Spatula 53

Februar 2011 št. 53

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Mreža mladih o alkoholni politiki Alergije

50. obletnica enovitega študija farmacije v Sloveniji

Potopis: KENIJA

LBM kotiček: ENTEROVIRUSI

Uvodnik Pred vami je prva številka v letu 2011. Uspešno smo zakorakali v izpitno obdobje, ki se počasi izteka. Kaj pa se je dogajalo pred tem? Novembra lani smo družili prijetno s koristnim v Beogradu, obveščali smo študente različnih fakultet o nevarnostih diabetesa, začeli »krvavi mesec« s krvodajalsko akcijo in »true blood žurom«.

V decembru smo obiskali prednovoletni Dunaj, naša fakulteta je praznovala 50. letnica študija, bili pa smo tudi humanitarni. Januar je bil v znamenju predtekmovanja v svetovanju bolnikom.

Zdaj pa je čas, da se posvetimo učenju. Za odmor vzemite v roke Spatulo ali pojdite na sprehod. Želim vam zvrhan koš znanja in veliko potrpežljivosti ter zbranosti med učenjem!

Vaša urednica, Ana Preglav

4 50. obletnica enovitega študija farmacije v Sloveniji

5 Alergije

8 Anksioznost 12 17β-HSD 14 Enterovirusi

15 Intervju: VOJMIR URLEP

17 Novičke 18 Potopis: KENIJA 20 Dogajalo se je ...

23 Mreža mladih o

alkoholni politiki

24 Cvetke študentov ...

25 Sudoku 1 2 3 ..

26 Ffarmaskop

SPATULA Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva Februar 2011 št. 53 NAKLADA: 1000 izvodov CENA IZVODA: 1 cent Glavna in odgovorna urednica: Ana Preglav

Uredniški odbor: Matic Dolinar, Barbara Breznik, Marina Kozina, Nina Heindler Sodelavci: Ana Pavlovič, Petra Soršak, Aleksandra Pekošak, Jasna Puh, Urša Erklavec, Vesna Forštnerič, Tadej Švencbir, Martina Ambrož, Jasna Gerželj, Andraž Počič Lektoriranje: Mateja Lapuh info@scribo.si Oblikovanje: Miha Zagozda mihazagozda@gmail.com

Tiskarna: Plus, grafične storitve, Miha Klepej s.p.

ISSN: 1408-7560 (glasilo je//vpisano v register javnih//glasil pod št. 1459) Kontakt: spatulasssfd@gmail.com Fakulteta za farmacijo ŠS SFD, Spatula Aškerčeva 7 1000 Ljubljana

50. obletnica celovitega študija farmacije v Sloveniji Že dalj časa se je šušljalo o proslavi Fakultete za Priznanje za prispevek k prepoznavnosti fakultete farmacijo, pa vendar marsikdo izmed nas ni vedel, čemu bo sploh posvečena. V novembru 2010 pa smo izvedeli, Skupno priznanje prejmejo štiri študentske organizacije: da je proslava, ki je 2. decembra 2010 ob 17.00 potekala v Kinu Šiška, posvečena 50. obletnici celovitega študija Študentski svet Fakultete za farmacijo, farmacije v Sloveniji. Študentska organizacija Fakultete za farmacijo,

Uvodoma je povabljene pozdravil dekan prof. dr. Stanislav Gobec, mag. farm. Ob projekciji fotografij Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva, različnih oblik, ki jih opazujemo skozi mikroskop, je voditeljica Bernarda Žarn slikovito predstavila študij Društvo študentov farmacije Slovenije. farmacije v Sloveniji od začetkov pa vse do današnjih Študenti svojih znanj in veščin ne pridobivajo samo v okviru dni. Sledila sta še slavnostna govora rektorja Univerze formalnega izobraževanja, temveč tudi v okviru številnih v Ljubljani prof. dr. Radovana Stanislava Pejovnika in obštudijskih dejavnosti. Študenti Fakultete za farmacijo so predsednika Državnega zbora dr. Pavla Gantarja. Seveda prepoznavni po svojih aktivnostih tako v slovenskem kot dogodek ni minil brez glasbene podlage – v malo tudi mednarodnem prostoru. Pri tem gre posebna zahvala drugačni luči kot smo jih navajeni, so se nam predstavile tistim posameznikom, ki so svoj čas posvetili kolegom asistentke in mlade raziskovalke, ki so se združile v in organizaciji projektov, kot so Svetovanje bolnikom, vokalno skupino Farmonija. Ob tem jubileju je Fakulteta Zdravstveni tim, Leciklarna, poletni farmacevtski tabor, glasili za farmacijo podelila priznanja posameznikom, Orior in Spatula, mednarodne izmenjave, pa tudi prestižna podjetjem in inštitucijam, ki so še posebej pomembno mednarodna srečanja s kongresi obeh mednarodnih vplivali na njen razvoj. Senat Fakultete za farmacijo študentskih farmacevtskih organizacij EPSA in IPSF v Sloveniji Univerze v Ljubljani je na 13. seji sprejel sklep o podelitvi in sodelovanje v njihovih reprezentativnih telesih. Tekom šestih priznanj. Priznanji za razvoj fakultete in njenih let je peščica nadobudnežev zrasla v razvejano in številčno študijskih programov sta prejela zasl. prof. dr. Jana Lukač mrežo odličnih organizatorjev, ki skrbi za svoj podmladek.

Bajalo, univ. dipl. kem., in prof. dr. Slavko Pečar, mag. V okviru te mreže so se kalili številni strokovnjaki in nosilci farm. Krka, tovarna zdravil, d. d., in Lek, farmacevtska farmacevtske stroke. Posebej bi poudarili tudi uspehe naših družba, d. d., sta prejela priznanje za podporo pri športnikov, ki premagujejo najboljše. Ponosni smo na naše razvoju fakultete in sodelovanje na strokovnem odbojkarje, košarkarje, nogometaše, šahiste, plavalce in področju. Priznanje za sodelovanje na strokovnem številne predstavnike v individualnih športih. Prav tako področju in prispevek k prepoznavnosti fakultete je pa tudi na študente, ki so aktivni na kulturno umetniškem prejelo Slovensko farmacevtsko društvo. Priznanje za področju. prispevek k prepoznavnosti fakultete pa so prejele tudi vse študentske organizacije. V imenu vseh študentskih organizacij se je za priznanje v svojem govoru zahvalil bivši predsednik Študentskega sveta Samo Jakovac. Po zaključku uradnega dela je sledilo prijetno druženje v preddverju Kina Šiška do poznih večernih ur.

V imenu vseh aktivnih, bivših in zdajšnjih članov »Drug Ker se delo po kongresu počasi res približuje koncu, Dealerja« se zahvaljujem Fakulteti za farmacijo za vso menimo, da je čas, da se posebej zahvalimo vodstvu podporo in za priznanje. Priznanje je dokaz, da delamo Fakultete za farmacijo za vso podporo, nasvete in pomoč, dobro, zato verjamem, da lahko skupaj še dvignemo ki smo jih bili deležni v preteklih dveh letih. ugled Fakultete za farmacijo tako v domačem kot tudi mednarodnem prostoru.

Zahvaljujemo se tudi za priznanje, ki smo ga prejeli 1. decembra 2010 na raziskovalnem dnevu.

Petra Soršak, predsednica DŠFS in ŠS SFD Organizacijski odbor 56. kongresa Svetovne zveze študentov farmacije

4

Februar 2011

Barbara Breznik

Je danes moderno imeti alergijo?

Zimski in pomladni čas nam vsako leto postreže z obilnimi težavami z alergijami različnih vrst. Pa naj bodo to težave z dihanjem, kašljanjem, nosom ali pa z ekcemi na koži. Ne mine leto, da ne bi vsaj eden od bližnjih zbolel za hujšo obliko alergične reakcije ali obiskal zdravnika zaradi pomanjkanja antihistaminikov. V pogovore se vključujemo s stavkom »spet moram k zdravniku po tablete za seneni nahod« ali pa »prejšnji teden me je pičila čebela in so me z rešilcem odpeljali v bolnišnico!« Alergijski napadi se z leti samo povečujejo in to še zdaleč ni v korist našemu zdravju.

Za pojmom alergija se skriva čisto preprosta filozofija: naš organizem se odziva na določeno snov iz okolja in povzroča vnetne procese v različnih tkivih. V resnici pa se v telesu dogajajo zapleteni procesi, ki jih moramo do potankosti razumeti, če želimo alergijo zdraviti ter jo tudi obvladati.

Imunski sistem in alergeni Mehanizem imunskega sistema nas varuje pred vdorom bakterij, virusov, parazitov, kemikalij in pred ostalimi škodljivimi vplivi okolja. Vendar se lahko tudi ta mehanizem zmoti in se napačno odzove. Delci prahu so na videz nedolžni in ne bi smeli vzbuditi odziva obrambnega sistema. Imunski sistem torej ne zna ločiti nevarnih snovi od nenevarnih.

Razvijati začne protitelesa, ki pa povzročajo sprostitev histamina in alergijske bolezenske znake.

Imunski sistem temelji na delovanju dveh vrst limfocitov – celic B in celic T. Ko B-limfociti pridejo v stik s telesu tujimi snovmi, proizvajajo protitelesa (imunoglobuline ali IgE) in ta napadejo tujek (v primeru alergije je to alergen). Temu procesu pravimo senzibilizacija. To pomeni, da je telo alergen spoznalo kot vsiljivca in tvori specifična protitelesa proti točno tej snovi. Razvoj protiteles ob prvem stiku z alergenom pa še ne povzroča bolezenskih znakov. Po tem dogodku se specifična protitelesa vežejo na površino mastocitov, kjer so protitelesa sposobna napasti vsiljivca (alergen). Del protiteles še vedno prosto kroži po telesu s krvjo. Pri ponovnem vdoru istega alergena preko kože, sluznice dihal ali prebavil – le izjemoma preko krvi – se protitelesa gradijo hitreje in v večjih količinah ter se pritrjujejo na mastocite. Ko se alergen znajde v bližini protiteles, ga ta pritegnejo k sebi. Hkrati postane membrana mastocitov prehodna za izločanje mediatorja histamina in ostalih snovi, ki povzročijo takojšnje tipične znake alergije. Sluznice se vnamejo, nabreknejo in izločajo sluz. Nos, usta in oči skelijo, sapnik nabrekne, mišice sapnic se krčijo, pojavijo se krči v želodcu, črevesju, driska, koža pordeči in pojavi se koprivnica. Na mestu vnetja se zberejo T-limfociti, ki odstranjujejo telesu tuje snovi. Da pa se proces ustavi, začnejo delovati T-supresivne celice, ki omejijo nastajanje novih protiteles. Ko so razgrajeni vsi tujki, se učinek mediatorjev konča in znaki alergične reakcije izginejo.

Alergijsko vnetje se po navadi pojavi 2–3 dni po stiku z alergeno snovjo. Imunski sistem potrebuje nekaj časa, da razpozna alergen in začne izdelovati specifična protitelesa.

Alergijski tipi

Prvi tip (takojšnji odziv) omogočajo protitelesa IgE, ki se hitro razvijajo in nalagajo na mastocite. Pojavi se zelo hitro po stiku z alergenom, morda že v nekaj minutah ali vsaj v eni uri. Ta tip je značilen za 90 % vseh alergij. Koprivnica, astma, nahod in angioedem so najpogostejši znaki tovrstne alergije.

Drugi tip (citotoksični odziv) je redek pojav. Zanj je značilno, da nek alergen deluje na površine določenih celic tako, da te razpadejo. Zelo burno se to zgodi npr. z rdečimi krvničkami, zato se razvijeta anemija in zlatenica. Razlog za to so tuje beljakovine, tuja kri, lahko tudi nekatera zdravila. Tak odziv spada med avtoimunske bolezni.

Tretji tip alergije (z imunskimi skupki) nastane zaradi združitve protiteles IgE z alergeni v večdelne skupke, v katere se vežejo še nekatere imunsko aktivne snovi. Na mestu skupka lahko nastanejo alergična vnetja. Znaki se lahko pojavijo šele po nekaj urah.

Četrti tip (celični imunski odziv) omogočajo T-limfociti, ki obrambne celice napadejo in fagocitirajo neposredno in ne po ovinku z izgradnjo protiteles. Tudi tukaj se pojavijo bolezenski znaki šele čez nekaj dni.

Govorimo o poznem tipu alergije.

Poznamo pa tudi navidezne alergije, pri katerih se obrambni sistem ne zmoti in tudi ne gre za noben alergen, na katerega bi se telo odzvalo. Nekatere snovi povzročijo, da začnejo mastociti izločati histamin. Takoj se pojavijo znaki alergije, ki so lahko manj ali bolj burni, odvisno od količine prejete snovi. Najbolj znani izzivalci takega odziva so jagode, nekateri konzervansi, tunina, skuše …

Kaj lahko sproži alergijo Vsaka stvar iz zunanjega okolja lahko povzroči alergične reakcije. Med najpogostejše spadajo: hišni prah z iztrebki pršic in ščurkov s plesnimi, cvetni prah trav in dreves, hrana (jajca, mleko in mlečni izdelki, žita in izdelki iz žit, sadje, morski sadeži, arašidi, soja …), hišne živali (izločki žlez, dlaka, delčki kože ...), zdravila, konzervansi in dodatki hrani in pijači, kozmetični izdelki, kovine, oblačila, piki žuželk, čistila, pralna sredstva, gradbeni materiali, izpušni plini, cigaretni dim …

Dednost alergije Nagnjenost k alergijskim boleznim je dedna, ugotovimo pa jo lahko že ob rojstvu, če ima novorojenček v krvi nadpovprečno visok delež protiteles IgE. Tak otrok bo lahko v prihodnosti imel težave z izbruhi alergijskih bolezni, predvsem z bronhialno astmo, nevrodermitisom, koprivnico ali alergijskim nahodom. Čeprav atopični ot roci nosijo v sebi dokaj veliko tveganje, da bodo zboleli za alergijo, ni nujno, da bolezen izbruhne. Atopijo označujemo kot podedovano lastnost imunskega sistema, da se s senzibilizacijo odziva na določene snovi. Ob stiku z alergeni pa se lahko tudi odziva z alergijsko boleznijo. Če so straši zdravi, je možnost, da otrok zboli za alergijo, 15-odstotna. Če en starš trpi za alergijo, se možnost alergije pri otroku poveča na 30 odstotkov, in če sta alergijska bolnika oba, je tveganje za otroka kar 50-odstotno.

Februar 2011

5

Navzkrižna alergija Oseba, ki je alergična na neko snov, lahko doživi enak odziv tudi na neko drugo sorodno snov. Ta alergija je lahko prisotna od nekdaj ali pa se razvije sčasoma.

Imunski sistem se torej enako odziva na določene alergene, ki so med seboj sorodni. Tako ima lahko oseba z alergijo na orehe težave tudi z mandeljni in obratno.

Vrste alergijskih bolezni Med alergijske bolezni uvrščamo bolezni dihalnega sistema (astma, težko dihanje), alergijski konjunktivitis (alergijska reakcija na očeh) in alergijske bolezni kože (urtikarija, atopijski in kontaktni dermatitis, koprivnica, lokalne otekline), prebavne alergijske bolezni (krči, slabost, bruhanje, driska), alergijske reakcije v ustni votlini (pekoč ali srbeč občutek na jeziku, otekanje jezika, ustnic, neba in žrela), alergijske reakcije na zdravila, anafilaktične reakcije, posebej preobčutljivost na pike insektov. Najpogostejše so astma, nevrodermitis in alergijski rinitis, ki pomeni vnetje sluznice zaradi alergije.

V tem času bolnik kiha, iz nosu teče voden izcedek, nos je zamašen, bolnika srbijo oči, ki se solzijo in so pordele.

Pri astmi opazimo težko sapo, piskanje v prsih, kašelj in zmanjšano sposobnost za napor. Nevrodermitis ima za posledico endogeni ekcem, ki zelo srbi.

Simptomi alergijske reakcije se razlikujejo po hitrosti in intenziteti nastanka. Včasih se simptomi razvijejo izrazito hitro in lahko celo ogrozijo življenje bolnika.

Anafilaktični šok je huda alergijska reakcija, ki povzroči nenaden padec krvnega pritiska in prizadene več organov hkrati. Do srbečice ali zatekanja grla in oteženega dihanja pride hitro in nujna je takojšnja medicinska pomoč. Takšna reakcija je zelo redka.

Poznamo dva krvna testa. Z RIST (radio-imuno-sorbentni test) dokažemo imunoglobulin E in zvišano celotno raven imunoglobulinov. Višja kot je preobčutljivost, višja bo raven imunoglobulinov. Ta test potrdi alergijo, ne ugotovi pa alergenov in vrsto alergije. RAST (radio-alergo-sorbentni test) pa v krvi pokaže specifične imunoglobuline za točno določen alergen. Vendar je ta test zelo drag in ga po navadi opravijo samo za potrditev alergena in ne iščejo na slepo.

Test ni popolnoma zanesljiv, saj negativen rezultat ne pomeni nujno, da pacient nima protiteles.

Kožni testi so standardne preiskave alergij, s katerimi izvleček alergenov nanesemo na ali v kožo. Nastane stik kože s protitelesi, ki jih ima alergični bolnik v krvi, in sproži se alergijski odziv, sprosti se histamin, izzove vnetje in na mestu nastane rdečica ali izpuščaj. Običajno preizkušajo smiselni niz alergenov. Uporabijo tudi standard ene nealergijske snovi (raztopino kuhinjske soli) in histamin zaradi primerjave alergijskih reakcij. Histamin povzroči izrazit odziv, raztopina soli pa naj ne bi izzvala nobene spremembe, razen če je prisotna mehanična poškodba kože. Glede na mehanični nanos alergena na kožo ločimo različne kožne teste. Test z vtiranjem uporabi zdravnik, če je pacient izredno občutljiv na alergen. Če samo krepko podrgne alergen po notranji strani lakti, koža zelo hitro pordeči in nastane izpuščaj. Pri testu s praskanjem ali zarezo zdravnik nanese alergen na kožo notranje strani komolca in malce razpraska površino kože z lanceto. Tako alergen zlahka pride v stik s protitelesi v krvi.

Test z zarezo ali vbodom je najpogosteje uporabljen test.

Zdravnik nanese kapljico alergena na laket ali hrbet in rahlo zabode s tanko iglo v površje kože. Raztopina alergena vdre v kožo in po dvajsetih minutah lahko preberemo izvid. Če nanesemo več raztopin alergenov, se pri pozitivnih reakcijah pojavijo izpuščaji na mestih, označenih za določen alergen.

Podkožni test je podoben vbodnemu, razlikujeta se le v vnosu raztopine alergena v telo. Pri podkožnem testu, kot že samo ime pove, vbrizgamo raztopino alergena v kožo z injekcijsko iglo. S testom z obliži ugotavljamo kontaktne alergije. Zdravnik uporabi obliže, na katere nanese alergene in jih pritrdi na bolnikov hrbet ali nadlaket. Tam ostanejo od 48 do 72 ur.

O provokacijskem testu govorimo, kadar alergene, ki učinkujejo preko sluznic nosa, oči ali sapnic, dajemo po isti poti. Ta test je lahko zelo nevaren in povzroči tudi alergijski šok. Opravljajo ga le pod skrbnim nadzorom zdravnika. Če sumijo na alergijo (simptomi v dihalnih poteh), dajo pacientu vdihavati raztopino alergena. S posebnimi testi počasi povečujejo koncentracijo alergena in preverjajo pacientovo funkcijo dihanja.

Kadar sumijo na alergijo na živila ali zdravila, opravljajo zdravniki tudi načrtno opuščanje. Za nekaj časa se pacient odreče določenim snovem, ki jih sumi, da povzročajo alergične odzive. Medtem opazuje, ali se znaki alergije zmanjšujejo, izginevajo, izginejo ali pa ostanejo. Takšna metoda je pogosto uspešna, velikokrat pa z njo ne najdemo krivca alergij.

Ugotavljanje Prvi korak k ozdravitvi alergijske bolezni je natančno prepoznanje alergena, saj bolnik ne more celo življenje brez vzroka jemati zdravil. Alergije lahko ozdravimo tako, da se alergenom uspešno izogibamo oziroma da organizem okrepimo proti naporni preobčutljivosti.

Zdravnik lahko le redko napove, razen če ima pacient tipične alergijske znake, da je nekdo alergik. Še težje pa je z določitvijo alergena, ki je podobna detektivskemu iskanju. Zelo pomembno je tudi bolnikovo sodelovanje, saj lahko razmisli, kdaj in kje so se težave začele in če ima v družini alergika. Samoopazovanje je ključno za začetek načrtnega zdravljenja alergije.

Po pogovoru s pacientom zdravnik opravi različne teste.

Možnosti so krvne preiskave, kožni testi in provokacijski test.

Zdravljenje

6

Februar 2011

Alergenu se je težko popolnoma izogniti, zato se odločamo za zdravljenje z zdravili. Uporabljamo dve vrsti zdravil, in sicer olajševalce, to so zdravila, ki blažijo težave, in preprečevalce, ki zdravijo alergijsko vnetje in preprečujejo, da bi težave sploh nastale. Med olajševalce sodijo antihistaminiki, ki so učinkoviti pri zdravljenju alergijskega rinitisa, ne vplivajo pa na simptome astme. Za zdravljenje astme se kot olajševalci uporabljajo zdravila, ki širijo dihalne poti, imenujemo jih bronhodilatatorji. Pogost stranski učinek pri antihistaminikih je utrujenost, na katero morajo paziti vozniki ter delavci, ki delajo s stroji. Lahko se zgodi, da je bolnik alergičen tudi na zdravilo proti alergiji. Ostali stranski učinki so še: suha usta, zaprtje, drhtenje mišic, živčnost, povečana frekvenca srca in motnje pri izločanju urina.

Preprečevalci so glukokortikoidi, ki jih uporabljamo samo lokalno, torej jih nanašamo le na sluznico dihalnih poti. Pri takem načinu uporabe se izognemo stranskim učinkom. Pri alergijskem rinitisu bolnik glukokortikoide vpihava v nos, pri astmi pa zdravilo vdahne v pljuča. Pri tem je izredno pomembna pravilna tehnika jemanja zdravil, kajti zdravilo je učinkovito samo, če pride na pravo mesto v dihalih. Druga vrsta pogosto uporabljanih preprečevalcev so antilevkotrieni, ki se lahko jemljejo v obliki tablet.

Pred testi na alergije ne smemo jemati zdravil, ki lajšajo težave pri alergijah, saj ta vplivajo na rezultate testov.

Kromoglicinska kislina preprečuje, da bi mastociti izločali histamin. Deluje počasi, kar pomeni, da morajo bolniki en do dva tedna vnaprej predvideti izbruh alergije. Ravno ta lastnost omejuje terapevtsko vrednost zdravila, saj ne pomaga pri nepredvidenem akutnem napadu. Kromoglicinsko kislino predpišejo kot kapljice za oči in za inhalacijo (nos, dihala).

Pri hudih alergijskih reakcijah (anafilaktični šok) uporabljamo adrenalin, ki ga vbrizgamo v žilo ali mišico. Adrenalin blaži akutne simptome alergije.

Vse večjo pogostost alergij v razvitem svetu pripisujejo vedno boljšim higienskim razmeram, povečani vsebnosti kemikalij v okolju ter stresnemu in hitremu tempu naših življenj. Alergijska ogroženost se hitro širi, o čemer pričajo številke v različnih raziskavah po svetu.

Alergija v številkah • Alergijo je odkril pediater Clemens von Pirque leta 1906. Predvidel je, da so telesne reakcije njegovih pacientov posledica alergenov iz okolja (hrana, pelod, prah).

• 2–10 % ljudi iz razvitega sveta trpi za alergijo na hrano.

• V Evropi ima vsaj eno od oblik alergije eden od štirih otrok.

• Hiposenzibilizacijo so odkrili leta 1911 v ZDA. • V razvitih deželah 10 % prebivalstva toži o simptomih senenega nahoda.

• V zadnjih 30 letih se je pogostost alergijskih bolezni podvojila, ponekod celo potrojila.

• Strokovnjaki napovedujejo, da bo do leta 2020 alergična že polovica svetovnega prebivalstva.

Hiposenzibilizacija je postopek, pri katerem alergika naredimo neobčutljivega na povzročitelja njegove alergije. Bolniku alergen vbrizgavajo v telo v vse močnejših koncentracijah, da se njegov imunski sistem počasi navadi na alergen in se tako ne odziva več z znanimi simptomi. Raztopino alergena običajno vbrizgavajo pod kožo nadlakti. Postopek traja tri leta ali več. Predpogoj za hiposenzibilizacijo je dobro poznan alergen. Za metodo se odločijo, kadar se bolnik ne more izogniti svojemu alergenu, zdravila ne pomagajo v zadostni meri, se pojavi preobčutljivost na zdravilo ali pa je preveč stranskih učinkov zaradi njega. Pri alergijskem nahodu lahko pacienti pričakujejo 80-odstotno uspešnost postopka, pri pršicah 70-odstotno uspešnost, pri alergiji na strup žuželk pa tudi 90-odstotni uspeh.

Pri alergijskem rinitisu (vnetje sluznice) in blagi do zmerni alergijski astmi je možno zdravljenje z imunoterapijo, ki je podobna hiposenzibilizaciji, le da je tukaj izboljšan daljnosežni učinek. V zadnjem času se za zdravljenje alergijskega rinitisa uporablja tudi imunoterapija, ki jo bolnik izvaja doma, tako imenovana sublingvalna imunoterapija, ki deluje tudi do 6 let po koncu postopka. V redkih primerih alergijsko bolezen z imunoterapijo povsem pozdravimo, žal pa ni učinkovita pri vseh bolnikih. Verjetnost, da bo imunoterapija koristila, je večja, če je bolnik alergičen samo za en alergen.

Mnogi ljudje se poslužujejo zdravljenja z alternativno medicino. Priljubljene so akupunktura, aromaterapija, fitoterapija, masaža refleksnih območij in homeopatija.

Vendar pa kliničnih potrditev uspeha tovrstne terapije ni.

Viri in literatura: • http://www.didakta.si/doc/jama_4_%282010%29_Uvodnik_04SI.pdf • http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1460 • http://www.alergije.info • http://hr.wikipedia.org/wiki/Alergija • http://sl.wikipedia.org/wiki/Anafilakti%C4%8Dni_%C5%A1ok • http://www.klinika-golnik.si/dejavnost-bolnisnice/opis-bolezni-inpreiskav/alergija.php • Rentschler G., Antonic M., Alergije: spoznavanje in zdravljenje, Slovenska knjiga d.o.o., Ljubljana, 1999 • http://www.lek.si/si/skrb-za-zdravje/bolezni-in-simptomi/dihala/alergije/ • http://www.krka.si/sl/v-skrbi-za-vase-zdravje/v-skrbi-za-vase-zdravje/ alergija-in-astma/alergija-znana-neznanka

Februar 2011

7

Anksioznost V tem času, ko so stresni dejavniki povsod okrog nas, sta tesnoba in strah normalen del življenja. Gre za neprijetni čustvi, ki ju ponavadi spremljajo spremembe, podobne tistim, ki spremljajo običajen odziv na stres.

Pred izpitom, javnim nastopom, ko je pred nami temna ozka ulica in v drugih situacijah, ki jih lahko zaznamo kot težavne in boleče (ko je stres izjemno negativen), naši možgani telesu sporočijo, naj se pripravi na reakcijo »boj ali beg«, ki vključuje pospešeno bitje srca, hiperventilacijo, napete mišice, mrzle dlani ... Taka vrsta tesnobe je pozitivna, saj daje signal, da smo v nevarnosti. Zaradi tega smo bolj previdni in pozorni. Po navadi občutek mine kmalu po koncu situacije, ki ga je sprožila. Ampak pri vedno večjem številu ljudi tesnoba ne mine, temveč se stanje iz dneva v dan zgolj slabša, tesnoba je lahko tako močna, da ljudi ovira pri vsakdanjih dejavnostih in jim povzroča trpljenje. Stiska jih v prsih, ponoči jih tlačijo more, nekateri se zaradi tega celo bojijo zapustiti domove. Ti ljudje trpijo za anksioznimi motnjami, ki so najpogostejše psihične motnje, zaradi katerih trpi več kot 10 % ljudi po vsem svetu.

Telesni simptomi tesnobe: •bolečina oziroma nelagoden občutek v prsih, •razbijanje srca, •zadihanost oziroma dušenje, •omotica, •siljenje na bruhanje ali slabost, •tresoče noge, •mravljinčave roke.

Delitev A) PANIČNA MOTNJA (epizodna paroksimalna anksioznost) Je najbolj pogosta anksiozna motnja. Najpogosteje se pojavi v zgodnjih do srednjih dvajsetih letih in je dvakrat pogostejša pri ženskah kot pri moških. Osebe s to obliko anksioznosti trpijo zaradi nenadnih občutkov izjemne tesnobe, ki se stopnjujejo. Imenujemo jih panični napadi, do katerih lahko pride kadar koli, ko ima oseba občutek, da je v nevarnosti, da bo izgubila nadzor nad sabo ali celo, da umira. Napad nastane nenadoma, nato pa v nekaj minutah ali maksimalno v eni uri popolnoma mine. Posledice takšnega napada so zelo boleče.

Običajno oseba občuti depresijo in nemoč. Ker ni mogoče napovedati, kdaj se bo zgodil naslednji napad, v tem času nad človekom visi neprestana skrb, da se lahko to zgodi vsak trenutek, kar le še poveča tesnobo.

Kriteriji za diagnosticiranje paničnih napadov: •palpitacije, razbijanje srca in pospešen pulz, •potenje, •tremor, •kratka sapa, občutek dušenja, •bolečine v prsih, •slabost ali bolečina v trebuhu, •vrtoglavica, omotičnost, •derealizacija ali depersonalizacija, •občutek izgube nadzora nad samim seboj ali strah pred tem, da bi znorel, •strah pred smrtjo, •parestezije (neprijetni občutki brez zunanjega dražljaja), •občutek mraza ali vročine.

8

Februar 2011

Ana Preglav Panični napad sam po sebi še ne pomeni panične motnje. Če pa v enem mesecu pride do več resnih napadov v okoliščinah, ki same po sebi niso nevarne, ali pa so napadi povezani z znano/pričakovano situacijo, se diagnosticira panična motnja.

Največkrat jo spremljajo še druga stanja, npr. alkoholizem ali depresija.

B) GENERALIZIRANA ANKSIOZNA MOTNJA (GAM) Gre za stalno in nepremagljivo tesnobo, ki je ni mogoče nadzorovati in lahko traja mesece, celo leta. Lahko se nanaša na različna področja, na službo, medsebojne odnose, družino.

Oseba z GAM precenjuje nevarnosti in podcenjuje možnosti reševanja zapletov, možnosti pomoči ter sebe. Tudi ta motnja ženske prizadene dvakrat pogosteje kot moške in se večkrat pojavi z drugimi anksioznimi motnjami in depresijo. GAM se diagnosticira, ko so simptomi prisotni več kot 6 mesecev.

Simptomi in znaki GAM •Mišična napetost, posledično glavoboli in telesna utrujenost, •potenje, •slabost, •hladne roke, vlažne dlani, •težko požiranje, •živčnost, •prebavne težave ali driska, •nemir, •razdražljivost, •težave s koncentracijo, •motnje spanja.

C) SOCIALNA ANKSIOZNA MOTNJA (SAD) Gre za intenziven strah in izogibanje negativne javne izpostavljenosti, zadrege ali ponižanja in socialnih interakcij.

Ta strah je v manjši meri prisoten le v določeni javni situaciji, npr. pri javnem nastopanju. Običajno se pojavi v srednjih najstniških letih in sčasoma mine. Lahko pa se okrepi ter zelo moti delovanje, napredovanje v poklicu in pridobivanje pozitivnih izkušenj v družbenem okolju, saj se zato, da bi se izognile neprijetnim situacijam, osebe s SAD lahko popolnoma izolirajo iz družbenega življenja.

Simptomi in znaki SAD Ko se oseba boji: •spoznavanja novih ljudi, •pogovora s komer koli, ki ji je nadrejen (šef, učitelj), •govorjenja pred skupinami ljudi, •urejanja lastnih stvari v banki ali uradih, kjer se mora pogovarjati s tujci, •borbe za lastne pravice.

Ko mora oseba storiti kaj od zgoraj omenjenega, običajno zardi, se poti, trepeta in ima hitrejši srčni utrip, lahko pa doživi celo panični napad.

D) POTRAVMATSKA STRESNA MOTNJA (PTSD) Je posledica zelo hudega dogodka (smrt, smrtna ogroženost – npr. vojna, resne poškodbe sebe ali drugih – npr. posilstvo, zloraba, nesreče). Ob tem je bila oseba v šoku, močno prestrašena ali je imela občutek nemoči. Stres ob travmatskem dogodku sproži kemične reakcije v možganih, takoj ali po določenem času se pojavijo nočne more in se tako dogodek znova in znova ponavlja. Oseba se izogiba osebam in krajem, ki jo spominjajo na dogodek. Znaki se lahko pojavijo takoj ali celo mesece, leta kasneje.

Simptomi in znaki PTSD - Podoživljanje dogodka na en ali več načinov: •pogosto, nenadno in moteče spominjanje dogodka; •ponavljajoče se nočne more o dogodku; •“flashback” doživetja; •močna duševna in čustvena bolečina ob soočenju z ljudmi, kraji ali čem drugim, kar spominja na dogodek; •telesni odzivi, kot so drhtenje, spreletavanje srha, hitro utripanje srca, ob soočenju z ljudmi, kraji ali čem drugim, kar spominja na dogodek.

- Izogibanje vsemu, kar spominja na dogodek, pri čemer otopi splošna odzivnost in dejavnost: •skuša se izogibati mislim, občutkom ali pogovoru o dogodku; •skuša se izogibati dejavnostim, krajem ali ljudem, ki jo spominjajo na dogodek; •ne more se spomniti pomembnih podrobnosti v zvezi z dogodkom; •ne uživa oziroma ne sodeluje v dejavnostih, ki so jo včasih veselile; •počuti se odmaknjeno od družine in prijateljev; •občuti čustveno otopelost, ki jo lahko opazijo tudi drugi; •verjame, da se določeni pomembni življenjski cilji (na primer poročiti se, imeti otroke, postarati se) ne bodo uresničili, oziroma meni, da je preživeti travmatični dogodek za vedno spremenilo njeno življenje, ki je sedaj povsem uničeno.

- Prisotna morata biti vsaj dva spodnja simptoma: •težave z uspavanjem ali vzdrževanjem spanca, •razdražljivost ali izbruhi jeze, •težave s koncentracijo, •občutek pretirane čuječnosti, •občutek pretirane plašljivosti.

Simptomi in znaki OCD - Diagnoza OCD je postavljena, kadar obsesije in kompulzije: •vzamejo več kot eno uro dnevno, •povzročajo močno zaskrbljenost, •ovirajo vsakodnevne dejavnosti.

- Obsesije: •misli o onesnaženosti ali okuženosti, •dvomi o varnosti, povzročanju škode ali o lastni oškodovanosti, •potreba po redu oziroma urejenosti, kjer mora biti vse “natančno tako”, •strah pred napakami, •strah pred družbeno nesprejemljivim ravnanjem.

- Kompulzije: Simptomi iz vsake od omenjenih kategorij morajo trajati več •ponavljanje dejanj, na primer umivanja rok, kot mesec dni in biti dovolj hudi, da osebo ovirajo pri delu ter •preverjanje in ponovno preverjanje, ali je bilo nekaj storjeno, v socialnem in vsakodnevnem življenju.

•urejanje predmetov znova in znova, •štetje oziroma ponavljanje, •zbiranje predmetov in občutek nezmožnosti, da jih zavržemo.

E) OBSESIVNO-KOMPULZIVNA MOTNJA (OCD) Osebo z OCD preplavljajo obsesije, to so moreče misli, ki jih ne more nadzorovati. Da bi se znebila teh misli, znova in znova ponavlja določena dejanja – preverja, če je štedilnik izklopljen, si kar naprej umiva roke ipd. – to imenujemo kompulzije. Oseba ve, da ta dejanja nimajo smisla, vendar tega ravnanja ne more spremeniti, ker se podredi lastni tesnobi, ki jo ob tem preveva. Običajno se motnja začne v obdobju otroštva ali zgodnje odraslosti, pri dečkih prej kot pri deklicah.

F) TESNOBA PRI LOČITVI (SepAD) Gre za občutek pretirane in neprimerne stopnje tesnobe zaradi ločitve od osebe ali prostora. SepAD je do neke meje pogost in normalen pojav pri dojenčkih in majhnih otrocih, prizadene pa tudi 7 % odraslih.

E) OTROŠKE ANKSIOZNE MOTNJE Otroci se, prav tako kot odrasli, v določenih situacijah soočajo s tesnobo, skrbjo in strahom. Kakor koli pa, ko tesnoba ni le začasna in začne vplivati na normalno delovanje otroka (zmanjšana zmožnost učenja, odločanja in koncentracije), ne gre za normalno stanje. Začnejo se izogibati prostorom in dejavnostim, ki jim povzročajo tesnobo, zmanjša se jim samozavest in poveča samokritičnost, v nekaterih primerih to privede celo do tega, da nimajo več volje do življenja. Prisotna je pri kar 13 % najstnikov med 9. in 17. letom, pri čemer so ji bolj podvržena dekleta. Če se motnja ne zdravi, lahko pride do drugih psihičnih motenj, npr. depresije, motenj hranjenja, hiperaktivnosti …

Februar 2011

9

Razlogi za razvoj Dovzetnost za anksiozne motnje je lahko podedovana ali pa je pridobljena kot posledica doživetij iz otroštva.

Nekatere anksiozne motnje so dokazano povezane z neljubečim odnosom staršev do otroka ali nenadno ločitvijo otroka od staršev. K razvoju anksioznih motenj so zlasti nagnjeni perfekcionisti in ljudje, ki imajo večjo potrebo po odobravanju okolice, slabo prenašajo kritiko, imajo močno potrebo po kontroli, ter tisti, ki zanemarjajo občutke, da so pod stresom.

izkazuje manj kognitivnih motenj. Prav tako tudi ni poznanih interakcij z alkoholom, benzodiazepini, barbiturati in drugimi GABAnergiki. Uporablja se predvsem pri GAD. Deluje kot delni agonist serotoninskih receptorjev.

Anksiolitiki, imenujemo jih tudi ataraktiki, so zdravila, ki lajšajo občutek strahu in vznemirjenosti. Delujejo izredno hitro in so zato pomembni v začetku zdravljenja, ko je potrebno hitro olajšanje težav. Njihova oznaka po ATC je N05B in sodijo med zdravila z delovanjem na živčevje.

Zdravila so koristna pri zdravljenju anksioznih motenj, a sama po sebi niso dovolj. Potrebna je kombinacija z eno ali več terapevtskimi oblikami. Prav tako se je potrebno zavedati, da noben način zdravljenja anksiozne motnje ne deluje čez noč. Pomembno je predvsem bolnikovo sodelovanje in

BARBITURATI So derivati barbiturne kisline. Zaradi sedacije izkazujejo anksiolitični učinek in jih uvrščamo med pomirjevala. Delujejo na GABAA receptorje, poveča se prepustnost kloridnih kanalčkov in vzdraženost membrane živčne celice se zmanjša.

Zaradi številnih neželenih učinkov so jih izpodrinile varnejše Pri posamezniku se prepletajo različni dejavniki, in sicer: učinkovine.

•dejavniki, ki ga napravijo bolj dovzetnega za razvoj anksioznosti – prisotni so pred razvojem anksioznosti HIDROKSAZIN (prirojena nagnjenost, anksioznost v družini, zgodnje Pri GAD se je izkazal za enako učinkovitega kot benzodiazepini izkušnje, kronične telesne bolezni); in hkrati izkazuje manj stranskih učinkov.

•dejavniki, ki anksioznost sprožijo – prisotni so tik pred nastankom anksioznosti (različni neprijetni dogodki in ZELIŠČNI PRIPRAVKI situacije v okolju, zdravstvene težave, izgube); Baldrijan •dejavniki, ki anksioznost vzdržujejo – včasih so ena- Je trajnica, ki zraste do 1,2 metra visoko, ima pernato deljene ki zgornjim dejavnikom, dodatno pa se pridružijo še liste in belo-rožnate cvetove. Pomembne sestavine za detežave, ki nastanejo zaradi anksioznosti same, ko oseba lovanje so v eteričnem olju iz korenine in korenik. Indijska slabše rešuje težave in se težje znajde. ajurverdska in tradicionalna kitajska medicina ga že od nekdaj uporabljata kot uspavalo in pomirjevalo.

Zdravljenje Danes je eden najbolj uporabljanih sedativov v Evropi. DoAnksiozne motnje torej tako kot mnogo drugih obolenj kazano deluje pomirjevalno, anksiolitično, spodbuja apetit povzroča kombinacija bioloških in okoljskih dejavnikov. in znižuje krvni tlak. Pomaga pri nespečnosti (predvsem tisti Večina obolelih je dojemljiva za strokovno pomoč, zaradi nervoze), spopadanju s stresom, motnjah zbranosti … katere uspeh je odvisen od vsakega posameznika. Nekat- Baldrijan je blažje pomirjevalo od sinteznih in nima znanih eri se na zdravljenje odzovejo po nekaj mesecih, drugi neželenih učinkov. šele po letu ali več. Zdravljenje lahko zaplete še dejstvo, da anksiozne motnje niso edina psihična bolezen pri bol- Kava-kava niku ali pa je prisotna zloraba različnih substanc. Zdrav- Je ime za rastlino Piper methysticum, ki vsebuje aktivne ljenje se prilagodi posamezniku glede na tip motnje in sestavine kavalectone. Za napitek se uporablja le korenina. je sestavljeno iz zdravljenja z zdravili ter psihoterapije. Priporoča se proti stresu, nespečnosti in tesnobi. Študije niso Zdravila, ki se uporabljajo, delimo na dve skupini, izključile toksičnih učinkov na jetra. anksiolitike in antidepresive.

BENZODIAZEPINI Predpisujejo se za kratkotrajno lajšanje tesnobe. Glavne učinkovine iz te skupine so lorazepam, klonazepam, alprazolam in diazepam. Anksiolitično delujejo v nižjih odmerkih, višji odmerki pa delujejo uspavalno. Gre za agoniste benzodiazepinskih receptorjev. Vezava vpliva na GABA-receptor, ki je sklopljen s kloridnim kanalčkom, kar ojača inhibitorni učinek GABA-e. Kloridni kanalček postane bolj prepusten in v živčno celico prehaja večja količina kloridnih ionov. Zaradi hiperpolarizacije se zmanjša vzdraženost celične membrane. Pri uporabi, daljši kot dva tedna, obstaja nevarnost odtegnitvenega sindroma po prenehanju zdravljenja.

Zaradi svojega učinka so ena izmed skupin zdravil, ki se pogosto zlorabljajo. Pri tem obstaja veliko tveganje, da pride do depresije dihalnega centra, zlasti pri hkratnem uživanju alkohola in drugih psihofarmakov.

AGONISTI 1A-SEROTONINSKIH RECEPTORJEV V to skupino sodi buspiron, ki za razliko od benzodiazepinov ne povzroča sedacije in odvisnosti ter

10

Februar 2011

prepričanje, da bo zdravljenje uspešno.

Literatura http://www.sinapsa.org/tm/media/priponke/a64-Prepoznavanje in premagovanje anksioznosti.pdf http://www.ezdravje.com/si/zivcevje/anksioznost/ http://www.anksioznost.lektura.si/ http://www.zdravje-plus.com/panicna-motnja-agorafobija.htm http://www.anksioznost.net/ http://www.pfizer.si/index.asp?id=02.02 http://www.treatment-for-anxiety.org/ http://www.webmd.com/anxiety-panic/guide/mentalhealth-anxiety-disorders - Ohman, A. (2000). Fear and anxiety: Evolutionary, cognitive, and clinical perspectives. V M. Lewis & J. M. HavilandJones (Eds.). Handbook of emotions. (pp. 573–593). New York: The Guilford Press.

- Bouras, N., in Holt, G. (2007). Psychiatric and Behavioural Disorders in Intellectual and Developmental Disabilities 2nd ed. Cambridge University Press: UK. - Kline, Anthony E., Olsen, Adam S., Zafonte, Ross D., Sozda, Christopher N., Aslam, Haris A., in Cheng, Jeffrey P. (September 2007). “Brain injury delayed and chronic buspirone treatment after experimental traumatic brain injury enhances spatial acquisition”. Archives of Physical Medicine and Rehabilitation. 88 (9): E6.

- Gelder, M., Mayou, R., in Geddes, J. 2005. Psychiatry. 3rd ed. New York: Oxford. Pp 237.

Februar 2011

11

Kaj se skriva za imenom 17β-HSD? 17β-HSD, 17β-hidroksisteroid dehidrogenaze so encimi iz skupine alkoholnih oksidoreduktaz – izoencimi, ki v prisotnosti koencima in NAD+/NADPH katalizirajo pretvorbo na mestu 17 steroidnega skeleta iz visoko aktivnih 17-hidroksisteroidov v nizkoaktivne oz. neaktivne 17-ketosteroide in obratno. Biološko aktivne oblike imajo v nasprotju z biološko manj aktivnimi ali neaktivnimi oblikami večjo afiniteto do specifičnih receptorjev, torej se nanje lažje vežejo. 17β-HSD so vključene v zadnjo stopnjo biosinteze androgenov in estrogenov, v perifernih tkivih pa uravnavajo biološko aktivnost oz. količino aktivnih spolnih hormonov, ki se tako lahko vežejo na znotrajcelične receptorje. Zato pravimo, da ti encimi delujejo na predreceptorski ravni.

Hidroksisteroid dehidrogenaze uvrščamo v dve beljakovinski naddružini: kratkoverižne dehidrogenaze ali reduktaze (SDR) in aldo-keto-reduktaze (AKR).

Večina 17β-HSD (tipi 1, 2, 3, 4, 7, 8, 10, 11, 12, 13) spada v naddružino SDR – to so beljakovine, ki se nahajajo v obliki dimerov ali tetramerov z molekulskimi masami posameznih podenot od 25 do 35 kDa in so velikokrat vezane na membrane mitohondrijev ali peroksisomov (organelov, ki oksidirajo organske molekule in s pomočjo vsebovanih encimov tvorijo ter razgrajujejo vodikov peroksid). Naddružino SDR delimo na tri podskupine, to so encimi intermediarnega metabolizma, encimi, ki so identificirani kot odprti bralni okvirji (ORF), ter encimi metabolizma hormonov, mediatorjev in ksenobiotikov, kamor uvrščamo 17β-HSD. Beljakovine iz naddružine AKR so monomerne citosolne beljakovine z molekulskimi masami med 34 in 37 kDa, mednje uvrščamo 17β-HSD tipa 5.

Do sedaj poznamo že 14 tipov 17β-HSD, vendar je od tega samo 12 tipov, ki jih lahko zasledimo pri človeku. Poznani sta še podganja 17β-HSD tipa 6 in mišja 17β-HSD tipa 9. Humane 17β-hidroksisteroid dehidrogenaze se med seboj razlikujejo po koencimski in substratni specifičnosti, nahajanju v celici in izražanju v tkivih. Okvara gena za sintezo teh encimov in s tem nenormalno izražanje HSD v tkivih lahko vodi v lokalno neravnovesje med aktivnimi in neaktivnimi oblikami s p o l n i h

Struktura 17ß-HSD tipa 5

12

Struktura 17β-HSD tipa 1 s koencimom, aminokislinami in učinkovino v aktivnem mestu Februar 2011

Nina Heindler hormonov, kar lahko p o v z r o č i 17ß-HSD tipa 11 v celici mišje nadledvične žleze motnje v razvoju, bolezni centralnega živčnega sistema in nastanek malignih celic – raka. Ravno zato so 17β-HSD zanimive za načrtovanje novih zdravil.

Nekateri izoencimi 17β-HSD delujejo kot reduktaze – aktivirajo spolne hormone, druge oblike teh encimov pa ravno obratno delujejo kot oksidaze in spolne hormone inaktivirajo.

17β-HSD tipa 1 je dimerni protein, ki reducira estron do estradiola ter ga tako aktivira, da se ta lahko veže na ustrezne Pretvorba estrona v receptorje. Encim tega tipa najdemo v estradiol in obratno placenti, jajčnikih in dojkah.

Mikrosomalni tip 2 deluje ravno nasprotno tipu 1, tj. inaktivira estrogene in androgene in s tem zmanjša izpostavljenost tkiv delovanju teh spolnih hormonov. Primarna vloga tipov 1 in 2 je torej reguliranje delovanja estrogenov v tkivu. Raziskave so pokazale, da sta v tkivu dojk prisotni obe obliki, vendar v zdravem tkivu močno prevladuje tip 2, ki ima oksidativno sposobnost – inaktivira hormone – medtem ko v malignem tkivu prevladuje tip 1, kar vodi k povečani proliferaciji celic, ki je pogojena s prisotnostjo estrogenov. Podobno so raziskovali na področju rakavih obolenj endometrija in endometrioze.

Ugotovili so, da gre pri rakavih celicah za zmanjšano izražanje tipa 2 in povečano izražanje tipa 1. Ker tip 2 z inaktivacijo zmanjšuje količino aktivnih spolnih hormonov v obtoku in ima tako varovalno vlogo do tarčnih tkiv, se nahaja v številnih tkivih – v dojkah, maternici, posteljici, jetrih, črevesju, prostati, ledvicah, trebušni slinavki in epitelijskih celicah. Dokazano je, da lahko zmanjšano izražanje HSD tipa 2 vodi ne le do raka na dojkah, temveč tudi do raka na črevesju ali prostati. Hkrati pa lahko prevelika aktivnost encima precej zniža koncentracijo aktivnih estradiolov, ki so naravni inhibitorji resorpcije kosti.

To odkritje je sprožilo načrtovanje številnih novih učinkovin, tj. inhibitorjev 17β-HSD tipa 2, ki bi se uporabljali pri ženskah z osteoporozo v času po klimakteriju.

Tip 3 je ključni encim v biosintezi testosterona ali natančneje – katalizira redukcijo androstendiona v testosteron. Nahaja se izključno v testisih, v Leydigovih celicah, in s svojim pravilnim delovanjem zagotavlja kar polovico aktivnih androgenov.

Okvara na genu za encim tega tipa privede do nepravilnega delovanja encima in tako do psevdohermafroditizma ali virilizma, torej do okvare v spolnem razvoju. Prizadene lahko primarne ali sekundarne spolne znake. Pomanjkanje encima tipa 3 se kaže kot pojav dvoumnih, nejasnih zunanjih genitalij ali popolnoma ženskih zunanjih genitalij ob porodu, saj se zaradi okvare gena testosteron ne sintetizira. Ob kasnejšem razvoju v puberteti se menstruacija ne pojavi, pojavijo pa se vsi moški fizični znaki (globlji glas, mišična masa ipd.). Tip 3 je zanimiv tudi za razvoj novih zdravil za bolezni, ki so odvisne od androgenov, inhibitor tega tipa encima pa bi se lahko uporabljal tudi kot moški kontraceptiv, saj bi z njim lahko dosegli blokado spermatogeneze, vendar na tem področju sledijo še številne raziskave.

Ostali tipi HSD imajo širšo substratno specifičnost. Tako multifunkcionalni peroksisomalni tip 4 deluje podobno kot tip 2, ščiti tkiva pred preveliko koncentracijo aktivnih spolnih hormonov. Vpleten je v metabolizem steroidov in β-oksidacijo maščobnih kislin: oksidira estradiol v estron, dolgoverižne in razvejane maščobne kisline ter sodeluje pri sintezi žolčnih kislin. Encim najdemo v številnih sesalskih tkivih, vendar pa je najbolj izražen v jetrih. Znano je, da mutacije na genu za 17β-HSD tipa 4 privedejo do nastanka Zellwegerjevega sindroma. To je okvara peroksisomov, ki razgrajujejo dolge in razvejane maščobne kisline, in posledično nabiranje teh maščobnih kislin v posameznih tkivih in celicah, kar povzroča okvaro nevronov in zato omejen razvoj možganov. Oboleli ponavadi umrejo v prvem letu življenja. Poleg že znanih dognanj študije o 17β-HSD tipa 4 še potekajo. Nedavno so ugotovili, da se na encime tipa 4 lahko veže vitamin K in znižuje količino estradiolov v celicah, mehanizem tega delovanja pa še preučujejo.

Tip 5, ki spada v naddružino AKR, je citosolni encim, deluje pa tako, da aktivira estrogene in androgene, tj. pretvarja androstendion v testosteron in estron v estradiol. Najdemo ga lahko v jetrih, nadledvični žlezi, maternični sluznici, prostati, testisih, jajčnikih, mlečnih žlezah ter tudi v ženskem podkožnem maščobnem tkivu, kjer povzroča povišano koncentracijo aktivnih androgenov, ti pa povečujejo možnost nastanka policističnih jajčnikov. Povečano izražanje tega encima je tudi v celicah raka prostate.

Reakcija biosinteze in inaktivacije testosterona

17β-HSD tipa 10 torej povzroči inaktivacijo estradiola, ki posledično vodi v motnje delovanja mitohondrijev in odmiranje celic, so klinične študije dokazale, da lahko nadomestna terapija z aktivnimi estrogeni preprečuje nastanek ali upočasni razvoj Alzheimerjeve bolezni.

Preučevali so tudi povezavo tega tipa HSD z rakavimi obolenji in prišli do dognanj, da maligne celice raka prostate vsebujejo visoke koncentracije tega encima, kar bi lahko pomenilo, da bi z načrtovanjem njegovih inhibitorjev lahko dobili nove protitumorne učinkovine za zdravljenje raka prostate. Nedavno so ugotovili, da v možganih pod vplivom encima HSD tipa 10 poteka tudi oksidacija naravnih pozitivnih alosteričnih modulatorjev GABAA receptorja, kot sta alopregnanolon ter alotetrahidrodeoksikortikosteron, pri čemer poteče pospešena vezava GABA na GABAA receptor in povzroči antikonvulzivni in anksiolitični učinek.

Tipi 11, 12, 13 in 14 so bili odkriti nazadnje in jih posledično še preučujejo. Znano je, da je HSD tipa 11 encim, ki oksidira estrogene in androgene. Natančneje, sodeluje v biosintezi androsterona iz 5α-androstan-3α,17βdiola, v manjši meri pa tudi pri inaktivaciji estradiola v estron. Našli so ga v pljučih, ledvicah, trebušni slinavki, jetrih, nadledvični žlezi, možganih, srcu, jajčnikih, maternični sluznici in testisih, zato domnevajo, da v teh tkivih kontrolira sintezo androgenov. Pravilno izražanje Humanih encimov tipa 6 in 9 še ne poznamo. Zato pa njegovega gena in tako tudi pravilno delovanje encima poznamo oksidoredukcijski membranski encim tipa 7, ki tipa 11 naj bi bilo ključno tudi za normalen razvoj ploda. aktivira estradiol v rumenem telescu in je močno izražen v drugi polovici nosečnosti, v manjši meri pa tudi inaktivira Tip 12 katalizira redukcijsko pretvorbo estrona v dihidrotestosteron (DHT). Katalizira torej aktivacijo estrogenov estradiol. Najdemo ga v različnih tkivih, največ pa so ga in inaktivacijo androgenov. Nahaja se v maternici, placenti, zasledili v dojkah, jajčnikih, mišicah, jetrih in ledvicah. S dojkah, mlečnih žlezah, testisih, ledvicah, jetrih, priželjcu in svojo ketoacil-koencim A (CoA) reduktazno aktivnostjo prostati. Znano je, da je nastanek malignih celic v dojkah, sodeluje pri sintezi oz. podaljševanju maščobnih kislin. jajčnikih in maternici odvisen od estrogena, zato so HSD tipa Tip 13 je z lipidnimi kapljicami povezan protein, njegova 7 in njegovi inhibitorji podvrženi nadaljnjemu načrtovanju in N-terminalna sekvenca (ki je podobna tisti pri tipu 11) študijam. pa služi kot signal za usmerjanje v endoplazmatski Tip 8 je mitohondrijski encim, ki ima prav tako oksidoredukcijsko retikulum in lipidne kapljice. Nahaja se predvsem v jetrih, vlogo – estradiol, testosteron in DHT pretvarja nazaj v njegova koncentracija pa ni odvisna od receptorjev za neaktivne oblike (oksidacija), poleg tega pa tudi redukcijsko proliferacijo peroksisomov in njihovih ligandov. aktivira estrogene (manj pogosto). Našli so ga v jetrih, Tip 14 je oksidant in tako inaktivira spolne hormone, vranici, spolnih celicah in ledvicah, kjer poteka inaktivacija predvsem sodeluje pri pretvorbi estradiola v estron v glukokortikoidov in spolnih hormonov. Domnevajo, da naj jetrih, možganih in placenti. bi manjše izražanje gena za ta tip 17β-HSD vodilo v nastanek policističnih ledvic.

Encimi 17β-HSD se nahajajo v različnih tkivih, bodisi v Tip 10 je prav tako mitohondrijski encim, sicer homotetramerne jajčnikih, maternici, dojkah, mlečnih žlezah, prostati, oblike, ki oksidira estradiol in DHT. Ima tudi 3β-HSD aktivnost, testisih ali pa v možganih, jetrih in nadledvični žlezi. oksidira lahko hidroksilni skupini na 20.β in 21. mestu, Zato so glede na izražanje njihovih genov ti encimi zelo katalizira metabolizem aminokisline izolevcina ter oksidacijo zanimivi za preučevanje njihovih inhibitorjev in razvoj razvejanih in nerazvejanih maščobnih kislin, hkrati pa sodeluje novih farmakoloških tarč. O njihovi pomembnosti priča tudi pri metabolizmu žolčnih kislin. Najdemo ga v različnih njihova zastopanost in razgibana fiziološka vloga. V tkivih, kot so prostata, jetra, srce, ter tudi v možganih, kjer zadnjih letih so odkrili kar nekaj novih tipov 17β-HSD, sodeluje v metabolizmu nevrosteroidov. Zato domnevajo, da zaradi njihove povezave z različnimi patofiziološkimi mutacije na genu za ta tip povzročajo številna klinična stanja, procesi pa so zanimivi za razvoj novih zdravil. Zanimivi kot so npr. motnje v duševnem razvoju in s tem blaga duševna so z vidika načrtovanja novih pristopov k zdravljenju zaostalost, pa tudi že naprednejše nevrodegenerativne motnje različnih bolezni – bodisi hormonsko odvisnih, genetsko pri otrocih. Potekale so številne študije o povezanosti tipa 10 pogojenih, bodisi metaboličnih in drugih bolezni. Prav z Alzheimerjevo boleznijo. Ugotovili so, da možgani obolelih zaradi tega bodo v prihodnosti podvrženi še velikemu za Alzheimerjevo boleznijo vsebujejo veliko količino 17β-HSD številu raziskav. tipa 10. Encim je zato izredno zanimiv s stališča zdravljenja Alzheimerjeve bolezni, saj ima veliko afiniteto do amiloid β-peptida in z njim interagira, s tem povzroči mitohondrijsko disfunkcijo in smrt človeških celic. Ker s svojim delovanjem

Februar 2011

13

Enterovirusi Ana Pavlovič Rod Enterovirus spada v družino Picornaviridae, kamor uvrščamo še Hepatovirus, Parechovirus in še nekatere druge rodove. Enterovirus je številčen rod, razdeljen v 10 vrst z ogromnim številom serotipov, ki jih določa sestava kapsidne površine, zato imajo zelo različne serološke lastnosti in s tem imunski odgovor. Laično jih delimo na coxsackieviruse, echoviruse, polioviruse in novejše serotipe. So majhni goli virusi brez ovojnice, genom pa sestavlja linearna molekula pozitivno polarne RNA. Patogeneza Okužimo se običajno skozi usta ali nosno-žrelni prostor, razmnoževanje virusa pa nato poteka v sluznici žrela in v spodnjem delu prebavil. V 1–3 dneh se okužba razširi do območnih bezgavk, nebnic, Peyerjevih plošč in mezenterialnih bezgavk (sekundarna okužba). Vdre lahko tudi v kri in se tako razširi v mononuklearni fagocitni sistem v jetrih, vranico, kostni mozeg in endotelijske celice žil.

Ko se pojavijo protitelesa, viremija preneha in virusi na mestih sekundarne okužbe hitro izginejo.

Dejavniki, ki vplivajo na patogenezo: tip, virulenca, tropizem (lastnost živih organizmov, da potujejo glede na smer, iz katere prihajajo določeni kemični ali fizikalni dražljaji) in količina virusa. Okužbe ploda so lahko zelo hude, verjetno zaradi nemožnosti produkcije interferona v plodu ali zaradi prevelikega vnosa skozi posteljico.

Epidemiologija Bolezni enterovirusov so razširjene po vsem svetu, prizadeta sta oba spola enako, vendar so bolj pogoste pri otrocih (do 15. leta) v slabšem socialno-ekonomskem položaju, saj se okužba prenaša fekalno-oralno.

Okužba je možna tudi s kontaminirano hrano, v bazenih, z muhami in preko medicinskega osebja. Največ obolenj beležimo poleti in jeseni, pojavljajo pa se tako endemično, epidemično kot pandemično. Enterovirusna obolenja so kužna, rezervoar okužbe pa so predvsem otroci, pri katerih bolezen poteka asimptomatsko.

Klinična slika Kar od 50–80 % nepolioenterovirusnih okužb poteka asimptomatsko, večina simptomatskih okužb pa se kaže kot neznačilna vročinska bolezen, ki lahko traja nekaj dni, spremlja pa jo lahko tudi prizadetost zgornjih dihal.

Pojav simptomov je obratno sorazmeren s starostjo bolnika.

Ostale klinične slike: okužbe osrednjega živčevja (meningitis, encefalitis, akutna paraliza), oči, dihal (tudi prehlad), prebavil, jeter, srca in žilja, sečil in spolovil, mišic in sklepov, hematološke okužbe in kožne spremembe.

Diagnostika Osamitev virusa na celični kulturi.

Metoda pomnoževanja nukleinskih kislin (RT-PCR) iz kužnin prizadetih organov.

Serološke preiskave.

Diagnostika je pogosto zelo težavna zaradi izjemne heterogenosti virusa.

Zdravljenje in preprečevaje HIGIENA, cepljenje, protivirusna zdravila (oralno – niso toksična, skrajšajo trajanje bolezni pri odraslih s seroznim meningitisom).

14

Februar 2011

Poliomielitis ali otroška paraliza Prav tako jo povzroča virus iz rodu Enterovirus, natančneje Humani enterovirus C s tremi serotipi poliovirusa. V razvitem svetu se zaradi dobre precepljenosti ne pojavlja več, je pa še vedno zelo razširjen v manj razvitih državah, kjer ni denarja za cepiva in kjer je slabša higiena. V Sloveniji spada v program obveznega cepljenja s 4 odmerki do 2. leta starosti.

Simptomi 95 % asimptomatsko, 5 % abortivni poliomielitis (blagi meningoencefalitis), < 1 % aseptični meningitis – samoozdravljiv, ~ 0,1 % bolezen prizadene motorične nevrone – za razvoj poliomielitisa v hujši obliki je nujna viremija, 0,5 % razvije trajno paralizo, kjer so najpogosteje prizadete noge, 10 % – nastopi bulbarni poliomielitis, kjer zaradi prizadetosti možganskih živcev in medule oblongate, kjer so centri za nadzor dihanja, pride do zadušitve.

Literatura 1.Marolt Gomilšek, M., Radšel Medvešček, A. Infekcijske bolezni. Tangram, Ljubljana 2002. 400–409.

Intervju: VOJMIR URLEP Marina Kozina

različnih študijskih področij (farmacije in ekonomsko poslovnih ved), preizkusim v praksi na novih izzivih. Pomembno je bilo, da sem vedno stremel k iskanju optimalnih rešitev zaznanega problema ob skrbni analizi možnosti in z dobršno mero pragmatizma pri sprejemanju poslovnih odločitev.

Pri izbirnem predmetu farmacevtska administracija smo pri segmentu o trženju poslušali gostujočega predavatelja Vojmirja Urlepa – prvega moža Leka. Čeprav nam je predaval o stvareh, za katere smo v teoriji prvič slišali, smo na njegova predavanja hodili z velikim zanimanjem. Ni minilo srečanje, brez da bi se študenti vključili v kakšno razpravo o oglaševanju, segmentaciji uporabnikov ali kakšni drugi, za nas novi temi trženja. Gospod Urlep se je izkazal za prijetnega sogovornika že med samimi predavanji, zato sem pomislila, da bi bilo nerazumno, da ne bi izkoristila možnosti za intervju. Kot sem pričakovala, je pred vami zanimiv pogovor.

1. Ste diplomant naše fakultete, povejte nam, kako je potekala vaša poslovna pot? Ali ste že kot študent imeli vizijo, na katerem področju farmacije želite delovati?

Res je, konec leta 1981 sem diplomiral na Fakulteti za farmacijo. Proti koncu študija sem že delal v družbi Salus kot referent v prodaji in po diplomi tudi sprejel njihovo ponudbo za redno zaposlitev. Med študijem in še nekaj let po njem sem iskal možnosti razvoja v raziskovalnem delu na področju genskega inženiringa in molekularne biologije, a prave priložnosti nisem našel. Kmalu sem prestopil v Lek, ki je ponujal širše možnosti za razvoj kariere. Še vedno je bila prisotna želja po delu v RR, a me je pot zanesla na področje zunanje trgovine, ki je bila takrat zelo kompleksno področje.

Potrebno je bilo usvojiti in verificirati številna nova znanja s tega področja in tako so hitro minila leta, ko bi še bil primeren za prestop med raziskovalce. Ko je postalo jasno, da bo to ostala le neuresničena želja, sem čas in napor usmeril v poglabljanje znanj z mojega delovnega področja in na Ekonomsko poslovni fakulteti v Mariboru končal magistrski študij mednarodnega poslovodenja. Na tem področju sem se kasneje dodatno usposabljal na številnih izobraževanjih doma in v tujini. Vzporedno sem napredoval in prevzemal vse zahtevnejša in odgovornejša delovna mesta.

3. Zasledila sem, da ste sodelovali na 48.

Seminarju Študentske borze, kjer ste razglabljali o slovenskem gospodarstvu – o izzivih in strategijah prihodnjega desetletja. S kakšnimi izzivi in pastmi ste se prejšnje leto srečevali v Leku? Če govoriva o letu 2010, je potrebno poudariti, da je to leto, ki ga je še vedno močno zaznamovala svetovna gospodarska in finančna kriza. To se odraža tudi na trgu zdravil, saj morajo zdravstvene blagajne iskati še dodatne prihranke, pa tudi posamezniki še tehtneje premislimo, preden se odločimo, ali res potrebujemo neko zdravilo, ki ga sicer lahko dobimo brez recepta.

Obseg naročil je sicer v primerjavi z izjemno težkim letom 2009 naraščal, a je pomanjkanje denarja zaostrilo pogoje poslovanja v celotni distribucijski verigi. Kljub temu smo nadaljevali z visokimi vlaganji v razvoj in posodabljanje ter nadgradnjo proizvodnih kapacitet, saj je le to primerno zagotovilo, da bo družba tudi naprej uspešna in konkurenčna.

4. Kakšno strategijo imate pripravljeno za Lek v prihodnjih letih?

Lek je že dolgo pomemben član velike družine Novartis in deluje kot del njegove generične divizije Sandoz.

Strategija slednje je povsem jasna – biti eden vodilnih ponudnikov kakovostnih in dostopnih generičnih zdravil na svetovnem trgu, z jasno usmeritvijo na nekatera najzahtevnejša področja, kot so podobna biološka zdravila, onkološka zdravila in zdravila za astmo.

Notranje vloge posameznih delov so jasno opredeljene in Lek deluje kot eno ključnih razvojnih in proizvodnih mest. Pri tem je pomembno poudariti, da smo tudi eden kompleksnejših delov Sandoza, saj delujemo na področju razvoja ter proizvodnje učinkovin in formulacij, vključno s področjem podobnih bioloških zdravil, ki sodi med najzahtevnejša in najhitreje rastoča področja panoge.

5. Kakšno težo ima biofarmacevtika v vašem 2. Predsednik uprave Leka ste postali 1. avgusta 2007, podjetju? Ali je agresivnost konkurentov na vendar je za vami zelo razgibana pot. Številne našem trgu močnejša na področju podobnih izkušnje in znanje ste pridobili v farmacevtski bioloških zdravil ali pri standardnih generičnih industriji kot direktor Lekovih podružnic v Moskvi in zdravilih?

Zagrebu in kot direktor Kemofarmacije ste prav tako dodobra spoznali farmacevtske distribucijske poti. Področje podobnih bioloških zdravil oz. bioloških Če se ozrete nazaj, kateri so ključni parametri, ki so zdravil je najhitreje rastoče področje v dejavnosti. vplivali na vašo pot in posledično na tak uspeh?

Podobna biološka zdravila pomembno izboljšujejo Moja poslovna pot je bila res izjemno razgibana. Do prevzema dostopnost teh sicer zelo dragih zdravil. Njihov razvoj in funkcije predsednika uprave družbe Kemofarmacija, d. d., proizvodnja sta zahtevna in draga, tveganje za neuspeh nobena vloga ni trajala več kot dve leti. Temeljni razlog je visoko. V Leku smo zato še posebej ponosni, da smo bil najbrž izjemno hiter razvoj družbe Lek v dinamičnem prisotni na tem področju. Z vrhunskimi strokovnjaki in okolju, ki ga je zaznamoval razpad nekdaj skupne države, primerno opremljenimi laboratoriji ter proizvodnimi kar je zahtevalo hitro prilagajanje, iskanje novih priložnosti, obrati uspešno dokazujemo, da smo kos tudi največjim drugačne poslovne modele. To je bila priložnost, da znanje, izzivom. Težko je opredeliti, kje je konkurenca hujša, pridobljeno v praksi, in zanimivo kombinacijo dveh zelo je pa dejstvo, da podobna biološka zdravila zahtevajo

Februar 2011

15

drugačen pristop v trženju kot klasična generična zdravila. Če je pri klasičnih generičnih zdravilih bioekvivalentnost, dokazana z ustrezno študijo, pogoj za popolno zamenljivost, tega pri podobnih bioloških zdravilih zaenkrat ni. Kljub njihovi dokazani učinkovitosti in varnosti ter nižjim cenam je potrebnih veliko naporov za uspešen prodor na trge.

6. Glede na to, da ste v Leku zaposleni že več kot 15 let, kakšen je vaš pogled na spremembe, ki vam jih je prinesel Novartisov prevzem?

Lek je danes del velikega, globalno delujočega poslovnega sistema z jasno opredeljeno vlogo, ki mu omogoča razvoj in izdelavo generičnih zdravil za vse trge, na katerih nastopa Sandoz. S primerno delitvijo dela in prenosom najboljših praks ter pripravljenostjo lastnika, da nadaljuje z visokimi vlaganji v razvoj in nadgradnjo proizvodnih kapacitet, ima dostop do novih tehnologij, znanj in izkušenj, ki mu omogočajo vstopanje na najzahtevnejša področja ob lažjem obvladovanju poslovnih tveganj.

7. Čestitke za priznanje ob 50-letnici celovitega študija farmacije v Ljubljani za podporo pri razvoju fakultete in sodelovanje na strokovnem področju. V kakšni smeri poteka sodelovanje med Lekom in Fakulteto za farmacijo?

Lek je Fakulteto za farmacijo ves čas podpiral pri njenih prizadevanjih, omogočiti študentom in zaposlenim primerne pogoje, in pomagal reševati zagate s prostori in opremo. Sodelujemo tudi povsem poslovno na konkretnih projektih, kjer izkoriščamo znanje sodelavcev fakultete za reševanje konkretnih izzivov, s katerimi se srečujemo, obenem pa naši sodelavci sodelujejo v izvajanju pedagoškega procesa. Študentom farmacije omogočamo oglede in usposabljanje v družbi na področjih, kjer tega na fakulteti ni moč zagotoviti.

8. Lahko si predstavljam, da delo od vas zahteva tako fizično kot psihično kondicijo. Kako poskrbite, da stres na vas pusti čim manjše odtise?

Vsekakor. Pravega recepta mi še ni uspelo odkriti, a še nisem povsem obupal. Posledice me nenehno opozarjajo na to dejstvo, a življenjsko pot si posameznik praviloma izbere sam in večina povsem zavestno, zavedajoč se tudi morebitnih škodljivih posledic.

16

Februar 2011

NOVIČKE

Rapamicin bi lahko kmalu postal čudežno zdravilo za podaljševanje življenjske dobe. Že pred leti so raziskovalci dokazali, da podaljša življenjsko dobo gliv in nekaterih nižjih živali, v letu 2009 pa so potekale raziskave na miših. Rezultati so obetavni. Povprečna življenjska doba se je pri samcih povečala za 9 % in za 13 % pri samičkah, medtem ko se je delež živali, ki so dočakale 600 dni (ustreza 60 človeškim letom), povečal za 28 % pri samcih in za 38 % pri samicah. Avtopsije, ki so jih izvedli po naravni smrti živali, niso pokazale nobenih nepravilnosti, prav tako pa ni bilo opaziti nobenega drugačnega vzroka smrti kot pri kontrolni skupini.

Raziskava je bila opravljena na genetsko heterogenih miših v treh različnih raziskovalnih ustanovah. V letu 2010 pa so predlagali možen mehanizem delovanja rapamicina. Celični receptor TOR (target of rapamycin) je pri nekaterih vrstah kvasovk, črvov in mušic dokazano povezan s promocijo translacije iz mRNA v proteine.

TOR vpliva tudi na celično rast in celični cikel. Kljub vsemu pa je rampamicin zelo daleč od klinične uporabe v te namene. V začetku je bil razvit kot antimikotik, danes pa se uporablja kot imunosupresiv, še posebej pri transplantacijah ledvic. Dosedanje študije še niso potrdile prehajanja možganske bariere, v primeru da bo prehajanje potrjeno, pa bo to zelo ironično zdravilo.

Pri uporabi se namreč tvorba in ohranjanje spominov zelo poslabša. V prihodnosti bo TOR zagotovo dokaj raziskovana celična tarča.

Sciencewatch What's Hot in Biology, september/ oktober 2010 Medijsko izjemno dobro pokrita razglasitev NASE o odkritju popolnoma drugačne vrste bakterij se spreminja v nočno moro vseh, ki so to raziskavo vodili.

Raziskava trdi, da lahko Halomonadaceae bacterium sev GFAJ-1 zamenja fosfor z arzenom. Zamenjava naj bi bila možna v vseh molekulah, vključno z DNA. Osnovni princip raziskave je bil gojenje kolonij na gojiščih, ki niso vsebovala fosforja. Celice so nato homogenizirali in jih analizirali. Osnovni analitski metodi sta bili induktivno sklopljena plazma-MS in NanoSIMS (Nanosecondary ion mass spectrometry). Z obema metodama so dokazali prisotnost arzena v celicah, vendar pa s temi metodami ne moremo ugotoviti, na kakšni spojini je bil arzen vezan. Da bi ugotovili, kako je arzen vezan, so uporabili rentgensko absorpcijsko metodo EXAFS. Pri tej metodi s o

primerjali dolžine vezi in na podlagi tega sklenili, da je arzen zagotovo del DNA. Precej znanstvenikov, ki se ukvarjajo s to metodo, je skeptičnih glede takšnega sklepanja. Za dokončno potrditev bo potrebno izvesti vsaj še kristalografske in NMR raziskave na izolirani DNA. Do podobnih rezultatov so prišli tudi pri uporabi sistema za rentgensko fluorescenčno analizo.

EXAFS in XRF v kombinaciji ne moreta potrditi prisotnosti arzeno-DNA. Najverjetnejša razlaga vseh rezultatov je, da so pri NASI naleteli na bakterijo, ki se dobro prilagaja visokim koncentracijam arzena in ki izjemno dobro uporablja vsak vir fosforja iz okolja.

Science, DOI: 10.1126/ science.1197258 Po lanski pandemski gripi H1N1 v javnost prihajajo podatki o varnosti cepiva. Največja znana raziskava je bila izvedena v Pekingu, kjer so spremljali približno 95.000 osnovnoin srednješolcev ter študentov, ki so jih cepili zaradi prihajajoče proslave ob dnevu državnosti in začetka širjenja gripe med prebivalstvom. Vsaka cepljena oseba je dobila kontaktno telefonsko številko, na katero je morala sporočiti vsako bolezensko stanje ali nezaželeni učinek. Dodatni nadzor so izvajali tudi učitelji v šolah. V Pekingu je v veljavi predpis, ki predpisuje obvezno merjenje temperature za vse osnovnoin srednješolce. Vsakdo, ki je imel telesno temperaturo nad 37,5 ˚C, je moral obiskati zdravnika, ki je presodil o možnosti H1N1 in odredil PCR analizo. Izmed 95.000 cepljenih oseb jih je samo 193 telefonsko poročalo o nezaželenih učinkih, od tega jih je 90 poročalo o povišani telesni temperaturi. Otroci v skupini 4–17 let izstopajo s svojim deležem poročil o telesni temperaturi. S kombinacijo anket in telefonskih intervjujev je ocenjen delež pacientov z lokalnim ali sistemskim nezaželenim učinkom približno 12 %. Tudi na Kitajskem so mediji svarili pred cepljenjem zaradi nezaželenih učinkov, še posebej pred Guillain–Barréjevim sindromom. Izkazalo se je, da ni nihče poročal o spremenjenem nevrološkem stanju.

Primerjava kumulativnih incidenc gripe je pokazala, da je ta približno 550 primerov / 100.000 oseb med tistimi, ki niso bili cepljeni, in 100 primerov / 100.000 oseb med tistimi, ki so se cepili.

N Engl J Med 2010;363:2416-23.

Februar 2011

17

Kenija Vesna Forštnerič

Kako naj sploh opišem doživetja, občutke in dogodke iz Kenije? Zdi se mi, kot da so vmes minila stoletja in kot da smo bili na drugem koncu vesolja, kjer čas drugače teče in vladajo drugi zakoni. Na pot sem šla popolnoma izčrpana. Zraven zbiranja zdravil, mleka v prahu, sterilnih gaz in obvez ter oblekic za dojenčke sem cel mesec delala kot nora, da sem zaslužila za odhod v Kenijo. Pred odhodom sva se z dragim ravno vselila v novo stanovanje pa še izpit sem imela. Nisem vedela, kje se me drži glava, bila sem neprespana in zraven jemanja antimalarikov in cepljenja proti rumeni mrzlici sem še zbolela in jemala antibiotike.

Pot v Kenijo je trajala približno 25 ur. Iz Zagreba v Istanbul in od tam v Nairobi. Iz glavnega mesta smo se nato z avtobusom vozili še 9 ur do majhne vasice Majiwa, ki spada na območje plemena Luo, dokaj blizu plemena Masajev in zraven Viktorijinega jezera. Pred odhodom sem gledala dokumentarec Darwinova nočna mora, ki se odvija ravno ob tem jezeru. To je bil najbolj grozen dokumentarec, kar sem jih gledala. Nisem hotela preveč razmišljati, kam grem in kako se bom zmogla soočati z drugimi okoliščinami, kulturo in navadami, higienskimi pogoji ter krutim vsakdanjikom tamkajšnjih ljudi. Vedela sem, da se moram vreči v vodo in splavati, drugače si bom premislila. Tisoč povsem razumnih izgovorov je, zakaj se človek ne bi odločil za takšno pot.

Razen na letališču po poti in tudi v sami vasici nisem videla nobenega belca. Bili smo daleč stran od turistov, obale, Američank v petkah in safarijev. Črnci so strmeli vame z rumeno-rdečimi očmi in srh me je spreletel ob misli, da bi kot mlada bela ženska morala sama hoditi po glavnem mestu. Še sreča, da sta bila z menoj dva moška člana našega društva Za boljši svet, pa še onadva se nista počutila ravno udobno. Povsod okrog pa smog, industrija in žičnate ograje. Mislim, da ni minila niti minuta na avtobusu, ko se nisem spraševala, kaj za vraga počnem tam. Pokrajina se je vzpenjala na 1800 metrov nadmorske višine in je postajala zelo podobna naši. Bili smo točno na ekvatorju, pa so bila povsod polja, drevesa in zelena trava. Ob poti je rasla koruza, fižol, soja, krompir in zelje, le zemlja je bila rdeče barve in nato trenutni preblisk, ki me je spomnil, kje sem, ko smo ob cesti zagledali dva velika orangutana.

Mesta so počasi izginjala, vozili smo se mimo plantaž čajevca, riža in majhnih vasic z reklamnimi napisi Coca Cole. Ko smo zvečer izmučeni prispeli do vasice, nas je zajel močan naliv. Vsako popoldne je deževalo, modro nebo se je v trenutku napolnilo z oblaki, ki so se v istem trenutku utrgali v neprekinjen curek. Kombi je zaril v jarek, stopili smo ven in noge so se nam kar ugreznile v blato. Bili smo povsem mokri in umazani.

Cesta se je v trenutku spremenila v blaten peskovnik.

Po več kot dveh mesecih, odkar je še z dvema mladima zdravnicama preko tropske medicine šla na to pot, sem zagledala najboljšo kolegico. To je bilo veselje! Peš smo se skupaj prebili do vasice. Otroci so tekli za nami, se nastavljali fotoaparatom in kričali „Muzungo!“ (belec).

Spali smo zraven naše klinike in soba, v kateri smo bivali, je neopisljiva. Smrdeče „čučalice“, umazanija, gigantski ščurki, kuščarji, komarji, žabice ... Soba, polna majhnih

18

Februar 2011

p r i j a t e l j e v, brez elektrike in tekoče vode, s polivinilom pokrita okna in slamnata streha. Rekla sem svojemu telesu, da ga ne bom jemala resno, in svojemu umu, da se ne bom pritoževala, ker tukaj nisem samo zase. Potem pa je prišel smeh.

Postalo mi je vseeno, smejala sem se iz vsega srca in se povsem sprostila.

Naslednji dan smo obiskali prvo šolo. Otroci so nam v krogu zapeli in zaplesali pesem I am happy. Pred odhodom v Kenijo sem zasledila, da so nedavno zaradi spolnih zlorab v šolah odpustili več kot 1000 učiteljev. Opazila sem dečka, ki je pesem pel z mrkim obrazom. Učitelj je stopil do njega, mu primazal klofuto in mu rekel, „Be happy!“ Zaigrali smo predstavo, kjer sem igrala opičjaka, ki je brez roke in počne vragolije ter išče prijatelje ne glede na to, kako so videti. Otroci so gledali prvo predstavo v svojem življenju, smejali so se kot nori. V vsaki šoli smo zbrali spisek otrok, ki so najbolj potrebni pomoči in ki se v šoli karseda trudijo. Preko fundacije Za boljši svet, ki smo jo ustanovili, jim bomo zagotovili dolgoročno pomoč. Več o fundaciji lahko preberete na spletni strani www.forbetterworld.si. Otroke smo fotografirali in posneli ogromno videov, vzeli smo njihove podatke, zapisali, kaj vsak od njih najbolj potrebuje, ter se z njimi pogovorili še na samem. Večina jih je brez staršev, saj so ti umrli za AIDS-om. Bili smo na območju, kjer je HIV, pa tudi druge spolne bolezni, najbolj razširjen. Naša prevajalka, ki me je ves čas držala za roko, je bila HIV pozitivna. Sprva me je bilo strah, ko sem razmišljala, kdo vse okrog mene je okužen, kasneje pa še strah izgine in tudi to postane nekaj vsakdanjega. Kulturni šok je res velik. Moški iz tega plemena imajo po več žena in ogromno otrok. Poligamija, prostitucija in posilstva so nekaj povsem običajnega. HIV se širi kot prehlad, čeprav je verjetnost okužbe ob spolnem odnosu le 0,05 %. Verjetnost se poveča, če so prisotni še drugi dejavniki, kot so še druge spolne bolezni, nasilen spolni odnos, razjede in poškodbe … Če žena odkloni spolni odnos, jo celotna vas izobči, celo ubije jo lahko. Če ji mož umre, avtomatsko pripade njegovemu bratu. To so stare plemenske tradicije, ki pa se tam niti ženskam niti moškim ne zdijo nič nenormalnega. Moški nič ne delajo, pijejo poceni koruzno žganje, pretepajo žene in se potepajo naokrog.

Seveda obstajajo tudi svetle izjeme. Ženske delajo na polju in skrbijo za dom in številčno družino. Povprečna življenjska doba je do 50 let, večina otrok živi pri starih starših, srednja generacija umira za boleznimi.

Delali smo kot nori, od rane zore pa vse do mraka. V samo nekaj dnevih smo prečesali okrog 4000 otrok po številnih šolah, izbrali okrog 300 najbolj pomoči potrebnih otrok, peš smo obiskovali najrevnejše družine po več kilometrov daleč, najeli zemljišča, da jih bodo obdelovali in si pridelali živež, kupili šivalne stroje za delavke, zdravili ljudi in hranili podhranjene. Kako naj prideš s takega potovanja domov enak, enako gledaš in poslušaš ljudi? Srečali smo se z lokalnimi politiki in iskali vsaj malo zanesljive ljudi. To so bile predvsem ženske. Srečali smo skupnost 18 žensk, ki od svoje pičle učiteljske plače (60 evrov na mesec) vsak mesec dajejo na stran po 5 evrov in z zbranimi 90 evri na mesec oskrbujejo

750 sirot z najnujnejšimi stvarmi. So pravi tamkajšnji angeli.

Korupcija in lažniva dobrota pa sta povsod. Obiskali smo tudi babico Baracka Obame in se pogovarjali z njo, čeprav on tam nikoli ni živel. Zamislili smo se o koreninah tako pomembnega in vplivnega človeka. Vključili smo se tudi v velik projekt kmetovanja po šolah, da bi si otroci sami pridelali hrano v šoli in se siti lažje učili. Pomagali smo tudi v kliniki, majhni hiški, kamor so tri punce zložile več sto kilogramov zbranih zdravil, medicinskih pripomočkov in povsem nov sterilizator. Imela je več sob in čakalnico. Vse najnujnejše in zahtevnejše primere so z najetim kombijem in prevajalcem odpeljale v najbližjo bolnišnico, oddaljeno uro in pol. Mi smo se jim pridružili ob koncu njihove odprave in tako je z združenimi močmi nastala zdravstveno-humanitarna odprava. Zadnje dneve smo jim pomagali in tako videli nekaj domačih porodov, ogromno kroničnih, inficiranih ran na okončinah, raznoraznih infekcij, nekaj tumorjev, predvsem pa spolnih bolezni. Veliko pacientov je imelo tudi po dve ali tri spolne bolezni hkrati.

Veliko primerov je bilo zelo neprijetnih, npr. ljudje, ki so jim posebne žuželke dobesedno pojedle oko. Ko smo razprli veke, smo zagledali prazno očesno votlino. Dela je bilo ogromno – že pogovor z vmesnim prevajanjem je vzel veliko časa, pa obvezovanje in razkuževanje, testiranja za bolezni, razlaga o namenu in pravilni uporabi zdravil, pisanje pisnih navodil v svahiliju … Punce so v treh mesecih obdelale okrog 4000 primerov, imele so okrog 50 sprejemov na dan. Prave herojke, mnogo življenj je bilo rešenih in olajšanih.

Zadnji dan smo priredili odbojkarsko in košarkarsko tekmo s srednješolci. V košarki smo jih povsem „namazali“, cela šola je gledala, navijala in se smejala. Bila sem srečna in zadovoljna, pravzaprav si od prihoda nisem pustila, da bi se za trenutek pritoževala ali da s celim svojim bitjem ne bi bila tam. Pozabila sem na Slovenijo in na malenkosti. Gledala sem to kruto realnost iz oči v oči, delala in se smejala. Zunaj pekel, znotraj pa raj. Domov sem prišla zunanje izmozgana in notranje spočita. Trud je bil velik, a nagrada veliko večja. Ko človek daje brez pričakovanj, dobi po drugi poti stokrat vrnjeno. Hvala, Afrika!

Februar 2011

19

Dogajalo se je ... Београд – strokovno-zabavna ekskurzija Četrtek, 4. novembra 2010, je bil prav poseben dan.

Na ta dan je peščica tistih, ki si jim je kljub velikemu povpraševanju uspelo priboriti sedež na avtobusu, krenila proti mestu z 1,7 milijona prebivalci, mestu, ki velja za enega izmed največjih v jugovzhodni Evropi, mestu, katerega ime v dobesednem prevodu pomeni belo mesto, mestu, ki leži na sotočju Save in Donave, mestu, ki je bilo nekoč prestolnica Jugoslavije. Pravilno ste ugotovili: šlo se je v Beograd. Za organizacijo omenjene 3-dnevne strokovno-zabavne ekskurzije se imamo študentje Fakultete za farmacijo zahvaliti Drug Dealerju.

V belo mesto smo se odpravili ob polnoči iz četrtka na petek. Prvi postanek smo opravili v Vršacu, kjer smo si ogledali Hemofarm, eno izmed največjih farmacevtskih podjetij v Srbiji, ki je bilo ustanovljeno leta 1960 v Vršacu, leta 2003 pa je odprlo prvo proizvodnjo zdravil v Republiki Srbiji. Hemofarm je podjetje, ki se razprostira na 13.500 kvadratnih metrih površine ter poleg ostalih farmacevtskih izdelkov letno proizvede 2 milijardi tablet, 800 ton vitaminskih granul, 200 milijonov kapsul in 12,5 milijonov suhih sirupov. Pristojni so nam predstavili zgodovino in delovanje podjetja ter nas popeljali po nekaterih laboratorijih in nam razkazali proizvodnjo, skladiščenje ter ostale stopnje v proizvodnem postopku farmacevtskih izdelkov. Obisk smo zaključili s kosilom v menzi.

V drugi polovici popoldneva smo prispeli v Beograd in se nastanili v BG City Hotelu, ki se nahaja v neposredni bližini središča mesta. Večer smo zaključili na odličnem žuru s kolegi z beograjske Farmacevtske fakultete.

Naslednji dan je bil v celoti rezerviran za ogled srbske prestolnice. Naši vodiči so bili naši srbski kolegi, študentje beograjske Farmacevtske fakultete, ki so nas popeljali po ulici Knez Mihajlova do Državnega zbora, Kraljeve palače, Stare palače, Trga republike. Občudovali smo Beograjsko trdnjavo in park Kalemegdan s slovitim kipom Pobednik (srbsko za zmagovalec), od koder se odpira čudovit pogled na sotočje Save in Donave ter Novi Beograd. Nekateri so si ogledali tudi Hišo cvetja, ki je posvečena spominu na Josipa Broza – Tita.

Vseskozi nas je spremljalo čudovito vreme s popolnoma poletnimi temperaturami, kar je še doprineslo k prešernemu vzdušju. Kot se za Beograd spodobi, smo se več kot nekajkrat okrepčali s čevapčiči oz. pleskavicami, poleg katerih je moral biti obvezno tudi kajmak. Dan smo zaključili s tradicionalno srbsko večerjo na splavu, poleg katere ni manjkala dobra srbska glasba, odlično razpoloženje in obilica pozitivne energije.

Dopoldne naslednjega dne je bilo namenjeno individualnemu pohajkovanju po mestu, nakupu spominkov, obisku raznih prodajaln ... skratka, potešitvi lastne radovednosti.

V času okoli poldneva smo Beogradu še zadnjič pomahali v slovo in se odpravili na pot v Slovenijo polni novih vtisov in občutkov, ki smo jih bili deležni v preteklih dneh.

Vsekakor je bila strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd polna zanimivega in prav zato nekaj posebnega, zato se v prihodnosti nadejamo podobno zanimivih ekskurzij v druga mesta Evrope v organizaciji Drug Dealerja.

Javna Kampanja Tudi letos smo izvedli javno kampanjo na temo sladkorne bolezni. Ker je 14. november svetovni dan diabetesa, smo se odločili, da bo kampanja potekala od 16. do 18. novembra, 15. novembra pa bomo organizirali delavnico za naše študente.

Tako smo se 15. novembra v P2 zbrali študenti, ki smo hoteli izvedeti več o diabetesu. Spoznali smo dejavnike tveganja, simptome, tipe diabetesa, kako ga zdravimo … nato pa smo naredili tudi plakate, ki smo jih naslednje dni uporabljali pri kampanji.

Kampanjo smo izvedli na okoliških fakultetah in tako diabetes predstavili predvsem mladim. Javna kampanja je v torek potekala na Filozofski fakulteti in na Fakulteti za arhitekturo, v sredo na Fakulteti za strojništvo, v četrtek pa na Pravni fakulteti. Izvedli smo tudi anketo, saj nas je zanimalo, koliko mladi vedo o sladkorni bolezni.

Sprva so nas previdno opazovali in le hodili mimo, ko pa se je razvedelo, zakaj smo tam, so z veseljem pristopili, izpolnili anketo in postavili še kakšno vprašanje. Delili smo zloženke z osnovnimi informacijami o diabetesu in nalepke z napisoma »Slatki mali« ter »Bodi moj cukrček«, ki so si jih nalepili na majice ali zvezke. Na treh fakultetah smo tudi merili raven sladkorja v krvi, kar je še bolj pritegnilo študente in nekaj profesorjev, da so se približali našim stojnicam.

Večina anketirancev je bila stara med 18 in 24 let. Ugotovili smo, da jih približno 60 % pozna simptome sladkorne bolezni, večina jih tudi ve, kako se diabetes preprečuje in zdravi. Presenečeni smo bili, saj le 40 % anketirancev pozna možne zaplete diabetesa in le 50 % jih ve, kakšni so dejavniki tveganja.

Ob koncu kampanje smo bili zelo zadovoljni z odzivom mladih in upamo, da so se veliko naučili. Zaradi dobrega odziva javnosti to zagotovo ni bila naša zadnja kampanja.

Martina Ambrož Blood party Laboratorijski biomedicinci so tokrat organizirali svoj žur s sloganom »18. 11. je dan za ŽUR!« In res je bil. Seveda smo bili vabljeni vsi navadni farmacevti, laboratorijski biomedicinci in kozmetologi, tudi razni poškodovanci, seksi medicinske sestre in očarljivi zdravniki, čeprav slednjih nisem zasledila. :) Žur je bil v znamenju krvi (rdeče barve), kar je bilo opazno tudi v Bolivarju. Tako je bilo videti kar nekaj mask poškodovancev, vampirjev, dogajanje je popestrila sama »okrasitev« lokala ter zanimiva imena okusnih koktajlov (Sex in the lab, Hemoliza, Transfuzija ...). Natakarji so se pri izdelavi koktajlov nadvse izkazali, vključno s plesom na šanku in še čim drugim! Kljub vsemu smo v jutranjih urah vsi živi zapustili Bolivar, brez dodatnih »okraskov« na naših vratovih. Tako je uspel še en odličen farma žur! Vse pohvale kolegom laboratorijskim biomedicincem za organizacijo. Kdaj bo torej vaš naslednji žur? :) Aleksandra Pekošak Božična ekskurzija na Dunaj

V sredo, 15. decembra 2010, je bila pod taktirko Drug Dealerja organizirana enodnevna božična ekskurzija na Dunaj, ki se je je udeležilo več kot 200 študentov Fakultete za farmacijo.

Matic Dolinar Na ogled božičnega Dunaja smo krenili v poznih jutranjih urah

20

Februar 2011

s parkirišča v Tivoliju. Pot je minila v sproščenem vzdušju. V Avstriji so nas pričakale nizke temperature in obilica sneženja z močnim vetrom, ki ni prenehalo cel dan.

Ogled prestolnice Avstrije smo začeli iz avtobusa z vožnjo po Ringu ter ga nadaljevali v skupinah z vodiči. Voden sprehod po mestu se je začel v Hofburgu, palači, v kateri so živele najvplivnejše osebnosti v avstrijski zgodovini, trenutno pa služi kot rezidenca avstrijskega predsednika. Ogledali smo si Stephansdom oz. stolnico sv. Štefana, najpomembnejšo gotsko stavbo v vsej Avstriji, ki je bila zgrajena leta 1147 in kasneje večkrat prenovljena. Pot nas je vodila mimo Zacherlhaus, ki jo je naredil naš priznani arhitekt Jože Plečnik, do božične tržnice pred mestno hišo. Ogledali smo si t. i. Innenstadt oz. mestno središče in se ustavili v marsikateri prodajalni. Veliko študentov si je privoščilo pravi dunajski zrezek, nekateri so kupili originalno Sacher torto.

Zimski Dunaj je navdušil z božično-novoletno okrasitvijo, ki je mestu dala prav poseben čar. Dodatno so ga začinile nizke temperature in obilica snega, ki je številnim preprečila, da bi občudovali še kakšno znamenitost mesta.

Božična ekskurzija, za katere organizacijo si Drug Dealer nedvomno zasluži pohvalo, se je končala s povratkom v Ljubljano v poznih večernih urah.

Matic Dolinar Humanitarni teden Bilo je nekje sredi novembra, ko sem se vračal s sestanka prostovoljne skupine. Ravno smo se odločili, da bomo v šolskem letu 2010/11 ponovno organizirali božično-novoletni bazar, ki je bil v prejšnjih letih več kot uspešen. Bili smo polni idej, navdušenja ter zagnanosti in vsi smo si želeli, da nam projekt ponovno uspe.

Sledila je faza, ki sem ji sam dejal »predpriprave«. Potrebno je bilo urediti vso birokracijo in še enkrat bi se rad zahvalil vodstvu naše fakultete, ki nam je brez oklevanja dovolilo, da pred vsem dobro znano »kafeterijo« za en teden postavimo stojnico, na kateri smo prodajali slastne in očem privlačne mafine, piškote ter drugo pecivo, lepe voščilnice in druge novoletne okraske.

En teden pred 13. 12., ki je bil planiran kot prvi dan našega božično-novoletnega tedna, pa smo delo vsi zagrabili s polno paro. Potrebno je bilo izdelati seznam, kdo bo prodajal na stojnici, kdo bo pekel in kdo izdeloval okraske. Dela je bilo dovolj, prav tako pa je bilo dovolj punc, ki so pri celotni organizaciji sodelovale in pomagale. Vse je šlo po načrtih in v ponedeljek, 13. 12., je božično-novoletni bazar končno zaživel in za celih pet dni Fakulteto za farmacijo zavil v božičnonovoletni duh.

V petek, ko smo končno pospravili stojnico, je bilo vsem kar malce žal, da je tedna že konec. A božično-novoletni bazar še zdaleč ni bil končan. Sledil je namreč končni del – obdarovanje družine. Družino s Koroške, katere kontakt nam je priskrbel Center za socialno delo Ravne na Koroškem, smo na božični večer osrečili z darili in jim pokazali, da tudi v temni noči stiske še obstaja nekdo, ki ti lahko poda roko ter ti pomaga iz težav. Z zbranim denarjem smo družini, ki je bila v materialni in finančni stiski, plačali položnice in neplačane račune, poskrbeli smo za nakup bonov za trgovine z oblačili in hrano, najmlajši članici družine, stari 6 in 12 let, pa smo osrečili z darili za božič, ki sta si jih želeli že celo leto, pa to zaradi finančne zagate ni bilo mogoče. Med obdarovanjem je bilo tako meni kot Anji jasno, da je ves naš trud poplačan, kar so govorile tudi srečne in vesele oči obeh punc.

Na koncu bi se rad zahvalil vsem, ki ste omogočili, da je projekt uspel v takšni meri, kot do sedaj še nikoli. Še enkrat bi se rad zahvalil vodstvu naše fakultete, ki nam je projekt odobrilo. Prav tako bi se rad zahvalil gospe Ireni Pudgar iz CSD Ravne na Koroškem, ki je pomagala pri iskanju družine ter poskrbela, da je vse potekalo tako, kot mora. Seveda ne morem mimo vseh punc, ki ste pekle piškote in mafine, izdelovale čestitke in okraske in tako poskrbele, da je bila naša stojnica vsak dan dovolj založena. Na koncu pa bi se rad zahvalil vsem, ki ste si vzeli minutko ali dve časa ter se ustavili ob naši stojnici.

Vsi profesorji in profesorice, asistenti in asistentke, mladi raziskovalci in vsi ostali zaposleni na naši fakulteti ter seveda vsi študentje – hvala vam. Brez vas ta projekt ne bi uspel in družini ne bi uspeli polepšati božičnonovoletnih praznikov. Se vidimo naslednje leto!

Andraž Počič Pre-Xmas party Zadnji žur v letu 2010 se je odvijal v Cocoa baru v centru Ljubljane. Farmacevti smo se kot pravi žurerji zbrali velikem številu, kar se videlo tudi v samem lokalu.

Nekateri so prišli kot Božički, drugi kot jelenčki, vsi pa smo seveda imeli vsaj kakšno rdečo majico, šal, nogavice ali pa kakšno drugo rdeče-belo malenkost. Glasba je bila dobra, vzdušje odlično in tako je bil žur za nekatere še ena izmed zadnjih priložnosti za zabavo s kolegi v tem letu. Samega Božička sicer nismo uspeli pričakati, vendar je skoraj vsak, ki je prišel, dobil majhno sladko pozornost (se opravičujem tistim, ki sem vas spustila ali spregledala, ter tudi tistim, ki ste morali zaužiti par kalorij preveč), trije izžrebani srečneži pa so dobili tudi »malce večja« sladka presenečenja (številke na kartah le niso bile brez pomena). Zahvale za enkraten žur gredo organizatorjem, 4. letniku, in seveda vsem vam, ki ste prišli!

Upam, da vam je 16. december ostal v lepem spominu in da se kmalu vidimo na naslednjem žuru februarja 2011!

Aleksandra Pekošak Drug Dealer večerja Se spomniš, s kom vse si sodeloval(a) v preteklem letu, se spomniš vseh dogodkov, ki smo jih organizirali? Si spoznal(a) veliko novih in super ljudi, s starimi pa še poglobil(a) prijateljstva? Misliš da ni namenjeno tebi, da ne pašeš zraven? Hmmm, le zakaj si potem dobil(a) tale mail? Če si vsaj na eno izmed zgornjih vprašanj, ki si jih predhodno dobil po elektronski pošti, odgovoril pritrdilno, si bil vabljen na Drug Dealer večerjo, ki se je zgodila v torek, 3. decembra 2010, v Gostilni pri Jovotu. Šlo je za simboličen dogodek, katerega namen je bila kar se da prijetna zaključitev nadvse uspešnega Drug Dealer leta.

Na voljo smo imeli dva menija, in sicer mesnega, ki je bil sestavljen iz pleskavice, kajmaka, lepinje, šopske solate in jabolčnega zavitka, ter vegetarijanskega, pri katerem je bilo moč dobiti rižoto z zelenjavo, prav tako šopsko solato in jabolčni zavitek. Naj še omenim, da smo za večerjo koristili eno subvencijo, ki smo si jo prihranili za ta dan.

Po večerji smo še malo posedeli in kramljali do poznih večernih ur, zato lahko mirno zapišem, da je bila Drug Dealer večerja še eden izmed posrečenih dogodkov, ki jih je pripravil Drug Dealer.

Matic Dolinar Tekmovanje v svetovanju bolnikom Vsako leto prej ali slej pride čas tudi za Tekmovanje v svetovanju bolnikom. Letos smo prvo predtekmovanje izvedli 11. 1. in 13. 1. Naše male sive celice so plesale na temo arterijske hipertenzije. Kljub neizbežni bližini izpitnega obdobja je bilo predavanje dobro obiskano, še lepše pa je bil videti seznam prijavljenih na tekmovanje, saj še nikoli do zdaj nismo imeli toliko svetovanja željnih študentov. Na koncu je halje obleklo 14 pogumnežev in v Lekarni Vič svetovalo našemu namišljenemu bolniku.

Kot je že stalna praksa, se najboljši štirje z vsakega predtekmovanja uvrstijo v finale, v katerem se potegujejo za zelo privlačno nagrado – IPSF kongres, ki bo letos na Tajskem. Vabljivo, mar ne? Korak bližje rajskim plažam so Tanja Hudobreznik, Kristina Podlogar, Andreja Junc in Jasna Meško. Čestitamo!

Tisti, ki ste se tokrat iz takšnih ali drugačnih razlogov morali odpovedati udeležbi bodisi na predavanju bodisi na tekmovanju, boste imeli še eno priložnost marca. Se vidimo? Se vidimo!

Jasna Grželj

22

Februar 2011

Mreža mladih o alkoholni politiki Urša Erklavec Od 16. do 18. decembra 2010 se je v Ljubljani odvijala mednarodna konferenca o alkoholni politiki (APYN – Alcohol Policy Youth Network) z mladimi in malo manj mladimi udeleženci iz Anglije, Ukrajine, Moldavije, Portugalske, Bolgarije, Poljske, Belgije, Bosne in Hercegovine, Nizozemske, Slovenije in drugih držav.

Prisotni so bili predstavniki različnih nevladnih organizacij, ki se že ukvarjajo z alkoholno problematiko ali pa jo želijo vključiti v svoje dejavnosti v prihodnosti. Na konferenci je prvič sodelovala tudi predstavnica IPSF, in sicer članica našega društva Jasna Puh. Tema konference so bili predvsem preventivni ukrepi za zmanjšanje porabe alkohola in zmanjšanje škode, ki jo povzroča alkohol posamezniku, družini, družbi in v prometu.

Med dokazano učinkovitimi ukrepi za zmanjšanje nakupa nekega izdelka so povečanje davka, omejen kraj ali čas prodaje in obvezna licenca, ki jo mora imeti trgovec, če želi prodajati alkohol. Funkcija licence je, da se zmanjša število trgovcev, ki prodajajo alkohol, in možnost odvzema licence trgovini, če krši zakon, npr. prodaja alkohol mladoletnim. Vsi ti ukrepi so v nekaterih državah že uzakonjeni in so med ljudmi sprejeti kot samoumevni.

Po drugi strani pa lahko omejimo število potencialnih kupcev tudi z bolj strogim upoštevanjem starostne omejitve pri nakupu alkohola, z večjo promocijo zdravja in zmanjšanjem števila ljudi, ki so prepričani, da je zabava prava le, če je prisoten alkohol. Čeprav se tega ne zavedamo, na nas vsak dan preži 3.000 sporočil, ki nam jih bolj ali manj uspešno »prodaja« alkoholna industrija. Na področju marketinga so največji strokovnjaki prav tisti, ki prodajajo alkohol, pa tudi tobačna industrija ne zaostaja za njimi. Čeprav je največ zakonskih omejitev prav pri oglaševanju alkohola in tobaka, so ti oglasi najbolj prisotni povsod okoli nas. Neposredno: Jägermaistrov jelen na ljubljanskih ulicah, čeprav je oglaševanje žganih alkoholnih pijač prepovedano; in posredno z nanizankami in filmi, kjer z nekaj finančnimi sredstvi preprosto pridejo do tistih, ki ustvarjajo televizijske podobe realnosti, ki jih podzavestno zrcalimo v svoja življenja.

Zakaj je okoli nas toliko alkohola?

Naša kultura je permisivna do alkohola, oziroma ga ne vidi kot problem, zato lahko alkoholna industrija še naprej uspešno pridobiva vsak dan nove kupce, nov denar in ustvarja nove, uspešnejše načine oglaševanja alkohola. Alkohol je dostopen skoraj vsakemu in kadar koli – to dejstvo je očitno vsakemu, a le redko koga zmoti.

Zakaj bi bilo dobro, da okoli nas ne bi bilo toliko alkohola?

Ker je pojem zabave z alkoholom zgrešen, škoduje zdravju ter medosebnim razmerjem in ker je vsaka škoda, povzročena zaradi alkohola, preveč, saj je preprosto lahko ne bi bilo. †Alko kronika † Če bi pili manj ali nič alkohola ... † bi lahko preprečili več kot 7 % prezgodnjih smrti, † bi lahko bil še živ vsak četrti moški med 15. in 29. letom, ki je umrl, † bi imeli eno tretjino manj prometnih nesreč …

Februar 2011

23

Cvetke študentov Najprej moram letošnje študente 2. in 3. letnika pohvaliti, saj niso povečali zaloge cvetk pri predmetih farmacevtska kemija I in II niti za en primerek, kar pomeni, da so se iz napak starejših kolegov ogromno naučili. Pridni. Pred vami je še nekaj cvetk izpred leta ali dveh. Če jih želite brati še v prihodnosti, pa vam dajem nalogo. Med predavanji in vajami spremljajte izjave in vprašanja svojih sošolcev.

Izjave, ki se vam bodo zdele smešne in primerne za objavo, pošljite ne uredništvo: spatulasssfd@gmail.com.

15.

Invertni sladkor je saharoza, ki suče vektor električne poljske jakosti v obratno smer kot »klasična« saharoza. Saharoza je sestavljena iz fruktoze in glukoze. Če jo torej hidroliziramo v kislem, dobimo ločeno fruktozo in glukozo.

16.

Nitroglicerin ima enako delovanje kot drugi nitrati in nitriti in se uporablja za akutno lajšanje angine pektoris in za propilmlečno (prophylactic; A. O.) vodenje koronarne arterijske bolezni.

Primer: Med seminarjem o kašlju: »Potem se ti pa antigen 17.

Ozon je plin, ki sestoji iz treh atomov kisika. En kisik je zatakne v grlu!« zelo reaktiven, zato se molekula ozona zelo hitro oksidira.

1.

Azolni antimikotiki blokirajo sintezo hemoglobina 18.

Pri Fentonovi reakciji nastane tudi enoatomarni kisik, pri mikotikih. ki obstaja le kratek čas, potem pa iz njega nastane dvoatomarni kisik s piko. To pomeni, da enoatomarni kisik deluje kot lovilec 2.

Fenol je antioksidant, tako z oksidacijo ireverzibilno radikalov in antioksidant. poškoduje zgradbo MO. 19.

Jod je temeljno združen s psihologijo ščitnice. (Iodine is 3.

Lokalni anestetiki se uporabljajo pri stanju narkoze. intimately associated with thyroid physiology; A. O.) Narkoza je stanje, ko ne občutimo več živčnih končičev. V splošnem povemo, da zaspimo.

20.

Pri zastrupitvah z živim srebrom pogoltnemo cinkov prah, da nastane amalgamska zalivka.

4.

Toksičnost aromatov se zmanjša, če ga substituiramo. Možne so reakcije z zemljoalkalijskimi 21.

Demineralizirano vodo pripravimo iz izvirske vode z kovinami in OH skupino. dodatkom ogljikovega dioksida (CO2). Iz vode je prej potrebno odstraniti vse patogene mikroorganizme, toksične spojine, 5.

Amine glede na reaktivnost lahko ločimo z anione, ogljikovodike, fenole … Taka voda je primerna za reakcijami s kislinami. Z diprotičnimi kislinami lahko razkuževanje, ni pa sterilizirana in apirogena; primerna je za pitje. v prvi stopnji reagirajo primarni ali sekundarni amini. Z reverzno osmozo in destilacijo dobimo vodo višje kakovosti, ki Pri tem nastanejo lahko hidrogenkarbonati. Do konca jo lahko uporabljamo za zdravilne pripravke, z večkratno osmozo reakcije poteče le s primarnimi amini, nastanejo pa npr. pa lahko pridobimo vodo za infuzije in injekcije. hidrogendikarbonati.

22.

Svinčeve spojine vnesemo v organizem s H2SO4.

6.

Indirektni simpatomimetiki so zdravilne učinkovine, ki preko vezave na drugih receptorjih delujejo 23.

Silicij je toksičen, če ga zaužijemo skupaj z zrakom. še agonistično na simpatik.

24.

Talcum (ista zgradba kot aerosol, vendar ni isto).

7.

Nasičene maščobne kisline v vodi ne razpadejo, ampak nastanejo koloidne raztopine.

25.

Litij karbonat, LITII CARBONAS je pomemben v farmaciji zaradi svojega adstringentnega delovanja. LiCO3. Natrij karbonat, 8. Živalske maščobe so vir prionskih proteinov, ki NATRII CARBONAS, če posoda z NaOH ni zaprta nastane NaCO3. povzročijo bolezen norih krav.

Ima diuretično delovanje. Magnezij karbonat, MAGNEZIJI CARBONAS, MgCO3, uporablja se v šumečih tabletah.

9.

Etanol se včasih uporablja za denaturiranje metanola (kot protistrup za metanol) – uporaba se opušča. 26.

Organizem se proti radikalom brani s peroksovanadati, ki preprečujejo nastanek radikalov.

10.

L-aminokisline so pomembne za človeško telo, saj lahko le-te razgrajuje in uporablja. D-aminokisline pa so 27.

Kadmij je mehka, belkasta eksplozivna (prevod del evkariontov. Na podlagi te razlike lahko ugotavljamo electropositive; A. O.) kovina, ki je zelo odporna na korozijo. prisotnost evkariontov.

28.

Ilovica (CaCO3 (aq)) je netopna v vodi, medtem ko pa je 11.

Sulfanilamid je širši pojem. Zavzema vse derivate glina sestavljena iz silikatov in je topna v vodi. sulfonske kisline. Sulfanilamid = na S je vezan en C. 29.

Etanolna raztopina se uporablja za intravensko 12.

Keto skupina je prisotna tudi v večini skupin nadomeščanje joda. zdravilnih učinkovin. Ponavadi je v obliki estra; dobimo jo pri esterifikaciji učinkovine –OH z neko kislino ali tudi 30.

Hg spada med prehodne elemente. V farmaciji se zaradi obratno. svoje toksičnosti kot zdravilna učinkovina ne uporablja. Uporablja se za merilno skalo pri metrih za merjenje temperature. Je 13.

Vinska kislina – Acidum tartaricum. Znana je kancerogena in jedka snov. HgO se ne uporablja, ker oksidira predvsem po reakciji z bakrom – »zeleni volk«. tkivo.

14.

24

Lidokain – trankvilizator (spojina mi je pa izginila). 31.

Da bi preprečili izgube tekočin, se hipertonične raztopine (MgSO4; op. A. O.) naj ne bi uporabljale kot laksansi. Zato pa se uporabljajo za rentgenski pregled spraznitve žolčnih sečnic.

Februar 2011

Sudoku

1 2 3 ..

Vstavi števila in črke tako, da vsak kvadratek, vrstica in stolpec vsebuje po eno število od 0 do 9 in po eno črko od A do F. Rešitev pošlji na spatulasssfd@gmail.com. Prvega čaka nagrada.

Februar 2011

25

FFarmaskop Jasna Puh

Kozorog

Čeprav si dobre volje, imaš ogromno skrbi, ki te potrejo znova in znova. Od stresa se počutiš izčrpano. Tako tvoje fizično kot psihično počutje je zelo nestabilno. Privošči si dovolj spanca.

Dobro ti bo šlo predvsem učenje družboslovnih predmetov in jezikov.

Spomladi te bo vleklo v nove pustolovščine, ki ne bodo imele hujših posledic. Ti pa se boš počutil srečno kot majhen otrok, ki raziskuje svet.

Oven

Vodnar

Bik

Čutiš izčrpanost ter nejevoljnost. Privošči si popoldanski spanec. Rezultati izpitov tako ali tako ne morejo biti več nič boljši. Prepusti se toku dogodkov, saj veš, da si še vedno prav vse opravil do konca.

V prihajajočih toplejših mesecih bodo vse težave premagane in nasploh prihaja zelo uspešno obdobje. Mesečev ščip v zračnem znamenju ti vliva novih moči in voljo do dela, da te je kar težko ustaviti.

Ribi

Težko se prilagajaš svetu okoli sebe. Dobro se zavedaš te svoje posebnosti. Zdi se ti, da ne sodiš več med ljudi, ki spadajo med povprečno množico enako mislečih osebkov. Brez skrbi, stvar vsekakor ni tako pogubna kot se zdi na prvi pogled.

Za ljubezensko področje se ti ni treba bati, Venera ima sijajne načrte. Pred tabo je avanturističen čas.

26

Februar 2011

Pretirano uživaš v potrošništvu in to se ti že maščuje. Nekoliko težje se prilagajaš vsem stresnim okoliščinam.

Uran bo marca vstopil v tvoje znamenje in ti prinesel ogromno volje do eksperimentiranja. Mogoče je bolje, da se takrat izogibaš laboratorijskih vaj ali vsaj prepustiš zahtevnejše delo sošolcem …

Vsekakor se ti obeta nekaj novega in zanimivega.

Z izpiti do nadaljnjega ne bo težav. Opravljaš jih z levo roko, saj so ti zvezde naklonile odlične miselne sposobnosti.

Tvoja temperamentnost bo udarila ven v vsem svojem pomenu – tako pri delu/učenju kot v vsakdanjem življenju.

Privošči si kaj športa, da sprostiš vso negativno energijo, ki jo zadržuješ v sebi. Pogled se ti bo zbistril in cilji bodo veliko bolj realni in jasni kot prej. Postajaš pa pozabljivejši, zato obstaja možnost, da prezreš pomemben podatek.

Dvojčka

Pred tabo je čarobno in z erotično energijo nabito obdobje. Počutiš se kot čudovit odprt cvet. Ne beli si las, če delovno nisi najbolj učinkovit. Uživaj v brezdelju, da se ti povrnejo moči in se pripraviš na novo delovno obdobje.

Samski dvojčki, poskusite si še ta teden zvečer organizirati zmenek.

Predolgo časa se že držite nazaj in oklevate.

Rak

V mesecu februarju se te bo dotaknilo neko dejstvo iz preteklosti.

Verjetno bo šlo za srečanje z neko osebo. Prava izbira bi bila, da se dokončno razideta.

Stanje na faksu ni idealno. Izogibaj se težke hrane in takoj ti bo lažje.

Starši imajo občutek, da jih zapostavljaš, zato bi bilo pametno, da jih vsaj pokličeš in se z njimi dobro pogovoriš.

Lev

Pretirano se posvečaš temeljiti analizi dogajanja okoli sebe.

Poskusi razčistiti nekatere stvari tudi pri sebi, za vse krivice in nezgode, ki se ti dogajajo, ne morejo biti vedno krivi le drugi. Čustveno se počutiš zelo zmedeno. Nikakor ne uspeš razvozlati, na čem si in kako naprej s tisto osebo, ki jo imaš v mislih. Marca bo sledilo še nekoliko bolj depresivno obdobje.

Bodi čim večkrat v naravi, ne glede na vreme, kajti tu lahko dobiš potrebni navdih.

Devica

Tvoje energije so v popolnem sozvočju s tvojim notranjim svetom pa tudi z okolico, v kateri se nahajaš. V tvojem optimizmu je toliko energije, da jo občutijo tudi drugi. Kar ne veš, česa bi se najprej lotil.

Pokaži razumevanje do kolega, ki ti je nehote škodoval. Ni vedel, da ti njegovo ravnanje ne bo povšeči.

Samske bo iz tira spravila neka oseba, ki se bo pojavila v njihovem življenju.

Tehtnica

Živiš zasanjano, v nekem nerealnem svetu. Dneve preživljaš v razmišljanju o tem, kaj si pravzaprav želiš. Dogaja se ti veliko več kot zaznaš in kot zmoreš prenesti. Zbudi se! Kmalu se boš počutil kot roža, ki komaj čaka, da zacveti v novi pomladi. Če imaš zdravstvene težave, je možna napačna diagnoza.

Samozdravljenje vsekakor ni vedno prava rešitev …

Škorpijon

Dihaš s polnimi pljuči, z občutkom, da bo morda to leto prineslo harmonijo v tvoje življenje, počutiš se, kot da lebdiš nekje vsaj 200 metrov nad tlemi …

Aktivno preživeti dnevi so prinesli prazno denarnico. V prihodnje poskusi bolje nadzorovati svoje potrebe.

Pred tabo je obdobje lenarjenja in poležavanj. Ali pa se boš le malce umiril.

Strelec

Že dalj časa imaš občutek, da te ljudje okoli tebe ne poslušajo.

Spoznanje, da se pravzaprav v marsičem motiš in že dolgo živiš v zmoti, ni bilo prijetno. Zdaj ždiš v svoji sobi s svojimi mislimi, obdajajo te dvomi in smiliš se samemu sebi.

Vsaj za kakšen konec tedna si privošči spremembo okolja.

RAZPIS

za VOLITVE V IZVRŠNI ODBOR ŠTUDENTSKE SEKCIJE SFD ter DRUŠTVA ŠTUDENTOV FARMACIJE SLOVENIJE, ki bodo v začetku meseca maja Izvršni odbor sestavljajo naslednje pozicije.

Predsednik izvršnega odbora:  koordinira delo izvršnega odbora,  sodeluje pri pripravljanju informacij o društvu za objavo,  pripravi materiale za sestanke, jih sklicuje in jim predseduje,  predstavlja društvo na nacionalnem in mednarodnem nivoju,  vzpostavlja in vzdržuje stike z ostalimi mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami,  skrbi za redne prijave na javne finančne razpise,  Podpisuje pogodbe o finančnem sodelovanju,  skrbi za kontinuiran razvoj in širjenje društva,  poroča o delu društva na skupščini  je odgovoren za delovanje društva.

Generalni sekretar:  predstavlja društvo na mednarodnem in nacionalnem nivoju na svojem področju,  piše zapisnike sestankov,  nudi pomoč in podporo pri delu predsednika in prenaša njegove napotke drugim članom,  vodi evidenco članov,  koordinira projektne skupine,  skrbi za promocijo in za informiranje članov.

Blagajnik:  nadzira in je odgovoren za finančno poslovanje društva,  aktivno sodeluje pri iskanju finančnih sredstev za delovanje društva,  odgovoren je za plačilo članarin v nacionalnih in mednarodnih organizacijah,  pripravlja redna mesečna poročila o finančnem poslovanju društva,  skrbi za pripravo letnega finančnega plana,  poroča o finančnem delovanju društva na skupščini.

Predstavnik za stike z IPSF (IPSF Contact Person):  predstavlja društvo na mednarodnem in nacionalnem nivoju na svojem področju,  na sestankih IPSF predstavlja stališča, ki so jih dolžni napisati,  je odgovoren za promocijo in implementacijo projektov IPSF na nacionalnem nivoju,  redno poroča o dejavnosti IPSF izvršnemu odboru in skupščini društva,  je odgovoren za oddajo poročil IPSF-u o aktivnostih na posameznih strokovnih projektih (Activity Report Form), katere so dolžni napisati posamezni vodje projektov,  koordiniranje morebitnih članov DŠFS v posameznih Sub Committee-jih,  pri opravljanju svojih dolžnosti upošteva določila, ki jih IPSF sprejme v času njegovega mandata (Contact Person Handbook).

28

Februar 2011

Koordinator mednarodnih strokovnih praks za IPSF (IPSF Students Exchange Officer):  je odgovoren za celotno organizacijo strokovnih praks v Sloveniji,  predstavlja društvo na mednarodnem in nacionalnem nivoju na svojem področju,  na sestankih IPSF predstavlja stališča, sprejeta na sestankih društva,  redno poroča o dejavnosti IPSF izvršnemu odboru in skupščini društva,  v začetku šolskega leta je dolžan predstaviti mednarodne strokovne prakse IPSF slovenskim študentom ,  skupaj z EPSA LS vsako leto pripravi vsaj en Mobility day,  prevzame funkcijo svetnika KOMISP-a,

Predstavnik za stike z EPSA (EPSA Liaison Secretary):  je odgovoren za vse obveznosti do EPSA,  predstavlja društvo na mednarodnem in nacionalnem nivoju na svojem področju,  na sestankih EPSA predstavlja stališča, sprejeta na sestankih društva,  je odgovoren za EPSA izmenjave (TWIN) in organizacijo projektov v sklopu EPSA,  redno poroča o dejavnosti EPSA izvršnemu odboru in skupščini društva,  koordinira člane delovnih skupin (Working Committee Members) v EPSA,  sestavi listo kandidatov za člane delovnih skupin v EPSA v skladu s Pravilnikom o delovnih skupinah v EPSA. Glavni urednik:  koordinira in vodi uredniški odbor,  naroča in zbira članke za glasilo,  je odgovoren za primerno strokovno in etično vsebino publikacij,  skrbi za izdajanje publikacij.

Za vse informacije smo vam na voljo na naslednjih elektronskih naslovih: Predsednik (predsednik.dsfs@gmail.com) Generalni Sekretar (vid.prijatelj@siol.net) Blagajnik (sasa.jost@gmail.com) Predstavnik za stike z IPSF (jasna.puh@gmail.com) Koordinator mednarodnih strokovnih praks za IPSF in IMP koordinator (katjasrpan@gmail.com, mesko.maja@gmail.com) Predstavnik za stike z EPSA (katjasrpan@gmail.com) Glavni urednik Spatule (ana.preglav@gmail.com)

Februar 2011

29