Spatula 71 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

SPATULA Š T. 71 F E B RUA R 2017

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

Ne spreglej! V Spatuli od sedaj nova rubrika »Ko bom velik, bom ...«, kjer se bodo predstavila konkretna delovna mesta v farmacevtski industriji.

PREDSTAVITEV ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV

KO BOM VELIK, BOM … TEHNOLOG

www.dsfs.si/spatula

IZKUŠNJE V TUJINI: SEP NA BALIJU

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula Februar 2017 | Št. 71 Naklada: 1100 izvodov

Glavni urednik: Nejc Klemenc, spatula@dsfs.si

Uredniški odbor: Špela Černilogar, Tilen Kozole, Katja Olenik, Nina Ozimič, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek, Maša Vozlič

Ustvarjalci: Špela Černilogar, Patricija Dolinar, Danaja Dover, Martin Grosek, Barbara Herlah, Nejc Klemenc, Nejc Klopčič, Nina Kobe, Manca Kolar, Tanja Komučar, Tilen Kozole, Tajda Krajnc, Ana Krošelj, Stefan Lukić, Klemen Mezgec, Rok Milošič, Katarina Nemec, Katja Olenik, Nina Ozimič, Tina Požun, Odinjea Ratek, Danaja Rode, Iza Pekle Simonič, Janko Stankić, Sandi Svetič, Ana Carolina Štekar, Neža Trpin, Anže Vasle, Barbara Viher, Maša Vozlič, Helena Vrbanac, Matjaž Weiss, Zala Zorko, Lenka Zupančič, Mitja Žnidarič

Recenzenti: Asist. dr. Neža Grgurevič, doc. dr. Nataša Karas Kuželički, mag. farm., prof. dr. Janko Kos, univ. dipl. kem., prof. dr. Gregor Majdič; izr. prof. dr. Tomaž Vovk, mag. farm.

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

Kazalo 3

Uvodnik

Iz stroke 4 Imunohistokemija 7 Sistem CRISPR-Cas9

11 Predstavitev 11 Predstavitev študijskih programov na Fakulteti za farmacijo po študentsko 15 Predstavitev članov izvršnega odbora ŠS SFD in DŠFS 32 Organigram

19 Ko bom velik, bom ... 19 Razvojni tehnolog 24 Proizvodni tehnolog

28 Komentar na aktualno 30 Novice iz sveta farmacije 35 Izkušnje iz tujine 35 SEP na Baliju 36 V Švico po magistrsko

37 Intervju – spoznajmo zaposlene na Fakulteti za farmacijo 37 Prof. dr. Danijel Kikelj, mag. farm. 40 Asist. dr. Matevž Luštrik, dr. dent. med., mag. farm.

43 Kolumna 44 Napovednik dogodkov

ISSN: 1408-7560 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.)

45 Dogajalo se je

Fakulteta za farmacijo, ŠSSFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

57 Šport

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

60 Razvedrilo

UVODNIK

Ko bom velik, bom mešano meso na plošči Če se na kratko predstavim – sem Nejc Klemenc, študent petega letnika farmacije, ljubiteljski pisec pesmi in kratkih zgodb, strasten ljubitelj čevapov in farmacevtske tehnologije, kot tudi goreč nasprotnik banan s prekratkimi peclji in seveda bučk na žaru. Prav tako sem eden izmed soustanoviteljev »društva« Žar crew – društva, ki se zadnja štiri leta aktivno zavzema za kakovostno druženje študentov farmacije v okviru družabnih dejavnosti in je specializirano za piknike. In tukaj sem zdaj kot glavni urednik Spatule. Če začnem bolj filozofirati, je Spatula res eno križišče mojih ljubezni – žara (burgerje namreč obračaš s spatulo), farmacevtske tehnologije (Adeps Lanae niti približno ni luštno brez spatule ven jemat) in pisane besede (v rokah namreč držiš Spatulo), zato bi lahko rekel, da je bil ta korak kar očiten. Na kandidaturi sem predstavil svojo vizijo, in sicer, da mora biti Spatula kot neke vrste mešano meso na plošči, saj jo pripravljaš za 1.100 različnih ljudi in vsak mora v njej najti nekaj po svojem okusu. Vsako številko je torej potrebno prilagoditi bralcem, ki so ciljani v tisti številki. To Spatulo ste prejeli srednješolci na informativnih dnevih, zato smo dodali malo več ajvarja in kajmaka, da se vam prikupimo. V tej številki boste namreč našli predstavitve vseh programov na naši fakulteti iz zornega kota študentov, da vam bo odločitev za vpis še lažja. V vsako številko je treba dodati tudi kaj bolj žilavega, nekaj kotletov oz. strokovnih člankov. Seveda za bruce, ki še niso navajeni dobro žvečiti, pa v prvi številki novega študijskega leta vedno dodamo malo več piščančjih prsi na žaru oz. vodnik za bruce. Seveda ne smemo pozabiti še na vegetarijance, zato se najdejo tudi kakšne bučke, kot so razvedrilo in poročila o bolj družabnih dogodkih. Vendar skozi vse številke je potreben pečat glavnega kuharja oz. v tem primeru čevapi à la Klemenc. Uvajam namreč novo rubriko z naslovom »Ko bom velik, bom …«, v kateri se bo v prihodnjih Spatulah predstavilo več konkretnih delovnih mest v industriji, saj se mi zdi, da študentje o samem delu v industriji ne vemo veliko. Ne veš, kaj ljudje v različnih službah dejansko delajo in zato po faksu ne veš natančno, na kakšno delovno mesto se prijavljaš na razpisu. Ta številka rubrike »Ko bom velik, bom ...« bo osredotočena Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

na delo tehnologa, in sicer na delo razvojnega in proizvodnega tehnologa. V prihodnjih številkah boste lahko zasledili še predstavitve analitike, regulative, in-vitro in vivo korelacij, kontrole kakovosti, morda biofarmacevtike, sinteze, itd. Posebnost te številke je tudi ta, da smo se dotaknili zelo aktualnih tem, ki so predstavljene v obliki kar treh kolumn. Spatula je namreč glasilo študentov in prav je, da z njo študentje komentiramo aktualno dogajanje in kritično izražamo svoja stališča. Na tej točki se je treba zavedati, da za takšno revijo stoji ekipa, ki je vse delčke sestavila v takšno celoto, kot jo vidimo sedaj. Zato bi se rad predvsem zahvalil svojemu uredniškemu odboru, s katerim smo zelo aktivno sodelovali in ta Spatula je rezultat res odličnega timskega dela. Seveda največja zahvala gre vsem piscem – oni so črnilo, oni so pero ter oni so ideje za tem, kar držiš v rokah. Brez kakovostnih člankov ne more nastati kakovostna Spatula. Hvala tudi prejšnjima urednicama Evi in Odineji, saj nam brez njunih izkušenj iz preteklosti prav gotovo ne bi uspelo. Povprečnemu bralcu, ki je 2/3 ženska, 1/3 moški, star 25 (z upoštevanjem profesorjev in asistentov) let in je tretji letnik absolventa laboratorijske kozmetofarmacije, pa še nekaj spodbudnih besed za prihodnost – »v petek je zadnji dan izpitnega obdobja!«

Nejc Klemenc

IZ STROKE

Imunohistokemija Imunohistokemija združuje anatomsko-histološke, imunološke in biokemijske tehnike za označitev iskanih tkivnih komponent z interakcijo med tarčnim antigenom in specifičnim protitelesom (poliklonsko ali monoklonsko). Metoda omogoča vizualizacijo porazdelitve in lokalizacije specifičnih celičnih komponent v celicah in v tkivih. Uporablja se v diagnostiki bolezni, razvoju zdravil in v bioloških raziskavah. (2, 3, 5) Čeprav je metoda manj občutljiva od prenosa Western in metode ELISA, pa je njena velika prednost, da omogoča določevanje natančnega nahajanja iskane molekule v tkivih kot tudi znotraj celic. (1) Ker so protitelesa visoko specifična, se bodo vezala le na tarčno molekulo v tkivni rezini. Kompleks protiteloantigen se nato naredi viden z uporabo različnih metod, ki so lahko fluorescenčne ali nefluorescenčne. (1) Proces imunohistokemije poteka po naslednjih stopnjah: odvzem tkivnega materiala, fiksacija tkiva, rezanje tkiva, blokiranje nespecifičnih vezavnih mest, vezava primarnih protiteles, vezava označenih sekundarnih protiteles, obarvanje kompleksa protiteles in tarčnih proteinov, priprava trajnega preparata, analiza preparata (opazovanje in štetje celic pod mikroskopom).

Odvzem tkivnega materiala in fiksacija tkiva Za imunohistokemično analizo se lahko uporabljajo biopsijski vzorci ali celoten organ, vzet po smrti, odvisno od zahtev preiskave. Tkivo je potrebno obdelati in s tem preprečiti razpadanje celičnih proteinov in tkivne arhitekture. Tkivo se najprej dobro spere, s čimer se izognemo intenzivnemu obarvanju ozadja zaradi prisotnosti krvi in morebitnemu motenju hematoloških antigenov pri ugotavljanju lokacije tarčnih antigenov. Tkivo se nato učvrsti v posebnih raztopinah, ki denaturirajo beljakovine in konzervirajo tkivo, da ostanejo celične strukture ohranjene. (2) Najpogosteje uporabljeno sredstvo za fiksiranje je paraformaldehid, ki je semireverzibilen kovalentni premreževalni reagent. (2) Fiksacija je potrebna za ohranjanje celičnih komponent (vključno s topnimi in strukturnimi proteini), preprečevanje avtolize in premik celičnih sestavin (vključno z antigeni in encimi), stabilizacijo celičnega materiala in za optimalno obarvanje celic. (5)

Tanja Komučar

Tkiva, ki so na fiksiranje občutljiva, pa lahko shranimo v kriogenem mediju in jih zamrznemo v tekočem dušiku.(2)

Rezanje tkiva in blokiranje nespecifičnih vezavnih mest Tkiva narežemo na različno debele rezine, odvisno od zahtev analize in od vrste vzorca. Čeprav so primarna protitelesa specifična za točno določene epitope, se lahko deloma vežejo tudi na dele nespecifičnih proteinov, ki so podobni epitopom tarčnega antigena. Nespecifična vezava povzroči močno obarvanje ozadja in s tem zakrije detekcijo iskanega antigena. Za zmanjšanje obarvanosti ozadja, inkubiramo vzorčna tkiva v pufru z dodatki, ki blokirajo reaktivna mesta, na katera se lahko vežejo primarna in sekundarna protitelesa. Najpogosteje se uporabljajo normalni kozji serum, nemastno mleko v prahu, goveji serumski albumin, ... (2)

Vezava primarnih in sekundarnih protiteles Detekcija tarčnega antigena s protitelesi je večstopenjski proces, ki za dosego močnega signala zahteva optimizacijo na vsakem koraku. Poznamo direktne in indirektne metode imunohistokemije. Direktna metoda poteka v enem koraku in vključuje vezavo označenih protiteles, ki neposredno reagirajo z antigenom v tkivnih rezinah. Vključuje le eno protitelo, zato je hitrejša in enostavnejša, a je manj občutljiva, zato je zaznavanje šibko izraženih molekul problematično. (7) Indirektna metoda vključuje neoznačeno primarno protitelo, ki se veže na antigen, in označeno sekundarno protitelo, ki reagira s primarnim protitelesom. Sekundarno protitelo je usmerjeno proti protitelesom živalske vrste, v kateri je bilo pridobljeno primarno protitelo. Metoda je bolj občutljiva, saj se več sekundarnih protiteles veže na eno primarno in tako pomnoži signal. Sekundarno protitelo je lahko vezano s fluorescenčnim ali encimskim označevalcem, lahko je povezano z biotinom ali pa ni vezano z ničimer. Kadar sekundarno protitelo ni vezano z ničimer, uporabljamo dodatno stopnjo s terciarnimi protitelesi. Pri metodi streptavidin-biotin na tkivno rezino po vezavi sekundarnih protiteles, vezanih z biotinom,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

dodamo streptavidin, na katerega so vezane molekule encima hrenova peroksidaza. Ker ima molekula streptavidina 4 vezavna mesta za biotin, lahko naredimo na tak način velik kompleks številnih molekul biotina ter streptavidina, povezanega s peroksidazo in na ta način močno ojačamo signal prvotno vezanega enega samega protitelesa (slika 1). Pri metodi s terciarnimi protitelesi pa na sekundarno protitelo vežemo terciarna protitelesa. Ta morajo

Primarna in sekundarna protitelesa so redčena s pufrom, ki zagotavlja njihovo stabilnost, omogoča homogeno razporeditev po vzorcu in onemogoča nespecifične vezave. Inkubacija s protitelesi poteka različno dolgo. S primarnimi protitelesi tkivne rezine inkubiramo od enega do nekaj dni, medtem, ko je inkubacija s sekundarnimi protitelesi navadno krajša, od ene do nekaj ur. Spiranje vzorcev med aplikacijami protiteles je zelo pomembno, saj s tem odstranimo nevezana protitelesa in protitelesa, ki so šibko vezana na nespecifična vezavna mesta. (2)

Obarvanje kompleksa protiteles in tarčnih proteinov

Slika 1: Shematski prikaz Strepravidin-Biotin kompleksiranja. (8)

biti narejena v isti živalski vrsti kot primarna protitelesa, saj jih na ta način sekundarna protitelesa prepoznajo. Terciarna protitelesa so narejena proti encimskemu označevalcu (najpogosteje encimu peroksidazi) in ker se na eno molekulo peroksidaze lahko veže več protiteles, vsako pa ima dve vezavni mesti za peroksidazo, na ta način lahko nastane velik kompleks, ki vsebuje številne molekule peroksidaze, vse skupaj pa se veže na sekundarno protitelo, ker so protitelesa proti peroksidazi narejena v isti živalski vrsti kot primarna protitelesa (slika 2). (7)

Slika 2: Terciarno protitelo proti peroksidazi. (9)

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

V zadnji stopnji imunohistokemije komplekse protiteles in tarčnih proteinov obarvamo s kromogenimi ali s fluorescenčnimi označevalci. Pri fluorescenčni detekciji je primarno ali sekundarno protitelo konjugirano s fluoroforom, ki zasveti pod vplivom svetlobe ustrezne valovne dožine. Preparate obdelane s takim načinom analiziramo s fluorescenčnim mikroskopom. Detekcija kromogena pa temelji na aktivnosti encima, najpogosteje hrenove peroksidaze ali alkalne fosfataze, ki tvorita obarvane, netopne precipitate ob dodatku substrata, npr. DAB - 3,3’-diaminobenzidine (za peroksidazo) ali NTB/ BCIP - nitro-blue tetrazolium in 5-bromo-4-chloro-3’indolyphosphate (za alkalno fosfatazo). (2) Ko na tkivo z vezanimi protitelesi dodamo DAB, ta v prisotnosti peroksidaze in vodikovega peroksida oksidira. Rezultat je obarvan alkoholni, netopni precipitat na območju encimske aktivnosti. Običajno je precipitat rjave barve, lahko pa v raztopino DAB-a dodamo nikelj, kar povzroči nastanek temonosivega, skoraj črnega precipitata. (4) Ko končamo z barvanjem, je potrebno vzorec shraniti za dolgotrajno uporabo. Preprečiti moramo encimske spremembe ali upad fluorescence. Vzorec tkiva na predmetnem steklu prelijemo z ustreznim izdelkom za pripravo trajnostnih preparatov in ga prekrijemo s krovnim steklom. Pri fluorescenci se uporabi poseben reagent, ki podaljša fluorescenčno vzbujenost. (2) Svojo raziskovalno in tudi magistrsko nalogo opravljam v Laboratoriju za genomiko živali, Inštituta za predklinične vede, Veterinarske fakultete v Ljubljani. Pod mentorstvom doc. dr. Mojce Lunder in somentorstvom asist. dr. Neže Grgurevič, sem

IZ STROKE

vključena v zadnji del dveh raziskovalnih projektov ‘’Preizkušanje učinkov delovanja novih mimetikov grelina’’ in ‘’Vpliv spolnih hormonov na spolne razlike pri motnjah avtističnega spektra na modelu miši’’. Prvi projekt so v večjem delu izvedli na Fakulteti za farmacijo, kjer so na podlagi rešetanja peptidnih bakteriofagnih knjižnic izbrali večje število peptidov, ki so imeli različno močne antagonistične učinke na receptor za oreksigeni hormon grelin (GHS-R1a). Peptid, ki je imel na celicah najmočnejši antagonistični učinek, smo preizkusili še in vivo pri miših. Predvidevali smo, da bo preiskovani peptid vplival na vnos hrane in posredno na izraženost beljakovin, ki v možganih uravnavajo hranjenje. Zato v možganih z metodo imunohistokemije proučujemo izraženost agutiju podobne beljakovine (AgRP) in nevropeptida Y (NPY), ki oba delujeta oreksogeno – spodbujata apetit. V drugem projektu smo uporabili miši, ki smo jih pred rojstvom izpostavili valproični kislini, ki povzroča nastanek motenj, podobnih motnjam avtističnega spektra pri človeku. V tej raziskavi ugotavljamo izraženost nekaterih beljakovin v možganih, ki uravnavajo socialno vedenje, kot so estrogenski receptor alfa in oksitocin. V obeh projektih izraženost beljakovin ugotavljamo z metodo imunohistokemije na plavajočih rezinah možganov. V globoki anasteziji miši izvedemo perfuzijo in fiksacijo možganskega tkiva s paraformaldehidom. Fiksirani možgani so v fosfatnem pufru (PBS) obstojni dve leti. Pred rezanjem rezin je potrebno določiti področje možganov, ki ga preiskujemo. Osredotočimo se predvsem na osrednji hipotalamus, ki ima pomembno vlogo pri urejanju energetskega ravnotežja v telesu in prav tako sodeluje pri socialnem obnašanju. Možgane potopimo v 5% agarozo in jih poravnamo v pravilno lego za rezanje. Predel možganov, ki nas zanima, režemo na rezine debeline 50 µm. Plavajočim rezinam

blokiramo nespecifična vezavna mesta z raztopino normalnega kozjega seruma. S tem se izognemo vezavam primarnih protiteles na nespecifične proteine, kar vodi v slabo končno ločljivost zaradi obarvanosti ozadja. Po blokiranju jih dva dni pustimo Slika 3: Trajni preparati rezin v raztopini primarnih mišjih možganov obdelanih z protiteles. Primarna metodo imunohistokemije. protitelesa so usmerjena proti iskanemu antigenu in so nekonjugirana (neoznačena). Po končani inkubaciji s primarnimi protitelesi, rezine dobro speremo in jih damo v raztopino sekundarnih protiteles, ki so konjugirana z biotinom. Po spiranju sledi nanos raztopine encima hrenove peroksidaze, vezanega na strepravidin, ki cepi substrat DAB. DAB v prisotnosti Slika 4: Rezina z obarvanimi vlakni nikljevih ionov obarNPY nevronov. va iskane celice temno sivo. Končni rezultat so obarvani specifični nevroni. Rezine je potrebno zložiti na predmetnice in iz njih pripraviti trajne preparate (slika 3). Pod mikroskopom slikamo predele možganov, ki nas zanimajo, preštejemo obarvane celice in rezultate statistično ovrednotimo. (Slika 4)

(1) Immunohistochemistry.us. Immunohistochemical Analysis. http://www.immunohistochemistry.us/what-is-immunohistochemistry/ Immunohistochemical-Analysis.html. Accessed Januar 3, 2017. (2) Thermo Fisher Scientific. Overview of immunohistochemistry. https://www.thermofisher.com/si/en/home/life-science/protein-biology/protein-biology-learning-center/protein-biology-resourcelibrary/pierce-protein-methods/overview-immunohistochemistry.html. Accessed Januar 3, 2017. (3) Jeyapradha Duraiyan, Rajeshwar Govindarajan, Karunakaran Kaliyappan, Murugesan Palanisamy. Applications of immunohistochemistry. J Pharm Bioallied Sci. 2012 Aug; 4(Suppl 2): S307–S309. doi: 10.4103/0975-7406.100281 (4) Immunohistochemistry.us. DAB Immunohistochemistry. http://www. immunohistochemistry.us/what-is-immunohistochemistry/DAB-Immunohistochemistry.html. Accessed Januar 3, 2017. (5) J. A. RamosVara, M. A. Miller. When Tissue Antigens and Antibodies Get Along. Revisiting the Technical Aspects of Immunohistochemistry—The Red, Brown, and Blue Technique. Veterinary Pathology 2014, Vol 51(1) 42-87. DOI: 10.1177/0300985813505879 (6) Immunohistochemistry. us. Immunohistochemistry Principle (IHC Principle). http://www.immunohistochemistry.us/index.php?page=ihc-principle. Accessed Januar 3, 2017. (7) Abcam. Direct vs indirect detection in IHC. http://www.abcam.com/kits/direct-and-indirect-detection-in-ihc. Accessed Januar3, 2017. (8) Thermo Fisher Scientific. Avidin-Biotin Complex Method for IHC Detection. https://www.thermofisher.com/si/en/ home/life-science/protein-biology/protein-biology-learning-center/protein-biology-resource-library/pierce-protein-methods/avidinbiotin-complex-method-ihc-detection.html. Accessed Januar 3, 2017. (9) LabCE. Peroxidase, Anti-Peroxidase (PAP) Method. https://www. labce.com/spg538344_peroxidase_anti_peroxidase_pap_method.aspx. Accessed Januar 6, 2017.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

Sistem CRISPR-Cas9 Uvod Tudi bakterije lahko zbolijo, okuži jih lahko določena vrsta virusov – bakteriofagi. Leta 2007 so danski znanstveniki odkrili, da imajo tudi bakterije svoj prilagodljiv imunski sistem, ki jih ščiti pred tovrstnimi infekcijami. Kmalu po odkritju je ta sistem postal zelo pomemben, saj so ugotovili, da reže specifična zaporedja DNA. To dela zelo natančno in učinkovito, poleg tega pa je rokovanje z njim relativno enostavno in poceni.

Sandi Svetič

porazdeljenih kratkih palindromskih ponovitev«. Leta 2005 sta bili objavljeni ugotovitev, da zaporedja distančnikov izhajajo iz bakteriofagnih DNA, in hipoteza, da ima zato CRISPR verjetno vlogo v imunskem sistemu bakterij. Ameriški članek iz leta 2006 predlaga mehanizem delovanja sistema CRISPR, ki temelji na shranjevanju fagne DNA in nato uporabi te pri imunskem odzivu bakterije. V tem času se je začelo pojavljati vse več študij, ki so hitro zapolnile luknje v razumevanju (1, 2, 3, 4).

Razvoj

Delovanje

Nenavadna ponavljajoča se zaporedja v DNA določenih bakterij so bila prvič omenjena v članku iz leta 1987. Opisana so bila kot homologne sekvence 29 nukleotidov, ki so urejene kot direktna ponavljanja, med vsakim pa je 32 nukleotidov dolg distančnik. Šele leta 2002 se je prvič uporabilo ime CRISPR (angl. clustered regularly interspaced short palindromic repeats), kar v slovenščini stoji za »skupki regularno

Imunost bakterij, ki temelji na sistemu CRISPR-Cas, gre skozi več stopenj. Prva stopnja je privzemanje tuje (plazmidne ali virusne) DNA. Fragmente, ki morajo biti dolgi 30–45 nukleotidov, integrira kot distančnike med ponavljajoča se zaporedja CRISPR. Druga stopnja je izražanje. Zaporedje CRISPR se prepiše v celoti v pre-crRNA, sledi pa še procesiranje

Slika 1: V prokariontih se neželeni genetski elementi shranijo kot distančniki v CRISPR lokusu med CRISPR ponovitvami. Pretvorijo se v pre-crRNA, ki se združi s tracrRNA, sledi pretvorba v zrel crRNA/tracrRNA hibrid, ki tvori stabilen kompleks s Cas9. B: V evkariontih sgRNA združuje funkcijo crRNA in tracrRNA, izrazi se jo lahko iz plazmida ali iz mRNA. Poleg tega se izrazi tudi Cas9 encim, ki v evkariontih ni naravno prisoten. Alternativa je tudi aplikacija kompleksa sgRNA/Cas9 kot celote (10).

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

IZ STROKE

v manjše crRNA. Vsak crRNA pripada enemu tujemu zaporedju DNA, kar pomeni, da bo posledica ekspresije knjižnica crRNA, kjer bo vsaka prepoznavala specifičen genetski element. Encimi, ki sodelujejo pri tem, so odvisni od podtipa CRISPR-Cas. V sistemu Cas9 se na pre-crRNA veže še tracrRNA, nato sledi rezanje pre-crRNA v crRNA; hibrid crRNA-tracrRNA se nato uporabi kot vodilo za protein Cas9 (10). V tretji stopnji crRNA najde ustrezno zaporedje DNA in s Cas9 prereže verigo (10, 11). Razvoj CRISPR-Cas9 je šel v poenostavitev sistema. Za delovanje so bili potrebni endonukleazni protein Cas9 (to so ‘molekularne škarje’, ki režejo DNA), pre-crRNA in tracrRNA. Sistem se da poenostaviti tako, da se združi molekuli RNA. Sintetiziramo lahko torej sgRNA (single-guide RNA ali vodilna RNA), ki prepozna določeno zaporedje DNA in se nanj veže prek komplementarnosti baz, sledi še vezava proteina Cas9, ki prereže DNA (9, 10). Znanstveniki znajo uporabiti tudi mehanizme za popravljanje DNA in prek njih vnašati spremembe v gene. Popravljanje DNA poteka prek mehanizma NHEJ, ki druži nehomologne konce, in HDR, ki združi homologne konce. NHEJ tako ustvarja majhne insercije ali delecije na mestu prereza, HDR pa uporablja nativno ali umetno ustvarjeno predlogo DNA za popravilo verige in lahko tako spremeni genski zapis (8).

Prednosti pred alternativnimi metodami Poleg sistema CRISPR se za rezanje DNA uporabljata tudi dve drugi metodi: cinkov prst nukleaza (ZFN) in aktivatorju transkripcije podobna efektorska nukleaza (TALEN) (7). ZFN so hibridni proteini, ki jih sestavlja več cinkovih prstov, ki se vežejo na določen del DNA, in restrikcijska endonukleaza, ki reže DNA. Metoda ZFN ima visoko specifičnost. Glavna ovira metode je, da je treba za vsako nukleotidno sekvenco ustvariti novo zaporedje ZF, kar je drag in zahteven postopek, ki ima nizko ponovljivost (7). TALEN je sistem, ki izvira iz proteinov TALE, ki jih v rastlino izloča fitopatogen. Njihova tarča je celično jedro, tam se vežejo na promotorske regije in aktivirajo gene, ki koristijo patogenu. Ta mehanizem se da uporabiti tudi v biotehnologiji za vezavo na določeno mesto v genomu. Za vsako tarčo je treba narediti dva različna proteina TALEN – enega za vsako verigo dvojne vijačnice. Ustvarjanje takih proteinov je

veliko bolj predvidljivo in učinkovito od ZFN, vendar pa je to zelo dolgotrajen proces. Poleg tega pa so TALEN veliki proteini, zato je še posebej v kontekstu biomedicinske uporabe dostava v jedro celic zelo zahtevna in neučinkovita (7). Sistem CRISPR-Cas9 se v primerjavi z drugima dvema veliko lažje pripravi za uporabo, saj je treba sintetizirati samo verigo sgRNA in ne celotnih proteinov. Posledično je sistem preprost, učinkovit in robusten. Kljub temu pa ima nekatere omejitve. Ena izmed teh je delovanje stran od tarče, kar bi lahko bila ovira pri klinični uporabi (7).

Uporaba in možnosti uporabe Že pred odkritjem sistema CIRSPR-Cas9 so znanstveniki proučevali funkcijo genov prek opazovanja učinkov, ki jih povzročijo spremembe v DNA. Za ustvarjanje mutacij v DNA so uporabljali kemikalije ali sevanje, katerih slabost je, da se ne da kontrolirati mesta nastanka sprememb v DNA. Uporabljalo se je tudi ciljanje genov – tehniko, ki omogoča vstavljanje genov v matične celice in nato vstavljanje matičnih celic v zarodek. Ta postopek traja zelo dolgo in je drag. Naslednji sta bili metodi ZFN in TALEN, ki sta opisani v prejšnjem odstavku in imata tudi kar nekaj slabosti. Kot zadnji se je začel za to uporabljati sistem CRISPRCas9, ki prereže DNA. Spremembe v DNA povzročita popravljalna mehanizma NHEJ in HDR. Ta sistem je trenutno najhitrejši, najcenejši in najzanesljivejši sistem za ustvarjanje mutacij v genomu (5, 8). Modificiran Cas9, ki nima možnosti rezanja DNA, se lahko uporabi za regulacijo transkripcije in epigenetsko regulacijo. SgRNA vodi Cas9 do ustreznega zaporedja. Na protein je lahko vezan še represor ali aktivator transkripcije. Tako se zmanjša ali poveča izražanje posameznih genov. Na Cas9 se lahko veže tudi fluorofore, ki nato hkrati vizualizirajo tudi do šest lokusov s sistemom CRISPRainbow (8). Uporabnost sistema CRISPR-Cas9 je zelo široka. Z njim lahko identificiramo esencialne gene in tarče za zdravilne učinkovine ter ga uporabimo za pripravo živalskih modelov bolezni. Ima velik potencial tudi za zdravljenje vrste zdravstvenih stanj, ki imajo genetsko komponento. Med te spadajo rak, hepatitis B in tudi povišan holesterol. Del veliko predlaganih aplikacij je tudi urejanje genoma somatskih celic, kar se je že uporabilo za zdravljenje manjšega števila

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

Slika 2: A: Sistem CRISPR-Cas9 sestavljata dve osnovni komponenti: RNA molekula (ki prepoznava tarčno DNA) in Cas9 endonukleazni encim. B: Za prerez DNA je potrebno prepoznavanje tarče, razvijanje DNA in natančna prekinitev verige. C: Po prerezu DNA lahko pride do popravljanja verige po NHEJ ali HDR poti (6).

primerov, pri katerih je brez terapije ogroženo življenje. Velik interes je tudi za spreminjanje genoma reproduktivnih celic, saj bi se spremenjen genom prenesel še v naslednje generacije. To ima posledično tudi pomembne etične implikacije in je za zdaj v večini držav še ilegalno. Sistem CRISPRCas9 bi se lahko uporabil tudi za protimikrobno terapijo. Antibiotiki, ki delujejo specifično na določeno sekvenco, bi tako selektivno modulirali bakterijske populacije in eliminirali patogene. Edina ovira pri ustvarjanju te vrste antibiotikov je razvoj robustnih dostavnih sistemov. Najbolj zanimiv način uporabe pa je vsekakor spreminjanje genotipa celotne populacije s pomočjo Cas9. Izrazili bi lahko namreč gene za sterilnost pri komarjih Anopheles gambiae, ki prenašajo malarijo na ljudi, s čimer bi preprečili njihovo razmnoževanje in s tem rešili številna življenja. Vendar je za implementacijo takih tehnologij potreben znanstveni napredek in strinjanje javnosti ter regulatornih organov (5, 8). Sistem CRISPR-Cas9 se trenutno uporablja predvsem pri živalskih modelih in na izoliranih humanih celicah, cilj pa je rutinska uporaba pri zdravljenju bolezni pri ljudeh. Ena izmed težav sistema je delovanje stran Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

od tarčnega gena, saj za vezavo na DNA ni potrebna popolna komplementarnost vseh 20 baz DNA in sgRNA. Če obstaja mesto, na katerem je komplementarnih 19 od 20 baz, obstaja verjetnost, da bo tudi to tarča sistema. Posledica tega bi bile mutacije na napačnih mestih. Veliko dela je sedaj osredotočenega na zmanjšanje teh ‘off-target’ učinkov. Iščejo se boljše, bolj specifične sgRNA, možna pa je tudi uporaba encimov Cas9, ki bi rezali samo na eni strani verige in bi bila tako za prerez potrebna dva proteina, kar bi zmanjšalo verjetnost za napake.

Zaključek Pred uporabo genskih terapij, ki temeljijo na sistemu CRISPR, je treba rešiti še nekaj praktičnih in tehničnih izzivov. Najprej je treba ugotoviti, kako doseči tarčna tkiva in delovati natančno ter učinkovito na nivoju celotne celične populacije. Treba je ugotoviti tudi, kako nadzorovati različne poti popravljanja DNA, da bomo po popravljanju prerezane DNA prišli do želenih mutacij. Dostava Cas9 v celice in tkiva za terapevtsko uporabo je še vedno izziv. Začetni poskusi so kot vektorje uporabljali plazmide in viruse, ki so nosili genski zapis za Cas9 in sgRNA, sedaj pa se

IZ STROKE

razvijajo tudi nove možnosti dostave že sestavljenih kompleksov Cas9-sgRNA. Tehnologije CRISPR-Cas so pomemben prispevek biotehnologije in so rezultat dolgoletnih raziskav. Z nadaljnjim razvojem sistemov bodo postale eno izmed temeljnih orodij biologov in

bodo verjetno vplivale na skoraj vse aspekte življenja ter predstavljale inspiracijo za prihodnja tehnološka odkritja (8).

(1) Ishino Y, Shinagawa H, Makino K, Amemura M, Nakata A. Nucleotide sequence of the iap gene, responsible for alkaline phosphatase isozyme conversion in Escherichia coli, and identification of the gene product. J Bacteriol. 1987;169(12): 5429-5433. doi:10.1“8/ jb.169.12.5429-5433.1987. (2) Jansen R, Embden JDAV, Gaastra W, Schouls LM. Identification of genes that are associated with DNA repeats in prokaryotes. Mol Microbiol. 2002;43(6): 1565-1575. doi:10.1046/j.1365-2958.2002.02839.x. (3) Haft DH, Selengut J, Mongodin EF, Nelson KE. A Guild of 45 CRISPR-Associated (Cas) Protein Families and Multiple CRISPR/Cas Subtypes Exist in Prokaryotic Genomes. PLoS Comput Biol. 2005;1(6). doi:10.1371/journal.pcbi.0010060. (4) Makarova KS, Grishin NV, Shabalina SA, Wolf YI, Koonin EV. A putative RNA-interference-based immune system in prokaryotes: computational analysis of the predicted enzymatic machinery, functional analogies with eukaryotic RNAi, and hypothetical mechanisms of action. Biol Direct. 2006;1(1):7. doi:10.1186/1745-6150-1-7. (5) Yourgenome. What is CRISPR-Cas9? http://www.yourgenome.org/facts/what-is-crispr-cas9. Accessed January 4, 2017. (6) Munshi NV. CRISPR (clustered regularly Interspaced Palindromic repeat)/Cas9 system. Circulation. 2016;134(11):777–779. doi:10.1161/circulationaha.116.024007. (7) Eid A, Mahfouz MM. Genome editing: The road of CRISPR/Cas9 from bench to clinic. Exp Mol Med. 2016;48(10):e265. doi:10.1038/ emm.2016.111. (8) Barrangou R, Doudna JA. Applications of CRISPR technologies in research and beyond. Nat Biotechnol. 2016;34(9):933– 941. doi:10.1038/nbt.3659. (9) Chen S, Sun H, Miao K, Deng C. CRISPR-Cas9: from Genome Editing to Cancer Research. Int J Biol Sci. 2016;12(12): 1427–1436. (10) Blenke EO, Evers MJW, Mastrobattista E, van der Oost J. CRISPR-Cas9 gene editing: Delivery aspects and therapeutic potential. J Control Release. August 2016. doi:10.1016/j.jconrel.2016.08.002. (11) Gasiunas G, Barrangou R, Horvath P, Siksnys V. Cas9-crRNA ribonucleoprotein complex mediates specific DNA cleavage for adaptive immunity in bacteria. Proc Natl Acad Sci U S A. 2012;109(39):E2579–E2586. doi:10.1073/pnas.1208507109.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

PREDSTAVITEV

Predstavitev študijskih programov na Fakulteti za farmacijo po študentsko Enoviti magistrski študij Farmacija Ponosna babica Marinka nekega marčevskega dopoldneva sosedi: »Naša je bla pa tako pridna, zdaj pa ne vem, a bo šla na farmacijo al na medicino. Jz skor mislem, da bi bla farmacija bolj primerna zanjo. Te dohtarje zdj skoz neki po televiziji vlačjo, d bi pa kkšnga farmacevta, pa še nism slišala. Kokr mi je razlagala, se tud študira samo 5 let, na medicini pa ni in ni konca – najprej 6 let, pol se morš pa še specializirat, d si kj vredn. Da ne pravm o tem, da skoz poslušam, kok mladih zdravnikov nima služb, na drug stran pa farmacevtov skor ni na zavodu, pa še po zaslužku so ulala visok. Sej, kdo pa zdj ne jemlje že vsaj 5 sort zdravil?! Da ti sploh ne pravm naprej, Slavcov pob je lih tok star kt naša, pa je tud z levo roko delu gimnazijo, sam on pa prav, d bi biu fizik. To si pa prou dobr ne predstavlam, kaj pol delaš, sam jz, jz mislem, da bi šou tud on loh na farmacijo, sej bi jo gotov loh naredu, pa še več bi mel od tga.« Marinka, hvala za vaše mnenje. Pa to res drži? Ne pustite se slepo zavajati mnenju laične javnosti, temveč si raje preberite, kaj o študiju farmacije menijo tisti študentje, ki so vanj že dodobra zagrizli. »V dobrem letu spoznavanja programa EMŠ Farmacija sem ugotovila predvsem to, da je področje farmacije zelo široko in da je možnosti za pridobivanje znanja, če si tega seveda želiš, veliko. Vsem dijakom, ki razmišljate o vpisu na našo fakulteto, bi predlagala, da pregledate predmetnik programa in vsebino le-tega, sama si npr. pod imenom analizna kemija nisem predstavljala kaj dosti. Če vas vsebine pritegnejo, potem bi to znala biti prava odločitev za vas. Potrebno pa se je tudi zavedati,

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Patricija Dolinar

da študent prvega letnika še ne pozna vseh zdravil tega sveta, saj je na začetku študija predvsem poudarek na splošnih predmetih, ki so osnova za nadaljnji študij. Več o farmaciji, kot sem si jo predstavljala ob koncu gimnazije, sem tako spoznala šele v začetku drugega letnika.« Nika, 2. letnik

»Študij farmacije ni najlažji študij, ki bi si ga človek lahko izbral, a se z malo več zagnanosti (beri: trme) in želje po znanju da vse narediti sproti, v danih rokih, ter imeti zraven še kako obštudijsko dejavnost, kjer si vzameš čas zase in širjenje obzorij na drugih področjih. Predmetnik je kar obsežen, tako da se za vsakega najde vsaj eno, če ne še več zanimivih področij, saj se študij farmacije dotakne vseh aspektov dela z raznoraznimi zdravilnimi učinkovinami. Ko se ozrem nazaj na pretekla leta, se zavem, da sem spoznala ogromno različnih in navdihujočih ljudi, tako iz znanstvenih krogov kot tudi povsem družabnih. Tudi sedaj, ko sem že opravila z vsemi predavanji, sem

PREDSTAVITEV

ohranila številna prijateljstva iz farmacevtskih vrst, saj se aktivno udejstvujem v Društvu študentov farmacije Slovenije. Tudi vam polagam na srce, da bodite aktivni v Društvu, saj lahko pridobite ogromno izkušenj, novih prijateljstev in zadovoljstva ob vseh izpeljanih projektih, vse pa lahko nadgradite z udeležbo na evropskih in svetovnih kongresih študentov farmacije. Udeležujte se tudi tutorstev, saj se tam za vas angažirajo sami najboljši študentje, in vsak izpit ali kolokvij bo z njihovo pomočjo lažji, ali pa z boljšim izplenom. Mislim, da mi ni treba dvakrat reči, da hodite na zabave, saj vam bo sicer žal, ker so vse neverjetno dobre! Od dneva, ko sem prvič prestopila prag fakultete, se je zgodilo že ogromno reči, ki mi bodo ostale v bolj ali manj lepem spominu, zato mi ni žal, da sem za svoj študij izbrala Fakulteto za farmacijo.« Helena, absolventka »Vsakdo ve, da farmacija ni tiste vrste študij, ki bi ga lahko opravil z levo roko, pač pa je treba marsikatero urico, ki se lahko še kako zavleče, preživeti za knjigami, zvezki in preostalo goro Včasih je potrebno v laboratoriju tudi improvizirati literature. Kdaj gre snov v glavo hitreje, večkrat pa se tudi zgodi, da ne gre in ne gre. Takrat še posebej drži pregovor: »Kjer je volja, tam je pot«. V letu in pol študija smo imeli le dve bolj specifični farmacevtski temi, in sicer farmacevtsko kemijo in farmacevtsko tehnologijo, ki sta bili zame osebno tudi najbolj zanimivi. Še posebej so mi všeč vaje iz farmacevtske tehnologije, kjer smo naredili že različne farmacevtske oblike, kot so npr. praški, svečke, mazila, kreme. Malo manj sem uživala ob reševanju matematično-fizikalnih problemov v 1. letniku. Kot je slišati od višjih letnikov, bolj farmacevtsko obarvani predmeti šele prihajajo, zato se veselim preostanka študija. Kar se tiče sodelovanja s profesorji in asistenti, ni večjih problemov, saj so večinoma zelo prilagodljivi in upoštevajo želje študentov. Omeniti pa moram tudi študentsko farmacevtsko skupnost Drug Dealer, ki je zelo aktivno in med letom organizira različne strokovne dogodke, ekskurzije, žure, božični bazar in še veliko več, tako da prostora za dolgčas res ni. Študij farmacije priporočam vsem, ki jih veselijo kemija, biologija, tehnologija in drugi

naravoslovni predmeti, saj se bo zaradi širine stroke za vsakega našlo nekaj, kar ga bo veselilo.« Janja, 2. letnik »Dejstvo je, da kvaliteta znanja, ki nam ga preda Fakulteta za farmacijo, nikoli ni bila in ne bo vprašljiva, vizija njenih študentov in želja po (še) več pa tudi ne. Prepričana sem, da vsak od nas stremi k izoblikovanju same#nofilter ga sebe v nekaj več in s tem želi poseči po nečem boljšem, zato so samoiniciativnost, marljivost, doslednost in iznajdljivost vrednote, ki jih v času študija dokončno prepoznamo kot svoje in s katerimi je naše izobraževalno potovanje do končnega cilja strokovnega znanja dosti lažje. Ravno zato jih, prosim, ne porabite samo za vestno prebijanje od enega do drugega izpita. »Strokovnost« še zdaleč ne zajema več samo golega akademskega znanja, ki nam je podarjeno v študijskih klopeh, ampak tudi vse dodatno pridobljene kompetence, ki to jedro podpirajo in krepijo. Ta »širina« je tista, ki daje strokovnosti pravi pomen in je kot taka največkrat tudi obravnavana v zaposlitvenih kriterijih. Naj vam ne bo nerodno že kot študent stopiti v stik z ljudmi: udeležiti se javnih kampanj, humanitarnih akcij ali tekmovanj iz znanja, ki zahtevajo pogovore z namišljenimi pacienti. Naj vam ne bo v izgovor, da boste potovali kasneje, če se lahko že sedaj udeležite svetovnih in evropskih srečanj študentov farmacije, ki vam ne samo razkrijejo obraz farmacije v tujini, temveč prinesejo ogromno novih poznanstev in trdnih prijateljstev. Zato vam iskreno polagam na srce: izkoristite študentska leta in se že kot mladi udeležujte čim več obštudijskih dejavnosti in aktivno iščite možnosti in priložnosti. Vse zgoraj naštete in še več vam jih ponuja tudi Društvo študentov farmacije Slovenije. Za konec pa še to: ne bojte se študija, saj vam ta, vsaj na Fakulteti za farmacijo ponuja vse; odločitev, koliko ponujenega boste dejansko vzeli, pa leži v vaših rokah. Se vidimo v študentski sobici!« Neža, 4. letnik

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

PREDSTAVITEV

Podiplomski magistrski študijski program Industrijska Zala Zorko farmacija Moja pot na FFA se je sicer pričela z dodiplomskim programom kozmetologija, vendar sem že takrat vedela, da si želim nadgrajevati svoje znanje tudi na drugi stopnji izobraževanja. Ker mi je bilo na naši fakulteti všeč, predavanja so bila namreč super, prav tako profesorji, sem se odločila nadaljevati študij na podiplomskem programu Industrijska farmacija. V to izbiro me je prepričalo dejstvo, da je farmacija široko uporabna doma in po svetu, tako da lahko službo dobiš skorajda kjerkoli. Vsak predmet v predmetniku (tako v prvem kot drugem letniku) je poleg predavanj podkrepljen z vajami in seminarji. Tako poleg teoretičnega dela pridobimo tudi del prakse v laboratoriju. Seminarji se izvedejo v obliki seminarskih nalog ali kot ekskurzija, npr. v Lek, Krko. Med študijem študenti industrijske farmacije pridobimo številne kompetence. Tako smo sposobni analizirati, sintetizirati in reševati kompleksne probleme na področju farmacevtske industrije, lokalno in globalno razumeti strokovno znanstvene probleme, obvladovati raziskovalne metode, orodja in spretnosti, znati svoje znanje uporabiti v praksi, biti kompetentni in avtonomni pri svojem delu ter zavezani profesionalni etiki, razviti komunikacijske sposobnosti, biti sposobni skupinskega

dela in sodelovanja, tudi v mednarodnem okolju, razviti sposobnosti kontinuiranega učenja in odprtosti za nove razvojne priložnosti. Prav tako razvijemo sposobnosti za reševanje konkretnih problemov na področju razvoja, izdelave, zagotavljanja kakovosti, kontrole ter trženja zdravil z uporabo relevantnih pristopov, znamo obvladovati farmacevtska specifična znanja in jih povezovati z znanjem drugih disciplin v procesu inovativnega reševanja konkretnih problemov ter pridobimo sposobnost za uvajanje novosti v stroki in njihovo promocijo. Med časom študija imamo možnost koristiti prakse Erasmus +, prakse SEP, prakse IMP ter številne druge izmenjave, s katerimi lahko naše znanje še dodatno nadgradimo.

Kapsulirka v industriji

Dodiplomski univerzitetni študijski program Kozmetologija Ana Krošelj, Nina Kobe in Tina Požun Iskanje prave predavalnice, zmedenost v začetnih dneh in nepoznani obrazi so preteklost, kot je preteklost tudi občutek, ko imaš pomisleke, da študij Kozmetologije ni zate. Po prvem semestru je študij sicer težko oceniti, saj so na urniku večinoma splošni predmeti, kot so kemija, matematika in fizika, kar je pozitivno, saj je splošno znanje pogoj za sledenje bolj specifičnim predmetom v višjih letnikih. Nova sta

Losjoni, balzami in kreme

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

nam dva predmeta, pri katerih se že spoznavamo z osnovami kozmetologije. Predmet Kozmetični izdelki 1 je izredno pomemben in obsežen, saj v nadaljevanju študija nadgrajuješ osvojeno znanje in je bistveno, da ga razumeš in si zapomniš čim več. Prvi semester popestrijo praktične vaje iz anatomije in histologije, pri katerih dobiš veliko boljšo predstavo tistega, kar se učiš. To so edine vaje v zimskem semestru, zato se toliko bolj veselimo dinamike laboratorijskih vaj v letnem semestru, ko se začne izdelovanje kozmetičnih izdelkov, ki jih lahko nato celo odnesemo domov. Zelo pozitivno je tudi to, da urnik v prvem letniku ni raztegnjen čez celoten dan, saj tako ostane dovolj prostega časa za obštudijske dejavnosti. V drugem letniku so večinoma vsi predmeti usmerjeni direktno v našo stroko. Zelo kakovostno je predavanje Osnove dermatologije, saj nam predavajo specialisti

PREDSTAVITEV

dermatovenerologije, ki nam lahko predajo svoje strokovno znanje in povedo mnogo primerov iz njihove vsakdanje prakse. Kozmetične sestavine naravnega izvora je odličen predmet, pri katerem pridobiš ogromno informacij o samih sestavinah, njihovi vlogi v samem izdelku in tudi vlogi na koži. Ponovno je nosilni predmet Kozmetični izdelki 2, pri katerem nadgradiš osnove iz prvega letnika. Zanimivi predmeti so še Toksikologija, Imunologija kože z imunokemijo ter Biokemija. V drugem letniku je na urniku več laboratorijskih vaj, več pa je prav tako predstavitev izdelanih seminarjev, kar je pozitivno, saj tako vseskozi vadimo in se na neki način pripravljamo na nastop pred komisijo pri zagovoru diplomskega dela. Še preden se dobro zaveš, da živiš študentsko

življenje, je za tabo že pet semestrov. Po opravljenih izpitih iz nanotehnologije, biotehnologije, vrednotenja kozmetičnih izdelkov ter izpitov pri izbirnih predmetih, je tako pred tabo še zadnji, odločilni šesti semester, v katerem te čaka izdelava diplomske naloge. Po uspešnem zagovoru pridobiš naziv diplomiranega kozmetologa oziroma diplomirane kozmetologinje; dipl. kozmet. (UN). V treh letih študija pridobiš ogromno znanja o bioloških osnovah človeškega telesa, vrstah, sestavi in izdelavi različnih kozmetičnih izdelkov, njihovem delovanju na koži ali zunanjih delih telesa, preizkušanju njihove kakovosti, varnosti in učinkovitosti ter predpisih, ki urejajo nadzor, trženje in oglaševanje kozmetičnih izdelkov.

Univerzitetni študijski program Laboratorijska biomedicina Lenka Zupančič Si želiš širokega spektra naravoslovnega znanja in veščin spretnega vihtenja laboratorijskih pripomočkov? Imaš raziskovalno žilico in vsaj kanec ročnih spretnosti? Če si na zgornja vprašanja odgovoril pritrdilno, bi bolonjski študij laboratorijske biomedicine najbrž lahko zadovoljil tvoja pričakovanja. V treh letih dodiplomskega študija boš usvojil uporabna znanja s področij fizike, medicine, kemije, biokemije, analizne kemije, mikrobiologije, največji poudarek pa bo namenjen klinični biokemiji in biomedicinski analitiki, kjer boš znanje počasi pretvoril v prakso. Soočil se boš s pristnimi biološkimi vzorci in se naučil standardnih postopkov rokovanja z njimi. Laboratorijske vaje se izvajajo skoraj pri vseh predmetih, zato bo za polne roke dela poskrbljeno! V 3. letniku je s strani fakultete organizirana tudi dvotedenska praksa v kliničnem laboratoriju po tvoji izbiri. Če presodiš, da so tri leta za to dovolj, se lahko zaposliš v katerem koli medicinskem ali raziskovalno usmerjenem laboratoriju s spevnim nazivom dipl. inž. lab. biomed., lahko pa nadgradiš svoje znanje na dvoletnem magistrskem istoimenskem študiju. Poleg vseh tekočih obveznosti in izpitov, ki jih, kot se za resen študij spodobi, ni malo, pa se najde čas tudi za zabavo. Še sreča, da smo laboratorijski biomedicinci del Društva študentov farmacije Slovenije, saj so »farmažuri« eni izmed najboljših. Se vidimo oktobra!

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

PREDSTAVITEV

Predstavitev članov izvršnega odbora ŠS SFD in DŠFS Nejc Klemenc

Kdo se skriva za kapucami Drug Dealer in kaj so njihove skrivnosti? Kdo so in kaj bo, če jih ne bo? Spoznajmo njihova neuporabna znanja in se potopimo v njihove pretekle strahove. Razgalimo IO.

Stefan Lukić (Predsednik ŠS SFD in DŠFS) Ali planiraš kot predsednik v prihodnosti pozirati v pahorski pozi? Z omenjeno pozo žal (še) nisem seznanjen. Ali je kandidatura za predsednika 2017 le backup, če ne uspeš v predsedniških volitvah za Republiko Slovenijo 2017? Ne, je bolj kot priprava na predsedniške volitve 2022. Izgineš za tri mesece, verjetno te je nekdo ugrabil. Tvojega dela v društvu medtem ni opravljal nihče. Kako zelo je Drug Dealer propadel? Študentska soba je v post apokaliptičnem stanju, kave ni nihče skuhal že tri mesece, natanko toliko časa tudi nihče ni iz omar stran vrgel neuporabnih stvari. Sicer projekti društva nemoteno tečejo, saj imamo člane izvršnega odbora in koordinatorje, ki svoje delo odlično opravljajo. Si se že kdaj vprašal, ali imajo dinozavri jajca (moda)? Gledal sem namreč Jurassic park, in mi je bilo čudno, da nič ne binglja. Med nešteto neumnimi vprašanji, ki sem si jih v življenju že postavil in namenil svoj čas, da o njih razmišljam, slednje (do sedaj) še ni prispelo do skorje mojih možganov. Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. Dinozavri (najverjetneje) imajo/so imeli testise/moda. Najverjetneje ne zunaj, kot večina sesalcev. Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred tremi leti. In kako nepomembno je to danes? Verjetno, kako za vraga bom opravil ustni del izpita pri predmetu Patološka fiziologija. Danes je ta skrb za mano, še vedno pa se z veseljem spomnim na ta zmagoviti dan, ko sem po treh letih prečil to oviro.

Helena Vrbanac (Generalna sekretarka) Ali obvladaš 10-prstno tipkanje in koliko besed na minuto je tvoj tempo? Hmm, veš, da nisi prvi, ki me je to vprašal, k sreči po volitvah, drugače verjetno ne bi dobila tega mandata. Ne obvladam ravno najboljše, v bistvu, če sem čisto iskrena, nimam pojma. Trenutno so zapisniki kar rdeči od napak, do prve skupščine pa bom že pravi štručko! Tempo? Odvisno od dolžine in kompleksnosti besed. Kot generalna sekretarka – delaš raje kapučino ali belo kavo in kakšna je tvoja skrivna tehnika? Stvar je taka, jaz vprašam, kdo bi kavo, preštejem, pripravi pa jo Stefan. Skuha res

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

PREDSTAVITEV

odlično, zakaj bi se jaz vmešavala?! Vsaj do zdaj je bilo tako, upam, da zdaj, ko je postal predsednik, ne bo tega zvalil name. Bo kava bolj švoh. :D Ali znaš zakurblat avto na kable? To pa moram znati, tudi če me zbudiš sredi noči. Moj oče je namreč avtomehanik in »osnov« smo se morale naučiti vse tri sestre. (Nekateri očetje kličejo svoje hčerke očkove princese, mene oče kliče sine, No3! Joke!). Ob takih rečeh sem odraščala, tudi gumo sem že zamenjala …, ha, to so bili smehi. Za tri mesece greš na tečaj kaligrafije v Tibet, koliko kil podatkov se je izgubilo, ker jih nihče ni shranjeval. Kaligrafija? Veš, to bi bilo lahko čisto realno možno, glede na to, da zelo rada ustvarjam, pa še Tibet je lep. Lahko poskusimo, pa ti javim, kaj se je zgodilo. Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. Ko ješ zeleno, prideš v minus kalorije. Zelena ima namreč manj kalorij, kot jih pokuriš, medtem ko se matraš, da jo poješ. Ughhh. Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred šestimi leti. In kako nepomembno je to danes? To bo verjetno matura in da se nekako uštulim na farmacijo. Lej me zdaj!

Nejc Vodir (Blagajnik) Ali meniš, da si kot blagajnik in Gorenjec pod pritiskom zaradi navzkrižnega interesa, ko moraš dajati denar iz blagajne? Glede na to, da sem blagajnik društva približno en mesec, sem imel v tem času kar precej sreče. Denar sem večinoma dajal samo v blagajno, malce manj pa ven iz nje. Vseeno pa si ne morem pomagati, da me ne bi zabolelo srce in zasrbele roke, ko je treba kaj plačati in se naš kupček denarja zmanjša. Kateri kovanec ti je najljubši? Za bankovce boš tako ali tako rekel, da tisti za 500 evrov. Najbolj mi je pri srcu bankovec za 500 evrov, kot si tudi sam že ugotovil. Kovanci mi pa sploh niso všeč. Ampak če se že moram odločiti, bi bil logično to kovanec za 2 evra. Mi gre pa kar na jok, ker se moj najljubši bankovec počasi umika iz obtoka :(. Ukradeš ves denar, ki ga imaš v blagajni. Kam ga skriješ? (Pst. Za 10 % provizije ne povem nikomur). Haha, se vidi, da nisi z Gorenjskega. Če bi bil, bi vedel, da smo Gorenjci glede skrivališč denarja raje tiho in 10 % provizije obdržimo zase. Za tri mesece greš štet denar v davčno oazo na Kajmanske otoke, ker se jim je pokvaril stroj. V kakšnem minusu je društvo, in koliko smo dolžni davčni (beri: kaj se zgodi, če blagajnika ni)? Prosim lepo, Gorenjca imaš za blagajnika in misliš, da bi zaradi moje odsotnosti društvo pridelalo minus? Na Kajmanskih otokih je dovolj zalog, da se pokrije minus in še ogromno ostane zraven (P.S. ne povedati tega davčni). Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. V Besnici pri Kranju smo včasih imeli svoje Besniške toplice, ki pa so danes žal zapuščene (če dvema majhnima bazenoma na izviru tople vode lahko rečeš toplice). Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred petimi leti. In kako nepomembno je to danes? Ali bom lahko preživel celo noč do jutra, ne da bi vmes kaj pojedel. Včasih me še vedno zgrabi panika, pa grem potem pred spanjem kaj pojest.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

PREDSTAVITEV

Nejc Klopčič (Predstavnik za stike IPSF) Kako izkoriščaš to premoč Nejcev, ki ga imata z Vodirjem v IO. Navsezadnje predstavljajo Nejci 1/3 IO. Mogoče bolj kot midva, to izkoriščajo drugi, recimo, če rečeš »Nejc, daj za rundo!«, dobiš dve rundi. Drugače pa se pazite, Nejci držimo skupaj. Btw, si Nejc s širokim ali ozkim e? Z dolgim. Ali si že kdaj uporabil pick-up line – ej mala, a se greva stiskat v Klopčič? Hahaha, zelo očitno, ampak ne, priznam. Mogoče novo poglavje v knjigo »Playbook«, by Stinson. Znajdeš se pred medvedom. V eni roki imaš nož, v drugi pa kamen. V katero smer pobegneš? Pred enim letom bi rekel, da bi se spustil v moško igro, ampak po ogledu Povratnika, bi si premislil, tudi za ceno oskarja. Tečem vzvratno, stran, ne na drevo, ni se za hecat z medvedi. Za tri mesece si se stisnil v klopčič. Ali IPSF še obstaja in koliko stvari se je na svetu spremenilo? IPSF, kot Svetovna federacija študentov farmacije, bi obstajal tudi brez mene, mogoče bi padla vrednost evra, kdo ve. Bi pa bilo mnogo manj objav na Facebook strani Študentje farmacije Slovenije in po elektronski pošti. Prav tako ne bi mogel nihče iz Slovenije na Svetovni kongres, ki bo letos na Tajvanu. Jap, rabite me. Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. Laneno seme deluje kot laksant, učim se rože, ja. Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred osmimi leti. In kako nepomembno je to danes? Ali bo Goku premagal Friezo v Dragon Ball Z. Glede na to, da se, kljub večkratni smrti, še vedno pojavlja v novih delih, je to še kako relevantno! :D

Tilen Kozole (Predstavnik za stike EPSA) DŠFS < EPSA? Prvo kot prvo: na mednarodnem področju, torej v EPSA in IPSF, se predstavljamo pod kratico ŠS SFD. Če govorim zase, nima nobeno izmed društev prednosti, saj je moja naloga graditi most med društvoma in vzpodbujati sodelovanje ter razvoj. Glede na to, da si začel z enačbo, bi jo sam spremenil v ŠS SFD <3 EPSA, a velja tudi obratno, saj EPSA brez ŠS SFD ne bi bila to, kar je, zatorej tudi EPSA <3 ŠS SFD. Kakšno je tvoje mnenje o tem, da so dandanes banane pri peclju tako obrezane v trgovini, da jih sploh ne moreš normalno olupiti, ne da jih zmečkaš? Zavedam se, da je to še kako pereča problematika. Če izrazim svoje mnenje, sem izrecno proti obrezovanju pecljev, saj menim, da to onemogoča uživanje banan tistim, ki imajo raje nezmečkano sadje. Game Over ali Bepop? Bepop! #TiSiMojeSonce Čeprav bi moral dvakrat premisliti, če bi imel na možnost tudi Foxy Teens … Za tri mesece greš na lov za tjulnji. Ali smo že izključeni iz EPSA-e in kaj je društvo zamudilo, ker te ni bilo, koliko mailov manj smo dobili? Društvo bi izgubilo volilno pravico, s tem pa tudi možnost soodločanja in vplivanja na prihodnost EPSA ter zastopanja svojih študentov na vseevropski ravni. Število neprebranih mailov bi bilo okrog 500, izgubili pa bi še

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

PREDSTAVITEV

zadnje tri tuje študente, ki znajo izgovoriti kratico ŠS SFD. Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. Zadnja prestopna sekunda (leap second) je bila dodana 31. decembra 2016 kot 23:59:60 in vrinjena med zapisa 23:59:59 in 00:00:00. Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred sedmimi leti. In kako nepomembno je to danes? Ali bo moj učitelj klavirja ugotovil, kako malo sem vadil v tednu do učne ure.

Lea Seljak (Predstavnica za stike z javnostjo) Koliko si imela informatiko v srednji šoli? Čisto petico! Vedno je bila med mojimi najljubšimi predmeti. In potem sem se vpisala na kozmetologijo. Kako boš kot PR preprečila vohunjenje ameriške NSA za podatki Drug Dealer? Beseda Drug Dealer namreč avtomatsko pritege njihovo pozornost. Če se tako pomembnim možem zdimo dovolj zanimivi, da si zaslužimo njihovo pozornost, lahko to nedvomno vzamemo kot kompliment. Upam le, da nam ne ukradejo kakšne dobre ideje za bodoče projekte. Zdaj pa bolj resne zadeve – daš Cedevito v vodo ali vodo v Cedevito? Cedevito v vodo. Naredim požirek in ugotovim, da je odmerek granulata glede na volumen vode previsok. Koncentrirano raztopino razredčim z vodo. Torej oboje. Odločiš se, da greš za tri mesece nabirat riž na Kitajsko. Kako bo društvo trpelo, ker ne bodo imeli PR-ja? Kdo pa sploh potrebuje PR-ovca? Verjetno ne bo noben študent opazil, da ima v poštnem nabiralniku 487 neprebranih sporočil, namesto 495. Povej en neuporaben random fact, ki ga veš. Na svetu je 10 vrst ljudi: tisti, ki razumejo dvojiški sistem, in tisti, ki ga ne. Kaj je bila tvoja največja skrb ta čas pred štirimi leti. In kako nepomembno je to danes? Verjetno podobna, kot je trenutno skrb marsikaterega študenta na naši fakulteti: kako se v prekratkem času naučiti za cel semester izpitnega gradiva? Ker sva z odlašanjem ostala tesna prijatelja vse do danes, je ta skrb še vedno zelo aktualna.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ... Razvojni tehnolog Helena Šuklje Debeljak je razvojna tehnologinja v Skupini za sterilne, poltrdne in tekoče izdelke, ki je ena izmed skupin na področju farmacevtskega razvoja v Razvojnem centru v Ljubljani. Svojo razvojno pot je začela z razvojem dveh kozmetičnih izdelkov v okviru diplomske naloge na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani v sodelovanju z Lekom, sedaj pa se že več let ukvarja z razvojem zdravil v Leku, članu skupine Sandoz. Helena, koliko časa že delaš na področju razvoja, kaj te je prineslo sem? Razvojno delo me je navdušilo med pripravo diplomske naloge, spoznala in ujela sem se s kolektivom, prav tako pa so tudi oni potrebovali novega razvojnega tehnologa in tako sem ostala. Od leta 1995 do 2001 sem delala na Oddelku za razvoj kozmetičnih izdelkov, ki je bil takrat del Lekove enote Razvoj in raziskave, kamor je spadala tudi farmacevtska tehnologija. Prostore smo imeli v stavbi na Celovški 135, s tehnologi, ki so skrbeli za razvoj zdravil, pa smo se dnevno srečevali. V tistem obdobju sem razvila več izdelkov, kot so na primer emulzije za telo, kreme za obraz, šamponi, tekoča mila, deodoranti, in tako dalje. To je bilo zelo zanimivo obdobje, v katerem sem spoznala veliko različnih tehnologij in izdelkov, kar mi

Nejc Klemenc je omogočilo, da sem se leta 2001 pridružila skupini farmacevtskih tehnologov kot ekspert za poltrdne in tekoče farmacevtske oblike. Leta 2001 se je celoten razvoj preselil v novo zgrajeno stavbo na Verovškovi 57, kjer je še danes. Zame je bil prehod s kozmetologije v farmacijo pravzaprav enostaven, saj se kozmetičen izdelek s stališča oblikovanja in tehnoloških zahtev pravzaprav ne razlikuje od sorodne farmacevtske oblike, res pa je, da si pri izbiri surovin, vpeljevanju novosti in sprememb na področju zdravil precej bolj omejen kot pri kozmetičnih izdelkih. Kaj je sploh naloga razvojnega tehnologa? V kateri fazi razvoja zdravila pride zraven tehnolog? Enostavno povedano, razvojni tehnolog razvije zdravilo. Bolj natančno to pomeni, da razvije sestavo zdravila in tehnološki postopek za izdelavo končnega izdelka, to je zdravila, ki mora biti kakovostno, varno in učinkovito za pacienta, kar seveda vključuje tudi, da je stabilno v določenem roku uporabe. Tehnolog se vključi v razvoj takoj na začetku, ko je projekt dodeljen izbranemu razvojnemu centru in dela na njem od začetnih korakov tipa »ali je to sploh mogoče narediti«, do takrat, ko izdelek preda v redno proizvodnjo. Takrat, ko ga daste v proizvodnjo, je to načeloma to? Načeloma ja, vendar ne čisto. Obstaja uradni dokument, s katerim se razvojna faza zaključi in se izdelek preda proizvodnji. Takrat razvoj formalno ni več lastnik izdelka, saj se skrbništvo prenese na proizvodnjo. To pa seveda ne pomeni, da ga razvojni tehnolog nikoli več ne pogleda. Razvoj je s proizvodnjo tesno prepleten in ves čas sodelujemo, tako da se včasih vključimo tudi čez več let, če je treba z razvojnega stališča kaj raziskati in tako pomagati sodelavcem v proizvodnji. V redu, dodeljen ti je bil nov projekt. Kaj pa zdaj? Najprej – JUHU! :) To je res vznemirljiv čas. Kaj je torej naša naloga? Zelo poenostavljeno povedano – treba

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

KO BOM VELIK, BOM ...

je pripraviti zdravilo v končni obliki, ki bo pacientu na razpolago. V okviru projekta se oblikuje skupina ljudi z različnih področij razvoja, eden izmed njih je tudi razvojni tehnolog. Ker razvijamo generična zdravila, imamo že na začetku točno določeno učinkovino, farmacevtsko obliko in dozo zdravila. Drugače povedano, imamo referenčno, to je originatorsko zdravilo, ki mu mora biti generično zdravilo, ki ga bomo razvili, ekvivalentno. Od strategije projekta in patentne situacije je potem odvisno, ali se odločimo za izdelavo ena na ena kopije originatorjevega zdravila ali razvijamo tako imenovane »design around« formulacije, bodisi v smislu sestave pomožnih snovi, tehnološkega postopka, polimorfne oblike učinkovine in podobnega. Najprej se lotim študija literature. Pri tem že takoj sodelujem s predformulatorjem, z analitiki, do neke mere tudi s proizvodnim tehnologom. Natančno proučimo originatorjevo zdravilo, kakšne in koliko pomožnih snovi uporablja, kakšna je ovojnina, kakšen je tehnološki postopek … Temu rečemo deformulacija, nadalje poskušamo identificirati potencialne problematične lastnosti učinkovine ali zdravila kot celote. Ali je učinkovina morda občutljiva na vlago, na temperaturo, svetlobo, pH ali oksidacijo, kateri polimorf je najbolj stabilen, kakšna je velikost delcev učinkovine pri originatorju in zakaj, zakaj bi bil določen tehnološki postopek primernejši od nekega drugega, ali imamo za tak postopek primerno opremo v razvoju in seveda tudi v proizvodnji, je treba kupiti kakšne nove stroje, … Ko odgovorimo na osnovna vprašanja in si postavimo temeljni okvir, se začne glavno delo v laboratoriju. Za to naročimo zdravilne učinkovine različnih proizvajalcev, potencialne ekscipiente in ovojnino. Moj pristop je nato, da si napišem nekaj idej, nekaj različnih formulacij in tehnoloških postopkov in jih izdelam v laboratorijskem merilu. Prvim poskusom sledi podrobnejši in bolj sistematičen načrt, ki da nabor formulacij. Tiste, ki tehnološko uspejo, potem pošljem analitikom, ki jih ovrednotijo analitsko in stabilitetno. Ta krog se nekaj časa vrti, včasih gre hitro, včasih traja dlje, dokler ne pridemo do sestave in tehnološkega postopka izdelka, ki je stabilen in primerljiv referenci, to je originatorju. Temu rečemo prototip. Naslednji korak je, da tehnološki postopek, razvit na manjšem merilu, to je na laboratorijski opremi, prenesemo v proizvodnjo in zagotovimo, da bo zdravilo možno izdelovati na proizvodni opremi v količinah, kot jih zahteva trg. Izdelava v velikem

Linija tekočih izdelkov - nosna pršila

merilu ima v primerjavi z laboratorijskim merilom svoje specifike, ki jih moramo upoštevati. Koliko ti je znano, kakšne ekscipiente bi uporabila? Kot sem omenila prej, je to odvisno od projektne strategije. Če delamo ena na ena kopijo, moramo biti tako po kvalitativni kot po kvantitativni sestavi pomožnih snovi enaki referenci. Kvalitativna sestava je razvidna iz deklaracije zdravila, kvantitativno sestavo, kot tudi specifike ovojnine, pa dešifriramo na različne načine, na primer iz patentov, člankov, z deformulacijo … Če pa razvijamo formulacijo »design around«, pa je treba izbrati ekscipiente, ki niso patentno zaščiteni. Večinoma je seveda tako, da so patentirane najbolj elegantne rešitve in kot tehnolog ne moreš narediti ravno tega, kar bi bilo najlažje in najbolj elegantno. Hipotetično – dva tehnologa prevzameta enak projekt, vsak s popolnoma svojo ekipo. Ali bi se izdelka na koncu zelo razlikovala oz. vprašano drugače – koliko osebnega odtisa, koliko inovativnosti in drugačnosti lahko tehnolog prinese v izdelek v generični industriji? Zelo zanimivo vprašanje. Mislim, da bi oba tehnologa s svojo ekipo na koncu prišla do zelo podobnega izdelka. Koliko osebnega odtisa in koliko inovativnosti pa lahko damo noter – zelo veliko. Če na koncu pridemo do dveh podobnih formulacij, še ne pomeni, da v vmesnih fazah nismo uporabljali inovativnih pristopov in tehnoloških rešitev. Nekomu, ki dela tehnologa ne pozna od blizu, je seveda težko videti ta »osebni odtis«, se mi pa zdi, da ga mi tehnologi drug pri drugem prepoznamo. Kakorkoli pa, tu smo s točno

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

določenim poslanstvom – pred seboj imamo pacienta, za katerega moramo narediti najboljše zdravilo. In tukaj ni prostora za razkazovanje »svojega ekstra pečata«. Kako bi rekla, da je videti tvoj tipičen dan? Če imaš kot razvojni tehnolog sploh lahko tipičen dan? Tipičnega dneva pravzaprav ni, kar je meni osebno všeč, saj nisem človek rutine. Rekla bi, da kot razvojni tehnolog niti ne moreš pasti v rutino, saj tudi dva, na videz podobna projekta, nikoli ne tečeta enako. Kakšen je delovni dan, je odvisno tudi od tega, v kateri fazi je določen projekt. Nikoli ne delamo samo enega projekta in tisti, ki jih imamo, so v delovno različno intenzivnih fazah. Včasih sem več za pisalno mizo, pa na sestankih, drugič spet več v laboratoriju in proizvodnji ali pa na izobraževanju in na poti v kakšno pogodbeno proizvodno organizacijo. Vsakodnevno pa je veliko sprotnih pogovorov s člani tima, dogovarjanj, odpisovanj na maile. Kar nekaj časa na žalost pobere tudi neobhodna birokracija. Za miren študij literature si je treba kar utrgati čas. Koliko časa kot razvojnik preživiš v laboratoriju oz. v proizvodnji, ko je tvoj izdelek že tako daleč? Vsakemu, ki začenja na tem področju, bi svetovala, da resnično poskuša čim več časa preživeti v laboratoriju in proizvodnji. Zelo pomembno je, da imaš stik s surovino, ekscipienti, učinkovino, stroji, ker so vse to koščki v mozaiku, ki ti dajejo pravo sliko, pravi občutek, nove ideje in rešitve. Včasih so pomembni posamezni detajli, ki jih ne bi nikoli opazil oz. se jih spomnil, če ne bi bil dejansko zraven, če ne vidiš postopka dela v živo, če ne vidiš in nimaš stika s surovinami in opremo. Koliko preživim v laboratoriju, je nekoliko odvisno od projekta. Nekatere surovine se skozi leta ponavljajo in jih že dobro poznam, prav tako opremo. Zdaj mi ni treba biti več zraven, na primer, ko se raztaplja benzalkonijev klorid, zato da bi videla in razumela, da obstaja v treh agregatnih stanjih in moram to dejstvo upoštevati pri tehnološkem postopku mešanja. Ko pa pridejo novi ekscipienti, zdravilne učinkovine, procesne naprave, stroji …, takrat je nujno, da si čim več zraven in sodeluješ s tehnikom. Tehnologi imamo svoje tehnike – ljudi v laboratoriju s srednjo farmacevtsko ali kemijsko izobrazbo. Oni so zelo ključni členi v fazi razvoja, saj je pomembno, da obstaja dobro sodelovanje, predvsem pa zaupanje med tehnikom in tehnologom.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Tehnologi smo v laboratoriju torej veliko v začetnih fazah razvoja in vedno, ko nastopijo kakšni zapleti ali posebnosti. Sicer poskuse v laboratoriju izvajajo tehniki samostojno po natančno predpisanem laboratorijskem postopku, ki ga pripravi tehnolog. Dobri tehniki so zelo iskan kader, osebno jih zelo cenim, saj lahko ogromno pripomorejo k uspešnosti poskusov, opazijo lahko stvari, ki se izkažejo za zelo pomembne, včasih celo ključne. V proizvodnji pa je razvojni tehnolog vedno zraven in sodeluje s tehnologom iz proizvodnje. Na proizvodnem nivoju se izdela nekaj tehničnih serij, registracijske in validacijske serije, ki jih ni poljubno veliko, saj so kapacitete in viri omejeni, zato jih zelo skrbno načrtujemo, da raziščemo vse vplive in pokrijemo regulatorne zahteve. Tukaj potem lahko rečemo, da naš otrok začne delati neke bolj samostojne in zanesljive korake, sicer lahko še večkrat pade, a ga s proizvodnim tehnologom poberemo in mu pomagamo, da dokončno shodi. Kako dolgo se tehnolog ukvarja z razvojem enega izdelka? Precej dolgo – odvisno od kompleksnosti projekta, ampak več let. Če posplošim, bi rekla eno leto samega razvojnega dela od alokacije do potrditve prototipa. Potem je potrebno izdelati tehnične serije na proizvodnem nivoju, registracijske in validacijske serije, potrditi stabilnost, uspešno zaključiti bioekvivalenčno, klinično ali druge študije, kar vse skupaj traja. Zelo dolga je lahko tudi faza registracije zdravila na posameznih trgih. Od alokacije pa do trenutka, ko pride izdelek na tržišče, lahko torej traja

KO BOM VELIK, BOM ...

tudi več kot pet, v skrajnih primerih tudi deset let. Uh, to pa je zelo dolgo. V tem času se verjetno na svoj razvojni izdelek prav starševsko navežeš, ne? Ja, res se navežeš. Če se iz kakršnegakoli razloga zgodi, da izdelek ne pride na trg – če se npr. menedžment odloči, da se projekt finančno ne izplača ali so se potrebe na tržišču spremenile, si kar malo potrt.

in da je to zasluga ene večje skupine, katere del si bil. Vsekakor pa odgovornost, natančnost in ideje. Ideje, ideje, ideje, tudi nekonvencionalne. Pripravljen pa moraš biti na spremembe, torej prilagodljiv in ne navsezadnje pogumen. Ker večkrat seveda ni varne in zanesljive poti k uspehu, potrebuješ nekaj tveganja in z določeno mero smelosti si je treba reči – to bom poskusil, to bom naredil. Če bo uspelo, bo uspelo, če ne, bomo vsaj vedeli, da tako ne gre in da moramo iskati naprej.

Kakšen je občutek, ko je tvoj izdelek končno sproščen na trg, ko prideš v lekarno in lahko s prstom pokažeš na izdelek in rečeš: Glej, to sem pa jaz naredila. Občutek je res dober. Zdravilo je nekako tvoje, ni pa samo tvoje, saj je veliko ljudi, ki so bili del ekipe. Veliko truda gre za to, da en izdelek, eno zdravilo stoji na polici. Se ti zdi, da imamo kot študentje farmacije, ko pridemo s fakultete, dovolj močno podlago znanja za to delovno mesto? Meniš, da nam na nekaterih področjih manjka suverenosti, morda navdiha? Sicer nimam vpogleda v današnji bolonjski program, sama sem še delala po starem, vendar če ocenjujem po študentih, ki jih dobimo tukaj kot pomoč ali jih zaposlimo, menim, da imate zelo dobro podlago. Seveda pa je zelo veliko lastnosti, ki so pomembne za to, da se kot tehnolog dobro počutiš in dobro delaš. Katere lastnosti in katera znanja so torej zaželena za študente, ki se želijo zaposliti na tem področju? Od znanj je seveda dobrodošlo globlje poznavanje in razumevanje tehnologije, res pa je, da so bolj lastnosti tiste, ki jih imamo ali pa nimamo, znanje si od nekega osnovnega nivoja naprej še vedno lahko gradimo in poglabljamo. Mislim, da je za razvojnega tehnologa radovednost ena izmed takih lastnosti, ki je zelo pomembna. Tudi vztrajnost, saj je veliko poskusov, ki se končajo v slepi ulici, kar pa te ne sme prestrašiti ali zablokirati, treba je vztrajati in poskušati znova. Vztrajati pa ne samo pri poskusih, ampak tudi pri komunikaciji s sodelavci. Z leti sem se naučila, da je zelo zelo važno, da neguješ odnose s sodelavci, da se vedno obračaš za mnenje k drugim, da poslušaš druge, da timsko delaš, saj je delo res kompleksno in sam ne prideš daleč. Tu ni prostora za egotrip. Nekaj skromnosti tudi ne škodi, če lahko najdeš zadovoljstvo v tem, da je zdravilo razvito, da zdravilo pride do pacienta

Morda veš, kakšni so kaj trendi zaposljivosti na tem področju farmacije za nekoga, ki je pravkar prišel iz fakultete, brez nekih konkretnih izkušenj? Dobite večkrat svež, neizkušen kader, ki se ga nato zgradi v uspešnega razvojnega tehnologa ali se razvojne tehnologe po navadi prekvalificira s kakšnega drugega delovnega mesta? Uspešnega razvojnega tehnologa se vedno zgradi iz svežega, ne nujno neizkušenega kadra, kar pa traja več let. Veliko je primerov, da so ljudje prišli za tehnologe z inštitutov ali kot mladi raziskovalci v okviru fakultete. Tako so npr. nadaljevali študij, doktorirali, že sodelovali s farmacevtsko industrijo ter se zaposlili kot tehnologi. Vsako področje je seveda zelo specifično, študij farmacije daje široko podlago, kar je dobro, ker pa je razvoj specifičen in smo razvojni tehnologi tudi specializirani za posamezne skupine farmacevtskih oblik, je nemogoče pričakovati, da bi dobili dokončno izoblikovan kader. Zato se znotraj našega oddelka in področja trudimo, da mlade farmacevte usmerjamo in jih zgradimo oz.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

se sami gradijo z našo oporo. Vsekakor pa so vsake izkušnje iz industrije dobrodošle – tako študentsko delo, kot tudi opravljanje magistrske naloge pri nas. Tako lahko spoznate specifike, ki jih fakulteta nima časa ponuditi.

ožje skupine, ki jo sestavljajo še predformulator, tehnolog za embalažo, IV/IVC-tehnolog in drugi razvojni tehnologi.

Predpostavimo, da dobite nekoga novega, svežega, direktno s fakultete z nekaj izkušnjami v industriji in popolnoma nič v razvoju. Kako bi bilo videti njegovo prvo leto na delovnem mestu? Verjetno mu ne bi takoj dodelili samostojnega projekta, ali pač? Seveda, novega projekta mu zagotovo ne bi dodelili. Idealno je, če lahko mlad, svež kader vsaj eno leto intenzivno sodeluje in dela skupaj z izkušenim tehnologom. To pomeni, da tisti tehnolog po primernih dozah daje naloge novemu kadru in ga vključuje v čim več dnevnih aktivnosti. Stvari so namreč, kot že rečeno, zelo specifične in kompleksne. Če je novozaposleni fleksibilen, radoveden in zainteresiran, se lahko na tak način najboljše in največ nauči. Včasih pa je treba tudi skočiti v vodo in nekako plavati, izkušeni tehnologi pa ti bomo z veseljem pomagali. Zelo pomembno je res, da se kader dobro zgradi. Vendar to traja več let. Mladi tehnologi bi lahko potrdili, da si po treh, štirih letih še vedno kar zelen glede vsega. Ne gre samo za to, da obvladaš materijo, gre tudi za to, da razumeš organizacijo, sistem, da gradiš izkušnje in jih znaš uporabljati, da dobro poznaš povezana področja, ljudi, da veš, koga poklicati, da hitro dobiš informacije, odgovore. Izkušnje so res zelo pomembne. Morda bi lahko vprašal že prej – kakšno izobrazbo pa sploh imajo razvojni tehnologi? Tehnologi so večinoma farmacevti. Seveda so lahko tudi kakšni kemiki, imeli smo tudi fizike. Ampak te profile nato hitro povleče kam drugam – v kakšne predformulacijske študije, statistične evalvacije, dizajn eksperimentov bolj s konceptualnega stališča. Farmacija kot študij pa je v tej panogi zelo zaželena in nudi dobro podlago. Glede izobrazbe pa je odvisno od politike zaposlovanja oz. kakšne so kadrovske želje. Za to, da delaš kot tehnolog, je dovolj magisterij, doktorat pa lahko zraste tudi z leti dela tukaj. S sodelavci iz katerega drugega področja sodelujete največ? Z analitiki, s tehnologi iz proizvodnje in s sodelavci s področja registracij sodelujemo skoraj vsak dan, vsak teden pa zagotovo. Največ pa seveda znotraj

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Sterilna proizvodnja - polnilna linija za viale

Imaš kdaj zunaj službe kakšne prebliske poklicne deformacije, kot je npr. branje sestave na deklaracijah izdelkov in dešifriranje, za kaj je katera? Ja, neprestano! Sploh ne morem prijeti v roke izdelka, kreme, zdravila, energijske ploščice, …, ne da bi pogledala, kaj vsebuje. Večkrat se tako tudi odločim, ali bom tisto kupila ali ne – rečem si, to pa ni v redu, ali pa, ta cena je pa res pretirana za to, kar je tukaj notri, ali tole mi pa ni všeč, ali pa rečem, no, to je pa dobro, to bom kupila ali celo dala nekaj več. Če bi lahko šla nazaj v šolske klopi, kateremu predmetu bi posvetila več pozornosti, kot si je? Bi se kar poglobila še enkrat v tehnologijo. Saj ko sem končala študij, nisem imela dobre predstave, kaj je s to tehnologijo. Tehnologija po SSKJ namreč pomeni: veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke. In to zelo jasno in kratko pove, kaj razvojni tehnolog dela. In še kakšna popotnica za potencialne razvojne tehnologe ali študente farmacije na splošno? Lahko povem eno anekdoto. Ko sem bila v lekarni na praksi, mi je mentorica dala za zmešati en prašek, antiastmatik za otroka. Jaz sem to mešala, desetkrat pregledala, ali sem prav preračunala, natehtala, naredila. Ko sem prišla pokazat, me je vprašala: »Pa bi si upala dati to 9-mesečnemu otroku?« Na srečo sem lahko odgovorila z ja, ampak to je res eno tako vprašanje, na katerega se večkrat spomnim in ga lahko posplošim na vsako zdravilo, ki ga delam. Ko razvijaš izdelek, izbiraš surovine, načrtuješ tehnološki postopek in testiranja, ne smeš nikoli pozabiti, da je to zdravilo za enega konkretnega človeka. In tvoja odgovornost je, da ga narediš po najboljših močeh, da bo kakovostno, varno in učinkovito.

KO BOM VELIK, BOM ...

Proizvodni tehnolog

Nejc Klemenc

Pogovarjal sem se z ekipo proizvodnih tehnologov, ki so ključni člen pri izdelavi varnega, kakovostnega in učinkovitega zdravila na proizvodni ravni. Osredotočil sem se predvsem na njihovo delo in na to, kaj nas čaka, če se na tem področju zaposlimo. Predstavili so mi njihov delovni dan, problematiko, s katero se srečujejo in izpostavili lastnosti, ki jih svež proizvodni tehnolog potrebuje. Kaj je vaša naloga pri proizvodnji zdravil? Primarna naloga proizvodnega tehnologa je skrb za izdelek oz. vodenje tehnološkega postopka na način, s katerim zagotavljamo robustnost procesa oziroma ponovljivost tehnološke poti, pri tem pa zagotavljamo kakovost, učinkovitost in varnost izdelka. Pri tem skrbimo za izdelke, ki so že utečeni in se izdelujejo že dalj časa, kot tudi za izdelke, ki prihajajo iz razvoja. Glede na to, da ste proizvodni tehnologi, sklepam, da večino časa preživite v proizvodnji, je tako? Seveda. Da tehnolog lahko vodi in zagotavlja ustrezen proces, mora izdelek poznati. Vedeti mora, kako se obnaša, katere so njegove kritične točke, ugotoviti mora, kateri parametri so ključni za zagotavljanje ustrezne tehnološke poti, kar tehnolog pridobi z opazovanjem procesa in delom s stroji in opremo. Pri tem je pomembna tudi dobra komunikacija s tehniki in operaterji na linijah. Še posebej pomembna postane takrat, ko tehnolog ne more biti ves čas prisoten. Delo tehnologa obsega namreč tudi dokumentacija, za katero si lahko mislite, da je dandanes obsežna, saj je farmacevtska industrija ena izmed najbolj reguliranih panog v gospodarstvu. Torej je dokumentacije vseeno kar veliko? Praktično je potrebno dokumentirati vsak poseg v tehnološko pot, spremembo na izdelku, optimizacijo procesa, sestavo ali spremembe na surovinah. Pri tem proizvodni tehnolog sodeluje z registracijsko službo, stabilnostnim oddelkom, logistiko, obvešča o kakovosti izdelka, podaja tehnološka mnenja ter se ukvarja s planiranjem izdelka v proizvodni načrt. S kakšno problematiko se večinoma ukvarjate vsakodnevno? Problematika je zelo različna in velikokrat od tebe

zahteva, da se malo oddaljiš od problema in poskusiš ujeti večjo sliko. Primer problematike je npr. situacija, kjer je serija nekega izdelka zunaj pričakovanega izkoristka. Tehnolog v tem primeru začne iskati vzrok, preveri izpise strojev in postopke na vseh fazah, ter povpraša operaterje in tehnike o njihovih opazovanjih med procesom. Nato mora glede na zbrane podatke najti rešitev ter podati ukrepe, kako izboljšati proces, da ne bo več prihajalo do nižjih izkoristkov. Seveda se srečujemo še s številnimi drugimi zadevami. Tako npr. rešujemo odstope med redno proizvodnjo, saj moramo zagotoviti kontinuirano proizvodnjo s čim manj neplaniranimi zastoji. Pripravljamo in načrtujemo tudi validacijske postopke, napišemo navodila za vzorčenje, spremljamo izvedbo validacij in napišemo poročila. Enako poskrbimo za validacije čiščenja in mikrobiološko kontrolo. Tehnologi sodelujemo pri pripravi izhodišč za nabavo novih strojev in skrbimo za testiranje v fazi kvalifikacije delovanja in procesa. Za nas je zelo pomembno sodelovanje s tehnično službo,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

v sodelovanju z regulatorno službo pa pripravljamo in dopolnjujemo regulatorne dokumente. Sodelujemo tudi pri inšpekcijah in presojah, kjer moramo zagovarjati dotične serije. Dela nikoli ne zmanjka in le redko imaš občutek, da sediš na zeleni veji. Preprosto zato, ker je vedno prostor za izboljšave. Ugotoviš, da je tehnologija živa, saj se nenehno spreminja. Pripravljen moraš biti na to, da je problematika dobrodošla. Problemi so naenkrat tvoj izziv in ne preostane ti drugega, kot da se z njimi spoprimeš. Pri tem je treba odreagirati hitro, vedno imeti dobre argumente in ideje. Vsakič ko prepoznaš problem, moraš že razmišljati o njegovi rešitvi. Ali zjutraj, ko greš v službo, natančno veš, kaj te čaka v tem dnevu, kakšne bodo tvoje naloge, zadolžitve ali včasih pride nekaj popolnoma nepričakovanega, kar je treba rešiti zdaj, v tem trenutku? Veš, kaj te čaka, vendar se velikokrat zgodi, da pridejo nove, pomembnejše naloge. Takrat nastopi priložnost, da pokažeš svoje sposobnosti v postavljanju prioritet, kljub temu pa je po navadi vse pomembno. Tako tehnolog velikokrat dela preko svojega delovnega časa, za kar sta potrebni predanost in volja. Seveda pa z izkušnjami kmalu prepoznaš prioritete in delo, ki lahko še malo počaka. Večkrat se torej lahko zgodi, da bi morali biti na več mestih hkrati. Kako se lotite postavljanja prioritet pri nalogah? Veliko nalog ima postavljene roke, tako da točno veš, koliko časa imaš na voljo. S časom dobiš občutek, koliko ti naloga vzame časa. Bolj kot si v stiku s tehnologijo, bolj kot spremljaš tehnološki proces izdelka v proizvodnji, hitreje prepoznaš problematiko in že iščeš rešitve ter kreiraš odgovore. Izkušnje te tu zopet bogatijo. Katere lastnosti bi lahko izpostavili, da jih proizvodni tehnolog potrebuje? V proizvodnji je delovno okolje predvsem hitro, dinamično, zato se mora oseba »dobro obrniti«. Na eni strani te lovijo plan, lansiranje, roki, na drugi strani pa se ukvarjaš z delikatnimi proizvodi, ki lahko vplivajo na zdravje ljudi, zato si primoran vedno ohraniti »zdravo pamet«. Pri tem potrebuješ veliko mero potrpežljivosti in mirnosti. Ko je tempo iz vseh strani, tehnolog nikoli ne sme izgubiti cilja, ki so kakovost, varnost in učinkovitost. Po krvi ti mora teči timski duh, saj je velik del dela stik z ljudmi. Včasih imaš pred sabo ogromen tim. Včasih

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

delaš le s peščico. Ljudje so si različni in to je dobro, saj se od njih marsikaj naučiš. Različne izkušnje, drugačni načini razmišljanja, bogato znanje in raznolike osebnosti te morajo pritegniti. Kaj pa komunikacija? Komunikacijske veščine so zelo dobrodošle, saj delamo z ljudmi, ki prihajajo iz različnih služb. Pri tem je pomembna korektnost, dobra argumentacija ter jedrnatost pogovora. Velikokrat se udeležujemo sestankov, ki jih moramo tudi voditi. Tu je zelo pomembno, da se na sestanku držimo rdeče niti, ga vodimo sistematično, z bistvenimi informacijami ter ga na koncu vedno jasno povzamemo, da sestanek vsi zapustimo z informacijami, ki jih vsi enako razumemo. Še posebej moramo biti na to pozorni, ko vodimo sestanke, na katerih je udeležencev več. Naš čas je dragocen, zato ga moramo tu pametno izkoristiti. Ali obstaja razlika med dobrim in slabim proizvodnim tehnologom oz. kakšen mora biti proizvodni tehnolog, da izstopa v kakovosti? Obstaja razlika med dobrim in boljšim :). In to je zgolj v izkušnjah! Zato se izzivov ne smemo braniti, dovoliti si moramo soočati se s problemi, dodatnega dela se ne smemo ustrašiti. Tako imenovane »rukerje« moraš doživeti, da dobiš trdo kožo. Tako si naslednjič bolje pripravljen na vse možne situacije. Kmalu znaš predvideti probleme in se jim tako izogniti. Zavedati se moraš, da je vsaka izkušnja dobra, le znati moraš iz nje potegniti najboljše. So proizvodni tehnologi torej rojeni ali narejeni? Na fakulteti spoznaš, s katero tematiko ti je lažje shajati. Dobiš občutek, v kateri veji farmacije se znajdeš.

KO BOM VELIK, BOM ...

Rojen si torej na faksu. Na delovnem mestu moraš biti pripravljen sprejeti izzive in pridobiti izkušnje, ki te naredijo proizvodnega tehnologa. Koliko menite, da nas fakulteta pripravi na delo na tem področju. Pridemo s fakultete z dovolj znanja ali je potrebne še veliko nadgradnje? Znanja je že dovolj. Študij pripomore k temu, da razmišljaš široko. Farmacevti smo sposobni videti problem z različnih zornih kotov. Razumemo, kaj določeno dejanje/odločitev lahko pomeni za izdelek. Znamo predvideti posledice, saj razumemo proces na več nivojih. Česar morda manjka, je več odgovornosti. Pa ne, da je med študijem nismo imeli: veliko je odgovornosti do dela (le glej, da počistiš laboratorij za sabo!), do skupine (skupinsko delo na vajah), do sebe (opraviti izpite v roku). Pri delu proizvodnega tehnologa je razlika le v tem, da je odgovornosti na peto potenco več, česar se moramo v prvi vrsti zavedati. Morda je ta preskok še najtežji. Sprejeti odgovornost. Izkušenj svež magister farmacije nima. Katera znanja oz. izkušnje, ki jih lahko pridobimo na fakulteti, pa vseeno lahko služijo kot odskočna deska v svet proizvodnega

tehnologa. En tak bonbonček na fakulteti je izbira izbirnih predmetov. Vse prevečkrat razmišljamo le, kako bi najlažje prišli čez. S čim manj dela in čim manj izpiti. Proizvodni tehnolog ne sme nikdar tako razmišljati! Ohraniti mora doslednost pri delu, iskati izzive in biti željan novega znanja. Razmišljati mora pametno in logično. Če ti je Farmacevtska tehnologija I »kul, ampak premalo«, po FT2 pa si si z veseljem oddahnil, je tvoja naslednja poteza »preglej predmete na področju farmacevtske tehnologije, industrijske farmacije«. Ti predmeti ti odprejo nov predal v možganih, te presenetijo z drugačnim načinom razmišljanja. Od tu lahko razmišljaš o magistrski nalogi na področju tehnologije. Ok, dobil sem svojo prvo službo – sem proizvodni tehnolog. Kaj me čaka v prihodnjem letu, treh, petih? V prvem letu te čaka veliko dela :), v treh letih tudi. Pa v petih tudi … Ne se ustrašiti. To delo je eno najbolj razgibanih. Dan ni enak dnevu. Na začetku se znajdeš med kupi papirja, dokumentacija te žre od znotraj, ne vidiš se ven. Naenkrat imaš pred sabo dva računalniška

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

ekrana, ker je eden premalo zaradi milijon odprtih Wordovih in PDF dokumentov. V enem dnevu se je tvoj mail box sposoben napolniti za 100 neprebranih mailov. Stacionarni telefon zvoni v eno, zato le glej, da si izbereš zanimivo zvonjenje. Kmalu ti začnejo rasti škrge na vratu, saj plavaš. V proizvodnem obratu se en mesec izgubljaš med hodniki. Strojev je preveč, vsak ima posebnosti. Vendar delaš. Pravi surov posel. »Where it all happens.« Počasi vidiš jasnejšo sliko, na poti se ti pojavijo vedno novi izzivi. Dinamika dela je pestra, dan je nepredvidljiv in morda že jutri potuješ na proizvodno mesto v tujino reševat problematiko, kupovat novo proizvodno opremo ali opravljat kontrolo dela. Delo začneš dojemati v vsem njegovem bistvu. Razumeš, kaj pomeni nekaj v praksi in nekaj na papirju. Kmalu papirje obračaš za šalo, lahko se bolj posvetiš tehnološki problematiki, se vključuješ v skupine ekspertov. Piliš tehnologijo do potankosti, delaš jo popolno. Vesel si, ko je tvoj izdelek stabilen. Vidiš ga na policah lekarn. Ponosen si. Če se osredotočimo na različne tehnologije – ali en proizvodni tehnolog obvladata vse tehnologije ali se malo delite, npr. nekdo je specializiran za tablete s takšnim sproščanjem, nekdo z drugačnim sproščanjem, nekdo za granuliranje, nekdo za kompaktiranje, nekdo za pelete, kapsule? To je lahko čisto različno, praviloma pa moraš biti ekspert za vse. Tehnologije ne izbiraš. V skrbništvo dobiš več izdelkov hkrati, tehnologije pa se pogostokrat razlikujejo med sabo. Morda ne pomislite, vendar ima lahko pri tem en izdelek na primer štiri različne jakosti, ki lahko vsebujejo med sabo različno problematiko, in tako postane en izdelek obsežen in zahteven.

izmed ključnih dogodkov za proizvodnega tehnologa. To je temelj za dober in stabilen izdelek naprej v proizvodnji. Po navadi scale-up opravljamo v sodelovanju z razvojnim tehnologom. Scale-up je namenjen temu, da lahko bolj svobodno kot sicer preizkušamo različne parametre in upogibamo proizvodni proces. To je priložnost, da spoznamo surovine, da vidimo, kako se obnašajo granulati in zmesi, da najdemo optimalne parametre, ki dajo stabilen in kakovosten izdelek. Po domače povedano, scale-up je poskus na proizvodni ravni. Proizvodni tehnolog mora pri prenosu tehnologije misliti tudi na to, ali je postopek izvedljiv, ali imamo ustrezno opremo, upoštevati mora vse možne prostore, v katerih lahko poteka tehnologija, poskrbeti, da je proces varen za operaterje ter predvideti varovalne ukrepe. Navodila postopka mora napisati na način, ki bo operaterjem ter tehnikom razumljiv, jasen in vodljiv. Določiti mora tudi ustrezno čiščenje opreme in prostorov. Poskrbeti mora za način vzorčenja medizdelka ali polizdelka. Veliko sodeluje z analitiki, ki opravljajo farmakopejske teste, ki napovejo kakovost izdelka. Zgoraj nekje sem morda napačno vprašal »zjutraj, ko greš v službo …« – proizvodnja, če se ne motim, teče 24 ur na dan. Delate tehnologi tudi popoldan oz. ponoči? Proizvodni tehnolog ima 8-urni dopoldanski delovnik. Ker je proizvodnja kontinuiran proces, pomeni, da se njegov izdelek lahko proizvaja tudi popoldne, ponoči ali med vikendom. Nemogoče je, da bi bil tehnolog ves čas zraven, mora pa biti dosegljiv 24/7 ter ukrepati v primeru težav. Lahko po telefonu, včasih pa se zgodi, da mora priti in pogledati, kaj se dogaja.

Ampak verjetno, ko zelo dolgo delaš, se bolj ali manj spoznaš z vsemi tehnologijami?

Če bi se lahko vrnili v šolske klopi, čemu bi posvetili več pozornosti, če bi vedeli, kaj vas čaka sedaj na delovnem mestu?

Tako je. Bolj obvladaš svoje delo, več izdelkov dobiš oz. bolj so ti zahtevni. Vendar je v proizvodnji tako, da je danes lahko izdelek popolnoma stabilen, že naslednji dan pa postane problematičen. Reševanje je lahko včasih kratko, pogosto pa zahtevno. Ja, problematika te lahko preseneti, zato ne moremo primerjati dela po številu izdelkov.

Pomembno je, da na študij gledate kot na priložnost in ne kot obvezo, saj na tak način učenja, vaj in predavanj ne občutite kot breme, temveč kot izziv. Stremite k temu, da znanja iz različnih predmetov povezujete, predvsem pa ga dojemajte kot uporabnega. Eden izmed takih ‘zapostavljenih’ predmetov je fizika, ki jo začnete razumeti, ko jo opazite v vsakdanjem življenju.

Kdo izvaja »scale-up«, razvojniki ali vi? Katere parametre lahko vi spreminjate?

Še morda kakšen nasvet, sporočilo za popotnico vsem študentom, ki jih to področje zanima?

Scale-up je posebna veja tehnologije, ki zahteva največ izkušenj. Prenos iz razvoja v proizvodni način je eden

Bodite radovedni, uporabite zdravo kmečko pamet, sprejmite izzive in uživajte v tem, kar počnete.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

KOMENTAR NA AKTUALNO

Komentar na aktualno Ali je trg zdravil v Sloveniji res podivjan? Trg zdravil v Sloveniji naj bi bil »uradno reguliran, a obenem podivjan«. Takšno izjavo smo lahko slišali v pogovorni oddaji Tarča v dveh delih na nacionalni televiziji lanskega novembra, v katerih je bila tema preplačilo zdravil in medicinskih pripomočkov v slovenskih bolnišnicah. V oddaji so želeli zgornjo izjavo podkrepiti s podatki o različnih cenah istih zdravil med slovenskimi bolnišnicami, z navedbo, da so pri nas cene zdravil visoke, poudarili pa so tudi, da naj bi bil izvirni problem zastarel mehanizem določanja cen. Čeprav se prikazano na prvi pogled zdi nedvoumno (konec koncev so se tudi skoraj vsi gledalci, ki so vsebino oddaje komentirali preko družbenih omrežij, strinjali s povedanim), pa se ob natančnejšem pregledu tako oddaje same kot tudi spletne strani Ekstravisor, kjer so v oddaji omenjeni podatki objavljeni, porajajo določena vprašanja, ki postavljajo navedeno pod vprašaj.

Avtor Eric Francisco, Fakulteta za farmacijo

Prva stvar, ki me je zmotila, je njihova razlaga določanja najvišjih dovoljenih cen. Po eni strani mehanizem imenujejo zastarel, ob tem pa pravzaprav niti ne razložijo natančno, kako se cene določijo. Njihova skopa razlaga omenja le, da se cene določijo glede na cene v Avstriji, Nemčiji in Franciji (referenčne države), kar bi lahko razumeli, kot da se za ceno zdravila v Sloveniji uporabi povprečje cen enakih ali primerljivih zdravil v navedenih državah. Dejansko pa Pravilnik o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini jasno razlaga, da se za izračun cene zdravila v vsaki izmed treh referenčnih držav uporabi drugačna formula, dodatno pa se še

Nina Ozimič

po izračunu povprečja upošteva določen odstotek, izračunanega glede na vrsto zdravila (loči se glede na originatorska in generična zdravila). Na ta način se določi najvišja dovoljena cena, ki pa je po upoštevanju popustov lahko tudi nižja. Razlog, da so sploh poskušali razlagati določanje cen v Sloveniji, je glede na videno njihova trditev, da so cene zdravil v Sloveniji previsoke in da bi jih morali znižati. Čeprav bi se s tem z lahkoto strinjal vsak plačnik, pa ne smemo pozabiti, da so na drugi strani proizvajalci, katerih osnovni ekonomski interes je dobiček. Zato lahko sklepamo, da bi farmacevtska podjetja ob visokem znižanju cen umaknila svoja zdravila s trga ali pa izdelkov ne bi niti poslala na tak trg. Na upoštevanje dostopnosti zdravil na trgu so novinarje opozorili v Javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke, odgovor na to pa je omemba študije, ki so jo opravili v Estoniji, po kateri naj ne bi bilo težav doseči nižjih cen na manjših trgih, kamor spada tudi Slovenija. Tretji izmed pomembnejših razlogov, da sem podvomila o ustreznosti zaključkov raziskovalnega projekta nacionalne televizije, je njihova metodologija in njihovo razumevanje nekaterih pojmov. Če najprej omenim slednje – v enem izmed prispevkov smo lahko slišali, da se v Sloveniji letno zaužije skoraj milijarda tablet ali odmerkov. Ob tem se bo vsak farmacevt ali študent farmacije vprašal, ali so mišljeni odmerki ali tablete. Vsekakor je možno, da je bila to le slaba izbira besed, kljub temu pa je to stvar, zaradi katere lahko začnemo razmišljati, ali novinarji res vedo, o čem govorijo in posledično, ali so njihove analize pravilne. Že v uvodu sem omenila spletno stran Ekstravisor, kjer je poleg podatkov in analiz objavljena tudi metodologija. Navedeno je, da so bila zdravila, upoštevana v analizi, nabavljena v letu 2015 in prvem trimesečju leta 2016. V Sloveniji se cene zdravil usklajujejo dvakrat na leto, torej bi lahko sklepali, da bi za vsako zdravilo za posamezno jakost potrebovali tudi do tri različne cene. Iz zapisa na spletni strani lahko vidimo, da ločujejo le obdobji 2015 in 2016, prav tako ni nikjer zapisano, da bi upoštevali ločevanje med posameznimi obdobji. V prime-

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KOMENTAR NA AKTUALNO

ru upoštevanja različnih obdobij bi tako bilo možno, da bi analize prikazale drugačno sliko. Določanje najvišjih dovoljenih cen zdravil je jasno opredeljeno z zakonodajo, torej se brez dvoma lahko strinjamo, da je trg zdravil reguliran. S podivjanostjo trga pa je drugače – čeprav analiza pokaže različne cene zdravil za posamezno bolnišnico, je lahko to posledica

nabave v različnih obdobjih. Za višino cen na splošno pa je treba skleniti kompromis; vprašati se je potrebno, ali hočemo nizke cene zdravil in malo zdravil na trgu ali pa smo pripravljeni plačati nekoliko več za posamezno zdravilo in imamo posledično dostop do več zdravil. Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

Nov Zakon o lekarniški dejavnosti V izpitno gradivo zakopan študent farmacije se le redko sprašuje o aktualni problematiki svoje stroke, še manj pa o njeni pravni ureditvi. Ne zavedamo se, da slednja vpliva na naš akreditiran študijski program. Še manj pa se nam svita namen neskončnih zakonov in pravilnikov našega strogo reguliranega poklica. Preteklo leto je poleg vsega drugega minilo tudi v znamenju nenehnih polemik ob sprejemanju novega Zakona o lekarniški dejavnosti (ZLD-1, UL RS 85/16). Njegovi osnutki segajo v pradavnino, dokončno pa je bil po številnih spremembah in dopolnitvah potrjen na decembrski seji Državnega zbora in prične veljati z začetkom letošnjega februarja. V primerjavi s predhodnim zakonom (spisanim leta 1992 in nazadnje dopolnjenim leta 2004) prinaša spremembe za vse deležnike lekarništva. Njegovo besedilo se precej razlikuje od prvotnih predlogov in med stroko sproža mešane občutke. Kljub temu pa po mnenju pisca prispevka še vedno predstavlja korak v pravo smer in vsebuje nekatere pomembne vsebine. Lekarniška dejavnost je opredeljena kot netržna dejavnost, ki jo regulira država, predmet dejavnosti pa niso zgolj izdelki, temveč tudi storitve. Dalje so v novem zakonu prvič navedene definicije pojmov ‘klinična farmacija’, ‘farmakoterapijski pregled’, ‘farmacevt svetovalec’ in ‘brezšivna oskrba’. Njihova opredelitev je zelo pomembna, saj predstavlja podlago tako za delo farmacevta kot tudi za plačnika zdravstvenih storitev. Zakon fakulteti dovoljuje tudi organizacijo t. i. učne lekarne. Ta bi ob ustrezni motivaciji vodstva nedvomno zelo pripomogla k obsegu praktičnih izkušenj študentov in posledično h kakovosti študija. Uzakonjena je prepoved spodbujanja pacientov k čezmernemu nakupovanju zdravil in drugih izdelkov za podporo zdravljenja in ohranitev zdravja, ki bo najbrž omejila uporabo raznih fiktivnih oblik sadja za promocijo zvestobe kupcev. V zakonu je najti tudi rešitve, ki zahtevajo ponovno obravnavo in iskanje boljših alternativ. Spodaj so navedene le nekatere. Fakulteta za farmacijo opozarja na nekatere terminološke neskladnosti, predvsem pri Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Anže Vasle

opredelitvi kognitivnih lekarniških storitev. Zakon na novo ureja tudi področje koncesij za opravljanje lekarniške dejavnosti. S tem še vedno postavlja občine v konflikt interesov z dvojno vlogo ustanoviteljic javnih lekarniških zavodov in koncedentov. Predvsem študentje in mladi diplomanti pa bomo posledice občutili že prav kmalu. Zakon namreč uvaja licence za delo v lekarniški dejavnosti (njihovo sprejemanje smo opisali že v kolumni Spatule 66/maj 2015). Licenco farmacevt pridobi po končanem študiju, opravljenem strokovnem izpitu in ustreznem uvajanju v lekarni, ki lahko traja do 6 mesecev. Licence bodo veljavne 7 let, razen v primeru, ko bo farmacevt za več kot 3 leta prekinil delo v lekarniški dejavnosti in bo tako moral na ponovno strokovno uvajanje. Fakulteta za farmacijo v svojem stališču opozarja, da diplomanti s takšno rešitvijo neposredno po študiju ne izpolnjujejo vseh pogojev za samostojno opravljanje lekarniške dejavnosti, kot to zahtevata slovenska in evropska zakonodaja. Posledično bo prišlo tudi do preoblikovanja Lekarniške zbornice. Članstvo v njej bo še naprej obvezno za izvajalce lekarniške dejavnosti, prostovoljno pa bo za farmacevtske strokovne delavce. To prinaša spremembe za njeno financiranje in organizacijo. Ta prispevek ni celosten povzetek vseh sprememb zakona in bržkone si bo vsak bralec o njem ustvaril lastno mnenje. Pisec pa pri tem opozarja, da sprejemanje zakonodaje vselej temelji na kompromisih, na katere je treba gledati z vidika celotne stroke. Dokument ni bil sprejet kar čez noč. Napovedane spremembe so sprožile odziv tako v strokovnih kot bolj poljudnih glasilih, organizirane so bile okrogle mize in javne razprave. Pri tem je nadvse skrb vzbujajoča nezainteresiranost študentov za njihovo lastno prihodnost. Smo namreč generacije, ki bodo svojo poklicno pot začele v luči novega zakona. Na nas bo padlo tudi breme njegovega preoblikovanja in dopolnitev v prihodnosti. In če bomo postali zgolj pasivni in nemi opazovalci že tako razklane farmacevtske stroke, ki pogosto ni zmožna zrelo zavzeti enotnega stališča, nam bodo zakone pač pisali drugi. Zato si vzemite čas in ga preberite! Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Novice iz sveta farmacije »Muhasti« sladkorji

Špela Černilogar

Nizozemski znanstveniki so odkrili, da lahko sladkorji kot pomožne snovi za stabilizacijo večjih molekulskih učinkovin v formulaciji tvorijo skupke mikro in nano velikosti, ki bi lahko predstavljali nevarnost za uporabnike. Možnost za imunski odgovor pri uporabi tovrstnih pripravkov je zaradi prisotnih skupkov povečana, saj lahko takšni delci poškodujejo v pripravku prisotne proteine, poleg tega pa naj bi bili tudi sami sprožilci imunskega odziva. Po testiranju številnih različnih sladkorjev so raziskovalci odkrili velike razlike v prisotnosti delcev NPI (v angl. nanoparticulate impurities) med različnimi proizvajalci ter tudi med šaržami posameznih

proizvajalcev. Prisotnost teh delcev so zaznali pri saharozi, trehalozi, fruktozi, maltozi in galaktozi. Regulatorne ustanove ne zahtevajo testiranja prisotnosti delcev pri ekscipientih na osnovi sladkorja, zato pa ne moremo z gotovostjo trditi, da produkti, sicer priznani kot varni, ne vsebujejo delcev NPI. Obstaja verjetnost, da določene formulacije ne zadoščajo zahtevam za varnost prav zaradi nečistoč v prisotnih sladkorjih. Odkrivanje prisotnosti omenjenih delcev z analitičnimi metodami bi lahko za proizvajalce pomenilo novo možnost za pridobitev dovoljenja za promet z zdravilom.

MacDonald G. Sugar lumps? Excipient impurities may be risk to patients says researcher. In-Pharma. http://www.in-pharmatechnologist. com/Ingredients/Sugar-excipient-impurities-may-put-patients-at-risk-says-study. Posodobljeno 19. 12. 2016. Dostop 4. 1. 2017.

Konec prenašanja malarije s tehnologijo »gene drive«? Je možno s pomočjo ciljane spremembe genoma, kot je CRISPR/Cas9-sistem, spremeniti genom komarjev tako, da noben od nadaljnjih potomcev ni več sposoben prenosa malarije? Izraz CRISPR (v angl. clustered regularly interspaced short palindromic repeats) predstavlja metodo spremembe genskega zapisa. Sistem CRISPR/Cas9 omogoča brisanje, vstavljanje ali spreminjanje genov pri različnih vrstah živih bitij (primarno so bakterije in arheje sistem CRISPR razvile za obrambo pred virusnimi okužbami). Znanstveniki so v študiji poskusili spremeniti genski zapis komarjev tako, da postanejo imuni na plazmodij (vgradnja genov za protitelesa, ki specifično vežejo plazmodij). S pomočjo tehnologije »gene drive« je omogočeno, da se želene spremembe prenesejo na 99,5 odstotka populacije. V drugi študiji so proučevali gene, ki so odgovorni za zorenje jajčeca in razvoja zarodka komarja z namenom, da bi omejili populacijo komarjev in

Iza Pekle Simonič

s tem širjenje malarije. Avtorji obeh študij so optimistični, vendar pa je pri genskem spreminjanju živih organizmov potrebna zelo velika previdnost.

https://wyss.harvard.edu/staticfiles/newsroom/pressreleases/Gene%20drives%20FAQ%20FINAL.pdf Dostop: 6. 1. 2017 Gantz VM, et al. A CRISPR-Cas9 gene drive system targeting female reproduction in the malaria mosquito vector Anopheles gambiae, Nat Biotechnol. 2016 Jan; 34(1):78-83 Dostop: 6. 1. 2017 Gantz VM, et al. Highly efficient Cas9-mediated gene drive for population modification of the malaria vector mosquito Anopheles stephensi. Proc Natl Acad Sci U S A. 2015 Dec 8;112(49) Dostop: 6. 1. 2017

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Otroci s »tremi starši«? Združeno kraljestvo je prvo na svetu odobrilo genetsko modifikacijo pri zarodkih z namenom preprečevanja dedovanja bolezni, katerih vzrok so mutacije v mitohondrijih. Urad »Human Fertilisation and Embryo Authority« (HFEA) bo v prihodnje o aplikaciji tovrstne metode odločal za vsak primer posebej, v bolnišnicah s posebnim dovoljenjem. V preteklem letu se je rodil prvi otrok, pri katerem so uporabili metodo zamenjave mitohondrijev. Postopek je bil izveden v Mehiki, vendar tamkajšnja zakonodaja ni odobrila metode za širšo uporabo. Metodo so bolje sprejeli v Združenem kraljestvu, kjer so jo podprli in omogočili njeno izvajanje pod nadzorom HFEA. Mitohondriji se dedujejo preko matere, mitohondrijski genom pa vsebuje le 37 genov. V primeru okvare večjega odstotka mitohondrijev v posamezni celici, ta ne more proizvesti dovolj energije za obstoj. To se odraža v različnih oblikah mitohondrijskih bolezni, običajno pa so najbolj prizadeti energijsko potratnejši organi. Postopek zamenjave mitohondrijev poteka tako, da iz oplojenega jajčeca ali jajčeca samega odvzamejo genetski material ter ga nato prenesejo v donorsko jajčece, ki so mu predhodno odvzeli jedro. Tako

Špela Černilogar

zagotovijo funkcionalne mitohondrije, kar pa pomeni, da otrok pridobi 37 genov »tretjega starša«. Nekaj mitohondrijev naj bi se vseeno preneslo skupaj z jedrom, kar naj bi pri enem otroku od dvajsetih še vedno privedlo do bolezni.

Le Page M. UK becomes first country to give go ahead to three-parent babies. New Scientist. https://www.newscientist.com/article/2116407uk-becomes-first-country-to-give-go-ahead-to-three-parent-babies/. Posodobljeno 15. 12. 2016. Dostop 4. 1. 2017. United Mitochondrial Desease Foundation. What is Mitochondrial Disease?. http://www.umdf.org/. Posodobljeno 2016. Dostop 8. 1. 2017

Zakaj sloni redkeje zbolijo za rakom?

Iza Pekle Simonič

Rak je vsako leto razlog za 11 do 25 odstotkov smrti pri ljudeh, pri slonih pa le za 5 odstotkov. Pri približno polovici obolelih je za nastanek raka krivo pomanjkanje proteina p53, ki sodeluje pri popravljanju poškodovane DNA in pri apoptozi poškodovanih celic (okvara tumor supresorskega gena za protein p53 lahko povzroči številne vrste rakov, med drugim rak na dojki, levkemijo, možganski tumor, limfom). Rezultati študije kažejo, da imajo sloni dodatne kopije gena TP53, zaradi česar je koncentracija omenjenega proteina pri slonih višja. Dedne mutacije na genu TP53 lahko pri človeku privedejo do Li-Fraumeni sindroma (LFS), pri katerem je aktiven samo en alel (1 kopija gena – 2 alela) in je verjetnost nastanka raka več kot 90-odstotna. Pri zdravem človeku sta aktivna oba alela. Abegglen LM, et al. Potential Mechanisms for Cancer Resistance in Elephants and Comparative Cellular Response to DNA Damage in Humans. J Am Med Assoc; JAMA. 2015 Nov 3;314(17):1850-60, Dostop: 6. 1. 2017

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Epidemija zlorabe opioidov v ZDA V ZDA se soočajo s porastom števila smrtnih žrtev kot posledico povečane zlorabe analgetikov, ki se sicer izdajajo na recept. Med leti 2010 in 2014 so v različnih demografskih skupinah in območjih zabeležili kar 23 odstotkov več smrti zaradi predoziranja. Predvideva se, da je zaradi omejitve predpisovanja analgetikov, kot sta oksikodon in morfin, veliko odvisnikov od omenjenih substanc pričelo z zlorabo heroina, ki poleg osnovne substance vedno pogosteje vsebuje tudi sintetične opioide, kot je fentanil. Razpečevalci sintetične opioide (fentanil) dodajajo, ker so cenejši ter hkrati povečajo učinek droge. Večina fentanila, ki naj bi bil kar 50-krat učinkovitejši od heroina, je proizvedenega na Kitajskem, njegova kakovost pa je vprašljiva. Prav dodajanje sintetičnih opioidov v zmes droge je lahko za odvisnike smrtonosno. Enote nujne medicinske pomoči kot antidot

Špela Černilogar

pri predoziranju z opioidi uporabljajo visoke odmerke naloksona, ki je antagonist na μ-opioidnih receptorjih. Nalokson zastrupljencu omogoči preživetje, vendar obenem povzroči odtegnitvene simptome, kot so slabost in povečana želja po drogi. Ker so zasvojenci v tem stanju zelo ranljivi in pogosto zopet posežejo po drogi, bi bilo smiselno uvesti program odvajanja takoj po zaključeni hospitalizaciji.

Drugs.com. Drug Overdose Deaths Climb Dramatically in U.S. https://www.drugs.com/news/overdose-deaths-climb-dramatically-u-s-63838. html. Dostop 4. 1. 2017. FarmaPro_OglasA5_04-2016_FINAL 14. 04. 16 14:10 Page 1

Spletno izobraževanje za zdravnike, farmacevte ter študente farmacije in medicine.

Nov način pridobivanja strokovnega znanja.

Dostopnost 24 ur na dan, 7 dni v tednu (24/7).

Možnost uporabe tudi na pametnem telefonu ali tabličnem računalniku.

www.farmapro.si Spletno izobraževanje FarmaPro je namenjeno strokovni zdravstveni javnosti. info@farmapro.si

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZKUŠNJE IZ TUJINE

Izkušnje iz tujine SEP na Baliju Ja, tudi na Baliju imajo fakulteto za farmacijo – na srečo. Po napornem letu, ko imaš že vsega dovolj, se rešiš še zadnje papirologije in urejanja stvari, vzameš nahrbtnik, ga napolniš z za potovanje nujnimi stvarmi, ga daš na hrbet in se odpraviš v še toplejše tropske kraje – destinacija Bali, tako nekako. Po 19 urah letenja, ko imaš kljub dobri hrani in pijači ter lepih stevardesah že dovolj letala, te čaka še en let. Let z nizkocenovnikom, za katerega nikoli ne veš, kdaj bo vzletel. Po nekaj urah čakanja in neštetih opravičilih si končno na še zadnjem in veliko bolj utesnjenem letalu. Cilj je pred teboj, le še pristati je treba. Ob hindujski glasbi in vonju po dišečih palčkah stopiš na letališče, se prebiješ skozi kontrole, na srečo dobiš vso prtljago in si končno zunaj. Pogledaš levo, taksisti, pogledaš desno, taksisti, pogledaš naprej, kaj pa drugega kot taksisti. Iz neštetih: »Sir, Taxi?« in »Mister, where’re you going?« me je rešil gostujoči SEO. In ja, kar hitro sem dojel, da je leva nova desna, ko sem pred seboj zagledal volan.

Bali je že sam po sebi poznan po številnih plažah, resortih in zabave željnih turistih, ki jih promovira marsikatera agencija. K temu lahko dodam še številne hindujske templje, vonj po dišečih palčkah, vulkane in riževe terase. Malo manj pa sta znana onesnaženost z odpadki, ki uničijo marsikateri prizor, in beda ter revščina domačinov, ki le nekaj metrov stran od resortov živijo v iz bambusa na-

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Matjaž Weiss rejenih kolibah, opazujejo za njih nesramno bogate turiste in jim noč in dan poskušajo prodati hrano ali izdelke, da za svoje družine zaslužijo kakšen desettisočak (1 EUR = pribl. 14.500 IDR). Z izmenjavo smo študentje uradno začeli po sprejemu z veliko govori, pogostitvijo in tudi tradicionalnim plesom Kecak, ki sta ga skupaj pripravila gostiteljsko društvo študentov in fakulteta. Za opravljanje prakse SEP mi je bilo dodeljeno delo v analitskem laboratoriju na fakulteti za farmacijo. S kolegico iz Poljske sva se ukvarjala z izolacijo in identifikacijo učinkovin iz različnih tradicionalnih zelišč, ki se uporabljajo v ajurvedski medicini. Namen raziskave je bil poiskati učinkovino ali skupino učinkovin, ki so nosilci učinka posameznega rastlinskega pripravka. Dnevno 3-4-urno delo je obsegalo ustrezno pripravo ekstraktov glede na farmakopejske predpise, izvajanje tankoplastne kromatografske (TLC) ločbe in analiziranje sestave s pomočjo TLC-analizatorja in ramanskega spektroskopa. V prostem času smo skupaj z drugimi udeleženci raziskovali in spoznavali balijsko kulturo in naravo, ki sta nas na vsakem koraku vedno znova navduševali. Tako smo obiskali hindujske templje, avtentične vasice, se sprehodili med riževimi terasami, z bližnjega vulkana smo opazovali sončni vzhod in se z maskami odpravili raziskovat preostanek od turizma uničenega podvodnega sveta. Kot pravi turisti smo marsikateri

IZKUŠNJE IZ TUJINE

popoldan preživeli na plaži ali na surferski deski in dan zaključili s pivom ali lokalno pijačo iz kokosa »arak« v bližnjem klubu. Naj omenim še indonezijsko kulinariko, ki temelji predvsem na treh stvareh: rižu, rezancih in čiliju, brez njih enostavno ne gre. Zato ne preseneča, da so pražen riž »Nasi Goreng« in praženi rezanci »Mie Goreng« z raznimi dodatki na voljo skoraj pri vsaki babici ob robu ceste. K njima lahko dodam še odlične juhe z mesnimi kroglicami »Bakso« ali piščancem »Soto Ayam« in visoko kalorično sladico »Terang Bulan«. Bali me s svojo avtentičnostjo, bogato kulturno in

V Švico po magistrsko Po končanih 80 odstotkih študija, kljub tleči iskrici v sebi, še vedno nisem izkusil študija v tujini. Tudi moj raziskovalni duh je bil preteče razgret. Ker nisem želel tvegati hujšega požara, sem se preventivno prijavil na izmenjavo Erasmus. Eksperimentalni del magistrske naloge sem torej opravljal na Univerzi v Bernu na Inštitutu za farmakologijo. Ukvarjal sem se z izbijanjem na avtofagijo povezanega gena 5 iz celične linije pljučnega raka, s pomočjo tehnologije CRISPR/Cas9. V švicarski prestolnici, ki je mimo grede le streljaj oddaljena od alpskih štiritisočakov, pa tudi drugih naravnih in bolj antropoloških biserov (tudi samo staro mestno jedro je pod Unescovo zaščito), sem dobil navdih za delo. Kako ga tudi ne bi, saj je bil Bern rojstni kraj in dom Albertu Einsteinu v času njegovih najplodovitejših dni. Okolje pa je blagodejno tudi za umetniški navdih, saj je svoj čas tam ustvarjal znameniti slikar Paul Klee. Delovni pogoji, okolje, urejanje birokratskih obveznosti, … Vse je bilo stereotipno švicarsko. Točno, natančno, urejeno, vrhunsko, kot so pregovorno vrhunski njihovi urni mehanizmi. Nov, moderen laboratorij z vso pripadajočo opremo je na voljo sedmim raziskovalnim skupinam z mednarodno zasedbo (tudi s precejšnjim slovenskim pečatom) doktorskih študentov, podoktorskih raziskovalcev in profesorjev. Z veseljem pa medse sprejmejo tudi kakšnega nadobudnega magistrskega študenta in mu s tem odprejo okno (v primeru, če se študent izkaže, tudi vrata) v svet raziskovalnega dela. Pokrivajo široko področje različnih imunoloških tem. Raziskovalna skupina profesorja Simona, s katero že vrsto let odlično sodeluje naša profesorica Irena Mlinarič Raščan, se denimo med drugim aktivno ukvarja z avtofagijo. Za razkritje mehanizma avtofagije je japonski raziskovalec

naravno raznolikostjo ni razočaral. K temu so še posebej pripomogli že prej omenjeni domačini, ki so kljub svoji revščini srečni in življenja polni ljudje, ki ti bodo na vsakem koraku namenili pozdrav in ti v polomljeni angleščini hiteli razlagat marsikatero podrobnost. Torej, še zadnjič se odpraviš na plažo, ujameš še zadnji letošnji val, ob kokosu se prepustiš še zadnjemu balijskemu sončnemu zahodu, se posloviš od vseh novih prijateljev, usedeš se na letalo, med letom podoživiš vse lepe spomine in se sredi leta ustrašiš prihodnosti, narediš načrt za nov pobeg in mirno pristaneš doma.

Martin Grosek Yoshinori Ohsumi prejel Nobelovo nagrado za medicino v letu 2016. Sliši se mamljivo, kajne? Verjetno bi se v tem trenutku najraje prijavili, pa vas skrbijo finance. Švica je namreč le neprijazna za študentski žep. Naj vas potolažim. Res se zdi, kot da ti parajo žepe in te obračajo na glavo za preostali drobiž s cenami storitev. Vendar ni vse tako sivo, saj je za primer pivo v trgovini (poudarek na slednje) tudi pol cenejše kot pri nas. Poleg tega pa niti nimaš časa zapravljati denarja, če si zatopljen v raziskovanje. Sem že omenil medvede, ki jih imajo v Bernu sredi mesta ob kristalno čisti reki v ogromni ogradi? In ja, v omenjeni reki smo se v poletnih mesecih redno hladili ...

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

INTERVJU

Intervju – spoznajmo zaposlene na Fakulteti za farmacijo Prof. dr. Danijel Kikelj, mag. farm. Ljubezen do kemije in odkrivanje novih molekul sta dve ključni lastnosti, ki opisujeta mojega sogovornika, prof. dr. Danijela Kiklja, ki svoje znanje že več let prenaša na študente naše fakultete. Po končanem magistrskem študiju ste doktorski študij opravljali v Nemčiji na Univerzi v Heidelbergu. Zakaj ste se odločili za doktorski študij v tujini in kako se je delo v Nemčiji razlikovalo od dela v Sloveniji? Odločil sem se za študij v tujini, ker je bil to izziv. V začetku osemdesetih let se je začela fakulteta intenzivno razvijati. Takrat je bil interes pri mojih predpostavljenih, zlasti pri profesorju Krbavčiču in pri profesorju Karbi, da se pošlje mlade ljudi v tujino, da se naučijo novih pristopov, da dobijo nove ideje in potem pridejo po končanem podiplomskem študiju nazaj. Profesor Krbavčič mi je ponudil to možnost in jaz sem jo z veseljem sprejel. Ste imeli potem težave z vrnitvijo v Slovenijo? Ne, problema ni bilo, imel sem dogovor s fakulteto o vrnitvi po končanem doktoratu. Čutil sem tudi veliko moralno obvezo za vrnitev. Takrat bi sicer imel možnost ostati v Nemčiji, vendar nisem deloval v tej smeri, ker sem tak človek, ki drži dano besedo. Rekel sem, da pridem nazaj in sem potem to tudi storil. Kako se razlikuje delo v tujini z delom v Sloveniji? Na Fakulteti za Farmacijo v Heidelbergu sem prišel v laboratorij, v katerem je bila v ospredju sintezna organska kemija. To je bil dobro utečen laboratorij, kjer je bila zelo dobro delujoča logistika. Nabavljanje kemikalij, laboratorijska oprema, spektroskopske metode, to je funkcioniralo bolje kot pri nas. Pri nas smo takrat na kemikalije čakali tedne ali mesece. Tam je bilo to dosegljivo v enem dnevu. Kar se tiče same laboratorijske tehnike, pa mislim, da ni bilo nobene razlike. Opremljenost z računalniki, kar se mi zdi zelo zanimivo, je bila pri nas takrat celo boljša.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Odineja Ratek

Kakšen je vaš pogled, da nihče od mlajših profesorjev ni bil toliko časa v tujini po doktoratu? Jaz bi rekel, da to ni dobro, ker pa poznam naš način življenja, je po svoje tudi razumljivo. Jaz sem šel po magisteriju v tujino in takrat sem imel skoraj 30 let. Imel sem že družino, vendar so bili takrat drugačni časi, ko se je dalo še relativno enostavno urediti, da je šel človek z družino v tujino. Moja žena je bila takrat že zaposlena v Leku. V Leku je bila takrat še taka atmosfera, da so dovolili, da gre, saj je tudi ona v tujini delala doktorat. Pred odhodom so ji obljubili, da jo vzamejo nazaj v službo, ko se vrne. Danes je to težko in nekdo, ki doktorira pri nas, ima tudi pogosto že družino in je težje iti z družino v tujino, kot je bilo to takrat. To je recimo faktor, ki otežuje mladim, da gredo danes v tujino. Vendar moje mnenje je, da bi moral vsak, ki doktorira doma, na postdoktorski študij v tujino. Naši mladi doktorandi v velikem številu po doktoratu ostajajo doma in to seveda ni dobro, je pa nekako razumljivo glede na razmere, ki vladajo pri nas. To bi bilo treba spremeniti, tako da bi bilo dejansko pravilo, da gre nekdo, ki doktorira, za dve leti v tujino, kjer se naužije novih idej in potem pride nazaj. Kaj vam je prinesla izkušnja s tujino? Dala mi je širši pogled na svet in neke vrste pogum. Videl sem, da smo pri nas ravno tako dobri kot drugje ali pa včasih še boljši, vsekakor pa popolnoma primerljivi. Od takrat naprej se ne bojim komunicirati s komerkoli v tujini. Dala mi je neke vrste odprtost in veliko izkušenj, kar se tiče znanosti same. Kakšen je vaš pogled na slovensko znanost? Mislim, da je slovenska znanost zelo dobra. Naš problem je seveda v tem, da smo majhno okolje, in v tako majhnem okolju je iluzorno, da bi lahko gojili vsa področja, ki jih gojijo drugi. To je nemogoče. Kljub temu lahko rečem, da smo slovenski znanstveniki kot posamezniki odlični. Nobene bojazni ni, da se ni bi mogli primerjati z drugimi.

INTERVJU

Zaradi majhnosti tega okolja pa je težko priti povsod v sam vrh zato, ker je za to potrebna kritična masa, kritične mase pa pri nas ni. Ampak nobene bojazni, slovenska znanost je odlična, zelo dobra. Ste profesor na Fakulteti za farmacijo. Kako bi opisali študente Fakultete za farmacijo in kaj pri njih pogrešate? Prav gotovo je pri nas veliko zelo dobrih študentov. Deset odstotkov študentov je naravnost odličnih in ti predstavljajo smetano, ki bo v prihodnjih letih vodilna v slovenski farmaciji. Pri povprečju pa včasih opažam, da je prisotna filozofija s čim manj napora, čim lažje priti skozi, kot se temu reče po domače. Rekel bi, da imamo solidno povprečno populacijo, iz katere deset odstotkov študentov pozitivno izstopa. S čim se raziskovalno ukvarjate? Sem vodja programa Farmacevtska kemija: načrtovanje, sinteza in vrednotenje učinkovin, pri katerem je naš cilj odkrivanje in priprava novih spojin z delovanjem na izbranih tarčah. V tem primeru še ne moremo govoriti

o učinkovinah, ker je od vodnic do učinkovin še dolga pot, ki praviloma poteka v farmacevtski industriji. Te molekule so načrtovane z namenom, da bodo imele določeno delovanje in določene lastnosti. Nekatere naše molekule pa seveda imajo v sebi potencial, da bi jih v sodelovanju s farmacevtsko industrijo lahko razvili do učinkovin. Trenutno v okviru moje ožje raziskovalne skupine delamo na področju protibakterijskih učinkovin. Natančneje na inhibitorjih giraze, gledamo pa tudi širše proti inhibiciji Heat schock proteina 90 (Hsp 90) in proti inhibiciji humane topoizomeraze II. Raziskave v okviru programa Farmacevtska kemija: načrtovanje, sinteza in vrednotenje učinkovin pa so seveda veliko širše. Kolegi v naši programski skupini se ukvarjajo z iskanjem modulatorjev številnih drugih tarč. Kakšne lastnosti bi po vašem mnenju moral imeti študent, ki bi hotel postati raziskovalec in svojo pot po zagovoru magistrske naloge nadaljevati na doktorskem študiju? Tak študent mora biti ambiciozen in radoveden. Če v znanosti nisi radoveden, potem stopicaš na mestu.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

INTERVJU

Nikoli ne smeš biti zadovoljen s tistim, kar je trenutno znano. Vedno moraš biti zvedav, iskati odgovore na vprašanja. Biti moraš tudi zelo delaven in urejen, kar se tiče razmišljanja. Delo mora biti sistematično. Pomembna vrednota je poštenost. V znanosti je včasih tudi nevarnost, da te zavede in pri iskanju odgovorov nisi enako kritičen do rezultatov, ki potrjujejo tvojo hipotezo, in do rezultatov, ki je ne potrjujejo. Če neki eksperiment pokaže, da je to obratno, kot si pričakoval, moraš biti to pripravljen sprejeti in prikazati. Torej, če povzamem: poštenost, zvedavost, ambicioznost, radovednost, sistematičnost, delavnost. To so lastnosti nekoga, ki bi želel vstopiti v znanost. Kdaj ste se navdušili nad področjem farmacevtske kemije? To je tako, ko si mlad, se srečuješ z raznimi področji. Tako je bilo tudi pri meni, ampak nekaj ti je bolj pri srcu, tam si bolj doma in čutiš, da te bolj vleče v tisto smer. Dosti je tudi odvisno od naključij. V času študija sem začel delati kot demonstrator na katedri za farmacevtsko kemijo in takrat mi je to področje postalo všeč. Vedno so mi bile všeč nove molekule. Kemijski prostor je neskončen, če narediš nekaj novih molekul, ki jih še nikoli ni bilo v vesolju, je to posebno zadovoljstvo. Če so te molekule take, da bodo imele načrtovane lastnosti, recimo, da bodo modulatorji na določenem receptorju, ali da bodo inhibitorji določenega encima in če ti uspe pokazati, da si to, kar si načrtoval, res naredil, je to veliko zadovoljstvo. Nova molekula mi je večji izziv kot samo ugotavljanje, kakšne lastnosti ima določena snov. Seveda eno brez drugega ne gre. Tudi pri novi molekuli je potrebno sistematično ugotoviti vse njene lastnosti. Ste prejemnik Minařikovega odličja. Kaj vam na uspešni akademski poti to odličje pomeni? To mi pomeni priznanje slovenske farmacevtske srenje in Slovenskega farmacevtskega društva. Slovensko farmacevtsko društvo je opazilo, da sem v svoji karieri nekaj naredil, zato sem tega vesel. Se pa zavedam, kako je pri teh priznanjih. Veliko ljudi je, ki si priznanje zaslužijo, vendar je za vsako priznanje potrebno, da te nekdo predlaga. Če ima nekdo smolo, da ga nihče ne predlaga in je lahko še bistveno boljši od mene, pa priznanja še ni dobil. Jaz sem tukaj vedno skromen in realen. Priznanje je lepa stvar, vendar se zavedam, da si številni ljudje priznanje zaslužijo, a ga ne dobijo.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Na katere dosežke v vaši karieri ste najbolj ponosni? Ponosen sem, da se je v letih moje kariere fakulteta razvila v dobro raziskovalno ustanovo in da sem k temu tudi sam prispeval majhen delež. Še posebej sem ponosen na to, da smo se na področju farmacevtske kemije razvili v raziskovalno skupino, ki dela na svetovnem nivoju. Prepričan sem, da bo šel ta razvoj še bistveno naprej. Naši mlajši kolegi so zelo sposobni, delavni, prodorni. Zato menim, da bo v prihodnosti še veliko več za pokazati. Kako pomembno je za vas sodelovanje z drugimi znanstvenimi institucijami in s katerimi trenutno sodelujete? Brez tega ne gre. To je nujno potrebno v znanstvenem okolju. Jaz sodelujem s številnimi raziskovalnimi institucijami in s posamezniki v tujini. Žal bi lahko rekel, da z domačimi institucijami zadnje čase ne sodelujem toliko. Na farmacevtski kemiji smo v preteklosti imeli odlično sodelovanje s farmacevtsko industrijo, ampak potem, ko je Lek prevzelo tuje podjetje, se je to sodelovanje zmanjšalo. Sodelujem z raznimi tujimi raziskovalnimi institucijami in posamezniki - v okviru evropskega projekta Marex smo imeli intenzivno sodelovanje s petnajstimi tujimi partnerji, ki se je ohranilo tudi potem, ko je projekt ugasnil. Izpostavil bi npr. Fakulteto za farmacijo v Helsinkih in Fakulteto za farmacijo v Strassbourgu. V zadnjem času sodelujem tudi pri projektu Marie Curie, kjer poteka sodelovanje z desetimi partnerji iz tujine. Kaj bi sporočili študentom? Študentom bi želel sporočiti, da se morajo bolj zavedati, da je farmacija študij, ki je na meji med naravoslovjem in medicino. Študentom bi moralo biti to bolj pred očmi, med študijem bi si morali želeti pridobiti solidne naravoslovne osnove. Študij farmacije v Ljubljani izvira iz naravoslovja. Brez solidnih osnov kemije, fizike, biologije in določenih medicinskih področij se farmacevt ne more formirati v dobrega strokovnjaka in tistih deset odstotkov nadpovprečne študentske populacije se brez takega pristopa ne more razviti v dobre znanstvenike. Velikokrat pri študentih čutim odpor do teh temeljnih znanj. Zdravila ne moreš razumeti, če ne razumeš kemije in interakcij med molekulami. Ta znanja so za farmacevta nujna, ne glede na to, s čim se bo ukvarjal pozneje v karieri na širšem področju farmacije.

INTERVJU

Asist. dr. Matevž Luštrik, dr. dent. med., mag. farm. Že prvi stisk roke da jasno vedeti, da je energija, ki jo izžareva, pristna. Po duši avtomehanik, ki mu nazivi niso prioriteta, vendar trdno verjame, da je izobrazba dandanes podcenjena. Multitalent, ki mu usklajevanje študija, službe in družine ni tuje, in ki ga prepričanje, kaj vse je dobrega v Sloveniji in koliko več stvari bi še lahko izboljšali, ohranja doma. Oseba, ki dokonča vse, česar se loti, in ki venomer išče nove izzive – pri vsem tem pa ohranja svojo sproščenost, prizemljenost in predvsem človečnost. O tem in še več v pogovoru z asist. dr. Matevžem Luštrikom, dr. dent. med., mag. farm. Ker se bližajo informativni dnevi, za uvod seveda ne morem mimo vprašanja »Zakaj farmacija?«. Kaj vas je prepričalo v študij farmacije? Že od nekdaj so me zanimali naravoslovje in tehnične vede. Oboje sem želel združiti tudi med študijem, tako

Neža Trpin

da sem se v času vpisa na fakulteto odločal med študijem farmacije in dentalne medicine. Odločitev za študij farmacije se je izkazala za pravilno, kajti med študijem sem imel možnost tako spoznavanja medicinske tematike kot obilice praktičnega dela. Na Fakulteti za farmacijo (FFA) vas lahko najdemo v raziskovalnem in pedagoškem delu. Kaj natančno zajema vaše delo? Ga vidite kot jasno razdeljeno na dve popolnoma ločeni področji ali ga raje obravnavate z vidika »z roko v roki«? Moje raziskovalno delo na FFA zajema predvsem delo na področju klasične tehnologije, kjer se prvenstveno ukvarjam s t. i. tehnologijo z vrtinčenjem (angl. Fluidbed, FBD) ter razvojem in optimizacijo naprav za oblaganje delcev in granulacijo. Sam velikokrat pravim, da se ukvarjam z mešanjem zraka :), ker sama tehnologija FBD temelji na kroženju delcev v toku zraka. Pedagoško pa večinoma sodelujem pri izvedbi vaj iz Farmacevtske tehnologije 1, Industrijske farmacije in Farmacevtske tehnologije na programu Industrijska farmacija. Imam to srečo, da se nekatera področja raziskovalnega dela prepletajo tudi s tematiko omenjenih vaj, kar posledično pomeni, da ne morem iz kože raziskovalca in sem tako nenehno razpet med obe področji. Seveda mi pedagoško delo predstavlja velik izziv, predvsem z vidika, kako na enostaven in jasen način podati določeno, mestoma tudi zapleteno snov. Seveda pa so mi izkušnje raziskovalnega dela pri tem v veliko pomoč. Brskanje po javnomnenjskih anketah izvrže tudi trditev, da farmacija velja za zelo ozko usmerjeno stroko. Kaj menite vi, glede na to, da ste našli povezavo v sosednji stavbi, Fakulteti za strojništvo? Morebiti tu tiči tudi odgovor, zakaj ste za smer svojega dela izbrali prav farmacevtsko tehnologijo? Sam se z navedeno trditvijo seveda ne morem strinjati, kajti sam študij daje diplomantu resnično širok nabor znanj, ki jih lahko s pridom uporablja v vedah s področja medicine, farmacije, poleg tega pa je usposobljen še za delo v lekarni, farmacevtski industriji in na področju farmakoinformatike. Kar se tiče odločitve za farmacevtsko tehnologijo in delom na katedri, bi lažje dejal, da je ona izbrala mene! Ker se

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

INTERVJU

zelo rad ukvarjam s tehničnimi stvarmi, sem si želel na Katedri za farmacevtsko tehnologijo opravljati diplomsko delo. Naključje je naneslo, da sem začel z delom na napravah FBD in da se je ravno v tistem času začelo sodelovanje s podjetjem Brinox iz Medvod, ki se je zanimalo za razvoj tovrstnih naprav. Tako me je mentor, prof. Srčič, že med izdelavo diplomskega dela povabil k sodelovanju na omenjenem projektu in s tem začrtal mojo dosedanjo pot na področju farmacevtske tehnologije. V času samega projekta in podiplomskega študija smo se povezali z raziskovalno skupino, sedaj žal že pokojnega, prof. Žuna s Fakultete za strojništvo (FS). Na FS sem spoznal tudi nekoliko drugačen pogled na področje farmacije, si pridobil nova znanja in, kar je ravno tako pomembno, nova poznanstva in nove kolege. Vaše raziskovalno delo odlikujejo objave avtorskih/ soavtorskih strokovnih člankov v številnih znanstvenih revijah, slovenskih in tujih, zasledila pa sem tudi registracijo patenta. Lahko poveste kaj več o tem? S čim se raziskovalno ukvarjate trenutno? Podeljeni patenti se nanašajo na izboljšavo naprave za oblaganje pelet, kjer smo s posebno konstrukcijo želeli vplivati na tok zraka in posledično pelet v območju razprševanja obloge na površino pelet in tako zagotoviti enakomerno debel nanos obloge po celotni površini pelet, ne glede na njihovo velikost, pri tem pa izboljšati tudi izkoristek procesa. Trenutno se posvečam delu na področju oblaganja peletnih jeder s suhimi emulzijami in razvojem ustreznih formulacij, kjer želimo v oblogo pelet vključiti oljne kapljice z raztopljeno ZU in tako vplivati na njene farmakokinetične lastnosti. No, zadnje je še potrebno potrditi, kajti trenutno smo v fazi oblaganja pelet. Smo pa v mesecu decembru pričeli s poskusnim zagonom in testiranjem polindustrijske naprave za granulacijo in oblaganje delcev, ki predstavlja plod sodelovanja med FFA, FS in podjetjem Brinox. Kaj bi svetovali študentom, ki jih zanima kariera (mladih) raziskovalcev? Sam sem bil v času svojega podiplomskega študija mladi raziskovalec (MR) iz gospodarstva, tako da sem bil zaposlen v podjetju in ne na FFA. Takratno raziskovalno delo in nadomestilo je bilo krito s strani finančne sheme EU. Ker omenjene sheme ni več, je tovrstnih MR-jev sedaj žal zelo malo. Bi pa lahko dejal, da naj se študentje posvetijo področju, ki jih zanima,

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

jim je to delo v veselje in naj se za to ne odločajo zaradi naziva oziroma zaradi dejstva, da se s tem ukvarja tudi nekdo izmed sošolcev ali kolegov. Kot ste že omenili, vas študenti med študijem srečamo na vajah v laboratorijih Katedre za farmacevtsko tehnologijo. Kaj opazite pri delu z nami? Kaj iščete v študentih oz. drugače, kako vas študent prepriča? V večjem obsegu se s pedagoškim delom ukvarjam zadnja štiri leta in v tem času opažam, da ste študenti vedno bolj ambiciozni, zahtevate več podatkov, sprašujete o stvareh in vzrokih. Seveda mi je delo s študenti v veselje in ga zelo rad opravljam. Všeč mi je, da občasno med vajami beseda nanese na področja zunaj tematike vaj in se lahko s študenti pomenim tudi o obštudijskih stvareh. Opazim študente, ki na vaje prihajajo pripravljeni, ki z veseljem odgovarjajo na moja vprašanja in obenem tudi sami zastavijo kopico vprašanj in kritično razmišljajo o tematiki vaj.

Če primerjate študenta današnje generacije s študentom vaše generacije, kaj jima je po vašem mnenju enako in kaj ju najbolj razlikuje? Mislim, da je bila naša generacija v marsičem podobna današnjim, smo pa bili znotraj našega letnika zelo kolegialni drug do drugega, nikoli ni bil problem dobiti dobrih zapiskov, še posebej od sošolk, ki so bolj vestno hodile na predavanja :). Mogoče je ena izmed večjih razlik z današnjimi generacijami ta, da smo takrat v večjem obsegu uporabljali fotokopiranje in da nismo vnaprej prejemali prezentacij za seminarje in predavanja. Razlika je tudi ta, da se je takrat redko

INTERVJU

zaključiti okoli 16. ure in nato preživeti čas z družino. Za hobije pa žal ostane bolj malo časa.

kdo udeležil mednarodne izmenjave. Kako bi opisali svoja študentska leta? Kot zgodnja vstajanja in ure vožnje v nabito polnem avtobusu, nato pa predavanja in stanje v vrsti pred fotokopirnico, druženja v KMŠ-ju in dobrega občutka po uspešno opravljenem izpitu ter nepozabnih poletnih mesecih dela kot raznašalec pic v lokalni piceriji :). Kakšno iztočnico predstavlja študentom študij na FFA? Je po vašem mnenju pravilno naravnan, nam omogoča pridobitev dovolj kompetenc, ustreznih za vstop na trg dela?

Vaša popotnica za študente? Da si poleg študija in vseh obveznosti povezanih z njim vedno poskušate najti čas zase, prijatelje in svoje najbližje, kajti to je tisto, kar na koncu človeku pomeni največ. Za konec pa še vprašanje, ki meri v povsem drugo smer kot vsa druga: kdo je Matevž, ko ni v službi? Bi se znali opisati v eni povedi?

Kot sem dejal že v enem izmed prejšnjih odgovorov, menim, da je študij farmacije zastavljen dobro in zelo široko, tako da imajo diplomanti na voljo tudi precej širok nabor zaposlitvenih možnosti. Menim, da je to, sploh v sedanjem času, dobra popotnica, je pa vsako delovno mesto s področja farmacije specifično in zahteva nenehno dopolnjevanje znanja.

Mož, oče, motorist, operativni gasilec, zadnje leto in pol pa tudi zidar, elektro inštalater in keramičar. :)

Pred kratkim ste zaključili študij dentalne medicine. Glede na to, da ste dejali, da ste o slednjem resno razmišljali že v najstniških letih, me zanima, ali bi, če bi se znova vpisovali na fakulteto, spremenili potek svojega izobraževanja? Morebiti farmacije tokrat sploh ne bi bilo več v igri?

morje ali gore? – oboje :)

Mogoče bi se po koncu mature vpisal na Medicinsko fakulteto, toda ko pogledam nazaj in na vsa leta, ki sem jih preživel na FFA, tega ne bi nikoli spreminjal. Študij na FFA mi je dal ogromno znanja, mi bil v veliko pomoč pri študiju dentalne medicine, obenem pa sem tako spoznal ljudi, ki mi v življenju veliko pomenijo, med njimi tudi svojo ženo. Vam je farmacija še vedno v izziv glede na vaše nazive? Ste namreč asistent z doktoratom. Kako vidite svojo profesionalno prihodnost?

Zaključni rafal »najljubših«: kava ali čaj? – kava sladko ali začinjeno? – sladko tujina ali domovina? – domovina (zapečkar :)) čas za počitek ali gremo v akcijo? – počitek knjiga ali film? – knjiga, a žal ni časa jutro ali večer? – večer družba ali prostor zase? – oboje, odvisno od dneva teorija ali praksa? – praksa preverjena izkušenost ali drzna inovativnost? – preverjena izkušenost, začinjena z drzno inovativnostjo stroga resnost ali zabeljeno s humorjem? – zadnje :) življenjski moto? – Naslov pesmi skupin ELO: »Hold on tight to your dreams«

Seveda, bi pa v prihodnje rad svoje raziskovalno delo dopolnil s področji dentalne medicine, mogoče pa celo z delom v klinični praksi. Nikoli se ne ve. Zdi se, da delo zajema večji del vašega vsakdana. Vam sploh kaj časa ostane za družino, hobije ipd.? Da, kajti vrtec je odprt do pol petih in otroci dlje ne smejo biti tam, tako da poskušam delo, še posebej takrat, ko žena dela v popoldanskem turnusu,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KOLUMNA

Kolumna Televizijsko oglaševanje zdravil na recept v Ameriki »Milijoni moških starejših od 45 let se ne počutijo tako dobro, kot so se včasih. Ste eden izmed njih? Imate manj energije za druženje s prijatelji? Ne čutite več enake strasti do svoje ljubljene žene?« Tako je na ameriški televiziji oglaševano zdravilo za zdravljenje hipogonadizma. Zdravilo je po zaslugi obljubljanja ponovne mladosti in energije polnega življenja postalo najbolj prodajano zdravilo s testosteronom, študije pa so pokazale, da je zgolj polovica uporabnikov dejansko bolehala za tem stanjem. Takšne reklame ustvarjajo bolezni, ki prej niso obstajale, zdravim ljudem dajejo občutek, da je z njimi nekaj narobe in že sam proces staranja opisujejo kot stanje, ki potrebuje zdravljenje. Poleg tega oglaševanje zdravil na recept lahko daje napačno predstavo o zmogljivosti zdravil, po drugi strani pa ne opozarjajo, kako hudi so lahko stranski učinki. V primeru prej omenjenega »zdravila za mladost«, je proizvajalec pozabil opomniti na možnost srčnega infarkta in kapi, torej tako jemanje zdravila ni bilo le nesmiselno, temveč tudi zelo škodljivo. Zaradi neravnovesja informacij o prednostih in slabostih zdravila in s tem zavajanja javnosti je FDA določil, da morajo biti v oglasnem sporočilu navedeni glavni neželeni učinki, ki pa so včasih, prav ironično, našteti ob veselih in zdravih obrazih v ozad-ju, kar omili resnost potencialnih nevarnosti zdravila.

Ko televizijsko trženje odpove (Avtor Eric Francisko, Fakulteta za farmacijo)

Zelo zaskrbljujoče se mi zdi dejstvo, da kar 9 od 10 farmacevtskih podjetij v Ameriki porabi več denarja za marketing zdravila kot pa za raziskave in razvoj, kar pomeni, da namesto vlaganja v kakovost in varnost zdravila, raje plačujejo oglaševalske agencije, ki zdravilo naredijo nestrokovni javnosti čimbolj zanimivo in jih prikažejo kot nujno potrebno za normalno življenje. Še večje vsote so namen-

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Manca Kolar

jene promociji zdravil zdravnikom, saj le-ti pacientu predstavljajo edino legalno pot do želenega zdravila na recept. Si lahko predstavljate, do kakšnega napredka na področju zdravil bi prišli, če bi farmacevtska podjetja raje investirala v razvoj? V Združenih državah vlada prava epidemija oglasnih sporočil za zdravila, v eni uri jih na ameriški televiziji namreč odvrtijo kar 80. To niso le oglasi za zdravila, ki so »prijazna do želodca in srca ter imajo veliko vitamina C«, temveč za zdravila z resnimi indikacijami in še resnejšimi neželenimi učinki. Direktno oglaševanje zdravil na recept porabnikom se mi zdi moteč dejavnik v zdravstvenem sistemu kot celoti. Sama sem prehodila že zelo dolgo pot proti cilju, da postanem strokovnjakinja za zdravila, a se mi še vedno zdi, da mi manjka še veliko znanja in izkušenj, preden bom lahko uporabnikom samozavestno svetovala o zdravilih. Kako dolgo in zahtevno je izobraževanje zdravnikov, da na koncu v lastni ambulanti prepoznavajo bolezenske znake, postavljajo diagnozo in predpisujejo zdravila, vemo vsi. In kam v tem sistemu spada bolnik? Bolnik je osrednji člen, saj je tisti, ki mu zdravstveni delavci želimo pomagati. Pacient je poleg tega ključen pri komunikaciji. Ampak, kako naj torej zdravnik z vsem svojim strokovnim znanjem in izkušnjami vodi kakovosten in produktiven pogovor s pacientom, če se le-ta že vnaprej odloči, kakšne simptome ima, kakšno je njegovo stanje in katero zdravilo bi moral dobiti. Ob poplavi reklamnih sporočil, v katerih so gledalci zasuti z nešteto kombinacijami simptomov in seveda tudi odličnimi rešitvami zanje, človek hitro dobi še tistih nekaj ključnih simptomov, ki vodijo do želene diagnoze in posledično predpisanega zdravila. Saj pa smo vsi že kdaj »pogooglali« kakšen simptom in ugotovili, da nam verjetno tečejo zadnji meseci življenja. V slovenskem zdravstvenem sistemu je situacija boljša, oglaševanje zdravil na recept, kjer je naslovnik pacient, ni dovoljeno; zdravnik izbere najustreznejše zdravilo po lastni presoji, farmacevt pa bolnika pouči o uporabi zdravila. Saj pa nam je dobro znano, kako gre: »Pred uporabo natančno preberite navodila! O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.«

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je ... 2. Simpozij Študentske sekcije SFD: Imunoterapija V začetku novega študijskega leta, natančneje 22. oktobra, smo študentje farmacije organizirali že drugi simpozij Študentske sekcije SFD (je to že dovolj, da ga začnemo klicati ‘tradicionalni’?). Letos smo se odločili za temo Imunoterapija, saj gre za zelo dinamično področje, kjer sploh v zadnjem času prihaja do velikih sprememb in pomembnih novih odkritij. Menimo, da moramo že kot študentje stopati v koraku s časom in slediti razvoju novih tehnologij. Zato smo zelo veseli, da nam je uspelo več kot 330 kolegov iz fakultete ter predstavnikov stroke prepričati, da tistega lepega sobotnega popoldneva združijo prijetno s koristnim in se poleg obiska festivala Pivo in Burger postprandialno udeležijo še kakšnega strokovnega predavanja. Ker marsikdo od študentov o bioloških in podobnih bioloških zdravilih, s katerimi vse pogosteje zdravimo avtoimune bolezni, med študijem še ni imel priložnosti veliko slišati, smo simpozij začeli z dvema uvodnima predavanjema. Profesorja naše fakultete, prof. Borut Božič in prof. Matjaž Jeras, sta nam razložila, kaj avtoimunost sploh je, kako nastane ter kakšni so osnovni mehanizmi delovanja bioloških zdravil, ki učinkujejo na imunski sistem. Nato smo se posvetili praksi – trije zdravniki specialisti (dr. Tomaž Lunder, dr. Ivan Ferkolj in dr. Saša Šega Jazbec) so nam predstavili tri izmed najbolj pogostih avtoimunih bolezni: luskavico, Chronovo bolezen in multiplo sklerozo.

Maša Vozlič

Kot zadnji, četrti sklop simpozija pa smo organizirali okroglo mizo. Med panelisti je bila večina predavateljev simpozija, poleg tega pa še dve predstavnici bolnikov. Ena je trpela za luskavico, druga pa za revmatoidnim artritisom. Obema je bilo skupno, da sta se v času svojega zdravljenja tako ali drugače srečali z biološkimi zdravili in sta nam lahko zaupali kar nekaj izkušenj iz prve roke. Pri večni razpravi o visokih cenah takšnih zdravil, njihovi varnosti in uporabnosti, sta predstavljali stališče tistih, ki jim je vse skupaj pravzaprav namenjeno – bolnikov. Tako smo počasi prišli do konca programa našega simpozija. Zaključili smo ga z zakusko, ob kateri so se že kresale ideje za prihodnji simpozij. Čisto na koncu pa je, za nagrado za večmesečno trdo in vestno delo, svoj vrček piva dočakala tudi organizacijska ekipa. Emanuela, Matic, Tilen, Maja, zlati ste bili!

Sledil je daljši odmor, ki so ga udeleženci lahko izkoristili za kosilo v eni od bližnjih restavracij, organizatorji pa smo premor izkoristili tudi za obveščanje nepogrešljivega člana naše ekipe, Matica, o tekočem dogajanju (saj je bil v času simpozija na Norveškem). V drugem delu simpozija nam je biološka zdravila, ki se uporabljajo za zdravljenje avtoimunih bolezni, z vidika razvoja in industrijske proizvodnje predstavil mag. Dominik Gaser. Sama izdelava zdravila pa še zdaleč ni dovolj, potrebno jih je še ustrezno, v skladu z regulativo, vključiti na trg. O tem nam je več povedala mag. Andreja Čufar. Tudi v lekarni pa biološka in biološkim podobna zdravila zahtevajo posebno rokovanje – te izzive nam je podrobno predstavil mag. Tomi Laptoš.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

DOGAJALO SE JE

A se ga … zmotiviramo?! Motivacijski vikend, CŠOD Štrk, 13.–15. november Drugi novembrski vikend nas je petdeset mehkih veščin željnih študentov FFA preživelo na Ptuju, kjer je potekal (vsakoletni) motivacijski vikend. Nameščeni smo bili v CŠOD Štrk, kjer so nas sprejeli precej vojaško (»ta današnja mladina« …), ob odhodu pa nas okronali za ene izmed najbolj simpatičnih odraslih obiskovalcev, juhej. Motivirali smo se študentje prav vseh smeri Fakultete za farmacijo. Organizirane so bile delavnice javnega nastopanja, timskega dela, komunikacijskih spretnosti ter seveda splošne motiviranosti za študentov vsakdan. Kopičili smo ideje za izvedbe prihajajočih projektov Društva študentov farmacije Slovenije. Zaradi množične udeležbe bodočih »nefarmacevtov«, smo v diskusiji o nadaljnjem delu dobili tudi zanimive predloge za izboljšanje njim namenjenih obštudijskih dejavnosti. V duhu vikenda smo se tudi malce poveselili – brez gosk in mlincev, ampak komu mar, saj so se spletla številna

Patricija Dolinar poznanstva, organizatorji pa smo bili super veseli, da so udeleženci, navkljub spalnemu deficitu, sijali. Na še več takih vikendov!

14. simpozij Sekcije farmacevtov javnih lekarn: Nevropatska bolečina V sredo, 5. oktobra, je v Zdravniški zbornici Slovenije potekal 14. simpozij Sekcije farmacevtov javnih lekarn na temo »Nevropatska bolečina«. V uvodnem predavanju so bile najprej predstavljene osnove nevropatske bolečine, sledilo pa je predavanje o zdravilih, ki se uporabljajo za njeno zdravljenje. Poglobili smo se v pripravo in uporabo magistralnih pripravkov za dermalno uporabo, ki se uporabljajo za lajšanje bolečine. Poslušalcem je bila nato predstavljena raziskava, s katero so ugotavljali uporabo protibolečinskih zdravil, dostopnih brez recepta, med odraslo populacijo v Sloveniji. Sledilo je še zanimivo predavanje o balonskih samokrčljivih črpalkah za podkožno aplikacijo zdravil, ter predstavitev primera zdravljenja bolečine pri onkološkem bolniku. Slovensko farmacevtsko društvo je v oktobru izdalo

tudi Farmacevtski vestnik z osrednjo temo nevropatska bolečina, zato si lahko vsi, ki bi vas tema bolj zanimala, preberete več o njej v omenjenem glasilu. Tiste, ki še niste člani SFD-ja, pa bi vas pozvala k včlanitvi v društvo. Z včlanitvijo se namreč lahko udeležujete strokovnega in družabnega programa društva, člani pa prav tako po pošti prejemajo Farmacevtski vestnik. Za zaključek bi se rada dotaknila še okrogle mize, ki je potekala na opisanem simpoziju. Tema »Kaj za lekarniške farmacevte pomeni predlog novega Zakona o lekarniški dejavnosti?« je aktualna ne le za farmacevte javnih lekarn, ampak bi se morali o njej pogovarjati tudi študentje farmacije. V tematiko se je poglobil kolega Vasle, zato bi vas povabila, da v Spatuli poiščete članek z naslovom Nov zakon o lekarniški dejavnosti, in nadaljujete z branjem.

Simpozij Sekcije bolnišničnih farmacevtov V Kristalni palači v Ljubljani je 8. novembra potekal deveti mednarodni simpozij Sekcije bolnišničnih farmacevtov Slovenije z naslovom »Protimikrobna odpornost:

Danaja Rode

Ana Carolina Štekar

Ali jo še lahko obvladujemo?«. Simpozij je odprl predsednik Sekcije bolnišničnih farmacevtov mag. Franci Tratar, ki je napovedal tudi dva predavatelja iz tujine.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

Prvi predavatelj, Dominique Monnet, vodja programa za protimikrobno odpornost pri Evropskem centru za preprečevanje in obvladovanje bolezni, je predstavil trenutne trende in ukrepe v Evropski uniji na področju protimikrobne odpornosti. Predavateljica iz Nizozemske Inger Van Heijl nam je približala nadzorovano rabo protimikrobnih zdravil na Nizozemskem in uspešnost njihovega programa »Antimicrobial Stewardship«. Nizozemska ima namreč najmanjšo porabo antibiotikov tako v bolnišničnem kot tudi v ambulantnem okolju v Evropi. V nadaljevanju simpozija smo ponovili, kakšni so različni mehanizmi odpornosti bakterij. Kako poteka nadzorovana raba protimikrobnih zdravil v Sloveniji, nam je predstavila prof. dr. Bojana Beovič s Klinike za infekcijske bolezni. Dr. Matej Dolenc iz Splošne bolnišnice Jesenice je predstavil primer epidemije

VRE, ki predstavlja resen problem v bolnišničnem okolju. Sledilo je predavanje mag. Nataše Faganeli o novih strategijah v boju z odpornimi mikroorganizmi in potencialu uporabe »starih« antibiotikov. Zadnje predavanje je bilo še posebej zanimivo, saj je mag. Simona Mitrovič iz Lekarne UKC Ljubljana predstavila rezultate magistrske naloge, kjer so vrednotili mikrobiološko kakovost okolja za pripravo farmacevtskih izdelkov za parenteralno uporabo. Preverjali so mikrobiološko kakovost zraka, snažnost delovnih površin, vsebnikov in snažnost rok. Kot farmacevti smo vsekakor dolžni ozaveščati ljudi o tveganjih, povezanih z neustrezno uporabo antibiotikov, zato naj vas za konec spomnim tudi na Evropski dan antibiotikov, ki poteka vsako leto 18. novembra in je namenjen ozaveščanju širše javnosti o varni in preudarni rabi antibiotikov.

Skrivnostno življenje matičnih celic Že dokaj hitro sem ugotovila, da naši kurikulumi ne zmorejo pokriti vsega, kar danes bioznanost zmore – tako se mi je vedno zdelo smiselno izkoristiti še druge priložnosti pridobivanja novih znanj. Nedavno sem se s področjem matičnih celic podrobneje seznanila na mednarodni konferenci Molecular Life of Stem Cells 2016, ki je potekala med 29. septembrom in 1. oktobrom v Ljubljani. Pričujoča konferenca je skušala odgovoriti na vprašanje, kateri faktorji preusmerijo eliksir življenja (matične celice), da začnejo ustvarjati edinstvenega posameznika, poslušali pa smo še o regulaciji RNK, epigenetiki, ... Tudi za študente je bila konferenca zastavljena zelo premišljeno – v prvem dnevu so potekale strokovne delavnice in uvodna predavanja, ki

Katarina Nemec

so tematsko pokrila področja, o katerih se je govorilo v naslednjih dneh. Tako nas pomanjkanje znanja ni omejevalo pri spoznavanju zadnjih odkritij omenjenih tematik. Konference pa niso le možnost, da se nečesa naučimo. So obenem najboljša priložnost za mreženje z ljudmi, katerih delo nas navdihuje in bi z njimi želeli sodelovati ter so tako nedvomno izjemnega pomena za vse raziskovalne duše. V naslednjih izjavah si lahko preberete, s kako raznolikimi področji se danes ukvarjajo bivši, raziskovalno navdahnjeni študentje FFA, ki mi jih je ob tej priložnosti uspelo spoznati. (Na konferenci je govorilo le nekaj slovenskih znanstvenikov (7), kar trije(!) pa so nekdanji študentje naše fakultete.)

Dr. Jernej Murn Na srečanju v Ljubljani sem predstavil del raziskav, ki sem jih kot prvopodpisani avtor objavil v znanstvenih revijah Genes & Development in Nature Structural & Molecular Biology, kjer smo poskusili razvozlati enega izmed najbolj temeljnih nerešenih problemov v biologiji; kako celice dobijo obliko? Ustrezna celična morfologija je nujna za pravilno celično delovanje v vseh kraljestvih življenja. Razvejana ob-

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

DOGAJALO SE JE

lika nevronov je npr. potrebna za prenos električne aktivnosti preko velikih razdalj, biček spermijem omogoča gibljivost in okroglasta oblika krvnih celic njihov transport po ožilju. S hipotezo, da so RNA-vezavni proteini v principu sposobni genske regulacije za potrebe celične arhitekture, smo testirali morfogenetično aktivnost številnih molekul. Pri tem smo identificirali visoko ohranjen protein Unkempt, ki v celico vgradi ‘morfološki program’, ki sproži bipolarne oblike nevronov. Zanimivo je, da se je prvi prednik človeškega proteina Unkempt pojavil sočasno z razvojem prvih živali – in s tem nevronskih celic – pred več kot pol milijarde let, in da se morfogenetična aktivnost tega proteina v času evolucije do danes praktično ni spremenila. Ta in mnoge nedavne študije RNK-vezavnih proteinov kažejo, da so biološki procesi bistveno bolj odvisni od kontrole genskega izražanja na nivoju RNA, kot smo si prej predstavljali. Sam trenutno raziskujem mehanizme delovanja teh proteinov pri gametogenezi in njihov vpliv na gensko transkripcijo preko nekodirajoče RNK.

Dr. Miha Milek Od prvih začetkov svojega raziskovalnega dela se ukvarjam s celično biologijo in uravnavanjem izražanja genov, kar v človeških celicah poteka preko številnih mehanizmov. V zadnjih petih letih uporabljam metode visoke ločljivosti za odkrivanje mehanizmov, ki se v celicah odvijajo post-transkripcijsko. S tem mislim na uravnavanje že iz DNK prepisane RNK, ki gre skozi številne procese, kot so izrezovanje, urejanje, prevajanje in razgradnja. Na konferenci sem predstavil svoje delo in delo svojih sodelavcev pri odkrivanju proteinov, ki povečajo svojo vezavo na RNK, potem ko v tumorskih celicah raka dojke pride do poškodb DNA. Ti proteini imajo možnost uravnavanja genov in posledično odziva na genotoksični stres. Verjetno so pomembni pri razvoju različnih obolenj, zato bi jih morda lahko uporabili kot biološke označevalce pri odkrivanju, razvoju in zdravljenju nekaterih bolezni. Za načrtovanje nadaljnjega dela so bili zelo pomembni manj formalni pogovori s strokovnjaki in mladimi, ki delajo na tem področju, hkrati pa tudi navezovanje novih stikov in ohranjanje starih. Med svojim delom se učim delati poskuse v laboratori-

ju in analizirati ogromne količine podatkov, ki jih pridobimo s pomočjo metod visoke ločljivosti. Tako pridemo do odkritja oz. novih spoznanj v celični biologiji, kar je še posebej zanimivo in zabavno. Moje raziskovalno področje se iz dneva v dan razvija, kar je še posebej stimulativno. Ti aspekti mojega dela so mi zelo všeč, zato si v prihodnosti želim še naprej uporabljati obstoječe, pa tudi nove metode in pristope.

Doc. dr. Tomaž Bratkovič Zanima me vloga nekodirajočih RNK pri redki genetski bolezni, imenovani Prader-Willijev sindrom (PWS), s pojavnostjo približno 1 na 15.000 novorojenih otrok. Zanjo je značilen zapleten fenotip z ohlapnostjo mišičja v zgodnjem otroštvu, zapoznelostjo v razvoju ter poznejšimi vedenjskimi motnjami in nenasitnim apetitom, ki vodi v debelost. Genetsko ozadje bolezni je znano; pri vseh obolelih so našli delecijo na delu kromosoma 15 (t. i. lokus PWS), podedovanem po očetu. Presenetljivo se na tem področju genoma ne nahajajo geni, ki kodirajo proteine, temveč zapisujejo skupino molekul RNK, izraženih izključno v možganih. Strukturno te RNK sodijo v skupino malih nukleolarnih RNK (snoRNK), ki sicer usmerjajo zorenje ribosomskih RNK, a možganske domnevno opravljajo drugačne funkcije, kot sta npr. regulacija alternativnega povezovanja eksonov (odsekov gena, ki se po prepisu ohranijo v informacijski RNK) ali sprememba kodirane informacije po prepisu DNK v RNK. S pluripotentnimi celicami sem se srečal, ko smo iskali celični model za raziskave v možganih izraženih RNK. Celične linije, ki smo jih imeli na voljo, namreč ne izražajo v PWS manjkajočih RNK, smo jih pa zaznali v živčnih celicah, ki smo jih pripravili iz pluripotentnih mišjih celic embrionalnega karcinoma. Pri tem nam je pomagal Miha Modic, ki ima bogate izkušnje na področju matičnih in pluripotentnih celic. Na konferenci sem predstavil preliminarne izsledke raziskave o morebitni vlogi ene od snoRNA iz lokusa PWS (SNORD115) pri regulaciji aktivnosti serotoninskega receptorja 2c. Trenutno s priznanima slovenskima znanstvenikoma, dr. Borisom Rogljem z Instituta Jožef Stefan v Ljubljani in dr. Jernejem Uletom s Crickovega inštituta v Londonu, sodelujemo v raziskovalnem projektu, ki ga financira ameriška Fundacija za raziskave Prader-Willi-

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

jevega sindroma (PWS). Naš cilj je odkriti, na katere molekule RNK v celicah delujejo snoRNK, zapisane v lokusu PWS, kar bi nam pozneje omogočilo usmerjeno raziskovanje njihovih funkcij in posledično ponudilo vpogled v molekularne mehanizme bolezni. Nadejamo se, da bomo v prihodnosti lahko delali tudi s t. i. induciranimi pluripotentnimi celicami bolnikov s PWS. Sodobni pristopi namreč omogočajo reprogramiranje bolnikovih celic (iz pragmatičnih vzrokov običajno izoliranih iz kožnega tkiva) do pluripotentnih, ki jih je pod posebnimi pogoji v laboratoriju mogoče diferencirati v živčne celice. Kot take nosijo bolnikov genotip in predstavljajo odličen model za raziskave bolezni. Na Radiu Študent pripravljajo vrhunsko oddajo o znanosti »Frequenza della Scienza«. Na temo konference so posneli odličen prispevek Skrivnostno življenje matičnih celic, ki je dostopen na njihovi spletni strani.

Mikrobiološka poletna šola: CEPIVA Študentje mikrobiologije so v letošnjem študijskem letu pripravili že kar četrto, zdaj že tradicionalno mikrobiološko poletno šolo, ki je potekala 28.–30. septembra 2016 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Letos so se lotili tudi za nas, farmacevte, zelo aktualne teme, in sicer cepiva. Če kdo projekta še ne pozna, je mogoče na tem

Barbara Viher

mestu treba omeniti, da se te poletne šole lahko (brezplačno) udeleži kdorkoli. V treh dneh so se zvrstila vrhunska predavanja in laboratorijske vaje, tema pa je bila sicer razdeljena na tri sklope: 1. dan – zgodovina in razvoj cepiv, 2. dan – imunost in delovanje cepiv ter 3. dan – družbeni vidiki in etična vprašanja cepljenja. Nobena pohvala ne more zadostiti naboru predavateljev, ki ga je poletna šola ponudila, vseeno pa lahko napišem, da je šlo za izredne strokovnjake na posameznih področjih. V treh dneh smo se dotaknili mnogih različnih podrčji od zgodovine, razvoja in proizvodnje cepiv vse do priprave in registracije novih cepiv v EU. Poučili smo se tudi o pasivni imunizaciji in o celičnih cepivih, dotaknili pa smo se tudi zelo aktualne teme in sicer cepiva in otroci ter proticepilno gibanje. Za zaključek je bila organizirana še zanimiva okrogla miza.

Fotografirala: Nika Caf

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Iz bogatega programa je vidno, da smo samo v pičlih treh dneh prejeli mnogo znanja iz ust domačih in tudi tujih strokovnjakov. Priporočam udeležbo na naslednjem podobnem dogodku tudi drugim študentom farmacije, upam, da bo tudi naslednja mikrobiološka poletna šola postregla s tako zanimivo tematiko.

DOGAJALO SE JE

Mobility day 2016

Katja Olenik

Nasvet tutorke v začetku 2. letnika: ‘’Ej, če maš priložnost, pejdi kdaj na kaj takega.’’ To je moja zgodba o začetku zanimanja za ‘’mednarodno sceno’’, za marsikaterega izmed študentov FFA pa je le-ta dobila prolog 12. decembra v nabito polni predavalnici P1, ko je spet nastopil čas za letni ‘’Mobility Day’’. Ta interaktivni dogodek z dolgo tradicijo v Društvu študentov farmacije Slovenije služi predstavitvi idejne zasnove, projektov in srečanj dveh mednarodnih organizacij študentov farmacije – evropske, EPSA (European Pharmaceutical Students’ Association) in mednarodne, IPSF (International Pharmacy Students Federation) – postransko pa predstavlja tudi del tako imenovanega ‘’handover period’’ v tranziciji med staro in novo ekipo DŠFS. To pomeni, da so se na parketu P1 prvič izkusili sveže izvoljeni posamezniki, ki bodo v mandatu 2016/17 skrbeli za interese slovenskih študentov farmacije v navedenih organizacijah. Začeli smo s predstavnikom za stike z EPSA-e, Tilnom Kozoletom, ki je orisal delovanje in aktivnosti EPSA, se sprehodili čez dva večja EPSAina projekta IMP - Individual Mobility Project in Twinnet (novoizvoljeni koordinator praks IMP in projekta Twinnet, Rok Hribšek, se je sicer raje kot Mobility Day-a udeležil tekmovanja v kepanju sredi Helsinkov), nato pa nam je razširili svoj bralni okvir iz Evrope na svet predstavnik za stike z IPSF. Nejc Klopčič nas je med drugim navdušil za sodelovanje v trojčku tekmovanj IPSF, zmaga na tem tekmovanju nam prinese krito kotizacijo za naslednji Svetovni kongres IPSF (na Tajvanu :o). Za konec – predstavitev IPSF Student Exchange Programme oz. SEP praks. Koordinatorica Maja Pivk in pripovedi treh študentov, ki so se prakse udeležili preteklo poletje, je tako razvnela predavalnico, da je bila 10 dni pozneje ob

zaprtju prijav, za kar dvakrat presežena kvota mest, ki je v tujini na voljo slovenskim študentom. V povzetku – možnosti za mednarodno udejstvovanje, nam, študentom FFA, zlepa ne zmanjka. Potovanje, ‘’outof-the-classrom’’ izobrazba, razširitev obzorij, pridobitev novih veščin, predvsem pa spoznavanje, druženje in tudi zabava so le peščica izmed razlogov, zakaj se morate med študijem vsaj enega dogodka takega kalibra udeležiti tudi vi. Če ste Mobility Day zamudili, se lahko vedno obrnete na zgoraj omenjene kontaktne osebe, skočite na družbena omrežja EPSA-e in IPSF-a ali pa samo prisluhnete pripovedim sošolcev. Morda vas vse skupaj tako navduši, da boste na naslednjem Mobility Dayju za govorniškim odrom stali kar sami. Organizatorji Mobility Dayja se zahvaljujemo tudi predsedniku DŠFS, Stefanu Lukiću za uvodni nagovor ter slovenskim članom vodstev EPSA in IPSF Črtomiru Fleisingerju, Evi Shannon Schiffrer, Maji Šerčić in Luki Šrotu za doprinos k predstavitvi.

Ti si moje sonce na repeat, znano tudi kot Jesenska skupščina EPSA 2016 Tilen Kozole EPSA je kratica, ki predstavlja Evropsko združenje študentov farmacije (European Pharmaceutical Students’ Association). In dogodil se je še en EPSA dogodek. E kot ekstravaganten. P kot povezovalen. S kot strokoven. A kot aktualen. Vseeno pa je celotne izkušnje tega kongresa najbolje opisuje pridevnik ‘nepozaben’. Zdaj že lanski EPSA Autumn Assembly 2016, kar

slovenimo v Jesenska skupščina, je potekal med 1. in 6. novembrom 2016 v drugem največjem romunskem mestu Cluj-Napoca. Dogodek je kljub svoji mladosti – potekal je namreč trinajstič – postal drugi najbolj obiskani EPSA dogodek na letni ravni, k čemur smo tudi tokrat pripomogli udeleženci iz Slovenije. Z gotovostjo lahko rečem, da je vseh 270 udeležencev kongresa prišlo

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

nam, bodočim farmacevtom, kot tudi drugim (bodočim) zdravstvenim delavcem. Stres se v vsakdanjiku povprečnega človeka le še stopnjuje, s čimer pa narašča nevarnost za duševna obolenja, ki lahko za seboj prinesejo tudi druga bolezenska stanja. Med drugim so se študentje lahko podučili in poglobili svoje znanje o depresiji, Alzheimerjevi bolezni, manipulaciji koncentracije serotonina v možganih, o učinkih placeba in še o marsičem.

Celotna slovenska delegacija na gala večerji

v stik s Slovenci, saj smo jih naučili plesati Magnificov Hir aj kam, hir aj go ter peti refren pesmi Ti si moje sonce od Bepop, a tudi zato, ker smo bili druga najštevilnejša delegacija takoj za portugalsko. Tako je bilo na kongresu 24 slovenskih udeležencev, od tega trije, ki so člani EPSA Team-a, in eden kot predstavnik IPSF-a.

Kongres se je začel lahkotno, saj je bil prvi dan namenjen le druženju tistih, ki so na takšnem EPSA dogodku prvič, in sestanku uradnih delegatov iz držav članic EPSA-e, medtem ko so preostali dan preživeli po svoje. Ob zaključku dneva pa je bila otvoritvena slovesnost Opening Ceremony, na kateri smo se udeleženci iz vseh 24 držav začeli spoznavati in kjer so se pričela tkati prva prijateljstva ter netiti prve iskrice simpatij.

Glede na to, da je Romunija dokaj blizu, se nas je večina odločila za krajši vzhodnoevropski izlet s kombiji ali avtomobili ter s postankom v Budimpešti, medtem ko so drugi prisegli na prihod z letalom ali vlakom. Po poti smo se lahko nasmejali madžarskim carinikom in njihovemu branju naših imen z dokumentov, občudovali čudovito izoblikovano madžarsko in romunsko pokrajino (in malo manj za oko privlačne vasi na podeželju), nato pa smo tridnevno popotovanje (11-urno, če štejemo le vožnjo po cesti) končno zaključili s prihodom na kraj zločina – v Cluj. Tematika kongresa Duševno (ne)zdravje je bila po moji oceni ena izmed najaktualnejših izbir, saj se sodobna družba sooča z vse večjo pojavnostjo teh bolezni, a tudi s hkratnim porastom nerazumevanja in stigmatiziranja obolelih. Duševno zdravje bo v prihodnosti še velik izziv

Dopoldneva drugega in tretjega dne sta bila namenjena simpoziju, ki je edini izobraževalni del kongresa, ki je v celoti in z enako vsebino namenjen prav vsem udeležencem kongresa. Preostale termine pa si je lahko vsakdo sestavil po svoje, z edinstvenim izobraževalnim programom, saj v istem časovnem razporedu poteka pet različnih edukativnih komponent. Tako sočasno potekajo delavnice – za poglobitev znanja, treningi – za izboljšanje mehkih veščin, EPSA priložnosti – o tem, kako se udejstvovati na mednarodnem področju, ‘’Peer-to-peer’’ – interaktivno in personalizirano učenje od sovrstnika, in Generalna skupščina, na kateri potekajo razprave o EPSA-i kot študentski organizaciji. Čeprav je izobraževalni program esencialna komponenta EPSA dogodkov, tudi tokrat nismo izpustili možnosti za večerno sprostitev. Tako se je slovenska delegacija dva večera družila na lastno organiziranih predzabavah

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

DOGAJALO SE JE

– en večer z najštevilnejšo delegacijo študentov s Portugalske na t. i. slovensko-portugalskem druženju, medtem ko smo drug večer preživeli v družbi belgijskih študentov (in dveh portugalskih vsiljivk). Poleg otvoritvene ceremonije smo uradno zažurali na romunskem večeru, ki je služil kot spoznavanje romunske kulture in običajev, se še dodatno medkulturno ozaveščali na International Night-u, kjer smo Slovenci tradicionalno predstavili borovničke in tujce naučili, kako nazdraviti po slovensko. Nagrada za najslabšo glasbo vseh večerov kongresa je šla v roke DJ-a na tematskem Sports Night, za katerega so se udeleženci kongresa oblekli karseda športno – od nogometašev s kopačkami in dokolenkami, balerin s tutuji pa do potapljačev z maskami za potapljanje. Čisto zadnji večer je bil namenjen najelegantnejšemu zaključku kongresa z gala večerjo, na kateri so nas Romuni pogostili s šampanjcem in (vsaj estetsko) izvrstno hrano. Češnjica na torti večera pa niso bili ples v najbolj slovesnih oblekah, najmodernejši nanosi ličil ali uporaba kodralnika, temveč kar ‘’navaden’’ photo booth s pripomočki za popestritev slikanja, kot so havajske rožice, kavbojski klobuk, ananas, pištole, čebelje tipalke, brki in še kaj. Prav z njim so namreč nastale najlepše in najbolj spontane slike, ki jih bo vsak izmed nas ohranil v posebnem spominu. Na tem večeru je po dvorani vel tudi grenkobni priokus, da je kongresa po petih dneh vendarle konec, kar ni pustilo ravnodušnega prav nikogar. Potočena je bila kakšna solzica slovesa več kot preostale dni, narejen kakšen dodaten ‘’selfie’’ in namenjen kakšen daljši (čeprav še vedno prekratek) objem, saj smo se vsi zavedali, da je ta mednarodni dogodek vsaj začasno slovo od nekaj na novo pridobljenih prijateljev iz tujine – kar pa ni veljalo za nove slovenske prijatelje s fakultete, s katerimi smo se resnično zbližali.

Promovirali smo tudi naslednji kongres, ki se bo zgodil aprila 2017 v naši prečudoviti Kranjski Gori

Po kongresu smo udeleženci zboleli za čisto pravim bolezenskim stanjem – PCD (Post-Congress Depression), ki pa sta ga kaj kmalu zamenjala veselje in začetek načrtovanj za udeležbo prihajajočih mednarodnih kongresov. Najprej se bomo že aprila znova srečali s prijatelji iz tujine v Kranjski Gori na jubilejnem 40th EPSA Annual Congress (Letni kongres), ki ga organizira naše društvo, del avgustovskih poletnih počitnic pa bomo preživeli na 19th EPSA Summer University v mestu Covilhã na Portugalskem. Omenjeni dogodek v Romuniji – ki sem ga skušal opisati, a je to življenjsko izkušnjo preprosto nemogoče ubesediti v celoti – pa bo nasledil 14th EPSA Autumn Assembly, ki bo potekal med 31. oktobrom in 5. novembrom 2017 v Brnu na Češkem in za katerega lahko že zdaj obljubim, da bo spet nepozaben. Morda tudi zate, dragi bralec, če se opogumiš, prijaviš in si tako omogočiš ustvariti nove spomine ter razširiti svoja obzorja. ;)

Javne kampanje v sodelovanju z organizacijo Europa Donna

Helena Vrbanac

Tudi letos smo se študentje farmacije povezali z organizacijo, katere cilji so ozaveščanje deklet in žensk o pomembnosti preventivnega pregledovanja dojk in skupnega boja proti raku dojk, ki je med ženskami najpogostejši. Z Europo Donno smo tako sodelovali pri 11. DM teku za ženske v Tivoliju, kjer smo se pomešani med množico udeleženk lotili ozaveščanja o Breast test aplikaciji in delili letake z navodili o pregledovanju dojk.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

Sodelovanje smo nato nadaljevali še v okviru projekta Rožnati oktober. V parku Zvezda smo ovijali drevesa v roza pletenine, ki so jih izdelale bolnice in aktivne članice združenja, in ki so nato na drevesih upodabljale roza pentlje – simbol upanja in moči v boju proti tej bolezni,

Božiček za en dan

ki je nanjo opominjal mimoidočega še ves mesec. Sledil pa je še bolj odmeven dogodek, ples številnih plesnih organizacij na danes že znano pesem pevke Anje Rupel – Lep je dan, ki je že počasi postala himna dogodkov Rožnatega oktobra.

Tajda Krajnc

Humanitarci smo bili že tretje leto zapored Božičkovi škrati! Udeležili smo se akcije Božiček za en dan, pri čemer gre za dobrodelen projekt, v okviru katerega »Božički« sestavijo darila za socialno ogrožene otroke, prostovoljci pa jih zberejo, pregledajo ter po potrebi dopolnijo in dostavijo. Na tak način so obdarovani tudi otroci, katerih starši si darila ne bi mogli privoščiti. Celoten projekt je zasnovan v duhu prinašanja sreče in božičnega vzdušja tudi neprivilegiranim družinam. »Božiček« pa je lahko kdorkoli, potrebno se je le registrirati na njihovi spletni strani, kjer se nahajajo tudi vse druge informacije (www.bozicekzaendan.si). Mi smo z drugimi prostovoljci sodelovali pri pregledovanju in dopolnjevanju daril v »Božičkovem skladišču«, kjer je bilo vzdušje praznično in kava odlična, darila pa tako lepa in skrbno izbrana, da smo večkrat komentirali; »to bi pa jaz tudi imel/a«. Prijetno in dobrodelno preživet dan v odlični družbi, kaj več bi si človek lahko želel.

Božični bazar Tudi letos na fakulteti ni manjkalo božičnega vzdušja, k temu je prav gotovo pripomogel tudi dobrodelni božični bazar, ki ga je organizirala humanitarna skupina DŠFS

Stojnica božičnega bazarja

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Barbara Herlah naše fakultete. Bazar je potekal od 19. do 23. decembra 2016 v pritličju fakultete, pred predavalnico P1. Na stojnici smo predstavili samo ročno izdelane izdelke, ki smo jih humanitarci v prostem času izdelovali na fakulteti. Z začetkom organizacije božičnega bazarja in delavnic smo pričeli v začetku decembra. Najprej smo izdelali dišeča mila, nadaljevali pa smo z izdelavo balzamov za ustnice v manjših plastičnih posodicah in vsebnikih na navoj, ki so v tem zimskem času posebej zaželeni. Za popestritev smo balzamom za ustnice dodali še različna barvila ter arome. Izdelali smo še najrazličnejše voščilnice, nakit, solne kopeli, dišeče sveče ter obeske za smrečice v obliki zataljenih ampul z dodanimi barvili za steklo. Zgoraj omenjena izdelana mila smo še domiselno zavili. Vsekakor je treba omeniti

DOGAJALO SE JE

tudi tiste, ki so vsakodnevno pripravljali sveže pecivo, ki ga je bilo prav tako mogoče občudovati na stojnici. Ves denar, ki smo ga s ponujenimi izdelki dobili kot prostovoljni prispevek, smo namenili plačilu položnic socialno šibki družini in jo tako, kljub manjšemu daru, za kratek čas osrečili. Ob tem se humanitarna skupina DŠFS iz srca zahvaljuje Katedrama za farmacevtsko biologijo in farmacevtsko tehnologijo za pomoč pri izvedbi letošnjega božičnega bazarja, saj so bila tudi letos sredstva za bazar omejena. Vsi sodelujoči smo z veseljem organizirali dobrodelni božični bazar in z dobrim delom nekomu polepšali prednovoletni čas. Izdelovanje balzamov za ustnice

S tem dejanjem smo dokazali, da z majhnim spreminjamo veliko, kar potrjuje tudi misel Miye Yamanouchi, in sicer: »Vsi lahko naredimo nekaj in s tem spremenimo življenja tistih v stiski, saj ravno z najpreprostejšimi dejanji svet najbolj spremenimo.« Če te zanima humanitarnost in bi tudi ti rad/a sodeloval/a ter pomagal/a pri naslednjih projektih humanitarne skupine nas kontaktiraj na mail: humanitarna.dsfs@gmail.com. Veseli bomo vsake pomoči!

Bodi kreativen, nič ni neumno, če je namera prava. Pobarvaj svoj svet. Izdelovanje voščilnic in nakita

Drug Dealer večerja 2016

Nejc Klopčič

Kaj: Tradicionalna DD predbožična večerja Kdaj: 16. 12. okoli 20:00, pa do naslednjega dneva Kje: Indeks, pa ne tisti za Filozofsko Zakaj: Bili smo lačni in žejni Šalo na stran, v decembru je potekala, že nekaj let tradicionalna, Drug Dealer večerja, zbirališče bolj, in malo manj, aktivnih članov DD-ja. To je tudi večer, po katerem se uradno začne mandat nove ekipe, ki je predstavljena v tej številki Spatule. Ko smo se vsi zbrali, smo slišali nekaj besed odhajajočega in novoizvoljenega predsednika ter nato začeli z malo manj uradnim delom, večerjo. Po urah zabavnega druženja je seveda sledilo še skupno fotografiranje,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

najlepši in najbolj čist produkt le-tega lahko vidite na našem Facebook profilu, drugi pa bodo zakopani v arhivu. Če se zanimate za udeležbo naslednje, vam lahko podam

nešteto razlogov, zaradi omejitve besed pa lahko omenim tri. Odlična hrana, izvrstna družba in zastonj vino, tako da si lahko že kar označite december v koledarju, DD večerja 2017, se vidimo!

Strokovno-zabavna ekskurzija v Beograd Petek, 2. december, ura 6.00 zjutraj, farmacevti pa na avtobusnem postajališču pred Tivolijem veselo udarjajo po rakiji. Tako nekako se je začela zdaj že tradicionalna božična ekskurzija Drug Dealerja, ki nas je tokrat popeljala v prestolnico bivše Juge. Da pot tja ne bi bila videti ravno enako, kot je prikazano v filmu Ko to tamo peva, smo raje že vnaprej poskrbeli za dobro muziko, hrano ter pijačo. Pa tudi avtobus smo imeli malenkost bolj moderen. Tako smo po večurnem prepevanju balkanskih uspešnic prispeli v Beograd, kjer nas je čakal ogled tamkajšnje Fakultete za farmacijo. In ker je tudi tam december božično ... khm, izpitno obarvan, so mi takoj padli v oči zaskrbljujoči pogledi srbskih kolegov, ki so nervozno pogledovali v svoje izpiske in čakali na ustne izpite. Ah ja, vsem nam še kako dobro poznani prizori. Kljub njihovi žalosti pa si našega dobrega razpoloženja nismo pustili motiti. Med sprehajanjem po laboratorijih so njihovi asistenti občasno preverjali naše znanje (eni res ne morejo iz svoje kože) in se hvalili s svojimi modernimi aparaturami ... priklopljenimi na katodne monitorje ... Sicer pa faks kot faks, edina stvar, ki je res izstopala, je bil botanični vrt, ki ga imajo posajenega kar sredi stopnišča. Po programu bi moral slediti ogled Agency for Drugs and Medical Devices, vendar so nam zadnji trenutek odpovedali. Natančnega razloga, zakaj je do tega prišlo, nam sicer niso razkrili, vendar sklepamo, da so se ustrašili za svoja delovna mesta, ko so slišali, da prihajajo mladi nedobudni farmacevti iz Slovenije. Le kdo bi jim

Spremne za party

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Mitja Žnidarič

zameril?! Sledil je ogled ene izmed najbolj znamenitih stavb srbske prestolnice – Cecine rezidence! No, tega in kultnega stadiona nogometnega kluba Crvene zvezde, Marakane. Vodnik nam je podrobno predstavil celotno zgodovino kluba in nam razkazal bogato zbirko pokalov, ki krasi njihov muzej. Med drugim smo videli tudi polno vitrino steklenih pokalov izdelanih v Rogaški, ki so bili mimogrede najlepši – povsem objektivno mnenje. Na koncu so nam dovolili tudi vstop na VIP-ložo stadiona, kjer smo si lahko »slobodno« pripalili cigaret in uživali v razgledu na zelenico in v ozadju osvetljen Beograd. Izčrpani od ogledov smo se končno namestili v našem hostlu, ki je bil, zelo priročno, lociran povsem v središču mesta. Časa smo imeli ravno dovolj za krajšo osvežitev in rehidracijo, kajti že nas je čakala rezervacija v eni izmed najbolj znanih restavracij v boemski četrti – Skadarliji. Lokali na tej ulici so tako priljubljeni, da brez predhodne najave ljudje ostanejo zunaj in lahko samo cedijo sline ob pogledu na dobrote, ki jih gostinci nosijo na mize. In teh je res bilo ogromno! Poleg tega je imela vsaka soba v

DOGAJALO SE JE

restavraciji svojo skupino muzikantov, ki so igrali pravzaprav vse, kar si je gost poželel. Tako smo si med drugim lahko napasli ušesa ob zvokih Avsenika v trubaški izvedbi in seveda kopici drugih uspešnic iz bivše skupne države. Kot zanimivost naj omenim še to, da Srbi ne poznajo ekvivalenta t. i. Kebrovega zakoKo si zaželiš nekaj lepega, pa dobiš na, zato so bili prossamo Žibreta tori v restavraciji zares dodobra zakajeni. Marsikomu to ni bilo všeč, je pa vsekakor pripomoglo k pristnemu doživetju tamkajšnje kulinarike. Po taki obilni večerji je bilo seveda potrebno pokuriti odvečne kalorije in najbolj primeren kraj za to je plesišče diskoteke! Ker je Partygrad znamenit po diskotekah na splavih Save, smo se namenili prav tja in v ritmih žive glasbe plesali pozno v noč. Po nekaj urah spanja smo se okrepčali z zajtrkom v eni izmed bližnjih restavracij in se podali na voden ogled Beograda, ki je trajal kar tri ure. Vse skupaj je minilo zelo hitro, saj je Željko, naš vodnik, predstavitev

naredil res zanimivo, za nas pa je imel pripravljenih tudi veliko manjših presenečenj. Eno izmed teh je bila pokušina medice izdelane po receptu njegovega dedka – res super pitna zadeva! Beograd na splošno je zelo raznoliko mesto, saj je na vsakem koraku viden vpliv, ki so ga imele v zgodovini različne civilizacije, ter na žalost tudi vojne. Tako lahko na sprehodu po eni ulici vidimo zgradbe grajene v slogu iz rimskega, otomanskega in socialističnega obdobja, pa vse do moderne arhitekture. Naša zabavna rekreacija se je zaključila z vzponom na beograjsko trdnjavo v Kalemegdanskem parku, kjer smo ob sončnem dnevu imeli res prekrasen razgled nad celotnim mestom. Do večera smo imeli prosto, kar smo izkoristili za regeneracijo in sprehode po božično okrašeni Promenadi kneza Mihajlova, kjer so stojnice ponujale široko paleto spominkov, večinoma seveda rakijo na tisoč in en način. Zaključek večera je bil zopet obarvan zelo družabno – z odhodom v diskoteko, kakopak! Neprespani noči je sledil še zadnji ogled v Beogradu, in sicer Hiše cvetja, mavzoleja, v katerem je pokopan Josip Broz Tito, ki smo ga nekateri zaradi pomanjkanja energije (ne)hote prespali. Po ogledu mavzoleja oz. chilliranju v kafanah sta sledila še kosilo ter vožnja nazaj proti Ljubljani, ki je minila zelo mirno, saj smo polni lepih spominov kaj hitro popadali po avtobusnih sedežih in zaspali.

Tekmovanje v pripravi kuhanega vina Bilo je hladno popoldne, Ljubljana seveda že vsa v lučkah, v zraku pa niti ene snežinke, kot se to zadnja leta za december tudi spodobi. Bil je tisti čas, ko si poskusil verjetno že vsaj vse štante s kuhanim vinom, a nisi našel tistega pravega, najboljšega okusa. Zato smo se Žar crew odločili, da naredimo svojega. Zmagovalnega. Študentska organizacija UL je organizirala prvo tradicionalno tekmovanje v kuhanju vina in mi, kot študentje farmacije, ki smo profesionalno usposobljeni za pripravo raztopin, smo se tega lotili po svoje. Karameliziranje sladkorja v pomarančnem in limoninem soku do natančno določene konsistence. Dodali smo cimet in klinčke v karameliziran sladkor, da smo iz cimeta izlužili cinamalaldehd in etil cinamat ter evgenol iz klinčkov. Nepogrešljiv je bil dodatek vanilina iz burbonske vanilje, vse skupaj pa je nato počasi, 20 min, brbotalo pri natančnih 70 °C. Naslednji korak je bil postopen dodatek belega vina ob neprestanem mešanju (in pokušanju), muškatnega oreščka in naše skrivne sestavine – belega ruma. Mehansko smo obdelali še

Žar crew

limonine in pomarančne lupine ter tako iz njih pridobili še zadnje, nepogrešljive arome. Vonj in okus, ki sta počasi omamljala naše čute ter blažila mraz, sta prepričala tudi 3-člansko komisijo in dvoma o zmagovalcu seveda ni bilo več. Zmagal je Žar crew kuhanček in prvi »batch« je bil že po nekaj minutah prazen. A zmagovalce je treba pripeljati domov, tja, kjer so zmagovalci nastali. Zato smo drugi »batch« naredili na Farmakuhančku, na lokaciji, kjer se je Žar crew resnično rodil. Za faksom.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

ŠPORT

Šport Uvod Univerza v Ljubljani organizira številne športne dogodke, na katerih se med seboj pomerijo ekipe njenih članic. Študentje in zaposleni na Fakulteti za farmacijo sodelujemo v številnih tekmovanjih, na katerih smo tudi zelo uspešni. Vemo, da nas je veliko aktivnih tudi na športnem področju, tekmovanja Univerze v Ljubljani pa so odlična priložnost za dodatno udejstvovanje in zastopanje Fakultete na tem področju. Število ekip želimo v prihodnjih letih ohraniti oz. še povečati, zato vabimo vse k sodelovanju v kateri koli športni panogi.

21. Ljubljanski maraton Ulice Ljubljane so 30. oktobra 2016 preplavili tekači na tradicionalnem Ljubljanskem maratonu, ki smo se ga ekipno udeležili tudi študentje farmacije in nekateri zaposleni s Fakultete za farmacijo. V hladno jesensko jutro nas je pospremila megla, a kljub temu se nismo dali, saj smo vedeli, da nas za puhasto sivino pričakuje sonce. Dogodek so odprli tekači na 10 km. V tej kategoriji so nas predstavljali: Bernarda Bravc, Urška Jelenovec, Matevž Šenica in Ajda Šolinc. Po uspešno opravljeni 10-kilometrski preizkušnji smo se na tekaško progo odpravili polmaratonci in maratonci. Celotno pot so nas spremljali sonce in bučni vzkliki navijačev. Na 21-kilometrski preizkušnji smo tekli: Martin Grosek, Tamara Knific, Anita Kosmač, Jernej Koželj, Suzana Kranjčec, Mojca Pernek, Odineja Ratek, Miloš Repše, Ema Valentina Sajovic. V zlati kategoriji 42 km nas je predstavljal Nace Zidar. Po tej zahtevni, a hkrati zanimivi preizkušnji, lahko

Eva Shannon Schiffrer Sledi predstavitev športnih panog in tekmovanj, na katerih smo sodelovali v preteklih nekaj mesecih. Prispevki se slogovno razlikujejo, saj so delo vodij oz. tekmovalcev v posamezni panogi. Vse ekipe se zahvaljujejo prof. Nadi Bratuž, ki neumorno rekrutira člane ekip in nas uspešno pripravlja na vsa tekmovanja. Njena navdušenost in spodbujanje sta zares neprecenljiva za naše uspehe. Priložnosti za športne navdušence torej ne primanjkuje, morate jih le izkoristiti!

Odineja Ratek

Skupinska slika, na kateri se nam je pridružil tudi prof. dr. Stane Srčič, ki je tekel na 21 km.

rečem, da smo znova potrdili, da je tekaški duh med nami še kako prisoten. Vsem udeležencem iskrene čestitke in se vidimo prihodnje leto na 22. Ljubljanskem maratonu v še večjem številu.

Dobri rezultati namiznotenisačev na univerzitetnem prvenstvu Janko Stankić V sredo, 14. decembra 2016, je v Športnem parku Kodeljevo potekalo prvenstvo Univerze v Ljubljani v namiznem tenisu. Turnir za posameznike je bil razdeljen na tekmovalno kategorijo za izkušene igralce in rekreativno kategorijo za druge ljubitelje tega športa.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Turnirja smo se udeležili tudi štirje študentje s Fakultete za farmacijo, in sicer sva dva igrala v tekmovalni, dva pa v rekreativni kategoriji. Najboljšo uvrstitev je dosegel Jurij Zdovc, ki je zmagal v tekmovalni kategoriji, sam pa sem v isti kategoriji končal na četrtem mestu, medtem ko se je

ŠPORT

v rekreativni kategoriji Dejan Temov uvrstil v četrtfinale, Rok Milošič pa v osmino finala. Turnir dvojic je bil skupen za obe kategoriji. Dejan Temov in Rok Milošič sta zasedla peto do osmo mesto, Jurij Zdovc in jaz pa sva se uvrstila

v finale ter po tesnem porazu zasedla drugo mesto. Jurij Zdovc se je po zaslugi rezultata med posamezniki uvrstil v ekipo Univerze v Ljubljani, ki bo junija na Češkem nastopila na evropskem univerzitetnem prvenstvu.

Štafetni tek Univerze v Ljubljani 2016 Na sončno oktobrsko sredo, 12. oktobra 2016, je v študentskem naselju v Rožni dolini potekal 5. Decathlon štafetni tek Univerze v Ljubljani. Za najvišja mesta se je borilo deset ekip, vsako je sestavljalo pet fantov in pet deklet. Vsak izmed njih je moral preteči 1 kilometer dolgo traso. Za čast Fakultete za farmacijo smo se s progo soočili tudi farmacevti. In sicer je deseterica, v postavi Martin Grosek, Tina Požun, Anja Benko, Mitja Pišlar, Ema Valentina Sajovic, Lovro Klobučar, Danaja Dover, Jan Breznikar, Tina Kozjek in Mitja Lindič, svojo nalogo opravila z odliko. S časom 37:06 so pritekli na vrhunsko 3. mesto. Premoč je bilo treba priznati le prvouvrščeni ekipi Fakultete za šport (34:26) in ekipi Fakultete za medicino (36:42), ki je pritekla do srebrne kolajne. Z nestrpnostjo čakamo na naslednje športne izzive, kjer bomo še močnejši.

Univerzitetna futsal liga V letošnjo sezono univerzitetne futsal lige smo vstopili s precej pomlajeno ekipo, ki jo sestavlja kar nekaj novih fantov. Vodiva jo skupaj z Matejem Štausom. Žreb nam je dodelil zelo težko nalogo, saj so v skupini skoraj vsi favoriti za naslov futsal lige, med njimi Fakulteta za

Navijači

Danaja Dover

Štafetna ekipa

Klemen Mezgec šport, Ekonomska fakulteta, Zdravstvena fakulteta, lanski zmagovalci Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Naravoslovnotehniška fakulteta, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Medicinska fakulteta, Filozofska fakulteta ter Fakulteta za elektrotehniko. Prvi ligaški krog smo odigrali s Filozofsko fakulteto, tekmo smo remizirali z rezultatom 2 : 2. Kljub prednosti dveh zadetkov nam ni uspelo obdržati vodstva. V drugem krogu smo prav tako remizirali, takrat z rezultatom 1 : 1 proti ekipi NTF-ja. Zadnjo tekmo v letu 2016 smo odigrali s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo ter nesrečno izgubili z 0 : 3. Do zadnjih minut smo pritiskali na vrata gradbenikov, vendar je bil njihov vratar v odlični dnevni formi in ni podlegel našim strelom. Nato pa smo pri igri brez vratarja, iz protinapadov prejeli dva gola. Sledila je težka tekma proti favorizirani ekipi Fakultete za šport, ki smo jo izgubili z 0 : 4. Kljub nekoliko slabšim rezultatom v letošnji sezoni ne dvomim, da nas še čaka vzpon in posledično

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

ŠPORT

boljši rezultati. Poudariti moram, da je ekipa mlada, neizkušena, glavni razlog za slabše rezultate pa je zagotovo primanjkljaj treningov, saj je med nami veliko novih obrazov, s katerimi se moramo še dodobra spoznati. Izpostaviti pa moram zagnanost in odgovornost

fantov ter individualno kakovost, v čemer smo zagotovo v samem vrhu letošnje futsal lige. Vse bralce revije Spatula pozivam k obisku in navijanju na prihajajočih tekmah, saj bi nas s tem dodatno motivirali k doseganju boljših rezultatov.

Žar crew s pokalom v curlingu Po enoletnem premoru zaradi obveznosti v tujini se je Žar crew vrnil – še boljši, še močnejši. Predvsem zaradi tega, ker eno leto Erasmusa pomeni eno leto samostojnosti, torej biti eno leto sam svoja Fata. In kje boljše unovčiti spretnosti kot na curlingu – športu, kjer je pometanje ključna sestavina športa. Dejstvo je, da če greš že tretjič na takšno tekmovanje, se od tebe pričakuje vsaj kvalifikacija na olimpijske igre. Zato smo bili pod pritiskom. In mi žarimo pod pritiskom. Naša taktika stila »najprej jim pusti, da zmagajo prvo rundo, nato pa jih premagaj v naslednjih dveh,« se je obrestovala vse do četrtfinala, kjer smo taktiko prve runde držali celo tekmo. A mala rošada v zaporedju metalcev je pomenila zanesljivo zmago v tekmi za tretje mesto in Žar crew je prvič domov prinesel pokal. Še naprej dokazujemo, da so del te skupine samo ‘perfektni moški’, ki znajo tako peči kot pometati, pa še športniki so. Če pa nas kdo vpraša, kaj je tista stvar, ki nam je pri curlingu najbolj všeč, pa lahko povzamemo besede slavnega curlingaša (je to

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Žar crew

Bronasto zlati Žar crew

sploh beseda?) Igana: »Najlepše je to, ko tako lepo drsiš sam po ledu … In nato vidiš, kako drugi izgubijo.«

RAZVEDRILO

Razvedrilo

Rešitve lahko najdete na strani 60.

Vstavi števke od 1 do 9 v kvadratke tako, da bo vsota vsake posamezne vrstice oz. stolpca 15.

Premakni dva kroga, da nastane kvadrat.

Katera črka manjka v danem zaporedju (angleška abeceda)?

Igraj trikrat tri v vrsto s tvojim desnim sosedom. Kdor zgubi, da za kavo na avtomatih pred P1. Če je rezultat izenačen, oba plačata kavo.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

RAZVEDRILO

Najdi pando!

Avtor slike: Eric Francisco, Fakulteta za farmacijo

NAGRADNI SUDOKU Reši nagradni Sudoku in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 1x Drug Dealer pulover 1x Drug Dealer majica 1x Drug Dealer USB Reši Sudoku in obišči spletno stran www.dsfs. si. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom. Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: Drug Dealer pulover, 2. nagrada: Drug Dealer majica, 3. nagrada: Drug Dealer USB. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 10. marca 2017 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 10. marca 2017, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 11. marca 2016. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 15. marca 2017 v Facebook skupini Študentje farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 20. aprila 2017). 7. Nagrade niso prenosljive.

Š t. 71 | Februa r 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

Rešitev: črka T. A je 1. črka abecede. Pri vsaki četrtini prvega kroga napreduješ za eno črko F->G->H->I. D je 4. črka, torej napreduješ za 4. G->K->O->S. F je šesta črka abecede.

62 Pri tej nalogi so možne tudi druge rešitve.

Rešitve SPONZORJI

Roche. Delamo za dober namen.

Odkrivamo in razvijamo inovativna zdravila in diagnostiÄ?ne teste, ki pomagajo ljudem Ĺživeti bolje in dlje.