Spatula 50

April 2010 št. 50

Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Vpliv mletja Izvorne na lastnosti celice zdravilne učinkovine

56. letni kongres Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF 2010)

Potopis: RAZISKOVALNA NALOGA: Radžastan Sinteza inhibitorjev ligaze MurDLBM

Pomlad je v polnem razcvetu. Ptički žvrgolijo, čebele in metulji letajo s cveta na cvet. Dnevi se daljšajo. Vse zeleni. In takšna je tudi Spatula, ki jo držiš v rokah. Zelena.

Ljubljana postane takoj lepša, ko na bele ulice posije sonce. Kot martinčki počasi kapljamo na plan in se nastavljamo toplim pomladanskim žarkom. Zdi se, da nič ne more pokvariti lagodnih sprehodov ob Ljubljanici, ko naše misli odplavajo daleč stran. Kot da na tem svetu ne bi bilo nobene skrbi. Nekje iz globine pa nas kljuva slaba vest. »Kaj pa faks, učenje?« nas obtožujoče sprašuje. Takrat jo potisnemo še globlje in se s še večjim užitkom posvetimo brezskrbnemu tavanju. Ampak počasi se bo treba vzeti v roke in se začeti učiti.

A pustimo slabe stvari na strani in se posvetimo prijetnejšim opravilom. Pred vami je že druga Spatula v novi obliki. Prebrali boste lahko, kaj počnejo naši mladi raziskovalci, kaj vam kažejo zvezde, kaj se je dogajalo in še in še … Seveda pa ne sme biti spregledan opis prihajajočega 56. IPSF kongresa in prijavnica zanj. Na voljo vam je kar nekaj možnosti, na kakšen način se ga lahko udeležite, tako da hitro pisalo v roke in izpolnite prijavnico!

Vaša urednica, Ana Preglav

4 Vpliv mletja na

lastnosti zdravilne učinkovine

6 GOJENJE CELIČNIH

KULTUR IN NJUHOVA UPORABNOST

9 Izvorne celice 12 RAZISKOVALNA NALOGA: Sinteza inhibitorjev ligaze MurDLBM

13 LBM kotiček:

Laboratorijska analiza blata – faecesa (fecesa)

16 56. letni kongres

Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF 2010)

19 Potopis: Radažastan

20 NOVIČKE 21 Cvetke študentov 22 Dogajalo se je 25 Poezija 1 2 3 .. 26 SUDOKU

27 Ffarmaskop

SPATULA Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva

Uredniški odbor: Martina Benčan, Barbara Breznik, Marina Kozina, Dominik Nabergoj, Valentina Bertoncelj

April 2010 št. 50

CENA IZVODA: 1 cent

Sodelavci: Maja Antončič, Alenka Jaklič, Vid Prijatelj, Karmen Pangeršič, Jasna Puh, Katja Srpan, Deja Kuclar, Ana Pavlovič, Petra Soršak, Teja Kitak, Aleksandra Pekošak

Glavna in odgovorna urednica: Ana Preglav

Lektoriranje: Mateja Lapuh mateja@scribo.si

NAKLADA: 1000 izvodov

Oblikovanje: Miha Zagozda mihazagozda@gmail.com Tiskarna: Plus, grafične storitve, Miha Klepej s.p.

ISSN: 1408-7560 (glasilo je//vpisano v register javnih//glasil pod št. 1459) Kontakt: spatulasssfd@gmail.com Fakulteta za farmacijo SŠ SFD, Spatula Aškerčeva 7 1000 Ljubljana

Vpliv mletja na lastnosti zdravilne učinkovine

Teja Kitak, Aleksandra Pekošak

Za izdelavo ustrezne farmacevtske oblike je eni ali več komponentam v večini primerov potrebno zmanjšati velikost delcev. Z zmanjšanjem delcev znatno povečamo hitrost raztapljanja aktivnih farmacevtskih sestavin, kar vpliva na povečanje biološke uporabnosti. Dandanes slaba topnost v vodnem mediju predstavlja veliko oviro pri doseganju primerne peroralne biološke razpoložljivosti učinkovin v proizvodnji. Poleg tega lahko z zmanjšanjem delcev omogočimo različne aplikacije, npr. aplikacijo v pljuča, kjer je zdravilna učinkovina po navadi adsorbirana na nosilec in delce vnašamo s pomočjo vdihavanja, ter parenteralno aplikacijo, kjer morajo biti delci veliki le nekaj μm. Velikost delcev je pomembna tudi pri procesih izdelave, saj vpliva na učinkovitost mešanja s pomožnimi snovmi, obnašanje v suspenziji in na proces stiskanja. Najpogostejša metoda zmanjševanja delcev v industriji je mletje. Tehniko mletja uporabljamo, ko želimo vplivati na fizikalne lastnosti delcev z namenom, da bi zagotovili stabilnost in učinkovitost farmacevtske oblike. Slaba lastnost mletja je, da je po navadi dolgotrajen proces in lahko traja tudi več dni, da dosežemo želeno velikost. Druga potencialna slabost je, da dolgotrajno mletje lahko povzroči nastanek amorfne površine v izhodnem kristaliničnem materialu. Zaradi nastalega nestabilnega produkta so lahko težave med izdelavo in shranjevanjem [1,2].

Pričujoč prispevek proučuje vpliv mletja na pomožno snov α-laktozo monohidrat in zdravilno učinkovino klaritromicin.

KRISTAL

Največ farmacevtskih oblik vsebuje zdravilne učinkovine v trdnem agregatnem stanju. Trdne snovi lahko opredelimo na podlagi dveh osnovnih oblik: kristalinična in amorfna snov.

Po navadi zdravilne učinkovine tvorijo kristale, ki pa se med seboj razlikujejo. Pravimo jim polimorfi. Polimorfi izkazujejo enake lastnosti v tekočem ali plinastem agregatnem stanju, v trdnem pa se njihove fizikalne lastnosti lahko močno razlikujejo. Kristaliničnost je ena izmed najpomembnejših fizikalno-kemijskih lastnosti zdravilne učinkovine, ker lahko vpliva na fizikalno-kemijsko stabilnost, topnost in absorpcijo.

Kristalnim oblikam učinkovine je tako potrebno določiti želene lastnosti in na podlagi teh rezultatov oblikovati ustrezno stabilen produkt z nespremenjeno oziroma izboljšano biološko uporabnostjo. Najpogosteje se uporabi najbolj stabilna oblika polimorfa, saj ima najmanjšo možnost, da se pretvori iz ene polimorfne oblike v drugo.

Za kristalne snovi je značilna ostra in nenadna sprememba pri tališču Tt – »melting point«, kjer se poruši kristalna mreža.

Struktura kristala lahko pomembno vpliva na topnost trdnih spojin v vodi. Pojav je povezan s tališčem spojine, Tt, iz česar lahko predvidevamo, da so spojine z višjim tališčem v vodi slabše topne od tistih z nižjim tališčem.

AMORF

Amorfna oblika je definirana kot nasprotje kristalni obliki, gre torej za karakteristiko neurejenega stanja molekul ali atomov. Amorfna oblika učinkovine lahko nastane, z namenom ali brez, pri različnih procesih: pri procesu mletja čiste učinkovine, pri mletju s pomožnimi snovmi, pri mletju s poroznimi substancami, s sušenjem z zamrzovanjem, s stiskanjem, z desorpcijo vode pri

4

April 2010

kristalizacji in s sušenjem z razprševanjem. Raztapljanje in biološka uporabnost učinkovin, ki so slabo topne v vodi, se lahko izboljša, če jih spremenimo v amorfno obliko. V primerjavi s polimorfi imajo amorfi manjšo stabilnost, vendar večjo reaktivnost. Specifična lastnost amorfne oblike je karakteristična temperatura, pri kateri pride do večje spremembe v strukturi. To temperaturo imenujemo temperatura steklastega prehoda, Tg [1]. Pod Tg so amorfi krhki, zato govorimo o steklastem stanju, amorfna oblika se ohranja. Nad Tg se trdna snov zmehča in dobi določene lastnosti tekočine, npr. povečano mobilnost molekul, kar lahko privede do rekristalizacije oziroma pretvorbe amorfne oblike v kristalno. Temperatura steklastega prehoda amorfnega materiala se lahko manjša z dodatkom majhnih molekul, ki jim pravimo mehčala (ta se ujamejo med molekule amorfne snovi in jim povečajo mobilnost; primer takšnega mehčala je voda) [3–5].

LAKTOZA

Laktoza ali mlečni sladkor je disaharid glukoze in galaktoze, ki se nahaja v mleku. Poznamo jo tudi pod imenom mlečni sladkor in predstavlja 38 % suhih snovi v mleku. Laktoza je v farmaciji najpogostejše polnilo, saj ustreza lastnostim polnil (hitro se raztopi v vodi, ima prijeten okus, je nehigroskopna, relativno nereaktivna in ima dobro biološko kompatibilnost). Kot polnilo se uporablja pri tabletah in kapsulah, pri praških za inhaliranje, v kombinaciji s saharozo pa kot suspenzija za oblaganje s sladkorjem. Njena edina omejitev je, da imajo nekateri ljudje intoleranco na laktozo [1].

Laktoza obstaja v amorfni in kristalni obliki. Amorfna oblika se hitreje raztopi in ima boljšo kompaktibilnost v primerjavi s kristalno, njene slabe lastnosti pa so, da je higroskopna in fizikalno nestabilna, kar pomeni, da spontano kristalizira, če je izpostavljena ugodnim pogojem kristalizacije (povišana temperatura ter visoka relativna vlažnost).

KLARITROMICIN

Klaritromicin je makrolidni antibiotik, namenjen zdravljenju okužb zgornjih dihal – faringitisa (navadno prehladno vnetje sluznice žrela, ki ga povzročajo bakterije ali virusi in se kaže z bolečinami in rdečico žrela), tonzilitisa (vnetje tonzil, predvsem mandljev) ter akutnega maksilarnega sinuzitisa – in spodnjih dihal (vnetje bronhijev in pljuč; še posebej se uporablja za zdravljenje atipične pljučnice v povezavi s Chlamydia pneumoniae). Uporablja se tudi za zdravljenje drugih okužb, npr. odstranitev bakterije Helicobacter pylori pri bolnikih z razjedo na dvanajstniku in želodcu, za zdravljenje legionarske bolezni …

Dosegljiv je pod številnimi znamkami in imeni, npr. Biaxin, Klaricid, Klabax, Infex, na slovenskem trgu pa ga najdemo kot Clarexid, Clarithromycin Grunenthal, Clarosip, Klaritromicin Mylan, Fromilid ter Lekoklar. Največkrat je v obliki tablet ali zrnc za peroralno suspenzijo.

Klaritromicin prepreči rast bakterij tako, da se vmeša v sintezo proteinov in inhibira translacijo peptidov. Ker je stabilen v kislem, ga lahko peroralno apliciramo brez zaščite pred želodčno kislino [6–8].

MATERIALI IN METODE

Vzorce laktoze in klaritromicina sva mleli s krogličnim mlinom, ki je sestavljen iz votlega cilindra in kroglic. Velikost in material kroglic, ki so lahko keramične ali kovinske, sta odvisna od mletega materiala in želene velikosti delcev. S krogličnim mletjem lahko dobimo delce velikosti 1–100 μm. Mlini po navadi vsebujejo kroglice različnih velikosti, saj večje kroglice razbijejo večje delce, manjše pa pomagajo narediti te delce bolj fine [1]. Najpomembnejši faktor pri krogličnem mletju je hitrost rotacije. Kroglice se pomikajo levo in desno ter medtem poskakujejo.

KLARITROMICIN Delci ne-mletega klaritromicina so v velikostnem razredu 100–550 μm, površine pa so gladke, kar je značilno za kristale učinkovine.

Po 5-minutnem mletju klaritromicina opazimo, da se je velikost delcev zmanjšala. Nastalo je več manjših delcev, površina pa se je delno spremenila, zato lahko sklepamo, da Vzorce sva po mletju analizirali z DSC metodo ter jih pogledali pod je potekla amorfizacija.

elektronskim vrstičnim mikroskopom.

Pri diferenčni dinamični kalorimetriji (»Differential Scanning Calorimetry«, v nadaljevanju DSC) sva merili količino energije (toplote), ki jo vzorec porabi ali sprosti, medtem ko ga segrevamo, ohlajamo ali vzdržujemo pri konstanti temperaturi (izotermično). S pomočjo DSC krivulje sva nato določili značilno obnašanje amorfne snovi [9].

Mikroskopiranje vseh vzorcev sva opravili na Kemijskem inštitutu pod elektronskim mikroskopom FE-SEM SUPRA 35VP. To je vrstični ali »scanning« elektronski mikroskop (v nadaljevanju SEM), ki ga poleg visoke ločljivosti odlikuje predvsem velika globinska ostrina, zato je namenjen trodimenzionalnemu opazovanju površin in analizi struktur pri velikih povečavah. Pri elektronski mikroskopiji kot vir valovanja uporabljamo elektrone, ki zaradi kratke valovne dolžine teoretično omogočajo do 100.000-krat boljšo ločljivost od vidne svetlobe. Zaradi njihove majhne mase je pot elektronov v zraku omejena, zato je potrebno v notranjosti elektronskega mikroskopa zagotavljati vakuum. SEM je namenjen opazovanju površine preparata zato, ker za razliko od transmisijske elektronske mikroskopije (TEM) debelina preparata pri SEM ni pomembna.

REZULTATI ELEKTRONSKEGA VRSTIČNEGA MIKROSKOPA LAKTOZA Opazimo lahko, da so na površini večjih delcev manjši delci. Površine vseh delcev so gladke, kar je značilno za kristalno obliko, delci pa se nahajajo v velikostnem razredu 50–350 μm.

Po 5 minutah mletja je vidna sprememba površine, nastali so agregati, velikost delcev pa se je zmanjšala. Nastanka amorfne regije še ne moremo potrditi, saj je SEM premalo občutljiv za opazovanje tako majhnih sprememb na površini.

Za določanje amorfnosti bi bile primernejše druge metode.

Pri 1000-kratni povečavi vzorca vidimo, da je na površini nastala amorfna plast. Na površini večjih delcev ne vidimo več urejene kristalne strukture. Velikost delcev po 120 minutah mletja se ni veliko spremenila in sklepamo lahko, da nadaljnje mletje ne bi imelo več vpliva na velikost, ampak le na delež amorfnosti.

Spremembe v amorfnosti v mikroskopski strukturi bi lahko določali tudi s pomočjo diferenčne mikrokalorimetrične analize (DMA) (toplota raztopine se odraža v molekularni ureditvi delcev in meri se toplota pri raztapljanju), ki je poleg diferenčne dinamične kalorimetrije (DSC) in rentgenske praškovne analize (XRPD) pomembna tehnika za karakterizacijo trdnih, zgoščenih snovi. DSC in DMA se rutinsko uporabljata pri določevanju lastnosti topljenca, topila in drugih substanc, ter lastnosti, kot sta steklasti prehod in temperatura taljenja. Najboljša metoda je rentgenska praškovna analiza (XRPD), ki se uporablja za detekcijo kristalinične strukture trdnih snovi. S to metodo lahko natančno opredelimo različne kristalne oblike. Inverzna plinska kromatografija je ena izmed tehnik, s katerimi lahko merimo parametre topnosti zdravilne učinkovine in neaktivnih sestavin (kot je na primer laktoza). Uporablja se za detekcijo interakcij, kot so kompleksacija, reakcija in hidrogeno vezanje v trdnih in tekočih stanjih. Parametre topnosti lahko potem uporabimo, da ocenimo karakteristike stiskanja različnih prahov, da primerjamo površinske značilnosti različnih zdravilnih učinkovin, za predvidevanje interakcij in določanje topnosti trdnih zmesi in za raziskovanje sprememb v fizikalno-kemijskih lastnostih trdnih zdravilnih učinkovin v različni kristaliničnosti [1],[10].Poleg sprememb v kristalni obliki bi lahko na preiskovanih vzorcih naredili še druge fizikalno-kemijske preskuse. Še posebej je to pomembno, če bi želeli vzorce uporabiti pri izdelavi določene farmacevtske oblike, kjer morajo snovi ustrezati specifičnim zahtevam. V primeru, da bi uporabili vzorce v enakem stanju, mlete, kot smo jih uporabili pri že omejenih analizah, bi lahko preverili še njihove pretočne lastnosti, določali močenje, topnost in raztapljanje, sorpcijo vlage, gostoto, velikost in morfologijo delcev ter površinsko energijo.

LITERATURA [1] M.E.A.B.P.F. MRPharmS, Aulton's Pharmaceutics: The Design and Manufacture of Medicines, Churchill Livingstone, 2007.

[2] J. Swarbrick, Encyclopedia of Pharmaceutical Technology, Third Edition - 6 Volume Set, Informa Healthcare, 2006.

[3] M. Pudipeddi and A.T.M. Serajuddin, “Trends in solubility of polymorphs,” Journal of Pharmaceutical Sciences, vol. 94, May. 2005, 929-939.

[4] P. Tu Lee, Chung Shin Kuo, and Ying Hsiu Chen, “Solubility, Polymorphism, Crystallinity, and Crystal Habit of Acetaminophen and Ibuprofen by Initial Solvent Screening,” Oct. 2006.

[5] H.G. Brittain, Polymorphism in pharmaceutical solids, Informa Health Care, 1999.

Z opazovanjem smo lahko določili spremembo vseh površin in potrdili nastanek amorfne regije na površini delcev. Velikost se je zmanjšala na 20–100 μm.

[6] http://www.krka.biz/si/mediji/novice/2006/?v=novica712&aurora=print [7] L.C. Malhotra-Kumar S and Malhotra-Kumar S, Lammens C, Coenen S, ''et al.'', “Effect of azithromycin and clarithromycin therapy on pharyngeal carriage of macrolide-resistant streptococci in healthy volunteers: A randomised, double-blind, placebo-controlled study,” Lancet, vol. 369, 2007, 482-490.

[8] http://www.drugs.com/clarithromycin.html [9] http://iskraemeco-lab.si/show/dsc-termicna-analiza [10] E. Yonemochi, S. Kitahara, S. Maeda, S. Yamamura, T. Oguchi, and K. Yamamoto, “Physicochemical properties of amorphous clarithromycin obtained by grinding and spray drying,” European Journal of Pharmaceutical Sciences, vol. 7, Mar. 1999, 331-338.

Gojenje celičnih kultur in njihova uporabnost Valentina Bertoncelj Ker se pojavljajo vedno večje zahteve po opuščanju živalskih modelov, namenjenih preizkušanju delovanja različnih učinkovin in pomožnih substanc, se je velik del testiranj prenesel na celične kulture, ki jih v grobem delimo na primarne in kontinuirane.

S pripravo bolj ali manj enostavnih celičnih (enoslojnih, suspenzijskih) ter precej kompleksnejših tkivnih (tridimenzionalnih) in organotipskih kultur (tridimenzionalnih z več različnimi vrstami celic) in vitro lahko že danes v precejšni meri zagotovimo ustrezne eksperimentalne in kontrolne modele za preizkušanje varnosti in učinkovitosti zdravil.

za rast (npr. 37 °C pri sesalskih celičnih linijah), stopnjo vlažnosti, raven CO2 (5–10 %), nekateri omogočajo tudi kontrolo O2.

Zelo pomembno je zagotavljati mikrobiološko neoporečnost inkubatorjev, da ne kontaminiramo celične kulture.

MIKROBIOLOŠKO VARNE POVRŠINE Mikrobiološko varne površine (laminariji) zagotavljajo čisto delovno okolje. Laminarij je z vseh strani zastekljena delovna površina. Na prednji strani ima premično steklo, pod katerim lahko z orokavičenimi rokami sežemo vanj. Skozi odprtino pod steklom iz laminarija piha prečiščen laminaren zrak, ki preprečuje, da bi v laminarij prišle nečistote. Laminarij zagotavlja čisto delavno okolje in varuje raziskovalca pred aerosolom. Ustrezno kakovost zraka v PRIPRAVA CELIČNE KULTURE Za pripravo celičnih linij je ključno izhodno tkivo, iz katerega laminariju zagotavljajo HEPA filtri. pridobimo celice, a je prav tako treba predvideti pogoje gojenja celic in vitro. Celice lahko iz tkiv izoliramo na različne CENTRIFUGE načine, najlažje je izolirati celice iz krvi. Mononuklearne Centrifuge se uporabljajo za subkultivacijo celičnih linij ter pripravo celice izoliramo iz mehkih tkiv s pomočjo encimske prebave celic za zamrzovanje. Centrifuge naj bi bile zaprtega tipa, saj tako z encimi, kot sta kolagenaza in tripsin, lahko pa v gojišče onemogočimo nastajanje aerosolov, prav tako pa naj bi imele vnesemo delček tkiva in za razvoj celične linije uporabimo prozorni pokrov, ki zagotavlja pregled v primeru razlitja vzorca. celice, ki se med delitvijo izločijo iz tkiva.

A) Priprava primarne celične kulture Primarne celične kulture so tiste, ki jih dobimo neposredno iz izoliranega, normalnega tkiva in jih gojimo kot eksplante ali v obliki celičnih suspenzij. Takšne kulture so sprva heterogene, sčasoma pa prevladajo fibroblasti. Takšne celične linije po določenem številu delitev propadejo, njihova prednost pa je ta, da ohranijo številne diferenciacijske značilnosti celic in vivo.

B) Priprava kontinuirane celične kulture Kontinuirano celično kulturo predstavlja posamezen celični tip. Dobimo jo s transformacijo celic v tumorske celice.

Transformacijo lahko izvedemo z virusnimi onkogeni ali kemično, a tumorske celične linije pogosto izvirajo kar iz dejanskih kliničnih tumorjev. Tako transformirane celice se lahko neomejeno delijo in nam tako proizvedejo večje količine produktov, lahko jih nanesemo na novo gojišče, kjer se bodo ob ugodnih pogojih namnožile. Že iz nekaj celic lahko pridobimo neomejeno število kolonij, kar je cenovno ugodno. Njihova glavna pomanjkljivost je ta, da ohranijo zelo malo originalnih in vivo značilnosti.

POSODE ZA GOJENJE IN POTROŠNI MATERIALI Plastične posodice, petrijevke, pipete, centrifugirke za delo s celičnimi kulturami morajo biti narejene iz visokokakovostnih plastičnih materialov (polipropen, polistiren ali polietilen).

Plastika mora biti sterilna, zato jo proizvajalci sterilizirajo z gama žarki. Za ohranitev sterilnosti je potrebno plastiko hraniti v originalni ovojnini v prostorih, kjer ni izpostavljena neposredni sončni svetlobi ter spremembam temperature in vlage. Plastika za celične kulture npr. v biokemiji ne sme vsebovati RNA, DNA, DNaz, RNaz in pirogenih snovi.

GOJIŠČA

Prvotna gojišča, ki so se uporabljala za gojenje celic, so temeljila na tkivnih ekstraktih in telesnih tekočinah, kasneje pa so vpeljali kemijsko definirana gojišča, razvita s pomočjo analize telesnih tekočin in osnov biokemije.

• Večina sesalskih celičnih linij raste pri pH 7,4 in kot indikator pH se v gojišče dodaja fenol rdeče, ki se v kislem obarva rumeno in vijolično v bazičnem. V gojišče se dodaja tudi HEPES (10–20 mM), ki uravnava pH, in piruvat, ki omogoča povečano endogeno celično produkcijo CO2 in HCO3-.

• Večina linij potrebuje atmosferske vrednosti kisika.

• Osmolarnost: 260–320 mOsm/kg.

• Temperatura: 37 °C. • Med potrebnimi aminokislinami so esencialne aminokisline ter cistein in tirozin. Večina celic zahteva glutamin, nekatere celične linije pa glutamat.

• Soli v pretežni meri prispevajo k osmolarnosti gojišča (Na+, K+, Mg 2+, Ca 2+, Cl-, SO4 2-, PO4 3- ter HCO3-). Ca 2+ je potreben za adhezijo celic, deluje pa tudi pri prenosu signalov. Koncentracija Ca 2+ v gojišču lahko vpliva na to, ali bodo celice proliferirale ali se bodo diferencirale. Na+, K+, Clregulirajo membranski potencial, SO4 2-, PO4 3- in HCO3- pa imajo vlogo anionov, potrebnih za matriks, ter prekurzorjev za makromolekule, kot tudi regulatorjev znotrajceličnega naboja.

• Glukoza je vključena v večino gojišč kot vir energije. Lahko se uporabljajo tudi laktoza, sukroza, maltoza in dekstrini.

• Maščobe: maščobne kisline, trigliceridi.

• Vode: voda za injekcije.

• Vitamini: askorbinska kislina, α-tokoferol, tiamin, riboflavin, folna kislina, piridoksin.

• Minerali: železo, mangan, baker, kobalt, cink.

• Hormoni: rastni hormon.

• Gojišču pogosto dodajamo tudi antibiotike in serum.

Serum vsebuje rastne dejavnike, adhezijske dejavnike (ima antitripsinsko delovanje in promovira adhezijo celic).

IZBIRA INKUBATORJEV Specializirani inkubatorji nudijo točno določeno temperaturo Glede na to, ali imamo v gojišču prisoten serum – serum je kri brez

6

April 2010

krvnih telesc in fibrina, vsebuje vodo, proteine, sladkorje, lipide, lahko pa tudi bakterije, viruse, bakteriofage idr. – delimo gojišča na klasična gojišča za gojenje celic in brezserumska gojišča.

Tradicionalno se v raziskavah celičnih kultur uporabljajo klasična gojišča, ki jim je treba dodajati serum. Z dodatkom seruma zagotovimo celicam ustrezna hranila, a hkrati z dodatkom snovi živalskega izvora povečamo nevarnost vnosa nezaželenih nepoznanih snovi, kot so bakterije, gobe, bakteriofagi, mikoplazme in virusi. Izbira neoporečnih serumov je zaradi raznih bolezni vedno težja. V okviru kontrole kakovosti je potrebno opraviti mnogo testov, kar serumom zvišuje ceno.

Brezserumska gojišča delimo na tri vrste: brezserumsko gojišče (lahko vsebuje posamezne proteine ali mešanico proteinskih frakcij, običajna vsebnost proteinov je manj kot 10 g/ml), brezproteinsko gojišče (ne vsebuje proteinov, lahko pa vsebuje rastlinske ali glivne hidrolizate, večinoma ne vsebuje snovi živalskega izvora), in kemično definirano gojišče (ne vsebuje proteinov, hidrolizatov oziroma kakršnih koli snovi nepoznane sestave, kar pomeni, da ne vsebuje snovi živalskega izvora in da imajo vse snovi kemično definiranega medija znano kemično strukturo).

Brezserumska gojišča imajo bolj definirano sestavo kot klasična, zato se v zadnjem desetletju izredno hitro povečuje uporaba brezserumskih gojišč, katerih sestava je že optimirana tako, da kar najbolje ustreza prehranskim zahtevam posameznih celičnih linij. S takim gojiščem zagotovimo tudi to, da ne vsebuje določenih beljakovin živalskega izvora (npr. fetalni goveji serum, prašičji encimi, različni rastni dodatki v obliki ekstraktov živalskih tkiv itd.), če pa že, pa naj jih vsebuje kar najmanj, saj lahko v nasprotnem primeru v prejemniku povzročimo neželene imunske senzibilizacije ali celo preobčutljivostne reakcije. Ta tip gojišč omogoča tudi enostavnejše čiščenje proteinov oziroma virusov, ki jih proizvedemo v gojiščih.

Nemogoče je predhodno natančno določiti, kateri medij je najustreznejši za gojenje celic. Na primer: kulture, ki jih gojimo v mediju MEM, bi najverjetneje enako dobro uspevale v medijih DMEM ali v mediju 199. Priporočila, v kakšnem gojišču bi določena celična linija najbolje uspevala, najdemo v celičnih bankah.

RAVNANJE S CELIČNIMI KULTURAMI

Celice lahko gojimo v suspenzijah ali pa adherirane na podlago.

Nekatere celice v naravi živijo v suspenzijah, ne da bi bile pritrjene na površino (krvne celice). Obstajajo tudi celične linije, ki so bile spremenjene tako, da lahko uspevajo v suspenzijah, saj lahko v suspenziji dosežejo večjo gostoto kot v adheriranem stanju.

Adherirane celice za svojo rast potrebujejo površino (lahko je plastika), ki je obdana s komponentami zunajceličnega matriksa.

Te komponente zagotovijo boljše adhezijske lastnosti in signale za rast ter diferenciacijo. Večina celic, izoliranih iz trdnih tkiv, uspeva adheriranih na podlago, poznamo pa tudi 3D adherentne kulture, ki pa so zahtevne za uporabo.

- medcelični kontakt, ki lahko zavre nadaljnje celične delitve, - medcelični kontakt, ki lahko stimulira celično diferenciacijo.

Najpogostejši manipulacijski prijemi so zamenjava medija, subkultivacija in transfekcija celic (DNK, ki nosi zapis za želeni protein, vgradimo v celico). Vsi ti procesi se izvajajo s sterilno opremo v sterilnih okoljih (laminarij). Subkultivacija vključuje prenos majhnega števila celic v novo posodo.

Celice lahko gojimo dlje časa, če jih redno delimo, saj na ta način vzdržujemo nižjo celično gostoto in se tako izognemo prej naštetim težavam. Pri suspenzijskih kulturah prenos izvedemo tako, da majhen volumen suspenzije razredčimo v večjem volumnu svežega medija.

TEŽAVE S KONTAMINACIJO

V gojišču se lahko pojavi tudi kontaminacija. Pri odkritju okužbe je najprej potrebno določiti, od kod ta izvira – iz bakterij, mikoplazem, kvasovk ali plesni. Okužene celične kulture je treba izolirati od drugih celic, nato pa očistiti inkubator in laminarij, v katerem smo jih gojili. Če so okužene celice dragocene in jih ne moremo zavreči, jih je mogoče ohraniti z uporabo antibiotikov ali antimikotikov. Določiti je treba, pri kateri koncentraciji antibiotika oz. antimikotika se pojavi toksičen učinek. Za tem je priporočljivo okužene celice dva do tri prehode gojiti v koncentraciji antibiotika, ki je dvakrat nižja od toksične koncentracije. Celice se nato za en prehod prenesejo v medij brez antibiotika, za tem pa ponovimo postopek s polovično koncentracijo. Uspešnost odprave okužbe lahko ugotovimo po štirih do šestih prehodih v mediju brez antibiotika.

Za odpravljanje okužb z mikoplazmami se uporabljajo tudi posebni reagenti, ki ne delujejo na principu antibiotikov, ampak se specifično integrirajo v membrane mikoplazem.

Tako pride do spremembe osmotskega tlaka in razpada mikoplazemske membrane. Po odstranitvi mikoplazem se celice hitro vrnejo v normalno stanje, torej imajo spet nativno obliko in se delijo enako hitro kot pred okužbo.

UPORABA CELIČNIH LINIJ

Celične linije so zelo pomembne za proizvodnjo virusnih cepiv in številnih biotehnoloških produktov. S tehnologijo rekombinantne DNK lahko v sesalskih celicah proizvedemo encime, hormone, monoklonska protitelesa, interlevkine idr. Nekatere enostavnejše proteine lahko proizvedemo s pomočjo bakterij ali kvasovk, kompleksnejših proteinov pa v takih sistemih ne moremo pridobivati, saj je le sesalska celica sposobna nekaterih (ustreznih) posttranslacijskih modifikacij (zorenje proteina).

Celice se v gojišču običajno delijo toliko časa, da zapolnijo razpoložljiv volumen. Zaradi prevelike gostote celic prihaja do različnih težav: - pomanjkanje hranljivih snovi, - akumulacija apoptotičnih/nekrotičnih celic,

April 2010

7

Vrsta celice

Področje uporabe

Hibridomske celične kulture

Gojenje in proizvodnja MAB. Ekspresija drugih proteinov v mielomskih celičnih linijah.

Ovarijske celice kitajskega hrčka

Gojenje in proizvodnja rekombinantnih proteinov v suspenzijskih in adheriranih celičnih kulturah.

Človeške embrionalne ledvične celične kulture

Gojenje in proizvodnja rekombinantnih proteinov ali adenovirusov v suspenzijskih celičnih kulturah.

Človeške celične kulture za proizvodnjo virusov

Gojenje ledivčnih epitelijskih in sorodnih celičnih linij za proizvodnjo virusov.

Insektne celične kulture

Gojenje in vzdrževanje adherentnih in suspenzijskih celičnih kultur iz Drosophile melanogaster ali v bakulovirusnih ekspresijskih sistemih.

Celične kulture živčnih celic

Gojenje nevronov z minimalno glialno proliferacijo. Študij apoptoze ali poškodb zaradi prostih radikalov. Študij zarodnih celic. Rast in vzdrževanje nevronskih in glialnih tumorskih celičnih linij.

Celične kulture kostnega mozga in krvnih celic

Ex vivo aktivacija citotoksičnih limfoitov. Gojenje tumorskih infiltriranih limfocitov, citotoksičnih T- celic in monocitov. Študij fagocitoze makrofagov.

Aktivacija celic za uničenje tumorskih celic s pomočjo gama-interferona ali lipopolisaharidnih dodatkov. Gojenje človeških krvotvornih matičnih celic. Študij sinergističnih oz. posameznih vplivov na rast.

Človeške endotelijske celice

Gojenje in vzdrževanje rasti celic za študij medceličnih interakcij, analiza poškodb, ateroskleroze, prenosa signalov, proizvodnje citokinov, interakcij s celičnim matriksom.

Primarni človeški, mišji in podganji hepatociti

Vzdrževanje rasti hepatocitov.

Človeški epidermalni keratinociti in epitelijske celice materničnega ustja

Gojenje in vzdrževanje rasti kožnih nadomestkov, genska terapija, in vitro toksikologija. Gojenje epitelijskih celic materničnega ustja za določanje posledic okužb s človeškim papiloma virusom.

Mišje in človeške zarodne matične celice

Gojenje in vzdrževanje rasti nediferenciranih matičnih zarodnih celic za proizvodnjo transgenih miši. Študij diferenciacije celic.

pomočjo celičnih linij lahko opravimo velik del testiranj učinkovitosti zdravilnih učinkovin in pomožnih snovi, ki so bila včasih opravljena na živalih. Prav tako se s pomočjo celičnih linij sintetizirajo tkiva in organi. Gojenje celičnih linij je zelo raznoliko, saj vsaka vrsta celic za optimalno rast potrebuje specifične pogoje, ki jih mnogokrat lahko določimo le eksperimentalno. Zavedati se moramo tudi, da lahko že najmanjša napaka uniči našo celično linijo.

VIRI: 1.

Jeras, Matjaž, Kern Prezelj, Nadja. Celične kulture: kako jih gojiti in ravnati z njimi, Ljubljana 2004.

2.

Fundamental Techniques in Cell Culture. A Laboratory Handbook. ECACC (European Collection of Cell Cultures) Handbook. Sigma.

3.

Cell and Molecular Biology. Concepts and Experiments 4th Ed. Gerald Karp.

John Wiley & Sons, Inc. 4.

Culture of Animal Cells. A manual of basic technique. 4th Ed. R Ian Freshney.

John Wiley & Sons, Inc. 5. Štrukelj, B., Kos, J. Biološka zdravila: Od gena do učinkovine. Slovensko farmacevtsko društvo, Ljubljana 2007.

8

April 2010

Izvorne celice – nov potencial zdravljenja Barbara Breznik Enega od največjih premikov v medicinski znanosti v zadnjih letih predstavljajo izvorne celice, ki že sprožajo številne razprave in so predmet vedno novih raziskovanj ter dognanj. Začelo se je leta 1908, ko je izraz izvorna celica prvič uporabil ruski histolog Aleksander Maksimov. Od takrat so znanstveniki za svoja dognanja o izvornih celicah dobili številne nagrade, tudi Nobelovo.

Pomembne so tudi v farmaciji, saj lahko s pomočjo matičnih celic testiramo nove učinkovine in se tako izognemo raznim preizkusom na živalih ter ljudeh.

Matične celice lahko definiramo kot celice, ki imajo potencial regeneriranja tkiv skozi čas življenja nekega organizma.

Izvorne celice, imenovane tudi matične, najdemo v večini večceličnih organizmov, kjer služijo kot nekakšen interni ohranjevalni sistem. Okarakterizirane so z možnostjo samoohranjevanja preko mitotske celične delitve in diferenciranja v niz različnih tipov specializiranih celic, kot so možganske in mišične. Tako se matične od drugih celic razlikujejo po tem, da se lahko obnavljajo s celično delitvijo tudi po določenem času neaktivnosti ter se jih pod določenimi fiziološkimi in eksperimentalnimi pogoji vzpodbudi k nastanku specializiranih tkiv s posebno funkcijo. V nekaterih telesnih organih, npr. v črevesju in kostnem mozgu, se matične celice redno delijo, nadomeščajo ter obnavljajo poškodovano tkivo. Drugače pa je v pankreasu in srcu, kjer se te celice delijo le pod specifičnimi pogoji. Izvorne celice so v organizmu pomembne zaradi več razlogov. Eden od njih je ta, da v 3 do 5 dni starem zarodku (blastocista) vzpodbudijo rast celotnega organizma, vključno z različnimi tkivi, kot so srce, pljuča, možgani, koža itd. V odraslih tkivih pa generirajo zamenjave celic, ki so bile poškodovane tekom bolezni, zaradi poškodbe ali po določenem življenjskem ciklusu. V otroštvu in odraslem življenju se lahko pojavijo situacije, ko izvorne celice ne zmorejo več svojih nalog (bolezni, poškodbe tkiv).

Sredi vsega tega se matične celice z leti utrudijo, kar privede do tega, da se zmanjša njihova sposobnost popravljanja telesnih tkiv in tako postanemo bolj dovzetni za bolezni. Tukaj nastopi terapija z matičnimi celicami; z dodajanjem novih živih matičnih celic od zunaj se »mehanizmi obnavljanja« spet poženejo. Znanstveniki ločijo dve vrsti izvornih celic: embrionalne in odrasle (somatske oz. neembrionalne) celice.

Embrionalne izvorne celice

Embrionalne celice, kot že samo ime pove, izvirajo iz zarodka.

Ta pa največkrat iz jajčec, ki niso bila oplojena v ženskem telesu, temveč in vitro. Iz 3 do 4 dni starega embria odvzamejo celice notranje celične mase, ki se nahajajo v blastocisti. To je skupek 50–150 celic, ki jih prenesejo v posode z nutrienti, kjer rastejo kot celične kulture. Pod določenimi pogoji, včasih kar spontano, se lahko celice diferencirajo v do 200 različnih tkiv odraslega človeka. Če matične celice rastejo pod primernimi pogoji (mišji fibroblasti, fibroblastni rastni faktorji itd.), se ne diferencirajo in ostanejo nespecializirane. S spremembo pogojev v celični kulturi (modificiranje celic z vstavljanjem specifičnih genov ali s spremembo površine celičnih posod) znanstveniki preprečijo nekontrolirano

diferenciranje. Skozi leta raziskovanja so strokovnjaki zapisali nekatere točne protokole in »recepte« za diferenciranje embrionalnih celic v specifična tkiva. Embrionalne celice z diferenciranjem lahko v prihodnosti omogočijo nove načine zdravljenja. Bolezni, kot so Parkinsonova bolezen, diabetes, okvare srca, izguba vida ter sluha, bo mogoče zdraviti s transplantacijo celic, generiranih iz človeških embrionalnih matičnih celic.

Somatske izvorne celice

Somatske izvorne celice so nediferencirane, poleg diferenciranih celic jih najdemo v tkivih in organih, ki se lahko obnavljajo. Takšne celice lahko dolgo ostanejo nediferencirane, dokler ni večje potrebe po celicah zaradi bolezni ali poškodbe. V tkivih je manjša zaloga izvornih celic. Če jih iz telesa enkrat odstranimo, je njihova sposobnost deljenja omejena in oteženo je njihovo generiranje.

Zato se strokovnjaki trudijo izboljšati načine rasti somatskih matičnih celic in povečati količine iz njih nastalih specializiranih celic. Poznamo več načinov diferenciranja somatskih izvornih celic. Krvotvorne izvorne celice se diferencirajo v vse krvne celice: rdeče krvničke, T- in B-limfocite, monocite, nevtrofilce, makrofage … Živčne izvorne celice v možganih se spremenijo v nevrone, astrocite. Epitelijske izvorne celice v GIT so osnova za enteroendokrine in absorptivne celice. Mezenhimske izvorne celice pa se specializirajo v maščobne celice (adepociti), osteocite ter v ostale tkivne celice, ki se nahajajo v vezivnem tkivu. Prisotne so tudi izjeme, saj se določene matične celice lahko diferencirajo v druge vrste celic kot je prvotno pričakovano. Tako so znanstveniki z genetsko modifikacijo »preusmerili« somatske izvorne celice, da se specializirajo v celice, ki jih takrat potrebujejo, in ne v take, ki so pričakovane za to vrsto celic. Metoda je uporabna, če pacient nima določenih izvornih celic za obnovo zaradi poškodbe tkiva.

Razlike med obema tipoma matičnih celic

Glavna razlika je zagotovo število različnih celic, v katere se lahko diferencirajo. Embrionalne izvorne celice se lahko razvijejo v vse celice v telesu, medtem ko se somatske diferencirajo omejeno.

Lažje gojenje v celičnih kulturah omogočajo embrionalne. Gojenje somatskih celic je težje, saj je njihova zaloga v odraslem človeškem telesu majhna in izolacija skoraj nemogoča. Zaloga izvornih celic v telesu je zelo pomembna, kajti pri nadomestnih terapijah potrebuje tkivo za obnovo veliko število celic. Vendar embrionalne izvorne celice sprožijo večji imunski odziv in reakcijo. Somatske celice izolirajo iz tkiva, jih prenesejo v kulturo in zagotovijo diferenciranje ter jih nato ponovno vstavijo v telo. Takšen način zagotavlja manjše imunske reakcije, sploh zaradi vstavljanja celic, ki se specializirajo iz človeku lastnih izvornih celic.

Potencialna uporaba izvornih celic je omejena predvsem na gojenje celičnih kultur ter zagotavljanje pravilnih pogojev, da celice ostanejo nediferencirane.

Mnoge terapije so danes še v fazi preizkušanja, določene pa se

April 2010

9

uporabljajo že nekaj let. Izvorne celice lahko uporabljamo tudi za testiranje novih zdravil. Danes na ta način že testirajo protitumorne učinkovine, vendar postopki zahtevajo previdnost, saj morajo pogoji ostati nespremenjeni, ko primerjamo različne vrste zdravil – na matičnih celičnih linijah opazujemo napredovanje rakavih celic.

Uporabnost v farmaciji pa se s tem ne konča. Na tkivih in celicah, vzgojenih iz izvornih celic človeka, lahko znanstveniki opazujejo učinke zdravila ter tako predvidijo tudi nezaželene stranske učinke. Problem so predvsem stroški, ki jih povzroča zahtevno ter pod točno določenimi pogoji ustrezno gojenje celičnih kultur.

predvsem levkemije. V telo vbrizgajo lastne matične celice osebka, s katerimi je zdravljenje še uspešnejše.

Matične celice so že sedaj pomembne v medicini, kar je razvidno iz velikega števila obolenj, ki jih zdravijo: akutne in kronične levkemije, nepravilnosti matičnih celic, fagocitozne nepravilnosti, kongenitalne nepravilnosti imunskega sistema, novotvorbe, histocitozne nepravilnosti in ostale nepravilnosti (osteoporoza, dedne nepravilnosti trombocitov). V preizkušanju pa so metode za zdravljenje Parkinsonove bolezni, Alzheimerjeve bolezni, diabetesa, multiple skleroze, kapi, srčnih bolezni, poškodb hrbtenjače, izgube vida, opeklin ter mišične distrofije.

Polemike

Zdravljenje

Največji potencial matičnih celic je zagotovo generiranje celic in tkiv v celični terapiji, saj gre za obnovljiv vir organov, celic in tkiv, medtem ko je pri trenutnih transplantacijah človek omejen na določene zaloge tkiv drugih ljudi.

Za mnoge srčne bolezni, od prirojenih srčnih napak pri otrocih do srčne kapi pri odraslih, je zdravljenje z izvornimi celicami še posebej zanimivo, saj je možno specializiranje matičnih celic v srčno mišične celice v laboratoriju ter prenos v pacienta s kronično boleznijo srca. Znanstvenikom je tako že uspelo razviti srčne zaklopke iz lastnih matičnih celic, ki rastejo s telesom. V nekaterih klinikah takšno zdravljenje že prakticirajo za krepitev srčne mišice. Za ljudi, ki trpijo za diabetesom tipa 1, lahko izvorne celice diferencirajo v inzulin-proizvajajoče celice in jih transplantirajo v organizem. Tako preprečijo resno poškodbo živcev, žil in poškodbo oči, ki so značilni za to vrsto neozdravljivega diabetesa v kasnejših obdobjih.

Raziskave kažejo, da bi lahko terapija z izvornimi celicami učinkovala pri pacientih s Parkinsonovo boleznijo, ki trpijo za pomanjkanjem kemičnega prenašalca dopamina. Njihovi gibi postanejo nekontrolirani in nekoordinirani in nastopi tremor. Na miših so izvorne celice prenesli v telo, kjer so te generirale živčne celice, ki so izločale dopamin, sedaj poskušajo metodo prenesti na človeka. Prav tako je terapija učinkovita pri otrocih s poškodbami možganov, v katere vbrizgajo otroku lastne matične celice.

Ugotovili so regeneriranje možganov in ponovno pridobitev sposobnosti, ki so bile s poškodbami že izgubljene. Že več let uporabljajo izvorne celice tudi za zdravljenje rakavih obolenj,

10

April 2010

Za pridobitev embrionalnih izvornih celic morajo znanstveniki uporabiti embrio, ki je bil že oplojen, oziroma embrio klonirajo z uporabo celice iz pacientovega telesa in doniranega jajčeca.

V vsakem primeru morajo embrio uničiti in s tem povzročajo religiozne polemike, saj nekateri takšno ravnanje vidijo kot uničenje človeškega življenja. Poleg tega je problem kloniranje zarodka, saj bi lahko kloniran embrio vstavili v žensko telo in ta naj bi se normalno razvijal naprej. Ponekod je šlo celo tako daleč, da so vlade omejile in strogo določile pravila za raziskovanje izvornih celic in tako se politične in etične debate o uporabi embrionalnih celic nadaljujejo. Zato znanstveniki raziskujejo somatske izvorne celice ter delajo predvsem na tem, da bi se somatske celice obnašale podobno ko embrionalne, vendar še vedno obstaja problem manjše pluripotentnosti (število različnih možnih diferenciranih celic, ki se lahko razvijejo iz matičnih celic) teh celic.

Dandanes tudi v Sloveniji že obstajajo številna podjetja, ki ponujajo shranjevanje matičnih celic iz krvi iz popkovnice novorojenega otroka ter matičnih celic iz mlečnih zob. Te so bogat vir izvornih celic, ki bi otroku lahko pomagale pri raznih resnih obolenjih v prihodnosti. Vendar se moramo zavedati, da je raziskovanje na tem področju še zelo omejeno in nerazvito. Po naraščajočem številu laboratorijev in institucij, ki se ukvarjajo z matičnimi celicami, lahko sklepamo na ogromen premik v tej smeri v prihodnosti.

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

Viri in literatura The National Institutes of Health resource for stem cell research: http://stemcells.nih.gov/info/basics/defaultpage.asp Izvorna celica: http://www.izvorna-celica.si/site/index. php?view=home New scientist: http://www.newscientist.com/topic/stem-cells http://www.howstuffworks.com/cellular-microscopic-biology/ stem-cell.htm Slovenski medicinski e-slovar: http://www.lek.si/medicinskislovar Stem cells: http://stemcells.com/view/0/index.html MONASH University: http://www.pharm.monash.edu.au/news/ stemcells.html

RAZISKOVALNA NALOGA: Sinteza inhibitorjev ligaze MurD Dominik Nabergoj V začetku letošnjega študijskega leta sva se s Sanjo Vrbek odločila za izdelavo raziskovalne naloge na katedri za farmacevtsko kemijo pod mentorstvom doc. dr. Lucije Peterlin Mašič in somentorstvom asist. Tihomirja Tomašiča.

V članku bom skušal predstaviti okvir našega dela, pred tem pa bi rad razložil določene pojme, ki se navezujejo na temo raziskovalne naloge.

Odpornost mikroorganizmov na protimikrobne učinkovine postaja v svetu čedalje večji problem. Nesmotrna in prepogosta raba širokospektralnih protibakterijskih učinkovin, prenizki odmerki in pomanjkljiva bolnišnična higiena omogočajo določenemu številu bakterij preživetje.

Bakterije zaradi hitrega razmnoževanja in takih pogojev lažje razvijejo rezistenco na določen tip antibiotika. Po definiciji je odpornost ali rezistenca sposobnost mikroorganizmov, da v prisotnosti antibiotika preživijo oz. se še naprej razmnožujejo.

Lahko je intrinzična (naravna) ali ekstrinzična (pridobljena).

Naravna odpornost je navadno specifična za določeno vrsto ali rod bakterij in odraža genetsko, strukturno ter fiziološko stanje bakterij (npr. bakterija nima prijemališča za določen antibiotik in je zato nanj odporna). Pridobljena odpornost je na začetku prisotna le pri nekaterih sevih znotraj vrste, ki je bila podvržena določenim pritiskom, kasneje pa se lahko širi med bakterijami. Pridobljena odpornost se izraža kot mutacija na različnih genih v obliki izgube ali pridobitve genetskih informacij. Rezistenca se širi s prenosom bakterije s človeka na človeka, s prenosom r-genov med bakterijami (plazmidi) in s prenosom transpozonov s plazmida na plazmid znotraj patogenega organizma.

Mikroorganizmi se pred protibakterijskimi učinkovinami branijo na različne načine: • tvorba encimov, ki hidrolizirajo ali spremenijo antibiotik (npr. β-laktamaze inaktivirajo peniciline), • sprememba encima, ki ga protimikrobna učinkovina inhibira, • zmanjšan vnos (inhibicija tvorbe porinov zmanjša vnos hidrofilnih antibiotikov v celico) oz. zmanjšana akumulacija antibiotika v bakteriji (npr. aktivni transport tetraciklinov iz bakterij), • sprememba vezavnega mesta za antibiotik. Širjenje rezistence mikroorganizmov je potrebno upočasniti z omejevanjem in bolj smotrno rabo antibiotikov, izboljšanjem higienskih razmer v bolnišnicah in z načrtovanjem novih protimikrobnih učinkovin. Fakulteta za farmacijo v Ljubljani je vključena v evropski projekt EUR-INTAFAR (Inhibition of New Targets for Fighting Antibiotic Resistance), katerega glavni cilj je boj proti rezistenci antibiotikov z zaviranjem novih tarč. Raziskovanje je osredotočeno na proučevanje bakterijskega peptidoglikana, ki učinkovito varuje bakterije pred vplivi iz okolja.

Peptidoglikan ali murein je en izmed najpomembnejših sestavnih delov bakterijske celične stene, ki omogoča trdnost, hkrati pa zagotavlja preživetje bakterije v močno hipotoničnem okolju. Glede na zgradbo celične stene delimo bakterije na po Gramu pozitivne (G+) in po Gramu negativne (G-). Temeljna razlika med obema vrstama je vsebnost peptidoglikana.

Celična stena G+ bakterij je preprosto zgrajena in vsebuje do 40 plasti peptidoglikana,

12

April 2010

celična stena G- bakterij pa je kompleksnejša, vsebuje več lipidov in po navadi vključuje dodatno zunanjo membrano. Peptidoglikanska plast pri G- bakterijah je v periplazemskem prostoru, v katerem se nahajajo tudi β-laktamaze. Plast peptidoglikana je sestavljena iz izmenjujočih se sladkorjev N-acetilglukozamina in N-acetilmuraminske kisline, ki sta povezana preko 1,4-β vezi v dolgo verigo. Na prosto karboksilno skupino laktilnega dela N-acetilmuraminske kisline je preko amidne vezi pripet tetrapeptid (L-alanin-D-glutaminska kislina-(mezo-diaminopimelinska kislina ali L-Lys)-D-alanin).

Pri sintezi peptidoglikana sodeluje cela vrsta znotrajceličnih, membranskih in zunajceličnih encimov, ki predstavljajo nova, do sedaj neizkoriščena tarčna mesta. Sinteza peptidoglikana predstavlja kompleksen proces, ki je sestavljen iz treh faz. V prvi fazi se v citoplazmi celice sintetizirajo prekurzorji, ki se v drugi fazi s pomočjo lipidnih nosilcev prenesejo preko membrane. V tretji fazi prekurzorji prehajajo v celično steno, kjer se vgradijo v že obstoječi peptidoglikan. Sintezo prekurzorjev iz prve faze katalizirajo encimi ligaze Mur (MurC do MurF).

Tema najine raziskovalne naloge je sinteza inhibitorjev MurD ligaze in s tem iskanje novih potencialnih protimikrobnih učinkovin. MurD ligaza (UDP-N-acetilmuramoil-L-alanin:D-glutamat ligaza) katalizira pripenjanje aminokisline D-Glu na substrat UMA (UDP-MurNAc-LAla). Produkt encima MurD je UMAG (UDP-MurNAc-L-Ala-D-Glu). Če se v aktivno mesto encima MurD veže spojina, ki oponaša bodisi substrat bodisi produkt, pride do inhibicije encima in s tem se prepreči sinteza peptidoglikana. Spojine, s katerimi se ukvarjamo, imajo v svoji strukturi ostanek glutaminske kisline, vsebujejo pa tudi benzilidenrodaninski skelet. Rodanin je vključen v strukturo, ker je znan kot inhibitor encima MurC in β-laktamaze. Modifikacije strukture izvajamo na rodaninskem dušiku, na katerega vežemo različne skupine. S tem želimo doseči dodatne interakcije v aktivnem mestu encima in s tem boljšo inhibicijo encima. Predpise reakcij in navodila za izvedbo ter razne ugotovitve zapisujeva v laboratorijski dnevnik. Potek reakcij spremljamo s pomočjo TLC metode (tankoplastna kromatografija). Večji problem kot sama sinteza predstavlja izolacija produktov. Velikokrat je potrebno produkt prekristalizirati, ga ekstrahirati ali očistiti s pomočjo kolonske kromatografije. Pri ekstrakciji predstavljajo problem temno obarvane spojine, ker se meje med organsko in vodno fazo velikokrat ne vidi. Pri kolonski kromatografiji je potrebno izbrati pravo mobilno fazo, da se produkt dovolj dobro loči od nečistot, izhodnih spojin in stranskih produktov. Po izolaciji se topilo odpari na rotavaporju, zaostanke topil pa odstranjujemo z membransko črpalko in sušenjem v sušilniku. Produkti morajo biti čim bolj čisti (vsaj 95 %), da jih lahko pošljemo na encimske teste. Strukturo produkta določimo z NMR spektroskopijo (jedrska magnetna resonanca). Iz 1H-NMR spektrov lahko razberemo, ali je sinteza uspela. Pri določanju strukture si pomagamo tudi z masno spektrometrijo, IR spektroskopijo in elementno analizo, čistost končnih spojin pa preverjamo s HPLC metodo. Inhibitorno aktivnost sintetiziranih spojin ugotavljamo s pomočjo testov na izoliranem encimu MurD. Med izdelavo raziskovalne naloge sva se naučila, da je potrebno biti pri delu pazljiv, natančen in predvsem potrpežljiv, saj je kemija velikokrat nepredvidljiva in nerada uboga pravila.

Laboratorijska analiza blata – faecesa (fecesa) Karmen Pangeršič

ORGANOLEPTIČNI PREGLED BLATA Osnovni laboratorijski testi za laboratorijsko analizo blata.

Blato je končni produkt presnove in z njim izločimo iz telesa Zabeležimo podatke o količini, barvi, obliki, vonju, neabsorbirane in neprebavljene sestavine hrane ter izločke konsistenci blata, starosti vzorca in številu iztrebljanj na dan.

Trofozoiti črevesnih zajedavcev propadejo hitro po prebavnih organov. iztrebljanju, zato je podatek o starosti vzorca zelo Sestavljajo ga voda, neprebavljiva in neabsorbirana hrana, pomemben.

Nato blato pregledamo glede vsebnosti sluzi (rumenkasta, mikroorganizmi in produkti prebavnega trakta. steklasto prozorna), krvi, gnoja, maščob in živečih parazitov.

• ¾ vode Celotno dnevno količino blata moramo pregledati takrat, • ¼ trdnih snovi: anorganske ko iščemo glavico trakulje. Odrivki niso vedno pripeti na beljakovine glavico, zato jo je težko najti. neprebavljeni ostanki hrane žolčni pigment odluščene epitelne celice KOLIČINA Normalni vzorec blata vsebuje vodo, elektrolite, bakterije, celulozo, Dnevno izločimo 100–200 g blata; teža močno variira in neprebavljene delce hrane, produkte črevesnega izločanja, žolčne je odvisna od vrste prehrane. Ljudje, ki se prehranjujejo pigmente (urobilinogen, sterkobilinogen in njihove oksidacijske pretežno z mesno hrano, izločajo manjše količine blata. produkte), proste maščobne kisline, lipide in dušikove Ljudje, katerih hrana temelji na rastlinski hrani, izločajo spojine. večje količine blata (tudi do 350 g dnevno).

Količina izločenega blata se poveča pri hitri pasaži blata, spremenjeni reabsorpciji v črevesju, spremenjeni funkciji LABORATORIJSKI PREGLED BLATA Makroskopski (organoleptični), mikroskopski, kemijski, pankreasa ali kadar blato vsebuje sluz, kri, gnoj ali mnogo epitelnih celic prebavnega trakta. mikrobiološki in parazitološki.

ODVZEM VZORCA

ŠTEVILO DEFEKACIJ

Feces se normalno izloča enkrat dnevno. Povečano število Za pregled vzorca blata mora dobiti preiskovanec natančno ustno defekacij na dan imenujemo driska ali diareja. Zmanjšano število defekacij pa imenujemo zaprtje ali obstipacija. ali pisno navodilo: - kako mora ravnati pred vzorčenjem blata, - kako odvzame vzorec blata, BARVA - koliko ga odvzame, Normalno rjavo barvo blatu daje žolčno barvilo sterkobilin, - kolikokrat mora postopek ponoviti. ki nastane z oksidacijo sterkobilinogena.

Tri zaporedne dni pred oddajo vzorca blata preiskovanec ne sme uživati: rdečega mesa, mesnih izdelkov ali izdelkov s krvjo (krvavic), nekaterih vrst zelenjave (zelene solate, paradižnika, zelja, redkve, zelene), sadje lahko uživa v zelo majhnih količinah (banane, pomaranče, melone, jabolka, hruške, slive, marelice, jagode), vitamina C (askorbinske kisline) ne sme zaužiti več kot 250 mg dnevno.

Preiskovanec vsaj dva tedna pred oddajo vzorca blata ne sme uživati odvajal ali sredstev proti driski, ter sredstev za nevtraliziranje kislosti želodčnega soka (antacidov).

Za laboratorijske analize je primeren svež vzorec blata, konzerviran vzorec pa le za nekatere preiskave. Oseba naj se iztrebi v čisto posodo ali (mnogo lažje izvedljivo) v plastično vrečko, ki jo namesti na straniščno školjko. V standardno posodico z žličko odvzame iz različnih delov fekalne mase za lešnik blata ali 1-2 mL tekočega iztrebka. Vzorcu ne sme biti primešan urin ali voda in odvzet mora biti iz različnih delov iztrebka.

Če blato stoji na zraku, potemni. Vzrok je oksidacija preostalega sterkobilinogena.

Novorojenčki, ki še nimajo razvite normalne črevesne flore, imajo zato blato zlatorumene barve. Tako barvo mu daje nespremenjeno žolčno barvilo bilirubin. Če to blato stoji na zraku, pozeleni zaradi oksidacije bilirubina v biliverdin.

Tudi hrana lahko vpliva na spremembo barve blata: - rdeča pesa in borovnice dajejo blatu črno barvo, - velika količina mleka in mlečnih izdelkov dajejo blatu svetlejšo barvo, - kakav in čokolada temno sivo, - sadje rdečkasto ali črno, zelenjava z veliko vsebnostjo klorofila (predvsem špinača) pa obarva blato zeleno.

Poleg hrane lahko na barvo blata vplivajo tudi nekatera zdravila: - peroralno aplicirani antibiotiki dajejo rumenkasto barvo (če uničijo normalno črevesno floro), - železo in bizmut ga obarvata temno rjavo ali črno, - kalomel zelenkasto, - metilensko modrilo zelenomodro, - hematoksilin rdeče.

April 2010

13

Blato spremeni barvo tudi pri nekaterih boleznih: - bledo, aholično se pojavi pri obstrukcijski zlatenici, - rumeno blato se lahko pojavi tudi pri hitri pasaži blata, - katransko črno je posledica krvavitev v zgornjem delu prebavnega trakta (krvavitve iz požiralnika, želodca in dvanajsternika), - krvavo blato je posledica krvavitev iz nižjih predelov cevi (anus ali pa zaradi hemoroidov), - sivo bela barva blata pa je značilna za steatorejo.

VONJ

Vonj fecesa je neprijeten. Vonj mu dajo produkti razpada beljakovin indol in skatol, ki sta produkta bakterijske razgradnje triptofana. Blato vsebuje tudi CO2, CH4, H2S ali razne hlapne amine in kisline.

Feces ljudi, ki uživajo rastlinsko hrano, nima tako prodornega vonja kot tistih, ki uživajo meso in ribe. Neprijeten vonj je pri krvavitvah in pri ljudeh, ki imajo zaporo izliva žolča v črevesje (obstrukcijska zlatenica). Blato novorojenčkov ima kiselkast vonj, ker vsebuje več maščobnih kislin iz mleka.

OBLIKA IN ČVRSTOST

Oblika in čvrstost blata kažeta na stanje prebavnega trakta.

Normalno je blato čvrsto ali pa je podobno gosti kaši. Ljudje, ki uživajo pretežno mesno hrano, imajo trše blato kot ljudje, ki uživajo pretežno hrano rastlinskega izvora.

Po obliki normalno blato spominja na klobaso. Oblika je odvisna od prehrane, količine vode, širine lumna in tonusa črevesa. Če je blato suho in trdo, so v črevesu zapore. Trdo kroglasto kaže na polenjeno črevesje. Neformirano mehko ali vodeno je pri driskah. Ozko in ploščato je lahko pri novotvorbah anusa.

Amebe in bičkarji so pogosto prisotni v vodenih iztrebkih. Na sobni temperaturi hitro propadejo. V mehkejših vzorcih lahko najdemo trofozoite in ciste, v čvrstih vzorcih pa samo ciste.

Jajčeca in ličinke zajedavcev ne izgubijo značilnih morfoloških lastnosti tako hitro kot trofozoiti.

LABORATORIJSKI TESTI • • • • •

pregled na kri (hemoglobin), prebavljenost hrane, žolčna barvila, lipidi, proste maščobne kisline, trigliceridi, pH blata.

Kri v blatu določamo z različnimi metodami. Večina jih temelji na dejstvu, da se hemoglobin v določenih okoliščinah obnaša kot encim peroksidaza. Benzidinska reakcija; KastleMayerjeva reakcija s fenolftalatom; komercialni produkti delujejo v glavnem na osnovi gvajakove smole; za določanje krvi (hemoglobina) v blatu lahko uporabljamo tudi zelo specifične metode, ki temeljijo na imunokemijski reakciji med hemoglobinom in protitelesi proti njemu.

14

April 2010

Nespecifični kemijski testi izkoriščajo peroksidazno aktivnost globina iz hemoglobina, vendar nespecifično reagirajo tudi s katero koli drugo v blatu prisotno peroksidazo (predstavnico skupine encimov, ki reducirajo vodikov peroksid v vodo), zaužito s hrano, zato je za pregled blata potrebna predhodna prehranska dieta.

Specifični imunokemijski testi temeljijo na specifičnih protitelesih proti človeškemu hemoglobinu, zato zaužita hrana ne vpliva na rezultat analize in predhodna prehranska dieta ni potrebna.

Specifični testi zaznajo samo krvavitve iz debelega črevesa, ne pa tudi iz zgornjih prebavil, ker se hemoglobin v prebavilih razgradi. Sedem dni pred odvzemom vzorca blata za pregled na prisotnost skrite krvi ni priporočljivo jemati aspirina ali drugih nesteroidnih protivnetnih zdravil, kortikosteroidov in železovih preparatov, razen če je to nujno potrebno.

Vzorec blata ni uporaben, če je bil odvzet ob menstruaciji, če ima preiskovanec krvaveče hemoroide, če krvavi iz nosu ali obzobnih tkiv. Za zaključek, da ni krvavitve iz prebavil, je treba analizirati vsaj tri vzorce blata, odvzete v treh različnih dneh.

Rezultat analize je izražen z 1 (pozitivno) ali 0 (negativno).

MIKROSKOPSKI (ORGANOLEPTIČNI) PREGLED BLATA

V prebavilih lahko živijo in se razmnožujejo tudi različni črevesni zajedavci, katerih črvi, jajčeca ali ciste se izločajo z iztrebki. Za pregled blata na jajčeca ali ciste zajedavcev preiskovanec dva tedna pred oddajo vzorca ne sme jemati antibiotikov. Če je iztrebkom primešana sluz ali kri, se odda v analizo ta del blata. Za zaključek, da jajčec črevesnih zajedavcev v blatu ni, je treba pregledati najmanj tri različne vzorce blata, odvzete v desetih dneh, za zaključek, da niso prisotne ciste ameb ali bičkarja iz rodu Giardia (Giardia lamblia), pa najmanj šest različnih vzorcev blata, odvzetih v štirinajstih dneh. Preiskave morajo biti narejene z metodo koncentracije jajčec in cist.

Posebnost je sum na okužbo s podančicami (Enterobius vermicularis). Samica zajedavca namreč leže jajčeca v nočnem času na toplo in vlažno kožo kožnih gub ob zadnjiku, kjer ostanejo prilepljena, zato jih v vzorcu blata običajno ne najdemo. Vzorec za preiskavo je treba odvzeti zjutraj, pred uriniranjem, iztrebljanjem in umivanjem. Napravi se odtis kožnih gub ob zadnjiku (anusu) s pomočjo lepljivega celofanskega traku (»selotejpa«), napetega z lepljivo stranjo navzven preko konca lesenega loparčka (spatule).

Tako pripravljen perianalni bris se pregleda v laboratoriju. Prav okužba s podančicami je najbolj pogosta med otroki v vrtcih in

nižjih razredih devetletke, saj se hitro širi, potrebno pa je tudi zdravljenje vseh družinskih članov.

Pozitiven izvid pregleda blata na jajčeca ali/in ciste zajedavcev se izrazi z 1 (pozitivno) in imenom zajedavca, katerega jajčeca ali ciste so prisotne. Negativen izvid se izrazi z 0 (negativno).

Pri pregledu vzorcev blata na prisotnost jajčec, ličink, cist, oocist in trofozoitov črevesnih zajedavcev se držimo naslednjih pravil: • Po aplikaciji odvajalnih sredstev, antibiotikov in antimalarikov se spremeni črevesna flora, zato moramo vzorec blata za laboratorijske preiskave odvzeti pred ali pa 7 dni po aplikaciji naštetih zdravilnih pripravkov.

• Zabeležimo konsistenco blata. V tekočih vzorcih blata pogosteje najdemo trofozoite črevesnih zajedavcev, ciste in oociste v čvrstih, obe obliki pa v poltrdih vzorcih blata.

• Pregledamo 3 vzorce blata, odvzete vsak drugi dan (v času 10 dni). Če bolnik nima diareje, pregledamo 2 vzorca blata po normalnem iztrebljanju, 1 vzorec pa po zaužitju odvajala.

6 zaporedno odvzetih vzorcev blata pregledamo pri sumu na amebiazo.

• V 30 minutah po odvzemu moramo pregledati vzorce blata na vsebnost trofozoitov črevesnih zajedavcev.

• Tekoče vzorce blata moramo pregledati v 30 minutah po odvzemu, poltrde vzorce v času 1 ure in čvrste vzorce blata v 1 dnevu po odvzemu. Če pregleda ne opravimo v predpisanem času, moramo vzorce blata konzervirati (1 del blata zmešamo s 3 deli raztopine konzervansa).

April 2010

15

56. letni kongres Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF 2010) Jasna Puh, Alenka Jaklič, Deja Kuclar

LIT – Leaders in Training

12

LIT bo potekal pet dni pred kongresom (29. julij – 2. avgust 2010). Gre za program strokovnih delavnic, posebej namenjenih študentom farmacije. Udeležencem ponuja razvoj sposobnosti, ki jim omogočajo postati boljši član in/ali vodja ekipe, boljše razumevanje timskega dela in tega, kako in zakaj le-to deluje na prav tak način.

LIT je namenjen predvsem študentom, ki razmišljajo o vodilni vlogi na lokalni, nacionalni ali mednarodni ravni ali pa svojo vlogo želijo izboljšati. Delavnice bodo obsegale 5 obširnejših tematik – osebni razvoj, komunikacijske veščine, vodenje projektov, planiranje nasledstva in skupinske dinamike ter uspešno usposabljanje – ki bi vsakemu članu kakršne koli ekipe prišle še kako prav.

Programa LIT se lahko udeležiš le, če se udeležiš kongresa

Strokovni program

Humani papiloma virus (javna kampanja) Ena izmed mnogih farmacevtovih nalog je ozaveščanje ljudi o zdravstveni problematiki, boleznih in njihovem zdravljenju.

Zato smo se organizatorji kongresa v letošnjem letu odločili, da v sklopu programa izvedemo tudi javno kampanjo, katere namen je, seznaniti javnost o humanem papiloma virusu, s poudarkom predvsem na odkrivanju same okužbe. Študenti se bodo imeli možnost najprej sami spoznati z osnovnimi dejstvi o HPV, saj bo na omenjeno temo pred samo izvedbo kampanje najprej potekalo predavanje. In kako bo nato potekala kampanja? Tako kot vse do zdaj: skupaj bomo z informativnim materialom, pogovorom in predvsem prisotnostjo v javnosti ljudem predstavili dejstva o okužbi in opozorili na možnosti testiranja in diagnosticiranja. Kampanja bo potekala v Ljubljani, kjer bodo na različnih koncih organizirane informacijske točke z ustreznim materialom (letaki), ki ga bodo delili entuziastični študenti farmacije.

Ker se zavedamo, da bomo s kampanjo pritegnili pozornost, bomo dogodek izkoristili in hkrati ljudem predstavili tudi naš kongres in vse aktivnosti, ki bodo v okviru kongresa potekale.

Izobraževalni simpozij (Educational Symposium) Izobraževalni simpozij bo potekal 7. 8. 2010 (sobota) v hotelu Mons. V sklopu predavanj, delavnic in okroglih miz se bo tokrat predstavila tema »Leadership into practice«. Študenti bodo imeli možnost prisluhniti mednarodnim in slovenskim vodjem raziskovalnih skupin, oddelkov, projektov z različnih področij farmacevtskega poklica. Tako se bomo seznanili z izkušnjami, idejami in triki, kako postati vodja lekarne, klinike, farmacevtskega podjetja, vodja v mednarodni organizaciji in drugih lokalnih mrežah. Namen predavateljev je, svojo poklicno pot predstaviti kar se da realistično, z vsemi prednostmi in slabostmi, ki jih vodstvena kariera ponuja.

Znanstveni simpozij (Scientific Symposium) Znanstveni simpozij bo potekal 8. 8. 2010 (nedelja) v hotelu Mons. Izbrana tema: »Gene Therapy – Use or Abuse«. Simpozij na omenjeno temo bo zajemal tako predavanja kot delavnice, na katerih bo več kot dobrodošlo aktivno sodelovanje študentov.

Izobraževanje v sklopu simpozija bo nadgradnja znanja, ki smo ga o biotehnologiji osvojili tekom študija. Vseeno bodo na začetku izvedena uvodna predavanja, da bodo lahko tematiki sledili tudi študenti nižjih letnikov. Vsekakor je vsebina simpozija aktualna za vsakogar, ki si želi izvedeti več o bioloških in biološko primerljivih zdravilih, biotehnološkem pridobivanju omenjenih zdravil, genski terapiji in osnovah mikro RNA. Na koncu se bodo predavatelji dotaknili tudi problematike bioetike in skupaj bomo skušali ugotoviti, kje so oz. ali sploh obstajajo meje v bioznanosti. Nam predstavljajo oviro ali morda izziv?

V sklopu simpozija bo sledil še ogled lekarne Onkološkega inštituta.

V okviru praktičnega dela pa se bo za omejeno število udeležencev izvedla tudi genska analiza.

Predstavitev tematik iz sklopa javnega zdravja Strokovni program kongresa obsega še različne delavnice, v okviru katerih se študenti seznanijo z različnimi tematikami iz sklopa javnega zdravja, kot so sladkorna bolezen, HIV/AIDS, tuberkuloza, posledice kajenja, prostovoljstvo itd. Javno zdravje ponuja pester izbor različnih tematik, tako da imajo študenti veliko izbiro delavnic, ki se jih lahko udeležijo.

Predstavitev tematik iz sklopa farmacevtskega poklica Namen delavnic o predstavitvi in pomenu farmacevtskega poklica je predvsem približati študentom osnovne vrline, ki naj bi jih posedoval vsak farmacevt, hkrati pa jim ponuditi, da se skozi predstavitev različnih področij delovanja farmacevta sami lažje odločijo za nadaljevanje svoje poklicne poti. »Kam po koncu študija?

Ali je farmacevt res samo oseba za lekarniškim pultom, ki izdaja zdravila? Kakšna je prihodnost farmacevtskega poklica?« Zagotovo je še veliko drugih vprašanj, ki se nam kot študentom zastavljajo tekom študija. Kdo ve, morda bomo našli odgovore nanje prav tu, na teh delavnicah, na našem kongresu.

Organizatorji bi radi izkoristili priložnost in študente, ki se nameravajo kongresa udeležiti, opozorili, da bo za udeležbo na družabnem programu in večernih dogodkih obvezna prisotnost na določenih strokovnih dogodkih.

Družabni del

Kongres bomo otvorili z otvoritveno slovesnostjo, ki se bo odvijala na atraktivni lokaciji pod zvezdami in z romantičnim pogledom na Ljubljano – na Ljubljanskem gradu. Sproščeno vzdušje ob pogostitvi bo enkratna priložnost za spoznavanje ostalih udeležencev in navezovanje novih stikov.

Drugi dan kongresa vas bomo popeljali na poldnevni izlet na Bled. Ogledali si bomo Blejski grad, spoznali njegove srednjeveške prebivalce in poizkusili vino iz njihove grajske kleti. Na naslednji postaji se bomo popeljali s pletnjami, obiskali Blejski otok in pozvonili

April 2010

17

z zvoncem želja. Za konec vas bomo odpeljali še v kavarno, kjer imajo najboljši recept za blejsko kulinarično specialiteto – kremno rezino – in to vam bodo tam tudi postregli.

Po poldnevnem izletu se bo odvijal slovenski večer v restavraciji Panorama s pogledom na Blejsko jezero. Postregli vam bodo tradicionalne slovenske jedi. Ogledali si bomo folklorni nastop in kmalu zatem bomo ob tradicionalni slovenski glasbi zaplesali še sami.

Peti večer se bo odvijala tradicionalna IPSF-ova dražba, na kateri bomo zopet zbirali denar za razvojni sklad organizacije (Development fund). Namen te humanitarne dražbe je, pomagati članom IPSF z manjšimi finančnimi zmožnostmi, da se udeležijo IPSF dogodkov. Licitirali boste lahko za izvirne in originalne predmete s celega sveta, ki jih bodo prispevali udeleženci sami. Šesti večer bo mednarodni večer, kjer se bodo vse udeležene države predstavile skozi ples, igro, petje ter s svojo hrano in pijačo, ki jo bodo udeleženci prinesli s sabo. Na tem sproščenem in zabavnem dogodku imajo udeleženci možnost, da spoznajo druge države in si razširijo znanje o različnih delih sveta.

Sedmi večer smo za vas pripravili prav posebno zabavo na ljubljanskem kopališču Laguna. Pool party bo poln dogodivščin.

Vse se bo začelo že ob 17. uri s piknikom in se bo nato razvilo v nepozabno zabavo z igrami in tekmovanji, barom v bazenu ter super glasbo z DJ stolpa.

Letos smo v urnik dodali dodatni dve uri na dan za družabne in športne dogodke. Pričakujete lahko različne delavnice (npr. plesne) in športne dogodke, kot so košarka, nogomet, odbojka, plavanje, ekstremni adrenalinski športi in več.

Za zaključek kongresa bomo oblekli naše najlepše obleke in se odpravili na gala večer, ki se bo odvijal v Festivalni dvorani.

Pričakujete lahko svečano pogostitev in poslovilno zabavo do jutranjih ur.

Možnosti prijav za SLOVENSKE UDELEŽENCE Fantastični paket ALL INCLUSIVE: - prenočišče (10 nočitev v Dijaškem domu Ivana Cankarja), - prehrana (zajtrk, kosilo, večerja), - udeležba na vseh strokovnih dogodkih: znanstveni in zobraževalni simpoziji, predavanja, delavnice, kampanja javnega zdravja, - udeležba na vseh generalnih skupščinah, - udeležba na vseh družabnih dogodkih: otvoritvena slovesnost, slovenski večer, mednarodni večer, dražba, gala večerja, poldnevni izlet na Bled, športne aktivnosti, tematske zabave.

Mega paket: - prehrana (kosilo, večerja), - udeležba na vseh strokovnih dogodkih: znanstveni in izobraževalni simpoziji, predavanja, delavnice, kampanja javnega zdravja, - udeležba na vseh generalnih skupščinah, - udeležba na vseh družabnih dogodkih: otvoritvena slovesnost, slovenski večer, mednarodni večer, dražba, gala večerja, poldnevni izlet na Bled, športne aktivnosti, tematske zabave.

Super paket (5-dnevni paket, 7.–11. 8. 2010): - prehrana (kosilo, večerja), - udeležba na vseh strokovnih dogodkih v določenem terminu: znanstveni in izobraževalni simpoziji, predavanja, delavnice, - udeležba na vseh generalnih skupščinah v določenem terminu, - udeležba na vseh družabnih dogodkih v določenem terminu: mednarodni večer, dražba, gala večerja, športne aktivnosti, tematske zabave.

Kul paket: - znanstveni in izobraževalni simpozij (sobota, 7. 8., in nedelja, 8. 8. 2010), - kosilo in večerja (sobota in nedelja), - udeležba na družabnih dogodkih (6.–8. 8. 2010): mednarodni večer, dražba, tematska zabava.

Za slovenske udeležence je namenjenih 30 mest.

Potopis: Radžastan

Mateja Lapuh

PALAČE, PUŠČAVA IN SVETE KRAVE Indija z milijardo in dvesto milijoni prebivalcev na svetovni lestvici držav z največ prebivalstva zaostaja le za Kitajsko.

Država, ki jo tudi v drugih pogledih zaznamujejo najrazličnejši presežki, se ponaša z eno najzanimivejših in najbogatejših kultur na svetu. Indijska puščavska dežela Radžastan pa je tista, ki obiskovalcu omogoča, da pokuka v bogato indijsko zgodovino in začuti utrip preteklih stoletij.

Rožnat začetek

Potepanje po Radžastanu sva začela v njegovem glavnem mestu, Jaipurju. Do tedaj že dodobra navajena norega indijskega prometa – „Za uspešno indijsko vožnjo potrebuješ tri stvari,“ nama je nekaj dni pred tem povedal voznik taksija, „dobro hupo, dobre zavore in veliko srečo.“ – sva se kar takoj pogumno podala v labirint ozkih ulic, ki prepreda staro mestno jedro, skrito znotraj rožnato obarvanega obzidja. Jaipur je znan kot „rožnato mesto“, saj je večina hiš v najstarejšem delu mesta že nekaj stoletij obarvana barvo gostoljubja, rožnato. Zapleten sistem ulic in uličic, v katerih domujejo in poslujejo sistematično razporejeni obrtniki in trgovci, te res takoj vzame za svojega in prav nič težko se ni za več ur (ne)namerno izgubiti v kolažu uličnih prizorov.

Sredi mesta stoji največja jaipurska znamenitost, Palača vetrov ali Hawa Mahal, ki se uvršča na nemalo seznamov najzanimivejših zgradb na svetu. Palača, ki za petnadstropno fasado – ta naj bi simbolizirala obliko krone enega najbolj priljubljenih hindujskih bogov, Krišne – skriva razmeroma preprosto notranjost, s svojo višino spretno izrablja svež vetrič, ki gosto prepredenih ulic pod palačo nikoli ne doseže.

Jaipur se ponaša še z eno nadvse zanimivo znamenitostjo, observatorijem z imenom Jantar Mantar, ki ga je v 18. stoletju postavil Maharadža Jai Singh II. Med številnimi fascinantnimi astronomskimi pripravami je najzanimivejša 27 metrov visoka sončna ura, ki kaže čas na dve sekundi natančno.

Kratka avtobusna vožnja naju je pripeljala še do veličastnega Amberja, ogromne trdnjave s čudovito palačo iz 16. stoletja, ki spretno združuje prvine muslimanske in hindujske arhitekture.

Slastno nadaljevanje

Že vožnja proti Jodhpurju, ki leži v osrednjem Radžastanu, je razkrila, da se pomikamo vse globlje v puščavo. Jodhpur, ki se ga nekoliko neupravičeno drži sloves nezanimivega in umazanega mesta, je vreden obiska vsaj zaradi treh stvari.

Prva je fantastična, skoraj pravljična palača Mehrangarh, ki se mogočno dviga nad mestom in je s svojim prav posebnim vzdušjem navdihnila tudi znamenitega pisca Rudyarda Kiplinga, ki ga poznamo predvsem po Knjigi o džungli.

Druga stvar je miniaturni kiosk z imenom Omlette Shop, v katerem prijazni starejši gospod cel dan pripravlja slastne (in neverjetno poceni) omlete in zanje na dan porabi okoli tisoč jajc. Tretja stvar, ki je že sama po sebi skoraj dovolj velik razlog za obisk Jodhpurja, je lokalna specialiteta makhania lassi, zelo gosta jogurtova pijača, odišavljena z žafranom, edinstvenega in neponovljivega vonja, teksture in okusa.

Svete krave sredi čarobne puščave

Najbolj zahodna točka najine poti po Radžastanu je bil čarobni puščavski Jaisalmer, mestece znotraj trdnjave, zgrajene iz rdečega peščenjaka, ki v vročem puščavskem soncu kar žari. Trdnjava je kot osamelec sredi puščave Thar, katere podoba precej odstopa od ustaljene predstave puščave kot puste pokrajine, kjer ne rase (skoraj) nič. Puščava Thar je polna zanimivega puščavskega rastlinja in čred črnih kozic, ki se z njim pridno mastijo. Najlepši način za spoznavanje puščave je na hrbtu kamele, skupaj z vodniki iz lokalnih vasi, ki ob večernem ognju po večerji veselo zabobnajo in zapojejo, preden druščina, utrujena od celodnevnega pozibavanja na kamelah, potone v spanje na pesku pod nebom, polnim zvezd.

Jaisalmer v svojih ozkih kamnitih uličicah skriva šestdeset tisoč prebivalcev in kar se zdi kot vsaj toliko krav. Te so za hindujce svete živali, zato si kravo želi prav vsak, seveda izključno za mleko in za dobro karmo. Svete ali ne, prepričana sem, da krave na naših pašnikih živijo veliko srečnejše življenje, četudi na koncu morda končajo na krožniku. Večina krav v indijskih mestih (ja, srečamo jih tudi v prestolnici, New Delhiju) je videti brejih, pogovor z domačini pa razkrije, da so njihovi napihnjeni trebuhi posledica zaužite odpadne plastike, ki je seveda ne morejo prebaviti. Najbrž ni potrebno posebej poudariti, da so ozke ulice ob takšni količini krav pravi spretnostni poligon v izogibanju „svetim iztrebkom“.

Barvit zaključek

Pot po Radžastanu sva zaključila v Udaipurju, domu znamenitih palač na jezeru, kjer so snemali enega izmed filmov o agentu 007, Octopussy. Slikovito jezersko mesto je ravno praznovalo festival Gangaur, ki naznanja začetek pomladi. Domačinke so se oblekle v svoja najlepša oblačila in v sprevodu skozi mesto nesle stotine kipcev boga Šive in boginje Parvati, da bi si v prihodnjem letu zagotovile zakonsko srečo. V družbi, kjer imajo moški še vedno izrazito dominanto vlogo, je festival, v katerem osrednje mesto zavzamejo ženske, prava posebnost in tudi paša za oči, saj razkrije Indijo v vseh barvah mavrice in dovoli vsaj majhen vpogled v svet, ki še vedno prepogosto ostaja skrit za zidovi hiš.

Foto: Primož Kolarič

April 2010

19

Novičke Martina Benčan Evropski znanstveniki so odkrili, da nizka raven protiteles v imunskem sistemu poveča možnost za infarkt, ki je eden glavnih vzrokov za smrt. Odkritje, objavljeno v časniku Stroke, daje upanje, da bo kmalu na voljo cepivo, ki bo spodbudilo naravno obrambo organizma proti infarktu. V preteklosti so švedski raziskovalci že dokazali povezavo med visokimi koncentracijami protiteles, poznanih kot anti-PC, v imunskem sistemu človeka in zmanjšanim tveganjem za arteriosklerozo.

Arterioskleroza se pojavi, ko se na steno krvnih žil nalagajo obloge, ki lahko pretrgajo žilo in se razvijejo v krvne strdke.

Ateroskleroza, oblika arterioskleroze, je najpogostejši vzrok kardiovaskularnih bolezni. Rezultati so odprli vrata številnim novim možnostim. Zdravniki bi lahko uporabili merjenje protiteles anti-PC za ugotavljanje tveganja za infarkt na primer pri imunsko oslabljenih posameznikih. Znanstveniki trenutno preučujejo možnosti za razvoj imunološkega zdravljenja arterioskleroze in infarkta v obliki cepiva, ki bi povečalo imunsko odpornost, ali v obliki imunizacije s protitelesi. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije so v Evropi infarkti odgovorni za povprečno 650.000 smrti letno. V razvitih državah so protikadilske kampanje in ukrepi za zniževanje previsokega krvnega pritiska sicer pomagali zmanjšati število infarktov, kljub temu pa tveganje zaradi staranja prebivalstva ostaja visoko.

uživanjem sadja, zelenjave in žitaric in daljšim preživetjem bolnic. Tudi uživanje rdečega mesa in mleka naj bi po navedbah avtorjev raziskave vplivalo na preživetje. Rak na jajčnikih je osmi najpogostejši rak pri ženskah. Pogosteje se pojavlja pri ženskah, starejših od 65 let. Tri ženske od štirih preživijo vsaj eno leto po diagnozi in manj kot polovica jih preživi pet let od diagnoze. Če je rak odkrit dovolj zgodaj, je stopnja petletnega preživetja 93 %, vendar je rak v zgodnji fazi odkrit le v 20 % primerov.

Kronična limfocitna levkemija je najpogostejši tip levkemije pri odraslih. Kaže se v nenormalnih in malignih krvnih celicah in celicah kostnega mozga. Bolezen je neozdravljiva, zato je glavni cilj zdravljenja podaljševanje življenjske dobe bolnikov brez poslabšanj. Ameriški urad za živila in zdravila je pred kratkim odobril biološko zdravilo za terapijo nezdravljene ali neuspešno zdravljene limfocitne levkemije z zdravilnimi učinkovinami rituximab, fludarabin in ciklofosfamid. Rituximab je terapevtsko protitelo, ki se veže na specifični antigen CD20, ki se nahaja na površju normalnih in malignih limfocitov B. Izvorne celice v kostnem mozgu tega antigena nimajo, kar omogoča zdravim limfocitom B, da se po terapiji regenerirajo in se njihova koncentracija po nekaj Znanemu in uveljavljenemu zdravilu proti raku tokrat v mesecih vrne na normalno raven. kliničnem preizkušanju učinkovitosti zdravljenja raka na želodcu ni uspelo. Biološko zdravilo z zdravilno učinkovino bevacizumab v kombinaciji s kemoterapijo pri bolnikih ni uspelo povečati preživetja v primerjavi z bolniki, ki so se zdravili s kemoterapijo. Predstojnik urada za medicino Hal Barron pravi, da so razočarani nad temi rezultati, ker so možnosti zdravljenja raka na želodcu omejene. Pri testiranjih proizvajalec ni ugotovil nobenih novih varnostnih težav, zato bodo nadaljevali z raziskovanjem novih indikacij za zdravilo.

Trenutno testirajo delovanje zdravila pri raku na jajčnikih, več rezultatov bo predvidoma znanih že v prvi polovici tega leta.

Ameriški urad za živila in zdravila je odobril novo štirivalentno meningokokno konjugirano cepivo za preprečevanje invazivne meningokokne bolezni, ki jo povzroča bakterija Neisseria meningitidis pri osebah med enajstim in petinpetdesetim letom starosti. Cepivo je doseglo boljši imunski odgovor od ostalih cepiv, ki so trenutno dostopna.Za meningokokno boleznijo vsako leto zboli nad 500.000 ljudi, umre pa jih 50.000. Vsak peti preživeli utrpi resne, trajne in uničujoče posledice, kot so amputacija udov, paraliza, izguba sluha in učna nezmožnost. Meningokokna bolezen je glavni razlog za bakterijski meningitis, okužbo membrane možganov in hrbtenjače ter sepso. To je največkrat smrtno nevarna okužba, ki tudi pri zgodnjem in primernem zdravljenju hitro napreduje in je pogosto usodna v 24–48 urah po pojavu simptomov.

Ameriški znanstveniki so ugotovili, da zdrave prehranjevalne navade pomembno prispevajo k preživetju bolnic z rakom na jajčnikih. V študiji, v kateri je sodelovalo 351 žensk, so ugotovili povezavo med pogostim

20

April 2010

Cvetke študentov Pred vami je spet nekaj »drobnih« napak in novih domislekov iz izpitnih odgovorov ali prevodov strokovnih besedil pri predmetih 18. Plinast kadmij obstaja le kratek čas kot kadmij ali Farmacevtska kemija I in II. Poskušajmo se iz tega kaj naučiti! Recimo, kadmijev oksid. (Cadmium fumes consist of minute da je dobro, če svoje odgovore, preden oddaš izpit, dejansko prebereš. particles of cadmium or cadmium oxide; op. A. O.) 1.Zdravila lahko predpiše le farmacevt.

2. Ca(OH)2 uporabljamo za posipe na koži in v zobnih pastah.

3. CaCl2 se uporablja kot desinficiens, saj uničuje mikroorganizme. Takšno delovanje omogoča Cl2, Ca pa ne.

4. Vodni HF kristalizira v prisotnosti hidrogenfluoridov. HF razjeda steklo, če kislino shranjujemo v bakreni posodi.

19. Se opravičujem, ampak o bakru ne vem nič.

(Na vprašanje o cinkovih spojinah; op. A. O.) 20. Svinec je podoben glukozi po videzu in je ravno tako sladkega okusa.

21. Zahteve za pitno vodo→voda mora biti brezbarvna, kalna, bistra in brez vonja in okusa.

5. Za peroralno rehidracijo se uporablja ORT. Gre za zmes: - natrijevega hidroksida …

22. Fiziološko gledano je teofilin šibka baza. Če premaknemo vodikov ion na nesubstituirani nitrogen na pozicijo 7, je možno da bo pH narasel, pri tem nastane organsko šibka kislina.

6. Helicobacter pylori pretvarja želodčno kislino v alkohol.

23. Haloperidol: burito-fen-on (burrito: šp. osliček; op.A. O.)

7. Jod se uporablja kot antiseptik in razkuževalec v takoimenovani 2 % oz. 2,5 % raztopini. Posebno dobro deluje na organske snovi, ne samo na razširjene halogene razkuževalce (dizfeciente). Tudi denaturium špirit se uporablja za raztopino, odstraniti ga je mogoče z acetonom, ki povzroča solzenje.

24. Glukoza je tudi esencialna spojina v fizikalni tekočini za dosego izotoničnosti in izoozmotičnosti.

8. Jod se uporablja tudi kot sterilna pijača.

9. Strupeni so hlapi arzena, ki se uporablja kot azbest, saj povzročajo raka.

10. Žveplo je sintetični pripomoček. Glavna nahajališča žvepla je mogoče najti v neomejenih količinah v US in Siciliji, se pravi v državah, kjer ni bilo razvito suženjstvo.

(Prevod: Sulfur in a free-state … op. A. O.)

25. Etanol je toksikomanogena snov in splošno anestetično sredstvo. Verjetno je njegovo delovanje na CŽS podobno opioidnim analgetikom.

Vzrok za zasvojenost in njegovo toksično delovanje je konjugacija z aminokislinami … Sodi v skupino slabših anestetikov, saj si farmacevti prizadevajo pridobivati oz. sintetizirati anestetike, ki bi imeli čim krajšo ekscitacijsko fazo.

26. Etanol: uporablja se ga intravensko pri odvajanju od alkoholizma.

27. Halogeni se uporabljajo predvsem za oralno uporabo.

(Odgovor na vprašanje o salicilatih; op. A. O.)

11. H2S: Če pride do zastrupitve, je potrebno inhalirati bencinske hlape in nato dodajati oziroma vdihovati razredčen CO2 in O2. 28. Invertni sladkor je saharoza, ker je fruktozni del molekule obrnjen.

12. Če spijemo brezvodni HCl, nam lahko poči trebuh.

29. Invertni sladkor: iz saharoze nastane glukoza in fruktoza, 13. CaCN uporabljamo obratno pa ne gre. kot dezinfekcijo različnih organizmov. Prav tako pa tudi za zdravljenje alkoholizma.

30. Peptidna vez: NH2 + COOH → N=O 14. CO2 se skupaj z O2 uporablja kot medicinski plin (zmes 95 % O2 in 5 % CO2→daje se ga pod tlakom intravenozno).

15. NO je pomembna spojina, saj je VAZODILATATOR (omogoča širjenje žil). Če je zaužijemo preveč, lahko pride do septičnega šoka. V kri nam pridejo bacili.

16. H2S sodeluje v številnih oksidacijskih reakcijah, pri čemer sta tip, sklon in število oksidacije odvisna od narave in koncentracije oksidacijskih števil.

17. Radioaktivni izotop joda 131I →Xe. Namesto joda se inhibira v ščitnico.

April 2010

21

Dogajalo se je TWIN

V decembru 2009 se nas je 20 študentk Fakultete za farmacijo udeležilo mednarodne tedenske izmenjave Twin. V tem tednu smo se dodobra spoznale s portugalskimi študenti farmacije, ki so nam omogočili čudovit teden, z nami delili svoja stanovanja, nas prevažali po Lizboni, nas naučili številnih portugalskih besed ter na splošno poskrbeli za nase dobro počutje.

V tem tednu smo imeli organizirane številne družabne aktivnosti, ogledali smo si čudovite znamenitosti Lizbone, se sprehodili po čarobni Sintri ter se v Akvariju potopili v čarobni svet oceana.

Kot študentje farmacije, pa smo se posvetili tudi bolj strokovnim rečem, ki so se odvijale v okviru glavne teme – dejavniki tveganja za kardiovaskularne bolezni. O problematiki so nas poučili priznani predavatelji, določena področja smo raziskali sami, končno pa smo vse to uporabili v javni kampanji, kjer smo mimoidočim merili krvni tlak, višino, holesterol in druge elemente.

V tem tednu smo se naučili veliko, spoznali mnogo novih prijateljev ter se neskončno zabavali. Vse to pa nam je omogočil projekt Mladi v akciji, kateremu se lepo zahvaljujemo.

Katja Srpan

Natalija Fidler, mag. farm. iz Leka, po predavanju pa nam je predstavila tudi antibiotike, s katerimi lahko pljučnice zdravimo.

S pljučnicami smo se torej seznanili z različnih zornih kotov od tega, kaj jih povzroča, kako jih prepoznamo in razvrščamo, kdo najpogosteje zboleva za njimi pa vse do tega, kako in s čim jih zdravimo. Vsekakor so bile predpriprave na tekmovanje dobre. Kljub vsemu temu znanju, ki so ga tekmovalci pridobili v zvezi s pljučnicami, pa se jih je le šest opogumilo in si v četrtek, 25. februarja 2010 samozavestno nadelo bele halje ter stopilo za pult v lekarni Vič.

Zaradi nekoliko manjšega števila tekmovalcev pa tekmovanje ni bilo nič manj napeto ali enostavneje.

Tekmovalci so poskrbeli, da je imela tričlanska komisija, ki so jo sestavljali Peter Demšar, mag. farm. iz lekarne Vič, dr.

Marko Obradović, mag. farm. z naše fakultete in Barbara Golob, mag. farm. iz Leka, vseeno težko nalogo.

Po nekajminutnem obračanju ocenjevalnih listov, seštevanju točk in ugotavljanju, kdo je najbolje svetoval in najspretneje krmaril med pastmi našega namišljenega bolnika Tomija, smo dobili še drugo polovico finalistov, ki so: 1.

Jana Korošec 2.

Meli Bumbakovič 3.

Klemen Hrovat 4.

Matej Trobec.

Novim finalistom iskreno čestitamo!

Vsi finalisti obeh predtekmovanj pa se bodo že kaj kmalu pomerili v finalu, kjer se bo pokazalo, kdo je najspretnejši svetovalec tega študijskega leta.

SANKANJE SPET ODPADLO Andreja Detiček Je kdo že mislil, da nam bo uspelo? No sama sem imela precej optimizma. Sneg, dovolj prijav, sonce ... A ne, ne tu se je zapletlo, pri dežju oz. ironični preveliki količini snega.

POKRIVALO ŽUR Torej plan je bil sledeč. Odpeljali naj bi se do prelepih zasneženih 23. 2. 2010 smo spet planot na skrajnem robu slovenskega ozemlja na Ljubelj, kjer bi prišli na svoj račun se preizkušali v hitrostnem spuščanju po hribu s sanmi, po riti, ali ljubitelji dobrega pa kako drugače, kakor bi bilo komu ljubše. V večernih urah pa bi žura in druženja priredili sproščujoče druženje ob kozarčkih toplih pijač ali pa vsaj z naše prelepe takih, ki bi ogrela naša premražena telesa. (Beri: čaj z dodatki ali fakultete.

V pa dodatki s čajem). In se po »prespani« noči naslednji dan vrnili klubu Bolivar domov. se je namreč Ker se prvič ni izšlo zaradi vremenskih nevšečnosti, smo dogodek odvijal Pokrivalo prestavili za en teden torej iz 19. februarja na 26. in svojo srečo žur. In vsi, ki se poskusili še enkrat. Vsi smo nestrpno pričakovali vremensko ga niste udeležili, napoved. »Od ponedeljka do četrtka bo sijalo sonce« in nekateri vam je lahko žal. kar nismo mogli dočakati sončne napovedi še za petek in soboto. Videti je bilo namreč In je tudi nismo »za petek in soboto so napovedane močnejše lahko veliko zanimivih padavine, v gorah bo povečana nevarnost snežnih plazov, nedelja pokrival in nasmejanih bo spet sončna« krasno! Zgodovina se je ponavljala in mi smo na obrazov, ki so si po težkem žalost spet ostali brez užitka v spuščanju po zasneženih klančina izpitnem obdobju prišli malo sprostiti živce.

Ljubelja.

Resda je znano, da znamo farmacevti noro dobro žurat, Ana Pavlovič vendar moram pohvaliti predvsem tretje letnike, saj so predstavljali veliko večino udeležencev. Kapo dol!

So nam pa naši predragi asistenti dokazali, da vsega luštnega 2. PREDTEKMOVANJE V SVETOVANJU ni konec, ko dobite diplomo (nekateri že doktorat) v roke, BOLNIKOM saj so se tudi pridno udeležili dogodka. Tako, da nižji letniki, Že na samem začetku novega semestra – kar v prvem tednu – se je zgledujte se po starejših! Ker, če drži rek, da na mladih svet mudilo odvijati 2. predtekmovanje v Svetovanju bolnikom. Tokrat je stoji, ne rada pomislim, da je ta svet brez žuranja. bilo govora o sodobnih priporočilih za zdravljenje pljučnic, ki nam Maja Antončič jih je v torek, 23. februarja 2010 v predavalnici P1 predstavila mag.

22

April 2010

. . . FA R M AC E V TS KO SMUČANJE…

5.3. 2010 smo se športno razpoloženi farmacevti zbrali na parkirišču Tivoli v celotni smučarski opremi. Zaskrbljeno smo pogledovali proti nebu in upali na lepo vreme. Odpravljali smo se namreč smučat avstrijsko smučišče Gerlitzen. Kakor hitro smo zapustili Slovenijo, nas je na avstrijski strani Karavank pričakalo sonce, takrat smo vedeli, da nas čaka popoln smučarski dan. Z navdušenjem smo si nadeli smuči in začeli vijugati po strminah. Seveda smo se pred začetkom primerno razgibali in potem smo seveda skrbeli tudi za varnost sebe in ostalih. Vreme nam je bilo naklonjeno, zato smo se med vožnjo s sedežnicami nastavljali sončnim žarkom in pridobivali malo barve. Uspešen dan smo ponovno zaključili v Tivoliju, kjer smo si obljubili, da se naslednje leto spet srečamo.

Petra Soršak

tiste pa, ki niste utegnili priti, si poglejmo, o čem je tekla beseda.

Tuberkuloza je kronična nalezljiva bolezen, ki jo povzročajo bakterije vrste Mycobacterium tuberculosis. Gre za eno izmed treh najsmrtonosnejših nalezljivih bolezni na svetu. Z njo sta okuženi približno dve milijardi ljudi oziroma tretjina vsega svetovnega prebivalstva, od tega preko 90 % v državah v razvoju. Vsako leto se na novo okuži približno devet milijonov ljudi, obenem pa vsako leto za posledicami tuberkuloze umreta dva milijona ljudi. V Sloveniji letno beležimo pod 20 novih primerov bolezni na 100 tisoč prebivalcev, kar nas v svetovnem merilu uvršča med države z nizko pojavnostjo tuberkuloze.

Tuberkuloza se prenaša z drobnimi kapljičnimi delci, ki vsebujejo mikobakterije. Ti nastajajo med kašljanjem, kihanjem in govorom oseb s kužno obliko tuberkuloze. Okužba v 90 % primerov ostane neopazna in se spontano zazdravi. V 10 % primerov pa pride do razvoja klinično očitne, aktivne oblike bolezni, ki jo danes učinkovito zdravimo z antituberkuloznimi zdravili. K stopnji obolevnosti pripomorejo nekateri dejavniki, kot so slabe higienske razmere, podhranjenost, okužba z virusom HIV ali nekatera druga bolezenska stanja.

Več informacij si lahko preberete na http://www.farma-drustvo.si/project.php?id=195 Jasna Puh

60. OBLETNICA SFD

Bil je četrtek, 18. 3. 2010, dan, ki smo se ga že nekaj časa veselili, kajti obetala se je svečana prireditev. Že ob prihodu sem opazila, da se je v hotelu Mons zbralo res veliko ljudi.

Najprej je bil na vrsti klepet s kolegi ob kozarčku šampanjca oz. soka, nato pa smo se posedli v veliko dvorano. Tam nas je s šalami zabaval Gašper Tič, ki je povezoval govore predsednikov SFD v zadnjih desetih letih. Le-ti so nam predstavili pomembnejše dogodke Društva v tem obdobju, ter nas navdahnili z vedrim pogledom na prihodnost. Kot del kulturnega programa je nastopila glasbena skupina Eroika, ki je vse obiskovalce zvabila v zibanje po taktu. Sledilo je še družabno srečanje, kjer smo ob prigrizkih prijetno zaključili naše druženje, ter razmišljali kako lepo bo, ko se bomo čez 10let spet zbrali na podobnem dogodku in obujali spomine iz študentskih let.

Saša Jošt

STROKOVNI VEČER - TUBERKULOZA

24. marec je svetovni dan boja proti tuberkulozi. Na ta dan vsako leto potekajo organizirane dejavnosti in kampanje osveščanja o tuberkulozi po celem svetu. Letošnji slogan, ki se glasi »On the move against tuberculosis« (Aktivno proti tuberkulozi), simbolizira dosežene rezultate in napredek v boju proti tuberkulozi, hkrati pa opozarja na potrebo po nadaljevanju, prenovi oziroma nadgradnji aktivnosti na omenjenem področju. Glavni cilj predstavlja postopno zmanjševanje pogostosti bolezni in števila smrtnih primerov do končnega izkoreninjenja tuberkuloze.

Tudi naše društvo se je odločilo za obeležitev Svetovnega dneva tuberkuloze. V torek, 23. 3. 2010, je tako potekal strokovni večer. Čeprav tuberkuloza ni pereča ali aktualna tema v Sloveniji, je zanimanje zanjo med študenti farmacije očitno veliko, saj je bila ob 18.00 predavalnica P2 polna. Za

April 2010

23

Poezija Irenej Jerič

Po kongresu se še kar godi, res dobro organizirana! ;) imenitna družba se na pot poda, da čare Kranjske še spozna in polna vtisov domov odleti.

Ne izdam ti, ne, ne! kakšen je program, a dam ti namig: IPSF spletna stran ...

Pridruži se temu dogodku, carsko bo – besedo ti dam.

To ni za zamudit' – pridruži se nam!

April 2010

25

Sudoku 1 2 3 ..

7

4

1

5

9 9 8

3

1

5

8

3

7

2

5

6

1

8

4

8

3 1

4

3 3

9

5

6

6 5

2

4

4

9

2

5

2 1

4

1

8

7

3

8 6

4

8 9

9

4

2 1

3

5 5

8

7

5

7

1

4

9 6

2

9 8

1

2

7

5

5

4 6

3

6 9

5 9

8

2 5

2 9

4

1

7 6

3 7

9 2

7

6

6 5

7

4

6

7 3

6

1 1

5

Ko ga rešiš, poišči urednico Spatule. Prvega čaka nagrada.

26

April 2010

8

2

8 3

8

2 1

3

1 4

7

2

7

8

4

FFarmaskop Vid Prijatelj

Oven

Pri frizerki je stekel pogovor o barvanju las. Kako se najprej uporabi 1 % vodna raztopina amoniaka za razrahljanje površine las in nato 6 % vodna raztopina divodikovega peroksida za razbarvanje melanina.

Seveda je bil to več ali manj monolog, saj je frizerka vmes razmišljala o roza ponijih in novih torbicah. To obdobje bo zaznamovano s strani povprečja – nič v tvoji eksistenci ni nad- ali podpovprečno.

Pesem trenutnega obdobja: Pulp – Common People

Rak

Najverjetneje sploh ne bereš Spatule, zato si ne zaslužiš horoskopa. Lenuh!

Pesem trenutnega obdobja: Zvoki lokalnega pokopališča dne 24. 4. ob 03:49 ponoči

Bik

Tvoj psiholog je trenutno na dopustu. Dopustu stran od tebe! Ne, če na faksu nikogar ne zanima uporabna vrednost glukozamida kot začimbe, še ne pomeni, da moraš zaradi tega drugje težiti o taisti stvari. Vendar ne obupaj, spomladansko hiperaktivnost lahko preusmeriš v koristne aktivnosti. Priporočamo prepleskanje fakultete ter štetje riževih zrn.

Pesem trenutnega obdobja: Glasba v dvigalih hotela Ritz

Lev

Salutiramo ti, o vročekrvno bitje! Čez zimo ti je uspelo sproducirati impresivno število udeležb na žurih. Tvoja jetra so videti kot bojno polje na obalah Normandije leta 1944, tvoje ledvice so le še bleda senca svoje stare slave, možgani so od dehidracije skrčeni na velikost rozine, od želodca je ostala le še lužica kisline. Si se kdaj vprašal/-a, zakaj opravljaš 2. letnik že petič zapored?

Pesem trenutnega obdobja: Gnarls Barkley – Crazy

Dvojčka

»Omamljaj se,« kot je že Baudelaire rekel, je bilo s tvoje strani vzeto preveč dobesedno. Je ta beli prašek L-Tyr ali samo sol? Posnifajmo, pa bomo videli. Ali lahko oljni preostanek pljučne pečenke i. v. zadane? Devica Kaj je to? Kofein? Ja, je kofein. Kofein. KOFEIN. KOFEIN! Tvoja ura vedno kaže »čas za jok« in emo kot si, si predal/-a WAAAAAAAA! svoje telo znanstvenim raziskavam. Čustvena vrtavka v srcu je Pesem trenutnega obdobja: Psychostick – Caffeine dosegla 500,000 RPM, zato te FB katedra z veseljem izkorišča za diferencialno centrifugiranje, BF katedra dehidrira tvoje solze in uporablja pridobljeno sol za pripravo pufrov, FK katedra analiza tvoje izločke v upanju na sintezo nove in vitro uporabne (ter in vivo neuporabne) spojine, FT katedra te pa sploh ne povoha, saj očitno ne veš, kaj je to aciklovir. Tvoje življenje je ena velika žalost.

Pesem trenutnega obdobja: James Blunt – Cry

April 2010

27

Tehtnica

Tokrat se ne moreš zanesti na svoj šesti čut in razbrati resnice v očeh sogovornika. Priporočamo, da ga preprosto vprašaš.

Sramežljivost te bo pripeljala do sanjskega partnerja … v sanjah. Priporočamo, ponovno, direkten pristop, brez komponente sramežljivosti. Slednjo raje pokaži pri ustnem zagovoru pri predmetu FiFa. Pesem trenutnega obdobja: Michael Jackson – Thriller

Kozorog

Škorpijon

Ona: Letos boš dobre volje On: Letos boš slabe volje Ona: Dobila boš same dobre ocene On: Dobil boš same slabe ocene Ona: Na loteriji boš ... On (se vrine vmes): »EJ, KA JE TO ZEJ?!

KA PA DEDCI? ŽE TKO SMO V MANJŠINI NA FAKSU, ZDEJ BOMO PA ŠE V SPATULI ZATIRANI?!« Avtor: »Pritoži se uredništvu Spatule. Tukaj sem Jaz Bog, vi pa moje lutke.« *Gre na zmenek s škorpijonko.* Pesem trenutnega obdobja: Moby – The Ultimate F*** Song

Neugodne kozmične razmere bodo naredile „darmar“ tvojemu tretjemu očesu in posledično onemogočile trezno ter jasno presojo. V tem obdobju se izogibaj upravljanju delovnih strojev, rokovanju z DMSO ter natikanju kondomov. Študentsko življenje ne bo trpelo, saj ti bo Alpha Centauri A s svojim sijem kazala pravo, uravnoteženo, delikatno kombinacijo študija in žuriranja.

Pesem trenutnega obdobja: Charlie Haden – Waltz for Ruth

Vodnar

Izpiti ti niso šli najbolje, zato se bo tvoja žalost poskusila izničiti z brezpredmetnimi nakupi, ki bodo sproducirali rdeče balerinke. Slednje bodo obnorele moške v tvoji okolici. Kako bo to vplivalo na tvoje spolno življenje, je odvisno od vsebine med nogami. Prav tako se izogibaj FB katedre (ne, to ni FaceBook katedra, ti gik).

Pesem trenutnega obdobja: Samwell – What What

Strelec

Mučila te bo potreba. Potreba po hrani, potreba po pijači, potreba po spanju, potreba po kavi, potreba po učenju, potreba po lenarjenju, potreba po druženju, potreba po izolaciji ... Čestitam, si tehtnica v preobleki. Vendar vseeno, koničasta narava tvoje puščice bo v sredini pomladi vzšla.

Koničaste, trdne, vzdignjene stvari nas vse asociirajo na enako stvar. Previdno! izogibaj se kozorogov.

Pesem trenutnega obdobja: Muse – Undisclosed Desires

28

April 2010

Ribi

Polna Luna bo izdala tvojo resnično nrav – nimaš je!

Tvoj korak bo pustil pustošenje povsod, kjer se boš pojavil, pa naj bo to s skakanjem profesorjem v besedo, uničenjem kavnega aparata naše kafeterije ali pa vžigom nitrocelulozne membrane med vajami. Ne, cigarete niso del standardne laboratorijske opreme. Zahvali se zastaranim detektorjem dima, da je tvoje dejanje ostalo razmeroma neopaženo.

Pesem tega obdobja: Laibach – Sympathy for the Devil Opomba: Besedilo je plod nadarjenosti avtorja in uredništvo ne prevzema nobene odgovornosti za zapisane besede.