Spatula 52

November 2010 št. 52

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Pharmacy in Kako mi Iran zadišiš ..

ABSOLVENTSKI IZLET –ZAKINTOS 2010

56. letni kongres Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF) LBM kotiček: Vnetje in laboratorijska diagnostika vnetja

Uvodnik Pišem že svoj četrti uvodnik. Sem nekje na polovici uredniškega dela in počasi bo treba začeti razmišljati o nasledniku. A za to imam še nekaj časa. Zdaj se bom raje preselila nekaj mesecev nazaj. Ko je bil zrak ogret na 30 °C, listje na drevesih je bilo še zeleno in se je držalo vej, po Ljubljani pa se je sprehajalo čez 300 farmacevtov iz celega sveta. Seveda govorim o IPSF kongresu 2010. Bilo je NEPOZABNO. Po kongresu so se nadaljevale počitnice oziroma za marsikoga izpitno obdobje, ki se je za ene bolj, za druge manj uspešno končalo. Napočil je dolgo pričakovani Mesec farmacevta, oktober. Skoraj 200 študentom so podelili indekse in seveda Drugdealer ni smel izostati iz tega dogodka. Ves mesec smo bili na info-stojnici na voljo za kakršno koli vprašanje brucev in ostalih. Delili smo letake za ŽUUUUURE, sprejemali prijave za planinski izlet, motivacijski vikend in strokovno ekskurzijo v Beograd, konec meseca pa smo študente pošiljali na volišče. Oktober je bil torej zelo pester.

Tako, zdaj pa še nekaj o Spatuli, ki jo držiš v rokah. Izvedel boš, kakšno je stanje farmacevtov v Iranu, v LBM kotičku prebral kaj novega o vnetju, s ffarmaskopom boš ugotovil, kaj ti bo prinesla prihodnost … V tem uvodniku pa ne morem mimo letošnjih brucev. Fantje in punce, super ste. Ne izgubite entuziazma in energije.

Vsem študentom in zaposlenim na Ffa pa želim prijetno študijsko leto.

Vaša urednica, Ana Preglav

4 Humani papiloma virus 7 Alzheimerjeva bolezen

9 Kako mi zadišiš ...

12 LBM kotiček: Vnetje in

laboratorijska diagnostika vnetja

15 Intervju

16 Novičke

17 Pharmacy in Iran 18 56. letni kongres Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF)

20 Cvetke študentov 21 ABSOLVENTSKI IZLET – ZAKINTOS 2010

23 Dogajalo se je ...

1 2 3 .. 26 Sudoku

27 Ffarmaskop

Uredniški odbor: Martina Benčan, Marina Kozina

Oblikovanje: Miha Zagozda mihazagozda@gmail.com Tiskarna: Plus, grafične storitve, Miha Klepej s.p.

CENA IZVODA: 1 cent

Sodelavci: Matic Dolinar, Alenka Jaklič, Ana Mevc, Rok Gomezelj, Vid Prijatelj, Jasna Puh, Thomas Kempen, Ana Pavlovič, Petra Soršak, Behrang Sharif, Mateja Prunk, Tadej Švencbir, Nina Heindeler, Marko Potočnik, Špelca Vičič, Jasmina Jeršin

Glavna in odgovorna urednica: Ana Preglav

Lektoriranje: Mateja Lapuh info@scribo.si

Fakulteta za farmacijo SŠ SFD, Spatula Aškerčeva 7 1000 Ljubljana

SPATULA Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva April 2010 št. 50 NAKLADA: 1000 izvodov

ISSN: 1408-7560 (glasilo je//vpisano v register javnih//glasil pod št. 1459) Kontakt: spatulasssfd@gmail.com

HUMANI VIRUSI PAPILOMA - kjer odloča preventiva Barbara Breznik Ker so bili tema javne kampanje na svetovnem farmacevtskem kongresu v Ljubljani humani virusi papiloma (HPV), sem se odločila, da jih podrobneje opišem. Izkušnja s kampanje mi je namreč dala vedeti, da Slovenci ne poznamo še tako osnovnih dejstev o teh nevarnih virusih. Zmotno je tudi sklepati, da HPV zadeva izključno ženske. Moški so, tako kot ženske, prenašalci humanih virusov papiloma in lahko zato zbolijo za določenimi oblikami raka, ki jih le-ti povzročajo. Pri HPV je najpomembnejša preventiva, s katero se ubranimo marsikatere nevšečnosti, povezane z njimi.

Splošno

vratu, zunanjih spolovil, zadnjika, grla, nožnice, penisa ter genitalne bradavice. Humani papiloma virusi pa lahko povzročijo tudi bradavice na koži.

Rak materničnega vratu (RMV) je drugi najpogostejši rak pri mladih ženskah (15–44 let) v Evropi. V Sloveniji za rakom na materničnem vratu vsako leto zboli okrog 150 žensk, 50-60 jih umre. Maligne celice se nahajajo v tkivu materničnega vratu, ki spaja maternico z vagino in ustvarja t. i. porodni kanal. Najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek RMV je perzistentna okužba z visokorizičnimi genotipi HPV. Znamenja hujših predrakavih sprememb in zgodnjega raka materničnega vratu so redka in pogosto prikrita. RMV je v Sloveniji kljub številnim ukrepom javnozdravstveni problem. Obolevnost pri nas je dokaj visoka, v letu 2004 je znašala 19,1 obolelih letno na 100.000 žensk, medtem ko je v nekaterih evropskih državah znatno nižja (pod 10 obolelih letno na 100.000 žensk). Vendar pa je zaradi uspešnega odkrivanja zgodnjih oblik RMV smrtnost v Sloveniji pod evropskim povprečjem. Najpogosteje zbolevajo ženske stare od 35 do 45 let. Zgodnjih simptomov, ki bi opozarjali na nevarnost raka, po navadi ni.

Humani virusi papiloma (HPV) so skupina raznovrstnih virusov, ki obsega več kot 95 različnih genotipov. Naše zanimanje vzbujajo anogenitalni ali sluznični HPV, ki povzročajo okužbe rodil in spolovil pri moških in ženskah. Večina poznanih tipov HPV ne povzroča nikakršnih simptomov, medtem ko lahko 30 do 40 genotipov HPV resno ogrozi zdravje ljudi.

Anogenitalne HPV delimo na nizkorizične in visokorizične HPV. Prvi povzročajo genitalne bradavice (kondilome) pri moških in ženskah, drugi pa nastanek predrakavih sprememb ter raka materničnega vratu, penisa, anusa in zunanjega spolovila.

Tipična predstavnika nizkorizičnega HPV sta HPV 11 in 6, visokorizičnega pa 16 in 18. Ti genotipi HPV povzročajo tudi infekcije v ustih in grlu.

Ljudje, ki so okuženi s HPV, v večini primerov sploh ne vedo, da so okuženi. HPV najdemo v koži ali sluznicah in običajno ne povzročajo nobenih težav. Pri večini žensk (90 %) okužba po 8–12 mesecih mine, pri drugih pa se lahko razvije perzistentna okužba s HPV. Pri teh je tveganje za razvoj predrakavih sprememb in raka materničnega vratu večje. Ta razvoj traja od Novi primeri raka materničnega vratu: 15 do 20 let in ponuja mnogo možnosti za diagnosticiranje in število novih število novih zdravljenje predrakavih tvorb. Trajna okužba z visokorizičnimi LETO primerov primerov/100.000 genotipi HPV je nujen vzrok za nastanek raka materničnega (incidenca) (incidenčna stopnja) vratu.

Okužba Okužba s HPV je ena izmed najpogostejših spolno prenosljivih okužb. Vsaj 50 % spolno aktivnih ljudi se bo v življenju okužilo s humanim virusom papiloma. Okužba je najpogostejša pri adolescentih in mlajših odraslih, starih od 15 do 25 let. Okužba s HPV je spolno prenosljiva in se širi pri različnih oblikah spolnih odnosov (analni, vaginalni, oralni), vendar lahko do okužbe pride tudi ob samem stiku genitalnega predela osebe z genitalnim predelom druge osebe. HPV se ne prenaša preko telesnih tekočin, lahko pa nosečnica okuži svojega otroka ob porodu, vendar do tega pride zelo redko.

Kondom ne ščiti pred okužbo s HPV, ampak le zmanjša tveganje. Kondom namreč ne pokrije celotnega območja genitalij in virus se tako lahko širi preko okužene kože oziroma sluznice, ki ni zaščitena.

V eni od raziskav v ZDA so preučevali možnost okužbe s HPV pri študentkah. Če ima študentka vsaj enega partnerja na leto, je možnost, da bo po štirih letih okužena s HPV, več kot 85-odstotna.

Dodatni dejavniki tveganja so prvi spolni odnos v zgodnji mladosti, pogosto menjavanje spolnih partnerjev, oslabljen imunski odziv, številni porodi, več kot petletna uporaba oralnih kontraceptivov ter kajenje.

Osnova preventive je torej ABC: A (abstinence) – vzdržnost: odlaganje prvega spolnega odnosa, B (be faithful) – zvestoba, C (condom) – ni povsem zanesljiv, vendar zmanjša tveganje okužbe.

Seveda ne smemo pozabiti na redne ginekološke preglede in možnost cepljenja.

Bolezni Z okužbo so povezane naslednje bolezni: rak materičnega

4

November 2010

2008 2007 2006 2005 2004 2003

130 153 162 180 189 210

12,6 14,9 15,8 17,6 19,4 20,6

Prvi simptomi in znaki se pojavijo pozno: krvavitev ali rjav izcedek po spolnem odnosu oz. med dvema menstruacijskima krvavitvama, krvavitev v menopavzi, dolgotrajen smrdeč izcedek iz nožnice, boleč spolni odnos, stalne bolečine v križu ter pogosto in boleče uriniranje ali krvav urin. RMV je spolno prenosljiva bolezen z dolgo latentno dobo. Okužbo lahko prenašajo tako moški kot ženske. Od okužbe s HPV do razvoja predrakavih in rakavih sprememb poteče navadno več let.

Genitalne bradavice so eden od najznačilnejših znakov okužbe s HPV. Mnogi (moški in ženske) lahko prenašajo genotipe HPV, ki povzročajo kondilome, vendar se ti ne razvijejo. Tako prenašajo HPV na druge, na katerih pa se lahko pojavijo genitalne bradavice.

Genotipi HPV, ki povzročajo genitalne bradavice (nizkorizični 6, 11, 40, 42, 43, 44, 54, 61, 70, 72, 81), pa ne povzročajo razvoja raka na materničnem vratu.

Tveganje za razvoj raka zadnjika in penisa je za sedemnajstkrat do enaintridesetkrat večje pri homo- in biseksualno usmerjenih moških.

Predvsem genotip 16 znanstveniki povezujejo z nekaterimi oblikami raka v glavi in vratu.

Večina HPV infekcij je hitro odstranjenih s strani imunskega sistema in ne napredujejo v maligne tvorbe. Ker je proces

transformiranja zdravih celic materničnega vratu v rakave počasen, se rak pojavi šele po 10 letih in več.

Testi Za okužbo s HPV ni zdravila. Zdravimo lahko le bolezni, ki nastanejo kot posledica te okužbe, kot so genitalne bradavice, predrakave spremembe materničnega vratu in RMV. Redni ginekološki pregledi omogočajo pravočasno odkrivanje in zdravljenje že prisotnih predrakavih sprememb.

PAP test ali bris materničnega vratu je osnovna preiskava za ugotavljanje predrakavih sprememb na materničnem vratu. Ta test je enostaven, neboleč in temelji na presejalni metodi. Z odvzemom brisa materničnega vratu pridobi ginekolog celice, ki jih nato opazujejo strokovnjaki v laboratoriju. Odvzem in pregled celic v brisu materničnega vratu se imenuje po grškem zdravniku Georgu Papanicolaouu. S testom PAP lahko pri zdravi ženski brez simptomov ugotovimo predrakave spremembe. Izvide testa delimo na negativne in patološke. Za uspešno odkrivanje predrakavih sprememb, tudi pri tistih ženskah, ki nimajo ginekoloških težav, zadošča pregled vsako tretje leto, če sta izvida dveh testov v obdobju enega leta negativna.

Dvovalentno cepivo je namenjeno preprečevanju predrakavih sprememb materničnega vratu hujše stopnje in raka materničnega vratu, povzročenega z genotipoma HPV 16 in 18.

Cepivo proti HPV je učinkovito pri še ne okuženih ženskah za preprečevanje okužb s tistimi genotipi HPV, ki jih cepivo vsebuje.

Priporočeno je, da se cepijo deklice, ki še nimajo spolnih stikov in tako še niso bile izpostavljene okužbi s HPV. Obe cepivi (dvovalentno, štirivalentno) nudita zaščito pred okužbami z genotipoma HPV, ki povzročata 70 % vsega raka materničnega vratu, štirivalentno pa nudi tudi zaščito pred genotipoma HPV (6, 11), ki povzročata 90 % genitalnih HPV test je namenjen določitvi prisotnosti enega ali več od 13 bradavic. možnih genotipov HPV z visokim tveganjem. S testom izvemo, ali so prisotni visokorizični genotipi HPV (pozitivni izvid testa) ali ne Varnost cepiva je potrjena (negativni izvid testa), vendar pa s testom ne ugotovimo genotipa s številnimi kliničnimi HPV, ki je prisoten. HPV test je pomemben za zgodnje odkrivanje raziskavami v različnih raka materničnega vratu pri ženskah z visokim tveganjem za tega državah sveta ter s strani raka.

Svetovne zdravstvene organizacije.

Najpogostejši Negativni rezultat zagotavlja, da je verjetnost razvoja raka stranski učinek je kratkotrajna zanemarljivo majhna. Pozitiven pa ne pomeni, da se bo rak dejansko lokalna reakcija na mestu razvil, zagotavlja pa dodatno informacijo o tveganju in zgodnjem cepljenja. Pri približno 10 % odkrivanju raka. cepljenih se lahko pojavi povišana temperatura. Če se spremembe celic materničnega vratu ponavljajo, je potrebno narediti dodatne preiskave. Takšni preiskavi sta kolposkopija ter biopsija in spremembe CIN. Pri kolposkopiji ginekolog s posebnim mikroskopom – kolposkopom pregleda maternični vrat. Če zazna sumljive spremembe, opravi še biopsijo. Pri biopsiji ginekolog s sumljivega mesta na materničnem vratu odvzame košček tkiva, ki ga nato pregledajo v laboratoriju in ocenijo, ali je prisotna kakšna sprememba na tkivu. Če je sprememba predrakava, jo imenujemo CIN (cervikalna intraepitelijska neoplazija). Sprememba CIN pomeni, da so celice spremenjene, vendar so spremembe omejene le na krovno tkivo (epitel), niso invazivne, ne zasevajo in ne segajo v globino. Veliko večino sprememb CIN se da z enostavnim operativnim posegom v celoti odstraniti.

Preventiva

Kot sem že omenila, zdravila za infekcijo s HPV ni. Zdravimo lahko le bolezni, ki so posledica okužb s HPV. Zato predstavlja cepljenje eno od najučinkovitejših možnosti za preprečitev širjenja te infekcije in hkrati zmanjšanje obolevnosti za rakavimi ter predrakavimi spremembami na materničnem vratu. Cepivo ščiti pred genitalnimi bradavicami ter določenimi genotipi HPV, ki lahko povzročijo rakave spremembe.

Zaščita proti HPV s cepljenjem traja vsaj pet let.

Znanstveniki še raziskujejo, kako dolgo traja zaščita pri ženskah, ki so cepljene že dlje časa, in ali bodo potrebni še dodatni odmerki v prihodnosti.

Cepljenje je namenjeno dekletom in ženskam starim od 9 do 26 let (štirivalentno cepivo) oziroma od 10 do 25 let (dvovalentno cepivo), saj so v raziskavah cepili predvsem to skupino populacije. Dodatne preiskave preizkušanja cepiva Cepivo za HPV je inaktivirano (mrtvo), ne vsebuje dednega materiala pri moških in ženskah, starejših od 26 let, še potekajo. Šele in zato ne more povzročiti okužbe ali bolezni. Vsebuje virusom po teh raziskavah bo več znanega o priporočljivosti cepljenja podobne celice, ki v organizmu izzovejo ustrezen imunski odgovor za druge skupine prebivalstva. Pomembno je raziskovati s protitelesi. vpliv cepljenja pri fantih oziroma moških, saj so tudi oni prenašatelji HPV. Strokovnjaki so razvili dve vrsti cepiva – cepivo, ki vsebuje dva, in cepivo, ki vsebuje štiri genotipe HPV. Cepljenje s štirivalentnim cepivom je Pozorni moramo biti na dejstvo, da cepljenje ne zavaruje namenjeno preprečevanju predrakavih sprememb materničnega proti vsem genotipom HPV, ki povzročajo predrakave in vratu hujše stopnje, raka materničnega vratu, predrakavih sprememb rakave spremembe na materničnem vratu. Zato so tudi zunanjega spolovila hujše stopnje, predrakavih sprememb nožnice pri ženskah, ki so bile cepljene, potrebni redni ginekološki hujše stopnje, anogenitalnih bradavic, povzročenih z genotipi HPV pregledi in odvzemi brisov materničnega vratu v skladu s 6, 11, 16 in 18. Cepljenje se opravi s tremi odmerki cepiva. predpisi.

November 2010

5

Evropska agencija za zdravila je dovoljenje za štirivalentno cepivo izdala septembra 2006, za dvovalentno pa leta 2007.

Od takrat se v številnih državah po svetu (Danska, Nemčija, ZDA, Kanada, Švica, Slovenija, Velika Britanija, Italija …) izvajajo programi cepljenja.

Velik dvom glede cepiva je povzročila smrt štirinajstletne deklice iz Velike Britanije v začetku letošnjega leta. Dekle je umrlo po cepljenju proti okužbi s HPV, vendar so kmalu ugotovili, da je bil vzrok smrti maligni tumor na srcu in pljučih in ne cepljenje. Tako so samo še potrdili varnost cepiva ter njegovo nesporno učinkovitost proti infekciji s HPV. V Sloveniji se lahko šestošolke (11 in 12 let) od leta 2009 v okviru nacionalnega programa brezplačno cepijo na sistematskem pregledu, za druge je cepljenje samoplačniško.

Starši deklet morajo izraziti svojo privolitev s podpisom izjave. Od konca leta 2006, ko je postalo cepivo dostopno pri nas, pa do danes je bilo v Sloveniji razdeljenih več kot deset tisoč odmerkov cepiva. Predvidevajo, da je pri nas cepljenih že več kot tri tisoč oseb.

HPV je v sodobni družbi resen problem, ki ga ne smemo zanemariti. Potrebno je osveščanje ljudi o nevarnosti in posledicah HPV. Samo tako lahko preprečimo širjenje kroga ljudi, okuženih s HPV. Ali ste vedeli, da …

•

za rakom materničnega vratu v Sloveniji letno umre od 50 do 60 žensk.

•

je v 99,7 % primerov nastanek raka materničnega vratu povezan s prisotnostjo HPV.

•

ima vsaj pol milijona žensk raka materničnega vratu.

•

kondom ne ščiti pred okužbo s HPV kot pri drugih spolno prenosljivih boleznih.

•

kadilci manj učinkovito oziroma slabše razvijejo protitelesa proti HPV.

•

Viri in literatura • Lekov Slovenski medicinski e-slovar •

http://www.ivz.si

•

http://zora.onko-i.si

•

http://en.wikipedia.org/wiki/Human_papillomavirus

•

http://www.cdc.gov/hpv/

•

Zloženka Društva študentov farmacije Slovenije: Get informed, not infected

•

http://www.nlm.nih.gov/medlineplus/hpv.html

•

http://www.guardian.co.uk/science/2009/oct/12/risk-factors-catchingcancer

6

November 2010

ALZHEIMERJEVA BOLEZEN Ana Mevc Demenca je pridobljena motnja višjih kognitivnih funkcij možganov.

Bolnika ovira pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Njeni najočitnejši znaki so izguba spomina ter motnje drugih spoznavnih funkcij, kot so prepoznavanje, pozornost, razumevanje jezika, govorno izražanje, orientacija v prostoru in času idr.

Poznamo več oblik demence, med katerimi je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen, ki prizadene kar 70 % bolnikov, diagnosticiranih z demenco.

Klinično ločimo dve obliki Alzheimerjeve bolezni: obliko, ki se začne v zgodnji življenjski dobi med 45. in 65. letom, ter obliko, ki se začne po 65. letu. Pogostejša je oblika, ki se začne po 65. letu.

Bolezen napreduje zelo počasi. Od začetnih sprememb spoznavnih sposobnostih pa do končne oblike bolezni oz. smrti lahko mine 3–20 let, v povprečju pa 8–9 let. Pravi vzroki za nastop bolezni so zaenkrat še neznani, obstaja pa več teorij o tem, kaj vse bi lahko vplivalo na pojav Alzheimerjeve bolezni. K razvoju bolezni prispeva porast nastanka prostih radikalov ter nezmožnost antioksidativne obrambe, kar vodi do degeneracije nevronov ter trajne izgube njihove funkcije.

Anatomske spremembe: Anatomske spremembe so spremembe, ki so jih pri obdukcijah možganov bolnikov, ki so imeli Alzheimerjevo bolezen, opazili najprej. Vidna je značilna atrofija možganskih ventriklov, zvečanje stranskih ventriklov, pojav amiloidnih leh, odmiranje nevronov ter na koncu še pojav nevrofibrilarnih pentelj v nevronih pomembnih nevrotransmiterskih sistemov.

Posledice nastanka nevrofibrilarnih pentelj se kažejo v zmanjšani aktivnosti holinergičnega, serotoninergičnega ter noradrenergičnega sistema. Vse te spremembe vodijo v motnje prehajanja kratkotrajnega v trajni spomin.

VPLETENOST IMUNSKEGA SISTEMA PRI ALZHEIMERJEVI BOLEZNI V zadnjem času raziskovalci ugotavljajo, da naj bi imel ključno vlogo pri nastanku Alzheimerjeve bolezni tudi imunski sistem. Pri bolnikih so namreč opazili prisotnost avtoprotiteles in komponent komplementa v možganih ter patološko izločanje citokinov. Senilne lehe z amiloidom so namreč pogosto obdane z astrociti in celicami mikroglije. Te po aktivaciji privzamejo lastnosti makrofagnih in dendritičnih celic, ki pa so antigen predstavljajoče celice.

Vloga imunskega sistema pri Alzheimerjevi bolezni naj bi tako bila prepoznavanje proteinov, ki se pri bolezni kopičijo.

Vendar pa za zdaj še ni jasno, ali vpletenost imunskega sistema pripomore k izboljšanju poteka bolezni ali k njenemu napredovanju.

Astrociti in mikroglija Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo jih najdemo v okolici amiloidnih leh. Po aktivaciji na svoji površini izražajo specifične receptorje in privzamejo določene lastnosti antigen predstavljajočih celic. Tako diferencirane so celice mikroglije sposobne odstraniti APβ iz amiloidnih leh. Ravno zaradi teh lastnosti ima disfunkcija celic mikroglije pomembno vlogo pri patogenezi zgodnje oblike Alzheimerjeve bolezni. Klinični znaki patogeneze bolezni naj bi se namreč začeli pojavljati kot posledica kopičenja APβ, ko to preseže mejo, nad katero ga celice mikroglije niso več sposobne nadzorovati z endogenim odstranjevanjem.

Zgodnji patološki znak Alzheimerjeve bolezni, ki bi prav tako lahko bil odgovor na kopičenje APβ, je tudi astroglioza. To je pomnožitev astrocitov zaradi okvar v CŽS. Aktivirana mikroglija namreč izloča kemokine, ki pospešujejo premik astrocitov v okolico amiloidnih leh. Tam naj bi nudili podporo ostalim celicam mikroglije pri odstranjevanju APβ v amiloidnih lehah.

Pri bolnikih so opazili tudi povečano število limfocitov T, saj ti spodbujajo aktivacijo celic mikroglije. Nastanek amiloidnih leh torej povzroči naravni imunski odgovor, vendar ta hipoteza še ni potrjena.

Morfološke spremembe: Primer morfoloških sprememb je pojav senilnih leh, ki se nahajajo zunaj celice. Največ jih najdemo v hipokampusu, amigdaloidnih jedrih ter v neokorteksu. Ključno vlogo pri njihovem nastanku ima kopičenje amiloida, ki se nalaga v obliki netopnih fibril.

Amiloid pretežno vsebuje amiloidni protein β (APβ), ki nastaja pri proteolitičnem razcepu amiloidnega prekurzorskega proteina (APP). APβ deluje toksično na nevrone in povzroči nastop apoptoze, ki vodi v smrt nevronov. Posledica odmiranja nevronov pa je izrazito zmanjšano delovanje noradrenergičnega, serotoninergičnega ter predvsem holinergičnega sistema.

Poleg senilnih leh prihaja pri Alzheimerjevi bolezni tudi do nastajanja nevrofibrilarnih pentelj. Te se v obliki vlaknastih snopičev nahajajo v telesih distrofičnih nevronov. Glavna sestavina nevrofibrilarnih pentelj so skupki čezmerno fosforiliranega proteina tau. Verige proteina tau oblikujejo parne vijačne filamente, ki se združujejo Citokini v nevrofibrilarne pentlje, te pa povzročajo okvaro citoskeleta in Citokini posredujejo zapletene reakcije med limfoidnimi, vnetnimi ter hemopoetskimi celicami, ki so pomembne aksonskega transporta. za razvoj učinkovitega imunskega odziva. Pri bolnikih z Alzheimerjevo boleznijo so v plazmi in/ali v cerebrospinalni MOLEKULARNE HIPOTEZE O NASTANKU tekočini našli zvišane vrednosti pro-inflamatornih in tudi antiALZHEIMERJEVE BOLEZNI inflamatornih citokinov. Izločale naj bi jih aktivirane celice Najbolj verjetna vzroka za nastanek in napredovanje Alzheimerjeve mikroglije in astrociti in so odraz prekomernega kopičenja bolezni sta presnova APP do APβ in hiperfosforilacija proteina tau. APβ v zunajceličnem prostoru nevronskih celic.

Primarna motnja pri nastanku bolezni naj bi bila na ravni presnove APP, saj je nastajanje APβ in njegovo kopičenje ključnega pomena Komplementni sistem pri nastanku bolezni. APβ pa poleg tega aktivira tudi kinazo Fibrilarni APβ je močan stimulator komponent komplementa, proteina tau, kar vodi v fosforilacijo tega proteina in nastanek zato prihaja pri Alzheimerjevi bolezni do aktivacije nevrofibrilarnih pentelj. To pa še ni vse, APβ povzroča tudi okvaro komplementnega sistema, in sicer po klasični ali alternativni homeostaze Ca2+, nastajanje prostih radikalov, vnetne reakcije ter poti. Če poteče aktivacija komplementa po alternativni poti, to vodi do vnetnega odgovora, ki še dodatno prispeva k sproženje prepisovanja genov, ki vodijo v apoptozo. lokalnemu vnetnemu odgovoru, povzročenemu z amiloidnim proteinom. Vnetni odgovor vpliva na presnovo APP do APβ ter še dodatno vpliva na fosforilacijo tau. Ni pa jasno, ali

November 2010

7

vnetni odgovor ta dva procesa omeji ali pospeši.

DIAGNOZA ALZHEIMERJEVE BOLEZNI Alzheimerjevo bolezen se najlažje potrdi šele po izvedbi avtopsije, ki razkrije karakteristične patološke spremembe v morfologiji in histologiji možganov, sicer pa je diagnoza bolezni zelo težka. Diagnoza ostaja, kljub postopnemu napredku pri določanju bioloških označevalcev, še vedno klinična ob izključitvi ostalih možnih vzrokov demence.

Zdravnikom so v pomoč diagnostična merila in smernice.

Demenco navadno prepoznajo s pomočjo kriterijev DMS IV, klinična diagnoza bolezni pa večkrat temelji na podlagi meril NINCDS/ADRDA. Sposobnost pomnjenja svežih dogodkov prizadene propadanje holinergičnih nevronov, zato je farmakološko zvečanje holinergične funkcije z inhibicijo acetilholintransferaze delno učinkovito v začetni fazi bolezni in nekoliko upočasni nadaljnji razvoj bolezni. Vendar pri Alzheimerjevi bolezni ne gre samo za okvaro holinergičnega sistema.

Prizadeti so tudi drugi nevrotransmiterski sistemi. Novejši terapevtski pristopi tako temeljijo predvsem na zaščiti živčnih celic pred toksičnimi presnovki, ki nastajajo pri nevrodegenerativnih procesih. Iščejo se tudi učinkovine, ki bi aktivirale druge nevrotransmiterske sisteme, ki bi lahko neposredno kompenzirali primanjkljaj holinergičnih funkcij. Poskušali so tudi že z raziskovanjem aktivne ter pasivne imunizacije s protitelesi proti APβ, vendar so morali raziskave v klinični fazi II ustaviti, saj se je pri mnogih bolnikih razvil meningoencefalitis.

Protitelesa naj bi po vsej verjetnosti spodbujala fagocitozo amiloidnih leh.

Raziskave učinkovin, ki naj bi zavirale bolezen, obsegajo še antioksidante, protivnetne učinkovine, blokatorje kalcijevih kanalčkov, spodbujevalce nevrotrofnih dejavnikov, inhibitorje proteaz ter zdravila za zniževanje vsebnosti holesterola v nevrolemi.

Literatura: Hafner, A.: Alzheimerjeva bolezen, seminarska naloga, Fakulteta za farmacijo, Ljubljana 2010

8

November 2010

Kako mi zadišiš …

Feromoni – grško φέρω: phero - nositi + hormân spodbujati, poganjati Ana Preglav Vsi smo že slišali za te kemične spojine, ki jih nekateri organizmi uporabljajo za prenašanje sporočil pripadnikom svoje vrste po zraku. Večinoma govorimo o njih v povezavi s spolno privlačnostjo, a se uporabljajo tudi kot znak za preplah ali obrambo, drugi pa se uporabljajo za označevanje teritorija. Čeprav ni nikakršnega dvoma o tem, da feromoni obstajajo tudi pri ljudeh, pa procesov, v katerih jih telo proizvaja, še vedno ne poznamo dovolj dobro. Najbolje so dokumentirani pri žuželkah, sporazumevanje preko feromonov pa je bilo odkrito tudi pri nekateri vretenčarjih in rastlinah. Človek in vonj Pomen človekovega voha je bil večino časa podcenjen. Drugi sesalci so tako imenovani makrosomati, boljši »vohalci«, ker imajo več vohalnih receptorjev v nosni sluznici kot ljudje. Psi imajo namreč kar 230 milijonov teh receptorjev, medtem ko jih imamo ljudje le 10 milijonov. V skladu s tem ljudi in druge primate štejemo k mikrosomatom, ki so se zaradi tega prilagodili in postali »vizualna bitja«. Kljub vsemu pa vedno več študij kaže, da voh odigra veliko vlogo v človeški reprodukcijski biologiji in človekovem vedenju.

Nosna sluznica je funkcionalno razdeljena na dve območji, na dihalni del in na predel s čutnimi celicami, odgovoren za voh.

Vohalni predel lahko najdemo na obeh straneh nosnega pretina.

Zaradi sposobnosti ločevanja med mnogo različnimi vonji lahko sklepamo o posebnih receptorjih v čutnih celicah. Ko se molekula, ki je odgovorna za določen vonj, veže na proteinski receptor, pride do vzbujenja aksonov. Do sedaj še ni znano, ali je sposobnost ločevanja med tisoči vonjev posledica večjega števila specifičnih receptorjev ali sočasne spodbude multiplih receptorjev.

Zdi se, da vohalni signali povzročajo čustvene odgovore, tudi če kemijskega poživila ne začutimo zavestno. Iz tega lahko sklepamo, da človeški nebesedni signali temeljijo na obdelavi podatkov, ki pridejo v limbični sistem, brez kakršnih koli kognitivnih ocen. Čustvovanje torej od nas ne zahteva zavestnega tolmačenja signalov.

Tako najprimernejše partnerje za reprodukcijo izbiramo s pomočjo kemijskih signalov, kar je zgolj na vizualni osnovi nemogoče. Vpliv feromonov na naša čustva je povezan z njihovim vplivom na os hipotalamus-hipofiza-spolna žleza.

Vomeronazalni organ (VNO) Vomeronazalni organ (tudi Jakobsov organ) je del vohalnega sistema, ki ga najdemo pri skoraj vseh štirinožcih, vsaj v zarodni stopnji. Pri večini sesalcev je lociran nad trdim nebom na obeh straneh nosnega pretina, sestavlja ga par cevi, ki se odpirajo v nosno votlino.

VNO je del vohalnega sistema, neposredno prevede vohalne signale v nevroendokrine odzive. V preteklosti je veljalo, da obstaja le pri nižjih sesalcih in pri primatih v zgodnjih fazah razvoja, vendar pa zadnje raziskave kažejo, da je prisoten tudi pri odraslih ljudeh. Dokazali so, da se človeški VNO odzove na pikogramske količine feromonov z depolarizacijo. Iz tega lahko sklepamo, da je naloga človeškega VNO enaka kot pri ostalih sesalcih: sprejemanje signalov, ki prihajajo preko feromonov.

Feromoni Gre za hormone, kemijske prenašalce, ki se izločajo z namenom, vzpodbuditi določene fiziološke in vedenjske odzive pri isti vrsti. Tako odigrajo pomembno vlogo v komunikaciji tako med kvasovkami kot med primati.

DELITEV • Agregacijski feromoni – obramba pred plenilci, izbira partnerjev in premaganje obrambe napadene žrtve preko množičnega napada.

• Opozorilni feromoni – sproščajo se v primeru napada plenilca in povzročijo bodisi beg od nevarnosti bodisi napadalnost.

• Signalni feromoni povzročijo kratek odziv. Primer je sproščevalni hormon gonadotropinov oz. gonadoliberin (GnRH), ki pri samici povzroči lordozo (upognjenost hrbtenice naprej), kar pripomore k parjenju.

• Primerski feromoni.

• Teritorijski feromoni – z njimi se označijo meje teritorija.

• Epideiktični feromoni – gre za podtip teritorijskih feromonov, ki jih izločajo samo samice žuželk po izvalitvi jajčec in tako opozorijo druge samice iste vrste, da odložijo jajčeca nekje drugje.

• Sledilni feromoni so pogosti pri žuželkah s socialno hierarhijo. Primer so mravlje, ki sproščajo te feromone med potjo do vira hrane, kar privabi druge mravlje, da sledijo viru hrane po isti poti.

• Spolni feromoni označujejo sposobnost samice za parjenje. Tudi samci sproščajo spolne feromone, ki vsebujejo informacijo o vrsti in genotipu osebka.

Veliko vrst žuželk sprošča spolne feromone za privabljanje partnerjev, tako lahko nekateri metulji zaznajo potencialnega partnerja tudi do 10 km daleč.

• Drugi tipi feromonov.

November 2010

9

Človeški telesni vonj in feromoni Količina kisika, vode in izločanje kožnih žlez definirajo tip in število kožne flore na različnih delih telesa. Vlažni deli, kot so usta, pazduhe, spolni predeli in noge, predstavljajo bakterijam ugodno življenjsko okolje, zato je tu naseljenih več vrst v večjem številu. Tip in količina kožnih mikroorganizmov na različnih predelih s kožo in izločki žlez različno reagirajo in tako tvorijo različne vonje.

Proizvodnja feromonov je povezana predvsem s kožnimi apokrinimi žlezami, delno z ostalimi žlezami in mikroorganizmi.

Koncentracija C2-C5 alifatskih kislin, tako imenovanih kopulinov, ki se izločajo iz nožnice, se na primer spreminja z menstrualnim ciklom. Prav tako se z menstrualnim ciklom spreminja njihov vonj ter s tem tudi vedenjske posledice in jih zato štejemo med feromone.

Apokrine žleze najdemo na predelih okrog spolnih organov, popka, na prsih in v pazduhah. Njihova struktura je cevasta in zvita, premer je 2 mm. Razvijejo se že v zarodku, funkcionalne pa postanejo v začetku pubertete. Iz tega lahko sklepamo, da je njihova funkcija močno povezana s stopnjo spolnih steroidnih hormonov, ki se prav tako začnejo izločati v puberteti. Sveži apokrini izločki nimajo vonja, v produkte z vonjem jih predelajo mikroorganizmi. V zadostni količini se feromoni zavestno zaznajo kot naraven človekov telesni vonj.

V primerjavi s primati ljudje proizvajajo relativno visoke količine produktov z vonjem (koža, seč, slina, spolni izločki). Upoštevati pa je treba, da je vsak vonj, celo dišava vrtnic, v prevelikih količinah neprijeten.

Tako kljub temu da je komunikacija preko feromonov podzavestna, pri preveliki količini feromonov pride do zavestnega in odklonilnega učinka.

Po definiciji feromoni izvabijo fiziološko in/ali vedenjsko spremembo med pripadniki iste vrste. Ženski feromoni uskladijo ovulacijo pri drugih ženskah, najverjetneje preko vpliva na raven LH in FSH. Raziskave kažejo, da progesteronski feromon pulzirajoče spremeni LH pri moških. Zmes petih maščobnih kislin, ki se pri ženskah izločajo med ovulacijo, je vzpodbudila naraščanje vrednosti T v slini in je pri moških izboljšala ocene slik žensk in njihovih glasov glede na kontrolno skupino. Vpliv je tako fiziološki kot vedenjski. Tudi androstendion, domneven človeški feromon, je pokazal tako fiziološke kot vedenjske spremembe. Študije so pokazale, da je izrazit vpliv ženskih pazdušnih feromonov med folikularno fazo ali ovulacijo na raven LH pri drugih ženskah povsem hormonski. Tudi moški izločki pazdušnih žlez vplivajo na LH in razpoloženje žensk. LH ima torej veliko vlogo pri ugotavljanju, katere spojine vodijo v ta specifični odziv samic sesalcev na moške predstavnike iste vrste. Še vedno ni znano, koliko in kateri feromoni se izločajo v človeških pazduhah, vendar pa je bilo na tem področju v zadnjih letih narejenih kar nekaj raziskav. Najbolj so se osredotočili na 16-androstene, presnovke moških spolnih hormonov androgenov, ki jih izločajo apokrine žleze. Dva od teh androstenov, alkohol 5-androst-16-en-3-ol (androstenol) in keton 5α-andros-16-en-3-on (androstenon) imata značilen »vonj po moškem«. Androstenol ima vonj, podoben mošusu, medtem ko androstenon spominja na urin. Treba pa je poudariti, da vonj nastane le ob prisotnosti mikrobiološke dejavnosti. Med pomembnimi so aerobne bakterije Corynebacterium spp., ki pretvorijo spojini brez vonja,

10

November 2010

androstadienol in androstadienon, v 5α-androstenon. Pri uporabi protibakterijskih dezodorantov se njegova produkcija močno zmanjša. Moški znoj naravno vsebuje petkrat več androstenonov kot ženski. To razliko med spoloma lahko razložimo z različno poseljenostjo z mikroorganizmi. Pri moških prevladujejo bakterije Corynebacterium ssp., pri ženskah pa Micrococcaceae.

Tudi pri drugih feromonih pričakujemo razlike zaradi spolnega dimorfizma adrenergičnih hormonskih metabolitov in drugih spolnih dimorfizmov, ki vplivajo na koloniziranje mikroorganizmov.

Vpliv na obnašanje Zdi se, da feromoni igrajo pomembno vlogo v socialnem in spolnem vedenju sesalcev. Tako je upravičeno tudi raziskovanje posledic pri ljudeh. Študije kažejo, da ženske, ki so bile izpostavljene androstenonu, vzpostavljajo bolj intenziven stik z moškimi kot tiste v kontrolni skupini. Predpostavljamo, da imajo feromoni potencial za izboljšanje komunikacije med spoloma. V drugi študiji so ženske in moški ocenjevali sliko moškega in lastno razpoloženje pod vplivom androstenonov. Moški so osebo na sliki označili za pasivno, ženske pa so se počutile manj privlačne. Če je bil moškim všeč vonj androstenona, so sliko ocenili pozitivno. V podobni študiji so prostovoljci obeh spolov ob izpostavljenosti androstenonom ocenjevali slike ljudi, živali in stavb. Ženske na slikah so prostovoljci ocenili kot bolj privlačne in prijaznejše, moški s slik pa so se jim zdeli bolj topli in prijateljski kot so se zdeli kontrolni skupini.

Vpliv feromonov na socialno vedenje je le del njihovega delovanja.

Veliko vlogo imajo namreč pri reprodukciji. Ženskam, ki signifikantno veliko časa preživijo skupaj, se pod vplivom feromonov sinhronizira menstrualni ciklus. Študije so pokazale, da tudi moški vonj vpliva na menstrualni cikel. Pod vplivom izločkov žlez se je pri spolno neaktivnih ženskah z nerednim ciklusom po 4 mesecih ciklus uredil na povprečno 29,5±3 dni. Ženske naj bi bile med ovulacijo bolj dovzetne za feromone, kar naj bi kazala neposredna odvisnost večje občutljivosti čutnic za voh in ravni estrogena ter LH. Te spremembe izboljšajo predvsem vonjanje androstenona. Estrogen v kontraceptivih pa lahko zmanjša to vohalno sposobnost.

Feromoni in boj med spoloma Izbira ustreznega partnerja je obdelava podatkov in evolucija je razvila mehanizme, da to poteka čim hitreje in čim bolj zanesljivo.

Pričakovano bi bilo, da to pelje k optimalnemu odločanju pod širokim spektrom sociološko-ekonomskih omejitev. Obstoj spolnih razlik v kriterijih pri izbiri partnerja pa kaže, da so pri tem

udeležene biološke omejitve. Ovulacije tako ženske kot moški ne čutijo zavestno. Kar je nenavadno, glede na to, da je povezana z velikim številom fizioloških in vedenjskih sprememb. Raziskovalci ugotavljajo, da se je »skrita ovulacija« razvila kot zagotovilo razvoja zveze med partnerjema, saj moški, ki se ne zaveda ovulacije, ostaja vezan na partnerko, dokler se ne zagotovi nasledstvo. Ženska, ki bi imela informacije o ovulaciji, pa bi tako lahko izgubila očetovsko naložbo v potomstvo – po PI (parental investment) teoriji – zaradi negotovosti o očetovstvu in omejene začasne reproduktivne interakcije. Ta domneva vplete strah pred spolnimi odnosi ženske izven odnosa kot neke vrste evolucijski pritisk. Tako je eden od razvojnih vidikov, da prav ta hipoteza okrepi očetovsko vlogo, vez med partnerjema in izboljša zaupanje moških.

Seveda pa je treba pričakovati, da so tudi moški razvili strategije zoper zavajajočo skrito ovulacijo. Gre prav za signalni sistem androstenon-androstenol. Androstenol v svežem znoju, ki naj bi ženske privlačil, hitro oksidira do androstenona, ki nima prijetnega vonja. Tako bi lahko moški, ki ga ne bi izločal, imel prednost, saj žensk ne bi odbijal njegov vonj. V študiji so ženske ocenjevale vonj androstenona. Opažena je bila signifikantna razlika glede na fazo menstrualnega ciklusa: med ovulacijo jim je bil androstenon veliko bolj prijeten kot v drugih fazah. Kot glavni izloček z vonjem apokrinih žlez pazduhe pri moških je odgovoren za to, da so tudi moški mnogo bolj privlačni prav med ovulacijo.

Literatura: - Wilson, E. O. & Bossert, W. H. (1963). »Chemical communication among animals«.

Recent Progress in Hormone Research 19: 673-716.

- Wyatt, T. D. (2003). Pheromones and Animal Behaviour: Communication by Smell and Taste. Cambridge: Cambridge University Press.

- Burchell B. Turning on and turning off the sense of smell. Nature 1991; 350:16–17.

- Graham, JM, Desjardins, C. Classical conditioning: Induction of luteinizing hormone and testosterone secretion in anticipation of sexual activity. Science 1980; 210:1039–41.

- Jacob, S., McClintock, M. K. Psychological state and mood effects of steroidal chemosignals in women and men. Horm Behav 2000; 37:57-78.

- Schneider, R. A. The sense of smell and human sexuality. Med Asp Hum Sex 1971; 5, 157–68.

- Johnston, V. S., Hagel, R., Franklin, M., Fink, B., Grammer, K. Male facial attractiveness: Evidence for hormone mediated adaptive design. Evol Hum Behav 2001; 32:251–67.

November 2010

11

Vnetje in laboratorijska diagnostika vnetja

Mateja Prunk

(Izvleček iz seminarske naloge Laboratorijski parametri za oceno vnetja, avtorici Mateja Rapuš in Mateja Prunk, mentorica doc. dr. Barbara Ostanek) Kaj je vnetje?

Vnetje je temeljni odziv na poškodbo tkiva, ki jo lahko povzročijo različni dejavniki: nevarne kemične snovi (močne kisline, baze, strupi), patogeni organizmi (bakterije, glivice, virusi, praživali), fizikalne poškodbe (termične, mehanske, električne, sevanje), lahko pa vnetno reakcijo izzove imunski odgovor na tuje ali telesu lastne antigene. (3, 4) Vnetni odgovor je načeloma blagodejen, saj pripomore k ponovni vzpostavitvi in ohranitvi homeostaze in sicer tako, da odstrani škodljive učinke poškodbe ter sodeluje pri zdravljenju poškodovanega tkiva. Vendar pa lahko pretirano ali pa predolgo trajajoče vnetje povzroča škodo. (1) Klinični znaki vnetja so najbrž vsem dobro znani in so bili prvič opisani že v rimskih časih, v svoji knjigi De Medicina je Aurelius Cornelius Celsus namreč zapisal: »Notae vero inflammationis sunt quattuor: rubor et tumour cum calore et dolore.« (Znaki vnetja so štirje: rdečina in oteklina s toploto in bolečino.) (5, 6) Peti klinični znak klasičnega akutnega vnetja je dodal nemški patolog Rudolf Virchow v 19. stoletju: functio laesa ali omejena funkcija prizadetega dela telesa. (7) Klinične znake lahko razložimo s povečanim krvnim pretokom, povišanim celičnim metabolizmom, vazodilatacijo, sproščanjem topnih vnetnih mediatorjev in ekstravazacijo tekočin. (5) Kako nastane vnetje?

Pri akutnem vnetju gre za kaskado dogodkov: začne se z vazodilatacijo arteriol, kar povzroči povečan pretok krvi v vnetnem področju. Povečan pretok povzroči dva klinična znaka, in sicer toploto, saj je v vnetišču več tople krvi iz notranjosti telesa, in rdečino, saj je na mestu vnetja veliko krvi. (4) Povečan pretok povzroči povečan hidrostatski tlak v kapilari, posledično začne iz kapilar v intersticij iztekati tekočina, ki jo sestavlja predvsem ultrafiltrat plazme z malo beljakovinami. Tej tekočini rečemo transudat, procesu pa transudacija. (8) Nato pride do povečane

prepustnosti kapilar in venul: povečajo se pore med celicami, saj se te pod vplivom celičnih vazoaktivnih snovi skrčijo. V intersticij lahko iz kapilar tako prehajajo tudi beljakovine z večjo molekulsko maso, kasneje pa tudi levkociti in eritrociti. Tej tekočini pravimo eksudat. Zaradi večje količine beljakovin v intersticiju se poveča onkotski tlak (v intersticiju), kar dodatno prispeva k prehajanju tekočine iz kapilar v intersticij. Z nabiranjem tekočine v intersticiju lahko razložimo nastanek edema ali otekline. (4, 7, 8) S prehajanjem tekočine v intersticij postanejo eritrociti bolj koncentrirani, kar naredi kri viskoznejšo in upočasni cirkulacijo. Nastopi faza, ki ji rečemo žilna staza: levkociti se nalepijo na endotelij venul, medtem ko se eritrociti v osrednjem toku krvi zlepljajo skupaj. Levkociti, na začetku predvsem nevtrofilci, začnejo zapuščati kapilare in migrirati v tkivo pod vplivom kemotaktičnih dejavnikov. (4, 8) Ko se levkociti nahajajo na mestu poškodbe, pride po njihovi aktivaciji do fagocitoze, ubijanja in odstranjevanja škodljivega dejavnika. (8) Vnetna reakcija se konča, ko je poškodba ozdravljena in so vnetni mediatorji odstranjeni.

Sedaj obvladamo osnove, ampak zakaj bi vnetje diagnosticirali?

Vnetje ima pomembno vlogo pri skoraj vseh bolezenskih procesih, tako pri srčnih boleznih in Alzheimerjevi bolezni kot tudi pri sladkorni bolezni in debelosti. (1) Strokovnjaki menijo, da bi ravno vnetje lahko bilo glavni vzrok za destabilizacijo pri nestabilni angini pektoris in infarktu. (2) Ravno zato je laboratorijska diagnostika vnetja ključnega pomena: omogoča zgodnjo diagnostiko in prepoznavanje vnetnih procesov, ko klinični znaki morda sploh še niso prisotni.

Kako torej ugotovimo, da je prisotno vnetje, ko se klinični znaki morda še niso izrazili?

Rešitev so seveda laboratorijski testi.

Za diagnostiko vnetja se uporablja: − sedimentacija eritrocitov, −

določanje števila in vrste levkocitov – bela krvna slika,

− kvantitativna določitev CRP, serumskega amiloida A, prokalcitonina in neopterina, −

elektroforezna ločba serumskih proteinov – proteinogram,

−

merjenje temperature,

−

določitev nekaterih citokinov.

Sedimentacija eritrocitov (SE) SE temelji na sedimentaciji in agregaciji eritrocitov. Eritrociti imajo večjo gostoto kot plazma, zato potujejo proti dnu in pri tem izpodrivajo plazmo navzgor, kar nekoliko upočasni sedimentacijo.

Poleg tega so eritrociti negativno nabiti, zato se odbijajo. Nekateri proteini v plazmi (fibrinogen, α2-makroglobulin, imunoglobulini,

12

November 2010

albumin) se prilepijo na eritrocite, zmanjšajo negativni naboj in pospešijo sedimentacijo. Bolezni, ki povzročijo povišanje teh proteinov, pospešijo SE. (10) SE je nespecifičen test, saj nam povišane vrednosti ne povedo, kje se vnetje nahaja, poleg tega ima pospešena sedimetacija lahko tudi druge vzroke, npr. anemija, nosečnost, okužbe, starost, menstruacija. (9) Za postavitev diagnoze je potrebno rezultate vedno obravnavati skupaj s klinično sliko in ostalimi laboratorijskimi izvidi. (11) SE je zelo primeren test za spremljanje nekaterih kroničnih vnetnih bolezni, kot so sistemski eritematozni lupus, revmatična polimialgija, temporalni arteriitis, kjer je CRP pogosto normalen. Pri spremljanju teh boleznih je zelo prikladno, da se v primerjavi s CRP vrednosti SE počasneje spreminjajo, tako imajo prehodni vnetni procesi, npr. virusne okužbe, manjši vpliv. (10)

pri bolnikih z revmatoidnim artritisom, tuberkulozo, lahko vodijo do nastanka sekundarne amiloidoze. (10)

Serumski amiloid A (SAA) SAA je protein akutne faze, ki je vezan na HDL. Med odgovorom akutne faze se koncentracija SAA v plazmi dvigne za 100 do 1000krat, kar je posledica večje sinteze in zmanjšanja njegove razgradnje v jetrih. (10) Njegova fiziološka vloga še ni čisto jasna, znanstveniki pa so ugotovili, da SAA poveča prenos holesterola iz fagocitiranih membran celic v makrofagu za štirikrat, (13) zato menijo, da sodeluje pri recikliranju celične membrane, kar je v akutni fazi izrednega pomena, saj nastaja ogromno število novih celic. (13) Sodeluje pri obrambi organizma, saj pospešuje aktivacijo vnetnih celic, aktivira nevtrofilce in zavira njihovo apoptozo. (14) Je občutljiv parameter za spremljanje akutne faze vnetja in je primerljiv s CRP. Poviša se približno 8 ur po začetku vnetja. Ker je referenčni interval za SAA ožji kot za CRP, so njegove vrednosti prej povišane (prej preseže zgornjo mejo), zato je boljši parameter za ločevanje manjših akutnih vnetij od »normalnega«. Približno dve tretjini ljudi z navadnim prehladom imata povišan SAA, manj kot pol pa jih ima povišan CRP. SAA je tudi občutljiv parameter za zaznavanje zavrnitve presajenih organov. Kronično povišane vrednosti SAA, npr.

− pri presaditvi organov: je občutljiv parameter, ki omogoča, da zgodaj prepoznamo zaplete, kot so zavrnitev organa ali virusne okužbe. (10)

Prokalcitonin (PCT) PCT je prohormon kalcitonina in na mestih 60–91 vsebuje aminokisline kalcitonina. Sintetizira se iz preprokalcitonina z odcepitvijo signalnega peptida.

PCT je pomemben parameter za diferencialno diagnostiko bakterijskih in nebakterijskih okužb ter vnetij. Pomemben je pri spremljanju bolnikov z velikim tveganjem za okužbo, npr. po transplantaciji organov, med imunosupresivno terapijo, po operacijah; in bolnikov na intenzivni negi, saj omogoča zgodnje zaznavanje bakterijskih okužb in septičnih zapletov.

(10) Raziskovalci so ugotovili, da je PCT boljši diagnostični biomarker za sepso kot CRP, saj je bolj občutljiv (PCT 95,0 %; CRP 85,0 %) in specifičen (PCT 97,3 %; CRP 86,5 %). PCT Bela krvna slika je dejansko tako občutljiv, da lahko na podlagi njegove Bela krvna slika je koncentracija vseh levkocitov v periferni krvi in koncentracije ločimo med bakteriemijo, sepso, hudo sepso in medsebojno razmerje posameznih vrst levkocitov. septičnim šokom. (12) Vnetje prepoznavamo glede na povečano število levkocitov in deleže posameznih levkocitov. Metoda je zelo uporabna pri akutnih Neopterin vnetjih, vendar je slabši pokazatelj kroničnih vnetij, kjer je število Povišana koncentracija neopterina kaže na aktivacijo levkocitov lahko normalno ali le malo povišano. Metoda je slabo celičnega imunskega sistema, saj njegovo sintezo v občutljiva na lokalne okužbe in nebakterijska vnetja. Poleg tega makrofagih vzpodbuja citokin interferon-γ, ki ga izločajo lahko zvišane vrednosti povzroči naporna telesna aktivnost. (10) aktivirani limfociti T. Ker je celični imunski sistem tesno povezan z raznimi bolezenskimi procesi, npr. okužbami, avtoimunskimi boleznimi, zavrnitvami presajenih organov, je Proteinogram s stališča laboratorijske diagnostike pomembno, da določimo, Ker vsebujejo posamezne frakcije različne proteine, na podlagi do katere stopnje se je imunski sistem aktiviral, in ravno to proteinograma ne moremo določiti količine posameznega proteina nam omogoča neopterin. (10) in tako ne moremo sklepati o vzroku vnetja. Je pa proteinogram Neopterin določamo predvsem takrat, ko nas zanima obseg in uporaben za razločevanje akutnih in kroničnih vnetij: V akutni aktivnost bolezni v povezavi z aktivacijo celičnega imunskega fazi vnetja se koncentracija albuminov zmanjša, koncentracija α2- sistema: globulinov pa zveča, pri kroničnem vnetju pa se poviša tudi frakcija − pri virusnih okužbah: koncentracija neopterina se γ-globulinov. (11) začne povečevati še pred prvimi simptomi in še preden lahko merimo protitelesa; C-reaktivni protein (CRP) pri okužbah s paraziti in z bakterijami, ki parazitirajo CRP je v klinični praksi eden najpomembnejših in najpogosteje − znotraj celic, kot npr. pri tuberkulozi, malariji; merjenih kazalcev vnetja. (10 ,11) Med odgovorom akutne faze se plazemski CRP poviša po 6 urah in doseže vrh po 48 urah in pri avtoimunskih in drugih vnetnih boleznih: se nato znižuje z razpolovnim časom 48 ur. V organizmu povzroči − revmatoidnem artritisu, sistemskem eritematoznem aktivacijo komplementa po klasični poti, pospeši fagocitozo in lupusu, vnetnih boleznih gastrointestinalnega trakta, pljučni zavira agregacijo trombocitov. Povišane vrednosti CRP vedno kažejo na nek patološki proces, vendar pa imajo lahko maratonski tekači sarkoidozi, multipli sklerozi; in kadilci dovolj poškodovanega tkiva, da lahko to povzroči blago pri malignih boleznih: kljub temu da neopterin povišanje vrednosti. CRP je zelo pomemben pokazatelj akutnega ali − ni tumorski marker v ožjem pomenu besede, večja masa kroničnega vnetja in se še posebej izrazito poviša pri bakterijskih ali obseg tumorja na splošno pomeni višjo koncentracijo okužbah, pomemben je tudi pri avtoimunskih in z imunskimi neopterina, ki je zato uporaben marker za prognostično kompleksi povezanih boleznih, tkivni nekrozi in malignosti. oceno in spremljanje zdravljenja;

− − − − − − − − −

November 2010

13

Povzetek Tabela I: Diagnostični pomen različnih testov za prepoznavanje vnetja (10) Test Klinična Klinična Uporabnost pri kroničnem občutljivost specifičnost akutnem vnetju vnetju SE visoka minimalna visoka visoka Bela krvna slika visoka srednja visoka srednja CRP/SAA visoka visoka zelo visoka srednja Elektroforeza srednja minimalna srednja visoka serumskih proteinov Merjenje visoka slaba visoka srednja temperature Žal ne obstaja parameter za oceno vnetja, ki bi bil v vsem najboljši. Vsak ima svoje prednosti in slabosti. SE je zelo poceni, ampak tudi nespecifična metoda, saj nanjo vpliva hematokrit, oblika in velikost eritrocitov in proteini, ki niso povezani z akutno fazo vnetja, npr. imunoglobulini. Povišano število levkocitov je znak okužbe, vendar normalne vrednosti še ne pomenijo odsotnosti vnetja. CRP je eden izmed najpogosteje merjenih kazalcev vnetja, je zelo občutljiv, njegove vrednosti se povišajo že nekaj ur po začetku vnetja (11), vendar je za zaznavanje manjših akutnih vnetij primernejši SAA, za ločevanje bakterijskih in nebakterijskih okužb PCT, za oceno aktivacije celičnega imunskega sistema pa je zelo primeren neopterin. LITERATURA (1) Manole Cojocaru, Second national symposium “inflammation 2006” (with international participation), dostopno na http://www.ifcc.org/index.aspcat=Publica tions&scat=eNewsletter&suba=May/June_2006&subx=SECOND%20NATIONAL%20 SYMPOSIUM%20-INFLAMMATION%202006-%20%28WITH%20INTERNATIONAL%20 PARTICIPATION%29%20&zip=1&dove=1&zona=full&numero=&aq=1 (2) Luigi M. Biasucci, Role of inaflammation in the pathogenesis of acute coronary syndromes, The Journal Of The International Federation Of Clinical Chemistry And Laboratory Medicine; 13 (2): 1-2, dostopno na http://www.ifcc.org/index.asp?cat=Publications&scat=eJIFCC_&suba=Vol_14_ No_2&subx=ROLE%20OF%20INFLAMMATION%20IN%20THE%20PATHOGENESIS%20 OF%20ACUTE%20CORONARY%20SYNDROMES%20by%20Prof%20Luigi%20M%20 Biasucci%20PhD%20MD&zip=1&dove=1&zona=full&numero=&aq=1 (3) Marjan Vozelj, Imunologija: enciklopedijski priročnik, Ljubljana: DZS, 1996 (4) Mara Bresjanac, Marjan Rupnik, Patofiziologija s temelji fiziologije, Ljubljana: Inštitut za patološko fiziologijo, 2002: 171–173 (5) L. Ferrero-Miliani, O. H. Nielsen, P. S. Andersen, S. E. Girardin: Chronic inflammation: importance of NOD2 and NALP3 in interleukin-1β generation, Clin Exp Immunol. 2007; 147(2): 227–235 (6) Definition of Inflammation, dostopno na http://www.medterms.com/script/main/ art.asp?articlekey=3979 (7) Anton Cerar et al., Patologija: izbrana poglavja iz patologije z navodili za vaje, Ljubljana: Katedra za patologijo Medicinske fakultete, 2006 (8) Vinay Kumar et al., Robbins basic pathology, 8. izdaja, Philadelphia: Saunders/ Elsevier, 2007 (9) Lab Tests Online, ESR, dostopno na http://www.labtestsonline.org.uk/ understanding/analytes/esr/test.html (10) Clinical laboratory diagnostics: use and assessment of clinical laboratory, Lothar Thomas, Frankfurt/Main: TH-Books-Verl.-Ges., 1998: 689–715 (11) Zora Bojc, Laboratorijske preiskave vnetja v rokah zdravnika družinske medicine, dostopno na http://www.drmed-mb.org/zborniki/fajdiga%2001/Bojc.htm (12) Kyung-Eun Kim, Jin-Yeong Han, Evaluation of the Clinical Performance of an Automated Procalcitonin Assay for the Quantitative Detection of Bloodstream Infection, The Korean Journal of Laboratory Medicine 2010, 30 (2): 153–159 (13) Manley P. N., Ancsin J. B., Kisilevsky R., Rapid recycling of cholesterol: the joint biologic role of C-reactive protein and serum amyloid A, Med Hypotheses. 2006; 66(4): 784–92 (14) Filep JG, El Kebir D., Serum amyloid A as a marker and mediator of acute coronary syndromes, Future Cardiol. 2008 Sep; 4(5): 495–504

14

November 2010

Intervju Prof. Vojko Kmetec, mag. farmacije Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko 1. Kateri dogodek z vaših predavanj se vam je najbolj vtisnil v spomin?

prof. Samo Kreft, mag. farmacije Katedra za farmacevtsko biologijo 1. Kateri dogodek z vaših predavanj se vam je najbolj vtisnil v spomin?

Lansko leto me je presenetilo, kako hiter je napredek tehnologije in kako hitro tehnologija prodira v vsakdanje življenje. Ko sem na predavanju postavil vprašanje, če poznajo kakšno smrtno strupeno rastlino, so študentje iz žepov potegnili telefone in začeli brskati po internetu.

2. Preverjamo kulturno aktivnost profesorjev: zadnja knjiga, ki ste jo prebrali (strokovno gradivo ne šteje), zadnja razstava, na kateri ste bili, ter zadnji obisk gledališča?

Prebral sem knjigo dr. Saša Dolenca: Nove kratke zgodbe o skoraj vsem: o možganih, idejah in ljudeh, ki bo v kratkem izšla pri založbi Kvarkadabra. Imel sem čast, da mi je avtor dal knjigo v branje še pred izidom. Poleti sem prebral še Strogo zaupno po Siciliji Branka Gradišnika. Če pa ste imeli v mislih romane, vas moram razočarati, zadnji roman sem prebral pred kakšnimi 15 leti – mislim, da je bil tudi Gradišnikov Nekdo drug. Ker pogosto potujem v London, vsaj enkrat letno obiščem kakšno od tamkajšnjih galerij, ki nimajo vstopnine: National Gallery, Tate, Tate Modern. Poleg tega sem za prvomajske praznike bil v Dalijevi galeriji v Figueresu (Španija). Zadnje gledališče enkrat pozimi v Špasteatru v Mengšu.

3. Kakšni se vam zdijo sedanji študenti v primerjavi z vašo generacijo?

Ne spomnim se kakšnega res posebnega dogodka, ki bi se mi vtisnil v spomin, pri čemer tudi ne vem, ali je razlog v pomanjkanju posebnih dogodkov na mojih predavanjih ali v drugem delu povedi.

2. Preverjamo kulturno aktivnost profesorjev: zadnja knjiga, ki ste jo prebrali (strokovno gradivo ne šteje), zadnja razstava, na kateri ste bili, ter zadnji obisk gledališča?

Zadnja knjiga, ki sem jo uspel prebrati v celoti, je Očarljivi skupinski samomor trenutno precej popularnega finskega pisatelja A. Paasilinne, ki sem jo prebral pred kakšnim mesecem dni. Zadnja razstava, ki sem jo obiskal, prav tako v septembru, pa je bil Mednarodni bienale sodobne umetnosti in keramike v očarljivi Provansi. Čeprav bi h knjigam in razstavam lahko še kaj dodal, pa moram žal ugotoviti, da se ne spomnim, kdaj sem obiskal zadnjo gledališko predstavo; morda tudi zato, ker imamo takšnih in drugačnih iger polno vsak dan.

3. Kakšni se vam zdijo sedanji študenti v primerjavi z vašo generacijo?

V primerjavi z mojo generacijo se mi zdijo mladi. Če pa bi jih primerjal z mojo generacijo v času študija, prepoznavam razlike, ki so verjetno predvsem posledica spremenjenih okoliščin življenja in študija. Ugotavljam namreč, da so danes študentom oz. mlajši generaciji precej bolj v ospredju osebni interesi in njihova hitra realizacija tako na področju materialnih dobrin, kakor tudi drugje, manj pa medosebni odnosi, skupna prizadevanja in upoštevanje drugih. Ali je to dobro za današnji čas, posameznika ali družbo, je seveda stvar osebne presoje oz. življenjskih nazorov.

Iz tega odgovora bi se bolj videlo, kakšen sem jaz 4. Ali ste zadovoljni z obiskom vaših predavanj? Kaj je tisto, sedaj v primerjavi s takrat. Sicer pa so bili tako kar po vašem mnenju privabi študente na predavanja, da takrat kot sedaj študenti znotraj letnika zelo različni. so ena bolj obiskana od drugih?

4. Ali ste zadovoljni z obiskom vaših predavanj? Kaj je tisto, kar po vašem mnenju privabi študente na predavanja, da so ena bolj obiskana od drugih?

Najprej bom odgovoril na drugi del vprašanja. Menim, da je kar nekaj stvari oz. razlogov, ki vplivajo na obiskanost predavanj in jih v dveh, treh stavkih ni mogoče objektivno predstaviti, sta pa v ospredju po mojem mnenju zagotovo zanimivost oz.

Z obiskom sem popolnoma zadovoljen. Predavanja morajo biti aktualnost obravnavane tematike za študente in relativna zanimiva (da ne zaspiš) in koristna, da se že na predavanjih pomembnost predmeta za napredovanje. V tem smislu lahko čim več naučiš in si s tem prihraniš čas pri pripravi na izpit. tudi ocenjujem obiskanost svojih predavanj kot pričakovano.

5. Kaj bi toplo svetovali brucem, da jim bodo študentska leta čim 5.Kaj bi toplo svetovali brucem, da jim bodo študentska bolj prijetna in uspešna na naši fakulteti? leta na naši fakulteti čim bolj prijetna in uspešna?

Bolj kot si boš učinkovito organiziral študij, več časa ti bo ostalo za zabavo ali druge dejavnosti. Ukrepi za učinkovit študij so lahko: - Na predavanjih ni dovolj, da samo intenzivno poslušaš in si zapisuješ, ampak moraš o povedanem razmišljati, vsebine primerjati s prejšnjim znanjem, iskati logične povezave ...

- Če se vsaj malo sproti učiš, boš več odnesel od predavanj.

Tri do pet minut pred vsakim predavanjem (ali pa v avtobusu 15 minut na dan) je bistveno več kot nič.

- Kar enkrat znaš, si skušaj zapomniti tudi po tistem, ko si že opravil izpit, ker ti bo prej ali slej prišlo prav pri nekem drugem izpitu.

- Pri tistih predmetih, kjer je del snovi bolj 'piflarski', si učenje naredi prijetnejše z učenjem v družbi ali v naravi.

No, s pomočjo teh trikov sem jaz prišel skozi študij z relativno malo učenja, lahko pa da to ni univerzalna metoda.

Vsakdo si seveda sam postavlja kriterije prijet nosti in uspešnosti študentskih let, zato splošnega nasveta verjetno ni. Naj si ga zatorej vsak izbere izmed mnogih že slišanih, jaz pa končam z latinskim rekom Sol lucet omnibus.

November 2010

15

prof. Slavko Pečar Katedra za farmacevtsko kemijo 1. Kateri dogodek z vaših predavanj se vam je najbolj vtisnil v spomin?

V spomin se mi je trajno vtisnilo nekaj predavanj, ko mi je uspelo s skrbno načrtovanim zaporedjem podajanja podatkov in z ustreznim načinom podajanja študente tako osupniti, da je v predavalnici za kratek hip zavladala čista tišina.

2. Preverjamo kulturno aktivnost profesorjev: zadnja knjiga, ki ste jo prebrali (strokovno gradivo ne šteje), zadnja razstava, na kateri ste bili, ter zadnji obisk gledališča?

Knjiga: J. Diamond: Puške, bacili in jeklo Razstava: Slovenski ekspresionisti Gledališče: 5moških.com 3. Kakšni se vam zdijo sedanji študenti v primerjavi z vašo generacijo?

Sedanje generacije se precej razlikujejo od »moje« generacije, kar je tudi razumljivo, saj je vmes skoraj 40 let.

Slovenski razvojni psiholog dr. Horvat pravi, da »so manj odporne na premagovanje naporov«. Sam bi k temu dodal še, da je danes veliko več individualizma kot nekoč. Zdajšnje generacije so (nezaščiteno) izpostavljene velikanski množici informacij, nimajo pa znanja, kako razlikovati pomembne od nepomembnih, kako ločiti prave od nepravih ali na pol pravilnih.

Vse skupaj prevečkrat pripelje do odločitve študenta, da na izpitu da prednost reprodukciji informacij in ne razumevanju procesa. Vsekakor pa se zavedam, da zelo dober današnji diplomant ve skoraj toliko kot je pred 50 leti vedel profesor.

4. Ali ste zadovoljni z obiskom vaših predavanj?

Kaj je tisto, kar po vašem mnenju privabi študente na predavanja, da so ena bolj obiskana od drugih?

Ker je predmet FK3 obsežen, zahteven in zahteva od študenta večdimenzionalni pristop, sem poskušal predavanja oblikovati tako, da bi bila snov zanimiva, privlačna in po možnosti tudi v povezavi z aktualnim dogajanjem. Z obiskom na predavanjih sem zadovoljen, želim pa si večjega sodelovanja študentov.

5. Kaj bi toplo svetovali brucem, da jim bodo študentska leta na naši fakulteti čim bolj prijetna in uspešna?

Naprej bi pri vprašanju dal na prvo mesto »uspešnost« in šele zatem »«prijetnost«. Lahko si predstavljam le študenta, ki je uspešen in je zaradi tega tudi zadovoljen.

Bruci, začnite s študijem prvi dan vaše študentske kariere na FFA. Uspeh ne bo izostal, prijetne strani študija farmacije pa pridejo za (in z) uspehom. Uravnotežite študij z zabavo, predvsem pa skušajte vsebino študija razumeti.

V času študija na FFA skušajte pridobiti čim več znanja.

16

November 2010

NOVIČKE

Antikancerogeno delovanje zelenega čaja

Ena izmed najbolj poznanih spojin v zelenem čaju, epigalokatehin-3-galat (EGCG), je že dolgo znana po svojem antikancerogenem in antiflogističnem delovanju. Kot možni načini delovanja so bili predlagani inhibicija rastnega faktorja, izboljšanje antioksidativnega delovanja in druge faze metabolizma ter inhibicija nekaterih ključnih celičnih encimov.

V zadnjem času pa je bilo objavljenih več raziskav, ki poročajo o možnosti, da lahko EGCG ob ustreznih celičnih razmerah sam povzroča oksidativni stres. V splošnem velja, da faza II metabolizma zmanjša biorazpoložljivost in prepreči nadaljnje delovanje biološko aktivnih molekul. V zadnji raziskavi je ameriško skupino raziskovalcev zanimalo, ali konjugati EGCG s cisteinom prispevajo k farmakološkemu učinku. Obstajata dve različni spojini EGCG-cistein (2' in 2''-cisteinil-EGCG). Testi so bili izvedeni z različnimi nesmrtnimi linijami rakastih celic prebavnega trakta. Za obe spojini je značilna močna inhibicija (20–80 %) rasti celic pri koncentraciji 40 μM. Prav tako oba metabolita delujeta močno protivnetno, saj sta v celicah, pri katerih so raziskovalci sprožili vnetni odziv, znižala sproščanje arahidonske kisline in tvorbo NO na raven kontrolnih celic.

Znano je, da je EGCG v celičnih kulturah dokaj nestabilen in hitro tvori oligomere in vodikov peroksid. Pri zbiranju vzorcev ob različnih časovnih točkah je bilo ugotovljeno, da 2' in 2''-cisteinil-EGCG povzročita tvorbo povečane količine vodikovega peroksida. Vse raziskave so bile izvedene in vitro ter morajo biti še potrjene in vivo.

Lambert, J Agric Food Chem 2010, 58

Omega-3 maščobne kisline, živo srebro, selen in kardiovaskularne bolezni

V zadnjem času v javnosti prevladuje mnenje o dobrem vplivu rib in morskih organizmov na zdravje v primerjavi z ostalimi vrstami mesa in drugih mesnih izdelkov. Vendar pa je zaradi industrijskih vzrokov uživanje rib povezano tudi z nekaterimi tveganji. Vodni organizmi iz nekaterih ribolovnih območij vsebujejo še posebej povečane koncentracije živosrebrovih spojin – najpomembnejši predstavnik je metil živo srebro (MeHg). Koncentracije MeHg so največje v roparskih, dolgo živečih ribah (morski psi, tune, mečarice), medtem pa v majhnih, kratko živečih ribah ne opažamo zdravju škodljivih koncentracij MeHg, včasih tako nizkih koncentracij sploh ne moremo zaznati. Ribe, ki vsebujejo veliko živega srebra, pogosto vsebujejo tudi selen, ki ima nasprotno delovanje kot metil živo srebro, hkrati pa tudi varuje pred škodljivimi učinki reaktivnih kisikovih zvrsti. Selen lahko tako zmanjša biorazpoložljivost živega srebra, tako v okolju kot tudi v posameznem organizmu. V pokrajinah, kjer so namenoma dodajali selen v jezera, so opazili hiter padec vsebnosti živega srebra v ribah.

Prav tako selen preprečuje toksičnost ž i v e g a srebra na živalskih modelih in vivo ter in vitro.

Rezultati meta raziskave so pokazali, da za protektiven učinek ni potrebno zaužiti velikih količin rib, dovolj je 1 obrok na teden ali vsaj 250 mg omega-3 maščobnih kislin na dan (predvsem EPA in DHA). Zveza med odmerkom in delovanjem ni linearna: z odmerki, precej manjšimi od 250 mg na dan, dobimo približno 35 % manjšo umrljivost zaradi srčno-žilnih bolezni, pri precej višjih odmerkih pa ne pridobimo ničesar. Prisotnost selena v prehrani dodatno zniža verjetnost kardiovaskularnih obolenj, prisotnost MeHg pa jo poviša. Tako za selen kot za MeHg ne moremo z gotovostjo potrditi pozitivnega ali negativnega vpliva, vseeno pa je verjetnost, da MeHg vpliva negativno, dokaj visoka, medtem ko so raziskave o vplivu selena prinesle zelo nasprotujoče si rezultate.

Park, Curr Atheroscler Rep 2010, 12

Prepoved kajenja na javnih mestih in hospitalizacije zaradi astme

Na Škotskem so leta 2006 sprejeli zakon, ki je prepovedal kajenje v javnih zaprtih prostorih. Medtem ko so bili nekateri učinki že vnaprej znani ali vsaj pričakovani – med njimi je npr. zmanjšanje števila hospitalizacij gostinskih delavcev zaradi respiratornih bolezni – je raziskovalce prav tako zanimalo, ali bo prišlo tudi do znižanja hospitalizacij zaradi astme pri otrocih, ki sicer niso izpostavljeni tobačnemu dimu v teh prostorih. Vzrok za izvedbo te raziskave je bila hipoteza, da se bo kajenje zaradi prepovedi v javnih prostorih preselilo v zasebne prostore. To bi pomenilo večjo izpostavljenost otrok tobačnemu dimu, kar je bil eden izmed argumentov nasprotnikov zakona. Škotski raziskovalci so analizirali podatke o sprejemu otrok v bolnišnice zaradi astme med januarjem 2000 in oktobrom 2009.

Pred uvedbo zakona je bila letna rast števila sprejemov v bolnišnico zaradi astme 5,2 % na leto, po uveljavitvi zakona pa je bil opažen padec v številu hospitalizacij za 13,0 % na leto. Čeprav so bili otroci v raziskavi dobro popisani in razdeljeni v številne podskupine (starost, spol, pokrajina, materialno stanje družine, veroizpoved), ni med njimi nobenih signifikantnih razlik. Prepoved kajenja v javnih prostorih je pripomogla k temu, da so se odrasli začeli omejevati pri kajenju doma. Avtorji so poudarili, da je možna razlaga za manjše število hospitalizacij ta, da se je povečal delež manj resnih astmatičnih napadov, ki niso potrebovali hospitalizacije.

Mackay, N Engl J Med 2010, 36

Okužbe ob uporabi bioloških zdravil

Biološka zdravila, ki so danes na voljo, se pogosto vpletajo v delovanje imunskega sistema. V nekaterih primerih uporabljamo biološka zdravila v kombinaciji s citostatiki ali glukokortikoidi in tako še dodatno oslabimo imunski sistem. Tudi če hočemo prekiniti s terapijo, včasih to ni mogoče. Nekatera biološka zdravila imajo dolgo razpolovno dobo (1 leto), zato je za obnovo imunskega odziva potrebno počakati precej časa. Tu prenehanje terapij z biološkimi zdravili s kratkim razpolovnim časom včasih ni priporočljivo, še posebej zaradi razvoja razvoja vnetnega sindroma imunske obnove, ki lahko še dodatno poslabša stanje pacienta, pogosto pa celo ogrozi njegovo življenje. Pri bolnikih, ki se zdravijo z biološkimi zdravili, tudi velja, da naj se cepijo samo z mrtvimi cepivi, kajti živa, oslabljena, so premočna in običajno povzročijo okužbo. Pred začetkom zdravljenja z biološkimi zdravili moramo pogosto izključiti prisotnost nekaterih bolezni, najpogosteje latentne ali aktivne oblike tuberkuloze. Po začetku zdravljenja je potrebno bolnika dobro opazovati in glede na zdravilno učinkovino modificirati terapijo tako, da preprečimo nove okužbe ali reaktivacijo že prisotnih.

Tomažič, Zdrav Vestn 2010, 79

November 2010

17

Pharmacy in Iran Behrang Shari A general knowledge about pharmacy career in different countries around the globe can be beneficial to all students for many reasons such as considering continuing education abroad, comparing and correcting curriculums in order to achieve more fruitful education and sometimes it is helpful for reckoning our colleagues’ potentials in an international ambience. This article is a brief discussion on pharmacy curriculum, pharmaceutical students’ life and pharmacy profession in Iran.

After finishing 8 years of primary school and passing 4 years of high school in natural sciences, Iranian students can attend a national entrance exam for universities in which natural sciences are instructed. Pharmacy doctorate (PharmD) is the only degree of pharmacy provided in 13 universities around Iran and that is one of the reasons pharmacy is one of the top three most in vogue fields of study among over a million competitors each year. Once a student is accepted in a university for a PharmD he/she will have a five to six year term to finish the course. After about 5 semesters which is equal to 90‐100 credits of general study, students attend another national test called “the basic sciences exam” which is held or all pharmacy students twice a year; passing the basic sciences exam allows a student to move on from general basic courses such as mathematics, physics, organic and inorganic chemistry, analytic and instrumental chemistry, cellular and molecular biology, physiology, parasitology, general anatomy, microbiology and immunology to more specialized and practical courses like pharmacology, pharmaceutics, biopharmacy, chemical pharmacy, physical pharmacy, therapeutics, industrial pharmacy and clinical pharmacy. Passing a total of about 200 credits of all the previously discussed courses in both theoretic and laboratory classes, PharmD candidate should prepare a doctoral thesis and present it for a jury. If the thesis is accepted by the judges, students read out and sign an affidavit and will be called a Doctor of Pharmacy.

Since almost all the pharmacy faculties of Iran (the exception being Tehran Azad University), provide financial aids for students and support complete tuitions using governmental budgets, students do not need to pay tuitions, dormitory or any other fees. They are also provided with subsidized food which costs very little. Even though the quality of the dorms and the provided food is not always acceptable for all students, they form the majority of the students’ accommodations especially during the first half of their studies. After gaining a pass in 140 credits, students with certain criteria such as an acceptable GPA and completion of a minimum internship period, are licensed to work as a subsidiary pharmacist in community pharmacies. This provides the students with an almost well paid part time job which distinguishes pharmacy students from other students in Iran. They also have the opportunity to postpone their graduation for a maximum of one year and work as a pharmacist in different cities around the country which can supply them with a noticeable savings. All in all, pharmacy students in Iran are not having an ideal life style but they are definitely in a better situation in comparison with most other national university students.

Pharmacy profession is amongst the reasonably well‐paid occupations in Iran for different reasons such as relatively small number of pharmacist per population and excessive drug consumption. As mentioned previously, the government pays the tuitions and higher education is mostly free of charge in Iran so

18

November 2010

after graduation pharmacy doctors should complete an obligatory internship in order to get a work permit; this period can be about 15 to 20 months depending on the place where the student chooses to work. Not all the pharmacists with their work permit can own a pharmacy, indeed there is a scoring system that determines who can open a pharmacy where in the country. Graduating from a pharmacy school equips pharmacists with a certain amount of points and afterwards there are different ways you can gain points like getting a PhD, participating in some government approved classes and having work experience. The amount of money earned and the number of points gained during the internship period and afterwards depends on the region as well. Although pharmacists are not facing serious financial problems, pharmacy profession and pharmacists’ position as “service providers” in health systems rather than “product distributors” suffers from different aspects, namely not being fully settled and wellapproved in clinical settings like hospitals and not thoroughly accepted by other health professionals and the public as counseling personnel.

Having discussed generally and briefly parts of the pharmacy cycle in Iran, I should admit that there are lots of gaps waiting to be filled and lots of zeniths waiting to be reached in this portion of the vast global pharmacy environment; This keeps me from ignoring the fact that becoming more acquainted to our international counterparts can be the first step towards true professional development. I hope with the help of pharmacists and pharmacy students around the world and gathering articles like this we will soon be united, with a very better understanding, for promoting and improving pharmacy profession and pharmaceutical sciences.

Behrang Sharif, Iranian Pharmaceutical Students’ Association (IPhSA) President and IPSF Contact Person 2008‐2010

56. letni kongres Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF) ALI 10-dnevno druženje študentov farmacije s celega sveta ALI dveletne priprave in organizacija dogodka s strani zagnanih slovenskih študentov farmacije Tako obsežen dogodek opisati zgolj z besedami še zdaleč ni lahko. Še posebej, ker v besede ni tako enostavno vcepiti čustev, veselja in trpljenja, kar je izkusil marsikdo od nas, organizatorjev, in sicer pred, med in še po samem kongresu.

Lahko se vprašamo, kaj nas je pravzaprav gnalo, da smo se lotili organizacije tako velikanskega dogodka? Morda naivnost, želja po spoznavanju novih obrazov z različnih koncev sveta, dober namen pridobiti izkušnje, neizmeren interes za izvenštudijske dejavnosti? Vsak izmed nas, skoraj 50 nas je bilo, bo znal odgovoriti zase. Lahko pa z gotovostjo vsi trdimo eno: SPLAČALO SE JE! Kongres je zahteval celotnega človeka, pa če je bil to udeleženec, predavatelj, športni akter ali organizator. Kako tudi ne, saj je urnik ponujal toliko različnih dogodkov z vseh področij. Seveda je bil najpomembnejši strokovni del (če kdo reče, da to ni res, mu vrat zavijem!), ki so mu sledili družabni del, zabavni del, za RC-je pa še organizacijski, finančni in ... živčni del (tu bodo pa meni vrat zavili, verjetno bi to morala v članku izpustiti).

In kaj so posamezni deli ponujali? Strokovni del je obsegal dvodnevna simpozija na temo vodstvenih sposobnosti in genske terapije, vsakodnevna predavanja, delavnice, javno kampanjo s področja farmacevtske stroke. Družabni del je obsegal izlet na Bled, piknik z vodnimi aktivnostmi, Slovenski večer, Mednarodni večer. Zabavni del pa seveda ne bi mogel obstajati brez vsakodnevnih žurov z različnimi tematikami (posebej za Azijce kot velike IT navdušence smo pripravili celo Facebook party). Natančen urnik je priložen članku z namenom, da si ga ogledajo vsi bodoči IPSF navdušenci, ki se bodo prihodnje leto udeležili kongresa na Tajskem.

Ker smo organizatorji v celoten program vložili resnično veliko truda, smo želeli, da se študenti udeležujejo vseh aktivnosti.

Tako so morali študenti imeti določen odstotek udeležbe na aktivnostih v okviru kongresa, da so na koncu prejeli Certifikat o udeležbi. Čeprav smo organizatorji na trenutke prejeli kakšen obupan pogled, katerega lastnik je naravnost hlepel po dodatni urici spanja, smo, tudi mi na trenutke izredno utrujeni, trmasto vztrajali pri svojem in še naprej vzpodbujali študente, naj se udeležujejo programa. Glede na to, da še danes dobivamo pohvale za uspešno izpeljan kongres, je bila ta poteza očitno pravilna.

Skozi oči udeleženca je bil kongres fenomenalen, izjemen, zabaven, skratka čudovito preživljanje prostih poletnih dni.

Skozi oči organizatorjev pa je imel marsikdaj tudi drugo plat.

Ko se nepričakovana sprememba zgodi v zadnji sekundi, tik pred izvedbo dela programa, ko nepričakovano dežuje, ko se študenti obnašajo muhasto in ne želijo oditi na kraj prireditve, ko predavatelj odpove en večer pred izvedbo predavanja (in še to v šali, da bi preveril delovanje naših živcev), je pogosto težko ohraniti mirno kri. Tukaj bi rada izkoristila priložnost in se še enkrat zahvalila vsem, ki ste bili del našega organizacijskega odbora, mladim in starim, izkušenim in neizkušenim. Vsi smo tvorili enkratno celoto, ki je med kongresom funkcionirala tudi v najtežjih trenutkih in vsak se je resnično trudil po najboljših močeh. Vesela sem, da sem imela možnost spoznati n o v e obraze, po drugi strani pa spet

delati z ljudmi, s katerimi sem se spoznala že, ojoj, kar nekaj let nazaj. Res, hvala za vse!

V letošnjem poletju so se torej dogodili kar trije izredno pomembni dogodki. Prvi je bil seveda svetovno prvenstvo v nogometu, drugi je bil naš svetovni kongres (v direktnem in prenesenem pomenu!), tretji pa svetovno prvenstvo v košarki. Da se lahko naš dogodek kosa z dvema tako pomembnima, naj podprem z nekaj dejstvi: - več kot 300 udeležencev iz skoraj 40 držav sveta, - lastna himna (namesto Shakire smo v večernih in jutranjih urah poslušali nizozemsko priredbo »Unbreak my heart«), - skoraj 10 obiskov urgence zaradi najrazličnejših poškodb nog (taksi Kangoo Urška je obratoval tudi večkrat na noč), - izjemna predanost lastnemu narodu (zunanjemu obiskovalcu Mednarodnega večera pač ne bi bilo jasno, kaj v Sloveniji počnejo Ganci, Kuvajtčani, Singapurci, Avstralci ... in to vsi na kupu v nacionalnih oblačilih) - in navsezadnje ... podelitev pokala najboljši delegaciji na kongresu. In kdo so bili zmagovalci? Slovenci, seveda! Če nam v nogometu (presneti Američani) in v košarki ne uspe, nam pa kje drugje ...

Viva la pharmacie!

Alenka Jaklič Podpredsednica organizacijskega odbora 56. letnega IPSF kongresa (in strastna organizatorka strokovnih dogodkov) Before I came to Slovenia in August 2010 I didn’t know a lot about the country. The only thing I knew about Slovenia was that the capital is Ljubljana and that it is a former Yugoslavian country. And when you think of Yugoslavia in the Netherlands, you get the image of ethnic conflicts and a bad economy.

This image has totally changed for me thanks to the IPSF World Congress in Slovenia. I have seen that Slovenia is a great country and it has a lot to offer. By organising the congress, the Students’ Section of Slovenian Pharmaceutical Society (ŠS SFD) has shown Slovenia’s capability of successfully hosting big international events in combination with great hospitality.

It’s not easy to host such a big event as the IPSF World Congress.

But ŠS SFD has managed to bring people from all over the world together and provide them with good accommodation, great food and perfect social activities.

It began with the opening ceremony at the beautiful Ljubljana castle. After that we had all kinds of interesting workshops, symposia and meetings at daytime during the congress. Beside the regular daily programme of the congress, ŠS SFD organised a public health campaign against HPV, dance workshops, a one-day trip to Lake Bled, where we had the possibility of doing some sports activities. Especially the trip to the beautiful Lake Bled with the castle was great. We went to Bled Island by boat, we ate traditional Slovenian food and we danced to Slovenian folk music.

The evening programme of the congress was full of theme parties, the famous international evening and last but certainly not least the Gala dinner.

November 2010

19

It was a great congress. I enjoyed every moment of it!

After the congress I was one of the lucky few that went on a post congress tour. In one week I saw all the highlights of Slovenia. It is a pity that it lasted only one week, because I know there is still a lot more to see.

I have had a great summer in Slovenia and I’m very grateful to the organising committee of ŠS SFD. My opinion about Slovenia has totally changed and I can say that the Netherlands has a lot to learn from the great hospitality in Slovenia!

Thomas Kempen, Nizozemska, udeleženec IPSF 2010 bo v Sloveniji?! Novica pred dvema letoma, da je to res, je ustvarila zanimanje in evforijo glede kongresa ter tudi pričakovanja slovenskih udeležencev, ko je bil kongres tik pred vrati. 2. avgusta, ko smo končno dočakali začetek kongresa, sem že takoj dopoldne začutila posebno pozitivno vzdušje, ki pa je doseglo vrhunec zvečer z otvoritveno slovesnostjo na Ljubljanskem gradu, ko smo se tudi začeti spoznavati in navezovati stike s študenti s celega sveta.

Kongres je ponujal različne strokovne in družabne dogodke. Na izbiro smo imeli številne delavnice, kjer smo spoznali številne tematike, med drugim smo se seznanili s humanim papiloma virusom. To problematiko smo predstavili tudi javnosti, ko smo izvajali javno kampanjo na različnih lokacijah po Ljubljani in obali.

Presenečena sem bila, kako so bili tujci navdušeni nad Slovenci; zdeli smo se jim nadvse prijazni in pripravljeni poslušati in se pogovarjati. Opazila sem, da so bili tudi Slovenci srečni, da so se imeli priložnost pogovarjati z ljudmi iz oddaljenih držav sveta.

Med vikendom je potekal izobraževalni in znanstveni simpozij, kjer smo pridobil številna uporabna znanja. Poleg strokovnega dela je bil zelo zanimiv tudi družabni del.

V okviru tega smo se odpravili na poldnevni izlet na Bled. Kolegi iz tujine so bili navdušeni nad zelenjem in naravnimi lepotami Slovenije. Neštetokrat so ponavljali, kako je vse lepo, da bi tukaj živeli, izbirali so lokacije, kjer bi imeli svoje hiše, ter nekateri od njih celo ponujali ženitvene oglase. Slovenski večer, IPSF dražba, mednarodni večer s predstavitvijo držav, tematski žuri in športni dogodki so bili res nepozabni. Tekom kongresa smo spoznali kulturo posameznih držav in navezali stike med seboj, zato nam je bilo kar težko na gala večerji, ko je prišel čas za slovo.

Organizatorji kongresa so se resnično potrudili, da bi bil kar se da najboljši, kar jim je definitivno uspelo in si zaslužijo vse čestitke.

Navdušenje tujcev nad Slovenijo, njenimi lepotami in zelenjem ter samimi Slovenci nam je dvignilo samozavest, da smo lahko upravičeno ponosni na našo malo Slovenijo.

Andreja Junc, Slovenija, udeleženka

20

November 2010

Cvetke študentov 17. Natrijev tiosulfat deluje kot laksans in s pomočjo osmoze 1. Metronidazol je združljiv s pH-jem tekočin v človeškem telesu in odpravi strupe iz organizma. Cianidi so povezani z dušikom, in sicer tako, da dušik izpodriva kisik. Pri nenadnem padcu tlaka se sprosti več N2 in lahko pride do mehurčkov v žilah => 2. Mlečna kislina je pomembna za prehrano otrok. V procesu morska bolezen. dojenja se izloča hormon, ki poveča laktamacijo, predvsem z 18. Klor reagira s hidroksidi do hidrogenkloridov. namenom prehrane otroka. se brez oklevanja združi z anaerobnimi organizmi in celicami.

3. Morfin ima benzilkurarinijevo ogrodje.

4. Laktozo nahajamo v obliki monohidrata, ki je odporen proti vlagi do bistveno visoke temperature.

5. Etanol je toksikomanogena snov in splošno anestetično

sredstvo. Verjetno je njegovo delovanje na CŽS podobno opioidnim analgetikom. Vzrok za zasvojenost in njegovo toksično delovanje je konjugacija z aminokislinami … Sodi v skupino slabših anestetikov, saj si farmacevti prizadevajo pridobivati oz. sintetizirati anestetike, ki bi imeli čim krajšo ekscitacijsko fazo.

6. Aromatski alkoholi so bolj dovzetni za elektrofilno substitucijo

19. Bismuthi subnitras – bizmutov salinični nitrat; uporaba pri obstipaciji kot salinični osmotski laksans oz. odvajalo.

20. Srebrov nitrat deluje antiseptično, kot razkužilo,

adstringentno in kot kaustik. Učinke so hitro kombinirali s karboksilno, fosfatno in amino skupino. Kombinirali so jih tudi z drugimi pomembnimi biološkimi kemijskimi skupinami. Ko srebrov ion interira proteine, se protein ponavadi spremeni, izpade oborina. Srebrovi ioni trdno obdajo steno membrane zaradi bakterije. Ožja aktivnost srebrovega nitrata je lastnost.

Srebrov nitrat se ne absorbira v membrano. V celičju tvori s kloridom in proteini nerazrešljiv prostor.

zaradi elektronov.

21. Adsorpcija vode na sol = kristalizacija.

7. Formaldehid: uporabljal se je za zdravljenje infekcij z urinom.

22. Če bi popili natrijev hidroksid bi umrli ker bi se nam

8. Različni kemoterapevtiki delujejo preko različnih postopkov pretvarjanja različnih skupin.

9. Na simpatik delujejo različni adrenoreceptorji.

10. Tako aldehidi kot tudi ketoni nimajo večjega pomena kot zdravilne učinkovine. Predvsem ketoni so izredno nezaželeni, saj je njihovo delovanje v organizmu podobno delovanju živčnih bojnih strupov  so toksični.

11. Soli nasičenih maščobnih kislin z metalnimi kationi druge

skupine: so mnogo slabši v emulgirajočih lastnostih kot prej omenjena skupina (alkalijske soli; A. O.). Kalcijevi ioni delujejo adstringentno, uporabljajo se lahko v kremah za sončenje in drugih topikalnih, dermalnih pripravkih.

12. Če je laktoza prisotna v zdravilu, moramo na to opozoriti, ker so ljudje, ki se jim pojavljajo alergične reakcije na maltozo.

13. Indirektni simpatomimetik je spojina, predzdravilo, ki

tekom metabolizma postane direktni in tudi deluje kot direktni simpatomimetik. Simpatolitiki so spojine, ki zavirajo delovanje prenašalcev. Do receptorskih mest imajo intrinzično aktivnost, ne sprožijo pa biološkega odgovora.

14. Labetalol ima približno 2–4 krat več β-adrenergičnih blokatorjev v racemni zmesi, vendar je prisotnih tudi nekaj α1 – adrenergičnih.

Labetalol se pojavlja tudi kot obvladitelj β2-agonistov.

15. Hormoni so patološki prenašalci informacije.

16. Jabolčna kislina se uporablja v farmaciji kot kis.

dejansko raztopili organi.

23. Rdeči fosfor ni strupen. Beli fosfor uporabljajo za zdravljenje spremenljivih motenj.

24. Sveže pripravljena raztopina natrijevega bikarbonata

je naalkaljena z lakmusom (modra barva); poveča se, če raztopino pustimo stati ob stresanju in segrevanju. Natrijev bikarbonat ne sme biti na odprtem zračnem prostoru, ker se razkroji v natrijev karbonat; Natrijev dioksid pa je vlažen. Ob stresanju natrijev bikarbonat izgubi vodo in jo natrijev dioksid konvertira v natrijev karbonat.

ABSOLVENTSKI IZLET ZAKINTOS 2010

Rok Gomezelj Smo delali galamo, galamo, galamo!

Predabsolventska mrzlica se je končala v petek, 24. 9., ob 2.00 (oziroma nekaj minut prej), ko se je nekaj več kot petsto absolventov zbralo pred Atlantisom v BTC-ju. Med njimi je bilo tudi nekaj manj kot 70 študentov naše fakultete (še nekaj se nam jih je naknadno pridružilo z letalom dan kasneje), ki smo tako tvorili najštevilčnejšo skupino na izletu. Posledično nas je bilo precej več kot za en avtobus, zaradi česar smo se že na začetku posedli v dva avtobusa, pri čemer je bil en samo naš (GEA – A09), drugega (HEFAJST – A10) pa smo si delili s študenti drugih fakultet, predvsem mariborskih. Še preden smo speljali s parkirišča, smo prvič nazdravili z vodičema Brankom in Amelom ter tako uradno začeli največji in najdaljši žur v naši skupni zgodovini. Osem ur dolga in v glavnem neprespana pot (takrat smo prvič izgubili bioritem) nas je z nekaj prepotrebnimi postanki vodila do Ancone, pristaniškega mesta na vzhodni obali »škornja«. Po dveh urah čakanja smo se končno lahko vkrcali na ladjo (Superfast).

Kontrolorji so se nas ustrašili in ne glede na videz, prtljago in stas so spustili na ladjo prav vse, z vsem. Vem, da ne se sliši sanjsko, ampak tako je pač bilo. Zadostovala je karta, pa še na tej ni bilo naših imen, temveč imena raznih kolegov, ki jih takrat še nismo poznali. Prva grška izkušnja je bila tako za nami. Ob 13.30 je ladja presenetljivo točno izplula.

Absolventke in absolventi ter tudi tisti, ki so to že zdavnaj bili ali še bodo – ali pa tisti, ki nikoli niso bili in tudi ne bodo – smo se dokončno sprostili. Kolega z Dolenjske je odprl že svojo drugo kantico cvička, spet drugi pa kaj drugega. Bili smo kot kralji. Imeti svojo pijačo in hrano na ladji je glede na tamkajšnje cene neprecenljivo. Pod vodstvom animatorjev (nekateri si nismo mogli kaj, da se jim ne bi za nekaj trenutkov pridružili in sodelovali pri delu) smo v ritmu Collegiumovih deejayev kmalu plesali salso, sirtaki in druge plese, za katere še danes ne vemo natanko, kateri so bili. Po sobotnem dopoldanskem prihodu v Patras smo se odpeljali v Olimpijo. Ta kraj je znan kot prizorišče prvih olimpijskih (»a zatooo olimpijske«) iger klasične dobe, posvečenih največjemu grškemu Bogu Zevsu.

Vse skupaj nam kot naravoslovcem ni pomenilo veliko. Nekaj kamnov, svetišč, »tukaj so prižigali ogenj, tukaj so častili Hero« ... No, tek po stadionu je bil nekaj posebnega in v nas se je prebudil tekmovalni duh. Naslednja disciplina je bilo iskanje najboljšega in najbolj poceni prvega gyrosa. Žal smo tukaj kot skupina povsem odpovedali in pristali v najbolj počasnih restavracijah na svetu. Gyrosa tisti dan niso imeli, tako da smo se zadovoljili s polurnim čakanjem na sicer soliden (»lačen si ful

d r u ga č e n « ) souvlaki, sendvič in pomfri. V redu, malica je malica.

Ob odhodu na zbirno mesto so se nekateri ustavili na kavi, drugi pa pri drevesih, kjer so rasle ogromne limete. Rabutanje se je pričelo. Čez dobrih deset minut se je izkazalo, da to niso bile limete, temveč navadne nezrele, živozelene pomaranče. Ki pa, verjeli ali ne, sploh niso slaba varianta za izboljšanje okusa rumkole. Sploh ne. Rahlo lačni hrane in žejni dogodivščin smo se odpravili proti Kiliniju, mini pristanišču na JZ Peloponeza, kjer smo pričakali trajekt za Zakintos. V manjšem neurju so na barki potekali pogovori o tem in onem (bolj o onem kot o tem) in v večernih urah smo prispeli v »glavno mesto otoka«. Videli nismo veliko, ker je bila tema, zato smo pa bili toliko bolj veseli in zagreti, ko smo se ustavili v svetleči aveniji, polni diskotek in prodajaln gyrosov. Laganas. »To je to. Evo nas.« Že pred tem smo se razdelili po sobah, po prejetju ključev (en za 3 ali 4 osebe) pa smo dejansko okusili, kako je imeti želene cimre. Sledil je čas za večerjo in tuš, nadeli smo si oranžne majice sponzorja APEROL in odšli na Crazy for life party. Noro. Ogromno število ljudi v diskoteki, v zraku pa samo pozitivno vzdušje. Nikogar, ki bi se pretirano napil, nikogar, ki bi se tepel, nikogar, ki bi bruhal.

Glede na izkušnje verjamem, da se je vse to sicer zgodilo, ampak jaz nisem res videl nikogar. Ljudje so probleme očitno pustili nekje drugje, saj so bili razpoloženi prav vsi in okoli nas smo videli samo polno smeha in zabave željnih ljudi, ki so za to tudi dobro skrbeli. In tako je bilo cel teden. Res fantastično.

Naslednjih dni ne bom podrobneje opisoval, ker so si bili precej podobni, kar pa ne pomeni, da so bili enolični. Vmes se je rodilo milijon anekdot in vsak dan je postregel s čim novim.

Naslednji dan smo vstali malce pred 10. uro zjutraj, dobre pol ure kasneje pa smo se odpravili na Beach party s Kingstoni, po mnenju večine vrhunec absolventskega izleta. Morje, sonce (resnično ravno prave poletne temperature enega in drugega), razgaljena telesa, dobra glasba, poceni hrana in pijača. Potem pa še dvourni koncert, kjer smo bili farmacevti v glavni vlogi, saj nas ni bilo malo takih, ki smo plesali kar na odru med člani te zasedbe. Odgovorni na slovenskih plažah bi se lahko zgledovali in vsake toliko priredili nekaj takega. Saj veste … mi mladi se nimamo kam dat'.

Zvečer je sledil Toga party. Še dobro, da nam je sonce pred tem dalo nekaj poletne polti, da smo se lahko nastavljali fotoaparatom.

Hite poletij 2009 in 2010 so DJ-ji popestrili z dobrimi starimi Jugo komadi (Mi plešemo, Hajde da ludujemo, Za ona dobra stara vremena, Ako su to samo bile laži ...) in s težkim srcem smo se iz diskoteke odpravili do gyrosa.

Drugo jutro na Zakintosu in odhod na izlet tihotapcev. Nič posebnega. Nemirno morje, delno oblačno vreme in dolga pot do tja. Nikakor ne morem reči, da smo na tej poti ne vem kako uživali. Ko smo prispeli, je sledil tako želen skok v vodo in enourno kopanje z vzporedno animacijo in igricami. Vsa čast kolegu M. Elberju za veliko zmago pri odpenjanju modrcev. V žep je pospravil prav vse in z novim rekordom absolventskih izletov požel ovacije okoliške populacije. Žal je bil postanek v tem prelepem, le z barko dostopnem zalivu (za katerega smo se strinjali, da mu manjka en fast food kafič) kratek in kmalu je sledil povratek. Morje se je na

22

November 2010

srečo umirilo in pot nazaj je minila v bolj sproščenem vzdušju.

Začeli smo se pogovarjati o striptizu, ki nas je čakal zvečer – moške ženski striptiz in ženske moški. Ženske so bile na svojem navdušene, osebno pa sem bil, tako kot večina kolegov, razočaran. Striptizete namreč niso bile takšne, kakršne poznamo iz filmov. Tako sem pač jaz videl situacijo, presojo pa sem in še danes prepuščam vsakemu posebej. Morda pa se nam je vrtelo kot posledica vožnje z ladjo. Vrtelo se nam je sicer tudi kasneje in ni se bilo težko zazibati na Orto black and white partyju. Kot gost je prišel DJ Umek, ki je v dveh urah pokazal, zakaj velja za enega najboljših DJ-ev na svetu. Še najbolj zagreti rokerji so priznali, da bi morda veljalo kdaj obiskat tudi Ambasado Gavioli.

Tretje jutro nas je pot iz Laganasa vodila na ogled glavnih znamenitosti Zakintosa, pri čemer je bila vsem najbolj zanimiva vinska klet. Po jutranjih formalnostih smo se v deževnem vremenu odpravili na plažo. Cviček smo ponudili tudi švedskim gostom, ki so se na tistem kraju znašli po kdo ve kakšnem naključju in šele po zategnjenih izrazih na njihovih obrazih smo ugotovili, kaj pravzaprav pijemo. Nismo se več počutili kot kralji, ampak to v tistem trenutku ni bilo več pomembno. Punce so igrale odbojko brez žoge za odbojko, fantje pa smo se pomerili v nogometu na mivki s plastično žogo za vaterpolo in po mesarskem klanju je zmagala ekipa svetlih hlačk z izidom 3 : 5. Zvečer je sledil Miss X Trans party, po vseh anketah edini ne-nadpovprečen žur absolventskega izleta. A mi smo se poskušali imeti čim bolje in glede na to, da smo imeli najlepšega transa (ljudje enostavno niso vedeli, ali gre za fanta ali punco), nam je to v precejšnji meri tudi uspelo.

Pisala se je sreda, spisali smo Boat party. Dve ladji razjarjenih absolventov, ki so iz dneva v dan delali večjo »galamo« brez kakršne koli škode, sta z Zakintosa izpluli okoli 11.00. Na ladji odlična muzika, odlična družba, ponovno ne preveč zasoljene cene. Pomerili smo se tudi v skokih v vodo. Naš Gordan je pokazal največje mojstrstvo in 'špricnil' najdlje, a so bile ovacije publike za vodjo tekmovanja varljive, zato je pristranska komisija Gordanu prisodila drugo mesto. Imeli smo tudi svoji predstavnici v Tequila hot body shots, a se punci nista ne vem kako izkazali, vsekakor pa nista razočarali številnih privržencev in sta končali nekje sredi lestvice.

Odklopljena situacija se je nadaljevala, ko sta barki vozili vštric in primerjali svoje glasilke. Rahlo utrujeni smo prispeli v pristanišče in se še zadnjič »lepo« oblekli za PimpMyShirt party. Na majice kolegov, kolegic in neznancev smo napisali, kar se nam je zdelo primerno in smiselno. Tudi tukaj smo se zelo nasmejali in še tako nizke šale vzeli za ... šale. Kdo ve, kako smo na vse skupaj gledali ob prihodu v Slovenijo.

Po dobrih treh urah spanca smo napolnili kovčke in odšli iz hotela. Polni vtisov. Polni dogodivščin. Polni majhnih in velikih skrivnosti.

izjemno srečo, da je v Sloveniji absolventski izlet postal preverjen, dobro voden tradicionalni dopust vseh mladih, željnih zabave. In to je tisto, kar nas je teh osem dni združevalo. Zahvala gre kot prvo vsem nam, farma-norcem z avtobusov A9 in A10, in skupaj z nami vedno svežima vodičema. Posebne zahvale varnostnikom, ki so gledali čez nas in ostalemu osebju za ves trud. Nazadnje zahvala šoferjem, ki so nas varno pripeljali na in z Zakintosa, ter staršem, ki so nam tja sploh dovolili. Yamas!

Pot nazaj je bila zelo podobna poti tja, le da smo tokrat vozili v drugo smer in spustili ogled Olimpije. Sledila je še zadnja veselica na ladji (tokrat Minoan lines), podobna prvi, a z zavedanjem, da je zadnja, smo vztrajali še do toliko bolj pozne ure. Najbolj vztrajni so bili pokonci celo dlje od Collegiumovega osebja in dočakali jutranjo zarjo, sonca pa zaradi slabšega vremena ni bilo na spregled. V Ancono smo prispeli okoli 14.00 po slovenskem času, nakar nas je počasi zmanjkalo. Na pol v snu smo razmišljali o Sloveniji, o domači juhici, o bližnjih, pa tudi o Zakintosu. Medtem smo igrali karte in z domačo medico še zadnjič nazdravili absolventu v slovo.

Bilo je nepozabno. Vsi, ki boste (ste) to zamudili, ste zamudili zelo zelo veliko. Pravzaprav mislim, da imamo mladi v Sloveniji

November 2010

23

Dogajalo se je ...

4. oktober – podelitev indeksov brucem 4. oktobra je potekala svečana podelitev indeksov prvim letnikom vseh treh programov na naši fakulteti, Laboratorijska biomedicina, Farmacija in na novo odprt program Kozmetologija. Bruci so z nami delili svoje vtise o prvih dneh svojega študija.

1 dan bruca

Kraj: Fakulteta za farmacijo Prvi dan. Panika. Strah. Srce bije hitreje. Vstopiš par minut pred začetkom. Znajdeš se na hodniku, polnem ljudi. Sediš na stolu pred izhodom in gledaš od vrat izhoda proti polni predavalnici in spet k vratom … Počutiš se kot riba, ki je padla v morje. Milijon ljudi. Od kod so se vzeli? Številka 180 se kar naenkrat utelesi pred tabo in zaveš se: študentka sem. Ne katera koli študentka, temveč študentka farmacije. Ob govoru dekana, ki se zdi zabaven, in ostalih 'ta glavnih' strah počasi izginja. Študenti začnejo predstavljati tabletke in počasi izhlapi panika. Bitje srca se umiri. Stanje se normalizira. Sledi pitje frutka na eks in ne počutiš se več tako zelo zafrustrirano, šala ti celo privabi nasmeh na obraz. Malce te zmede to, da moraš po svoj indeks do samega dekana, pred vse tiste ljudi, a to mine v nekaj minutah. Stopiš iz predavalnice, kjer ni več morja ljudi, in čaka te ogled faksa. Znajdeš se v skupini srečnic, ki jih vodi tip z modrimi očmi. Oba, študent in študentka, govorita sto na uro, oddajata pozitivno energijo, nalezeš se in naslednje tri četrt ure imaš na obraz prilepljen nasmeh.

Povesta ti vse, kar si želel vedeti, in vse, za kar nisi vedel, da si želel vedeti. Skratka spoznaš, da na ta faks dejansko hodijo ljudje. Taki ljudje, ki se ne učijo cele dneve in imajo v resnici čas tudi za milijon drugih stvari. Ko odhajaš, ti pospešeno bije srce, ker si navdušen in ker komaj čakaš, da se vrneš in užiješ svoja študentska leta tako, kot se to počne: z veliko mero zabave … in učenja. Špelca Vičič

toplo sprejeli. Med njimi je tudi društvo »Drugdealer«, katerega člani nas usmerjajo, nam pomagajo in dajejo nasvete.

Ob začetku našega prvega študentskega leta je bilo izrečenih veliko lepih besed in zaželenih veliko uspehov, za katere si vsi želimo, da bi se tudi uresničili.

Marko Potočnik

Že nekaj dni pred pričetkom našega prvega študijskega leta so vprašanja, ali nas kaj skrbi, postajala vse bolj in bolj pogosta. Seveda smo na takšna in podobna vprašanja vsi odgovarjali zelo pogumno in odločno vztrajali, da nas novega začetka ni strah, češ saj ni nič posebnega. Prepričana pa sem, da nihče izmed nas ni ostal ravnodušen, ko smo na koledarju prečrtali še zadnji dan počitnic. Vsi smo se v pričakovanju nečesa novega in zanimivega, a hkrati kar malce zastrašujočega, zbrali v avli naše fakultete. Starejši kolegi so nas pospremili v predavalnico, kjer sta nas z nagovoroma pričakala dekan in prodekan. Poleg njiju so nas pozdravili tudi nekateri profesorji, najbolj pomemben del pa so nam pripravili naši »vodiči« skozi prvo študijsko leto.

Predstavili so se nam kot člani kluba »Drugdealer«.

Poleg delovanja vseh njihovih skupin so nas seznanili tudi z dejstvom, da študiranje ni zgolj brezupno garanje ob knjigah, temveč tudi najboljši čas našega življenja, ki ga nikakor ne smemo zapraviti. Pri vseh dogodkih, ki jih organizirajo, sem prepričana, da nam zagotovo ne bo dolgčas. Seveda pa študij ni le zabava, za solidne rezultate je treba tudi malo delati. In kot pravijo, je najboljši prostor za učenje na fakulteti knjižnica. Poleg te so nam pokazali tudi ostale prostore fakultete, kjer lahko preživljamo svoj prosti čas ali urejamo študijske stvari. Z nami so delili tudi izkušnje iz predavalnic, izpitov, pa tudi žurov. Vsak njihov nasvet nas bo gotovo Že več kot polovica leta je od takrat, ko sem prvič stopil skozi rešil marsikatere zadrege in nam pomagal skozi naše vrata Fakultete za farmacijo. Vedno je tako, da so prvi občutki prvo študijsko leto. Sedaj smo kljub strahu in vsem nekoliko negotovi in mešani, najbolj pa človek to začuti, ko se dvomom ponosni bruci na Fakulteti za farmacijo. pojavi na razpotju. Se vpisati na FFa ali ne? Postati študent Jasmina Jeršin v Ljubljani ali kje drugje? Veliko je vprašanj, ki si jih je bilo težko razjasniti, ampak vseeno je bilo potrebno enkrat tudi sprejeti odločitev in tako je moja prva želja postala Fakulteta Opravičilo in pojasnilo: Spoznavni žur za farmacijo.

Informativni dnevi so bili končani, kar hitro pa je prišel tudi 7. oktober je bil dan, ki smo ga mnogi težko pričakovali. mesec maj, ko smo zaključili naše srednješolsko izobraževanje. Dan, ko smo obljubili fenomenalen spoznavni žur. Dan, Pričele so se intenzivne vaje in učenje za maturo, ko že skoraj ko je šlo vse po zlu. pozabiš, da te v jeseni čaka nov začetek. In res je – poletne Dogovor med Bachus Centrom in Drug dealerjem je počitnice so minile kot bi mignil in prišel je čas, ko se 1. bil, da bomo imeli študenti Fakultete za farmacijo septembra ne vračamo več v gimnazijske klopi, med znane brezplačno v najemu spodnji del Bachusa, tj. klub. obraze, ampak obrnemo nov list v knjigi in začnemo pisati Vzporedno z nami so zunanji sodelavci FDV organizirali žur za študente FDV v zgornjem delu Bachusa (lounge). novo zgodbo.

Mesec oktober je tukaj in z njim veliko novega, pri čemer je Vendar so imeli z Bachusom drugačen dogovor, za žur prav, da se zahvalimo vsem, ki so nas na podelitvi indeksov tako je bilo potrebno plačati vstopnino.

24

November 2010

Po požarnem redu Bachusa je maksimalno število ljudi v klubu okoli 350. Ko smo farmacevti enkrat zapolnili ta prostor, vanj niso spuščali nadaljnjih gostov. Vse lepo in prav.

Problem je nastal, ker v Bachusu niso imeli pregleda nad celotnim številom ljudi v klubu v določenem trenutku. Ko se je število gostov v klubu približalo številu 350, so popolnoma prenehali s prehodnostjo gostov v spodnje prostore, četudi se je v določenem časovnem obdobju število ljudi v klubu zmanjšalo pod 300 oseb.

Za vzporeden žur za študente FDV je bila vstopnina 5 € na osebo. Določen delež teh 5 € je šel v Bachus, določen delež je šel organizatorju v žep. Seveda ideja o brezplačnem vzporednem žuru ni bila všeč ne Bachusu ne tistim s FDV. Ko se je enkrat le izkazalo, da je v klubu dovolj prostora za spuščanje novih ljudi, so popustili »stražo« in prehodnost je bila ponovno prosta. Ko smo jim rekli, naj v klub spustijo kogar koli, ne glede na poreklo, so nam ugodili. Vendar so se hkrati tudi tiho dogovorili z zunanjimi sodelavci FDV, da bo od tistega trenutka naprej vstop plačljiv za VSE obiskovalce.

Posledično je bilo vseeno ali si farmacevt ali ne – relevanten je ostal le še denar. Tako nismo mogli oziroma bi bilo zelo težko zagotoviti, da bodo na našem žuru samo farmacevti in ne kakšni drugi študentje oziroma obiskovalci, ki bi drugače morali plačati.

Vsem se iskreno opravičujemo za nastalo situacijo. Drug dealer je postavil organizatorje spoznavnega žura v neprijetno situacijo, saj smo izbrali Bachus v dobri veri, da se je ohranil način dela prejšnjega leta in da do takih absurdnih problemov ne bo prihajalo. Glede na dogajanje 7. oktobra imamo eno izkušnjo več, ki nam je dala dragoceno, vendar mnogo predrago lekcijo.

različnih organizacij, ki delujejo pod okriljem Drug Dealerja, to so DŠFS, ŠSSFD, ŠOFFA, ŠSFFA, ŠSDŠFS. Bruci so imeli med drugim priložnost spoznati Spatulo in sodelovati na delavnicah o komunikaciji. Predstavljen jim je bil IPSF kongres, EPSA, izmenjave študentov in še številne druge dejavnosti ter projekti.

Ena izmed opaznejših delavnic je bila namenjena simulaciji projekta, v kateri se je »pomerilo« 6 naključno sestavljenih skupin, katerih naloga je bila, da organizirajo mednarodni študentski tabor. Pri tem so morale skupine pripraviti finančni načrt, potek dogodka ter organizirati bivanje, prevoze, predavanja, delavnice, športne in druge aktivnosti za morebitne udeležence; prav tako so morale pridobiti finančna sredstva namišljenih donatorjev, da je bila izpeljava zastavljenega projekta sploh mogoča, in pridobiti sponzorsko gradivo za potrebe organizacije tabora. Pri tem je prihajalo do številnih namerno zasnovanih zapletov, ki se v resničnem življenju še kako lahko zgodijo, njihov namen pa je bil predvsem spodbujati vztrajnost študentov in jih seznaniti z morebitnimi nevšečnostmi. Delavnica se je končala s končno evalvacijo, ki so jo pripravili višji letniki – ti so mlajšim kolegom predstavili njihove napake in pohvalili premišljeno in dobro izpeljane prijeme ter poteze.

Motivacijski vikend je minil v izredno sproščenem vzdušju, polnem pozitivne energije in medsebojnega spoznavanja. Dodatno so ga začinile še večerne zabave z vnaprej določeno tematiko. Vsekakor gre za odlično izpeljan dogodek, ki je brucem predstavil Fakulteto za farmacijo v širšem kontekstu, zato ga v prihodnosti priporočamo vsem bodočim študentom in študentkam Na kratko povedano: Bachus Center letos ne bo več na prvih letnikov. sporedu kot prostor za žure študentov Fakultete za farmacijo.

Matic Dolinar Drug Dealer

EPSA Autumn Assembly 2010 v prestolnici dežele tisočerih jezer

Motivacijski vikend – prijetno s koristnim

V času med 15. in 17. oktobrom je v centru obšolskih dejavnosti v Fari pri Kolpi potekal motivacijski vikend, ki ga je organiziral Drug Dealer. Namenjen je bil predvsem študentom in študentkam prvega letnika Fakultete za farmacijo, ki so želeli izvedeti več o Drug Dealerju, organiziranju projektov ter drugih dejavnostih na naši fakulteti. Dogodka se je udeležilo približno 30 nadobudnih brucev, ki so bili nad pripravo in izpeljavo samega vikenda močno navdušeni. Študentje višjih letnikov so jim predstavili delovanje petih

Veliko tistih, ki so že okusili sadove EPSA duha, bi se strinjalo z izjavo, da nisi pravi farmacevt, dokler se ne udeležiš enega EPSA dogodka in začutiš energije, ki valovi med mladimi farmacevti iz cele Evrope, v tistem trenutku zbranimi na enem mestu. S tem motom v glavi je bilo 26 slovenskih farmacevtov od 25. do 30. oktobra priča enemu krasnih EPSA dogodkov – jesenski skupščini v Helsinkih na Finskem. Petdnevna pustolovščina je ponujala pester izobraževalni program na temo podjetništva v farmaciji, v kar so bila vključena predavanja profesorjev in podjetnikov iz različnih držav in zanimive delavnice ter zabavni program – uradna otvoritev kongresa, vsak večer žur do zgodnjih jutranjih ur v znanih helsinških klubih, mednarodni večer, na katerem je vsaka država na svoji stojnici ponudila tradicionalno hrano in pijačo, obisk savne,

ogled ter pohajkovanja po prekrasnih mogočnih Helsinkih in nenazadnje še gala večerja v elegantnem slogu večernih toalet, ki je zaključila celotno dogajanje.

Vzporedno s predavanji in delavnicami je potekala tudi generalna skupščina, kjer so nekateri člani predstavili svoje celoletno delo, predstavniki vseh držav pa so glasovali o danih predlogih. Slovenijo sta zastopali dve uradni delegatki in nam tako zagotovili volilno pravico.

Ne samo da smo se udeleženci spoznali s Helsinki in Finci nasploh, se krepili v angleščini, zabavali in si nabrali še nekaj dodatnega znanja in razgledanosti, temveč smo med sabo spletli tudi nova poznanstva in prijateljske vezi, ki nam bodo v prihodnosti lahko še prišle prav. Za vsakogar je EPSA kongres lahko le velik plus pri doživljanju študijskih let. Si tega želiš tudi ti? Potem ne zamudi velikega letnega kongresa aprila 2011 v Lizboni! Se vidimo tam.

Nina Heindler

26

November 2010

Sudoku

1 2 3 ..

Navodilo: Vstavi števila tako, da vsak kvadratek, vrstica, stolpec in diagonala (X) vsebuje natanko eno število od 1 do 9. Rešen sudoku pošlji na spatulasssfd@gmail.com. Prvega čaka nagrada.

November 2010

27

FFarmaskop Vid Prijatelj Kozorog V tem obdobju te bodo zaobjele nove zamisli ter nenadni vpogledi v lastno psiho, dojemanje sveta, čustvovanje. Močne spremembe v načinu razmišljanja, govora, pisanja ti bodo obrnile svet na glavo – komunikacija je v današnjem svetu pomembna – in pri tebi je stik z le-tem izgubljen. Zaenkrat le trenutno, vendar lahko to stanje kaj kmalu preide v razsežnosti večnega. Kriva je Luna, saj je v poravnavi z Neptunom in se bo tekom jeseni poravnala v položaj device. Čista norost. Čestitam!

Citat obdobja: »Don't let yourself forget what it's like to be sixteen.« - Anonymous

Bik November se bo začel fenomenalno. Mars in Venera bosta aksialno poravnana na tangento Sonca in ti bosta s tem prinesla srečo, veselje, energijo. Ne kličejo te zastonj »Sonček« – kar žariš. Zjutraj te obliva vročica življenja, med predavanji predeš od zadovoljstva, med kosilom si prepevaš, ob učenju se smeješ, zaspiš z mislimi visoko v oblakih. Očitno so tvoji hormončki v turbo pogonu in ti pomagajo živeti iz dneva v dan. Haha, noseča si!

Citat obdobja: »Things are only impossible until they're not.« Jean-Luc Picard

Vodnar Solidni načrti se bodo pozitivno razpletli ter uresničili, vendar pazi na 'papirologijo', ki jih zadeva. Kaj kmalu bo namreč ob najbolj nemogočem času, v najbolj nemogoči situaciji, ko bo to najmanj primerno, prispel paket v neoznačenem rjavem papirju. Ti packa ti, spet so se ti zamešala naročila za učbenike ter opolzke stvari. Ločuj zasebno od profesionalnega, zaboga!

Ne, tukaj ni nobenega vpliva Jupiterja ali meteorita Allan Hills 84001, razlog je v tvoji raztreseni glavi.

Citat obdobja: »He who never made a mistake never made a discovery.« - Samuel Smiles

Dvojčka Je sijala Luna nad obalo? Se je nekdo igral s tabo? So bili prisotni poljubi na vratu in nosu ter povsod vmes? Poljubljaš popek in koleno in povsod vmes? Te nekdo težko pušča v osamljenosti? Čutiš lakoto? Se počutiš kot lovec ali žrtev? Vohaš ogenj? Ter čutiš, da je nekaj izgubljeno? Ti pada na glavo jutranja rosa? Ter zaslišiš naenkrat power akorde E dur, D dur, Cis dur, C dur? Zbudi se, absolvent je mimo, welcome to the real world, baby.

Citat obdobja: »Someday we'll look back on this moment and plow into a parked car.« - Evan Davis

Ribi Natančnost ter točnost sta lastnosti, ki sta v poslovnem svetu iskani in čislani, če ne celo nujni. Tako ima stranka vedno prav, četudi nima. Ko reče »A«, v resnici misli »B«, zato ji ponudi »C«, »D«, »E« in »F«. Kaj pa uboga para ve. Vendar so za popolnost abecede potrebni še »G«, »H«, »I«, »J«, »K«, »L«, »M«, »N«, »O« … uau, »OCD«! Se vprašaš, zakaj vrata vedno zakleneš dvakrat, obrneš glavo na desno stran, pljuneš čez ramo, se nato obrneš v levo ter narediš en korak nazaj?

In zakaj dan PREPROSTO NI POPOLN, ČE TEGA ZJUTRAJ NE STORIŠ?! Ja ...

Citat obdobja: »We are the people our parents warned us about.« - Jimmy Buffet

Rak Nepremičninski trg se počasi postavlja nazaj na noge in dosega prestiž starih časov, ko je držal status absolutnega vladarja življenja. Ako razmišljaš o prodaji tiste zanikrne garsonjere, ki ti jo je zapustila stara mama, si vzemi čas za premislek. Trg avtomobilov po drugi strani pada v temno, globoko brezno, iz katerega se še dolgo ne bo pobral. Hitro prodaj svojega jeklenega konjička in si kupi bicikel. Poleg hitrega priliva denarja bo to koristilo tudi tvojemu telesnemu zdravju. Vendar … glede na to, da te zanima odstavek, povezan z denarjem, si gotovo asistent ali profesor.

Nimaš početi ničesar bolj zanimivega?

Citat obdobja: »Everyone has a purpose in life. Perhaps yours is watching television« - David Letterman

Oven Denar, denar, denar, denar. Zakaj so ti evri, dolarji, juani, jeni in dinarji tako pomembni? Kaj ne leži lepota življenja v njegovi preprostosti, ki je poceni, zastonj? Zaglej se v številke. Majhne, nepomembne, neomajne, univerzalne, točne, močne, svetovne. Kako je število ena enostavno, kako je ničla gladka, kako je šestica videti kot nekaj pogostega v tvojem indeksu, spaček dvojka ter lepotica osmica. Ko postaviš števke skupaj, dobiš sestavljenko, katere pomen je lahko veliko globlji kot se zdi na prvi pogled. 24617 51.

Citat obdobja: »It is better to live rich than to die rich.« Samuel Johnson

Lev Svoj stari ekstrem iz Spatule št. 51 si zamenjal za novega. Namesto opijanja se sedaj učiš. Egomanijak kot si, pred seboj vidiš samo ocene, pohvale, dodatne točke ter 'špeholistovje'. Vendar se je za razliko od Spatule št. 50 Karma odzvala svojemu klicu dolžnosti.

Bajsasti kilogrami se ti bodo nabrali okoli pasu, bokov, pod pazduho, pri lopaticah in okoli gležnja. 'Cankles at their finest'.

Astrološka napoved ljubezenskega življenja: skupaj s kozorogom bosta točila bridke solze zastalih tekočin.

Citat obdobja: »Imagination is more important than knowledge.« - Albert Einstein

28

November 2010

Devica Ljudje, rojeni s Soncem v znamenju Device, so mehkužni, strahopetni, nemočni. Zunanjemu svetu so nevidni, pri delu so nenatančni, denarja se ogibajo kot hudič križa. Pravo valuto sveta vidijo v sladoledu ter roza barvi. Njihovo življenje bi bilo popolno, če bi bila Planica samo v jagodnem okusu. Žalostno dejstvo je, da so taki večinoma moški. Sram vas naj bo! A ni dovolj, da vam pri Analizi kolegice opravijo večino dela, medtem ko vi gledate skozi okno v deževne dni ter razmišljate, kateri 'chick flick' si boste ogledali prihodnji večer? (Priporočam 500 Days of Summer.)

Citat obdobja: »A boy's best friend is his mother.« - Norman Bates

Tehtnica *Uredništvo Ffarmaskopa se bo vzdržalo komentarja. Trenutno obdobje bo preprosto predobro za naše preljube Tehtnice.

Citat obdobja: »The life which is not examined is not worth living.« - Platon

Škorpijon Si človek ekstremov in intenzitete. Vsak izziv naskočiš z vsemi petimi ter ga uspešno podrediš in premagaš. Osebnostno globok, navzven izkazuješ hladen karakter brez emocij, čeprav si v resnici Eyjafjallajökull. Ako si bruc, pazi – prihod na fakulteto in v novo okolje ti morda napolni betico z velikopoteznimi idejami na področju študija za letošnje leto. Žal te bo prvo predavanje iz fizike postavilo na realna tla – nimaš pojma. In vulkan bo izbruhnil ...

Citat obdobja: »I don't mean to sound bitter, cold or cruel, but I am, so that's how it comes out.« - Bill Hicks

Strelec Veš, kdo je bil strelec? Moj sošolec iz osnovne šole. Nihče ga ni maral. Bil je tečen, nadležen, gobezdav in nepriljubljen.

Pedagogom se je stalno prilizoval in prav zabavno je bilo gledati njihove odzive na neljubo dogajanje, ki jim ga je izkazoval. Človek, ki je »Yo« vzel preveč resno in besedo asimiliral v svoj ne tako obširen besedni zaklad par let prepozno. Človek, ki je grizel ljudi iz ljubega miru. Človek, ki je prinesel uši v šolo.

Si ti tudi tak?

Citat obdobja: »Meh ...« -