti v jutranjih urah, opoldan in tja do četrte ure popoldne preživimo v senci ali zaprtih prostorih in nato kasneje nadaljujemo z dejavnostmi. Seveda vsak na to, kaj bo počel, vpliva sam; ena opeklina še ne pomeni, da bo nekdo absolutno dobil kožnega raka, se pa verjetnost poveča za določen faktor. Vse je odvisno od nas samih, z zagotovostjo pa trdim, na ni med nami niti enega takega, ki bi mu bilo za take stvari vseeno.

Zatorej pamet v roke in storimo nekaj zase! ■

Viri: - http://www.zelboraf.com/patient/ index.html - h t t p : / / w w w. e m a . e u r o p a . e u / docs/sl_SI/document_librar y/ EPAR_-_Summary_for_the_public/ human/002409/WC500124320.pdf - http://www.ema.europa.eu/docs/ sl_SI/document_library/EPAR_-_Product_Information/human/002409/ WC500124317.pdf - http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/ Zdravila/2522/Vemurafenib+podalj% C5%A1a+%C5%BEivljenje+bolnikom +z+razsejanim+melanomom - http://www.melanoma-day.com/ sl/inside.cp2?cid=F5DF3702-FF7C493C-8764-C798B301A381&linkid=list - http://www.fda.gov/NewsEvents/ Newsroom/PressAnnouncements/ ucm268241.htm - h t t p : / / w w w. g e n e . c o m / g e n e / n e w s / p r e s s - r e l e a s e s / d i s p l a y. do?method=detail&id=13567 - http://gan.sagepub.com/content/1/5/409.abstract - www.dcmf.ca - h t t p : / / w w w . y o u t u b e . c o m / watch?v=_4jgUcxMezM - http://www.melanoma.com/sun_ safety.html

april 2012 | 13

lbm kotiček | ISPCR in detekcija s hibridizacijo

In situ PCR in detekcija s hibridizacijo Nina Franko, Tina Štruc

I

n situ1 PCR2 (v nadaljevanju ISPCR) je metoda za pomnoževanje tarčnih sekvenc DNA in mRNA. Kot že ime samo pove, izvajamo pomnoževanje v celici, natančneje v jedru ali citoplazmi. Tehniko izvajamo v tkivih, ki so bila zamrznjena ali fiksirana v parafinu, celičnih kulturah ali suspenzijah. Detekcijo produktov dosežemo s hibridizacijo in zaznavanjem signala označenih sond. Protokol vključuje naslednje korake: 1. priprava nosilcev, 2. priprava tkiva, 3. in situ PCR (ali in situ RT-PCR), 4. hibridizacija s sondami, 5. zaznavanje signala.

Tehnika ima visoko občutljivost (zaznamo že zelo kratke tarčne sekvence v nizkih koncentracijah) in specifičnost. Metodo ISPCR izkoriščamo za potrjevanje različnih poddružin retrovirusov v celicah, za študije elementov, ki so vključeni v premik (integriranega) virusa od latentne dobe do nalezljivega stanja, detekcijo sprememb v izražanju celičnih receptorjev za epidermalni rastni faktor, izražanje površinskega proteina A, estrogenskega receptorja,trombocitnega

na kraju samem polymerase chain reaction oz. verižna reakcija s polimerazo 3 Oligonukleotidni začetnik 4 Avian myeloblastosis 5 Moloney murine leukemia virus 1 2

14 | april 2012

faktorja XI itd.

Izbira in priprava nosilcev

Običajno za nosilce uporabljamo stekelca, ki so prekrita s teflonom. Teflon vzdrži vse pritiske, ki nastanejo v aparaturi (ciklični termostat) med segrevanjem, poleg tega pa tudi prispeva silicijev oksid, ki je potreben za silanizacijo površine. Teflonska prevleka tvori majhne vdolbinice (višina cca 20 µm), v katerih poteka ISPCR reakcija.

Vdolbinice ne prepuščajo vlage in s tem zagotavljajo primerno toničnost in ionsko koncentracijo v vodni raztopini tudi med procesom segrevanja. Stekelca s teflonom pa je potrebno pred uporabo še ustrezno pripraviti. Obdelamo jih s 3-aminopropiltrietoksisilanom (ASE). Ta snov ustvari močan, obstojen pozitiven naboj na nosilcu. Nastali pozitivni naboj in elektrostatska privlačnost povzročita, da se celice ali tkiva močno vežejo na nosilec. Do tega pride zato, ker so molekule na celičnih membranah negativno nabite in se tako lahko z nosilno površino povežejo z ionskimi vezmi.

Na teflonsko prevleko nato nanesemo vzorec in ga prekrijemo s krovnim stekelcem, tega pa pritrdimo z lakom. Teflon prepreči, da bi lak prešel v vzorec.

Priprava tkiv

Za ISPCR je najbolje, da

uporabimo tkiva, ki so bila fiksirana s parafinom. Pri tem gre za rutinsko metodo priprave rezin, ki ohrani morfologijo tkiv. Prav tako lahko uporabimo zamrznjene rezine in tudi nefiksirane celice.

Parafinske rezine naj bodo debele 3-5 µm. Možno je izvesti ISPCR tudi v debelejših rezinah, vendar se pri tem pojavijo problemi pri interpretaciji rezultatov, saj celice ležijo v več nivojih.

Uporabimo lahko tudi zamrznjene rezine, vendar morfologija tkiv ni tako dobro ohranjena kot pri parafinski fiksaciji. Poleg tega moramo tako izbrati nekoliko debelejše rezine. Po razrezu jih hranimo v formalinu.

Z novejšimi fiksativi ohranimo celične površinske antigene na zamrznjenem tkivu.

Kadar pa želimo izvesti detekcijo z imunohistokemičnimi tehnikami, pa vedno

uporabimo zamrznjene rezine.

Obdelava s proteinazo K

Celice so sicer prepustne za majhne nukleinske kisline (npr. sonde in primerje), niso pa prepustne za encime. Za ISPCR je nujno potrebno, da celice pred samim postopkom obdelamo s proteinazo K, ki razgradi proteine v membrani (plazemski in jedrni) in tako omogoči, da reagenti za PCR vstopijo v celico. Čas in temperatura inkubacije s proteinazo K mora biti natančno določena (za vsako vrsto tkiva drugače). Če bo inkubacija nezadostna, plazemska in jedrna membrana ne bosta dovolj prepustni za primerje in encime, kar bo vodilo do nezadostnega pomnoževanja. Preveč razgrajenih proteinov v membrani pa bo povzročilo

A

B

Limfociti pred in po obdelavi s proteinazo K

lbm kotiček | ISPCR in detekcija s hibridizacijo izgubo funkcije membrane, snovi bodo izhajale iz celice, povzročile lažno pozitivne rezultate v okolici celice in izgubila se bo celična morfologija. Delovanje proteinaze K spremljamo pod svetlobnim mikroskopom.

Omenjeni encim deluje pri 37 oC, ko pa razgradi dovolj proteinov, ga segrejemo in s tem deaktiviramo.

na tisti del mRNA, kjer se po izrezu mRNA povežeta dva eksona, uničenje DNA ni potrebno, ker so primerji specifični samo za mRNA.

Reverzno lahko prepišemo samo relativno majhne fragmente mRNA – pri večjih fragmentih lahko pride do ovir pri prepisovanju zaradi formacije sekundarnih RT-PCR struktur. Tudi večina enciČe preučujemo gensko ek- mov ni učinkovitih pri pre- Detekcija tarčnih sekvenc z biotinsko spresijo, se ponavadi od- pisovanju dolgih mRNA. sondo. ločimo, da za matrico vzamemo mRNA. Ker ribonu- ISPCR za hibridizacijo.

Na biotin vežemo kompleks kleinskih kislin ne moremo Za izvedbo ISPCR potrebustreptavidin-peroksidazo, pomnožiti tako kot deoksiri- jemo primerje, 5'dNTP, Taq Alternativni protokol na to pa še 3-amino-9-etilbonukleinske kisline, mora- DNA polimerazo, Mg2+ ione Za izvedbo reverzne tran- karbazol (barvilo). Razvije mo pred PCR izvesti rever- in reakcijski pufer. skripcije in ISPCR lahko se rjavo-rdeča barva. Nazno transkripcijo. Reverzna Reakcijsko zmes nanese- uporabimo rekombinantno mesto peroksidaze lahko transkriptaza (iz AMV4 ali mo na tkivno rezino in vse Thermos thermophilus polime- uporabimo alkalno fosfataMoMuLV5 ) prepiše naše skupaj pokrijemo s krov- razo. Ta v enem koraku iz- zo. mRNA zaporedje v komple- nim stekelcem. Fiksiramo z vede reverzno transkripcijo mentarno DNA zaporedje lakom. Preprečiti moramo, in pomnožitev DNA, torej je Sonde, označene s 33p: hkrati specifična za RNA in Detekcijo izvedemo emulDNA. Prednost v primerjavi zijsko radiografijo. z osnovnim protokolom je ta, da ni potrebna zamenja- Označevanje sond s 33p va puferskega sistema med Za izvedbo potrebujemo: korakoma, slabost pa je, da neoznačene sonde, polinuje potrebno uničiti endo- kleotid kinazo, [γ-33P]ATP, geno DNA pred samim po- reakcijski pufer. stopkom.

Pripravimo reakcijsko zmes in jo inkubiramo 30 Hibridizacija in minut pri 37 oC. V tem času detekcija prenese polinukleotid kiPomnožena tarčna zapo- naza γ fosfat iz ATPja, ki je redja detektiramo z adapta- 33p, na 5' konec sond. Nato cijo standardnih postopkov reakcijsko zmes nanesehibridizacije. Hibridizirane mo na kolono in spiramo s vzorce nato detektiramo z TE pufrom (spiranje s 100µ ustrezno tehniko za upora- pufra za frakcijo). V vsaki Prikaz vezave primerjev na mRNA bljeno sondo. frakciji izmerimo radioakSonde, ki jih uporabimo tivnost. Označene sonde se (cDNA), ki ga nato pomno- da bi para iz aparature za za hibridizacijo, so lahko pojavijo v drugi, tretji in čežimo s PCR. Za prepis do- segrevanje prišla do rezin. označene z biotinom, digo- trti frakciji. ločenega genskega zapo- Nato izvedemo PCR cikle: ksigeninom ali s 33p. redja v cDNA, ki ga bomo - denaturacija: 30 s na Za izvedbo hibridizaci- Lastnosti primerjev nato pomnožili, imamo dve 94 oC; je vzorcu najprej dodamo Primerji, ki jih uporabimo možnosti: - prileganje: 1 min na označene sonde in druge pri ISPCR, so oligonukleoti1. Primerji se lahko veže45 oC; reagente, ki so potrebni za di, dolgi od 18 do 22bp. Žejo na del mRNA, ki se je - podaljševanje: 1min na potek reakcije. Nato inkubi- lena vsebnost GC dinukleoprepisal iz eksonov. V 72 oC. ramo na 95 oC, da se DNA tidov je 45-55 %. Na 3' kontakem primeru se lahko razpre. Sledi inkubacija pri cu naj bo vsaj en GC dinuprimerji vežejo na DNA Po odstranitvi krovnega ste- temperaturi, ki je ustrezna kleotid – tako bo povezava in RNA, zato je treba kelca inkubiramo nosilec za povezavo sond z DNA. predhodno uničiti endo- 1min na 92 oC, da imobilizigeno DNA z DNazami. ramo znotrajcelične signale. Sonde, označene z biotio6 Melting point oz. temperatura 2. Če pa se vežejo primerji Vzorec je zdaj pripravljen nom/ digoksigeninom: tališča DNA

april 2012 | 15

lbm kotiček | ISPCR in detekcija s hibridizacijo na 3' koncu primerja močna peraturo za prileganje doloin bo omogočila delovanje čenega primerja. Če izvajamo prileganje DNA polimeraze. Primerji ne smejo tvoriti intra oz. in- pri previsoki temperaturi, terverižnih baznih parov. 3' ne bomo dobili produkta konci primerjev si ne smejo (denaturacija DNA in pribiti komplementarni, kaj- merjev), če pa bo prilegati tako bi se povezali med nje potekalo pri prenizki sabo in ne z DNA – dobili bi temperaturi, bomo dobili neželene produkte, saj je lažno negativne rezultate. pri nižjih temperaturah spePrimernost tempera- cifičnost za prileganje priture za prileganje pri- merjev manjša.

merjev

Optimalna temperatura za prileganje primerjev in sond je običajno 2 oC nad Tm6 primerja. Odvisna je od dolžine primerja (n), molarnosti pufra (M) in odstotka GC dimerov v primerju. Tm lahko izračunamo po formuli: Tm = 81,5oC + 16,6(LogM) + 0,41(% GC) – 500/n Izračunana tempratura za prileganje primerjev pa je samo približek, saj zaporedje baz in kapaciteta pufra ter nekateri drugi dejavniki lahko signifikantno vplivajo na primerno tem-

primerji uporabljajo za tiste dele mRNA, kjer je prišlo do povezave dveh eksonskih zaporedij in ne vežejo nobenih zaporedij DNA, potem je mogoče tako DNA pomnoževanje s ISPCR, kot RNA pomnoževanje z in situ reverzno transkripcijo izvesti istočasno. Kasneje lahko produkte detektiramo s hibridizacijo z različno označenimi začetniki - rezultat so različno obarvani signali.

Detekcija večih signa- Npr. proteineoznačimo z lov ter označevalcev v rodaminom, mRNA s fluoreposameznih celicah scentnim FITC, DNA pa z biImunohistokemično odkri- otinsko sondo (detektirana vanje beljakovin (površin- s peroksidom ali fosfatazo). skih antigenov) in in situ po- V posamezni celici bo vsak množevanje za odkrivanje označevalec pokazal razliustreznih zaporedij DNA čen signal. in RNA prepisov se lahko istočasno izvajata v posa- Uporaba ISPCR skupaj mezni celici. Označevanje z elektronskim mikropovršinskih Ag se izvaja s skopiranjem standardno imunohistoke- Celice najprej hibridizimično metodo - celice so ramo z biotinsko sondo in inkubirane z nekonjugira- nato označimo s streptavinimi protitelesi (1h, 37 °C), din-imunozlatim konjugasprane in fiksirane. DNA, tom. Po inkubaciji celice mRNA in proteine je mo- speremo, da se odstranijo goče sočasno detektirati v nevezani konjugati, nato posameznih celicah. Če se sledi centrifugacija. Celice inkubiramo s sveže pripravljenim gluteraldehidom in pripravimo za elektronsko mikroskopiranje. Jasne signale odkrijemo v območju jeder.

Optimizacija reakcij

Pred izvedbo in situ PCR v tkivih/celicah je priporočeno, da se najprej opravi PCR v raztopini, saj se s tem preveri pravilno delovanje primerjev, sond ter primernosti inkubacijske temperature. Raziskovalci poročajo, da je pomnoževanje bolj problematično v tkivih in celicah, medtem ko v raztopini poteka relativno enostavno. Reakcije se lahko hitro optimizirajo za izboljšanje rezultatov, ter ti parametri skoraj vedno prinesejo večjo uspešnost v in situ protokole. Tako lahko reakcije, ki temeljijo na raztopinah, služijo tudi kot 16 | april 2012

kontrole za in situ PCR. Hot Start PCR in Touchdown PCR Izvedba začetka reakcije pri temperaturi denaturacije DNA ter postopno zniževanje temperature za prileganje primerjev zagotovita boljšo resolucijo, zmanjšanje vpliva ozadja in zvečanje specifičnosti reakcije.

Pazljivosti pri pomnoževanju

Pritrditev krovnega stekelca Da se zagotovi, da vdolbinice vsebujejo vodno paro skozi celoten toplotni cikel, mora biti lak enakomerno porazdeljen po robu krovnega stekelca. Za učinkovito tesnjenje se ne uporablja barvnih lakov ali lakov, ki so še posebej tekoči. Pravilno tesnjenje je zelo pomembno za vzdrževanje reakcijske koncentracije v skladu s postopkom toplotnega cikla, kar je bistvenega pomena za pravilno pomnoževanje.

Pomembno je, da lak ne pride v vdolbinico, kjer so celice ali tkiva. Če se to zgodi, moramo nosilec zavreči, saj lak uniči vzorčno tkivo.

Čas za izvedbo celotnega postopka

Osnovni protokol 1 zahteva 8 ur laboratorijskega dela, poleg tega je potrebno upoštevati čas, ki je potreben za toplotni cikel, ki se izvaja čez noč. Po pomnoževanju in hibridizaciji zahtevata detekcija ter vizualizacija produktov do 1,5 ure lab. dela. Več časa, tudi do 12 ur, je potrebnih za detekcijo radioaktivno označenih sond. Hibridizacija vzame 4-18 ur. Priprava nosilcev z AES ter priprava sond zahtevata vsaka 1 uro. ■

Viri: - http://www.nature.com/nprot/ journal/v2/n11/full/nprot.2007.395. html - http://www.ncbi.nlm.nih.gov/pubmed/18265114

kozmetološki kotiček | proteini Pink Sherbet Photography /FLICKR

PROTEINI

– bleščeča prihodnost nege las in lasišča Janja Belinc, Maja Avbelj

B

ližajo se toplejši meseci, prebuja se ne le narava temveč vse okrog nas. Z višanjem zunanje temperature se niža debelina plasti oblačil na naši koži, posledično pa dajemo svojo pozornost na prebujen izgled našega jaza. Za vas smo pripravile male skrivnosti na trgu burno prodirajočih proteinov lasne kozmetike. Da najdete navdih v bujnih in zdravih laseh, ki bodo odsevali vaše prebujeno počutje ob vse bolj obsvetljenih in žarečih dneh.

veliko cisteina in tako omogoča tvorbo disulfidnih vezi.

Proteini igrajo pomembno dominantno vlogo v skoraj vseh bioloških procesih živih bitij. Osnovne funkcije so kataliza encimov, prenos in akumulacija majhnih molekul in ionov, usklajeno gibanje, mehanska opora, imunska zaščita, proizvodnja in prenos živčnih impulzov, kontrola rasti in diferenciacije celic.

Po podobnih mehanizmih lahko preprosto razumemo uporabo proteinov v vseh vrstah kozmetičnih produktov. Proteinski derivati ZGRADBA LAS so uporabljeni v različnih Lasje so v grobem zgrajeni formulacijah za nego kože iz treh plasti – povrhnjice in make-upa. Topne proteoziroma kutikule, skorje inske sestavine so primerne in medule, ki pa je pri tan- za skoraj vse tipe kozmekih laseh lahko tudi odso- tičnih oblik (emulzije, losjotna. Glavno zaščito las tako ne, gele in pudre). Netopni predstavlja kutikula, katera proteini pa so uporabljeni tudi v posebnih aplikacijah.

Primeri aplikacij: 1. vlaknast netopen kolagen (pridobljen z liofiliziranjem vodne disperzije nativnega proteina) v obraznih maskah, kjer naraste prehodna vlažnost, kožna gladkost in sijaj, Prerez lasu 2. svilen puder, ki je pridobljen iz fino mletega se deli na več plasti. Najbolj prečiščenega svilenega odporen del lasu tvorita epifibroina, ki je lahko upokutikula, to je lipidni zunanji rabljen v brezvodnih desloj, ki ga sestavlja 18-metil korativnih preparatih. eikozanojska kislina (v nadaljevanju 18-MEA), ta daje Nativni proteini in hidrolasem hidrofoben značaj in lizati z visoko molekulsko mehak občutek, ter A-sloj, maso so na splošno prisotni ki ga sestavlja močno pre- v aplikacijah za nego kože mrežen keratin, ki vsebuje zaradi njihovih sposobnosti

tvorbe filma. Topen kolagen in delno deamidiziran derivat (desamidocollagen) sta dva tipična primera. Te posebno velike molekule so sposobne tvorbe kontinuiranega koloidnega filma na površini kože, ki daje gladek občutek in mehkobo.

Topen nativni protein ali topen proteinski hidrolizat?

Da naredimo protein primeren za uporabo v kozmetiki, osnovani na vodi, je pomembno, da ga pri postopku priprave pretvorimo v topno obliko, s katero je lažje rokovati in je bolj praktična za namene formulacije izdelkov. Topno obliko proteina pridobimo v postopku hidrolize, npr. cepitve proteinskih makromolekul z motnjami nekaterih proteinskih povezav. S krajšanjem nativnih proteinov v

manjše delčke z vodo in katalizo se tvorijo vodotopni proteinski peptidi, ki imajo koristen kozmetičen efekt.

Razlikovanje med hidroliziranimi proteini in navadnimi proteini je pomembno. Presenetljive razlike omogočajo opazovanje in testiranje kozmetičnih zmogljivosti.

Kozmetične značilnosti in učinki so precej odvisni od molekulske strukture med hidroliziranimi proteini. Število, vrsta in zaporedje 20 osnovnih aminokislin, ki sestavljajo vse naravne proteine, pa so faktorji, ki določajo vse ostale biološke značilnosti.

Hidrolizirani proteini so sestavljeni iz istih 20 aminokislin in iz včasih presenetljivih razlik (kvantitativne, kvalitativne razlike, efekti na kožo in lase), ki so povezane s številom, tipom, zaporedjem aminokislin.

april 2012 | 17

DAVE TADA /FLICKR

kozmetološki kotiček | proteini

Učinkovitost proteinov

Peptidna hidrofobnost je kritični parameter kozmetične učinkovitosti, ta pa je posebno odvisna od aminokislinske sestave (npr. relativni delež in lipofilnost nepolarnih ostankov v molekuli). Za hidrolizirane proteine so bili opazovani teoretični odnosi med molekulsko velikostjo, lokacijo hidrofobnih ostankov skupaj s proteinsko verigo in dejanska hidrofobnost hidroliziranih proteinov.

Proteoliza encimov, ki imajo različno specifičnost, vodijo do peptidov z različno lokacijo hidrofobnih/ hidrofilnih aminokislin. Hidrofobni nivo proteinskega hidrolizata je lahko do določene stopnje uravnavan s selekcijo posebnih encimov oz. encimskih bazenov in doseganjem določene stopnje hidrolize.

18 | april 2012

International Nomen- psihološka stanja motijo clature Cosmetic In- ravnotežje kože in lasišča. gredient name Razdraženo lasišče se obi-

Proteinski hidrolizati z istim INCI imenom imajo lahko drugačno učinkovitost. Substitivnost proteinskih hidrolizatov istega izvora narašča z večjo hidrofobnostjo in izoelektrično točko, ter se manjša z molekulsko maso.

Na žalost, ni vedno lahko razlikovati med encimskim proteinskim derivatom in kemijskim proteinskim derivatom. Kemijski proteini so običjano bogati z anorganskimi solmi, temnejši v barvi in imajo močnejši, grenkast vonj.

čajno odzove s pogostim srbenjem, rdečino, prhljajem in občutkom tesnosti; v teh primerih je še posebno potrebno, da se uporabi zelo nežen, posebno oblikovan izdelek za lase, ki ne povzroča preobčutljivosti (ljudje, ki si morajo lase umivati vsak dan).

Oslabljeno lasišče je pogosto posledica pogosto uporabljenih površinsko aktivnih snovi in negovalnih stabilizatorjev, ki imajo visoko afiniteto do kože in las. Uporaba teh snovi lahko simptome občutljivega lasiIn ko začetno stanje las šča in kože tudi poslabša. in lasišča ni v skladu z V ta namen so razvili raznašimi pričakovanji in lične komplekse, uporablježeljami? ne tako v šamponih kot tudi Ponavljajoči agresivni po- v regeneratorjih za lase. stopki za oblikovanje las, Najprej predstavljava privplivi okolja, neprimerni mer uporabe proteinov v lasni proizvodi, prav tako šamponih. stres, napetost in posebna Predstavljeni kompleksi:

- MORINGA PRO COMPLEX (Moringa oleifera seed native protein- Cocamidopropyl betaine complex), - PEA LES COMPLEX (Pisum sativum native protein- Sodium laureth sulphate complex), - SOYPLEX LES (Glycine soja native protein – Sodium laureth sulphate complex), ki so bili spoznani za negovalne in zaščitne sestavine v šamponih in čistilnih formulacijah za občutljivo in reaktivno lasišče.

Proteini so bili združeni s PAS v vodotopne komplekse, ki so se uporabili v šamponih. Proteini z izredno visoko molekulsko maso so pokazali poseben negovalni efekt do las, zaradi sposobnosti tvorbe koloidnega filma na kutikuli las med izpiranjem. V primerjavi z ostalimi kompleksi v proizvodih za lase, so nativni proteini bolj podobni koži in so zato primerni za formuliranje nežnih šamponov.

Sestavljeni so iz naravno prisotnih proteinov z zelo visoko molekulsko maso, ki izkazujejo poseben negovalni efekt na laseh, posebno v kombinaciji z anionskimi in neionskimi površinsko aktivnimi snovmi (prisotnost v čistilnih formulacijah prav tako pomagajo varovati lasišče in kožo pred denaturativnim efektom PAS zaradi pogostega čiščenja).

Rastlinski nativni proteini + PAS kompleks formulacija

Uporaba nativnih proteinov, kombiniranih s tenizidi, je dokazano efektivna zaščita proti agresivnim delovanjem substanc brez vpliva na čistilno in penilno sposobnost. Zaščitna funkcija teh substanc se izvaja skozi formulacijo interakcij med proteini in tenizidnimi monomeri (najbolj zmožni penetracije kutane mem-

kozmetološki kotiček | proteini brane in številnih šibkih epidermalnih proteinov, ki se prekrijejo s koloidnim zaščitnim filmom).

Med čiščenjem se kompleks protein-tenezid poruši, zahvaljujoč osnovnim aminokislinskim skupinam se je polipeptidna veriga sposobna vezat na negativno stran lasne kutikule in vzpostaviti interakcijo z anionsko PAS. Na površini las se ustvari hidrofobna koloidna plast. Visoka molekulska masa nativnih proteinov precej pripomore k hidrofobnosti in tvorjenju filma, kar zmanjša površinsko grobost las. Hidrofobna koloidna plast med lasnimi vlakni dovoljuje micelom z umazanijo, da se združujejo s proteini in tenizidnimi monomeri, ter nato izperejo brez zapletanja las.

Ocena varnosti Tolerančni test

Epikutani test; 20 človeških osebkov, 48 ur – izvajan za ocenitev primarne kožne iritacije. Vsi trije kompleksi so bili označeni za neiritantne.

SENZORIČNE IN TEHNIČNE OCENE

1. Moringa Pro Complex (proteinska substanca 6-7 %, coamidopropyl betaine 5 %), 2. Pea les complex (proteinski kompleks 4-5 %, sodium laureth sulphate 6 %), 3. Soyplex les (proteinska substanca 4-5 %, sodium laureth sulphate 5 %) 4. kontrola; brez aktivnih sestavin, 5. dva različna vodilna šampona za občutljivo kožo in lasišče.

poškodovanih laseh. Kontrolni šampon ni imel negovalnega efekta na obravnavanih lasnih pramenih.

Moringa oleifera proteini so izkazali za boljše negovalne učinke na laseh, oblikovanih s hladno trajno, šamponi, formulirani s Pisum sativum in Glycine soja proteini, pa so izkazali boljše senzorične zmogljivosti na beljenih laseh.

Raziskava na gloss indexu

Ocena gloss indexa je bila Pogoji: Test pri 30 % vodni opravljena na posušenih raztopini, testni lasni prameni so bili ruskega tipa (pepelnato blond, tanki), pripravljeni so bili po postopku: A) trajno kodranje, hladni postopek: imerzija las v 5 % tioglikolatni raztopini pri pH 9, 20 min pri sobni temperaturi, izprani z vodovodno vodo in potem potopljeni v 3 % raztopini vodikovega peroksida pri nevtralnem pH, izprani z vodovodno vodo in oprani s 3 % raztopino lavret sulfata pri 30 °C, 2o min, izprani z vodovodno vodo in posušeni pri 45 °C .

B) beljeni lasje, potopljeni v vodikov peroksid 20 V pri 30 °C za 10 min, izprani z vodovodno vodo, posušeni pri 45 °C.

Senzorična ocena je bila izvedena na poškodovanih laseh, kjer so primerjali formulacije šamponov z rastlinskimi nativnimi proteinskimi kompleksi z vodilnimi šamponi za občutljivo kožo in lasišče, kupljenih v farmacevtskih, negovalnih izdelkih. Na enakih lasnih Tako pripravljeni lasni prapramenih je bil pomerjen meni so bili očiščeni s tegloss indeks z uporabo stnimi šamponi, pri tem so glossmetra. Za oceno zna- sledili standardnim postopčilnosti pene je bila upora- kom, ocenjeni senzorični bljena Ross Miles metoda. parametri so bili: izpiranje, mokro česanje in moker Ocena senzoričnih občutek. parametrov Rezultati testa: Šamponi, ki Cilj testa je bila ocena sen- so vsebovali nativni protezoričnih dojemanj na po- inski kompleks so izkazali škodovanih laseh po čišče- dobre senzorične zmogljinju s tremi formulacijami vosti, primerljive s šamponi, šamponov, s tremi aktivnimi ki vsebujejo tradicionalne sestavinami: negovalne balzame, celo na

Rezultati testa stabilnosti pene

Narejena je bila primerjava z natrijevim lavret sulfatom in kokamidopropil betainom. Raztopini 0,1 % natrijevega lavret sulfatabin kokamidopropil betaina sta bili pripravljeni kot kontrola pri 0,05 % in 0,025 % proteinske substance (izolirane iz Moringa pea in Soy kompleksa), vsebujoč vsega skupaj 0,1 % realtivnih tenezidov.

Ross Milesova metoda je bila nanesena pri 25 °C, z uporabo demineralizirane vode. Vse tri testirane sesta-

Povrhnjica zdravih in poškodovanih las

lasnih premenih, obdelanih s testnimi šamponi, uporabljen je bil gloss meter. Napaka difuznega sipanja je bila nanesena avtomatsko z gloss idexom naprave; DSC je primeren za oceno sijaja različnih tipov las, ki se razlikujejo v strukturi, svetlosti in barvi.

Rezultati testa indeksa sijaja

vine niso prikazale nobenih pomembnih posebnosti pri tvorbi pene in njene stabilnosti v primerjavi s kontrolo.

Zaključek

Vsi trije kompleksi proteinov so se izkazali za neiritantne na koži (obližni test), imajo dobre zmogljivosti pri negovanju poškodovanih las in dobre penilne sposobnosti.

Negovalni učinek se najbolje izkaže v hkratnem delovanju z anionskimi in neionskimi PAS (posebej anionskih).

Proteini pa se še bolj pogosto pojavljajo v regeneratorjih, najdemo jih v maskah in balzamih za lase, saj izkazujejo odlične rezultate na poškodovanih laseh.

Trajno oblikovani lasje, vsebujoč Moringa oleifera proteinov, so izkazali dobre sijajne vrednosti, medtem ko so šamponi, vsebujoč Pisum sativum in Glycine soja proteinov, izkazali večji indeks sijaja na beljenih laseh. Vrednost sijaja šamponov za občutljivo lasišča je primerljiva z učinkom delovanja Moringa olifera Poškodbe las proteinov na kodranih la- Poškodbe kutikule povzroseh, medtem ko je izmerjen čajo vsakodnevne obremesijaj v teh šamponih manj- nitve las, kot so prekomerših v primerjavi s šamponi, no česanje, umivanje, fotovsebujoč Pisum sativum in degradacija in v zadnjem Glycine soja. času tudi kemična obdelava las. Lasem posvečamo veapril 2012 | 19

kozmetološki kotiček | proteini opravili test s tremi različno poškodovanimi tipi las. Kot kontrola so bili vzeti normalni lasje (kemično neobdelani), ki so bili nato primerjani z enkrat in petkrat beljenimi lasmi. Označeni so bili z rdečim kationskim barvilom RhoB, ki se je adsorbiral na negativno nabite skupine keratina, ki je bil izpostavljen zaradi odstranitve 18-MEA. Rezultati so pokazali, da je bila količina vezanega barvila pri 5x Cetearamidoetil dieto- beljenih laseh mnogo obsenijev hidrolizat protei- žnejša kot pri nepoškodona (CDHP) vanih laseh.

Za izgled zdravih las je poSama vezava kompleksa membna epikutikula, ki jo na površino las pa še ni sestavlja 18-MEA, ki daje povsem znana, možna melasem hidrofoben značaj. V hanizma pa sta dva. Prvi bi ta namen je bil razvit ion- bil lahko preko ionskih vezi ski kompleks proteinov in med CDHP in poškodovaalifatskih kationov, ki naj bi nim delom las, drugi pa z čim bolj posnemal hidro- vodikovimi vezmi. fobno plast las in proteina.

Najprimernejša izvora pro- Popravljalni efekt teinov sta riž in pšenica, saj CDHP na laseh imajo rastlinski peptidi ve- Glavna zahteva strank je čje število kislih aminokislin, gladkost las, torej želim z in sicer v deležu od 30-40 izdelkom doseči splošno %, kar omogoča vezavo ka- izboljšanje stanja kutikutionov na protein. le. Ko je bila adsorpcija na površino poškodovanih las Vezava kompleksa na dokazana, so preverili še, poškodovane lase ali CDHP izboljša stanje kuOpravljeni so bili trije testi, tikule. s katerimi je bila dokazana Izmerjen je bil stični kot vezana vezava CDHP selek- med lasom in kapljico. V tivno na površino poškodo- primerjavi s poškodovanivanih las. Pri prvem testu so mi in normalnimi lasmi, je vzorce las označili s fluore- CDHP poškodovane lase sceinom, ki emitira zeleno približal zdravim, torej jim svetlobo. Primerjana je bila je povrnil delno hidrofobvezava peptida in komple- nost. To trditev so dodatno ksa CDHP na poškodovanih potrdili še s pregledom las laseh. Rezultati so pokazali, pod elektronskim mikroda sam peptid prodira v no- skopom. tranjost lasu, kompleks pa Določena pa je bila tudi se adsorbira na površini. gladkost las. Lase so razpoZ drugim testom so nato redili med dve stekleni plopotrdili rezultate prvega – šči in izmerili koeficient treposebej so bili označeni nja , ki se je pri laseh, tretiprotein, alifatske kompo- ranih z CDHP kompleksom, nente in kompleks. Kom- zmanjšal in celo prekašal pleks se je vezal v večji normalne lase. meri kot komponenti posebej.

Primerjava izdelkov Za potrditev domneve, da Primerjani so bili kontrolni se CDHP veže samo na po- regenerator, regenerator s vršino poškodovanih las, so CDHP kompleksom in regedno več pozornosti, zato so pogosto poškodovani v večjem obsegu.

Ko pride do ločitve estrskih in tioestrskih vezi med keratinom in epikutikulo, lasje zaradi oksidiranih tiolnih skupin postanejo bolj hidrofilni. To občutimo kot neprijeten občutek ob dotiku, saj je koeficient trenja med lasmi večji, prav tako pa pride do hitrejšega napredovanja poškodb.

20 | april 2012

nerator s silikonom. Lasulja iz poškodovanih las (beljeni in trajno oblikovani lasje) je bila razdeljena na tri dele. En del je bil obdelan s kontrolnim regeneratorjem, ki je bil osnova ostalih dveh izdelkov, drugi je imel dodanega še 0,5 % CDHP, tretji pa namesto CDHP 0,5 % silikona (amodimethicon).

Lase so dvajstetkrat tretirali z regeneratorjem, jih sprali in posušili. Rezultati so bili detektirani po prvem, petem in dvajsetem krogu. Po prvem ciklu so bili rezultati silikonskega in proteinskega regeneratorja primerljivi, kasneje pa so se že po petem ciklu opazile razlike v senzorični zaznavi, pri obdelavi s silikonskim regeneratorjem so lasje dajali občutek vlažnosti, prav tako pa je bil občutek vozlanja večji. Po dvajsetem ciklu so bile razlike še bolj občutne, silikonski regenerator je dal lasem grob in lepljiv občutek, a je obenem izboljšal togost konic las. Proteinski regenerator se je dobro odrezal na vseh področjih.

Za potrditev rezultatov so bili lasje pregledani še pod elektronskim mikroskopom, regenerator s CDHP-jem je, kot pričakovano, izgled poškodovanih las približal normalnim. Presenetljivo je bilo, da je bil učinek silikonskega regeneratorja podoben. Predvideva se, da so slabe senzorične zaznave povzročili zaostanki silikona na laseh, saj se le-ta tam akumulira.

Te mika formuliranje novega izdelka?

- Izogibaj se kombiniranja proteinskih derivatov različnih virov in proizvajalcev, funkcionalnosti proteinov se vedno ne kopičijo ena z drugo, včasih se lahko pojavi mutacija inaktivacije.

- Izogibaj se kemijski hidrolizi proteinov, razen

-

-

-

-

kadar je potrebno veliko dehidratiranih soli, nenaravne aminokisline niso zaželene, potrebne so funkcionalne in reaktivne disulfidne vezi. izogibaj se izpostavljanu proteinov visoki temperaturi in denaturacijskim sredstev, kajti sposobnosti tvorbe filma teh substanc so določene večinoma z dolžino molekul, hidrativni efekt teh substanc pa je povezan z visokim številom izpostavljenih hidrogen vezavnih strani, dosegljivih za povezovanje z vodo.

Zaradi teh razlogov so proteini po navadi dodani po emulgiranju in po tem ko je serija ohlajena na temperaturo vsaj 3-5 °C, pod temperaturo tališča molekule.

Izogibaj se uporabi HCHO donorjev oz. obdrži čim nižji pH za doseganje najboljših rezultatov pri challengetestih na končnih produktih izogibaj se kombinacij z rastlinskimi ekstrakti, ki vsebujejo tanine in druge polifenolne derivate, saj lahko skupaj z dolgimi peptidi tvorijo netopne agregate. netopni agregati se lahko tvorijo tudi v kombinaciji dolgih polianionov, kot sta hialuraonska kislina in celuloza, kvarterniziran guar obarva proteine z negativnim neto nabojem. ■

Viri: - S. Mancon, A. Mondelli, G. Secchi, Hair Conditioning Effect of Vegetable Native Protein in Shampoo Formulations; SOFW JOURNAL 1/2-2012 - Gianfranco Secchi, Role of protein in cosmetics, KELISEMA Srl, Via Urago, 13/B, 22038 Tavernerio (CO), Italy, ELSEVIER - E. Kobayashi, Hair Conditioning Ingredients Developed with Focusing on Hair Surface Structure, SOFW Journal, 30-38 (2012) - http://defeasto.com/wp-content/ uploads/2011/07/hair-structure.jpg

Nalgesin S vsebuje naproksen natrij.

Ko kliče bolečina … ... poiščite hitro rešitev.

kozmetološki kotiček | proteini

Nalgesin® S hitro in za daljši čas odpravlja različne vrste bolečin, kot so glavobol, zobobol, menstrualne bolečine ter bolečine v mišicah in sklepih.

Slovenski farmacevti za samozdravljenje glavobola najpogosteje svetujejo Nalgesin® S.* Presenetite bolečino in imejte hitro rešitev vedno pri roki.

Več informacij lahko poiščete na www.nalgesin.si ali na www.lekarna-na-dom.si. * Raziskava o najpogosteje priporočenih izdelkih brez recepta v slovenskih lekarnah, FarmAsist, d. o. o., 2010.

Pred uporabo natančno preberite navodilo!

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

april 2012 | 21

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost damito.com

LEKARNA

– institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost?

Andrea Baričević, Martina Strmčnik, Katja Šteger, Aleš Mrhar

Poslanstvo lekarne v prvi vrsti opredeljujejo trije zakoni: Zakon o zdravilih, Zakon o lekarniški dejavnosti in Zakon o zdravstveni dejavnosti. Med poglavitne podzakonske akte na tem področju nadalje spadajo Pravilnik o razvrščanju, predpisovanju in izdajanju zdravil za uporabo v humani medicini, Pravilnik o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti in Seznam poklicev v zdravstveni dejavnosti. V praksi se uporabljajo tudi predpisi, ki sicer niso zakonsko zavezujoči, a so dobre smernice za izvajanje lekarniške dejavnosti; mednje spadata Kodeks lekarniške deontologije in 22 | april 2012

Kodeks farmacevtske etike SFD. Na delovanje lekarn vpliva še veliko ostalih zakonov, podzakonskih aktov, statutov in dogovorov, vsem pa je skupno to, da lekarno prepoznavajo kot institucijo zdravstvenega sistema. O vlogi farmacevta govori Resolucija ResAp (2001)2 Sveta Evrope, ki magistra farmacije opredeljuje kot reguliran poklic v zdravstveni dejavnosti. Na evropskem nivoju je regulirano tudi lastništvo lekarn.

Lekarniška dejavnost je javna služba, ki jo opravljajo javni zavodi ali zasebniki koncesionarji, in primarno zaobjema izdajo zdravil na recept ali brez recepta ter magistralno pripravo zdravil. V Pravilniku o pogojih za opravljanje lekarniške dejavnosti je med strokovnimi deli v lekarni opredeljeno tudi izvajanje svetovalne in strokovno - informativne dejavnosti ter farmacevtske skrbi.

Ponudba zdravil v Sloveniji je ustrezna in pokriva vsa glavna terapevtska področja. Na trgu je približno 4000 zdravil za izdajo na recept, 1600 zdravil brez recepta in okrog 2100 v veliki meri samoplačljivih prehranskih dopolnil. Problem lekarniške dejavnosti predstavlja slaba definiranost storitev in iz tega izhajajoče neustrezno svetovanje, ki spremlja izdajo zdravil.

Lekarne se premalo zave-

dajo statusa institucije zdravstvenega sistema. Ponudba kozmetičnih preparatov in izdelkov splošne rabe na lekarniških policah namreč iz dneva v dan narašča, čeprav tja ne sodijo. Lekarne se z usmerjanjem v trženje izdelkov bolnikom (potrošnikom) spuščajo na raven drogerije, s čimer zanemarjajo svoje primarno poslanstvo in nižajo svoj ugled v očeh bolnikov, vedno bolj razvrednoten pa je tudi poklic magistra farmacije, ki postaja prodajalec z univerzitetno izobrazbo. Višek nestrokovnosti predstavlja uvajanje kartic zvestobe, kjer potrošniki in bolniki z nakupi izdelkov ali vnovčitvijo recepta dobijo točke, ki jim kasneje nudijo popuste pri nakupih zdravil brez recepta, prehranskih dopolnil in drugih izdelkov. Tako nagrajevanje je sporno, ker vzpodbuja porabo zdravil, to pa je povsem v nasprotju s poslanstvom lekarne ter z etiko farmacevtskega poklica. Tudi izvajanje farmacevtske skrbi v lekarnah je nezadostno, čeprav bi ta del kognitivnih lekarniških storitev lahko pomenil bistveno zmanjšanje stroškov zdravstvenega sistema kot celote.

Primarna ciljna populacija obiskovalcev lekarn so bolniki, katerih ozdravitev je odvisna od primerne in dostopne farmakoterapije.

Sem uvrščamo ljudi s težjimi obolenji, ki potrebujejo zdravilo na recept, in ljudi z lažjimi obolenji ali zdravstvenimi težavami, ki jih je možno zdraviti že z zdravilom brez recepta. Na račun slednjih se ciljna populacija precej poveča, saj lahko zdravilo kupi vsak, tudi če ima napačno diagnozo ali je sploh nima. Ta skupina ljudi predstavlja najbolj smiselno populacijo za izvajanje renaissancechambara /FLICKR

»F

armacevti se morajo premakniti izza pultov ter bolnikom zagotavljati oskrbo in ne le zdravil. Zgolj v izdaji zdravil ni prihodnosti. Slej kot prej bodo farmacevte nadomestili internet, stroji in/ali izobraženi tehniki. Farmacevti imajo univerzitetno izobrazbo in so strokovnjaki na področju zdravja in ne zgolj zdravil. To jih obvezuje, da bolnikom ponudijo boljšo oskrbo, kot jo izvajajo trenutno.« (van Mil JW, Schulz M, Tromp TF. Pharmaceutical care, European developments in concepts, implementation, teaching, and research: a review. Pharm World Sci 2004; 26(6): 303–11.)

www.lekarna-slov.bistrica.si

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost svetovalno-informativne dejavnosti. K ciljni populaciji uvrščamo tudi bolnike, ki potrebujejo medicinske pripomočke, lastnike domačih živali in veterinarje, ki potrebujejo veterinarska zdravila, ter potrošnike sredstev za dezinfekcijo, drugih sredstev za nego in varovanje zdravja ter homeopatskih izdelkov.

Zdi se, da se oblikujeta dva modela lekarn: - lekarna, usmerjena v ponudbo zdravstvenih storitev bolnikom, in - lekarna, usmerjena v trženje izdelkov potrošnikom.

Prvi model poudarja preskrbo z zdravili in njihovo uporabo, lekarno obravnava kot institucijo zdravstvenega sistema in magistra farmacije kot zdravstvenega delavca, usposobljenega za preprečevanje težav, povezanih z zdravili. Taka lekarna je prijazna do bolnikov in daje možnost postavitve racionalne mreže lekarn. Omejitve so v obstoječem načinu financiranja lekarniške dejavnosti, ker se svetovanje in izvajanje programov farmacevtske skrbi ne vrednoti ustrezno. V izvajanje storitev za bolnike so praviloma bolj

kot javni zavodi usmerjene zasebne lekarne, ki se tudi bolj zavedajo svojega poslanstva in zato ne povečujejo tržnega deleža v nedogled, imajo pa zato težave s svojim proračunom.

Drugi model je bolj tržno naravnan in poleg prijaznosti do potrošnikov zagotavlja tudi boljšo finančno stabilnost poslovanja lekarne, vsaj v okoljih z veliko kupno močjo, saj veliko prometa predstavlja prodaja prehranskih dopolnil ter kozmetike in drugih izdelkov, ki ne spadajo pod zdravila.

Slabosti se zrcalijo predvsem v spreminjanju magistra farmacije v preprostega trgovca z univerzitetno izobrazbo, lekarne pa v specializirano prodajalno, medtem ko skrb za preprečevanje težav, povezanih z zdravili, ostaja nezadostna.

Zaradi tržne naravnanosti ne ponuja možnosti postavitve racionalne mreže lekarn.

Dogodki, ki smo jim priča zadnjih nekaj let, kažejo, da se vedno hitreje uveljavlja drugi model lekarne, zaradi česar lahko v prihodnosti pričakujemo zmanjšano

dostopnost do zdravil, še posebej v okoljih z manjšo kupno močjo (podeželje), in posledično znižano raven javnega zdravja ter večje stroške za zdravljenje. Že zdaj pa smo priča nastajanju monopolov in manjši konkurenčnosti, tako pri zagotavljanju izbire izdelkov in storitev kot tudi pri njihovih cenah. Čeprav je za bolnike morda tak model lekarne na prvi pogled zelo vabljiv, se zanj značilni tržni pristopi ne bi smeli uporabljati za zdravila, saj le-ta niso le snovna in ekonomska, temveč predvsem etična kategorija.

Kaj pomeni besedna zveza težave, povezane z zdravili (angl.

Drug Related Problems, kratica DRP)?

To so dogodki ali okoliščine, ki direktno ali potencialno motijo (onemogočajo) doseganje želenih izidov zdravljenja. Mednje uvrščamo:

- napačno uporabo zdravila (neprava izbira zdravila/odmerka/odmernega intervala), - nezdravljene indikacije,

- neželene učinke zdravila, - klinično pomembne interakcije med zdravili, - uporabo zdravil brez indikacije, - nedelovanje zdravil, - z navodili neskladno jemanje zdravil.

Kar 100.800-197.000 Evropejcev na leto umre v bolnišnicah zaradi neželenih učinkov zdravil, težave, povezane z zdravili, pa predstavljajo tudi velik zalogaj za zdravstveno blagajno - v ZDA je strošek zaradi neželenih učinkov zdravil v letu 2000 znašal vrtoglavih 117 milijard dolarjev.

30-80 % neželenih učinkov zdravil je predvidljivih.

Z univerzitetno izobrazbo farmacevt poseduje vsa potrebna znanja in strokovno usposobljenost za samostojno prepoznavanje in reševanje težav, povezanih z zdravili. Zaradi dostopnosti in strokovnosti je prva oseba, h kateri se zateče po nasvet najširši krog ljudi.

Pacienta je dolžan opozoriti na možne zaplete, razložiti in zapisati mu mora režim jemanja zdravil, preveriti april 2012 | 23

rosaflor //www.panoramio.com

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost

interakcije med zdravili ter po potrebi svetovati spremembe.

Težave, povezane z zdravili, je možno preprečiti z izvajanjem farmacevtske skrbi, z usmerjanjem lekarniških farmacevtov v svetovanje in z informatizacijo storitev zdravstvenega sistema. To dokazujejo mnoge raziskave. Na Švedskem so npr. februarja 2006 ocenili klinične in ekonomske izide farmacevtskega posredovanja pri težavah, povezanih z zdravili, pri čemer jim je bila v pomoč nacionalna podatkovna baza SWE-DRP znotraj klasifikacijskega sistema za dokumentiranje težav, povezanih z zdravili, in farmacevtskih posredovanj, imenovanega Westerlund System. Ugotovili so, da se je zaradi farmacevtske intervencije v 68 % primerov izboljšal terapevtski učinek, v 32 % pa je prišlo 24 | april 2012

do zmanjšanja ali celo preprečitve neželenih učinkov zdravil. Zabeležili so tudi 13 % manj (ponovnih) obiskov pri zdravniku ali farmacevtu in 3 % manj hospitalizacij. Z ekstrapolacijo rezultatov na švedski nacionalni nivo so ocenili, da bi strošek za dodatne farmacevte v praksi znašal 9,6 milijona evrov, prihranili pa bi 358 milijonov evrov, torej kar 37x več.

In kaj pomeni termin farmacevtska skrb?

Sredi 70. let prejšnjega stoletja se je v lekarniški praksi pojavil nov pristop, imenovan farmacevtska skrb, ki dotedanje osredotočenje na preskrbo z zdravili razširja in pomika proti oskrbi pacienta. Cilj farmacevtske skrbi je optimizirati bolnikovo kakovost življenja, povezano z zdravjem, in doseči pozitiven kliničen rezultat.

Lekarniškega farmacevta prepoznava kot strokovnjaka, ki zagotavlja, da je terapija posameznega pacienta pravilno indicirana, med vso razpoložljivo najbolj učinkovita in varna ter tudi stroškovno učinkovita. Poteka v fazah, ki so podprte z ustrezno dokumentacijo in komunikacijo: - 1. faza: PRESOJA BOLNIKOVIH PROBLEMOV: zahteva profesionalen odnos do bolnika (skrbnost, zaupanje, odprtost, uporaba strokovnosti v prid bolnika), sodelovanje bolnika pri terapevtskem načrtu (skupno odločanje) in zbiranje dokumentacije o bolniku (podatki o težavah, povezanih z zdravili, in zdravju bolnika).

- 2. faza: UKREPANJE: priprava načrta terapije z zdravilom v povezavi z bolnikom in drugimi

zdravstvenimi delavci ob upoštevanju psihosocialnih vidikov bolezni in stroškov zdravljenja.

- 3. faza: VREDNOTENJE TERAPIJSKIH IZIDOV. Poznamo različne oblike farmacevtske skrbi. Ločimo osnovno farmacevtsko skrb, ki se v obliki 5-10 minutnega pogovora izvaja ob vsakem obisku lekarne za vse bolezni ali vsa zdravila, vključuje pa pregled interakcij zdravil in skladnosti jemanja zdravil z navodili, ter programe farmacevtske skrbi, ki jih lekarna nudi za ciljne skupine bolnikov, običajno za kronične bolezni (hipertenzija, sladkorna bolezen, osteoporoza, astma), izvaja pa se v obliki 30-45 minutnega pogovora.

Lekarniška zbornica Slovenije (LZS) je z uvajanjem programov farmacevtske skrbi pričela že v letu 1999.

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost Leto kasneje je Upravni odbor LZS sprejel prve smernice za izvajanje programa farmacevtske skrbi pri hipertenziji in sladkorni bolezni, ki so delovanje farmacevta delila na tri nivoje: - 1. nivo: SODELOVANJE PRI PREPREČEVANJU BOLEZNI - 2. nivo: SODELOVANJE PRI ZGODNJEM ODKRIVANJU BOLEZNI - 3. nivo: SODELOVANJE PRI ZDRAVLJENJU Z ZDRAVILI Omenjena programa farmacevtske skrbi se izvajata v omejenem obsegu na 1. in 2. nivoju.

Leta 2004 je oba programa podrobno razdelal Razširjeni strokovni kolegij (RSK) za lekarniško farmacijo ter ju predlagal v sprejetje takratnemu Zdravstvenemu svetu kot novo zdravstveno storitev. Zaradi nerazumevanja pri pridobivanju mnenj nekaterih drugih RSK-jev in zavračanja zdravniške stroke, ki je smatrala, da farmacevti s takšnim delovanjem posegajo na njihovo področje, je uvajanje programov farmacevtske skrbi v slovenske lekarne potekalo zelo počasi.

Farmacevtska skrb kljub temu postaja družbeno prepoznavna. Komisija za medicinsko etiko Republike Slovenije je v letu 2007 oceno načrta obeh razvojnih programov farmacevtske skrbi pospremila z vzpodbudnimi besedami: »Že dolgo smo prepričani, da ima naša država v farmacevtih velikanski visoko izobražen strokovni potencial, ki ga naše zdravstvo ne zna prav uporabiti. S tem nedopustno zanemarjamo dragocen vir, ki bi – pravilneje umeščen v zdravstveno skrb za bolne in zdrave ljudi – lahko pomembno prispeval h kakovosti javnega zdravstva na več nivojih.

Eden od teh je nedvomno

terapijskim izidom. lekarniška dejavnost, ki bi jo lahko učinkovito dopol- - Odgovornost izvajalcev je razdrobljena, zdranili na način, opisan v Vaših vstvenih timov primanjpredlogih. Vaša programa kuje. razumemo kot vzorčna pro- Farmacevtovo znanje grama, ki bi jima kasneje je neizkoriščeno, persledili še drugi.« cepcija farmacevtskega Kljub temu programi farpoklica neustrezna in macevtske skrbi pri nas njegova perspektiva ne(še) niso zaživeli. Omejitev gotova. je več: - Farmacevti se otepajo 1. PRAVNE: po trenutni odgovornosti za svoje zakonodaji zbiranje, vodelo. denje in uporaba doku- Aktualna politika ZZZS mentacije o bolnikih v vodi v smeri prevladolekarni niso mogoči. vanja tržnega lekarni2. KADROVSKE: za obravškega modela, kar je navo je potreben realen v negativni povezavi čas (od 5 do 45 minut), z etiko farmacevtskestoritve niso plačane. ga poklica; posledično 3. PROSTORSKE: v večini lekarna kot institucija lekarn ni primernega zdravstvenega sistema prostora, kjer bi bila zaizginja. gotovljena diskretnost.

4. ORGANIZACIJSKE: pod- - Finančni delež za kognitivne storitve s strani pora oz. sodelovanje ZZZS se zmanjšuje - kodrugih partnerjev v sislikor lekarništvo poveča temu zdravstvenega tržni delež, ZZZS sorazvarstva nista zagotovljemerno zmanjša delež na – blokada predlogov za kognitivne storitve; s programov farmacevtpovečevanjem tržnega ske skrbi v RSK-jih in deleža torej lekarništvo Zdravstvenem svetu zasamo sebi jemlje status radi vsebinskih in finančinstitucije zdravstvenenih razlogov, drugačne ga sistema. prioritete vodstev/lastni- Družbeno breme bolekov lekarn ... zni je veliko in se še po5. PSIHOLOŠKE: prevečuje. majhna prepoznavnost - Farmacevtska skrb (zapredlaganih aktivnosti enkrat) ni plačljiva. kot zdravstvenega pro- Ljudje (zavarovanci) grama pri bolnikih in so navajeni, da je zdrazdravnikih, premajhna vstvo brezplačno. iniciativnost lekarniške - Za javno zdravje je zafarmacije za proaktivno dolžena država s svojimi sodelovanje na podroinstrumenti. čju kognitivnih storitev.

6. DRUGE: premalo izkoriščene možnosti v zvezi z Možne (predlagane) zapisom zdravil na karti- rešitve: co zdravstvenega zava- a) Razrešiti dilemo PLAČNIKA. rovanja.

1. Državi in ZZZS dokazati Kakšno je torej stanje potrebo po farmacevtin kakšne so možne reski skrbi in z njune strani šitev? pridobiti več finančnih Dejstva: sredstev.

- Razvoj sistema zdra2. Preusmeriti del sredstev, vstvenega varstva z zaže namenjenih za lekarmudo sledi porastu šteniško dejavnost, za izvavila zdravil, bolnikovim janje programov farmapotrebam in negativnim cevtske skrbi.

3. Najti nov vir financiranja, ki bo neodvisen od države.

4. Povišati premijo za prostovoljno/obvezno zdravstveno zavarovanje.

5. Uvesti novo zavarovanje, ki bo pokrilo povišane izdatke za zdravila in z njimi povezane storitve v starosti. b) Spremeniti MISELNOST ‘decision makerjev’, izvajalcev zdravstvenih storitev in bolnikov, da bodo uvideli dolgoročne koristi, ki jih prinaša uvedba programov farmacevtske skrbi.

6. Upoštevati koncept ‘farmacevta sedmih zvezd’, ki vidi farmacevta kot skrbnika, komunikatorja, tistega, ki odloča, učitelja, doživljenjskega učenca, vodjo in managerja, pa tudi raziskovalca.

7. Poudarjati pozitivne zglede programov farmacevtske skrbi iz tujine (Nemčija, Portugalska, ...) in ugodne rešitve, do katerih so pripeljali.

8. Okrepiti vlogo RSK za lekarniško farmacijo.

9. Poiskati podporo pri zavarovalnicah, institucijah civilne družbe, bolnikih.

10. Sodelovati z Ministrstvom za zdravje. c) Uvesti že obstoječe ter NOVE PROGRAME farmacevtske skrbi kot nove kognitivne storitve lekarniških farmacevtov. d) Nadgraditi že obstoječi INFORMACIJSKI SISTEM Zaradi finančne krize se zmanjšujejo sredstva v proračunu, namenjena zdravstvu, zato je prva rešitev manj verjetna. Zasebni vir financiranja bi povzročil preveliko težnjo k dobičku, umik ZZZS kot plačnika lekarniške dejavnosti ter izgubo na strokovnosti. Če bi za kognitivne storitve namenili del trenutnih sredstev, april 2012 | 25

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost namenjenih lekarniški dejavnosti, ki veliko storitev že sedaj pokriva z dobičkom, ustvarjenim z izdajo zdravil brez recepta, s prehranskimi dopolnili in kozmetičnimi izdelki, bi jo s tem še dodatno okrnili. Najboljša rešitev bi bila povišanje premije za obvezno zdravstveno zavarovanje, ki bi zagotovila kritje farmacevtske skrbi.

Pomembno je, da je farmacevtska skrb vsaj v začetni fazi, ko bolniki še niso seznanjeni z njo in njenimi koristmi, brezplačna, kasneje pa je možno – če ne celo neizogibno – tudi delno financiranje s strani bolnikov.

Farmacevtska skrb bi sprva predstavljala strošek za zdravstveno blagajno, dolgoročno pa bi na račun koristi, ki jih prinaša, tj. preprečitve težav, povezanih z zdravili, in nepotrebnih hospitalizacij, tudi prihranili. V ZDA so ugotovili, da se za

26 | april 2012

vsak dolar, porabljen za izvajanje farmacevtske skrbi pri bolnikih z diabetesom, prihrani 2-3 dolarje.

Starejša, v večini delovno neaktivna populacija ljudi, porabi največ zdravil. Dobro bi bilo uvesti novo vrsto zavarovalne premije, ki bi se vplačevala, ko smo delovno aktivni, in bi bila namenjena za povečane dodatke za zdravila in zdravstvene storitve v starosti.

Za trenutne upokojence in ljudi, ki niso zaposleni, bi poskrbela država.

Ključnega pomena je ozaveščanje ljudi o neizogibnosti povišanja premij za vzdržnost zdravstvene blagajne in izvajanje kvalitetnih zdravstvenih storitev. Ljudje se namreč premalo zavedajo lastne odgovornosti za svoje zdravje in pomembnosti vlaganja vanj. Tudi potreba po farmacevtski skrbi je pri njih nezadostno prepozna-

na. Splošno miselnost lahko spremenijo le mnenjski voditelji, kot so politiki ali ugledni strokovnjaki s področja ekonomije in zdravstva, zato je nujno, da se potreb po reformah financiranja zdravstvenih storitev zavejo tudi oni sami, na čelu z ministrom za zdravje.

Spremembe se morajo uvajati postopoma in brez neprimernih političnih debat, kjer bi si politiki na podlagi populističnih izjav pridobivali naklonjenost volivcev, ne da bi pri tem pomislili na dolgoročne koristi predlaganih rešitev.

Kot primer računalniške podpore novega sistema bi lahko uporabili že obstoječo Lexi bazo interakcij, prav tako je nujna nadgraditev uporabe obstoječe kartice zdravstvenega zavarovanja.

Farmacevti, ki trenutno delajo v vsakdanji lekarniški praksi, so se večinoma

izobraževali na osnovi stare paradigme, ki je bila usmerjena na zdravilo kot farmacevtski izdelek. Za učinkovit prispevek k uveljavljanju nove, k pacientu usmerjene lekarniške prakse, morajo imeti možnost pridobivanja novih znanj in veščin, potrebnih za novo vlogo. Prav tako morajo kljub vedno bolj tržno naravnani farmaciji ohraniti svoje poslanstvo in ostati poznani po skrbi za zdravje, ne za dobiček.

Nujna je torej učvrstitev strokovne drže lekarniškega farmacevta, s katero pa je tesno povezano tudi prevzemanje odgovornosti. ■

Viri: Literaturni viri so na voljo pri prof. dr.

Alešu Mrharju oz. na spletni strani Farma Društva (zavihek Projekti, razdelek Okrogle mize)

lekarna | institucija zdravstvenega sistema ali trĹžna dejavnost

april 2012 | 27

Spatula

SKOZI ÄŒAS

28 | april 2012

Spatula GLASILOŠTUDENTSKESEKCIJESFDAPRIL2012ŠT.56

INTERVJU

borut božič

LEKARNA

Institucija zdravstvenega sistema ali tržna dejavnost?

POLJUDNOzNANSTvENO

Modri diamant

KOzMETOLOŠKI KOTIčEK

LbM KOTIčEK

april 2012 | 29

www.farma-drustvo.si/spatula

Proteini – bleščeča prihodnost nege las in lasišča

In situ PCR in detekcija s hibridizacijo

novičke | novosti iz farmacije

NOVIČKE Irenej Jerič

Zajtrk – najbolje »potrošenih« 15 minut

matryosha /FLICKR

Vsako jutro ista zgodba: budilka nas že tretjič opominja, da je čas za nove izzive! A kaj ko je postelja tako topla, zunaj pa tuli mrzel veter in dežuje kot za stavo. Po liniji najmanjšega odpora se napol avtomatsko odločimo, da bomo namesto popečenega polnozrnatega toasta, kokosove vode z goji jagodami in kave z riževim mlekom raje še petnajst minut poležavali. Na poti do faksa pa pograbimo maslen rogljič in ledeni čaj, ter ju snedemo med čakanjem

»na zeleno« (v laboratoriju se pač ne sme obedovati).

Volk sit in koza cela?

Kar četrtina Slovencev in petina Slovenk si ne privošči zajtrka. Kot razlog največkrat navajajo pomanjkanje časa in apetita. Če ste med njimi in bi radi obdržali izgovora, potem vam svetujem da prenehate brati.

Ko se nam mudi, si lahko hitro zmešamo navadni jogurt, žličko medu in ovsene kosmiče. Tudi kos polnozrnatega kruha z medom ali marmelado vam bo dal energije za osvajanje novih področji. S seboj pa si lahko vzamemo jabolko ali banano, da lažje preživimo do kosila.

Kar se tiče pomanjkanje apetita, pa si velja zapomniti rek: vsak začetek je težak.

Malo po malo, jedila ki so vam pri srcu, pa uspeh ne

Kar četrtina Slovencev si ne privošči zajtrka

more izostati!

Zakaj torej zajtrkovati?

Redni jutranji obrok naj bi prispeval k zmanjšanju indeksa telesne teže, bolj iskrivemu mišljenju, ter manjšemu pojavu kroničnih bolezni (sladkorna bolezen tipa 2) … Še več nasvetov in dobrih receptov pa lahko najdete na strani inštituta za nutricionistiko. ■

»Span'c je bul k žganc«

Razmere na svetovnem finančnem trgu so takšne, kot so. Kam vložiti svoja sredstva: zlato, nafta, sončne kolektorje?

Najcenejša in za zdravje ena najboljših investicij je gotovo naložba v stari, dobri (nočni) spanec. Kot je ugotovil že Don Kihot: »...and bless the man who invented sleep, a cloak to cover over all human thought, food that drives away hunger, water that banishes thirst, fire that heats up cold, chill that moderates passion and, finally universal currency with which all things can be bought, weight and balance that brings the shepherd and the king, the fool and the wise, to the same level.« Koliko spanca je dovolj?

Kot na vsa pomembna vprašanja, tudi na tega ni univer-

zalnega odgovora. Nekateri bodo še po osmih urah spanca zehali, spet drugi pa bodo čili in poskočni. Seveda pa pretiravanje niti tu ni koristno. Večina priporoča minimalno sedem ur spanca na noč.

Posledice insuficience kvalitete in kvantitete nočne regeneracije se kažejo tako na kratki, kot tudi na dolgi rok. Utrujenost, nejevoljnost, slaba orientacija, večje količine zaužitega kofeina so vsem dobro poznane. Poglejmo si še dognanja nekaterih raziskav o bolj dolgoročnih posledicah: 1. Manj je (lahko) več: Ljudje, ki »gledajo pod kožo« manj kot 7 ur na noč imajo pogosto prekomerno telesno težo (2006 Institute of Medicine report). Temu vzorcu pritrjuje odkritje, da nespečnost niža koncentracijo leptina (le-ta zmanjšuje apetit) in povišuje koncentracijo grelina (ki stimulira apetit).

2. Nezdravo prehranjevanje: »zaspanci« pogosto segajo po bolj mastni hrani. Zanimivo je, da se ta efekt izrazi predvsem pri ženskah (Journal of Clinical Sleep Medicine).

3. Diabetes: pet ali manj

www.johnwinter.net

»Nanotabletke« Kratek uvod za (še) neposvečene v biotehnologijo: vzameš bakterijo (E.Coli), ji poveš, kaj želiš od nje (vstaviš plazmid z željeno informacijo, regulatorji, markerji …), »počakaš« (sinteza željenega proteina), »požanješ pridelek« (liza celice, čiščenje), protein apliciraš IV (če ga poješ, prideš v Guinessovo knjigo rekordov, ker si pojedel najdražji zrezek na svetu). To je osnovni princip, hudič je v detajlih …

Včasih nam E.Coli zagode: 30 | april 2012

proteini se združijo v stabilne netopnenanoskupke-inkluzijska telesca. Te moramo previdno »odviti« in »zaviti« nazaj v posamezne proteine.

Do danes smo inkluzijska telesca obravnavali kot nekaj neželjenega v procesu izdelave bioloških zdravil. Očitno se bo naš pogled nanje korenito spremenil.

Raziskovalciso odkrili, da inkluzijsko telesce vsebuje precejšen delež funkcionalnih proteinov. Odločili so se preizkusiti njihovo te-

rapevtsko uporabnost – in bili navdušeni nad rezultati.

E.Coli, ki je vsebovala inkluzijska telesca, so nanesli na celično kulturo »bolnih« sesalskih celic, ki so obnovile svojo aktivnost! ■

Vir: http://www.pharmanews.eu/ research-and-development/1019-nanopills-release-drugs-directly-from-the-inside-of-cells

Jonf728 /FLICKR

novičke | novosti iz farmacije

RNA kot tarča za majhne molekule?

Minimalno sedem ur spanca na noč ur spanca na dolgi rok pomeni 2.5x večjo verjetnost za pojav diabetesa (Archives of Internal Medicine).

4. Srčni infarkt 5. Povišan tlak 6. Večja verjetnost prometnih nesreč

Kemikom Univerze v San Diegu (Kaliforniji) je uspelo določiti strukturo molekule, ki se pripne na genski zapis virusa, ki povzroča hepatitis C, in prepreči njegovo reprodukcijo.

Hepatitis C je kronična infekcijska bolezen, za katero trpi okoli 170 milijonov ljudi po svetu. Povzroča kronično vnetje jeter (hepatitis) in raka na jetrih, v Ameriki pa letno terja več žrtev kot virus HIV. Po okužbi virus celico »prisili«, da zanj proizvaja gradnike, iz katerih se sestavijo novi virusi, ki se nato običajno sprostijo iz celice in oku-

Zatorej si stori uslugo in pojdi nocoj v posteljo eno uro prej. Za lažji »prehod« pa si lahko privoščiš umir- zapis sestoji iz enoverižne jen sprehod in skodelico RNA. Napada bele krvne toplega kakava. Če ti kdo celice, natančneje T-celice očita lenobo, pa mu pojasni, pomagalke. Imunski sistem da gre izključno in samo za sčasoma oslabi do te mere, preventivo. ■ da je za pacienta usoden že »običajen« prehlad.

Znanstveniki so pri prouOdkrit nov način čevanju mehanizmov vdora obrambe telesnih celic virusa prišli do osupljivega proti HIV virusu odkritja: naše celice se ne Virus – slaba novica, zavita predajo brez borbe! v protein. Pustimo debato o Nekatere celice imunsketem, ali je živ ali ne. Dejstva ga sistema (makrofagi, denso naslednja: virus HIV je dritične celice) posedujejo retrovirus – njegov genski protein (SAMHD1), ki jih

žijo naslednjo.

Ekipi raziskovalcev pod vodstvom Thomasa Hermanna, je uspelo določiti strukturo molekule, ki »odpre« virusno RNA. RNA »enkapsulira« inhibitor (jo zaobjame kot rokavica zaobjame dlan, se slikovito izrazi profesor Hermann), s čimer je preprečena nadaljna replikacija.

Uporabljena molekula spada v skupino benzimidazolov, njeno 3-D strukturo so določili s pomočjo X-žarkovne kristalografije. »Struktura bo služila kot izhodišče za izboljšave in racionalizacijo – z njeno pomočjo bomo pridobili nove

učinkovine in izboljšali že znane benzimidazolne inhibitorje,« pravi profesor Hermann. »Poleg tega je kristalna struktura kompleksa RNA-inhibitor pokazala, da je vezavno mesto na RNA v marsičem podobno vezavnemu mestu na proteinih. S tem se odpira vznemerljivo novo področje raziskovanja učinkovin, ki se vežejo na RNA«. ■

Vir: http://www.worldpharmanews. com/research/2011-discovery-provides-blueprint-for-new-drugs-that-can-inhibit-hepatitis-c-virus

varuje pred najbolj pogosto in virulentno obliko virusa HIV1. Protein prekine dostavo dNTP (deoksiribonukleotid trifosfatov = gradniki za sintezo DNA) in s tem prepreči pomnoževanje virusa. Širjenje je sicer zavrto, ni pa ustavljeno. HIV se v makrofagih potuhne pred imunskim sistemom in »čaka« na svojo »priložnost« tudi desetletje ali več, ter s časom premaga našo obrambo.

Napisano pa ne drži za, v

Afriki prevladujoč, tip 2, saj izraža protein Vpx, ki je sposoben inaktivacije SAMHD1. Čeprav je tip 2 sposoben neovirane replikacije v makrofagih, je tip 1 veliko bolj virulenten (nalezljiv). Še več: ko je tipu 1 onemogočena replikacija, je velika verjetnost, da postane »hipermutabilen«. Več mutacij pomeni večjo raznolikost, posledično večjo verjetnost preživetja.

Ni slabo za 0.0001 mm velik neživ delec, mar ne? ■

Rakave celice sprožijo alarm ob prisotnosti tumor-uničevalnega virusa Maligne celice v možganih ob okužbi z »raka-ubijajočimi« virusom sprožijo »proteinski alarm«, ki opozori ostale tumorske celice na prisotnost virusa. Opozorjene celice sprožijo obrambne mehanizme in na ta način uspešno zavrejo, največkrat pa kar popolnoma ustavijo njegovo napredovanje.

Z virusom okužene celice tumorja izražajo protein (CCN1). Ta se izloča v medcelični prostor in sproži protivirusni odziv: omeji širitev

onkolitičnega virusa skozi tumor, zniža njegovo sposobnost uničevanja malignih celic in omejuje učinkovitost terapije.

Glavne ugotovitve študije: - Ekspresijo CNN1 poveča prisotnost onkolitskega virusa, ne poveča se pri radioterapiji ali kemoterapiji. Zato je najverjetneje okužba celic z virusom glavni vzrok za povečano sintezo proteina.

- V medceličnini CNN1 reducira virusno replikaci-

jo, posledično uničevanje glioma celic - CNN1 se veže na integrinske receptorje na površini celic in izzove interferonski protivirusni odziv.

Izsledki študije nakazujejo, da verjetno vse celice našega telesa posedujejo in uporabljajo ta mehanizem pri virusnih okužbah. Blokiranje tega odziva bi pomenilo učinkovitejše zdravljenja glioblastoma s pomočjo on-

kolitskih virusov.

Glioblastom je najpogostejša in najsmrtonosnejša oblika možganskega raka.

Pričakovana življenska doba od postavitve diagnoze je okoli 15 mesecev, zato je potreba po novih oblikah zdravljenja še večja. ■

Vir: http://www.worldpharmanews. com/research/2006-cancer-cells-send-out-the-alarm-on-tumor-killing-virus

april 2012 | 31

intervju | borut božič

Prof. dr.

BORUT BOŽIČ mag. farm., spec. med. biokem.

Petra Soršak

P

rof. dr. Borut Božič, redni profesor za področje klinične biokemije in laboratorijske biomedicine, je z novim študijskim letom prevzel funkcijo dekana Fakultete za farmacijo. Skupaj smo se dotaknili aktualnega dogajanja na fakulteti in izven nje.

Najprej čestitke ob izvolitvi na mesto dekana Fakultete za farmacijo. Kako se je spremenil Vaš delovni dan glede na to, da ste že prej bili zelo zaposleni kot prodekan za študijsko področje? Kakšne so Vaše nove zadolžitve?

Hvala lepa za čestitke. Zahvala gre tudi študentom za izraženo podporo. Moj delovni dan se ni kaj dosti spremenil. Še kot prodekan za študijsko področje sem delal dnevno od 11 do 14 ur. Obi-

32 | april 2012

čajno tri od štirih vikendov v mesecu preživim na fakulteti. Tako se obseg dela ni kaj dosti spremenil, predvsem se je spremenila vsebina dela. Prej je bilo več operativnega dela, več razgovorov s študenti, z učitelji, več reševanja težav s pedagoškega področja …

Zdaj je več organizacijskega dela za celotno fakulteto, več je sestankov, ki ne dajejo takojšnjega rezultata. Delo je bolj abstraktno, hkrati je tudi več protokolarnih obveznosti, ki pa so dolgoročno pomembne.

Kateri so Vaši glavni cilji, ki ste si jih zadali v tem mandatu?

Glavne cilje sem postavil v akcijskem načrtu in so vezani na vsa področja našega dela. Prvi cilj je prehod iz obdobja reformiranja študijskih progra-

mov v stabilizirano stanje bolonjskih programov in preusmeritev aktivnosti iz oblike v vsebino, saj želimo doseči višjo kakovost. Prav tako je pomembno usklajevanje znotraj programov, medpredmetne povezave znotraj letnika in tudi med letniki. Pripravljamo reakreditacijo študijskih programov in želimo izboljšati načine preverjanja znanja. Pripraviti je potrebno nova navodila za pisanje diplomskih in magistrskih nalog. Glede pedagoškega dela želim še vedno nadaljevati s sejami senata, ki so namenjene pedagoški dejavnosti, morda uvesti pedagoško konferenco na to temo.

Prav tako nameravam organizirati pedagoško usposabljanje za zaposlene, priporočil sem že kolegialne hospitacije. Večjo pozornost bomo posve-

intervju | borut božič tili študentskim anketam. Pomembna se mi zdi tudi vzpostavitev zaključne zanke pretoka informacij – študent-predstavnik letnika, nosilec predmeta, prodekan za študijsko področje, senat in nazaj. Seveda je pomembna tudi komunikacija fakultete navzven z organi Univerze v Ljubljani oziroma drugimi članicami, z Nacionalno agencijo RS za kakovost v visokem šolstvu, delodajalci naših diplomantov … Na področju raziskovalne dejavnosti moramo iskati ustrezne oblike oziroma organizacijske možnosti, ki bodo sledile živahnemu utripu raziskovalnega dela, želim si ustreznega povezovanja znotraj fakultete in zunaj nje. Fakulteta za farmacijo ima odlične raziskovalce in odlične raziskovalne skupine in z dobrim sodelovanjem lahko naredimo korak naprej v konkurenčnosti. Eden od korakov k povečevanju sodelovanja med doktoranti je tudi spremenjen Pravilnik o doktorskem študiju.

Fakulteta za farmacijo bo še najprej spodbujala objave člankov v revijah z visokim faktorjem vpliva. Prav tako bomo aktivnosti usmerjali v pridobitev čim več novih mladih raziskovalcev na področju farmacije. V okviru gospodarskih projektov izvajamo zelo definirane raziskave. Želimo si tudi večjih projektov s strani gospodarstva, vendar splošne razmere temu niso naklonjene. Ocenjujem, da bi morala imeti Fakulteta za farmacijo na vseh področjih delovanja tudi svoje izvedbene organizacije: medicinski laboratorij imamo, o analizi zdravil se pogovarjamo, za učno lekarno je potrebna sprememba zakonodaje. Nepedagoško dejavnost moramo organizirati na način, da bo učinkovito podpirala pedagoško in raziskovalno dejavnost.

Po novem imamo tri prodekane. Prodekanoma za študijsko področje in znanstveno-raziskovalno področje se je pridružila še prodekanja za mednarodno sodelovanje. Kaj to pomeni za fakulteto in predvsem za študente?

Z uvedbo novega prodekanskega mesta smo mednarodno sodelovanje dvignili na raven vodstva fakultete. Dali smo večji poudarek mednarodnemu sodelovanju. S tem smo olajšali prepoznavanje težav iz preteklosti. Prizadevali si bomo za dvig števila bilateralnih pogodb ter posvetili večjo pozornost fakultetam partnerkam, ki so višje na kakovostnih lestvicah, kot smo mi. Dolgoročni cilj je, da smo znotraj

Univerze v Ljubljani po številu in aktivnosti nad povprečjem. Kar zadeva tuje študente, je treba težave bolj sistemsko reševati. Predvidevam, da bomo nekatere predmete začeli izvajati v angleškem jeziku.

Prostorska stiska je trenutno eden najbolj perečih problemov Fakultete za farmacijo. Kako se spopadate z njo?

Kakšne rešitve lahko pričakujemo v prihodnosti?

Stiska ni sama po sebi samo prostorska stiska, ampak izrazito vpliva na kakovost dela. Veliko prilagoditev v poteku pedagoškega dela je bilo narejenih v preteklem obdobju zaradi prostora. Že v prejšnjem mandatu smo se zelo veliko ukvarjali s prostorsko stisko in se odločili, da jo rešujemo po dveh poteh. V načrtih Univerze v Ljubljani je sicer predviden kampus z 10000-15000 m2, vendar trenutna situacija še ni tako daleč, da bi lahko že govoril o tem. Druga pot je iskanje rešitev na Aškerčevi in v bližini. Letos smo ponovno uspeli najeti prostore v Šolskem centru Aškerčeva, s to razliko, da letos najemamo celovito in ne po urah, prostore imamo zagotovljene ob popoldnevih. Prostori v Iliriji so trenutno pripravljeni za montažo opreme, vsaj del pouka se bo tja preselil že v poletnem semestru. Ilirijo štejem za velik uspeh prejšnjega vodstva in tudi vseh predstojnikov kateder. Zavedamo se, da 930 m2 ne bo rešilo stiske, je pa vsekakor izboljšava. Na Iliriji pridobimo eno srednje veliko predavalnico in vrsto laboratorijev za kakovostno delo. Še vedno najemamo prostore pri Visoki šoli za storitve, gre predvsem za prostore za seminarje. Glede stavbe na Mirju moram povedati, da smo v prejšnjem mandatu naredili preboj naprej. Dogovorili smo se z Lekarno Ljubljana za skupno obnovo prostorov, dogovarjamo se še z drugimi lastniki stavbe. Del prostorov bomo prilagodili zaˇ delo Katedre za socialno farmacijo. Zaˇ učinkovitost dela nameravamo povezati obe lokaciji (Ilirija ˇ in Mirje) s telefonsko inˇ računalniško povezavo preko strežnika z matičnimi prostori na Aškerčevi. Ko se bo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo izselila, imamo s strani Univerze v Ljubljani obljubljeno predavalnico na ˇ dvorišču. Predvidevam popolno prenovo objekta, da bi Fakulteta za farmacijo pridobila na obstoječi lokaciji dve večji sodobni predavalnici.

Že dalj časa krožijo govorice o drugi (dodatni) Fakulteti za farmacijo v Sloˇ veniji. Kakšna so Vaša predvidevanja?

S stališča Nacionalne agencije za kakovost visokega šolstva se odpira vprašanje, ali bi bilo smiselno podpreti akreditacijo programa podobne institucije, kot je Fakulteta za farmacijo Univerze v Ljubljani, če ima naša fakulteta dobre programe in učitelje in ji manjka samo prostor. Kot dekana me ne skrbi, če bi se kje odprl podoben petletni program, skladen z Direktivo.

Ta ne bi pomenil resnejše konkurence za nas.

V Vašem nazivu v primerjavi z večino profesorjev najdemo tudi spec. med. biokem. Kaj ta naziv pomeni? Kako ste ga pridobili?

Specialist medicinske biokemije je ena izmed temeljih zdravstvenih specializacij, ki jo izvaja Zbornica laboratorijske medicine Slovenije kot javno pooblastilo. Specializacija traja štiri leta in se konča s specialističnim izpitom. Naziv je podeljen doživljenjsko – kot drugi izobrazbeni nazivi. Ta naziv mi omogoča, da si pridobim slovensko licenco za delo, da se lahko vpišem v evropski register in da si pridobim naziv evropski specialist klinične kemije in laboratorijske medicine (EurClinChem). Evropski naziv predstavlja hkrati evropsko licenco za delo in ga je potrebno obnavljati vsakih 5 let.

Ste tudi presojevalec medicinskih laboratorijev na Slovenskem inštitutu za kakovost in meroslovje. Vam ob poplavi dela sploh ostane še kaj časa tudi za to?

To je povezano z mojim delom v laboratorijski medicini, saj sem bil zaposlen kot strokovnjak laboratorijske medicine skoraj dvajset let in sem še vedno dopolnilno zaposlen v UKC Ljubljana. Sem pa s strani Fakultete tudi član Razširjenega strokovnega kolegija za laboratorijsko diagnostiko, ki je pristojen za predlaganje članov komisij za preglede v postopku pridobivanja dovoljenja za delo medicinskih laboratorijev. Ker sem bil predsednik delovne skupine, ki je pripravljala Pravilnik o pogojih, ki jih morajo izpolnjevati laboratoriji za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine, ne bi bilo pošteno, da izkušenj ne delim s stroko v fazi implementacije pravilnika. Pregledi (za katere je poapril 2012 | 33

intervju | borut božič

goj opravljen izpit za presojevalca) so sicer del delovne obveznosti zdravstvenega delavca. Ker pa nisem več primarno zaposlen pod ministrom za zdravje, vzamem dopust, ko grem v presojo laboratorija in zato je videti, kot da je to moj hobi.

Diplomsko delo ste opravili pod mentorstvom prof. dr. Bohinca na takratni Katedri za farmakognozijo, doktorsko disertacijo pa ste zagovarjali s področja klinične imunologije. Zakaj ste se odločili za to področje?

Diplomsko nalogo sem začel delati kot štipendist Medax-a, ki je takrat razvijal izdelke za varovanje zdravja na podlagi čebeljih izdelkov in rastlin.

Ukvarjal sem z Echinacea purpurea, saj so podatki kazali, da ekstrakti delujejo stimulirajoče na imunski sistem.

Limfocititoksična reakcija je bila ena izmed glavnih, ki sem jo obravnaval v drugem delu diplomske naloge. To je bil moj prvi stik z imunologijo, preko dr. Bohinjčeve. Kasneje sem pridobil naziv mladega raziskovalca na področju revmatologije/avtoimunosti in sledi vsebinsko popolnoma logično nadaljevanje.

Na fakulteti ste redno zaposleni od leta 2006, čeprav ste član Katedre za klinično biokemijo že od leta 1995. Kaj ste počeli v vmesnem obdobju? Kakšen je razlog, da ste zašli v pedagoške vode?

Nisem ravno zašel. V pedagoških vodah sem dolgo, saj sem že kot najstnik prejel bronasto priznanje OF za vzgojo mladih. Poklicno pa so se te aktivnosti začele s pobudo prof. Kotnika (MF), kasneje pa me je prof. Mrhar 34 | april 2012

po doktoratu povabil k sodelovanju v pedagoškem procesu. Sledila so posamezna predavanja, potem habilitacija. Najprej sem bil član Katedre za klinično kemijo in še vedno zaposlen v UKC Ljubljana, potem sem se dopolnilno zaposlil na Fakulteti. Zatem sem se polno zaposlil na Fakulteti in dopolnilno na UKC-ju. Tako že več kot 15 let delujem na raziskovalnem, strokovnem in pedagoškem področju, samo razmerja se spreminjajo. Zdaj je v večji meri prisotno tudi še upravljanje.

Kaj pa Vaše raziskovalno delo? Koliko časa Vam ostane zanj?

Res popolnoma sem se nazadnje posvetil samo raziskovanju v času doktorskega študija na Nizozemskem. Kasneje je bilo vedno potrebno delati več stvari hkrati ali vsaj vzporedno. Danes sem član raziskovalne skupine Revmatoške klinike Sistemske avtoimunske bolezni, kjer še vedno intenzivno sodelujem. Sicer sem bolj usmerjen v koordinacijo dela raziskovalcev, gre predvsem za mrežne povezave z Inštitutom Jožef Štefan, Nacionalnim inštitutom za biologijo, različnimi katedrami na Fakulteti ali s posameznimi sodelavci na fakulteti, z raziskovalci na King's Collegeu … Menim, da sem tako bolj koristen, kot pa če bi sam pipetiral, čeprav to še vedno dobro znam (smeh).

Kakšne razlike opažate med položajem študentov danes in v času, ko ste študirali Vi? Dostopnost informacij je danes grozljivo večja, kot je bila nekoč. Danes sedete za računalnik in v sekundi imate

veliko zadetkov o stvari, ki vas zanima, včasih pa je bila to večja težava. Urniki so bili podobni, tudi v petek popoldne, v soboto zjutraj. Vaje so potekale do devetih, desetih zvečer, saj smo bili ena izmed prvih generacij, ko so povečali število vpisnih mest. Kdor je hotel študirati, je lahko študiral, kdor je želel žurirati, je lahko žuriral. Tako kot danes. Mednarodnih izmenjav ni bilo toliko kot danes, možno pa je bilo sodelovanje znotraj bivše Jugoslavije. Študenti smo bili že takrat aktivni v mednarodnih študentskih združenjih.

Bistveno več je bilo ustnih izpitov, kot jih imate sedaj. Trajali so tudi 2-3 ure na študenta.

Kaj menite o kompetencah študenta, ki zaključi študij na Fakulteti za farmacijo? Je to profil, ki ga iščejo zaposlovalci? Kaj menite o trenutnem stanju na trgu dela?

Cilji Univerze v Ljubljani so, da kateregakoli študenta izobrazi v kritično razmišljujočega človeka, ki bo sposoben opravljati svoje delo. S tega zornega kota bodo programi Univerze v Ljubljani vedno kritizirani s strani delodajalcev, ki iščejo delavca za točno določeno delovno mesto v tistem trenutku.

S tem trenjem ni nič narobe, potrebnih pa je zadosti stičnih točk, da študentje pridobivajo znanja, veščine in sposobnosti, da lahko začno delati na svojem področju in znanje ustrezno nadgrajevati glede na potrebe delodajalca, pri katerem so zaposleni. Menim, da imajo naši diplomanti dobre osnove. Ne bom trdil, da ne bi mogli česa izboljšati, kakovost ni končen proces. Naši študentje imajo dobre možnosti za

intervju | borut božič

razvoj v kritično razmišljajočo osebo.

Morda ste premalo samozavestni glede veščin, ki ste jih pridobili na tako interdisciplinarnih področjih, kot sta farmacija in laboratorijska biomedicina. Hiter razvoj morda daje občutek, da marsičesa ne znamo, ne daje pa varnega občutka, da stvari res obvladamo. Na trgu dela se čuti fluktuacija povpraševanja. Večja podjetja še vedno zaposlujejo kljub krizi. Nekatera zastopništva odpuščajo zaposlene, ker znižujejo stroške in se selijo. V javnem sektorju pa vidim nekritično omejevanje zaposlovanja. Ne moremo zagovarjati ohranjanja zdravstvenih pravic, hkrati pa dvigovati kakovost in obenem zmanjševati števila zaposlenih. Sem prizadet, ko vidim, da se javni sektor dojema kot čisti zažiralec. Dober zdravstveni sistem lahko pomaga k finančni stabilnosti države.

Nekdo pri 35-ih letih postane invalid zaradi agresivne oblike revmatodinega artritisa, potem pa naslednjih 30-40 let prejema socialno pomoč.

Druga opcija je ustrezna terapija in tak človek lahko vsaj polovično dela.

To ni samo stvar prijaznosti, ampak je tudi čista ekonomska računica. Dandanes še vedno večina farmacevtov dobi tipične farmacevtske službe, zato menim, da farmacevtov v Sloveniji ni preveč. Tudi potrebe po inženirjih laboratorijske biomedicine so večje, kot je povpraševanje, kar je stvar trenutne situacije zaposlovanja nasploh.

Kozmetologi si bodo morali še izboriti svoje mesto na trgu dela. Študentje veliko časa preživimo v študentski sobici, kjer nastajajo izvirne

zamisli za številne projekte. Poznate naše projekte, se katerega morda tudi udeležite? Morda preberete Spatulo?

Poznam večino projektov. Spatulo vedno vsaj prelistam, če mi čas dopušča, tudi preberem. Večino aktivnosti poznam z vaših predstavitev na informativnih dnevih. Redno prebiram vaše plakate, ki vabijo na dogodke. Vem, da ste pred kratkim zbirali oblačila.

Nekaj let nazaj sem se udeležil tudi mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora kot predavatelj. Spremljam tudi vaše športne dosežke.

14. 12. 2011 smo študentje pripravili okroglo mizo z naslovom Vloga farmacevta v slovenskem zdravstvenem sistemu, ki ste se je tudi udeležili. Mogoče kratek komentar aktualnega dogajanja.

Vsa pohvala organizatorjem, menim, da bi takšne okrogle mize morale postati stalna praksa. Malo sem pogrešal mnenja prisotnih študentov, ki bi na tak način pokazali, da jim ni vseeno glede našega poslanstva. Gre za vprašanje farmacevtske stroke in širše javnosti, kakšen tip lekarne si želimo. Jaz vidim lekarno kot strokovno ustanovo znotraj zdravstvenega sistema. Pacient bi se moral po kakovosten nasvet za varno uporabo zdravil obrniti na farmacevta in širša javnost mora videti farmacevta kot svetovalca. Vsekakor pa črno-bela slika ne obstaja.

Vodenje fakultete je zagotovo tudi velika obremenitev. Kako se spopadate s stresom? Se morda ukvarjate s športom, obiskujete kulturne prireditve, berete knjige?

Funkcija dekana ni nič bolj obremenjujoča, kot je bila funkcija prodekana, samo drugačne situacije so. Psihologi pravijo, da je stres situacija, ki jo človek sprejme kot stres. Jaz se s stresom ne obremenjujem, poskušam slediti svoji viziji. V konkretnih situacijah želim najti pravi kompromis, ki bi vsaj minimalno zadovoljil vpletene osebe.

Izogibanje stresu izhaja iz pozitivnega odnosa do življenja. Gre za realizem, stvarnost, pa vendar sem optimistično naravnan, zato bolje izkoriščam svoj imunski sistem. Ukvarjam se z mnogimi športi, kot so planinarjenje, tek, kolesarjenje, smučanje, jadranje, jahanje … Je pa tega bistveno manj, kot bi želel. Rad grem pogledat kakšen dober film ali gledališko predstavo ter poslušat koncert, vendar je tudi tega manj, kot bi želel. Sprostitev mi pomenijo tudi potovanja. Po 15-ih letih sem spet začel igrati klarinet. Daleč najpomembnejša sprostitev zame pa je stik z naravo.

In še kakšno sporočilo za študente?

Nihče ne ve, kaj boste študentje potrebovali v svojem življenju čez trideset let. Zato se je modro učiti zase – z razumevanjem in povezovanjem. V zrelih letih sem prišel do jasnih ugotovitev, kako je ta svet bistveno bolj povezan med seboj, kot se ga v izobraževalnem sistemu spoznava. Ne samo naravoslovje med seboj, ampak tudi s pojavi v družboslovju, humanistiki in tehnologiji. Študirajte predvsem zase in za svojo najbližjo okolico. Bolj kot boste znali znanje uporabiti, širša bo okolica, na katero boste vplivali, in zahtevnejše izzive boste lahko rešili. ■ april 2012 | 35

mednarodna scena | epsa www.mariodavid.eu

European Pharmaceutical Students’ Association

Annual Reception 2012 review

ACTIVE AND HEALTHY AGEING – Understanding the implications of growing old Bojan Davinić, Facilitator of the Annual Reception, EPSA Vice President of External Affairs 2011-2012

T

he Annual Reception is EPSA’s event of excellence, held every late February/early March in the European Parliament in Brussels. It is a presentation of EPSA’s activities and achievements to the Board of Trustees, as well as external bodies such as professional organisations, European institutions, other students’ organizations and companies, followed by presentations and a discussion on a hot topic.

This year, the title was »Active and Healthy Ageing – understanding the implications of growing old«. The event was co-hosted by 4 Members of the European Parliament (MEP) from 3 political parties, which clearly shows neutral political status of EPSA. After a welcoming speech from the EPSA President, MEP Mário David addressed 150 people from 20 different countries in the audience showing the importance of students, new ways of communicating, and pointing out that strong interprofessional collaboration is needed in order to provide patients with better access to healthcare. Next, co-host MEP Edite Estrela spoke about the educatio36 | april 2012

nal reform and the need to fight inequality, mentioning how different areas of society must tackle healthcare issues in a coordinated way.

Following the opening of the event – EPSA President Guilherme M. Ferreira gave a presentation about EPSA’s current status, achievements and what is in the pipeline for the future, focusing on two main areas – education and mobility.

The second part of the event was a panel discussion. The opening speech came from MEP Elena Oana Antonescu, presenting the topic by bringing forth several important issues such as the approval of new medicines for diseases like Alzheimer’s and dementia.

This was followed by a speech from MEP Marisa Matias, who spoke about the importance of collaborations and relationships between health professionals and their respective institutions and organisations, while also pointing out that the demographic change Europe is undergoing shouldn’t be directly seen as problem, but rather as a shift that will require a proper adjustment from society. »Chronic diseases are a burden for society and we should

consider them seriously«.

Dr Roberto Frontini, President of the European Association of Hospital Pharmacists (EAHP) presented their view on Active and Healthy Ageing, referring to questionable resources in hospitals and to the transition from hospital to home care, which should be improved in order to be as seamless as possible. The next speaker was Mr John Chave, Secretary General of the Pharmaceutical Group of the European Union (PGEU), representing the view of community pharmacists. Mr Chave brought forth several important points, having identified polypharmacy, ADR reporting and adherence to therapy as three focal points for community pharmacists in the future, and having said that »there has never been a better time to be a pharmacist«. The next speaker, Franciska Desplenter, Vice President of the European Society of Clinical Pharmacy (ESCP), presented their view on the topic and also the activities ESCP undertakes in the field. Ms Franciska also spoke about the importance of educating patients and of enabling better communication with them,

referring to EPSA trainings as a valuable tool for the latter. The last speech came from the EPSA Training Coordinator, Tiia Metiäinen, who presented the European pharmaceutical students’ perspective, arguing that the current demographic shift, besides posing a possible future problem for society, also elicits a golden opportunity for change in the healthcare sector. If properly conducted, this change could largely lessen the negative impacts of the aforementioned shift, and it should be achieved through collaboration and dialogue with and between students and health professionals, and also through their training, particularly in areas such as clinical skills and personalized medicine.

The last hour of the Annual Reception sported a very dynamic atmosphere with questions and comments from the audience. MEP Marisa Matias and MEP Elena Oana Antonescu made closing remarks, with an optimistic message for future professionals.

What message, then, can we take from this discussion? We are witnessing the increase of the available information in society, and

erasmus | madrid it has provoked a change in patient and consumer behaviour. The public has become more aware of the factors that influence their well-being and their health, which has led to an increased eagerness to be involved in one's own care and has drawn the attention to the disease prevention methods and healthy lifestyle of an individual. Attitudes of the wider public towards pharmaceutical products are changing. The pharmacists are primarily in contact with patients and consumers which clearly feel the need for an improvement of this communication. EPSA has been developing a training project meant to improve the soft skills of pharmacy students, but as patient counselling has evolved beyond the limits of a one-sided communication process, means to train the future consumers should be developed, too. Those two points are clearly identified during the presentations and the discussion, which brings us to the realisation that a very demanding task is at hand – an educational reform is needed!

Special recognition for help and effort put into the organization of the EPSA Annual Reception 2012. goes to the assistants of co-hosting MEP’s: Elisabeta-Ana Covaci, Jorge Morgado, Sofia Santos and Marta Vieira.

Since 2010, when the Annual Reception moved to the European Parliament, this event has been growing beyond anyone’s expectations. We should acknowledge those who led this development and have much of the merit for its success: Fokion Sinis, EPSA VP of External Affairs 2009-2010 and Sanziana Marcu-Lapadat, EPSA VP of External Affairs 2010-2011. ■

LEPO ŽIVLJENJE ERASMUS ŠTUDENTA V MADRIDU Maja Meško

večinoma zaprejo. Zdi se, letališču ne manjka. da so še prazniki in dela Ker seveda vsak dan hodiprosti dnevi v Španiji name- mo tudi v šolo, te naklonjeadrid je mesto, noma postavljeni tako, da nost mestu lahko prevzame ki ti lahko izpolni tvorijo podaljšane vikende, celo med večernimi vajami sanje, še bolj po- ki jim Španci pravijo el pu- nekega petka ali v čudnem gosto pa te povabi k sa- ente in so odlična priložnost trenutku, ko se cela predanjarjenju. Odprto mesto, ki za obisk katerega od doma- valnica španskih študentov baje sprejme vsakogar in čih sošolcev, ki svoje Era- smeji posrečeni šali prozato danes predstavlja dom smus leto preživlja kjerkoli fesorja, ki je seveda spet kar 3,3 milijonom ljudem, je v območju nizkocenovnih ne razume samo Erasmus septembra 2011 začasno letov, ki jih na madridskem študent. Bodoči španski farsprejelo tudi 4 slovenske bodoče farmacevtke. Po šestih čudovitih mesecih izmenjave si upam trditi, da bo verjetno res držalo, kar imajo Španci navado reči, kadar opisujejo svojo prestolnico – že res, da nima barcelonske prikupnosti niti mogočne skrivnostnosti južnih španskih mest ter da se površnemu obiskovalcu na prvi pogled lahko zdi zgolj kaos med prevelikim številom stavb, pa vendar je to njegov trik in kljub temu se vsakemu prišleku slej ko prej zgodi, da ga mesto začara in neizogiben je trenutek, ko se zaveš, da si ga pravzaprav ne želiš nikoli zapustiti.

Spoznanje te lahko preseneti sončnega nedeljskega popoldneva med ležanjem na travi enega izmed mnogih mestnih parkov, ko vzljubiš sproščeni način življenja, ki v Španiji v resnici obstaja (mit potrjen!). Tako se hitro privadiš, da se jutranja predavanja v povprečju začnejo ob 10:00 ter da se med 14:30 in 16:30 spoštuje čas popoldanske sieste; čeprav so sodobni Madridčani vedno manj naklonjeni tej tradiciji, se vrata manjših trgovin ter lokalov Edificio España in vedno modro madridsko nebo

M

april 2012 | 37

erasmus | madrid

Nedeljsko veslanje v parku Retiro je priljubljena aktivnost prebivalcev Madrida

Madridski medved na glavnem trgu Plaza del Sol 38 | april 2012

macevti, študenti največje univerze v Španiji – Universidad Complutense de Madrid – se urijo v ogromni opečnati stavbi z dušo in temnimi lesenimi predavalnicami. Na stranskem vhodu so opazne poškodbe fasade, ki naj bi izvirale še iz časov državljanske vojne, hkrati pa španski kolegi pripovedujejo o legendi zimskega zmrzovanja med predavanji v predavalnici z razbitim oknom, ki ga zavoljo prepovedi obnavljanja stavbe, zaščitene kot zgodovinski spomenik, še niso uspeli popraviti. Slovenske farmacevtke sicer nismo imele priložnosti obiskati omenjene predavalnice, vendar glede na dosedanje izkušnje z učinkovitostjo španske administracije ne dvomimo v obstoj razbitega okna, ki bo verjetno še dolgo ostalo prisotno. Tako kot doma pa tudi v Madridu poleg stare stavbe ne manjka še novejša (ki sledi trendu domače FFA in je prav tako oranžne barve) z neskončnimi hodniki moderno opremljenih laboratorijev. Zagovarjam dejstvo, da je vaje v teh laboratorijih potrebno izkusiti vsaj zaradi neverjetnega občutka, ko se ti prvič v življenju ni potrebno riniti v vrsto za spektrofotometer. Čeprav smo se v 6 mesecih kar precej udomačile in se naučile, da žlica olivnega olja izboljša 90 % jedi ter da je kozarec sveže izstisnjenega pomarančnega soka lahko zdrava vsakodnevna

dobrina, se sama še vedno ne znam upreti jutranjemu teku na metro in tako se med poskusi pravočasnega prihoda na predavanja ali vaje izda moj nešpanski izvor, saj je jasno, da so živčni ljudje hitrega koraka skoraj izključno tujci. Domačinom se malo stvari zdi vrednih hitenja in tako se tudi v primeru petminutne zamude na vaje lahko zgodi, da prispeš prej kot 30 % španskih sošolcev. Že na polovici izmenjave je jasno, kako zelo bomo nekega dne pogrešale Madrid, v katerem je življenje tako prijetno, ko zima sploh ne pride do mesta in ko v 6 mesecih ne potrebuješ dežnika niti tolikokrat, da bi se spomnil, kam si ga založil.

Ko se po božičnih počitnicah v domači vasi vrneš na tople popoldneve v parku in rolanje ob reki. Pa ko smo ob najhladnejših dneh, ko se temperature spustijo do 0 °C, utrjeni in mraza vajeni slovenski otroci edini, ki se potiho posmehujemo prikupnim domačinom, ki zaviti do nosu izgledajo kot nindže.

Erasmus leto v Madridu je več kot najboljše leto dosedanjega življenja, je način življenja, ki ti v glavo podtakne navdušeno vero v to, da bo od tega trenutka naprej v življenju vse samo še dobro; in če ne – no pasa nada.

Hej, če je za to potrebno za leto oditi na izmenjavo – večna slava in hvaležnost Erasmusu! ■

sep | riga

Kam? V tujino!

Katarina Kokalj

Ta članek naj bo v spodbudo vsem vam, dragi LBM-jevci, da poiščete možnost in si pridobite še nekaj izkušenj v tujini.

K

ot vemo, je Erasmus najbolj poznan program študijskih izmenjav in izmenjav za opravljanje prakse. Ker sama nisem želela oditi za vsaj tri mesece, kar je pogoj programa, sem se odločila, da poskusim najti enomesečno poletno prakso preko SEP (Student Exchange Programme), ki deluje v okviru IPSF (International Pharmaceutical Student’s Federation).

Tako sem konec avgusta odšla za mesec dni v glavno mesto Latvije, v Rigo, kjer me je na Biomedicinskem raziskovalnem centru čakalo delo v Laboratoriju za farmacevtsko farmakologijo. Čez teden sem vsak dan do tja kolesarila dobre pol ure (in vreme te v tem času za-

Riga z mostu radi bližine morja in najvišje nadmorske višine 311,6 m lahko zelo mokro preseneti), vikendi pa so ostali prosti za uživanje v tej super državi in njenih sosedah.

Seveda sem odšla tja z določenimi pričakovanji, ki so bila na koncu močno presežena. Ob prvem prihodu v laboratorij me je zelo presenetilo, da tam dela veliko moških, kar je bila, priznam, zelo prijetna sprememba.

Ker Latvijci z delom začnejo šele ob 9h, se služba zavleče tudi do pol 6h zvečer, zato so sodelavci dejansko cele dneve skupaj in funkcionirajo kot ena velika dru-

Barvanje zmrznjenih tkivnih rezin v Oil Red O

žina.

Tudi mene so lepo sprejeli in tako sem začela spoznavati delo v pravem raziskovalnem laboratoriju, ki se ukvarja s testiranjem zdravil za možgansko in srčno kap na podganah.

Kot vsi zaposleni, sem morala najprej opraviti preizkus natančnosti pipetiranja in šele nato se je delo lahko začelo. Najprej sem preverjala reflekse zdravih podgan z različnimi vajami (podgano potiskamo, dvignemo za rep, spremljamo povezavo med občutljivostjo brkov in refleksi na tačkah) in pri tem bila deležna njihove obilne zahvale v obliki iztrebkov. Reflekse se nato večkrat preveri po povzročeni kapi, pri čemer se primerja zdrave podgane, tiste s povzročeno kapjo in apliciranim zdravilom ter tiste s povzročeno kapjo brez apliciranega zdravila.

Pri srčni kapi se poleg tega z ultrazvokom preverja stanje srca. Ravno ta preiskava je razlog, da raje testirajo samčke, saj je velik del trebuščka za preiskavo potrebno pobriti. Pri samičkah se pri tem neizogibno

odstranijo tudi bradavice, kar jih močno razdraži in ovira preiskavo.

Posamezni eksperiment traja 14 dni od inducirane kapi do usmrtitve z giljotino, po kateri se odvzamejo različni deli telesa za nadaljnje preiskave. Iz njih se pripravijo zamrznjene rezine (ki se sploh ne narežejo tako enostavno kot vse skupaj izgleda), ki se nato obarvajo in mikroskopsko pregledajo. Glede na namen eksperimenta pa se iz določenih tkiv izolirajo tudi RNA molekule z namenom spremljanja vpliva zdravila na izražanje določenih genov.

Za posamezni eksperiment je potrebnih nekje 60 podgan, saj jih kar slabih 50 % pri indukciji možganske kapi pogine. Indukcija možganske kapi izgleda tako, da povzročijo ishemijo z vstavitvijo nitke s tanko plastjo silikona na konici v arterio carotis interno, kjer jo pustijo 2 uri, nato pa jo previdno odstranijo. Razlog poginov je v bližini živca vagusa, katerega prekinitev onemogoči dihanje.

Laboratorij deluje v skladu z zakonodajo glede testiapril 2012 | 39

sep | riga

Osnovni pripomoček – črne pipete

Obala Baltskega morja ranja na živalih in za eksperiment tako uporabi najmanjše živali, na katerih so rezultati še relevantni. Podgane so primerne, saj se za preiskave lahko pridobi dovolj krvi in urina, poleg tega pa nimajo refleksa za bruhanje in lahko same požirajo zdravila, kar za miši ne velja.

Zadosten volumen vzorca je zelo pomemben, saj skozi vseh 14 dni, ko poteka eksperiment, spremljamo vrednosti različnih analitov v urinu in v krvi. Seveda se vse meritve izvaja ročno, saj se avtomatizacija zaradi premajhnega števila vzor40 | april 2012

cev ne splača.

Ker laboratorij vodi tudi nekaj raziskav, za katere so potrebni humani vzorci (te dobijo iz bolnišnice), sem tako v urinu določala koncentracijo proteinov in koncentracijo kreatinina, v krvi pa količino hemoglobina.

Tukaj lahko dodam še mini nasvet, kako si zapomniti Jaffejevo metodo za določanje kreatinina. Jaffe spominja na Jaffa kekse, ki imajo oranžni marmeladni žele, pri reakciji pa po dodatku alkalnega pikrata dobimo oranžen produkt.

Praksa v tujini pa vsekakor ne obsega samo dela, pre-

ko katerega vsekakor dobiš boljši vpogled v kulturo, ampak tudi spoznavanje znamenitosti same dežele in njenih sosed.

Imela sem veliko srečo, da sem v Rigo prispela ravno na vikend, ko so praznovali 800. obletnico mesta. Organiziran je bil 24-urni neprekinjen turnir v košarki, tekmovanje našemljenih ekip s pedolini po kanalu reke Daugave (verjemite, tudi fantje dobro vozijo v petah), ulični nastopi na več lokacijah in degustacije lokalnih specialitet.

Po končanem praznovanju se je mesto malo spraznilo in opazila sem ogromno urejenih parkov ob reki in po ostalih predelih mesta, tlakovane ulice, po katerih vse Latvijke hodijo v petah, in eno največjih tržnic v Evropi. Rigo vsekakor priporočam kot obiska vredno mesto, saj ima veliko zbirko zanimivih muzejev, Hišo črnih glav, posebej varovan kip svobode ter najizvirnejšo čajno hišo v obliki steklenega paviljona. Za mlade je ena najbolj priljubljenih žurerskih lokacij s celo ulico diskotek, navdušuje pa predvsem občutek varnosti, saj sem sama ponoči upala hoditi po mestu.

Presenetijo tudi ostala latvijska mesta, od katerih ima skoraj vsako svoj grad, drugačen tip hiš in prav tako veliko zelenja.

Zelo se je izkazala latvijska predstavnica IPSF SEP, ki je organizirala izlet v krajinski park, v izdelovalnico marcipana, ogled izdelave homeopatskih zdravil ter laboratorijev na Inštitutu za organsko kemijo. Vsekakor je bil eden najboljših izlet s kolesi na le 30 km oddalje-

no obalo Baltskega morja, ki pa je bilo za kopanje žal premrzlo.

Bistvo take izmenjave je vsekakor spoznavanje novih ljudi. Kuhinja v hostlu je »the meeting point« (če seveda dobiš prost štedilnik) in z ljudmi, ki sem jih tam spoznala, smo raziskali Rigo, Stockholm in Talin po dolgem in počez. Izvedela sem za Geo-Caching (kot iskanje skritega zaklada; če te zanima več, vprašaj strica Googla), s pomočjo katerega smo odkrili trgovino s krofi, ki je bila na srečo naših želodcev in denarnic odprta le 3 dni na teden.

Cene v Rigi so presenetljivo celo malo višje kot v Ljubljani, zato je treba biti kar pozoren, da kupljenih stvari še dodatno ne preplačaš, kar se rado dogaja na tržnici. Študijsko leto se pri njih začne že 1. septembra in na ta dan študentje organizirajo delavnice za otroke v muzejih, v katere je takrat vstop prost. Študenti farmacije so tako v Muzeju farmacije razstavili periodne sisteme s celega sveta (kitajski je sploh super zabaven), tekmovali smo v oblačenju halj in postavljanju notranjih organov na pravo mesto.

Zvečer je skozi celo mesto potekala parada vseh fakultet, v katero so se vključili tako študenti kot profesorji, ki se je zaključila s proslavo in zabavo na enem od trgov.

Mesec dni v Rigi je bila nepozabna izkušnja tako z vidika dela v laboratoriju kot z vidika spoznavanja novih ljudi, dežele in navad. Opogumite se in pojdite tudi vi, ne bo vam žal, ter bodite dobri predstavniki naše fakultete in predrage Slovenije. ■

sep | lizbona

Uma imperial, por favor!

Gregor Vidovič, Anita Kotar

Pa greva, ane ...

M

inevalo je drugo leto študija na fakulteti za farmacijo, ko sva se odločila, da bi morda tudi midva preizkusila eno izmed možnosti mednarodnega sodelovanje na naši fakulteti. Na predstavitvi mednarodnih dejavnosti je bila predstavljena tudi SEP praksa; praksa, ki jo v tujini kot študent farmacije opravljaš v omejenem obsegu (povprečno 4 ure na dan).

To je bil zadetek v polno; 4 ure na dan spoznavaš delo farmacevta in si nabiraš izkušnje, preostali čas pa izkoristiš za spoznavanje druge države. Takoj sva se prijavila. Najina izbira je bila Lizbona, Portugalska.

Večji del organizacije sta prevzela slovenski in portugalski SEO. Kmalu sva izvedela ime lekarne, v kateri bova opravljala prakso ter naslov stanovanja. Nama je ostal samo problem, kako priti do Lizbone. Ker se nama ravno tisti čas ni ljubilo pešačit, sva se odločila, da greva z letalom.

v Lizboni sta naju pričakala prijazna študenta farmacije, ki sta naju pospremila do stanovanja. Naslednji dan je bil precej zaseden; vodiča (spet študenta farmacije) Joao in Sofia sta nama razkazala mesto, priskrbela mesečne vozovnice za podzemno železnico in kartice za obroke v študentskih menzah. Portugalska je raj za tuje študente: stanovanjski stroški so podobni kot v Sloveniji (90 evrov/mesec), hrana v menzah je 2,40 evra in kamorkoli v mestu Lizbona se da priti s hitro podzemno železnico.

razvrščanja receptov. Najraje sva bila v laboratoriju, kjer sva večino časa sicer samo opazovala zaposlene in bolj izkušene farmacevte pri delu. Včasih pa sva lahko tudi sama pomagala pri pripravi FO. Tako sva pripravljala kapsule, sirupe, praške in kreme. Lastnica Soraia, ki nama je vedno vse prijazno pojasnila in pomagala, bi se brez težav lahko potegovala za naziv najbolj delovne osebe na svetu.

ga dne ugotovili, da se lahko, če prej spijemo nekaj sangrij, čisto lepo sporazumevamo tudi, če govorimo vsak v svojem jeziku. V ožji krog prijateljev je spadala tudi vedno nasmejana študentka medicine iz Tajvana, ki sva jo nekega dne naučila pripravljati testenine (s kupljeno omako, seveda).

Osebje v stanovanju je bilo zelo prijazno. Svoje so k veliki kulturni pestrosti prispevale tudi arabske kolegice, ki so v kuhinji vedno poslušale neke vrste petje (še V stanovanju zdaj ne veva, če so to bile Vsi SEP praktikanti smo sta- molitve ali njihov turbo folk). novali v istem bloku. Blok je bil poln tujih, predvsem Uma sangria, Erasmus študentov. To je por favor! sinonim za zabavo. Franco- Nekaj nenapisanih portuzi, Italijani, Tajvanci, Poljaki, galskih zapovedi: če si peTurki, Nemci, Venezuelci ... šec, imaš vedno prednost Midva sva se najbolj ujela s (tudi ob rdeči luči); če vidiš slovaškim parom Emilio in simpatično tujko, ji požviMirom. Z Mirom smo neke- žgaj (po svetli polti jo pre-

Misce fiat pulvis ...

Že prvi dan sva obiskala lekarno, kjer sva opravljala prakso. Presrečna sva ugotovila, da vsi v lekarni zelo dobro govorijo angleško.

Pri tem je izstopala lastnica lekarne Soraia, z izrazito angleškim naglasom. Glede na najine izkušnje lahko rečeva, da Portugalci angleščino obvladajo. Spoznavanje in druženje s sodelavci je bil najbolj zabaven del prakse. V področju zabave Naprej v Lisboo in smeha sta najbolj izstopaŽe na začetku sva naredila la v lekarni zaposlena Paulo pogosto turistično napako; (goreč navijač Benfice) in čakala sva z rezervacijo le- Toni (praktikant iz Španije), talskih kart in na koncu za ki sta naju vedno nasmejala. let do Lizbone odštela nekaj Zelo zabavno je bilo, ko je več, kot če bi jih rezervirala Toni dobil kakšno postavno kak mesec prej. Letela sva stranko nežnejšega spola; iz Zagreba. Let je minil brez zmeraj je poiskal Gregorzapletov. Gregor: »Če po- ja, da sta skupaj svetovala gledam nazaj, je edina stvar, in izdajala. Delo je bilo raki bi jo spremenil, ta, da bi znovrstno: od prevzemanja več govoril s simpatično izdelkov in lepljenja nalepk, Nemko na levi.« Na letališču do dela v laboratoriju in april 2012 | 41

sep | lizbona

Dežela smehljajev – Tajska Ana Preglav

K

poznajo že na daleč med množico zagorelih Portugalk) in če ti je všeč, ji slediš nekaj ulic in jo vprašaš, če ima čas za kavo (ona seveda zgroženo zbeži stran); Španci ti niso ravno pri srcu; veš približno, kje je Slovenija; če si frajer, se ti vidi večji del »boksarc« (ki so priznane znamke).

Po prihodu na Portugalsko so se najini stereotipi o Portugalcih kot o odprtih ljudeh potrdili. Vsi so bili zelo dostopni in vedno pripravljeni pomagati. Lizbona se ponaša tudi z bogatim nočnim življenjem. Sicer ima večina klubov visoke vstopnine (npr.10 evrov), a imajo tujci ponavadi vstop prost. Posebnost Lizbone je, da se ljudje ponoči večinoma zbirajo na ulicah pred bari. Tako tudi ni težko spoznavati novih ljudi. Tako sva na eni takšnih ulic spoznala tudi Francoza, ki je bil prepričan, da Slovenija leži južno od Avstralije. Lizbona je lepo mesto. Najbolj navdušijo ozke mediteranske ulice in hiše z ornamenti iz lepo poslikanih ploščic, ki spominjajo na arabski stil.

Po Portugalski

Prednost SEP prakse je 42 | april 2012

o smo 13. avgusta 2010 začeli pospravljati tisto, kar je ostalo od nepozabnih dni 56. IPSF kongresa, so se v mojih mislih že prepletale ideje o naslednjem poletju, o Tajski. In res, sredi julija, leto kasneje, smo štiri nadobudne bodoče farmacevtke ta, da se lahko z mentor- naložile prtljago v kombi, ki jem dogovoriš za kakšen nas je odpeljal na letališče. prost dan. Tako sva se tudi midva dogovorila za nekaj Bangkok »dopusta« in se odpravila Po dobrih 12 urah letena popotovanje po Portu- nja, kjer nas je spremljalo galski. Najprej sva odpo- neskončno število filmov, tovala na sever, proti Por- nekaj turbulence, kričanje tu, in mimogrede obiskala arabskih otrok in precej romarsko središče Fatima. udobni sedeži, smo pristale Portugalci so nama sveto- v 8 milijonskem mestu. Banvali tudi ogled naravnega gkok oziroma Krung Thep parka Sintra (blizu Lizbone). Maha Nakhon pomeni mesto Tega sva si ogledala skupaj angelov, vendar imaš prvi s Slovakoma in portugal- trenutek, ko stopiš na razsko farmacevtko Ano (ki je beljen asfalt, občutek, da priskrbela avto). Le 45 mi- so angeli to mesto pozabinut vožnje z vlakom sta od li. Tako kot mnoga azijska Lizbone oddaljeni dve pri- velemesta je tudi Bangkok ljubljeni peščeni plaži: Ca- poln nasprotij. Hoteli s šescais in Costa da Caparica. stimi zvezdicami stojijo ob Obe obliva Atlantski ocean, podrtih barakah, le korak zaradi česar je voda tudi stran od prestižnih restabolj hladna, valovi pa vča- vracij domačini na cesti posih tako visoki, da ti odnese mivajo posodo od večerje, kopalne hlače (dobesedno). po cestah pa se ob rikšah (tuk tuk) vozijo precej novi Pejte! in dragi avtomobili.

30 dni v Lizboni je bilo Naša dogodivščina se je nepozabnih. Zraven far- začela takoj ob sestopu z macevtskih spretnosti sva vlaka, ki nas je pripeljal z izboljšala svojo anglešči- letališča v mesto, ko nas je no, se naučila nekaj portu- na stopnicah pričakal »prigalščine in (vsaj površno) jazen« domačin z zemljevispoznala Portugalsko. SEP dom in nas poslal v turističprakso priporočava vsako- no pisarno po zastonj informur, ki si želi mesec zabave macije. Tako smo doživele v pisanem mednarodnem prvo vožnjo s tuk tuk-om, okolju. ■ motorno rikšo. Ko smo pri-

spele do turistične agencije, smo dobile občutek, da je nekaj narobe. Pisarna je bila skoraj prazna, pričakali so nas usnjeni sedeži in ohlajene plastenke z vodo.

Ko smo hotele le nasvet o hostlu, nam ga je gospod, ki je sedel pred nami, hotel kar rezervirati in se je nekoliko razjezil, ko smo prosile, če

potopis | tajska lahko dobimo samo vizitko tega hostla, ker bi najprej rade videle, kako izgleda.

Kakor hitro je bilo mogoče, smo pobrale šila in kopita ter poiskale našo začetno točko, železniško postajo.

Naprej smo hotele potovati kot pravi backpacker-ji, z lokalnimi prevozi, in, na žalost, ugotovile, da drži, kar pravijo o Tajcih in njihovem znanju angleščine. Komaj smo uspele razložiti mimoidočemu, kam gremo in da bi rade šle z lokalnim avtobusom. Poslal nas je na drugo stran ceste in nam hkrati priporočal uporabo taksija.

Ampak se nismo dale, vseeno smo počakale na številko 59. Po tem ko smo se že peljale in za vsak slučaj vprašale sprevodnico, če

april 2012 | 43

potopis | tajska

pelje do Khaosan Rd., nas je gospa le zmedeno gledala in odkimavala z glavo, ter nas na naslednji postaji spodila iz avtubusa. Po nekaj neuspelih poskusih kontaktiranj mimoidočih, nam je le uspelo izvedeti, da smo bile na napačni strani ceste. Pa nam je končno uspelo, s pomočjo domačinov, ki so za silo razumeli, kam želimo, smo prispele do t.i. evropske ulice. V bližini smo poiskale hostel. Sobe za dve, z lastno kopalnico in klimo smo dobile za nekaj manj kot 20 evrov, po napornem dnevu zgubljanja po tem soparnem, umazanem in vsiljivem milijonskem mestu smo tako sobo potrebovale.

Po nekaj minutnem počitku smo v restavraciji v loži hotela poskusile naš prvi pad thai, ki je bil božanski. Verjetno ne bomo nikoli vedele, če je bil res tako dober ali smo bile samo tako lačne.

Potem pa smo se odpravile na potep po okolici. Nale44 | april 2012

tele smo na naš prvi delujoči tempelj. Bile smo presenečene nad popolnoma drugim svetom, v katerega smo vstopile. Tišina, čistoča in pozitivna energija so nas prevzele. Bele fasade so nas slepile v zahajajočem soncu. Komaj smo se uspele prepričati, da se od tega poslovimo in zopet stopimo na umazane ulice. Pot nas je vodila mimo spomenika demokracije, znane gugalnice, do parlamenta. Tu pa nas je pričakalo novo presenečenje. Ob šestih zvečer, ko se je iz zvočnikov zaslišala himna, je mesto za tistih nekaj minut, medtem ko se je spuščala zastava, popolnoma obstalo. Počasi se je začelo temniti in me smo se utrujene in polne vtisov opravile proti hostlu in v zgodnjih večernih urah kar padle v posteljo.

Zbudile smo se v deževen dan in mesto je pod oblaki izgledalo še bolj neprijazno.

Oglasile smo se v ta pravem

TAT-u (malce ironična kratica za turistično agencijo), kjer smo si uredile prevoze in nekaj nočitev za naprej.

Končno smo obupale nad drugimi prevoznimi sredstvi in poiskale taksi, da nas je odpeljal do enega največjih nakupovalnih središč na svetu, ker v dežju nobena od nas ni imela želje po sprehodih po ulicah Bangkoka. Ugotovile smo, da je taksi najboljša možnost prestavljanja iz enega konca mesta na drugega, cenovno precej ugodna, klimatizirana in predvsem udobna.

Proti večeru se je nekoliko zjasnilo in pot nas je vodila na ulico zabave, Khaosan Rd.. Srečevale smo same Evropejce (predvsem angleške študente medicine), domačini so nas vabili na ping pong šove, masažo, hoteli so nam prodati majice, ponaredke torb, celo viagra in valium sta se prodajala kar na ulici. Zbrale smo pogum in v eni od ulič-

nih barov naročile koktajle.

Noč se je hitro končala in ulica zabave se je počasi umirjala, turisti, željni zabave, so se počasi majavo odpravljali proti svojim prenočiščem in tudi me smo se napotile proti hostlu.

Naslednji dan je bil čas za oglede. Z ogledom svetišča falusov, Grand Palace, templja smaragdnega Bude (Wat Phra Kaeo) in templja Wat Pho smo zadostile potrebi po templjih. Še hiter obisk nakupovalnega središča in dolg sprehod po mestu, za še zadnji vtis, preden smo se naslednji dan podale proti severu države. Iz minute v minuto pa nam je to milijonsko mesto bolj lezlo pod kožo in smo začele pozabljati na začetni šok in nezadovoljstvo.

Ajutthaya

Taksi nas je pripeljal do železniške postaje, ker smo kupile vozovnico do druge prestolnice, do Siama. Me-

potopis | tajska

sto leži na otoku, na sotočju treh rek Chao Phraya, Lopburi in Pa Sak. Prav zaradi lokacije in težke dostopnosti je dobilo mesto ime Ajutthaya, kar pomeni nepremagljiva in daje prestolnici danes ironičen prizvok, saj je bila leta 1767 poražena s strani Burme. Ta poraz pa je pomenil propad Kraljestva Siam.

Po dvourni vožnji v tretjem razredu skupaj z domačini, ki so nas gledali nekoliko postrani, saj verjetno niso navajeni turistov, ki bi se vozili v njihovem delu vlaka, smo prispele v Ayutthayo, kjer nas je pričakalo nekoliko deževno vreme. Vendar pa nas nekaj kapljic dežja ni ustavilo pri nameri, da smo si to otočno mestece ogledale s kolesi. S pelerinami in precej udobnimi kolesi smo se podale ruševinam naproti. Oranžni opečnati ostanki mogočega mesta so nas navdušili. Dočakale pa smo tudi nekaj sončnih žar-

kov, ki so pričarali še večji kontrast oranžnih opek in sveže zelene trave. Prvič pa smo zbrale dovolj poguma, da smo poskusile hrano na tržnici, popije, ocvrte zavitke, z dovolj pekočo omako, da so se naši želodci počutili varno, in svež ananas, ki je bil bolj sladek, bolj sočen, bolj ... Prijetno utrujene smo prikolesarile nazaj do železniške postaje in počakale na vlak do Chiang Maia.

Chiang Mai

Nočni vlak nas je pripeljal v največje mesto na severu Tajske, Chiang Mai. Vse smo bile precej bolj navdušene nad njim, saj so ljudje manj vsiljivi, ulice manj umazane, zrak bolj čist in svež. Z nekoliko drugačnim tuk tuk-om kot jih imajo v Bangkoku, smo se pripeljale do guesthouse-a, o katerem smo slišale že doma. Lastnik nam je rezerviral tudi sodelovanje na dresuri slonov in dvodnevni treking. Po

sprehodu po mestu, ogledu nekaj templjev, večerji v restavraciji za domačine smo si privoščile tajsko masažo.

Nobena ni pričakovala, da bo tako groba, kljub temu, da smo se po njej počutile kot prerojene in da stane ura masaže slabe 4 evre, je bila tako edina, ki smo si jo privoščile. Verjetno bi morale malce potrpeti in bi se je sčasoma navadile.

Naslednje jutro nas je pričakal kombi, ki nas je odpeljal do Baan Chang (dom slonov), kjer nas je čakal dan, ki smo ga preživele kot Mahout (skrbnik slonov).

Dan smo začele z zajtrkom in nekaj besedami o samem kampu, o tem, kakšno je pravilno ravnanje s sloni, kako je kamp nastal, o karakterjih posameznih slonovi itd.. Potem je bil čas, da te veličastne in ogromne živali spoznamo in da oni spoznajo nas. Najlažje ta proces poteka preko hranjenja.

Vsak od nas je dobil šop ba-

nan in palice sladkornega trsa. Občutek, ko ti slon z rilcem vzame banano iz rok, ko pobožaš hrapavo kožo, ko ti iz žepa ukrade sladkorni trs, je nepopisen. In občutki so se le še stopnjevali, ko smo jim prvič sedle za vrat, ko so njihovi uhlji plahutali po naših nogah, ko smo jih poskušale usmerjati z burmanskimi izrazi. Po dva in dva smo se vzpeli na njihove gole hrbte in sledil je sprehod po džungli. Po sprehodu smo bili vsi veseli kopanja v bližnjem ribniku, sloni so dobili svoje krtačenje, me pa smo se nekoliko ohladile. Dan je kar prehitro minil in čas je bil za odhod.

Poslovili smo se in obljubili našim novim velikim prijateljem, da se še vidimo. Ko smo se vrnile v mesto, smo se odločile, da gremo pogledat še ene spoštovanja vredne živali, tigre, ki živijo v bližnjem rezervatu. Polovica naše skupinice je zbrala dovolj poguma za vstop april 2012 | 45

potopis | tajska

v njihove kletke, druga polovica pa je dogajanje opazovala na varnem. Polne vtisov kar nismo mogle končati dneva in nočni market nas je kar vabil. Naučile smo se nekoliko barantati in najbolj pogost stavek, ki smo ga slišale iz ust domačinov je bil: »You happy, me happy.« Zjutraj smo se s težavo zbudile, a ko smo se spomnile, kaj nas čaka, smo hitro vstale in že smo se v poltovornjaku peljali še malo bolj proti severu. Pridružilo se nam je še nekaj popotnikov in dvodnevna dogodivščina se je lahko začela.

Ko so nas pričakali sloni s sedeži in z grobimi Mahouti, smo se počutile, kot da smo izdale naše slone prejšnjega dne. Sledil je precej naporen del, 3 ure hoje pri skoraj 40 stopinjah Celzija, žgočem soncu in veliki relativni vlažnosti ozračja, a ko smo stopile skozi vhod vasi, smo na to pozabile. Čist zrak, zelen gozd, otroci, super hrana, kaj bi si človek želel lepšega. Na sredini 46 | april 2012

hiške, v kateri smo spali, je gorel ogenj, slišalo se je igranje kitare. Dogajanje smo preselili na teraso, kjer smo z ramo ob rami gledali v zvezdno nebo, iskali utrinke in si želeli, da se ne bi nikoli končalo. Premagala nas je utrujenost in ležišča pod mrežami proti komarjem so nas kar vabila v svoj objem. Zjutraj nas je čakala pot nazaj. Po nekaj padcih po razmočeni in blatni poti smo v daljavi zaslišali slap. Še z večjim navdušenjem smo stopali čez skale, korenine in se lovili na spolzkih delih poti. Brez pomišljanja smo skočili v kopalke in se ohladili v tolmunu pod slapom. Vodič nas je s težavo pripravil do tega, da smo se od tolmuna poslovili. Pot nas je vodila ob reki, do rafting kampa. Tam nas je čakala rjava Bela reka. Kljub začetnemu strahu ob pogledu na brzice je bil rafting uspešen, vsi smo prišli do cilja in kar prehitro je bilo vsega konec. Naslednje jutro nas je čakalo letalo, s

potopis | tajska

katerim smo letele na jug, in z mislijo na morje, peščene plaže in palme smo za nekaj ur zaspale.

Koh Phangan in Krabi

otoku smo končale z Black Moon Partyjem. Porisani z barvo, ki se pod ultravijoličnimi svetilkami sveti, smo se odpravili proti vzhodu otoka. Masa mladih, željnih zabave, je poplesavala ob ritmih elektronske glasbe.

Zjutraj nas je čakala vožnja s trajektom do celine in z avtobusom na zahodno obalo, na Krabi. Prvi vtis mesteca je bila ogromna podobnost s hrvaškimi letoviškimi mesti zaradi tržnic ob morju, kjer so prodajali vse in še malo. Krabi je bil naša odskočna deska za izlete po okolici. Najprej na Railay Beach, ki je s svojimi neskončnimi oranžnimi klifi raj za plezalce in nato vožnja s hitrimi čolni do bližnjih otokov, do otoka bambusov in Koh Phi Phi. Ogledale smo si tudi laguno, kjer je bil posnet film z naslovom Plaža, a ta plaža, polna turistov in ladij, sploh ne zgleda tako rajska.

Po dolgem dnevu, vožnji z letalom, avtobusom in trajektom smo prispele na Koh Phangan, otok na vzhodu države, ki je znan predvsem po »luninih zabavah« (Full Moon, Half Moon in Black Moon Party). Ko smo prispele do naših bungalovov, se nismo mogle upreti skoku v vodo. Bila je nekoliko motna in travnata, a slana in topla.

Končno smo bile na morju.

Večer smo nadaljevale na plaži z riževim pivom v roki.

Dnevi so minevali in rajske plaže so nas kar vabile v svoj objem. Bel pesek, palme, viseče mreže in knjiga.

Popolna sprostitev. Seveda pa smo morale preizkusiti tudi, kako pri Tajcih deluje zdravstveni sistem. Zdravstveni center na otoku ni izgledal slabo in po nekaj dnevih antibiotikov, ni bil HatYai nihče več bolan. Bivanje na Končno je prišel tisti del

potovanja, zaradi katerega smo se odločile, da sploh gremo na Tajsko, 57. IPSF kongres. Samo mesto je poslovno središče, predvsem za poslovanje z Malezijo.

Turistov niso navajeni, kar se pozna pri cenah, začudenih pogledih domačinov in še slabšem znanju tujih jezikov. Deset dni druženja s starimi prijatelji, sedenja na neskončnih skupščinah, učenja o tradicionalni tajski medicini, izmenjavanja izkušenj, primerjanja študijskih programov in seveda zabave je prehitro minilo in pot nas je vodila nazaj proti izhodiščni točki.

glavnega mesta smo se tu počutile že bolj doma. Čakalo nas je nakupovanje spominkov na Weekend marketu in našega popotovanja po deželi smehljajev je bilo konec. Še vedno polne vtisov, nepopisnih občutkov in predvsem utrujene smo prispele domov.

Tajska, dežela, kjer se prepleta neokrnjena narava in smog, kjer so ljudje večinoma dobri, kjer čas teče drugače, kjer na vsakem vogalu prodajajo vse, od zapestnic do lastnih teles.

Tako žalostnih oči opazuješ dekleta, ki verjetno še niso polnoletna, v objemu sivih evropskih turistov. In Bangkok se sprašuješ, kako grenki Ko smo po slabih štirih te- morajo biti njihovi nasmehi. dnih zopet stopile na ulice Tajska, dežela smehljajev. ■

april 2012 | 47

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

DOGAJALO SE JE Božična ekskurzija

Študentje fakultete za farmacijo smo se 20. 12. že tradicionalno odpravili na božično ekskurzijo, le da je bil letos program še bolj pester kot ponavadi, saj smo, poleg božično okrašenega Gradca, obiskali tudi cerkev slovitega umetnika Hundertwasserja in Zotterjevo čokoladnico.

Iz Tivolija smo se odpravili ob sedmi uri zjutraj. Ker je bilo udeležencev kar 140, smo napolnili dva velika avtobusa, na vsakem pa je bil tudi izkušen vodič.

En postanek za stranišče in slabe tri ure kasneje smo prispeli do prvega cilja cerkve. Vodiča sta nam pojasnila pomen simbolov, ki jih je sloviti umetnik vključil v svojo umetnino. Po ogledu in fotografiranju smo zaznali padec plazemske koncentracije sladkorja - naslednja destinacija torej ne bi mogla biti bolj primerna …

V čokoladnici so nam najprej pokazali kratek film (v slovenščini) o kakavovcu in izdelavi čokolade, nato so med nas razdelili lično oblikovane žličke in glasovne vodiče (audio guides, ponovno v slovenščini), ter nam odprli vrata v čudoviti

Strokovni večer: Respiratorni sincicijski virus

svet čokolade. Naše oči so se sprehodile skozi celotno proizvodnjo: od skladišč z vrečami, napolnjenimi s kakavovimi semeni z vsega sveta, do mešalnikov s kakavovim maslom, čokoladne fontane, izdelavo čokoladnih ploščic, okušanje vroče čokolade nenavadnih okusov (sezam, zeleni čaj, čili, vino …). Na koncu s(m)o bili potešeni tudi največji čokoholiki.

Sledil je še zadnji postanek v pestrem programu, Gradec. Najprej sta nas vodiča popeljala po glavnih znamenitostih, nato pa smo imeli prost čas, ki smo ga izkoristili za nakupe, vroče vino in fotografiranje.

Prijetno utrujeni in polni čudovitih vtisov smo ob 23.00 uri prispeli na začetno destinacijo. ■ Irenej Jerič

Da bo vsem toplo (pri srcu)!

V začetku meseca decembra, natančneje 6. in 7. decembra, smo člani humanitarne skupine ter študentje Fakultete za farmacijo zbirali stara oblačil. Projekt je potekal v okviru medna-

Okrašeni Gradec 48 | april 2012

Da bi obudili spomin na zimske dni, obnovili svoje znanje ter se seznanili z novostmi, smo si študenti farmacije izbrali temo respiratorni sincicijski virus ter kot predavatelja na strokovnem večeru 29. 2. 2012 povabili doc. dr. Miroslava Petrovca, dr. med, specialista klinične mikrobiologije, ki se z virusnimi okužbami ukvarja na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.

Predavatelj nam je že v uvodnem delu strokovnega večera za lažjo predstavo o RSV zelo živo prikazal stanje bolnika, ki je okužen z respiratornim sincicijskim virusom. Ogledali smo si video posnetke otrok, ki so hipoksični, izjemno težko dihajo, se dušijo, njihov prsni koš se močno razširi, dihajo vedno hitreje (več kot 70 vdihov na minuto), kar jih izčrpa, zato na koncu pristanejo na zahtevnem bolnišničnem zdravljenju. Pride tudi do obilnega izcedka iz nosu ter blažje vročine.

Možno je vnetje srednjega ušesa. Vzrok temu stanju je okužba z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), ki je eden glavnih razlogov za okužbo spodnjih dihalnih poti ter hospitalizacijo otrok v prvem letu življenja.

Za večino ostalih ljudi pa je ta okužba blaga, poteka v obliki prehlada. Tudi otroci v starosti 4-6 tednov redkeje zbolijo s hudo okužbo z RSV (razen nedonošenčki), ker imajo materina protitelesa (posteljica). Najvišja incidenca je od drugega do sedmega meseca starosti, po prvem letu pa se zmanjša, saj postanejo otroci bolj odporni in okužba poteka v blažji obliki.

RSV spada v red Mononegavirales, družino Paramixoviridae ter rod Pneumovirus.

Je RNA virus. Ima 11 beljakovin, plašč ter proteina G in F. G služi pritrjevanju na celico, F pa zlitju, vstopu v celico. Zaradi tvorbe sincicijev (večjedrnih celic) se torej imenuje sincicijski virus.

Znana sta dva genotipa virusa, A in B. RSV okuži zgornja dihala, kar se kaže z nahodom in vročino. Okužba se lahko razširi na spodnja dihala in razvije se pljučnica ter bronhiolitis (vnetje malih dihalnih poti), ki je najbolj značilen za majhne otroke (do tretjega leta starosti), saj imajo ti ozek lumen bronhiolov. V primeru RSV se ta lumen zaradi vnetja občutno zmanjša, zato takšni bolni otroci ne morejo več normalno dihati, kar lahko privede do dihalne odpovedi.

Pomaga se z respiratorjem in novo metodo ECMO, ki je v bistvu obvod pljuč. Služi izmenjavi plinov v krvi. Ta bolezen ima ob neustrezni oskrbi bolnikov tudi visoko smrtnost.

RSV se prenaša z direktnim kontaktom. Dovolj je, da se dotaknemo kljuke na vratih, mize v predavalnici in se po tem npr. podrgnemo po nosu, očesu ipd. in že tvegamo okužbo. Virus na rokah ostane živ pol ure ali dlje, na kuhinjskih površinah pa do pet ur. Domov ga prinesejo šolski otroci, ki prebolevajo ponovno okužbo, v nekaj dneh zbolijo starši, kar se kaže kot prehlad, ta pa se lahko prenese na dojenčka v družini, ki lahko huje zboli.

Otroka ni priporočljivo voziti na mesta, kjer je veliko ljudi (vrtci, nakupovalna središča, velika družinska srečanja …). Ker je virus prisoten povsod po svetu, je visoko nalezljiv in povzroča vsakoletne epidemije, je do drugega leta starosti prekužena večina otrok.

Virus se pojavlja predvsem v zimskem času, ko je mrzlo, vlažno in je manj UVB žarkov oz. v tropskem podnebju v deževnem obdobju. Zima je

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti umivanje rok, nošenje zaščitne opreme še posebno v zdravstvenih ustanovah, izogib stiku z obolelimi, ipd.

Cepivo proti RSV so sicer naredili v 60. letih (inaktivirano cepivo s formalinom), a je bilo neučinkovito. 80 % cepljenih je moralo v bolnišnico, saj se je neprizanesljivost bolezni na cepljenih osebah povečala. Protivirusno zdravilo, ribavirin, dano v prahu za vdihavanje za 3-5dni, izboljša potek bolezni, ne skrajša pa hospitalizacije in ne zmanjša smrtnosti, zato je redko priporočeno, uporabiti ga je smiselno le pri izbranih primerih hude imunske pomanjkljivosti.

Obstaja tudi aplikacija monoklonskih protiteles, ki zmanjša učinek F beljakovine, vendar pa ne prepreči okužbe z RSV. Monoklonska protitelesa se aplicira parenteralno mesečno, pet mesecev, začeti pa je potrebno pred RSV sezono. ■ Eva Vardjan

rodnega dneva prostovoljstva, ki je 5. decembra.

V dveh dneh smo zbrali veliko oblačil različnih starosti, največ je bilo ženskih.

Oblačila smo po zbiranju prebrali in podarili nasle-

Zbiranje starih oblačil Ambulanti in svetovalnici za osebe brez zdravstvenega zavarovanja Pro Bono, Slovenskemu združenje za duševno zdravje – Šent ter Varni hiši za ženske in otroke žrtve nasilja. Ker je obstajala možnost, da bodo med oblačili tudi kakšna neprimerna, smo se dogovorili z društvom Kralji ulice, da bodo iz teh izdelali copate.

Tako smo s projektom polepšali mrzle zimske dni kar nekaj osebam. ■ Hvala vsem, ki ste prinesli oblačila!

Aleksandra Pekošak

Viri: http://en.wikipedia.org/wiki/ Respiratory_syncytial_virus, http://www.ringaraja.net/clanek/ rsv-in-akutni-bronhiolitis_1185. html?page=1

willowcreekpediatrics.blogspot.com

pravo nasprotje s poletjem, ko zaradi UVB število bolnikov z RSV pade praktično na 0. Pomembno vlogo pri boleznih ima tudi D-vitamin.

Za RSV pogosto zbolevajo otroci, astmatiki, diabetiki, onkološki bolniki, osebe po transplantacijah, starostniki, imunsko oslabljeni, ter tisti, ki imajo pomanjkanje D-vitamina. Posebna kategorija so prezgodaj rojeni otroci, saj imajo slabo razvita dihala ter imunski sistem, ter bolniki s prirojenimi pljučnimi in srčnimi napakami; ti so še bolj dovzetni za RSV. Kot pri vseh boleznih tudi pri RSV igra pomembno vlogo hitra in učinkovita diagnostika. Bolniku se odvzame bris nazofaringsa. Pri mikroskopskem pregledu opazimo florescirajoči virus. Če je obarvanih lis veliko, smo prepričani, da je bolnik okužen, veliko izkušenj in znanja pa zahtevajo vzorci, kjer so lise komaj opazne.

Na voljo je tudi učinkovita in natančna PCR metoda.

Uporabnega zdravila za zdravljenje ni, bolnikom se pomaga z aplikacijo kisika in tekočinami, hranimo jih z infuzijo ali po cevki. Za preprečevanje bolezni je najpomembnejša higiena,

dnjim društvom oz. organizacijam: otroška ter mladinska oblačila Klubu študentskih družin – KŠDS ter CSD Šiška; oblačila za odrasle Dnevnemu centru za brezdomce, Kraljem ulice, Altri,

Božični bazar

V tednu pred božičem smo humanitarci ponovno organizirali (zdaj že tradicionalni) Božični bazar. Potekal je od ponedeljka do četrtka, na stojnici pa smo letos ponujali veliko različnih izdelkov. Največ je bilo mafinov in raznih kolačkov, imeli pa smo tudi veliko piškotov, voščilnic, uhanov, verižic, brošk, okraskov in drugih darilc.

Tokrat smo pomagali sedemčlanski družini iz okolice Idrije, z zbranim denarjem pa smo plačali nekaj položnic ter kupili božična darila za otroke. Družina je bila naše pomoči zelo vesela.

Zahvala za uspešno izpeljan projekt gre vsem študentom in zaposlenim na FFA, ki ste z nakupom ka-

teregakoli od izdelkov ali s prostovoljnimi prispevki pomagali polepšati praznični čas te družine. Posebna zahvala gre tudi vsem, ki ste z izdelavo nakita, okraskov ali peko peciva pomagali pri izvedbi bazarja, saj je bila zaradi vas ponudba na stojnici letos še posebej pestra. ■ Martina Ambrož

Farma drsanje

Drug Dealer je v četrtek, 12. januarja 2012, povabil vse študente kozmetologije, laboratorijske biomedicine in farmacije na tradicionalno farma drsanje v Halo Tivoli.

Povabilu se je odzvalo 15 študentov ter še kakšen asi-

stent oz. asistentka. Drsalce je pričakala dobra glasba in precejšnja gneča, kar pa ni pokvarilo sproščenega vzdušja in dobre energije, ki se je širila po drsališču.

Na koncu so udeleženci še malo poklepetali in spili topel čaj ter se dobre volje razšli. Bilo je »fajn«, zato se vidimo naslednje leto! ■ Matic Dolinar april 2012 | 49

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

Suit-Up Flower Party

(po motivih Prešernove balade Povodni mož) Od nekdej lepe so Ljubljanke slovele, al lepši od študentke bilo ni nobene, nobene na žuru bilo bolj sproščene kakor ta dan se spodobi za žene.

Na osmi se marec ljudstvo je zbralo, da zabavo biomedicincev bi v živo spoznalo.

So v klubu Andora pesmi se pele, plesale lepote s fakultete so cele.

Ko ducat odbila je ura in čez, zabava začela se je čisto zares.

Dekleta v rožcah bila so vsa zala, s fanti v oblekah je vsaka plesala.

Rana se zora prehitro predrami, gruča farmacevtov se na vaje odpravi.

Mi pa veseli ker zbrali smo keš za naš nepozabni absolventski izlet!

Nina Franko

Kanin

Po končanem izpitnem obdobju nam smučarjem in borderjem po glavi hodi samo še tradicionalno tridnevno smučanje na Kaninu.

Tudi letos smo se odpravili prvi vikend v marcu, pridružili pa so se nam še medicinci in biotehniki, tako da nepozabnost dogodka sploh ni bila vprašljiva.

Vreme je bilo čudovito pomladno, vendar so bile pomladne žal tudi temperature. Smučke smo zato proti popoldnevu zamenjali za ležalnike in kremo za sončenje. Kljub tanjši snežni odeji, kot je za Kanin značilna, je bila smuka uspešna. Proge smo izkoristili, kolikor se je dalo. A kljub temu, nam ni zmanjkalo energije za težko pričakovani večerni žur. Baterije smo si dodatno napolnili s popoldanskim počitkom, odlično večerjo in takšnimi ali drugačnimi poživili.

Prvi večer sta nam Uroš Hrovat in Miha Kisilak v ho50 | april 2012

telu organizirala nepozabni žur. Točilni pult se je šibil pod vrsto pisanih in opojnih koktajlov. Dobro razpoloženi in predvsem zelo žejni študentje smo ga hitro razbremenili. Od koktajlov sex on the beach, gintonik s kumarico in cuba libre so ostali samo še okrasni dežnički. Celotno dogajanje je s točilnega pulta nadziral »superman«, ki je kraljeval med pisanimi baloni in izzval najpogumnejše, da so se preizkusili v pitju litra pijače. Sredi žura sta se tudi naša organizatorja prelevila v »supermana« z zimskima dodatkoma – kapo in smučarskimi očali, ter prevzela plesišče ob navdušenih krikih in ploskanju udeležencev. Žur se je nadaljeval vse do jutranjih ur, dokler se niso še najbolj vztrajni iz vertikalnega stanja premaknili v horizontalo par nadstropij višje. In ker je rano jutro, zlato jutro, so smučarski navdušenci na vse zgodaj izkoristili sveže pripra-

vljene in še prazne proge.

Večji zaspanci pa nekoliko kasneje. Ker Kanin ne bi bil pravi »Kanin«, smo se drugi večer sprehodili do »Skripy bara« pod smučiščem. Vsako leto farmacevti napolnimo bar in domačine zabavamo s farmacevtskimi koreografijami.

Ker je človek po vsem smučanju in plesanju sestradan, smo se v zgodnjih jutranjih urah lotili iskanja jufke kebaba. Bovec smo preiskali po dolgem in po čez in tudi uspešno našli prodajalno, ki pa je bila sredi smučarske sezone zaprta zaradi dopusta. Razočarani in praznih želodcev smo se vrnili v hotel. Naslednje jutro smo v potovalko na

hitro zmetali stvari in še zadnje atome moči porabili na smučišču ter se nato odpravili domov.

Kanin ostaja dogodek, ki se ga je vsekakor treba udeležiti. Vsako leto pridemo nazaj s kakšno zgodbico več, s kakšnim novim prijateljem in vsekakor z veliko dobre volje. Posebna hvala gre brez dvoma Tei Beznec, ki je poskrbela, da je vse potekalo gladko in smo lahko udeleženci brez skrbi uživali v vikendu. Velika hvala tudi Urošu in Mihi, ki sta v tradicionalni Kanin prinesla svežino poletnih koktajlov in poskrbela za res nepozabni večer. ■ Aleš Svete, Julija Lipušček

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti

Javna kampanja – tuberkuloza

Kot že več preteklih let doslej smo se tudi letos študenti farmacije zavzeli in preko IPSF (International Pharmaceutical Students' Federation; Svetovne zveze študentov farmacije) opominjali na težko bolezen, ki je še vedno med nami – tuberkulozo. Zato smo 21.

3. 2012 v avli Fakultete za farmacijo organizirali javno kampanjo ter postavili stojnico, značilno zelene barve.

S plakati smo opozarjali na dejstvo, da za to težko boleznijo umreta skoraj dva milijona ljudi letno po vsem svetu ter na ostalo dih jemajočo statistiko. Veliko ljudi je mnenja, da je tuberkuloza bolezen preteklih zgodovinskih obdobij, kar pa odločno zanika podatek, da je leta 2009 na novo zbolelo 9,4 milijona ljudi. Ta težka bolezen je tudi eden od treh najpomembnejših vzrokov smrti žensk v starosti od petnajst do petinštirideset let. Pri vseh tragičnih podatkih je potrebno vedeti, da je zelo uspešen in cenovno ugoden program DOTS (Directly Observed Treatment Short Course), s katerim so leta 2009 identificirali 5,8 milijona ljudi s tuberkulozo. V to je vključena mikroskopska diagnostika sputuma, stalna preskrba z antituberkulotiki ter čim več beleženja in poročanja o bolezni.

V dnevih pred kampanjo smo študente obvestili, naj se za ta dan oblečejo v zeleno in s tem opozarjajo še ostale na prisotnost tuberkuloze. Izvajalci kampanje smo študentom dali možnost, da obnovijo svoje znanje s pomočjo kvizov ter se seznanijo z zanimivostmi, ki morda niso bile omenjene med študijem. Da je bila motivacija še večja smo vsakemu simbolično podarili zaščitno masko, ki se sicer uporablja v zdra-

vstvenih ustanovah pri delu s tuberkulotičnimi bolniki, ali pa zelen balon. Pri kvizu smo opozarjali na mite in dejstva, ki krožijo med ljudmi. Zmotna je trditev, da je tuberkuloza dedna bolezen, saj se širi z osebe na osebo po zraku (npr. kašelj). Kadilci so sicer bolj izpostavljeni boleznim pljuč, a tuberkulozo povzroča Mycobacterium tuberculosis in ne kajenje samo. Tuberkuloza sicer poveča tveganje za razvoj pljučnega raka. Pogosteje zbolevajo tudi bolniki s šibkejšim imunskim sistemom ter tisti, ki se gibljejo v množici ljudi, prostorih s pomanjkljivim prezračevanjem in okoljih, kjer so slabši higienski pogoji in zdravstveno varstvo. V 80 % je tuberkuloza res pljučna bolezen, prizadane pa tudi urinarni trakt, perikardij, možgane, kosti, limfne vozle, gastrointestinalni trakt, sklepe, kožo in praktično vse ostale dele telesa razen las in nohtov. Za potrditev bolezni obstajajo različni testi. Ljudje, ki gredo na testiranje in imajo pozitiven kožni PPD test, niso nujno tudi zboleli za tuberkulozo, saj test kaže le, da so bili izpostavljeni bakteriji. Potrebna je nadaljna diagnostika ter analiza simptomov. Samo 10 % okuženih z bakterijo tuberkuloze namreč zboli za pravo boleznijo. Vsem okuženim pa se predpiše šestmesečna do leto trajajoča terapija z antibiotiki, ki prepreči razvoj infekcije v bolezen. Tako moramo razlikovati med infekcijo in boleznijo, saj je oseba z boleznijo kužna, ima simptome bolezni ter bakterijo lahko razširi, oseba z infekcijo pa ni kužna, ima prikrite klice in simptomov ne kaže jasno. Pri vseh okuženih se tudi ne razvije bolezen.

Najpogosteje pa infekcija preide v bolezensko stanje pri otrocih, starostnikih, onkoloških bolnikih ter bolni-

»Gengsta« žur v Emonski kleti kih s HIV (oslabljen imunski sistem), če ti niso zdravljeni v zgodnji fazi infekcije. Bolnik s tuberkulozo ima lahko vse, nekaj ali nič od naslednjih simptomov: kašelj, ki ne preneha, v izpljunku je lahko prisotna kri, stalna utrujenost, izguba apetita in telesne teže, nočno potenje ter vročina. Ti simptomi so prisotni tudi pri mnogo drugih boleznih, zato je pri odkrivanju bolezni treba zdravniški diagnostiki pripisati velik pomen. Danes je na voljo BCG cepivo proti tuberkulozi, ki prepreči hujše otroške oblike tuberkuloze, ne prepreči pa razvoja pljučne tuberkuloze pri odraslih. ■ Eva Vardjan Vir: Izroček IPSF; Anti - TB capmaign

»Gengsta« žur

Kdor je 22. marca nepričakovano zavil v Emonsko klet, je bil prijetno presenečen, saj se je tam odvijal precej zanimiv žur. 4. letniki farmacije smo se namreč odločili pripraviti tematski žur in tema ni bila nič drugega kot »gengsta«. Že sam pogled na udeležence, med katerimi, moram reči, jih je bilo kar nekaj, ki so se res potrudili in uprizarjali od Don Corleoneov do Snoop Doggov, ti je pririsal nasmeh na obraz in hkrati pričaral vzdušje, ki smo si ga organizatorji zamislili. Klub je bil ravno prav poln, da si se pozibaval ob super ritmih DJ-a, med katerimi seveda niso manjkale značilne »gengsta« pesmi, poskrbeli pa smo tudi za akcijske pijače, ker se res ne spodobi, da bi bili na farma žuru žejni. Mislim, da smo poskrbeli za še en dober žur in se že

april 2012 | 51

dogajalo se je | obštudijske dejavnosti veselimo vaših nasmejanih obrazov na brucovanju. ■ Maja Antončič

Svetovanje bolnikom: osteoporoza

28. 3. 2012 smo se študenti farmacije začeli pripravljati na uvodno bitko tekmovanja v svetovanju bolniku z osteoporozo. Uvodno strokovno predavanje je pripravil prof. dr. Stanislav Gobec, mag. farm., ki je na Fakulteti za farmacijo dejaven na področju farmacevtske kemije.

Na predavanju smo izvedeli, da je osteoporoza skeletna bolezen, pri kateri pride do zmanjšanja kostne mase in mikroarhitekturnih sprememb kostnega tkiva. Takrat mineralna gostota pacienta pade za več kot 2,5 standardnih deviacij pod povprečje za mlado odraslo osebo. Najpogosteje se razvije pomenopavzalna oblika bolezni, lahko pa je tudi posledica določenih bolezni, delovanja toksinov in jemanja nekaterih zdravil (npr. kortikosteroidi). Ženske pogosteje zbolevajo v starosti 50 let, moški med 60. in 70. letom starosti.

Pri razumevanju fiziologije kosti je potrebno vedeti, da je kost »živa tvorba«, v kateri se neprestano dogajajo različni fiziološki procesi, in ni mrtev skelet, ki nam služi samo za prirast mišic ter gibanje in oporo. Pomembni sta dve skupini celic. Osteoblasti služijo izgradnji kosti, osteoklasti pa razgradnji.

V 5-6 letih naj bi krog izgradnje in razgradnje kosti potekel tolikokrat, da se na novo ustvari celotno okostje. Pri tem je potrebno vedeti, da je novonastale kosti vedno malo manj kot njene predhodnice.

Pri zdravljenju osteoporoze si želimo pospešiti izgradnjo kosti in zatreti resorpcijo ter s tem preprečiti zlome, ki so najpogostejši 52 | april 2012

na kolkih, vretencih in zapestjih. Težava je tudi v tem, da bolniki z osteoporozo zaradi nesrečnega padca in zloma lahko postanejo nepokretni in nadalje trpijo zaradi kardiovaskularnih zapletov. Pri pospeševanju izgradnje sodelujejo fluoridi, parathormon, rastni hormon, anabolni steroidi ter statini, pri zaviranju resorpcije pa kalcij, vitamin D, kalcitonin, estrogeni, raloksifen ter bisfosfonati. Poleg omenjenih molekul pomembno vlogo igra tudi življenjski slog, v katerega je potrebno vključiti čim več gibanja in hrano, bogato s kalcijem, saj se ta najbolje nakopiči v kosteh do 25. oz.

30. leta starosti, nato pa začne kostna masa upadati. V kasnejših življenskih obdobjih posameznika je kalcij pomemben za vzdrževanje homeostaze v telesnih tekočinah.

V človeku je 1000-1300 g kalcija, od tega več kot 99 % v kosteh v obliki Ca10(PO4)6(OH)2. Njegova naloga je vzburjanje nevronov, sproščanje živčnih prenašalcev, krčenje mišic, strjevanje krvi, je tudi sekundarni prenašalec ... Pri homeostazi kalcija sodelujejo črevo, kosti, ledvice, parathormon (PTH), vitamin D ter kalcitonin. PTH se izloča iz žleze obščitnice, njegova naloga je zniževanje izločanja Ca2+ v ledvicah ter povečevanje sinteze kalcitriola (aktivna oblika D-vitamina). V kosteh pospeši mobilizacijo Ca2+. Vitamin D se izloča pod vplivom PTH. V tankem črevesju spodbuja absorbcijo Ca2+ ter reabsorbcijo teh ionov v ledvicah. V kosteh pospešuje remodelacijo. Kalctonin pa deluje ravno obratno.

Povečane potrebe po kalciju imajo otroci, adolescenti, pred- in po-menopavzalne ženske, nosečnice, doječe matere, vegani ter ljudje z laktozno intoleranco. Dnev-

no naj bi zaužili 800 pa tudi do 1500 g kalcija. Med najpogostejše vire kalcija spadajo mleko in mlečni izdelki, čokolada, žitarice, ribe, zelenjava in oreščki, pa tudi sardine s kostmi.

Za začetek sinteze vitamina D so potrebni UV žarki.

Kljub temu s sončenjem ni primerno pretiravati, saj pretirana izpostavljenost soncu lahko resno poškoduje kožo in ogrozi naše zdravje. Zadostuje 3 krat tedensko 15-minutno izpostavljanje obraza in rok sončnim žarkom. Provitamin D3 se pod vplivom UV žarkov pretvori do previtamina D3, ta pa se spontano v koži pretvori do vitamina D3 (holekalciferola). V jetrih se ta pod vplivom vitamin D-25-hidroksilaze pretvori do kalcifediola, naprej pa poteče sinteza kalcitriola v ledvicah s pomočjo 25-hidroksivitamin D-1-alfa hidroksilaze. Kalcitriol je aktivna oblika vitamina D. Navedene spojine niso zdravilne učinkovine, ampak se uporabljajo kot podporna terapija.

Kalcitonin zmanjšuje tveganje za zlom vretenc, ne pa kolkov. Je linearni peptid iz 32 aminokislin, deluje nasprotno od PTH, v uporabi pa je kot sintetični lososov kalcitonin.

Na voljo imamo tudi hormonsko nadomestno zdravljenje (estradiol, noretisteron acetat, progesteron), ki služi odpravljanu znakov pomanjkanja estrogenov pri ženskah ter neprijetnih simptomov kot so vročica, atrofija spolovil, slab spanec, boleči sklepi ter osteoporoza.

Zdravljenje je kontroverzno zaradi neželenih učinkov steroidov, npr. raka dojke, endometrija, kapi, pljučne embolije, kardiovaskularnih zapletov .... Ta skupina zdravil je bila ustvarjena za stanje, ko delovanje osteoklastov prevlada nad osteoblasti ter

z namenom zmanjševanja kardiovaskularnih zapletov pri zdravljenju, v resnici pa ni bilo velikega uspeha. To skupino zdravil se predpiše ženskam, ki imajo povečano tveganje za zlome kosti in kontraindikacije ali pa se ne odzivajo na zdravljenje z zdravili, indiciranimi za preprečevanje osteoporoze.

Aplicira se jih lahko peroralno ali v obliki obližev.

Za zdravljenje osteoporoze je na voljo tudi raloksifen, ki je selektivni modulator estrogenskih receptorjev.

Je estrogenski agonist v kosteh ter antagonist v dojki in maternici. Preprečuje in zdravi postmenopavzalno osteoporozo ter preprečuje raka dojke. Neželeni učinek je venska tromboembolija.

Zadnja obravnavana skupina zdravil na strokovnem večeru so bili bisfosfonati.

Imajo visoko afiniteto do kovinskih kationov in Ca2+, s katerimi tvorijo komplekse. Močno se vežejo na kost, saj imajo veliko afiniteto do kostnega hidroksiapatita. So kisline, lahko dražijo prebavila. Poznamo že 3 generacije zdravilnih učinkovin bisfosfonatov. V preteklosti je bilo potrebno jemanje tablete pogosteje, danes pa zadostuje že npr. mesečna aplikacija ibandronata oz. letna infuzija zoledronata. Sicer se bisfosfonate uporablja v obliki inhibitorjev kostne resorpcije pri osteoporozi, Pagetovi bolezni ter maligni hiperkalcemiji ter prvo generacijo z večjimi odmerki v obliki inhibitorjev kalcifikacije.

Nasplošno se slabo absorbirajo, biološka uporabnost je 0,1-10 odstotna. Njihovo absorbcijo dodatno poslabša prisotnost hrane (Fe, Ca).

Razpolovni čas znaša 0,5 do 2 uri. Delujejo tako, da zavirajo osteoklaste pri resorpciji kosti, zato povzročijo povečanje kostne mase in posledično se zmanjša število zlomov pri osteo-

cvetke študentov | duhoviti nesmisel poroznih bolnikih. Zaradi njihovih fizikalno-kemičnih lastnosti in narave delovanja je bolnikom potrebno svetovati, naj jih jemljejo na prazen želodec ter s polnim kozarcem vode, saj tako preprečijo kompleksiranje kationov v prebavilih ter poškodbe požiralnika. Pri aplikaciji mora bolnik stati v navpičnem položaju. Kot neželeni učinki lahko nastopijo prebavne težave, bolečine v mišicah in kosteh, znaki vnetja, ipd. Te težave se rešujejo z jemanjem enkrat na teden oz. na mesec ali pa celo z letno infuzijo.

Polni znanja in željni novih izkušenj se bomo na fronto podali v četrtek, 29. marca, v lekarni Vič. Finaliste čakajo bogate nagrade. ■ Eva Vardjan

Dragi »Drug Dealerji«!

Bliža se maj – čas, ko se menja izvršni odbor društva (DŠFS in ŠS SFD), to je skupina ljudi, v kateri vsak član s svojo funkcijo prispeva k obstoječim in novim projektom na lokalni, evropski in svetovni ravni.

Vsak teden se dobimo in dogovorimo stvari, kot so: kdaj bo žur, kdo bo vodil strokovne večere, kako izpeljati javno kampanjo, kam gremo na ekskurzijo, kako promovirati EPSA in IPSF dogodke in še mnogo drugega. Če si že sodeloval pri organizaciji katerega od projektov, veš, da je to zelo zabavno in poučno, saj dobiš nove prijatelje ter izjemno veliko neprecenljivih izkušenj.

Drug Dealer te vabi, da postaneš del ekipe in eno leto sodeluješ v najbolj aktivni skupini študentov ter s svojim navdušenjem prispevaš k širjenju projektov in Drug Dealer duha! Spremljaj nas, saj bo po naših kanalih obveščanja kmalu sledilo več informacij! ■

Cvetke študentov 1. Zdravila lahko predpiše le farmacevt.

2. Baker se sprošča pri izžarevanju zaradi min in potopov ladij.

3. AgNO3 se uporablja za zmanjševanje trenja po sončenju.

4. NaOH deluje antacidno.

5. Baker povzroča eksplozije, smrdi in se tali.

6. Bizmut je element, ki hidrolizira vodo.

7. Na+ ima vezanih 6 vod, kar deluje odvajalno.

8. Helicobacter pylori pretvarja želodčno kislino v alkohol.

9. Jod se uporablja kot antiseptik in razkuževalec v takoimenovani 2 % oz.

2,5 % raztopini. Posebno dobro deluje na organske snovi, ne samo na razširjene halogene razkuževalce (dizfeciente). Tudi denaturium špirit se uporablja za raztopino, odstraniti ga je mogoče z acetonom, ki povzroča solzenje.

10. Jod se uporablja tudi kot sterilna pijača.

11. Elementno živo srebro plava na vodi – ima manjšo gostoto.

12. Žveplo je sintetični pripomoček. Glavna nahajališča žvepla je mogoče najti v neomejenih količinah v US in Siciliji, se pravi v državah, kjer ni bilo razvito suženjstvo.

(Prevod: Sulfur in a free-state… op. A. O.) 13. Če bi popili natrijev hidroksid, bi umrli, ker bi se nam dejansko raztopili organi.

14. Alotropija je pojav, pri katerem nek element obstaja v več spojinah v elementnem stanju. Ta pojav je značilen za fosfor, saj ta obstaja kar v štirih spojinah v elemen-

tnem stanju.

15. NO se pripopa (!?! A.O.) na žilno steno in deluje protimikrobno.

16. Ba v trdnem agregatnem stanju je samovnetljiv plin.

17. Srebrov nitrat se ne absorbira takoj z sluzaste membrane in ne prodre takoj v tkiva, ker je srebro takoj oborina, ki nastane s klorom in proteini formulira netopljivo spojino.

18. Če spijemo brezvodni HCl, nam lahko poči trebuh.

19. Zaradi svoje reaktivnosti se klor ne nahaja ločeno od narave; ravno nasprotno njegove komponente so številne in v izobilju.

20. Pirogen je snov, ki povzroči neprijeten, pekoč občutek na telesu.

21. Zastrupitev je najbolj pogosta z sodo fluorida, sodo fluorsilikata ali fluoridno kislino (hidrofluorova kislina). Pri akutni zastrupitvi, fluorid ubija tako, da blokira normalen celični metabolizem.

Fluorid inhibira encime; v točno določenih kovinskih encimih so prisotni pomembni procesi, ki povzročijo pomembno reakcijo, kot je spodbuditev in premikanje živčnih impulzov, dokler ne popusti. Ta motnja s potrebo, da je telo kontrolirano s kalcijem, naj bi bila še bolj pomembna. Močna afiniteta za

kalcijeve učinke je hipokalcijemija, mogoče ne zaradi sodelovanja fluoroapatitov.

22. Etanolna raztopina se uporablja za intravensko nadomeščanje joda.

23. Vodo lahko obsevamo z gama žarki ter tako privedemo do γ – razpada mikroorganizmov.

24. Glina se uporablja za izdelavo mavcev, saj po nekaj minutah kristalizira.

25. Glutation je antioksidant – tvorec prostih radikalov.

26. Magnezijev karbonat: uporablja se za anestezijo (Morda v visokogorju A.O.).

27. Selen popolnoma pripada in je popoln element IV. skupine kovinskih elementov.

28. To, da bolni ljudje (s kariesom) vsebujejo manj fluoridov kot zdravi, in tukaj karies prevlada v okolici, v pitni vodi, ki ima malo fluoridov, je za to zaslužena ZDA, saj pitni vodi dodajajo fluoride. Fluoridne snovi v vodi. Pri kristalizaciji so v sedanjosti izgube alkalijskih hidrogenfluoridov.

Zato mora biti rečna kislina v bakrovi posodi in ne v jedkih kozarcih.

29. Se opravičujem, ampak o bakru ne vem nič. (Na vprašanje o cinkovih spojinah; A.O.).

30. Pri zastrupitvah z živim srebrom pogoltnemo cinkov prah, da nastane amalgamska zalivka.

31. Jod je temeljno združen s psihologijo ščitnice.

(Iodine is intimately associated with thyroid physiology; A.O.) ■

april 2012 | 53

ffarmaskop | farmacevtski horoskop in sudoku

Ffarmaskop

boste spoznali svojo Demi Moore ali pa svojega Patricka Swayzeja. Sredi aprila vam bo v lastništvo zaupana večja vsota denarja. Čeprav se bo spreAlojz Finžgar starejši hod v Skeleta zdel še tako mamljiv, uporabite pamet ter zdravo presojo in pustite tuje bankovce pri miru. a horoskop zdajšnjega obdobja Znanstvenik tega obdobja: Ivette sem bil primoran pogledati glo- Bassa boko v skupno zavest univerzalne enotnosti študentarije FFA. Videl Vodna znamenja: rak, škorpisem mnogo nečednosti, vonjal preti- jon, ribi ravanje, slišal ogromno govoric, oku- Veliko časa boste preživljali s svojo sil razvrat (op.a. Anita, pokliči me). prijateljico. Vezi med vama se bodo Toda ni vse črno, negativno, pesimi- okrepile. Ko boste začutili ščemenje stično. NE! Kar sem začutil pri vsakem v abdominalnem predelu vašega teleod vas, je bilo iskreno veselje, toplina, sa, se boste zavedali usodne napake, skrb za sočloveka in, najpomembne- ki ste jo storili pred tremi leti – ko je je, skrb za lastno mentalno dobrobit. imela prijateljica težave s svojim parZima je odšla, pomlad je že zdavnaj tnerjem, bi ji morali ponuditi vse ostapri nas, Sonce ter ptice, radost ter sla- lo, samo svoje rame ne (op.a. if you doled, hormoni ter nemir, znoj ter LPP. know what I mean). Pristali ste v »friŠe preden se prepustite razodetjem, endzone« območju, iz katerega pot je napisanim v sledečih vrsticah, si zapo- peklensko težka, nevarna ter frustriramnite – vse se zgodi z namenom, vse joča. Priporočam vam, da kolegu koje prepleteno, vsi smo povezani. Med zorogu ukradete denar in ga izmenjaseboj – biološko. Z Zemljo – kemijsko. te za alkoholno kapljico. Laphroaig se S preostankom vesolja – atomsko. prileže v taki situaciji.

Znanstvenik tega obdobja: Jacques Zemeljska znamenja: kozorog, Benveniste

Z

bik, devica

Premagovala vas bo pomladna utrujenost, zato se boste le stežka soočili z delom. Kljub temu boste prešerno razpoloženi in igrive volje. Ob koncih tedna si boste vseeno nadeli jarme dela te se spopadli z dolžnostmi, katere boste odlašali vseh ostalih pet dni. Vaše periodične oddihe poskusite nadomestiti s kreativnim delom. Poskusite z vpisom na tečaj lončarstva. Mogoče

Sudoku

Zračna znamenja: dvojčka, tehtnica, vodnar Pride obdobje, ko zanimive osebe postanejo nezanimive, mlačne, postane.

Reče se mu »odraslost«. Vsi vaši kolegi in kolegice so še v fazi pozne adolescence, marsikdo je obstal v razcvetu pubertete, vendar vi ne! Za seboj ste opustili slabe navade, nemoralne misli, nedolžne otroške radosti ter se prepustili strogi, kirurško čisti resnosti. Saj ste namreč že odrasel človek! Rajanje

Lahek

1 2

6 4 6

3 2 5

54 | april 2012

Reši

6 3 7

6 9 5 8 4 9 4 5

7

V nasprotju s karakterjem, katerega so vam podarile zvezde ob rojstvu, boste spomladi zadržani. Zapirali se boste vase, lastni strahovi vas bodo pogoltnili, zagrabili v svoje kremplje in ne izpustili. Barvit svet bo preslikala črno-bela praznina, simfonijo pomladi bo preglasila kakofonija FT laboratorijske opreme, vaš zagovor diplome bo izpadel kot slaba humoristična nanizanka slovenske produkcije. Očitno sem vašo prisotnost ob pisanju tega horoskopa spregledal. Ups. Priporočam vam, da ugriznete v usnjen pas in počakate na poletje. Ne iskati tolažbe v dnu banjice sladolede, niti v športu, branje strokovne literature vam prav tako ne bo v pomoč. Karnalni užitki so tisti pravi lek, ki vam bo omogočil kolikor toliko normalno funkcijo življenja (op.a. Anita, glej gor!). If you're on your way down, at least you'll be gone with a bang.

Znanstvenik tega obdobja: Mister Džirlo ■

4 9 3 7 3 2 2 1

8 4 1

8 7 4

Ognjena znamenja: oven, lev, strelec

Zelo težak

5

5 8 9 4 7 8 2 2 5 6

do jutranjih ur ste nadomestili z vstajanjem ob jutranjih urah, jutranjo kavo in cigareto ste nadomestili z jutranjim čajem in pomarančo, dvokolo ni več vaše priljubljeno prevozno sredstvo – zamenjal ga je avtomobil, straniščni humor ste odvrgli, kamor spada ter prevzeli politično korekten, nesmešen pristop k šalam. Največji greh, ki pa ste ga zagrešili, je priznanje staršem o legitimnosti marsikaterega njihovega nasveta. Skrajno nedopustno vedenje za študenta!

Znanstvenik tega obdobja: Dr. Sheldon Cooper

3 9

8 1 2 5 3 8

nagradno križanko in se pote-

guj za eno izmed 10 nagrad: - 1x subvencija v vrednosti 50 € pri udeležbi katerega koli Drug Dealer dogodka, - 9x Drug Dealer USB. Reši nagradno križanko in obišči spletno stran Farma Društva. Na zavihku Spatula izberi razdelek Nagradna križanka ter vpiši prvo besedo številčnega gesla križanke, ki ti bo omogočilo ogled vsebine. S svojimi podatki izpolni spletni obrazec in sodeluj v nagradnem žrebanju, ki bo 13. maja 2012.

nagradna križanka

Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: Izžrebali bomo deset (10) srečnežev, od katerih jih bo devet (9) prejelo Drug Dealer USB-je, in enega (1), ki bo prejel glavno nagrado: 50 € subvencije pri udeležbi katerega koli Drug Dealer dogodka.

Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat.

V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor

se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi.

Nagradna igra poteka od izida Spatule do 12. maja 2012 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 12. maja 2012, do 23:59).

Nagradno žrebanje bo potekalo 13. maja 2012.

Nagrajenci bodo objavljeni 14. maja 2012

na spletni strani Farma Društva in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte.

Glavni nagrajenec je dolžan uveljaviti glavno nagrado v tekočem koledarskem letu 2012.

Nagrajenci, ki prejmejo Drug Dealer USB-je, morajo le-te prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 14. junija 2012).

Nagrade niso prenosljive.

april 2012 | 55

ffarmaskop | dogodki ĹĄtudentov

56 | april 2012