Spatula 72 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

SPATULA Š T. 72

M A J 2017

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

Ne spreglej! Na dosegu dotika – aplikacije, ki jih potrebuje vsak študent farmacije.

– stran 22 –

KO BOM VELIK, BOM … RAZISKOVALEC

Kolumna – Si cepljen proti neumnosti?

www.dsfs.si/spatula

Intervju S PROF. Julijano Kristl

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula Maj 2017 | Št. 72 Naklada: 1100 izvodov

Kazalo 3 uvodnik 4 Iz stroke

Glavni urednik:

4 Celične terapije poškodb sklepnega hrustanca

Nejc Klemenc, spatula@dsfs.si

7 Sekvenciranje naslednje generacije v onkologiji

uredniški odbor: Špela Černilogar, Tilen Kozole, Katja Olenik, Nina Ozimič, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek, Maša Vozlič

ustvarjalci: Meta Brežan, Anja Cajhen, Špela Černilogar, Matic Dolinar, Matej Dragovan, Barbara Herlah, Nives Hribernik, Nejc Klemenc, Tilen Kozole, Danaja Kuhanec, Anja Mestnik, Leon Rižner, Iza Pekle Simonič, Janko Stankić, Monika Stojanovski, Ajda Šolinc, Anja Šribar, Mateja Šutar, Ana Temeljotov, Neža Trpin, Anamarija Tušar, Eva Velimirović, Danijel Videc, Anže Zidar, Urša Žibert

Recenzenti: Izr. prof. dr. Matjaž Jeras, mag. farm., asist. Klemen Kodrič, mag. lab. biomed.

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o.

10 predstavitev 10 Predstavitev koordinatorjev ŠS SFD in DŠFS

13 Ko bom velik, bom ... 13 Raziskovalec na področju in vivo in vitro korelacije 17 Raziskovalec na področju kliničnih raziskav

22 pogovor z alumni … malce drugače 28 Aktualno 28 Na dosegu dotika

31 novice iz sveta farmacije 34 Intervju 34 Prof. Julijana Kristl: Ali nam je lahko za vzor?

38 Kolumna 38 Si cepljen proti neumnosti? 39 Odpadna zdravila ali »The elephant in the room«

42 Izkušnje iz tujine 42 SEP v Peruju

ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, ŠS SFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠSSFD, katerih oglase objavljamo.

43 Dogajalo se je 49 Šport 51 Razvedrilo 51 Vprašali in izzvali smo 20 študentov farmacije (pred vhodom na brucovanje) 52 Miselne uganke

uVODnIK

Motivacijski roštilj Bližamo se koncu maja in počasi spet prihaja tisti čas, ko si misliš, da gre vsem drugim toliko lepše v življenju, ti pa cele dneve gniješ v knjižnici za knjigami. Zato smo se odločili, da to številko naredimo malo bolj vzpodbudno za prihodnost, da vam damo neki fokus in vizijo, za kaj se dejansko trudite. Če se navežem na uvodnik iz prve številke, lahko rečem, da vam ponujamo en tak motivacijski žar, v katerem pa tokrat prevladujejo kotleti. V novi rubriki vam predstavljamo zgodbe uspešnih nekdanjih študentov naše fakultete – njihove začetke kot bruci in njihovo pot do uspeha, ki se je vzpenjala od študentskih dni pa vse do danes. Ugotovili boste, da uspešnost ni pogojena z dobrimi ocenami (seveda ne škodijo), temveč je zanjo pomembno predvsem to, da se med študijem zgradite osebnostno, ugotovite, kaj si želite in pridobite izkušnje na čim več različnih področjih. Na koncu te na razgovorih verjetno nihče ne bo vprašal, kolikokrat si šel pisat PaFi in ali je razlog za študentsko delo padec četrtega letnika ali le želja po spoznavanju novega. Magistri farmacije bomo navsezadnje na koncu študija vsi šli skozi isti program, zato je treba najti nekaj, s čimer izstopaš kot posameznik. Predvsem tukaj ciljam na kakšne obšolske dejavnosti, kot so raziskovalne naloge, delo v našem društvu ali študentsko delo v farmacevtski industriji.

marsikatero delo – tako v laboratoriju kot tudi pri učenju ali na potovanju v tujini. Svet postaja namreč vedno bolj digitaliziran in prav je, da gremo v korak z njim. Kljub temu se je treba zavedati pomembnosti druženja, spoznavanja novih ljudi in navsezadnje uživanja študentskih let. Pojdi na Erasmus, pojdi na SEP, pojdi na EPSA kongres, pojdi na Farmapiknik, pojdi na Farmažur. Nikoli več ne boš imel možnosti tako enostavno in hitro zamenjati okolja ter spoznati nove prijatelje. Nikoli več ne bo tako enostavno iti živet v tujino za eno leto, med uživanjem pa opraviti še študijske obveznosti v drugem jeziku. In če smo že pri tujih jezikih, upam, da vam bo čim manj izpitov letos videti kot v tujem jeziku in da ko boste z oceno na meji, boste z odstotki vedno na boljši strani meje. Želim vam, da bi bili poleti čevapi vedno ravno dovolj pečeni, vi na plaži pa tudi in da bi bilo pivo v senci ravno prave temperature, morje pa tudi.

Nejc Klemenc

Ko sem ravno pri farmacevtski industriji – nadaljujemo rubriko Ko bom velik, bom …, v kateri vam približujemo delovna mesta, za katere sta izrazili največ interesa. Tokrat boste od blizu spoznali delo na oddelku za in vivo in vitro korelacije in na oddelku za klinični razvoj. Morda boste med branjem spoznali, da je ravno to področje tisto, ki vas najbolj pritegne. V tem primeru lahko brez težav kontaktirate katerega izmed intervjuvancev za dodatne informacije. V poplavi informacij, ki jih imamo vedno na dosegu dotika, je zelo pomembno, da znamo na hitro priti do uporabnih podatkov. V ta namen smo vam poiskali nekaj »must have« aplikacij, ki vam bodo olajšale

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

IZ STROKE

Celične terapije poškodb sklepnega hrustanca

Anže Zidar

V današnji starajoči se populaciji postajajo mišičnoskeletne bolezni in bolezni sklepov glavni vzrok ovirane mobilnosti starejše populacije, kar povzroča dodatne zdravstvene zaplete. Pri starejši populaciji so v ospredju predvsem kronične vnetne bolezni, kot so različni artritisi (poznamo več kot 200 vrst artritisa, med njimi pa je najpogostejši osteoartritis). Dandanes dajejo terapije sklepnega hrustanca le omejene pozitivne klinične izide, zato se intenzivno raziskujejo novi pristopi k zdravljenju teh bolezni. Najbolj obetavne raziskave se kažejo na področju celičnih terapij poškodovanega hrustanca. V ospredju sta predvsem terapija z implantacijo avtolognih (pacientu lastnih) hondrocitov ter implantacijo mezenhimskih matičnih celic. Te terapije delujejo tako, da pospešujejo regeneracijo in hkrati blažijo vnetje na mestu poškodbe, kar pozitivno vpliva na zdravljenje poškodbe.

generaciji hrustanca se razgrajujejo proteoglikani, zato se vsebnost vode v hrustancu manjša. Izguba proteoglikanov povzroči tudi pospešeno razgradnjo kolagena v hrustancu. Vnetje se lahko razširi še na druge strukture v sklepu, ki nato začnejo počasi degenerirati.

Sestava sklepnega hrustanca Sklepni hrustanec je trda, a ﬂeksibilna struktura s posebnimi biomehanskimi lastnostmi. Skrbi za to, da se kosti v sklepu premikajo gladko, z minimalnim trenjem. Normalen hrustanec je sestavljen iz štirih plasti, ki se razlikujejo po obliki hondrocitov, orientiranosti kolagena tipa 2 in sestave zunajceličnega matriksa. Vrhnja plast je kompaktna in vsebuje sploščene hondrocite ter malo proteoglikanov. Srednja plast ima naključno orientiran kolagen tipa 2 in je najdebelejša plast. V bazalni plasti je kolagen razporejen pravokotno na kost, hondrociti so okrogli. Zadnja pa je prehodna plast, ki meji na mineraliziran hrustanec. Ta ni ožiljen in nima limfnih vodov, kar prispeva k slabši intrinzični regeneraciji tega tkiva.

Na sliki so prikazane spremembe hrustanca, ki vodijo v njegov propad. Eden izmed degenerativnih mehanizmov je tudi vnetje, ki se širi preko raznih vnetnih dejavnikov in levkocitov ter drugih celic. Pri vnetju sodelujejo limfociti T, makrofagi in ﬁbroblasti, ki v okolico sproščajo vnetne dejavnike TNF-alfa, interlevkin 1 beta, ter razne reaktivne kisikove zvrsti. (1)

Degeneracija hrustanca pri osteoartritisu

Avtologna implantacija hondrocitov (ACH)

Osteoartritis je bolezen sklepov, pri kateri pride do razgradnje sklepnega hrustanca in kosti. Simptomi so bolečine, zatrdelost, zatekanje in omejena gibljivost sklepov. Vzrok bolezni naj bi bila velika obremenitev sklepa in vnetni proces v sklepu. Simptomi se razvijejo, ko je sklepni hrustanec obrabljen v tolikšni meri, da je prizadeta tudi kost pod njim. V začetni fazi se dogajajo v hrustancu biokemijske spremembe, ki povzročijo premik vode iz hrustanca. Voda je pomembna za ohranjanje pravilnih lastnosti hrustanca za nemoteno delovanje sklepa. Iz hrustanca vodo sili mehanska obremenitev, v hrustanec pa osmotski pritisk proteoglikanov v hrustancu. Pri de-

ACH je najpogostejša strategija celične terapije obrabljenega hrustanca v sklepih. Terapija poteka tako, da na poškodovano mesto aplicirajo avtologne (celice pridobljene od istega pacienta) hondrocite, ki nato posredujejo regenerativne učinke. Najprej izvedejo biopsijo hrustanca iz dela, kjer ne pride do obremenitve in iz njega izolirajo hondrocite. Te celice nato pomnožijo v enoplastni celični kulturi, kar pomeni, da imajo na voljo več celic za implantacijo na mesto poškodbe in večji regenerativni potencial. Po čiščenju kulture celic jih vbrizgajo na mesto poškodbe in čez njih prišijejo del periosta (vezivno tkivo, ki prekriva kosti), da

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

ostanejo na mestu poškodbe. Klinične študije na zajcih kažejo spodbudne rezultate, saj je bilo po terapiji na mestu poškodbe kar 82 odstotkov poškodovanega dela zapolnjenega z novim hrustancem. Pomanjkljivosti te terapije so povezane predvsem s periostom, ki ga prišijemo čez vbrizgane celice. Pride lahko do odstopa periosta od poškodovanega dela, razplastitve periosta ter hipertroﬁje. Tem učinkom so se želeli izogniti z nadomestitvijo periosta s kolagenskimi plastmi ter biorazgradljivim matriksom, ki zadrži celice na mestu delovanja. Druga pomanjkljivost je dediferenciacija (pretvorba celice iz specializirane v manj specializirano) hondrocitov. Ko hondrocite gojimo v enoplastni kulturi, ti izgubijo nekatere lastnosti, ki bi pomagale pri regeneraciji. Obseg tega procesa se sicer lahko omeji z različnimi rastnimi dejavniki, dodanimi v medij za gojenje (inzulinu podoben rastni dejavnik I, transformirajoči rastni dejavnik beta itd.). Hrustanec, ki zraste na poškodovanem mestu, pa se razlikuje od zdravega hrustanca, saj ni oblikovan po plasteh, temveč je zunajcelični matriks povsod naključno razporejen. Zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami Mezenhimske matične celice (MSC) so multipotentne stromalne celice s potencialom diferenciacije v osteoblaste, hondrocite in adipocite. MSC lahko izoliramo iz različnih tkiv: maščobno tkivo, placenta, koža, zobna pulpa, kri popkovine, amnijska tekočina, obžilne celice popkovine, Whartonov žele, sinovialna tekočina in materino mleko. MSC so predmet številnih raziskav zaradi njihove sposobnosti za diferenciacijo, pospešeno regeneracijo tkiv in imunomodulacijo, kar lahko uporabljamo za zdravljenje kroničnih vnetnih bolezni. V ﬁzioloških pogojih imajo MSC vlogo matičnih celic vseh tkiv, razen krvotvornih. Predstavljajo hranilne celice za podporo rasti in diferenciacije drugih celic, saj so zmožne sinteze različnih komponent zunajceličnega matriksa in rastnih dejavnikov. Po pridobitvi MSC iz tkiva (najbolj primerno tkivo je popkovnična kri, saj so v njej celice lahko dostopne in imajo primerne lastnosti za terapijo) celice razmnožijo in vitro v mediju, ki ne dopušča diferenciacije. Nato jih izolirajo iz gojišča in vbrizgajo na mesto delovanja, torej na mesto poškodbe. MSC preko več mehanizmov pozitivno vplivajo na regeneracijo. Stimulativni vplivi na regeneracijo so lokalna imunomodulacija, diferenciacija v hondrocite ter sproščanje raznih rastnih dejavnikov v okolico. Pri kroničnih vnetnih boleznih, kot je osteoartritis, je še posebej pomembna imunomodulacija, ker zmanjšuje vnetje, in destruktivno delovanje levkocitov, kar pospeši regeneracijo tkiva. Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Imunomodulacija Imunomodulacija je posredovana preko več različnih signalnih poti, in sicer preko izločanja vodotopnih molekul, ﬁzičnega kontakta celic in receptorjev. MSC lahko modulirajo tako prirojen kot pridobljen imunski sistem s supresijo celic T, zorenjem dendritičnih celic, aktivacijo in proliferacijo celic B ter celic naravnih ubijalk, supresijo njihove citotoksičnosti in spodbujanjem regulatornih celic T (Treg).

Na sliki so s puščicami označene poti, ki jih MMC vzpodbujajo in tako zavirajo vnetje, z ostalimi povezavami pa so označene poti, ki jih MSC zavirajo ter tako zmanjšujejo vnetni odziv celic. MMC po različnih poteh povečajo lokalno toleranco celic, tako da zmanjšajo citotoksičnost limfocitov T, zmanjšajo izločanje provnetnih citokinov (PGE2, IL-6, TNF-alfa) ter povečajo izločanje protivnetnih dejavnikov (TGF-beta, NO...).

Regeneracija MSC stimulirajo regeneracijo z zamenjavo propadlih celic v tkivih, s spodbujanjem nepoškodovanih celic k delitvi in diferenciaciji ter z modulacijo imunskega odziva. V nekaterih primerih (jetrna ciroza, miokardni infarkt, ledvična odpoved ter nevrodegenerativne bolezni) terapevtski učinek MSC ni sorazmeren z učinkovitostjo presaditve celic ter njihove integracije v tkivo. Za učinkovito terapijo je dovolj supernatant celične kulture, ki vsebuje rastne dejavnike in druge topne molekule (interlevkin 6, transformirajoči rastni faktor-β, prostaglandin E2, hepatocitni rastni faktor, epidermalni rastni faktor, NO itd.). Te molekule skupaj povzročijo inhibicijo vnetnega odziva, vzpodbujajo endotelijsko in ﬁbroblastno aktivnost ter proliferacijo in diferenciacijo starševskih celic v tkivu. Učinkovitost MSC je odvisna od časa aplikacije MSC, poti dostave MSC, pacienta in učinkovitosti celic. Bolezni hrustanca postajajo zaradi starajoče se populacije vse bolj pereč problem v moderni družbi, kar pomeni tudi precejšnje breme za zdravstvo. Ker imajo stare, konvencionalne terapije le omejeno uspešnost pri zdravljenju poškodb sklepnega hrustanca, so v porastu raziskave celičnih terapij bolezni hrustanca. Trenutno sta

IZ STROKE

najuspešnejši terapiji z avtologno implantacijo hondrocitov ter implantacijo mezenhimskih matičnih celic. Pri teh terapijah moramo zagotoviti, da vbrizgane celice ostanejo na mestu poškodbe, da lahko izvajajo terapevtski učinek. To zagotovi prišit periost čez mesto aplikacije, ali pa nanos celic v matriksu, ki ne dopušča, da bi celice odplavilo z mesta delovanja. Terapija s hondrociti deluje predvsem tako, da nadomešča izgubljeni hrustanec in z rastnimi dejavniki vzpodbuja regeneracijo. Zdravljenje z mezenhimskimi matičnimi celicami pa poleg tega mehanizma posreduje tudi lokalno imunomodulacijo, kar je še posebej zaželeno pri kroničnih

vnetnih boleznih. Seveda imata obe terapiji tudi slabe plati. Terapija z alogenskimi hondrociti je problematična pri namnožitvi celic, saj lahko te izgubijo določene lastnosti, pomembne za regeneracijo. Pri terapiji z MSC pa je pomanjkljivo znanje o gojitvenem mediju, saj razmnoževanje še ne prinese optimalnih rezultatov. Pri obeh primerih je lahko težavno tudi zadrževanje celic na mestu delovanja. Na tem področju je potrebno opraviti še veliko raziskav, da bomo bolje razumeli mehanizme, preko katerih delujejo celice na poškodbo hrustanca, in pridobili ustrezno znanje za optimiziranje gojenja celic v primernem mediju.

(1) Dolcetti L., Dazzi F. 2015.Therapeutic Immunomodulation with Mesenchymal Stromal Cells: The Need for In Vivo Clues. International Journal of Translational Science, volumen 1, str. 23–40. (2) Fierabracci A., idr. 2013. Recent Advances in Mesenchymal Stem Cell Immunomodulation: The role of microvesicles. Cell Transplantation, volumen 24, str. 133–142. (3) Mattar P., Bieback K. 2015. Comparing the immunomodulatory properties of bone marrow, adipose tissue, and birth-associated tissue mesenchymal stromal cells. Frontiers in Immunology, 03 November, str. 1–5. (4) Mesenchymal stem cell. [internet]. [citirano 10. 5. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia. org/wiki/Mesenchymal_stem_cell (5) Microvesiclesl. [internet]. [citirano 10. 5. 2016]. Dostopno na naslovu: https://en.wikipedia.org/ wiki/Microvesicles (6) Nemet I. opredelitev lastnosti in njihovega vpliva na izolacijo celic cd133+ iz primarne kulture glioblastoma. Dipl. Delo. Ljubljana, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Študij Biotehnologije, 2011. (7) Wang Y. idr. 2014. Plasticity of mesenchymal sem cells in immunomodulation: pathological and therapeutic implications. Nature immunology, volumen 15 številka 11, str. 1009–1015. (8) Wei X., idr. 2013. Mesenchymal stem cells: a new trend for cell therapy. [internet]. [citirano 11. 5. 2016]. Dostopno na naslovu: http://www. nature.com/aps/journal/v34/n6/full/aps201350a.html

IZ STROKE

Sekvenciranje naslednje generacije v onkologiji

Danaja Kuhanec

V času trinajst let trajajočega projekta Človeški genom (Human Genome Project), ki je bil zaključen leta 2003, so določili nukleotidno zaporedje celotnemu humanemu genomu. Uporabili so tehniko sekvenciranja, imenovano BAC (bacterial artiﬁcial chromosome), pri kateri so genom razrezali na približno 150.000 baznih parov dolge fragmente, jih vnesli v vektorje, te v bakterijskih kolonijah namnožili in jih sekvencirali z metodo po Sangerju. S projektom so bili postavljeni temelji sekvenciranja, na katerih so znanstveniki gradili zamisli za nove tehnologije, ki bi omogočale cenejše ter hitrejše določanje nukleotidnega zaporedja. Revolucijo na tem področju predstavljajo tehnike sekvenciranja naslednje generacije (NGS), ki omogočajo sočasno določanje nukleotidnega zaporedja do milijon različnih fragmentov DNA. Tehnike NGS imajo danes pomembno vlogo tudi v študijah raka ter v molekularni diagnostiki v onkologiji. Poznamo več pristopov tehnik NGS, med katere sodijo sekvenciranje z ligacijo (SOLiD), sekvenciranje posamezne molekule v realnem času (SMRT – Paciﬁc BioSciences), sekvenciranje z uporabo Oxford Nanopore tehnologije in sekvenciranje s sintezo. Slednje se nadalje razdeli na ciklično sekvenciranje z reverzibilno terminacijo (Ilumina) in sekvenciranje z adicijo posaPotek priprave milijonov fragmentov ssDNA pri Ilumina tehnologiji.

meznih nukleotidov (Ion Torrent).(2) Najbolj uporabljena je Ilumina tehnologija, katere princip omogoča številne prednosti v diagnostiki raka. Ilumina tehnologija sekvenciranja

Splošni potek priprave NGS knjižnice.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Pri Ilumina tehnologiji gre za sekvenciranje z reverzibilno terminacijo, kjer moramo najprej pripraviti knjižnico DNA. To pomeni, da molekulo DNA razrežemo na več fragmentov velikosti 200–500 baznih parov. Sledi denaturacija fragmentov DNA ter ligacija adapterjev, preko katerih se fragmenti vežejo na podlago pretočne celice. Ker imajo ti adapterji poznano sekvenco, lahko fragmente DNA, z oligonukleotidnimi začetniki, ki se nanje prilegajo, pomnožimo. Sledi stopnja podaljševanja pritrjenih oligonukleotidnih začetnikov, v kateri se zaporedno dodajajo deoksinukleotidi. Tako

IZ STROKE

otidi Pojavljajo se tudi napačne določitve zaporedij daljših sekvenc zaradi nepopolne odcepitve ﬂuorofora.(1, 2, 3) uporaba tehnologije ngs v onkologiji

Potek sekvenciranja pri Ilumina tehnologiji: (1) vključitev nukleotida v DNA verigo s polimerazo, (2) spiranje nevključenih nukleotidov, (3) zaznavanje ﬂuorescence (s tem določitev vrste nukleotida), (4) kemična odstranitev ﬂuorescentnih skupin in (5) deblokiranje 3´ OH skupine. Ves postopek (1-5) se ponavlja in s tem razbiramo sekvenco novo nastajajoče DNA.

nastane kopija izvornih fragmentov ssDNA. Denaturacija dvoverižnih fragmentov, hibridizacija, pri kateri se tvorijo mostički ter podaljševanje komplementarne verige DNA predstavljajo en cikel pomnoževanja, ki se večkrat ponovi, pri čemer dobimo na milijone fragmentov matrične DNA v vsaki pretočni celici. Sledi sprostitev enega konca fragmentov DNA iz mostičkov, tako da dobimo proste adaptorske sekvence, kjer se začne podaljševanje verige DNA v postopku sekvenciranja. Na pretočno celico, kjer imamo po pomnoževanju milijone skupkov ssDNA, nanesemo vse štiri vrste nukleotidov (vsak je označen s svojo ﬂuorescentno barvo). Sekvenciranje lahko poteka, ker smo dodali na 3´ OH skupino riboze blokirajočo skupino, ki prepreči vključitev sledečega nukleotida, kar omogoča zaznavo vsakega vnesenega nukleotida zaporedno ter s tem branje nastajajoče verige (slika 3). Ilumina tehnologija je najpogosteje uporabljena od tehnik NGS. Primerna je predvsem za sekvenciranje krajših fragmentov (150–300 bp), njena prednost pa je tudi nizek odstotek napak pri določanju sekvence homopolimernih segmentov (področja z večjim številom enakih nukleotidov). Kljub tem prednostim pa se pojavljajo napake na področjih bogatih z AT in GC nukle-

Sekvenciranje naslednje generacije se je na področju onkologije uveljavilo predvsem zato, ker tehnike omogočajo analizo majhne količine DNA oziroma RNA in so sposobne simultanega zaznavanja multiplih nukleotidnih variant, obsežnih ali manjših insercij, delecij ter fuzijskih transkriptov (himerne molekule RNA, ki jih kodirajo fuzijski geni, ki velikokrat igrajo pomembno vlogo v tumorogenezi). Za večino kliničnih aplikacij so v uporabi analizni kompleti oziroma genski paneli, ki omogočajo sekvenciranje tistih genov, ki so pogosto mutirani pri nekaterih vrstah rakavih obolenj. Prednost uporabe genskih panelov/takšnih analiznih kompletov je, da nam omogočajo zaznavo znanih in novih mutacij, do katerih lahko pride med razvojem raka. Ker so nekatere mutacije genov, ki povzročajo raka, podedovane, predstavljajo genski testi osnovo za presejalne in diagnostične genetske preiskave. Rezultati le-teh omogočajo ustrezno genetsko svetovanje nosilcem za razvoj raka pomembnih mutacij in pripomorejo k vzpostavitvi personaliziranega zdravljena. Zdravnik se na podlagi genskih sprememb bolnika namreč odloči, katero zdravilo je v posameznem primeru najbolj učinkovito. Velika prednost uporabe teh tehnik je tudi v tem, da je vzorec za analizo genotipa pri nekaterih rakih lahko plazma. Odvzem le-te predstavlja manj invaziven poseg, kot je biopsija. Ker večkraten odvzem takšnega vzorca ni problematičen, omogoča sledenje genetskega razvoja raka ter morebitnega razvoja rezistence na zdravila. Primer enega izmed najbolj proučevanih rakov z družinsko predispozicijo je hereditarni rak dojk. 30 odstotkov primerov bolezni se pojavi zaradi mutacij genov BRCA1 in BRCA2, ki kodirajo tumor-supresorske proteine. S pomočjo tehnik NGS je testiranje na mutacije BRCA1 in BRCA2 prišlo v rutinsko diagnostiko.(4,5) Tudi v Sloveniji, na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za presejanje genov BRCA1 in BRCA2 uporabljajo metodo NGS Ilumina TruSight Cancer Panel. Pri pacientkah, pri katerih z NGS zaznajo mutacije v BRCA1/2 izvedejo še potrditveno metodo – sekvenciranje po Sangerju.(6) Drugi primer, kjer so genski paneli in tehnologija NGS uvedeni v rutinsko diagnostiko, je pljučni rak. S pomočjo te tehnologije odkrivajo mutacije EGFR, ki lahko povzročijo odpornost na zdravljenje s tirozin-kinaznimi inhibitorji (TKI).(5) TKI zavirajo delovanje encimov tirozin kinaz, ki regulirajo celično proliferacijo, diferenciacijo

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

in apoptozo. Razvili so več zdravil, ki inhibirajo tirozin kinaze, in jih glede na mehanizem delovanja delimo v več generacij.(7) Mutacija T790M v eksonu gena 20 EGFR povzroča odpornost na TKI prve generacije, obenem pa je dokazan pozitiven odziv na zdravljenje s TKI tretje generacije.(5) Testiranje mutacije v genu EGFR se izvaja tudi na Onkološkem inštitutu v Ljubljani, za kar se prav tako uporablja tehnika Ilumina TruSight Cancer Panel.(6) Uporaba tehnik NGS pa ni omejena samo na genske panele, saj natančen vzrok bolezni, kljub tovrstnemu testiranju, ostaja za veliko število bolnikov neznan. Takrat uporabimo pristopa WES (whole exome sequencing), pri katerem sekvenciramo vsa kodirajoča zaporedja, in WGS (whole genome sequencing), pri katerem sekvenciramo celoten genom. Z omenjenima pristopoma lahko identiﬁciramo nove genske mutacije, ki lahko predstavljajo tveganje za razvoj raka in jih z

genskimi paneli spregledamo. S sekvenciranjem širšega področja genoma so odkrili nove gene, ki so dovzetni za mutacije pri raku pankreasa (gena PALB2 in ATM), hereditarnem feokromocitomu (gen MAX) in hereditarnem kolorektalnem raku (gena POLD1 in POLE). Pristopa WES in WGS v prihodnosti veliko obetata na področju genetske diagnostike, vendar je cena takšnih preiskav trenutno previsoka, zahtevna pa je tudi interpretacija rezultatov tovrstnih analiz, ki zahteva široko znanje analitika ter kompleksna bioinformacijska orodja. Tehnike NGS so uporabne tudi pri prentalani diagnostiki (PND) in preimplantacijski genetski diagnostiki (PGD) v povezavi z in vitro fertilizacijo pri starših, ki imajo dokazane družinske predispozicije za raka. Sistem je že danes dobro vzpostavljen v nekaterih državah in omogoča identiﬁkacijo podedovanih rakastih sindromov, kot so nevroﬁbromatoza, retinoblastom, Li-Fraumeni sindrom (posledica mutacije v genu Tp53, zaradi katere se razvijejo rak dojk, levkemije, osteosarkomi) ter že prej omenjen hereditarni rak dojk.(4,5) Zaključek

Delovni potek meritve cirkulirajoče tumor-speciﬁčne DNA z WES pristopom.

Uporaba tehnik sekvenciranja naslednjih generacij v onkologiji je omogočila boljše razumevanje patoﬁziologije in kljub nekaterim oviram, kot je izbira genov pri genskih panelih, omogočila izboljšano oskrbo pacientov ter možnost personaliziranega zdravljenja. Slednje igra veliko vlogo tudi pri pacientih v Sloveniji, kjer na Onkološkem inštitutu v Ljubljani s pomočjo Ilumina tehnologije odkrivajo Li-Fraumeni sindrom, dedni difuzni rak želodca, dedni rak dojk in/ali jajčnikov, družinske adenomatozne polipoze pri bolnikih z rakom debelega črevesa in danke in druge oblike dednih rakov ter se na podlagi pridobljenih rezultatov odločajo za način zdravljenja.(6) Razvoj farmakogenomike, bioinformacijskih orodij in potreba po prilagojeni terapiji ter uspešnih presejalnih programih postavljajo tehnike NGS v sam vrh analiznih metod, ki pa v prihodnosti obetajo še večje razsežnosti uporabe.

(1) R. Mardis E. Next-Generation Sequencing Platforms. The Annual Review of Analytical Chemistry. 2013; 6, 287–303. doi: 10.1146/ annurev-anchem-062012-092628 (2) Goodwin S., D. McPherson J., McCombie W. R. Coming of age: ten years of next-generation sequencing technologies. Nature. 2016; 17, 333–351. doi: 10.1038/nrg.2016.49 (3) Buermans H. P. J., den Dunnen J. T. Next generation sequencing technology: Advances and applications. Elsevier. 2014; 1842 (10), 1932–1941. doi: 10.1016/j.bbadis.2014.06.015 (4) Kamps R., D. Brandão R., J. Van den Bosch B., D. C. Paulussen A., Xanthoulea S., J. Blok M., Romano A. Next-Generation Sequencing in Oncology: Genetic Diagnosis, Risk Prediction and Cancer Classiﬁcation. International Journal of Molecular Sciences. 2017; 18 (2), 308. doi: 10.3390/ ijms1802308 (5) Serratì S., De Summa S., Pilato B., Petriella D., Lacalamita R., Tommasi S., Pinto R. Next-generation sequencing: advances and applications in cancer diagnosis. Onco Targets and Therapy. 2016; 9, 7355-7365. doi: 10.2147/OTT.S99807 (6) Onkološki inštitut Ljubljana. Seznam preiskav.https://www.onkoi.si/dejavnosti/zdravstvena_dejavnost/diagnosticna_dejavnost/oddelek_za_molekularno_diagnostiko/ seznam_preiskav/ Dostop April 23, 2017. (7) Ansari J., Palmer D. H., Rea D. W., Hussain S. A. Role of Tyrosine Kinase Inhibitors in Lung Cancer. Anti-Cancer Agents in Medical Chemistry. 2009; 9, 569-575. doi: 10.2174/187152009788451879

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

pREDSTAVITEV

predstavitev koordinatorjev ŠS SFD in DŠFS

Nejc Klemenc

Katere kapuce organizirajo dogodke? Kdo so Dealer Dealerji, ki vam ponujajo možnosti za pridobitev neformalne izobrazbe? Spoznajmo jih skozi sklop bolj ali manj random vprašanj.

Eva Velimirovič

(vodja humanitarne skupine)

Glede na to, da nas večina medijev obtožuje iz vseh strani, da smo farmacevti grozni ljudje, kaj meniš o dobrodelnosti naših študentov in zaposlenih? Tako študenti kot tudi zaposleni na naši fakulteti so se izkazali kot zelo dobrodelni. Študentje, čeprav so zaradi obveznosti na fakulteti zelo zaposleni, redno pomagajo pri projektih humanitarne skupine. Prav tako nam pri projektih pomagajo tudi na različnih katedrah fakultete. Če bi širša javnost to videla, bi se njena slika o farmacevtih najverjetneje vsaj nekoliko spremenila na bolje. nekaj sem slišal o tebi in pelinkovcu. Mi lahko poveš kaj več o tem? Veliko ljudem ni všeč njegov grenak okus, vendar je meni zelo všeč. Ko smo bili v Zagrebu, se je izkazal kot super zdravilo proti bolečinam v želodcu. Več pa ne bi komentirala :P. Sprejemate rezervacije vnaprej za tiste čokoladne mufﬁne na bazarju? Seveda, imamo že veliko rezervacij za naslednji bazar. V zameno pa pričakujemo kak prostovoljni prispevek več. :P Rezervacije sprejemam na mail: humanitarna.dsfs@gmail.com povej nam en random fact o sebi. Dneva nikoli ne začnem, da ne bi najprej spila kave.

nives Hribernik

(vodja strokovnih večerov)

Kako rada imaš dejansko hribe? Iz priimka bi sklepal, da jih obožuješ. Seveda, prihajam iz dinastije zagrizenih hribolazcev, ki si je takšno ime nadela približno v času, ko so na tem koncu Zemlje nastale prve omembe vredne vzpetine. Torej v paleozoiku pravi Wikipedia. Kaj meniš – bi bilo bolje, da spremenimo ime »strokovni večeri« v »strokovni popoldnevi« ali da enostavno naredimo strokovne popoldneve v strokovne večere? Odvisno od interesa in razpoložljivosti študentov. Glede na to, koliko tem bi bilo zanimivo obdelati, pa ni dovolj časa, razmišljam, da bi lahko organizirali kar strokovne maratone. Potrebujemo samo še sponzorja, ki bo priskrbel zadostno količino kofeina. jaz predlagam, da pod pretvezo, da imamo strokovni večer, naredimo eno žurko v laboratoriju, kaj praviš? Vse za strokovnost. Bojim se samo, da prošnja za rezervacijo prostora ne bo odobrena s strani tajništva. Kje največkrat ješ na bone in (za)kaj? Glede na to, da (žal) nisem plačana s strani nobenega od ponudnikov bonov, ne morem delati reklame. Lahko

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

pREDSTAVITEV

pa povem, da bi dosti raje jedla na bone, če bi kosilu dodali sladico. Je pa splošno znano dejstvo, da sem zelo navdušena nad hrano in kuhanjem, tako da kadar nimam preveč dela z organizacijo strokovnih dogodkov, raje sama skuham kosilo (in spečem kakšno pošteno torto … ali palačinke … ali potico … sem že na poti v kuhinjo). povej nam en random fact o sebi. Moje ime izhaja iz španščine in pomeni sneg. Na kongresu IPSF v Zimbabveju pa sem se naučila, da je očitno najbolj logična izgovarjava mojega imena »knives«.

Ana Temeljotov

(vodja projekta Javne kampanje)

Baje, da imaš korenine v Grčiji, tako da lahko dobim informacije iz prve roke – ali je v Grčiji vsak jogurt grški jogurt? Absolutno, v Grčiji je jogurt grški ali pa je grški jogurt. V Grčiji jogurt ni grški le, če je uvožen in »negrški« hkrati – kar pa se ne zgodi pogosto. potem mi mogoče znaš tudi odgovoriti, je grški tip jogurta isto kot grški jogurt, ali je to samo kakšna marketinška fora? Znam. :) Sestavi tripovedno zgodbo, v katero boš vključila vsa narečja, ki si se jih na faksu naučila. »Fejst se rada fčin tüje jezike, od španščine do prekmurščine. Na faksu, z gunmu k sm se zgovarjova, me je zmer nauču kšno novo besedo al pa frazo u negovmu narečju. I tk znam, da se f Črnomlju ne krade – če kaj rabiš, vzemeš.« Katera je tvoja najmanj ljuba beseda? Vsaka, ki bi morala biti v rodilniku, pa ni. povej nam en random fact o sebi. Rada imam matematiko in ne maram kave.

Ajda Šolinc

(vodja projekta 21. Mednarodni poletni farmacevtski tabor)

Kaj bi svetovala nekomu, ki je ravno začel kariero v twerkanju? Naj si hitro priskrbi kosmodisk. Med 11. in 16. julijem pa naj se nam pridruži na taboru. Katera tvoja dva atributa bosta študente najbolj prepričala, da se udeležijo tabora? Neutrudna dobra volja in moje veliko srce :) Ali so vsi žganci, ki jih ti narediš ajdovi žganci? Če jih naredim jaz, so vsi Ajdini žganci. Katera je tvoja najljubša risanka iz otroštva in zakaj? Želodko Superca, ker sem veliko v težavah in potrebna njegove pomoči. povej nam en random fact o sebi. Doma nimam krokodila. Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

pREDSTAVITEV

Rok Hribšek

(koordinator IMP praks/predstavnik interesnega področja športa in turizma (ŠO FFA))

Letos imaš kar dve funkciji, lani si bil predstavnik za stike z javnostjo, kaj boš prihodnje leto? Mogoče nadzorni odbor. Si predstavnik športa in turizma – katera izmed stvari ti je ljubša in zakaj? Turizem, ker pri njem ne moreš zgubiti. No, razen denarnice. Katera Disneyjeva princesa bi bil, če bi lahko izbiral? Trnuljčica, da se naspim po kongresu. Izmisli si bolj zabaven pomen kratice IMp. Instant monkey puding. povej nam en random fact o sebi. Ne znam žvižgat in nimam posluha.

Maja pivk

(koordinatorica praks SEP)

Vem, da vam vsako leto uspe zrihtati ogromno SEp praks za naše študente. Ajde, pohvali se malo, koliko naših študentov bomo v tujino poslali letos? Letos bomo v tujino poslali rekordno število študentov do sedaj, in sicer kar 43. Katera je najbolj eksotična država, v katero kdo gre? Uf, eksotičnih držav, v katere odhajajo naši študentje, je kar precej, če pa moram izpostaviti le eno, bi rekla, da je najbolj eksotična od vseh El Salvador. Opiši zate popolno pico. Moja popolna pica je tunina pica z veliiko sira in koruze ter čim manj čebule. Zraven pa obvezno en lačen prijatelj, ker mi nikoli ne uspe pojesti cele. Izmisli si bolj zabaven pomen kratice SEp. Svetovni emigrirajoči popotniki. povej nam en random fact o sebi. Ne jem paradižnika, kljub temu pa imam zelo rada ketchup.

EXPERIMENT. FAIL. LEARN. REPEAT. 12

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ... Raziskovalec na področju in vivo in vitro korelacije Nejc Klemenc Ana Krese, Jerneja Opara in Boštjan Markun so raziskovalci iz skupine In vivo in vitro korelacije v Leku, članu skupine Sandoz v Ljubljani. V pogovoru so mi predstavili področje dela, njegove speciﬁke in izzive, s katerimi se srečujejo, kot tudi katere kvalitete potrebuje nekdo, ki ga to področje zanima. Spoznajte oddelek IVIVC kar in vivo.

ki se ukvarja z modeliranjem podatkov. Pridobljene podatke, ki so pomembni za in vivo obnašanje zdravila, obdelamo z različnimi pristopi in zgradimo modele. Pri tem upoštevamo učinkovino in njene lastnosti ter formulacijo, v katero vstopa. Tako simuliramo izide bioekvivalenčnih raziskav, kar nam olajša odločitve o ustreznosti formulacije med razvojem zdravil. Za zdravila v razvoju tudi ocenimo, kakšno je tveganje za uspešno bioekvivalenčno raziskavo, pri čemer sodelujejo tudi raziskovalci drugih oddelkov. V kateri stopnji razvoja zdravila ste prisotni?

Raziskovalci na področju IVIVC (iz leve proti desni: Jerneja Opara, Boštjan Markun in Ana Krese).

O oddelku za in vivo in vitro korelacije študentje v času študija ne slišimo ravno veliko. Kaj tam pravzaprav delate? Ana: Na oddelku sem zaposlena kot raziskovalka. Vsak od raziskovalcev oddelka IVIVC je nosilec nekaj projektov – projekt predstavlja razvoj določene farmacevtske oblike z izbrano učinkovino (ali kombinacijo učinkovin), ki jo razvijamo za določen trg (ali več) v nekem časovnem okviru. Moja pomembna odgovornost je razvoj ustrezne metode za testiranje sproščanja učinkovine iz farmacevtske oblike (disolucijska metoda). Na oddelku poteka tudi testiranje permeabilnosti učinkovin na živalskem tkivu ali celičnih kulturah, včasih tudi ocena interakcij z encimi. Obenem je treba še usklajevati in planirati analize vzorcev za posamezne projekte ter pripraviti potrebna poročila. Jerneja: Z Boštjanom predstavljava del oddelka IVIVC,

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Ana: Naš oddelek odigra ključno vlogo v začetnih fazah razvoja zdravila. Ker razvijamo generičen izdelek, nam je referenca določen originator, ki je že na trgu. S pomočjo metod za testiranje sproščanja učinkovine primerjamo obnašanje med našo in referenčno farmacevtsko obliko, predvsem z vidika oblike časovnih proﬁlov sproščanja učinkovine. Tako lahko npr. ugotovimo, da ima naš izdelan vzorec zdravila počasnejše sproščanje učinkovine kot referenca, to informacijo prenesemo do tehnologa, ki je del ekipe za izbran projekt, ter prediskutiramo možnosti za izboljšavo izdelka. Pri optimizaciji gre lahko za spremembo razmerja pomožnih sestavin, zamenjavo sestavin ali morda drugačno tehnologijo izdelave zdravila. Iz tega nastane nov nabor vzorcev, ki jih nato pri nas analiziramo. Na tak način se zavrti več ciklov, da približamo proﬁl sproščanja učinkovine med našim in originatorskim zdravilom. Boštjan: Prisotni smo od samega začetka razvoja farmacevtske oblike do izvedbe bioekvivalenčne študije in potem pri sami registraciji izdelka ter prenosu v proizvodnjo. Torej praktično v celotnem ciklu razvoja izdelka. Boštjan in jerneja, vidva se ukvarjata z modeliranjem, in ti, Ana, se ukvarjaš z disolucijami. Kako se razlikujejo in kje se povezujejo vaše funkcije? Ana: Poleg dela v pisarni je moje delo občasno vezano

KO BOM VELIK, BOM ...

tudi na laboratorij. Običajno v začetnih fazah razvoja ustrezne disolucijske metode moje delo poteka tudi v laboratoriju, tako dobim neki začetni občutek, kako se zdravilo obnaša med testom. Morda je treba preizkusiti kakšno novo metodo (ki ni farmakopejsko predpisana) in jo nato predstaviti tehniku, ki skrbi za samo izvedbo testov. Začetni rezultati disolucij in znanje na podlagi podatkov iz literature so potrebni za moj prispevek pri izdelavi ocene bioekvivalenčnega tveganja za posamezen projekt, za katerega sta odgovorna Jerneja ali Boštjan. Običajno imamo za vsak projekt nekaj disolucijskih metod, ki naj bi v določeni meri posnemale ključne ﬁziološke parametre za testirano zdravilo. S temi metodami analiziramo nekatere vzorce, rezultate pa Jerneja in Boštjan vključita v modele, ki nam napovejo obnašanje zdravila v in vivo okolju. Tudi te informacije nam pokažejo morebitne razlike med našim zdravilom in originatorjem. Boštjan: Midva z Jernejo se ukvarjava z analizo podatkov in izdelavo računalniških modelov, s katerimi napovedujemo rezultate bioekvivalenčnih raziskav. Pri tem pa so ključni rezultati disolucijskih raziskav, ki jih izvajajo Ana in drugi kolegi v oddelku. Najino delo je torej bolj vezano na računalnik in v laboratorijih sva le redko – bolj iz radovednosti. Jerneja: Pomembno je tesno sodelovanje vseh raziskovalcev, da pridobimo ustrezne podatke, ki vstopajo v modele, tako, da redno sodelujemo in skupaj ocenjujemo pridobljene rezultate in tveganja.

navadno zahteva veliko vloženega dela. Kako poteka razvoj disolucijske metode in kako inovativen si lahko pri optimizaciji metode z variacijo različnih parametrov? Ana: Pri razvoju nove metode za testiranje sproščanja učinkovine iz zdravila v prvi stopnji ocenimo, kateri so kritični parametri farmacevtske oblike, ki bi vplivali na sproščanje učinkovine v in vivo okolju in se nato usmerimo v izbor metod, ki bi lahko razlikovale med spremembami v kritičnih parametrih. Obenem upoštevamo še podatke iz literature, dosedanje izkušnje s podobnimi izdelki in možnost uporabe že obstoječih naprav/sistemov. V mislih moramo imeti, da mora biti metoda dovolj diskriminatorna, da odraža spremembe v zdravilu, ki bi vplivale na biološko uporabnost, in obenem dovolj robustna, da je uporabna za rutinsko analizo. Menim, da imamo zelo odprte možnosti za inovativnost, največja omejitev so običajno časovni okviri projekta za razvoj zdravila. Vzporedno na oddelku poteka tudi razvoj metod, ki niso neposredno vezane na projekt. Veliko aktivnosti je bilo v zadnjih letih namenjenih razvoju umetnega želodca in umetnega črevesja, ki pa sta zdaj že v stanju za rutinsko uporabo na našem oddelku – ideje za izboljšave sicer še vedno so.

Če prav razumem, se lahko disolucije uporabljajo le za trdne oblike, kot so tablete in kapsule. Kako delate IVIVC študije pri poltrdnih oz. tekočih izdelkih? Kaj pa nosni spreji, inhalatorji? Ana: Za izbor metode, ki bo vrednotila sproščanje učinkovine, je ključen način aplikacije farmacevtske oblike. Če gre za per-os aplikacijo, potem je metoda izbora običajna disolucija. V primeru poltrdnih izdelkov, nosnih sprejev in inhalatorjev pa so pomembni permeabilnostni testi – skozi živalska tkiva, celične kulture ali umetne membrane. Jerneja: Podobno, kot pri trdnih oblikah, izberemo pomembne vhodne parametre za modele in simuliramo in vivo rezultate. Se pa vhodni parametri seveda razlikujejo med trdnimi in poltrdnimi/tekočimi izdelki, nosnimi spreji in inhalatorji. Kot sem že omenila, se prilagodimo formulaciji, za katero gradimo modele. Za modele z ustrezno napovedno močjo je pomembno, da pridobimo in izberemo prave vhodne parametre, kar

Umetni želodec

Koliko časa pa traja razvoj takšnih metod? Koliko časa dejansko preživite v laboratoriju? Ana: Čas, potreben za razvoj metode, je zelo različen, od nekaj dni do nekaj tednov. Od tega je odvisen tudi čas preživet v laboratoriju. Za samo izvedbo testov so v glavnem odgovorni tehniki, v začetni stopnji razvoja

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

metode je raziskovalec več prisoten pri izvedbi testov, pozneje manj. Vseeno pa je krajši obisk laboratorija skoraj vsakodnevno opravilo. Ali se razvite metode uporabljajo samo v času razvoja zdravila ali se jih uporablja tudi takrat, ko so zdravila že v redni proizvodnji? Ana: Ena od testiranih metod na IVIVC oddelku postane tudi uradna metoda (t. i. »release« metoda) za testiranje sproščanja učinkovine – metoda ima postavljeno določeno mejo: odstotek raztopljene učinkovine v določenem času, ki jo mora testirano zdravilo doseči. Ta metoda je lahko eden od kriterijev za dokazovanje ustrezne kakovosti izdelka v redni proizvodnji. Ali je vaše delo večinoma predvidljivo? Veste, kaj vas bo čakalo naslednji dan, teden, celo mesec? Ana: Do določene mere je delo predvidljivo – glede na časovnico projekta veš, kdaj bodo posamezne aktivnosti sledile. Ker si odgovoren za več projektov na enkrat, je vedno vsaj en v igri, kjer je potrebnega več dela ali gre za izvedbo analiz, obdelavo podatkov, izdelavo poročil. Sestanki se skličejo tudi mesec ali dva prej za ključne mejnike v razvoju zdravila, za manjša usklajevanja se dogovorimo za sestanek v roku nekaj dni. Na splošno imam na začetku tedna zelo jasno sliko, kako bodo potekale moje aktivnosti čez teden. Spremembe pa so seveda vedno prisotne – pride do manjših ali večjih obratov, ki vplivajo na urnike. Boštjan: Naše delo je in ni predvidljivo. Potek naših razvojnih projektov je planiran precej vnaprej, tako da vemo, kaj nas čaka. Je pa naše delo zelo dinamično, skoraj vsakodnevno se pojavljajo nova vprašanja in problemi – vsega se pač ne da predvideti vnaprej. Jerneja: Farmacevtska industrija je na splošno zelo dinamična, prilagajamo se potrebam na trgu, kar se odraža tudi v razvoju zdravil. Prav tako ne gre vedno vse po načrtih, kar zahteva hitro ukrepanje, tako da je hitrost prilagajanja zelo pomembna. S katerimi področji sodelujete največ in v kakšnem smislu? Boštjan: Delo različnih področij je pri razvoju izdelka prepleteno. Največ sodelujemo s področji farmacevtske tehnologije, ki razvija naše farmacevtske oblike, in s področjem kliničnega razvoja, ki je zadolžen za načrtovanje in izvajanje bioekvivalenčnih raziskav. Prav tako pa s področjem analitike.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Če bi želeli oglaševati vaše delovno mesto, kaj je po vašem mnenju prednost vašega dela, v primerjavi z drugimi deli v farmacevtski industriji? Ana: Jaz menim, da imamo širši prostor za kreativnost in inovativnost. Aktivnosti v farmacevtski industriji v veliki meri sledijo predpisanim postopkom. Teh postopkov je v začetni fazi razvoja metode bistveno manj. Pri razvoju disolucijske metode upoštevaš in vivo okolje, v katerem se bo zdravilo nahajalo – meni osebno je to všeč, ker mi daje občutek, da imam povezavo do dejanskega obnašanja zdravila v ﬁziološkem okolju. Boštjan: Moje delovno mesto bi bilo predvsem všeč tistim, ki imajo radi analiziranje podatkov in računalniško modeliranje. Tukaj ni dosti rutinskega dela, vsak problem je zgodba zase in zahteva svoj pristop. Jerneja: Za vse, ki radi rešujejo uganke, je lahko takšno delovno mesto hkrati tudi hobi. Tu vas čakajo neprestani izzivi, ki zahtevajo nove poglede in inovativne rešitve.

So študentje, ki pridejo naravnost s fakultete, potencialno zanimiv kader ali imamo premalo izkušenj oz. znanja? Ali je za zaposlitev dovolj magisterij iz farmacije ali je potrebna še višja izobrazba? Ana: Jaz bi ocenila, da imajo študentje po končanem študiju farmacije dovolj dober nabor znanj in osnov laboratorijskega dela. Da postanejo zanimiv kader, pa so potrebne še dodatne lastnosti, ki ti jih samo opravljen študij ne zagotavlja. Pričakuje se ustrezen odnos do dela – zagnanost, učinkovitost, sposobnost organizacije dela in sodelovanja. Zelo pomembno pe je tudi veselje do dela, analitično razmišljanje, zmožnost iskanje novih rešitev, hitro prilagajanje na spremembe in timski duh. Na našem oddelku imajo raziskovalci v večini opravljen doktorat, ni pa to pogoj za zaposlitev. Boštjan: Študentje imajo dobra temeljna znanja in so

KO BOM VELIK, BOM ...

za nas zanimiv kader. Seveda so potrebna dodatna znanja, ki si jih zavzet študent oziroma magistrant pridobi z dodatnim individualnim študijem. Tudi izkušnje hitro pridejo z vsakdanjim delom. Pri mojem delu pa je vsekakor prednost dobro znanje in smisel za računalništvo, matematiko, ﬁziko, statistiko ter numerično modeliranje. Tako kot za večino ostalih delovnih mest so zelo cenjene samostojnost, samoiniciativnost in kreativnost. Vsaka naša naloga je problem zase, za katerega je pogosto potrebno usvojiti nova znanja in poiskati speciﬁčne rešitve. Naše delo vedno zahteva tudi sodelovanje strokovnjakov iz različnih področij, zato je ključna tudi sposobnost delovanja v skupini. Jerneja: Tudi jaz mislim, da je znanje študentov dober temelj za nadgradnjo, ki je seveda nujna, za prilagoditev na določeno delovno mesto. Temelj vsega je veselje do dela in učenja ter pripravljenost na sodelovanje. Katere izkušnje, ki jih lahko študent pridobi med študijem, bi bile dobrodošle za nekoga, ki ga vaše področje zanima? ponujate morda tudi študentsko delo ali možnost izdelave magistrske naloge, kjer si lahko pridobimo izkušnje? Ana: Na našem oddelku so zaželena znanja s področij biofarmacije in farmakokinetike, tudi znanja iz razvoja analitskih metod, uporaba celičnih kultur, farmacevtske tehnologije pridejo zelo prav. Možnost za študentsko delo je, saj je na našem oddelku vedno prisotnih tudi nekaj študentov. Prav tako je občasno možnost tudi za izdelavo magistrske naloge – v zadnjem času predvsem na tematiki umetnega želodca ali črevesja, nekaj tudi na testiranju permeabilnosti skozi celice. Boštjan: Vsekakor je za naše delo potrebno temeljno znanje farmacije. Možnosti so tudi za izdelavo magistrske naloge. Jerneja: Študentje, ki se znajdejo v svetu računalništva, ki obvladajo različne računalniške programe imajo izkušnje, ki bi bile vsekakor dobrodošle na področju modeliranja. Prav tako je prednost znanje matematike, statistike in farmakokinetike.

jektom in s pomočjo mentorja bi začel razvijati metode, planirati analize, pripravljati poročila – sčasoma bi postal samostojen. V prvem letu mora biti kandidat pripravljen na veliko informacij, saj je njegovo delo samo en člen v dolgi verigi. Boštjan: Po kratkem in hitrem osvajanju potrebnih znanj in veščin, bi bil zelo hitro vključen v tekoče projekte na našem oddelku. Tako da bi tudi izkušnje zelo hitro nabiral sproti s konkretnim delom na projektih. Jerneja: To bi bilo leto, v katerem bi se največ naučil ... Če bi to cenil, bi lahko tudi užival. Kaj bi svetovali študentom za popotnico v svet farmacevtske industrije? Ana: Kar pogumno!

Kako bi bilo videti prvo delovno leto nekoga, ki je prišel k vam brez izkušenj?

Boštjan: Farmacevtska industrija je zelo dinamična panoga, polna izzivov in priložnosti, zato imejte odprte oči in napeta ušesa, predvsem pa uporabljajte svojo glavo.

Ana: Na začetku bi prebral ogromno splošnih postopkov, ki veljajo za skoraj vsako aktivnost, ki se dogaja na oddelku, kjer se je zaposlil. Imel bi delovnega mentorja, ki bi ga uvedel v delo. Dodeljen bi bil k posameznim pro-

Jerneja: V karieri se boste srečevali tudi z obdobji, ko boste polni dvomov, vendar ne obupajte prehitro. Včasih mora preteči več let, da spoznate, da ste na pravi poti.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

Raziskovalec na področju kliničnih raziskav Pogovarjal sem se z Aleksandrom Bajcem, ki je raziskovalec ekspert na oddelku kliničnega razvoja v Leku, članu skupine Sandoz. Aleksander je svojo kariero začel ravno na tem oddelku leta 2008, svoje bogate izkušnje pa je bil pripravljen deliti z bralci Spatule in podrobneje predstaviti delo v kliničnem razvoju. Študentje so preko ankete pokazali veliko zanimanje za področje kliničnega razvoja in želeli, da ga podrobneje predstavimo. nam lahko natančneje poveste, s čim se ukvarjate na oddelku in v katero fazo razvoja zdravila ste vključeni? Raziskovalec na našem področju je vključen v celoten proces razvoja farmacevtskega izdelka od začetka do konca. Začetek zajema predvsem podporo projektnemu razvojnemu timu s podatki iz literature o farmakokinetičnih lastnostih zdravilne učinkovine in farmacevtske oblike zdravila v razvoju. Oboje namreč lahko pomembno vpliva na in-vivo obnašanje zdravila, zato znanje podamo v obliki raznih navodil (pred)formulatorju ali analitiku. Naš glavni del pa pride na koncu, ko je zdravilo že razvito, proizvedeno. Takrat moramo dokazati, da je naše zdravilo bioekvivalentno originatorju, kar naredimo s skrbno načrtovanimi kliničnimi raziskavami, pri katerih pa je v prvi vrsti pomembna varnost prostovoljcev, ki so vključeni v takšno raziskavo. V času razvoja zdravila mora iti izdelek skozi več različnih raziskav. Kakšna je razlika med pilotno bioekvivalenčno, bioekvivalenčno in klinično raziskavo?

Nejc Klemenc

Ko je govora o kliničnih raziskavah, verjetno večina študentov v povezavi z generičnim razvojem novega zdravila najprej pomisli na bioekvivalenčno raziskavo. Namen BE raziskav je dokazati, da po aplikaciji zdravila ni signiﬁkantnih statističnih razlik v koncentraciji učinkovine v sistemskem obtoku (po navadi se koncentracija učinkovine določa v plazmi) med generičnim in originatorskim zdravilom. Na osnovi tega sklepamo, da je koncentracija ZU obeh zdravil enaka tudi na mestu delovanja in zaključimo lahko, da sta testirani zdravili terapevtska ekvivalenta in med njima ni bistvenih razlik v varnosti in učinkovitosti. Te raziskave se izvajajo na večjem številu zdravih (v izjemnih primerih tudi na pacientih) prostovoljcih in posledično je tudi statistična moč toliko večja. Glavni bioekvivalenčni kriterij je namreč 90-odstotni interval zaupanja za razmerja med testnim in referenčnim zdravilom za farmakokinetični parameter Cmax (hitrost absorpcije) in AUC (obseg absorpcije), ki mora biti znotraj določenega intervala. Kot rečeno je klinična raziskava nadpomenka obeh zgoraj navedenih, vendar ste verjetno imeli v mislih klinično raziskavo faze 3. Pri generičnem razvoju zdravila je namen teh raziskav enak kot pri bioekvivalenčnih raziskavah, razlika pa je v tem, da zaradi lastnosti formulacije zdravilne učinkovine ne moremo določiti v centralnem krvnem obtoku in zato pri takih produktih statistično ne moremo vrednotiti farmakokinetičnih parametrov, temveč dejanski klinični učinek. Kot primer lahko vzamemo kakšne topikalne ali nazalne proizvode. Glede na to,

Vsi trije tipi raziskav, ki ste jih omenili, so klinične raziskave. Pri pilotni raziskavi primarni namen ni dokazati bioekvivalenčnosti z originatorskim zdravilom, vendar dati odgovore oz. smernice formulatorju, v katero smer iti pri razvoju izdelka. Tukaj običajno uporabimo dva, tri v redkih primerih tudi več prototipov, ki jih primerjamo z originatorskim izdelkom. Raziskava se izvaja na manjšem številu zdravih prostovoljcev, kar pomeni, da tudi statistična moč ni velika. Kljub temu nam lahko dobro načrtovana pilotna bioekvivalenčna raziskava z rezultati dobro nakaže, v katero smer nadaljevati razvoj končnega izdelka.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

KO BOM VELIK, BOM ...

da se vrednoti klinični učinek zdravil, v raziskavo niso vključeni zdravi prostovoljci, temveč pacienti z indicirano boleznijo. Te raziskave so izvedene na še večjem številu pacientov, vpletenih je več bolnišnic, traja pa lahko tudi več let. Vsako izmed teh raziskav lahko izvedete na več različnih načinov, kako se odločite za katerega? V večini primerov so naše raziskave navzkrižne, kar pomeni, da isti prostovoljec dobi tako testno kot tudi referenčno zdravilo. Nekatere raziskave pa lahko izvedemo tudi z vzporednim načrtom (prostovljec prejme enkratni odmerek samo enega zdravila). Kot lahko vidite, obstaja več možnosti za izvedbo raziskave in odločitev, na kakšen način se bo raziskava izvedla, je predvsem odvisna od specifičnih lastnosti farmacevtske oblike in zdravilne učinkovine ter regulatornih zahtev. Ali je pomembno, za kateri trg izvajate raziskavo oz. ali se države med seboj razlikujejo po posebnih specifikah? je morda tudi pomembno, v kateri državi se izvaja raziskava? Dejansko je tako, da moramo izvajati raziskave za vsak trg posebej. Ko dokažemo, da je naše zdravilo bioekvivalentno z originatorjevim zdravilom z evropskega trga, to še ne pomeni, da lahko iste zaključke te raziskave prenesemo tudi na ameriški trg. Če želimo npr. vstopiti na ameriški trg, je treba narediti raziskavo z zdravilom iz tega trga. Enako velja za večino trgov, ki imajo svoje majhne, a zelo pomembne specifike. Te lahko najdemo v bioekvivalenčnih smernicah, ki jih izda lokalna krovna zdravstvena organizacija trga (npr. EMA v Evropi, FDA v Ameriki …). Trenutno se sicer veliko dela na harmonizaciji na nivoju EMA in FDA, kjer je glavni cilj narediti eno raziskavo in potem vložiti dokumentacijo po vsem svetu, vendar smo še zelo daleč od tega. V večini primerov ni treba izvesti raziskave v državi, v kateri želimo pridobiti dovoljenje za promet z zdravilom – pomembno je le, da je referenčno zdravilo iz tistega trga, na katerega želiš vstopati. Kakšen vpliv na rezultate imajo posamezniki – njihova starost, spol, rasa oz. kako ovrednotite rezultate, ko je populacija zelo variabilna. Med pregledom literature dobimo podatke o variabilnosti oz. vplivu spola, starosti in drugih dejavnikov. Variabilnosti se lahko dobro izognemo s čim bolj harmonizirano skupino prostovoljcev, na ta

način pa se lahko osredotočimo res le na lastnosti formulacije in primerjavo proizvodov. Kriterije za izbiro prostovoljcev lahko najdemo v smernicah, ki predpisujejo npr. enako zastopanost obeh spolov, omejitev starosti 18–55 let, omejen indeks telesne mase ipd. Razlike med posamezniki pri naših raziskavah niso zelo pomembne, saj kot rečeno raziskave izvajamo v navzkrižnem načrtu. V BE raziskavah namreč razlike med dvema zdraviloma preverjamo znotraj istega prostovoljca in če ima določena populacija morda drugačen odziv na speciﬁčno zdravilo, je ta enak za obe zdravili. Kako izberete, v kateri bolnišnici se bo izvajala raziskava? Ali ste vi nato tudi navzoči pri izvedbi v bolnišnicah? Večino BE raziskav izvajamo v pogodbenih organizacijah (CRO), ki se specializirano ukvarjajo samo z izvedbo takšnih raziskav. Znotraj podjetja imamo proces, kako izbrati primernega izvajalca – naredimo presojo, pregledamo njihove sisteme kakovosti, predvsem pa nas zelo zanima zaščita prostovoljcev, kot npr. njihova varnost, zasebnost. CRO-ji po navadi ponujajo t. i. full service – od iskanja prostovoljcev, aplikacije zdravila in zbiranja plazemskih vzorcev, analize teh plazemskih vzorcev, pa vse do priprave ustrezne dokumentacije o izvedbi in zaključkih raziskave. Mi smo pogosto na CRO-ju prisotni pri samem kliničnem delu (aplikaciji zdravila in zbiranju plazemskih vzorcev), pri katerem preverjamo, ali raziskava poteka v skladu s protokolom (zapisan natančen potek klinične raziskave, ki mora biti pred pričetkom vedno odobren s strani neodvisne etične komisije) in dobrimi praksami in ali je na primeren način poskrbljeno za varnost prostovoljcev. Ali so zdravila za raziskave narejena v proizvodnem (celo validiranem?) ali v razvojnem merilu? V primeru, da so narejena v razvojnem merilu, kakšnim kriterijem morajo ustrezati (varnost, analize, ustreznost po speciﬁkaciji, risk analiza ...) V skladu s smernicami smo obvezani, da so v raziskavi uporabljeni samo proizvodi, ki so proizvedeni po standardih dobre proizvodne prakse. V primeru pilotnih raziskav je scale lahko manjši, za bioekvivalenčne raziskave pa moramo izdelati reprezentativen batch, ki predstavlja vsaj desetino komercialne serije. Namen tega je, da se v raziskavi uporabijo takšna zdravila, kot bodo nekoč šla na trg. Ustrezati morajo torej vsem kriterijem, ki so zahtevani za sprostitev serije na trg in vse mora biti

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

narejeno strogo v okolju GMP. Morda malce kontroverzno vprašanje – koliko so klinične raziskave varne? Študentje v Sloveniji lahko namreč za tri do štiri prespane vikende v bolnišnici zaslužimo skoraj 1000 evrov. Ali obstaja kakršenkoli razlog, da tega ne bi počeli? Tudi sam sem bil kot študent del takšne raziskave, tako da lahko rečem, da sem preizkusil res vse faze kliničnega preizkušanja – šel sem od prostovoljca, do nekoga, ki načrtuje, spremlja in vrednoti raziskave. Bioekvivalenčne raziskave so v osnovi zelo varne, saj v njih preizkušamo zdravila, ki so že več let na trgu in so njihovi učinki dobro poznani. Poznani so tudi morebitni zapleti pri uporabi takih zdravil, zato se jim s skrbnim predhodnim načrtovanjem raziskave lahko izognemo oz. smo na njih dobro pripravljeni, če se pojavijo. V večini primerov so to raziskave z enkratnim odmerjanjem (single dose), s katerim klinični učinek zdravila še ni izražen. Morda teh raziskav ne bi svetoval študentom, ki slabo prenašajo odvzeme krvi, saj se pri neki povprečni raziskavi odvzame pribl. 30–40 vzorcev krvi in če to nekomu predstavlja problem, morda res ni pravi kandidat za te vrste raziskav. Kako je videti vaš tipičen dan? Moj tipičen dan je zelo odvisen od tega, v kateri fazi je razvoj določenega zdravila. Npr. ko začnemo izvajati

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

klinični del raziskave je treba vložiti veliko več aktivnosti kot takrat, ko smo še v fazi literaturnega pregleda. Zjutraj po navadi vedno pregledaš svoj email, če se je čez noč zgodila kakšna zadeva, ki zahteva takojšno intervencijo, nato pa se lotiš pregleda koledarja za ta dan in se pripraviš na morebitne sestanke. Kot člani projektnega tima smo namreč udeleženi na sestankih projektnega tima, kjer drugim članom predstavimo, kako potekajo raziskave, predstavimo rezultate, kdaj pričakujemo zaključek raziskave ipd. Zaključek našega dela predstavlja priprava končnega poročila, ki vsebuje rezultate raziskave in dokaz, da smo enaki referenčnemu zdravilu. Dan je zelo zanimiv in zelo hitro mine, v našem oddelku dobro sodelujemo in si izmenjujemo mnenja, kot skupina relativno mladih pa pri nas vlada dobro timsko vzdušje in to vsekakor pripomore k temu, da se zjutraj lažje odpravimo od doma v službo. S katerim dogodkom bi se lahko normalen delovni dan v trenutku spremenil v zelo stresnega? Navaden delovni dan bi se spremenil v stresnega, če bi pri prostovoljcu prišlo do resnega neželenega učinka, kjer bi bilo treba res hitro odreagirati. Varnost prostovoljca je namreč na prvem mestu in potrebno je hitro odreagirati, da dobi prostovoljec čim hitrejše in primerno zdravljenje. Hitre odločitve je treba sprejeti tudi v primerih, ko prostovoljec iz objektivnih razlogov ne more več sodelovati

KO BOM VELIK, BOM ...

v raziskavi. Tukaj se potem postavlja vprašanje, kako izvajati raziskavo dalje, kar zahteva veliko komunikacije z glavnim raziskovalcem pogodbene organizacije. Kako dolgo pa trajajo raziskave? Klinični del raziskave ni tako dolg – povprečno traja od prve aplikacije zdravila do zadnjega odvzema krvi, tam nekje tri tedne. Seveda je to odvisno predvsem od lastnosti ZU in farmacevtske oblike, ki jo apliciramo. Kot že rečeno, vsak prostovoljec prejme tako testno kot referenčno zdravilo in razmak med aplikacijama mora biti takšen, da se je prvo popolnoma eliminiralo iz telesa. Ta t. i. »washout period« je torej odvisen od same učinkovine (razpolovni čas) in formulacije (sproščanje). Nato pride na vrsto analitski del, kjer z masno spektroskopijo določimo koncentracijo učinkovine v plazmi pri vsakem posamezniku. Tudi ta del traja okrog tri tedne. Zbrane podatke je treba nato analizirati in statistično ovrednotiti ter pripraviti poročilo, kar nanese še dodaten mesec. Od doziranja do samega poročila torej nekje tri mesece, približno enako časa pa potrebujemo za načrtovanje raziskave. Pri raziskavah faze 3 pa lahko vse skupaj traja tudi kakšno leto ali dve, saj imamo vključenih več bolnišnic, več ljudi, več pacientov, posledično pa je tudi vrednotenje rezultatov daljše. Kako inovativen si lahko pri načrtovanju raziskave? V osnovi smo kar zelo omejeni s smernicami, saj so te napisane takšne, kot so. V določenih primerih pa je

možno nekatere zahteve v smernicah interpretirati na različne načine in ravno v teh primerih se izkaže inovativnost posameznika. Na kakovost raziskave namreč lahko vplivaš npr. z določanjem števila prostovoljcev, različnim načrtom raziskave, predvsem pa s poznavanjem obnašanja formulacije v telesu. Največja skrb je namreč, da imamo formulacijo, ki je bioekvivalentna, mi pa tega ne dokažemo. Dokazovanje namreč temelji na statistiki, kjer se zanašamo na 90-odstotni interval zaupanja. To pomeni, da je statistično popolnoma mogoče, da imamo bioekvivalentno zdravilo, vendar nam tega ne uspe pokazati. To so riziki, ki se jih zavedamo, vendar z dobrim planiranjem raziskave se lahko temu izognemo. Kaj so stvari, ki lahko gredo narobe pri dizajniranju raziskave oz. kako lahko ločimo nekoga, ki je res dober v tem poklicu, od nekoga, ki mu ne gre najbolje? Lahko gre narobe planiranje, lahko gre narobe, da si naredil raziskavo, za katero si mislil, da si naredil vse super, nato pa od regulatornih organov dobiš povratno informacijo, kjer ti npr. rečejo »Niste sledili smernicam, zato vaša raziskava ni primerna in jo je potrebno ponoviti«. Zelo pomembno je torej poznati smernice za določen trg in se jih dobro držati. Nekdo bi lahko zaradi neizkušenosti izvedel dve raziskavi, kjer bi bila potrebna samo ena in bi s tem nepotrebno porabil zajeten kupček denarja namenjenega projektu. Velik del so tudi poznavanje različnih speciﬁk in izkušnje, ki jih med delom osvo-

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

jiš. Zelo pomembna pri vsem tem pa je seveda tudi komunikacija z izkušenimi raziskovalci, ki ti z veseljem podajo nasvet in ti pomagajo, ko ne veš, kaj in kako. So študentje, ki pridejo direktno s fakultete potencialno zanimiv kader ali imamo premalo izkušenj oz. znanja? Ali je za zaposlitev dovolj magisterij iz farmacije ali je potrebna še višja izobrazba? Jaz mislim, da ste študentje farmacije zelo zanimiv kader, predvsem tisti, ki res kažete zanimanje za to področje. Tudi sodelavka, ki se nam je pridružila zadnja, je k nam prišla direktno s fakultete in začela od čistega začetka, kar pa velja tudi za večino od mojih sodelavcev na oddelku. Vse, kar študent potrebuje, so radovednost, neko osnovno znanje in volja, da bo svoje znanje nadgradil. Dejstvo je, da fakulteta ne da vsega in to tudi ni njen namen. Pri nas se torej lahko zaposliš po zaključku študija farmacije kot magister farmacije. Katere izkušnje, ki jih lahko študent pridobi med študijem, bi bile dobrodošle za nekoga, ki ga vaše področje zanima? ponujate morda tudi študentsko delo na tem področju? Vsake izkušnje, kakršnekoli, so zelo dobrodošle. Pri nas včasih ponujamo tudi možnost izdelave diplomske naloge na tem področju, lahko pa jo izdelate tudi na fakulteti s podobno tematiko. Jaz sem bil npr. tak primer, svojo diplomsko nalogo sem izdelal v Leku na tem področju in takrat spoznal, da je klinični razvoj nekaj, kar me zanima in da si želim to početi tudi naprej. Včasih pride tudi obdobje, ko potrebujemo študentsko pomoč, kar je zelo dragocena izkušnja. Največ pa lahko naredi posameznik sam, da ugotovi, kaj ga zanima in kaj ne. Kakšne kvalitete iščete v kandidatih za to delovno mesto? Raziskovalci na kliničen razvoju moramo delati v skladu z Dobro klinično prakso, kjer so smernice zelo jasne in v določenih primerih tudi stroge. In moje osebno mnenje je, da je to popolnoma pravilno, saj je glavni namen Dobre klinične prakse, da se zaščiti varnost prostovoljcev vključenih v klinične raziskave. In natanko to mora imeti ves čas v svojim mislih tudi raziskovalec na našem področju. Pomembno je, da so kandidati natančni in se zavedajo svoje odgovornosti. Zelo pomembno Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

pa je tudi, da imajo kandidati dobro sposobnost planiranja. Predstavljati si je namreč treba, kako bo neka zahteva v protokolu lahko vplivala na končni izid raziskave. Na primer, če smo narobe zastavili časovno točko, kdaj po aplikaciji zdravila bomo odvzeli kri, bo lahko to bistveno vplivalo na rezultate. Ko je enkrat protokol končen in potrjen s strani etične komisije, je to namreč naša biblija. In ko je raziskava izvedena, rezultati pa na mizi, ne moremo več ničesar spreminjati za nazaj. Raziskovalci smo tudi del večjega tima, s katerim tesno sodelujemo in zato sta zelo pomembna timsko delo in dobra medsebojna komunikacija. Na žalost pa to delo ni za nekoga, ki bi si bolj želel delo v laboratoriju, saj tega pri nas nimamo. Kako bi bilo videti prvo delovno leto nekoga, ki je prišel k vam brez izkušenj? Ko bi nekdo prišel, bi verjetno najprej začel z izobraževanjem po internih dokumentih (splošnih pos- topkih), v katerih je popisan celoten proces dela na našem področju. Seveda bi že od začetka sodeloval z izkušenejšim kolegom pri izvedbi raziskave in bi opazoval, kako vse skupaj tudi poteka. Vzporedno bi začel z literaturno evalvacijo podatkov za določene nove proizvode, ki so v začetnih fazah. Skrbno bi seveda pregledal tudi vse smernice za trge, na kate-rih smo prisotni, potem pa bi počasi dobil samostojen projekt, ki bi ga skušal izpeljati sam. Seveda pod mentorstvom enega izmed izkušenih raziskovalcev. V času enega leta bi prišel skozi celoten proces in bi ga bil sposoben samostojno izvesti. V prihodnosti bi sledili novi projekti in hitro bi ugotovil, da je to, kar se je naučili v prvem letu, res le osnova in da ima vsak projekt svoje speciﬁke. Kakšne napotke bi dali študentom, ki jih zanima klinični razvoj? Študentom, ki jih zanima področje kliničnega razvoja, bi predlagal, da že med študijem posvetijo več časa dodatnemu spoznavanju tega področja. To lahko naredijo v obliki obveznih praks ali pa v obliki študentskega dela. Na fakulteti imamo tudi veliko dob-rih profesorjev, ki imajo znanje in izkušnje na tem področju, in prepričan sem, da bi bili pripravljeni sodelovati in izpeljati določene projekte, če bi študentje sami pokazali zanimanje za to. Veliko je torej odvisno od angažiranosti in navsezadnje tudi poguma posameznika.

pOGOVOR Z ALuMnI

pogovor z alumni ... malce drugače

Ob življenjski prelomnici so nasveti tistih, ki so tovrstno izkušnjo že prestali, neprecenljivi, in tega se dobro zavedamo tudi študentje. Prestop v profesionalno delo je namreč izjemno velik in pomemben korak, ki s seboj prinese veliko navdušenja in pričakovanj, pa tudi skrbi, negotovosti in dvomov. »Chat with Professionals« oz. pogovor s profesionalci, ki svojo poklicno pot in izkušnje predstavljajo mlajšim generacijam, je v zadnjih letih postal prepoznaven sestavni del dogodkov mednarodnih študentskih farmacevtskih organizacij. Kaj se skriva v ozadju uspeha? Kam segajo karierni začetki? Zakaj in kako lahko posameznik prispeva k svoji prihodnosti in

Neža Trpin

razvoju? Kakšna bi bila sedanjost, če bi bile odločitve v preteklosti drugačne? Ta in druga dejstva, ki kažejo, da so uspeh, cenjenost ter predvsem užitek v delu rezultat potovanja in ne vnaprej izbrane destinacije, pogosto ostanejo nerazkrita. Po vzoru omenjenih pogovorov in v motivacijo pred prihajajočim izpitnim obdobjem vam zato v tokratni številki Spatule predstavljamo novo rubriko, ki v ospredje postavlja karierno pot ter osvetljuje pomen začetkov in izkušenj, zbranih med potovanjem. Vodilo rubrike bodo pogovori z uspešnimi strokovnjaki z različnih področij, ki pa jih povezuje pomembna izhodiščna točka – vsi so namreč nekdanji študentje Fakultete za farmacijo.

Luka Tehovnik Ime in priimek: Luka Tehovnik naziv: magister farmacije Trenutno delovno mesto: Medical Information Scientist, GlaxoSmithKline, London, Združeno kraljestvo Moje delo zajema: posredovanje znanstvenih in kliničnih informacij, bodisi skladno s povzetkom glavnih značilnosti zdravila (angl. on-licence) bodisi neskladno s povzetkom glavnih značilnosti zdravila (angl. offlicence), v zvezi z uporabo, varnostjo ter učinkovitostjo GSK zdravil na recept kot odgovor na naključna vprašanja, prejeta tako od zdravstvenih delavcev kot tudi bolnikov/potrošnikov ter sledenje in poročanje neželenih dogodkov povezanih z zdravili.

Pogled nazaj ... Kdo je bil Luka v študijskih letih oz. za kako (ne) tipičnega študenta FFA bi se opisal? Kot študent se nisem prav veliko razlikoval od svojih vrstnikov. Kljub temu pa se je našlo kako poročilo, ki je bilo po mnenju asistentov tako nadpovprečno dobro, da so ga predlagali prepisati vsem mojim

kolegom. Laskanje ali zgolj nevšečnost? No ja, oboje. Sicer menim, da sem bil kar resen, mogoče včasih celo malo preveč. Selektivno sem obiskoval tista predavanja, ki so mi bila všeč, ter se trudil spraviti izpite pod streho v prvem roku, seveda z izjemo skoraj vseh medicinskih predmetov. Študentska leta

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

pOGOVOR Z ALuMnI

so bila navkljub trdemu delu zabavna in kolikor sem znal potarnati, kako za kaj nimam časa, je bilo le-tega, roko na srce, na pretek. Študij farmacije sem imel zelo rad, gnala pa me je vizija, kako bom lahko kot farmacevt s svojim strokovnim znanjem nekoč pomagal drugim. Odgovor na vprašanje, kateri študij bi izbral, če bi imel še eno možnost, je bil vedno farmacija. Zvedav in znanja željan študent, pa vendar nisem izstopal iz množice. »Dobro blago se samo hvali« ali kako že gre tisti pregovor? Ne želim dajati vtisa, da mi je bilo vse z rožicami postlano, daleč od tega. Bili so vzponi in padci, kar je popolnoma normalno. Zelo rad sem nosil belo haljo, ki mi je vlivala samozavest in pogum, da zmorem, ter dajala potrditev, da sem se odločil pravilno.

Z aktivnostjo v obštudijskih dejavnostih si pustil velik pečat tudi v študentskih farmacevtskih organizacijah. Tovrstne izkušnje in aktivnosti zajemajo: Sodelovanje v društvu mi dolgo ni prav nič dišalo. Menil sem, da mi ne bi uspelo posvetiti dovolj časa študijskim aktivnostim, obenem pa tudi nisem v popolnosti razumel vloge študentov v njem. Vse to se je spremenilo po pogovoru s kolegi, ki so v društvu aktivno sodelovali, in potem ko sem se vanj vključil še sam. V DŠFS-ju sem tako pričel aktivno sodelovati šele v zadnjem, petem letniku, z izjemo udeležbe na nekaterih javnih kampanjah in druženjih s študenti, ki so k nam prišli v okviru SEP praks. Študij mi je bil takrat alfa in omega s ciljem, da izdelam vse v roku in da mi tako za zadnji letnik ne bi ostalo nič, seveda poleg prakse in diplomskega dela. Po prigovarjanju sošolke na absolventskem izletu sem se končno odločil kandidirati za glavnega urednika Spatule. To je bila najverjetneje ena izmed boljših odločitev v tistem času. Biti odgovoren za priljubljeno študentsko farmacevtsko revijo, ki sem jo do tedaj le bral in se spraševal, kako vse to študentje spravijo skupaj, je bilo nekaj res izjemnega! Vsem, ki razmišljate o vključitvi v društvo, pa niste popolnoma prepričani, ali je to za vas – ne odlašajte. Ne bo vam žal! Poleg aktivnosti v društvu sem imel redno študentsko delo, ki pa ni prihajalo navzkriž s samim študijem. To je predstavljalo kar pomemben, pa čeprav relativno majhen dohodek, ki mi je do neke mere predstavljal ﬁnančno samostojnost. Pa saj sami še najbolj veste, kako je, ko si študent.

Kakšne veščine si razvil med omenjenim udejstvovanjem? Kot glavni urednik sem se vsekakor naučil, kaj pomeni odgovornost, organizacija, delo v timu ter kako Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

učinkovito reševati probleme oz. te predvideti in se jim proaktivno izogniti. Med študentskim delom sem veliko delal z ljudmi, kar mi je bilo v užitek. Ni bilo vedno lahko, a menim, da je sposobnost dela z ljudmi še kako pomembna veščina, ki ti vsekakor odpre vrata praktično povsod. Ljudje smo si različni in vsak zahteva drugačno obravnavo, pri čemer so komunikacijske sposobvaje organska nosti, obvladanje stresnih Laboratorijske kemija, marec 2010 situacij in vednost, do katere meje greš lahko z nekom, ključne. Omenil sem tudi, da sem sodeloval v poletni recepciji SEP, kar je v glavnem pomenilo druženje s tujimi študenti ter jim približati tako našo kulturo kot tudi vse lepote naše prečudovite Slovenije. To mi je pomagalo izpiliti znanje tujih jezikov, spoznati nove kulture in razumeti, zakaj je strpnost do ljudi, ki so različni od mene, tako zelo pomembna, ter to tudi ceniti. SEP-a sem se tudi sam kar nekaj časa želel udeležiti, pa si tega preprosto nisem upal. Kot marsikdo izmed vas sem tudi jaz imel tisti glas dvoma v glavi, ki mi je vedno znal najti izgovor, zakaj nisem dovolj dober, da bi se programa udeležil. Študente, ki so prišli k nam, sem naravnost občudoval in se spraševal, kako se počutijo povsem sami v neki tuji državi. Seveda niso bili sami, zdaleč od tega. Druženje z njimi mi je pozneje vlilo tolikšno samozavest, da sem se po koncu četrtega letnika SEP-a udeležil tudi sam. Pomembno je bilo spoznanje, da v bistvu ni nič nemogoče, če si nečesa želiš in za to trdo delaš, kar se absolutno obrestuje. Mogoče rezultati niso vidni takoj, vendar pa je pomembno tudi razumeti, da si samo želeti nikakor ni dovolj. Z lahkoto lahko trdim, da brez tega programa ne bi bil tu, kjer sem sedaj. To je bila resnično prelomnica tako v mojem študentskem kot tudi osebnem življenju.

Za katere veščine bi dejal, da so ključnega pomena za tvoje trenutno delo in zakaj? Teh veščin je kar nekaj. Tekoče govorjenje tujega jezika je vsekakor ena izmed njih, a vendar to pride skoraj samo od sebe, še posebej, če si postavljen v tuje okolje. Sposobnost dela v timu oz. biti »team player« je zahtevana vedno in povsod in je tudi ena izmed pomembnejših veščin. Prav tako tudi pogum storiti

pOGOVOR Z ALuMnI

nekaj, kar je mogoče zunaj okvirov tvojega znanja ali sposobnosti, ter s tem iti ven iz lastne cone udobja in biti odprt za nove stvari. To seveda ni lahko in ni za vsakega, verjemite pa, da je izjemno nagrajujoče, da ne omenim vseh priložnosti, ki se ponudijo tako v smislu profesionalne kot osebnostne rasti. Tu so pomembni tudi smisel za odgovornost, organizacijo in tudi kako najučinkoviteje razrešiti problem, s katerim se srečaš. Mogoče se sliši klišejsko, pa vendar so to izjemno pomembne veščine, ki pa jih mogoče ne razumemo v popolnosti, dokler nismo postavljeni v situacijo, ko jih moramo dejansko uporabiti. Zato je udejstvovanje v obštudijskih dejavnostih tako zelo pomembno. Nenazadnje pa so tu še komunikacijske veščine. Pri trenutnem delu, ki ga opravljam, se je pomembno prilagoditi vsakemu posamezniku posebej. Mogoče dobiš najbolj prijazno medicinsko sestro ali pa po drugi strani neučakanega farmacevta, ki zahteva informacije takoj in zdaj. Pomembno je, da določeno informacijo posreduješ na način, da je zdravstveni delavec zadovoljen in da ima občutek, da si mu pomagal, čeprav včasih žal nimaš speciﬁčnega odgovora na njegovo vprašanje. Vprašanja, ki jih včasih prejmem, so neverjetna in je nanje resnično nemogoče odgovoriti.

Kako ti je sodelovanje v obštudijskih dejavnostih koristilo pozneje? Kakšno izhodišče ti je po tvojem mnenju prineslo z vidika profesionalne kariere? Bolj kot se udejstvuješ in izpostavljaš različnim stvarem, bolj spoznavaš samega sebe in vidiš, kaj ti je v veselje, v čem uživaš in česa absolutno ne bi počel. Vsaka dejavnost, v katero sem bil udeležen kot študent, mi je prišla še kako prav pri prvi zaposlitvi.

Absolventski izlet Zakintos, oktober 2012

Večina študentov misli, da je pomembno pridobiti znanje in izkušnje le in izključno v farmacevtski industriji, če si želiš tam pristati po končanem študiju. Vsekakor je super, če to imaš, ni pa ključno. Študentje se premalo zavedamo, da ni pomembno zgolj znanje, ki ga pridobimo na fakulteti. Naziv magister farmacije sam po sebi odpre vrata tam, kjer je na prvem mestu zahtevan, takoj za tem pa so navedene vse veščine, ki so pomembne za opravljanje dela, na katerega se prijavljate. Vse pridobljene veščine vam bodo prišle še kako prav že pri samem intervjuju, ki največkrat temelji na preverjanju, ali ste za neko pozicijo sploh primerni ali pa ne (angl. competencybased interview). Bodite proaktivni in gradite na sebi. Verjemite, da se splača!

Pogled naprej ... S kakšno vizijo gledaš na svoje delovno mesto? nam zaupaš, kam so usmerjene tvoje karierne ambicije? Že kot študent sem spoznal, da je ustrezno izobraževanje bolnikov izjemno pomembno za dosego najboljšega možnega izida zdravljenja. Slednje je mogoče le, ko bolnik dejansko pozna in razume svoja zdravila. Realnost je seveda precej drugačna, zato je treba tu še marsikaj postoriti. Že za časa študentskih dni sem se povezal s farmacevtom z enako vizijo. Projekt sedaj dobiva večje razsežnosti, kar je nadvse vznemirjajoče, ciljna publika pa so lekarne, zdravstvene institucije ter posamezni bolniki v Združenih državah Amerike. S to vizijo sem tudi iskal svojo zaposlitev. Rad mislim,

da je to, kar trenutno delam, izjemno pomembno. In tudi je! Vsaka nova izdaja zdravila pomeni pridobitev vseh informacij, ki jih farmacevtsko podjetje poseduje o produktu, saj smo nenazadnje mi kot predstavniki podjetja tisti, ki bomo te informacije tudi posredovali. To predstavlja odličen vpogled v medicinski in klinični svet farmacevtske industrije, obenem pa omogoča poznavanje vseh njenih produktov. Vse, kar delamo, je v dobrobit bolnika. Ni boljšega občutka, kot je ta, da veš, da si s svojo strokovnostjo, znanjem in tudi sposobnostjo, kje najti informacije, pomagal drugemu zdravstvenemu delavcu ter tako posledično tudi bolniku. V trenutnem delu res uživam, poleg tega pa v bližnji prihodnosti na trg prihaja kar nekaj novih

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

pOGOVOR Z ALuMnI

zdravil, kar bo pomenilo nove priložnosti za izpopolnjevanje. Ko bodo te izčrpane, pa imam namen stopiti na globalni nivo kot specialist za določena zdravila in ponuditi pomoč preostalim trgom glede medicinsko-kliničnih vprašanj. Sicer pa si puščam odprta vrata in v bližnji prihodnosti ne izključujem morebitnega odhoda čez lužo.

Katere so najpomembnejše sposobnosti in/ali znanja zunaj okvira strokovnosti, priučene na fakulteti, ki jih po tvojem mnenju (mladi) farmacevti moramo imeti na trgu dela? Se slednje morebiti razlikujejo od tistih, ki jih dandanes delodajalci dejansko zahtevajo? Po mojem mnenju je težko v popolnosti ločiti, za kaj je poleg strokovnega znanja zaslužna prav fakulteta in za kaj vsak posameznik sam, saj so meje nekoliko zabrisane. Mogoče bi tu izpostavil sposobnost postavljanja prioritet, komunikacijske veščine, sposobnost dela v timu, smisel za odgovornost in kritično razmišljanje. Te veščine so vsekakor zaželene s strani delodajalcev, naj pa omenim, da fakulteta ne sme biti njihov edini vir. Še enkrat poudarjam pomen obštudijskih dejavnosti, pa naj bo to bodisi pomočnik asistenta pri laboratorijskih vajah bodisi sodelovanje na javnih kampanjah v okviru študentskega društva. V današnjem preobilju informacij ni težko odkriti, katere so tiste top veščine, ki jih delodajalci iščejo pri iskalcih zaposlitve, prav tako pa po drugi strani tudi iskalcem ni težko navesti, da le-te posedujemo. Problem nastane, ko je treba na primerih pokazati, v kakšnih situacijah smo jih pridobili in kako. Primere za to lahko črpamo iz lastnih izkušenj, pri tem pa velja, da več kot jih imamo, tem bolje je.

SEP, Tucson, Arizona, avgust 2013

nasvet oz. motivacijska bomba za vse bodoče farmacevtke in farmacevte, ki jih v prihodnjih mesecih čakajo še zadnji izpiti? Uspešno dokončati izpite je kratkoročen cilj, ki vas bo pripeljal do konca letnika ter nenazadnje do konca študija. S tem se vam bo v knjigi življenja zaključilo eno poglavje in obenem pričelo naslednje. Študij, ki ste si ga izbrali, je trdo delo, ki pa se vam bo obrestovalo. Pomnite, da lahko storite prav vse, za kar se odločite, da boste storili, čeprav je včasih videti ravno nasprotno. Tudi sam sem imel trenutke, ko sem bil na tleh, s premalo zaupanja vase. Če vam kaj ne uspe v prvo, nikar ne vrzite puške v koruzo, temveč vztrajajte. Glavo pokonci, kajti bogatejši ste za izkušnjo več. Stremite k tistemu, kar vas veseli v življenju – naj vam bo to vodilo za vse nadaljnje odločitve. Glede izpitov pa ne skrbite preveč. Če sem zmogel jaz, lahko tudi vi. Pa srečno!

poglavitna stvar, ki si se je naučil v karieri in nauk/ priporočilo, ki bi ga rad delil s svojo »študentsko različico«: Ne boj se vprašati, če te kaj zanima oz. izraziti, če si nekaj želiš. Študentje se na splošno ne želijo izpostavljati, saj je vsakega izmed njih strah, kaj si bodo o tem mislili drugi. Tu je prisoten tudi strah pred zavrnitvijo. Stran s tako mentaliteto! Kaj je najslabše, kar se lahko zgodi? Da je odgovor »ne«? Tako boste vsaj vedeli, pri čem ste in se vam ne bo treba spraševati »kaj bi bilo, če bi bilo«. Prav ta princip je zaslužen za nešteto izkušenj, ki sem jih doživel med karierno potjo in mi je odprl tudi marsikatera vrata, nenazadnje tudi do trenutnega delovnega mesta. Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

IMP New York obisk na terenu, maj 2016

pOGOVOR Z ALuMnI

urban Brumen Ime in priimek: Urban Brumen naziv: magister farmacije Trenutno delovno mesto: produktni vodja v Krki, Novo mesto Moje delo zajema: kot produktni vodja sem odgovoren za strateško upravljanje svojih izdelkov. To pomeni, da sodelujem pri oblikovanju blagovne znamke, pozicioniranju posameznega izdelka ter pri pripravi promocijskih aktivnosti za svoje izdelke. Dnevno sodelujem in usklajujem delo z lokalnimi produktnimi vodji na posameznih trgih v tujini. Delo je izredno zanimivo in dinamično, zahteva pa proaktivno in kreativno osebo.

Pogled nazaj ... Kdo je bil urban v študijskih letih oz. za kako (ne) tipičnega študenta FFA bi se opisal?

Kakšne veščine si razvil med omenjenim udejstvovanjem?

Med študijem sem ogromno časa preživel v študentski sobici, kjer sem sodeloval pri organizaciji raznih projektov, od strokovnih večerov in zabav, pa vse do kongresa IPSF, ki se ga je udeležilo več kot 300 študentov. Seveda sem se kot pravi član združenja študentskih farmacevtskih organizacij »Drug Dealer« večine projektov tudi udeležil, nato pa pogosto lovil zadnji vlak za izpite in kolokvije.

Sedaj, ko gledam nazaj, se mi zdi delo v društvu podobno delu v nekem manjšem podjetju, z razliko, da so meje, kdo kaj dela, bolj zabrisane in na koncu vsak dela vse. Naučil sem se res ogromno različnih stvari: od mehkih veščin, kot so kreativnost, delovanje v ekipi in vodenje ekipe, javno nastopanje ter kako reagirati v stresnih situacijah, do organizacijskih, računalniških in oblikovalskih znanj. Delali smo res vse, veliko je bilo tudi improvizacije.

Z aktivnostjo v obštudijskih dejavnostih si pustil velik pečat tudi v študentskih farmacevtskih organizacijah. Tovrstne izkušnje in aktivnosti zajemajo:

Za katere veščine bi dejal, da so ključnega pomena za tvoje trenutno delo in zakaj?

Z aktivnostjo v Društvu študentov farmacije Slovenije sem začel že takoj prvi teden svojega študija. Kot vsak novinec sem najprej pomagal pri organizaciji manjših projektov, pozneje pa sem dobival vedno večje zadolžitve. Med letoma 2007 in 2009 sem bil predsednik društva in nato še predsednik organizacijskega odbora 56. kongresa Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF), ki je bil leta 2010 v Ljubljani. Glede na to, da je moj študij vmes kar malce trpel, sem po kongresu zaključil z obštudijskimi aktivnostmi in pozneje tudi uspešno zaključil študij.

Ključna so čisto vsa znanja – strokovna, tehnična in znanja mehkih veščin, ki sem jih pridobil med študijem in ki jih sedaj še vedno pridobivam. Kako ti je sodelovanje v obštudijskih dejavnostih koristilo pozneje? Kakšno izhodišče ti je po tvojem mnenju prineslo z vidika profesionalne kariere? Zagotovo mi je dalo neko mirnost in dodatno samozavest, ko sem se odpravil na razgovor za službo. Imel sem neko dodatno znanje, ki sem ga na razgovoru poskušal »prodati«. To znanje mi sedaj služi kot izjemna osnova, na kateri gradim svojo kariero.

Pogled naprej ... S kakšno vizijo gledaš na svoje delovno mesto? nam zaupaš, kam so usmerjene tvoje karierne ambicije? Vsak dan poskušam na delovnem mestu maksimalno izkoristiti tako, da se naučim nekaj novega in da to

pozneje pri svojem delu tudi uporabim. Trenutno si želim izpopolniti predvsem svoje marketinško in strokovno znanje in mislim, da je moje trenutno delovno mesto pravo za tak razvoj.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

pOGOVOR Z ALuMnI

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Otvoritev 56. IPSF kongresa v Ljubljani avgusta 2010

AKTuALnO

na dosegu dotika

Matic Dolinar

Za vas smo pripravili kratek izbor uporabnih aplikacij, ki bi jih moral poznati vsak uporabnik pametnih mobilnih telefonov, predvsem pa študent farmacije. Vse opisano iz izbora je na voljo zastonj v trgovinah aplikacij na telefonih z operacijskim sistemom Android in iOS.

Mediately Register Zdravil Mediately Register Zdravil je aplikacija za pametne telefone, ki na slovenskem trgu nima primerjave. Uporabnikom omogoča brskanje po bazi več kot 7000 zdravil, dostopnih na slovenskem trgu. Z uporabo iskalnika dostopamo do osnovnih informacij o zdravilu, kot so učinkovina, sestava, proizvajalec, izdajanje, lista, omejitve, oznake, pakiranje in cena ter pregledujemo povzetke SmPC-jev (le-ti vsebujejo podatke o odmerjanju, indikacijah, kontraindikacijah, neželenih učinkih, nosečnosti, interakcijah, pakiranju in ceni, posebnih opozorilih, vplivih na sposobnost vožnje, prevelikem odmerjanju ter farmakodinamičnih in farmakokinetičnih lastnostih). Pri zdravilih so navedene njihove ATC-klasiﬁkacije in ustrezne paralele. Ne manjkajo niti medsebojno zamenljiva zdravila in terapevtske skupine zdravil. Tu je še celosten dostop do SmPC ali PIL pdf dokumentov, za kar sta potrebna internetna povezava ter zavihek z orodji, kjer lahko npr. izračunamo indeks telesne mase, telesno površino, glomerulno ﬁltracijo, indeks črevesne funkcije idr.

Mediately Register zdravil je nepogrešljivo orodje v vsakodnevni klinični praksi, med študijem zdravstvenih smeri ali med splošnimi uporabniki, saj omogoča hiter in učinkovit dostop do ključnih informacij, kjerkoli in kadarkoli.

photomath Nerešljiv odvod? Integral, ki mu ni konca? Sistem več enačb z več neznankami? Težaven logaritem? Za vse to in še več poskrbi Photomath – kalkulator, ki omogoča vnos matematičnega izraza s pomočjo kamere ali z ročnim vpisom. Med drugim obvlada cela in decimalna števila, ulomke, sisteme enačb, logaritme, trigonometrijo, eksponentne in logaritemske funkcije, odvode in integrale, linearne in kvadratne (ne)enačbe, (ne)enačbe z absolutnimi vrednostmi. Po vnosu pokaže postopek reševanja, v najnovejši različici pa z omejeno natančnostjo prepoznava tudi rokopis. Priporočamo vsem, še posebej pa študentom prvih letnikov. Ker so njegove računske zmožnosti omejene, za reševanje težavnejših problemov je še vedno treba uporabiti Wolfram Alpha.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

AKTuALnO

DailyCalcs DailyCalcs pretvori vaš pametni telefon v znanstveni kalkulator, ki vam bo močno olajšal delo v laboratoriju in še kje drugje. Aplikacija vsebuje osem kalkulatorjev, ki so na voljo popolnoma zastonj. Kalkulator molarnosti med drugim izračuna maso, potrebno za pripravo raztopine znane prostornine in koncentracije. Tu je kalkulator rešitev, ki izračuna, koliko osnovne raztopine moramo prenesti v bučko z znano prostornino, da dobimo končno raztopino želene prostornine in koncentracije. Eden izmed kalkulatorjev izračuna molekulsko maso ob vnosu kemijske formule, medtem ko je druga sekcija aplikacije namenjena izključno pretvarjanju najrazličnejših enot (dolžina, površina, hitrost, pretok, prostornina, gostota, masni pretok, masa, molska masa, moli, temperatura, tlak). Aplikacija ima še številne druge funkcije, npr. za delo s celičnimi kulturami, ki pa jih lahko raziščete sami.

Chemistry Chemistry je aplikacija, ki zna reševati lažje kemijske enačbe s številnimi neznanimi spremenljivkami (tako lahko med drugim uredi kemijske enačbe oz. izpiše produkte). Spozna se na organsko in anorgansko kemijo, pri čemer zna izrisati formule nekaterih organskih spojin. Tu so še interaktiven periodni sistem elementov, povezan s članki iz Wikipedie, kalkulator molekulskih mas, tabela topnosti snovi ter zavihek s podatki o elektronegativnosti elementov, molekulski masi nekaterih organskih radikalov in funkcionalnih skupin ter redoks vrsta.

Revolut Revolut je globalna aplikacija za ﬁnance izpod rok istoimenskega britanskega zagonskega podjetja, ki je v dobrem letu svojega obstoja privabilo več kot petsto tisoč uporabnikov po vsej Evropi. Aplikacija se obnaša kot virtualna denarnica, ki hrani sredstva v treh valutah: evrih, funtih in dolarjih. Po uspešnem ustvarjanju uporabniškega računa se v aplikaciji ustvari predplačniška debetna kartica MasterCard. Če jo uporabnik naroči v Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

ﬁzični obliki, skupaj s poštnino stane 6 evrov. Kartica je brezstična in pride v Slovenijo v štirih dneh. Sredstva lahko nanjo prenesemo z direktnim nakazilom preko UPN naloga ali v obliki spletnega nakupa s kartico Maestro, Visa ali MasterCard. Pri Revolutu ni stroškov vodenja računa in ni provizij na transakcije v vseh 23 valutah, ki jih podpira. Ko uporabniki plačujejo v tujih valutah, Revolut uporabi medbančni

AKTuALnO

menjalni tečaj, torej menjalni tečaj, ki ga uporabljajo banke, ko poslujejo med seboj (ta se spreminja vsako sekundo, kar se lahko vidi tudi v aplikaciji), zato uporabnik dobi dejansko najbolj ugodno vrednost konverzije. Po opravljenem plačilu uporabnik na telefon prejme potisno obvestilo z višino opravljenega nakupa in njegovo vrednostjo v osnovni valuti (tako vas npr. aplikacija obvesti, da ste v lekarni v Londonu plačali 6,99 funta, kar je bilo 8,34 evra po takratnem menjalnem tečaju). V aplikaciji so na voljo tudi dodatne informacije o transakciji, kot sta lokacija nakupa in uporabljeni menjalni tečaj. Z Revolutom lahko delite stroške: tako lahko npr. nekdo poravna račun za kosilo in potem izbere Split Bill ter deli stroške s prijatelji, ki morajo biti tudi uporabniki aplikacije. Tu sta funkciji za zahtevanje ali pošiljanje denarja, pri čemer pri slednji za prejemnika ni nujno, da je uporabnik. Ob morebitnem nakazilu mu namreč Revolut posreduje časovno omejeno internetno povezavo, kamor vpiše svoje podatke za nakazilo. Vsi drugi prenosi sredstev med uporabniki aplikacije se zgodijo instantno in niso odvisni od urnikov bančnega prometa. V Revolutu je poseben razdelek aplikacije namenjen izključno analitiki transakcij. Na voljo je ogled po kategorijah (storitve, življenjske potrebščine, restavracije, nakupovanje, prevoz, potovanja, gotovina, zdravje, ...), trgovcih ali državah. Možen je izvoz v obliki izpiska v pdf ali Excel datoteko. Varnost pri uporabi je ena izmed glavnih prednosti pred konkurenco. Za zagon je vedno potrebna koda PIN oz. uporaba prstnega odtisa. Tu je Location Based Security, ki – če je vključen – zavrne transakcije, če se zgodijo na preveliki oddaljenosti od telefona. V aplikaciji se da ločeno izključiti plačila z uporabo magnetnega zapisa na kartici, brezstično plačevanje, dvigovanje gotovine

na bankomatih ali elektronsko plačevanje. V primeru kraje je tu možnost deaktivacije celotne kartice, novo pa lahko pošljejo z ekspresno dostavo. V primeru težav je tu razdelek z vgrajeno podporo uporabnikom v obliki bota, ob vpisu besedne zveze “live agent” pa vas bo le-ta direktno povezal z agentom za podporo uporabnikom. Omeniti je treba še to, da se na en uporabniški račun lahko vežeta dve kartici, vsaka s svojim limitom uporabe, Revolut pa zaradi svoje brezstičnosti podpira tudi javni transport v Londonu, tako da uporaba Oysterja ni potrebna. Aplikacijo bliskovito posodabljajo in ji dodajo funkcionalnosti, zato jo je pravo veselje uporabljati. Za vse digitalne nomade, ki gredo radi v korak s časom in jim predvsem brezgotovinsko poslovanje prav nič ni tuje.

Google Translate Zadnje aplikacije v izboru ni treba posebej predstavljati. Googlov prevajalnik je obvezna oprema vsakega uporabnika pametnih telefonov. Tisti, ki potujete in ne želite veliko uporabljati prenosa podatkov, si lahko želene jezike prenesete na svoje naprave za uporabo brez internetne povezave. Še posebej navdušuje zmožnost prevajanja napisov z uporabo fotoaparata. Poseben algoritem zajema sliko in v realnem času prepoznava napise, ki jih na zaslonu vašega telefon zamenja z ustreznimi prevodi. Žal slovenščina v tem načinu še ni podprta.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

nOVICE IZ SVETA FARMACIjE

novice iz sveta farmacije Škandal v Franciji: nosečnice prejemale teratogeno zdravilo z valprojsko kislino Iza Pekle Simonič V obdobju med letoma 2007 in 2014 je po ugotovitvah Francoske agencije za varnost zdravil (ANSM) 14.322 Francozinj prejemalo zdravilo Depakine za zdravljenje epilepsije in bipolarne motnje tudi po zanositvi. Že dolgo znani teratogeni učinki valprojske kisline so po nekaterih ocenah povzročili 30 odstotkov prekinitev nosečnosti (n=4300), 115 otrok pa se je rodilo mrtvih. Skupno število prizadetih otrok ni znano. Novembra 2016 so se v francoskem parlamentu odločili za ﬁnančno pomoč v višini 10,7 milijona evrov, vendar so nastale posledice nepopravljive. Nekateri krivdo valijo tudi na proizvajalca, zaradi pomanjkljivega opozorila o

teratogenih učinkih zdravila. Primer nakazuje na dejstvo, da je pri predpisovanju in izdaji zdravil ženskam v rodni dobi potrebna zelo velika previdnost in doslednost.

(1) Matthias Blamont: France sets up fund for Sanoﬁ epilepsy drug victims; http://www.cnbc.com/2016/11/16/reuters-america-francesets-up-fund-for-sanoﬁ-epilepsy-drug-victims.htmlDostop: 10. 04. 2017 (2) Amélie Revert, Elisabeth Zingg;Grossesses : La Dépakine, nouveau scandale sanitaire à retardement; http://information.tv5monde.com/terriennes/grossesses-la-depakine-un-nouveau-scandale-sanitaireretardement-124285 Dostop: 10. 04. 2017

novi laboratorijski model ženskega reproduktivnega trakta in 28-dnevnega menstrualnega cikla Špela Černilogar Endokrini sistem je zaradi svoje kompleksnosti in dinamike zelo zapleten za proučevanje. Zato je toliko bolj presenetljivo, da je znanstvenikom s pomočjo mikroﬂuidnega sistema uspelo ustvariti model, ki posnema in vivo dogajanje med menstrualnim ciklom. Model s trajnim pretokom ponazarja endokrine povezave med jajčniki, jajcevodi, maternico, materničnim vratom in jetri. Kulture tkiv in perifernih organov ženskega reproduktivnega trakta so vgrajene na ploščo, na kateri pretočni sistem omogoča natančen nadzor nad pretokom tekočine skozi kanalčke mikrometrskih velikosti. V primerjavi s kulturami foliklov, pri katerih pretočnost medija ni bila vzpostavljena, je prišlo v foliklih pod vplivom pretoka do produkcije steroidnih hormonov. Tkivo jajcevodov ohranja

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

nOVICE IZ SVETA FARMACIjE

gibanje resic 21 dni, kar je v primerjavi s sedmimi dnevi v kulturah brez pretoka tekočine precej boljši rezultat. Poleg tega je kultura jetrnega tkiva v sistemu sposobna proizvodnje humanega albumina, ki je pomemben za vezavo steroidnih hormonov, nastalih med ciklom. Model naj bi imel zaradi omenjenih in drugih dobrih lastnosti velik potencial za uporabo pri testiranju novih zdravilnih učinkovin in pri izvedbi toksikoloških študij. Posnemanje dogajanja v ženskem reproduktivnem traktu je namreč za izvedbo dosedanjih študij predstavljalo velik izziv, predvsem zaradi velike povezanosti med celicami posameznega organa in med organi, udeleženimi v regulaciji cikla. (1) Shuo Xiao, Jonathan R. Coppeta, Teresa K. Woodruff, et al. A microﬂuidic culture model of the human reproductive tract and 28-day menstrual cycle Nature Communications 8; DOI:10.1038/ncomms14584 http:// www.nature.com/articles/ncomms14584. Dostopno 4. 4. 2017

Mikrokapsule prihodnosti v boju proti tumorjem Špela Černilogar Na Univerzi Alabama v Birminghamu so zasnovali inovativen dostavni sistem protitumorne učinkovine v obliki polimernih mikrokapsul, ki so sestavljene iz več plasti z različnimi lastnostmi. Posebnost kapsul je ta, da imajo dobro kontrastno sposobnost in jih je zato mogoče zaznati z ultrazvokom. Obenem omogočajo učinkovito shranjevanje protitumorne učinkovine, kot je doksorubicin, njegovo sproščanje pa lahko dosežemo pri nižji ali višji moči ultrazvoka. Na ta način bi lahko učinkovino, ovito v zaščitne plasti, dostavili v neposredno bližino tumorske mase in tako zmanjšali škodljive učinke na zdravo tkivo, hkrati pa zaščitili učinkovino pred vplivi človeškega telesa. Pri diagnostični moči ultrazvoka (∼100 mW/cm2) bi lahko zdravstveni delavec sprva opazoval, kako visoka je koncentracija mikrokapsul v tumorju, ter nato z uporabo terapevtske večje moči ultrazvoka (>10 W/cm2) sprostil učinkovino. Dostavni sistem naj bi bil uporaben v terapiji različnih trdnih tumorjev vključno z metastatskimi malignimi tumorji dojk, kolona, prostate, pljuč in tudi melanoma. Mikrokapsule so izdelane iz biokompatibilne taninske kisline in poli-N-vinilpirolidona, v sredici pa se nahaja silikat ali porozen kalcijev karbonat. Raziskovalcem je z modeliranjem debeline plasti in molekulske mase polimera uspelo spreminjati tudi občutljivost mikrokapsul na ultrazvok. Tovrstne mikrokapsule

bi se lahko uporabljale kot »teranostiki«, torej kot diagnostično in terapevtsko sredstvo, vendar bo do tega koraka potrebno izvesti še nadaljnje študije.

(1) Jeff Hansen. UAB creates triple-threat cancer-ﬁghting polymer capsules for guided drug delivery. UAB News. http://www.uab.edu/news/ innovation/item/8162-uab-creates-triple-threat-cancer-ﬁghting-polymer-capsules-for-guided-drug-delivery. 30. 3. 2017. Dostopno 4. 4. 2017 (2) Jun Chen, Sithira Ratnayaka, Aaron Alford, et al. Theranostic Multilayer Capsules for Ultrasound Imaging and Guided Drug Delivery. ACS Nano, 2017, 11 (3): 3135–3146

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

nOVICE IZ SVETA FARMACIjE

Salmonela proti raku Iza Pekle Simonič Salmonella typhimurium je fakultativna anaerobna bakterija in primarno raste v okolju z manj kisika, kakršno je lahko tudi pri rakavem tkivu, natančneje pri nevaskulariziranih tumorjih in metastazah. V študiji so južnokorejski znanstveniki proučevali miši z rakom debelega črevesja, ki so jih zdravili z oslabljenim bakterijskim sevom salmonele. Že po treh dneh terapije je bila njena koncentracija v neprekrvavljenem tkivu kar 10.000-krat višja kot v s krvjo prekrvavljenih organih, jetrih in vranici. Nato so s pomočjo gen-

ske tehnologije v plazmid S. tryphimurium vnesli gen flafB za sintezo proteina flagellin B (iz bakterije Vibrio vulnificus), ki preko signalne poti TLR (toll-like-receptor) povzroči okrepljeno obrambno delovanje monocitov/makrofagov in nevtrofilnih eritrocitov (povečano sproščanje vnetnih mediatorjev interlevkin 1-beta, TNF-alfa in NO2). Za nadzor ekspresije flafB so vgradili tudi gen, ki se aktivira s pomočjo arabinoze. Gensko spremenjene bakterije so se izkazale kot učinkovita tarčna terapija, brez evidence o toksičnosti.

(1) Jin Hai Zheng, Vu H. Nguyen, Sheng-Nan Jiang, et al. Two-step enhanced cancer immunotherapy with engineered Salmonella typhimurium secreting heterologous ﬂagellin. SciTransl Med 2017;9(376)http://sciencemission.com/site/index.php?page=news&type=view&id=publication s%2Ftwo-step-enhanced Dostop: 10. 04. 2017

je lahko virus vzrok za celiakijo? Iza Pekle Simonič Celiakija je kronična avtoimunska bolezen tankega črevesja, ki jo povzroča neustrezen imunski odziv na gluten. Poleg dedne zasnove bi lahko na nastanek bolezni vplivali tudi virusi. Reovirus je pogost in nenevaren virus, vendar lahko po najnovejših raziskavah na miših povzroči, da imunski sistem prepozna gluten kot nevaren patogen in ne kot neškodljivo prehransko beljakovino. Zanimiva je tudi ugotovitev, da so imeli prostovoljci s celiakijo povišane koncentracije reovirusnih proti-

teles v primerjavi s skupino zdravih prostovoljcev. Pri otrocih, ki so dedno nagnjeni k celiakiji, bi lahko torej okužba z reovirusom zaradi slabše razvitega imunskega sistema ob sočasni izpostavitvi glutenu predstavljala možen vzrok za razvoj celikakije. Ugotovitve študije kažejo, da lahko virusna okužba, ki sicer ne povzroča simptomov, pomembno vpliva na imunski odziv organizma. Je morda to iztočnica tudi za nova cepiva?

(1) Bouziat R, Hinterleitner R, Brown JJ et al.Reovirus infection triggers inﬂammatory responses to dietary antigens and development of celiac disease, Science, 07 Apr 2017: Vol. 356, Issue 6333, pp. 44-50 DOI: 10.1126/science.aah5298 http://science.sciencemag.org/ content/356/6333/44Dostop: 14. 04. 2017 (2) Anna Azvolinsky; Viral Trigger for Celiac Disease? http://www.the-scientist.com/?articles.view/articleNo/49151/title/Viral-Trigger-forCeliac-Disease-/ Dostop: 14. 04. 2017

The good thing about

SCIENCE is that it’s TRUE whether or not YOU BELEIVE IN IT.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

InTERVju

prof. julijana Kristl: Ali nam

je lahko za vzor?

Ob prihodu v njen kabinet naju s svojo toplino in prijaznim nasmeškom pozdravi prof. dr. Julijana Kristl, mag. farm. Kar dih nama zastane ob pogledu na police, polne knjig, ki so odsev njenega trdega dela, strokovnosti in predanosti. Je profesorica na dodiplomskih in podiplomskih študijskih programih, predava farmacevtsko tehnologijo, nanotehnologijo in kozmetologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani (UL FFA). Med drugim je bila v obdobju 1991– 1995 prodekanja, med 1999 in 2003 dekanja Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani ter od 2003 do 2005 predstojnica Katedre za farmacevtsko tehnologijo. Od leta 2005 do 2009 je bila prva iz Fakultete za farmacijo na mestu prorektorice pri prof. dr. Andreji Kocijančič, takratni rektorici, in od leta 2009 do 2013 pri rektorju prof. dr. Stanislavu Pejovniku, obakrat za študijsko dejavnost na Univerzi v Ljubljani. Sedaj zopet deluje predvsem na FFA – kot profesorica, predsednica UO, senatorka – kot članica različnih komisij pa tudi na UL nivoju in širše.

Iza Pekle Simonič, Anamarija Tušar

prvič sva Vas srečali na predavanjih za farmacevtsko tehnologijo I in kmalu spoznali, da imate dolgoletne izkušnje na tem področju. Ali nama lahko poveste, kako ste jih pridobili? Na tedanjo FFA sem prišla pred skoraj petinštiridesetimi leti. V tem času se je marsikaj dogajalo in spremenilo zame, za fakulteto in družbo. Prešla sem številne stopnje razvoja in funkcij, najprej kot študentka od diplome, magisterija do doktorata (seveda po stari shemi), nato pa vse od asistentke do redne profesorice. Nikoli se nisem spraševala, kako bo moje delo priznano, pomembno mi je bilo, kakor mi je tudi še danes, da je dobro opravljeno in da so cilji doseženi. Pa ne le cilji, ki so bili pogoj za moje napredovanje, pač pa tudi tisti, ki so bili vidni navzven kot napredek fakultete, na primer raziskovalno delo za prijavo ali zaključevanje projektov, prenos znanj in izkušenj na študente s predavanji, seminarji in mentorstvi, pa tudi uspešno delovanje v različnih komisijah in v zadnjem času tudi na funkcijskih položajih. Seveda, z doseganjem ciljev dobi vložen trud še dodaten smisel in pogum, vztrajnost pa prinaša uspeh. Kaj pa praktične izkušnje iz farmacevtske tehnologije? Kje ste si jih pridobili?

Prof. dr. Julijana Kristl, mag. farm.

Zanimivo vprašanje. Veste, vsako obdobje ponudi nekaj drugačnega, nekaj novega, le začeti je treba tam, kjer je priložnost. Izkušnje pa se nabirajo, širijo in poglabljajo brez posebnih težav. Prve stike s tehnološkimi procesi in farmacevtskimi oblikami sem dobila pri samem predmetu v 2. letniku farmacije, le da je bilo tedaj nekoliko manj vaj. Kot štipendistka tovarne zdravil Krka sem več let po vrsti opravljala počitniško prakso v farmacevtski proizvodnji in se seznanila s procesi in pripravo dokumentacije, kako so bili izvedeni. Prav slednje je bilo zame novost. Od 3. do 5. letnika sem bila demonstratorka pri vajah FT I, kjer sem ponavljala in utrjevala tehnologijo. Vzporedno sem pod mentorstvom moje cenjene profesorice Jelke Šmid Korbar raziskovala metilmetakrilatne polimere različnih molekulskih mas. Pripravljala sem njihove

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

InTERVju

natrijeve, kalijeve, kalcijeve in trietanolaminske soli in izdelala hidrogele v različnih koncentracijah ter jim določila pH, razmaznost in viskoznost. Dobro se spomnim, da je bil izreden dosežek fakultete, ko je kupila prvi, enostavni rotacijski viskozimeter, s katerim sem delala. Ker je bila takrat viskoznost za opredelitev poltrdnih farmacevtskih oblik nekaj novega in pomembnega, sem bila s prijavami raziskovalnih nalog na razpis za Krkine nagrade uspešna. Takoj po diplomi septembra leta 1977 mi je profesorica predmeta Jelka Korbar Šmid ponudila mesto asistentske pri FT I, ker je tedanji asistent Stanko Srčič mo-ral k vojakom. Očitno sem bila prava oseba ob pravem času na pravem mestu, torej »imela sem srečo«. Za izvolitev v asistentko tehnološke smeri so bile potrebne vsaj enoletne praktične izkušnje v industriji, ki sem jih vzporedno pridobila v tovarni Lek. Ob delu sem spoznavala tehnološke procese posameznih proizvodnih oddelkov in uvajanje GMP pravil. V času raziskovalnega dela za magisterij in doktorat sem izvajala meritve tudi zunaj fakultete, na Katedri za ﬁzikalno kemijo FKKT sem določala interakcije učinkovin s polimeri, za določanje difuzi- je učinkovin v hidrogelih pa sem uporabljala jedrsko magnetno in elektronsko paramagnetno resonanco na Institutu Jožefa Stefana na Oddelku za bioﬁziko. Poleg izkušenj, ki sem jih pridobila, sem tudi bolje spoznala in se spoprijateljila s sodelavci. To je bilo več kot desetletje pridobivanja strokovnih izkušenj, stalen stik z novimi generacijami študentov na vajah, nastalo je prvih deset člankov in izvolitev v docentko leta 1989. Sledile so drugačne obveznosti na pedagoškem in organizacij- skem področju na ravni FFA in UL. Zasledili sva, da ste sodelovali pri bolonjski prenovi študijskih programov na univerzi v Ljubljani. Kaj menite o kritikah bolonjskega sistema, o pomanjkljivostih, ki jih nekateri poudarjajo? Kritike so značilne za naše okolje, ne glede na to, ali so upravičene ali ne. Odprli pa sta vprašanje o procesu, ki je potekal skoraj 10 let pred vašim vpisom na univerzo. Želim, da sami ocenite pomen pridobitev bolonjske prenove. Naj vam na kratko opišem, zakaj je sploh do tega prišlo. Bolonjski proces je bil projekt Evrope, ki je vključeval postopno uvajanje različnih ukrepov, ki bi privedli do enotnega evropskega visokošolskega izobraževanja. Začel se je junija 1999, ko so vlade 29 evropskih držav, med njimi tudi Slovenija, podpisale Bolonjsko deklaracijo, s katero so se zavezale ustvariti skupni Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Profesorica nam je zaupala, da jo poleg farmacije osrečujejo tudi potovanja in koncerti.

evropski visokošolski in pozneje tudi raziskovalni prostor (European Higher Education and Research Area). Načela Bolonjske deklaracije so v veliki meri izhajala iz razumevanja globalizacije sodobnega gospodarstva, ki gradi na visoki stopnji sodobno izobražene in mobilne delovne sile. V desetih letih je prenova študijskih programov v vsej Evropi (in širše, sedaj že v 46 državah) privedla do razvoja evropsko primerljivih in kompatibilnih nacionalnih visokošolskih sistemov z relativno enotno zgradbo. Naj na tem mestu posebej poudarim, da je struktura bolonjskih študijskih programov takšna, da predvideva prehode v vsaj dveh smereh: po vertikalni, tj. znotraj iste discipline, vse pogosteje med dvema različnima institucijama (ali več), na kar v Sloveniji nismo bili navajeni, in po horizontalni, praviloma med sorodnimi disciplinami, kar spodbuja interdisciplinarno sodelovanje in interdisciplinarne kvaliﬁkacije, vse bolj zanimive za trg dela. Menim, da imajo spremembe, ki jih je spodbudila bolonjska reforma in smo jih v Sloveniji implementirali, veliko pozitivnih učinkov, ki so vsak dan bolj opazni. S prevzemom bolonjskega sistema smo pridobili priznavanje visokošolskih kvaliﬁkacij na evropski ravni, vzpostavitev medsebojno priznanih kreditnih sistemov in sistemov zagotavljanja kakovosti, spodbujanje mobilnosti študentov ter visokošolskih učiteljev. Postali smo enakopraven del evropskega izobraževalnega prostora. Zanimivo, s tega zornega kota nisva poznali bolonjskega sistema. Verjetno pa vedno obstaja možnost za popravke programov, če z njimi nismo zadovoljni? Seveda, naloga univerze in članic je, da vzpostavi tak izobraževalni sistem, ki ustreza nacionalnim in medna-

InTERVju

rodnim standardom in dopušča posameznim fakultetam potrebno ﬂeksibilnost, glede na njihove speciﬁčne potrebe. Prav tako je naloga univerze, da spremlja uresničevanje procesov kakovosti na članicah, zlasti določanje in izvajanje korektivnih ukrepov na osnovi rednega spremljanja in evalvacijskih poročil. Res pa je, da se nič ne zgodi samo po sebi, še manj pa, da bi šlo na boljše. Tu pričakujem večjo aktivnost študentov, da preko predstavnikov v različnih organih fakultete in UL ali na letnih srečanjih s skrbniki programov opozarjate na šibkosti, ki jih je treba odpraviti (npr. preobremenjenost študentov, prekrivanje vsebin, neustrezno podajanje, potrebne nove vsebine in drugo). Vsak posamezen študent lahko anonimno izrazi svoje mnenje pri vsakoletnem izpolnjevanju študentskih anket. Tako bi več prispevali k sprejemanju korektivnih ukrepov, s čimer bi se ta »zanka kakovosti« tudi zaključila v delih, ki se zdijo pomanjkljivi. Imate občutek, da se je od uspešne prenove kaj spremenilo? Prav gotovo, saj imate študentje vseh študijskih programov nove ali vsaj posodobljene obvezne in izbirne predmete, med njimi celo pet takšnih, ki jih lahko poslušate ali v slovenskem ali angleškem jeziku, praktično usposabljanje za farmacevte opravite v okviru petletnega študijskega programa s statusom študenta. Večji je tudi poudarek na povezovanju znanja in razvoja praktičnih veščin, kar je posebej pomembno za zaposlitev diplomantov. Mislim, da je najpomembnejša možnost mednarodnih izmenjav, tudi na najboljših univerzah v Evropi brez plačila šolnine in seveda medsebojno mednarodno priznavanje pridobljenih diplomskih listin. Število izmenjav se iz leta v leto veča v obe smeri, naši

Pred podelitvijo Euro PhD kot rezultat Galenos projekta.

Rektor UL prof. Ivan Svetlik je podelil prof. dr. Julijani Kristl zlato plaketo Univerze v Ljubljani leta 2013.

študentje ven in tuji k nam. Dejstvo pa je, da bolonjska reforma z internacionalizacijo zahteva od vseh nas, učiteljev in študentov, bistveno več. Če vtipkamo Vaše ime v iskalnik po bazi gradiv, se lahko z branjem zaposlimo za kar nekaj dni. največkrat nama je v oko padla beseda nanodelci. Se trenutno ukvarjate s kakšno novo raziskavo, projektom? Nanotehnologija, s katero izdelujemo nanodelce, je že od vsega začetka veljala za neko tehnologijo prihodnosti, ki bo v 21. stoletju spremenila svet. Pričakovanja, ki so izhajala iz določenih predpostavk, so bila verjetno prevelika, predvsem pa preveč enostavno dosegljiva. Če pomislim, da sem se prvič srečala z nanotehnologijo in nanodelci leta 1995 na Univerzi v Ženevi, kjer sem bila na usposabljanju, lahko rečem, da je napredek zelo velik. Tudi zaradi razvoja na drugih področjih, kot so mikroskopske tehnike, molekularna biologija in biotehnologija, novi materiali, pa tudi informacijske tehnologije, ki skupaj dajejo povsem nove in neslutene možnosti razvoja, hkrati pa odpirajo vprašanja etike in toksikologije za področja, o katerih doslej še nismo razmišljali. Kakorkoli, začela sem z izdelovanjem polimernih in pozneje lipidnih nanodelcev in FFA je znana v nacionalnih in svetovnih krogih po tovrstnih raziskavah. Z nanodelci je katedra sodelovala v evropskem

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

InTERVju

projektu Galenos, ki je združeval fakultete iz dvanajstih držav, omogočal izmenjavo doktorskih študentov in na koncu podelitev listine Eur PhD. Skupaj z doktorandi smo sodelovali na univerzah, kongresih in poletnih šolah po vsej Evropi. V zadnjih petih letih pa predstavljajo težišče raziskav nanovlakna, ki jih izdelujemo z elektrostatskim sukanjem. V odkrivanje neznank s tega področja so vključeni tudi študentje, ki pripravljajo magistrske ali doktorske naloge.

na predavanjih ste pred leti ob izidu nove Spatule dejali: ‘’nikoli ni tako dobro, da ne bi bilo lahko še bolje.’’ Imate kakšno posebno sporočilo za študente, nasvet, pohvalo, grajo? Joj, Spatula je impresivna! Moja pripomba je bila namenjena k spodbudi, saj tisti, ki poznate moje razmišljanje že veste, da tisto, kar je dobro danes, ni nujno dovolj dobro jutri, ker se stvari okrog nas spreminjajo tako hitro. Spatula je odsev obštudijskih aktivnosti nekaterih študentov Fakultete za farmacijo v letih od 1997 do 2017, 20 let in 71 številk. Svojo vestnost in natančnost ste dokazali na področju uredniškega dela, ki vključuje vodenje postopka in urejanje vsebin raziskovalnih in strokovnih člankov s področja farmacevtskih znanosti, pa tudi poročil s strokovnih večerov, motivacijskih vikendov in športnih iger. V Spatuli najdemo številne utrinke iz mednarodnih izmenjav študentov Fakultete za farmacijo skoraj iz vseh koncev sveta. Na ta način se krepi vaš osebni interes za aktivnosti, ki ne sodijo neposredno v študijsko obveznost, pač pa pridobivanje drugačnih znanj, organizacijskih izkušenj, komunikacijskih veščin in obvladovanje tveganj. Pohvale vreden je tudi vaš vložek pri postavitvi vsebin in vzdrževanju spletnih strani. Vse to in še kaj dviguje ugled naši fakulteti in Univerzi v Ljubljani. Ponosna sem na vašo motiviranost, inovativnost in vztrajnost. Če boste nadaljevali z enakim trendom, boste še boljši, nekateri tudi najboljši.

Dr. Petra Kocbek je prejela zlati znak Jožefa Stefana za leto 2011.

Kaj Vam v vaši karieri največ pomeni, je kakšno odkritje, dosežek, ki Vas še posebej navdaja s ponosom? Razen na številne objave v uglednih mednarodnih znanstvenih revijah in na citate sem posebej ponosna na nagrade mojih diplomantov in doktorandov, ki so jih prejeli za raziskovalna dela (Krkine nagrade, Zlati znak Jožefa Stefana, L’Orealove nagrade in druge). To so priznanja za raziskovalna dela, ki so jih ocenjevali neodvisni ocenjevalci in jih uvrstili med najboljša. Kako bi primerjali študente skozi vsa leta in generacije, s katerimi ste bili v stiku? Študentje farmacije ste vedno motivirani in uspešni, kar nam zavida marsikatera članica UL. Tako jaz kot fakulteta sva ponosni na naše diplomante vseh stopenj.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Profesorica s študenti, ki raziskujejo elektrostatsko sukanje za magistrsko ali doktorsko nalogo.

Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

KOLuMnA

Kolumna Si cepljen proti neumnosti? Število primerov ošpic v Evropi narašča. Po letih zatišja so se v Slovenijo vrnile ošpice. Precepljenost v Sloveniji upada. Zveni znano? Verjetno, če vsaj tu in tam gledaš poročila ali prebiraš novice na različnih spletnih straneh. Včasih, ko se ti zahoče nerodnega obračanja prevelikih strani, šelestenja in zdaj že skoraj nostalgičnega vonja po črnilu, tudi v časopisu. Pff, spet to cepljenje. Pa vendar gre za pomembno temo, še posebej glede na zgoraj našteta dejstva. Vedno več staršev zavrača cepljenje svojih otrok iz nemedicinskih razlogov, posledice pa so že vidne v »vstajenju« pri nas že »izumrlih« bolezni. Večina nas bo ob tem zmajevala z glavo. Dejstva so vendar jasna. Cepljenje je varen in najučinkovitejši ukrep za zaščito pred nekaterimi nalezljivimi boleznimi. Z njim naše telo pridobi speciﬁčno imunost na bolezni, proti katerim je cepljeno, ne da bi to bolezen dejansko prebolelo. Tveganja pri cepljenju so relativno nizka, prav tako pa je bilo v zadnjih desetletjih z njim preprečenih več smrti kot s katerimkoli drugim zdravstvenim ukrepom. Zakaj se torej poraja toliko dvomov, zakaj se medicini in drugim strokovnjakom na tem področju ne zaupa? Problem tiči v tem, da je vse več »kvazistrokovnjakov«, ki ne trdijo vedno podobno kot uradna medicina. Pa je njihov prispevek prav tako objavljen v kakšni reviji ali na spletu. V nas pa še vedno tiči duh preteklosti, ki nam pravi: »Če je nekje napisano, potem je to resnica.« V časih pred internetom, ko so naši dedki resnico iskali v debelih učbenikih, ki so jih napisali ugledni strokovnjaki na svojih področjih, bi ta trditev še nekako držala, danes pa … Tako se hitro zgodi, da bo nekdo prebral članek o neželenih učinkih cepljenja, ki so se pojavili pri nekem otroku, to pa bo takoj projiciral na vso populacijo. Oborožen z novim znanjem bo z »novo resnico« hitro okužil vse, ki niso cepljenji proti neumnosti. In strah pred cepljenjem narašča. Verjamem, da se pediatri zelo trudijo z informiranjem in poučevanjem staršev o cepljenju. A glavna škoda je

Danijel Videc narejena že pred obiskom zdravnika. Prek medijev. Niso zastonj četrta veja oblasti, saj imajo izjemno moč krojenja mnenja javnosti. Zato je še toliko pomembneje, da so informacije, ki jih podajajo, preverjene. Pa so res vedno preverjene? Ne morem se znebiti občutka, da v javnih diskusijah o tveganju in koristih cepljenja strokovnjaki ne izidejo kot zmagovalci, človek pa po ogledu soočenja še vedno tava v temi. Pri tem velik del krivde pade na novinarje in medijske hiše, ki želijo vso stvar speljati na svoj mlin. Odvisni so od branosti in gledanosti, zaradi česar jim je polarizacija ljudi v interesu. V imenu objektivnega novinarstva enakovredno predstavijo vedno obe strani: pro- in proticepitveno. To bi bila v primeru kakšnega političnega soočenja čisto dobra praksa, vprašanje pa je, ali je to odgovorno in smiselno tudi v primeru cepljenja. Nikakor ne zanikam pravice do svobodnega izražanja ali svobode medijev, še vseeno pa se mi zdi, da je treba izjave, ki lahko bistveno zamajejo zaupanje ljudi v zdravstvo, ali če hočete cepljenje, prej temeljito preveriti. Z namenjanjem medijskega prostora psevdoznanosti se ljudi zavaja in dela škodo. Zaradi omejitve časa se običajno strokovnjakom niti ne dovoli, da bi podrobno komentirali vsako trditev, ki jo navaja proticepitvena stran. S tem trditve niso argumentirano ovržene, kar ljudi pusti v dvomu. Problem poplave resničnih in neresničnih podatkov bi lahko prenesli na katerokoli področje. Še vseeno pa je cepljenje svojevrstna speciﬁka, saj je za učinkovito kolektivno zaščito populacije pred okužbami v večini primerov potrebna kar 95-odstotna precepljenost. Živimo v obdobju največjega dostopa do informacij, kjer si vsak posameznik lahko ustvari svoje mnenje o čemerkoli. Zdaj pa si zamislite, kako težko je prepričati praktično vse ljudi, da neka stvar drži. Pa tudi, če so dejstva tako nedvoumna kot pri cepljenju.

(1) www.nijz.si/sl/pojasnilna-dolznost-pred-cepljenjem (2) www.nijz.si/sl/spremljanje-izvajanja-cepljenja-in-nezelenih-ucinkovpo-cepljenju (3) www.nijz.si/sites/www.nijz.si/ﬁles/uploaded/porocilo_cepljenje_2015.pdf (4) www.zdravo-slovenija.com/newblog/2017/3/27/stroka-zavaja-ne-dri-da-v-drugih-dravah-necepljeni-ne-smejo-v-vrtec (5) https://data.oecd.org/healthcare/ child-vaccination-rates.htm (6) https://pbs.twimg.com/media/C3z5YgGWEAAkict.jpg (7) www.rtvslo.si/zdravje/novice/who-vevropi-zaradi-zmanjsanja-stevila-cepljenj-moznost-izbruha-ospic/418497 (8) https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/po-letih-zatisjavec-primerov-ospic-tudi-v-sloveniji/261368#comments (9) https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/zdravnica-zaradi-starsev-kizavracajo-cepljenje-podala-ugovor-vesti/414391 (10) www.mz.gov.si/si/delovna_podrocja_in_prioritete/zdravstveno_varstvo/ predlog_zakona_o_zdravstvenem_varstvu_in_zdravstvenem_zavarovanju/ (11) www.rtvslo.si/zdravje/bolezni-zdravila/je-strahpred-cepljenjem-lahko-nevaren-za-javno-zdravje/402071 (12) 4d.rtvslo.si/arhiv/dobro-jutro/174453669 (13) www.skeptik.si/pogostiargumenti-proti-cepivom/

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

KOLuMnA

Odpadna zdravila ali »The elephant in the room« Eva in Mateja sva se nekega popoldneva iz oči v oči srečali s kupom odpadnih zdravil, ki smo jih morali pripraviti na sežig. Pri polnjenju vreče z zdravili za odpad se je ob najinem pogovoru pojavilo vprašanje, kje tiči razlog za tako velike količine neporabljenih zdravil (med katerimi jih je bila večina čisto nedotaknjenih). In čeprav se nama je zdel odgovor sprva čisto preprost, sva ugotovili, da je problem večplasten ter zapleten. Spraševali sva se, koliko ta zavržena zdravila stanejo, če jih spravimo na kup. Jih štejemo v tisočih, deset tisočih evrih? Poleg tega pa so kupi odpadnih zdravil produkt sistema ter pokazatelj, da je v ozadju nekaj narobe, kar je treba analizirati in popraviti. Zdravje je oz. naj bi bila vsem dostopna javna dobrina, vendar to ne pomeni, da so zdravila zastonj in se rodijo iz nič. Zanje plačujemo preko prispevkov v zdravstveno blagajno, in medtem ko je za posameznika to manjši problem (nekaj neporabljenih škatlic zdravila, ki ležijo v omari), je na nacionalni in internacionalni ravni to veliko večja težava. »If you can’t measure it, you can’t manage it«. V preteklosti se nismo veliko ukvarjali s tem, kaj se z zdravilom dogaja, potem ko je predpisano in izdano. Vendar pa se je to skozi leta spremenilo. Začeli smo zbirati podatke, ki nam omogočajo boljše razumevanje problema. V okviru magistrske naloge so leta 2012 na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani izvedli študijo, kjer so ocenili vrednost odpadnih zdravil iz zunanjih lekarn na 3.711.084 evrov, projicirano vrednost zdravil s klasiﬁkacijsko številko 20 01 31* in 20 01 32*, katerih količina je nekoliko večja,

Mateja Šutar, Eva Velimirović

pa na 7.548.334 evrov. (1) Zraven moramo prišteti še stroške zbiranja in sežiga odpadnih zdravil ter stroške terapevtske izgube. Raziskave, narejene v letih 2004 in 2007 ocenjujejo, da zavržemo kar 0,8–1,63 odstotka zdravil, izdanih na recept. 76,51 odstotka vseh osnovnih pakiranj med zavrženimi zdravili ni bilo načetih, več kot polovico pa jih je s pretečenim rokom uporabe, kar nakazuje na to, da ljudje večinoma ne odstranjujejo zdravil sproti, temveč jih kopičijo doma. (1) To je lahko še posebej nevarno pri uporabnikih, ki niso pozorni na rok trajanja ali pri otrocih, ki zdravila lahko zamenjajo za bonbone. Na Novi Zelandiji so ocenili, da je vrednost odpadnih zdravil 5 odstotkov njihove letne porabe za zdravila. (2) V Veliki Britaniji, kjer so se problema odpadnih zdravil zagrizeno lotili že pred tremi leti, pa je UK Department of Health ocenil, da odpadna zdravila NHS letno stanejo 300 milijonov funtov, kar je več kot 358 milijonov evrov. (3) (4) Odpadnih zdravil je več vrst. Dejavnike, ki povzročajo farmacevtske izgube, delimo na tiste, ki povzročijo terapevtsko izgubo, ekonomsko izgubo ali oboje. Razlogi zanje so nekomplianca (neupoštevanje predpisanih odmerkov in odmernih intervalov, kar privede do terapevtskih izgub) ter slaba adherenca. Slednja je lahko namerna (prenehanje jemanja zdravila zaradi stranskih učinkov ali osebnih prepričanj) ali nenamerna (pozabljivost). (3) Ocenjujejo, da kar dve tretjini bolnikov z arterijsko hipertenzijo zdravila jemlje občasno ali pa z jemanjem predčasno preneha, medtem ko ena tretjina bolnikov, ki zdravila jemlje redno, ne upošteva vseh predpisanih pravil jemanja. (1) Glede na možnost preprečevanja izgub jih delimo na izgube, ki jih ne moremo preprečiti, in tiste, ki jih lahko. Med prve spada odpad zdravil zaradi smrti pacienta, spremembe zdravila ali končanja terapije pred popolno porabo zdravila. Te izgube sicer lahko zmanjšamo s predpisovanjem obnovljivih receptov za krajše časovno

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

KOLuMnA

obdobje, predvsem bolnikom v končnih stadijih neke bolezni oz. pri uvajanju novega zdravila. V primerih, ko pacient zaradi strahu pred izgubo zdravila ne prekine obnovljivega recepta, temveč prevzema zdravila in jih kopiči doma, čeprav jih ne jemlje, pa izgube lahko preprečimo. (3) Od vrste interesne skupine je odvisno, kaj se dojema kot največji problem odpadnih zdravil. Farmacevtom kot strokovnjakom, ki se moramo truditi za čim boljše javno zdravje, morajo kot največjo skrb predstavljati neugodni klinični in humanistični izidi, kar pomeni, da zdravilo pacientu ne pomaga ali ga pacient ne dojema kot koristnega in ga zato ga zavrže. Zagotovo pa ni odveč povedati, da so pri ustvarjanju odpadnih zdravil udeležene tri skupine: predpisovalec (npr. splošni zdravnik), farmacevt, ki izda zdravilo, ter pacient. Zato moramo vplivati na vse tri skupine, da dosežemo želene rezultate. Velikokrat se namreč zgodi, da je glavni razlog za neuporabo zdravila tudi neredno spremljanje pacientovega stanja in neprilagojena terapija. (3) Tu lahko veliko pripomoremo farmacevti, ki imamo po najinem mnenju trenutno premajhno vlogo pri optimizaciji uporabe in porabe zdravil. Korak naprej v Sloveniji bi lahko bil klinični farmacevt svetovalec. Klinični farmacevt svetovalec se z bolnikom pogovori, pregleda celotno terapijo z zdravili (tudi za samozdravljenje) glede na indikacije, interakcije, morebitne neželene učinke zdravil in poda mnenje v obliki farmakoterapijskega pregleda (izvida) družinskemu zdravniku, ki mu predlaga morebitne

spremembe v terapiji. (5) Posebno pozornost pa bi morali posvetiti rizičnim skupinam pacientov: tistim, ki jemljejo štiri ali več zdravil mesečno, pacientom z obnovljivimi recepti, pacientom s težavami pri adherenci (npr. bolniki z demenco), še posebej, če je od zadnjega obiska pri zdravniku minilo več kot šest mesecev. Velikokrat se namreč zgodi, da se obnovljivi recept predpiše za več mesecev, medtem pa že lahko pride do težav pri uporabi zdravila, ki ostanejo neopazne. Tako bi farmacevt ob izdaji lahko bolj pogosto spremljal komplianco in adherenco ter prepoznaval napake v uporabi zdravila in interventno vplival na zdravstvene izide. Vedenje, ki prispeva k znižanju odpadnih zdravil, mora biti del vsakdanje kulture zdravstvenega sistema. Ključnega pomena je komunikacija med pacientom in farmacevtom, povečanje zdravstvene pismenosti med bolniki in njihova aktivna vključitev pri sprejemanju odločitev glede načina zdravljenja. V nekaterih članicah EU je bilo do sedaj izvedenih že kar nekaj projektov z namenom zmanjšanja količine odpadnih zdravil in tudi v Sloveniji bi se lahko lotili posnemanja dobrih praks. Še prej pa je potrebno vzpostaviti boljšo kontrolo trenutnega stanja odpadnih zdravil. V nasprotnem primeru namreč pozitivnih sprememb ne moremo primerno ovrednotiti. Prva in zelo pomembna naloga farmacevtov pri reševanju problema odpadnih zdravil je, da tematiko čim pogosteje vključimo v javne razprave in s tem prekinemo dojemanje odpadnih zdravil kot slona v sobi (angl. the elephant in the room) – problem, ki se ga vsi zavedamo, vendar o njem ne govori nihče.

(1) Ribić, V. (2015). Raziskava odpadnih zdravil zbranih v zunanjih lekarnah v Republiki Slovenije (Magistrska naloga). Ljubljana: [V. Ribić] (2) Morgan, T. (2005). The Economic Impact of Wasted Prescription Medication in an Outpatient Population of Older Adults. J Pam Practice, 50 (9), p779–781. (3) Hazell B.,Robson R. (NHS BSA) (18 June 2015). (Poročilo). Ljubljana: Pharmaceutical waste reduction in the NHS. Pridobljeno 7. 4. 2017 s spletne strani: https://www.england.nhs.uk/wp-content/uploads/2015/06/pharmaceutical-waste-reduction.pdf (4) Professor Paul Trueman, Dr Karin Lowson ,Alan Blighe, Dr Agnes Meszaros,Dianne Wright ,Julie Glanville, Professor David Taylor, Dr Jennifer Newbould,Professor Mike Bury, Professor Nick Barber, Dr Yogini Jani (November 2010). Naslov: Evaluation of the Scale, Causes and Costs of Waste Medicines (poročilo). Kraj izida: The School of Pharmacy, University of London, 29-39 Brunswick Square, London WC1N 1AX Pridobljeno 07. 04. 2017 s spletne strani : https://core.ac.uk/download/pdf/111804.pdf?repositoryId=90 (5) http://www.nasa-lekarna. si/clanki/clanek/klinicni-farmacevt-in-svetovanje-zdravniku-in-bolniku-pri-zdravljenju-z-zdravili/

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

Å t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

IZKuŠnjE IZ TujInE

Izkušnje iz tujine SEp v peruju

Anja Mestnik

SEP praksa je bila še zadnja neuresničena želja, neizkoriščena izkušnja v tujini, ki sem si jo želela doživeti, preden odidem z naše fakultete. Želela sem si nekam, kjer govorijo špansko, a ne ravno v Španijo. Na seznamu držav sem videla Peru in se prijavila. Pred odhodom sem izvedela nekatere osnovne informacije o mojem bivališču, sami praksi, potem pa sem se prepustila toku in dovolila, da me Peru preseneti. Prakso sem opravljala v Trujillu, mestu na severu Peruja, kjer so mi dodelili mesto na tamkajšnji fakulteti za farmacijo, na oddelku za farmakologijo. S kolegico iz Nemčije sva pomagali študentom pri projektu z avtohtonimi perujskimi rastlinami. Končni cilj je bil določiti kromatografski proﬁl fenolnih spojin z antioksidativnimi lastnostmi, najino delo pa je obsegalo pripravo ekstraktov, ki so bili kvalitativno in kvantitativno ovrednoteni. Delo ni bilo naporno, delovni dan pa se je začel ob devetih in končal ob enih. Laboratoriji so ustrezno opremljeni, študentje in profesorji pa se morajo prilagajati določenim omejitvam. Prepovedana je na primer uporaba določenih topil, ki se jih lahko dobi le s posebnim dovoljenjem vlade in še takrat v omejenih količinah. Tuji študentje v Trujillu večinoma bivajo pri družinah, pri katerih se lahko dogovorijo tudi za kuhane obroke. To uredi tamkajšnji SEO; žal pa se pri teh nujnih zadevah organizacija tudi konča. V tistem času smo bile tam na praksi tri študentke farmacije in skupaj smo si potem same organizirale izlete. V Peruju to ni težko, saj so avtobusne povezave zelo dobre, navaditi se je treba le na osem- in večurne nočne vožnje. Že kraji v bližini Trujilla so

me povsem očarali, predvsem svetujem obisk Huaraza in kak treking v bližnje Ande (tu pazite na višinsko bolezen in si vzemite kakšen dan več za aklimatizacijo), seveda pa ne moremo mimo Cusca, Machu Picchuja, Lime, jezera Titikaka, lahko pa skočite še do Bolivije ali Čila.

Peru, dežela kontrastov, me je čisto navdušil in praksa SEP je bila ena boljših odločitev. Tako toplih in prijaznih ljudi, kot so v Trujillu, ne spoznaš povsod, tu pa te takoj vzamejo za svojega. Si pa za vse vzamejo čas stvari potekajo tipično latinskoameriško počasi, zato predlagam čim manj skrbi, saj vse uredijo, a z zamikom. Če vam bankomat ne vrne kreditne kartice, ne skrbite, dobili jo boste nazaj, po kakšnem tednu sicer, a postopka uradnikov ne morete pospešiti. Kot v vseh malo bolj eksotičnih državah pazite na kakšno zastrupitev s hrano, a naj vas to ne ustavi, da ne bi pokusili njihove specialitete ceviche, popili kakšnega pisco sour, glede pečenih morskih prašičkov pa se odločite sami, jaz sem jih raje izpustila.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAjALO SE jE

Dogajalo se je ... javna kampanja InterAKCIjE Vsako leto se v okviru skupine javnih kampanj izvede kar nekaj ozaveščanj, s katerimi želimo mimoidoče spodbuditi k razmišljanju o takrat aktualni tematiki. Odločili smo se, da bomo letos meseca marca in aprila, pa še prvi teden v maju, izvajali javne kampanje na temo interakcij. Ker se zavedamo problema, da marsikateri srednješolci sploh ne vedo, do česa lahko tako mešanje zdravil, hrane, alkohola in ostalih prehranskih dodatkov pripelje, smo se odločili tokratno javno kampanjo izvesti na različnih srednjih šolah po Sloveniji. Priznati moramo, da nam je februarski strokovni večer o Interakcijah, ki ga je vodil izr. prof. dr. Marko Anderluh, pri pripravi te kampanje zelo pomagal. Tako smo za srednješolce pripravili poenostavljeno predavanje z zametki delavnice, kjer smo se osredotočili predvsem na interakcije med alkoholom in drugimi zdravili, aktualnimi za srednješolce. Na podlagi pogovora z drugimi člani javne kampanje smo določili nekaj srednjih šol, ki smo jih kontaktirali, in določili tudi osebe, ki bodo z njimi v stiku. S šolami smo se skušali dogovoriti za ustrezne datume, ko bi nam kdo od učiteljev odstopil svojo uro za izvedbo te delavnice, če pa kje to ni bilo mogoče, smo med njihovim glavnim odmorom postavili stojnico. Hkrati smo pripravili tudi interaktivne drsnice in zanimive letake, s pomočjo katerih smo spodbudili dijake k sodelovanju pred samim predavanjem. Predavanje oz. delavnica je potekala tako, da smo na začetku dijakom postavili nekaj vprašanj o jemanju zdravil, s čimer smo želeli pritegniti njihovo pozornost. Potem smo na kratko predstavili metabolizem alkohola, podali nekaj primerov, ko so zvezdniki umrli prav zaradi takih interakcij, proti koncu pa smo navedli še nekaj drugih interakcij z zdravili, zanimivih za dijake, ki so lahko tako ali drugače usodne. Medtem so dijaki imeli priložnost razširiti si znanje s pomočjo že prej omenjenih

Mala šola klinike V začetku januarja je potekal že tradicionalni projekt Mala šola klinike, ki je namenjen temu, da študentom približa področje klinične farmacije in jim omogoči, da tudi v praksi spoznajo in se preizkusijo v veščinah, ki jih

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Barbara Herlah

Predstavitev InterAKCIJE na Gimnaziji Celje.

Predstavitev InterAKCIJE na Gimnaziji Vič.

interaktivnih letakov, ki smo jih razdelili vsem prisotnim, na katerih je bilo podrobneje opisano o splošni porabi alkohola, o interakcijah na splošno ter še pogoste interakcije z alkoholom. Za konec so sledila še vprašanja dijakov, vse skupaj pa je potekalo okrog 25 do 30 minut. Marsikateri učitelj in tudi dijak je pohvalil našo angažiranost in zanimivost izvedbe. Skupina javne kampanje se želi zahvaliti vsem, ki ste se z veseljem ter brez pomislekov, kljub številnim študijskim obveznostim, odzvali na povabilo k sodelovanju pri izvedbi te kampanje in vložili svoj trud in čas v njeno pripravo in izvedbo.

Nives Hribernik pri svojem delu uporabljajo klinični farmacevti. Letošnja tema so bile anemije. Anemija ali slabokrvnost je bolezensko stanje, ki je posledica zmanjšanja celotne količine hemoglobina v telesu. Najpogostejši vzrok za

DOGAjALO SE jE

anemijo je pomanjkanje železa, pogosto pa se pojavi tudi zaradi pomanjkanja vitamina B12, folne kisline, kroničnih vnetnih bolezni in genskih dejavnikov. Anemija je bolezen, ki po svetu prizadene 1,6 milijarde ljudi. Zlasti ogroženi so otroci in nosečnice. Na strokovnem večeru smo poslušali predavanje zdravnice, doc. dr. Irene Preložnik Zupan s kliničnega oddelka za hematologijo v UKC Ljubljana, ki je z medicinskega stališča predstavila anemije, njihovo opredelitev, diagnostiko in tudi nekaj praktičnih primerov, s katerimi se srečujejo na oddelku. Sledilo pa je še predavanje klinične farmacevtke Barbare Koder, mag. farm., spec., iz Gorenjskih lekarn, ki je predstavila zdravljenje anemij. Za vse zainteresirane je pod vodstvom asist. Ane Janežič, mag. farm. potekala tudi delavnica komunikacije z bolnikom. Prej kot slej ugotovimo, da je v poklicu farmacevta še kako pomembno, da znamo komunicirati z ljudmi, saj jim le tako lahko pomagamo z našim znanjem na razumljiv način. Najbolj pogumni in prizadevni pa so se pomerili tudi na

Zdravila po meri

tekmovanju, ki je potekalo tako, da so dobili bolnikovo dokumentacijo, nato pa so se lahko tudi pogovorili z bolnikom in na podlagi tega rešili primer. Za vse, ki se letos še niste opogumili za tekmovanje, v prihodnje vsekakor zberite pogum, saj je tekmovanje zabavno, spotoma pa se lahko naučite marsikaj, kar ni strogo povezano s študijskim programom.

Špela Hribernik

Zdravila po meri je tehnološko obarvan projekt, ki je letos na Fakulteti za farmacijo praznoval drugo obletnico. Gre za mednarodno že uveljavljen dogodek, sestavljen iz strokovnega večera in tekmovanja. Njegov namen je približati umetnost izdelovanja zdravil vsem študentom FFA, prav tako pa jim ponuditi možnost za nadgrajevanje že pridobljenega znanja – tako teoretično kot praktično. Predavalnica P1 je gostila strokovni večer, na katerem sta doc. dr. Alenka Zvonar Pobirk, mag. farm. s Katedre za farmacevtsko tehnologijo, in Simona Mitrovič, mag. farm., spec., vodja galenskega laboratorija v UKC Ljubljana, predstavili sestavo, vrste in posebnosti poltrdnih dermalnih farmacevtskih oblik, pa tudi izzive,

Spomladanski bazar

s katerimi se farmacevti srečujejo pri njihovi izdelavi. Teden dni po predavanju so študentje predavalnico P1 zamenjali za laboratorijski pult na Katedri za farmacevtsko tehnologijo. Sledil je namreč še praktični del dogodka, na katerem so se preizkusili v načrtovanju in izdelavi zdravila, pri čemer je glavno vlogo odigral Klindamicin tekoči puder. Tekmovalci so morali s seznama možnih sestavin izbrati najbolj optimalne za njegovo formulacijo, svojo izbiro argumentirati, nato pa opisati načrt postopka izdelave in le-tega na koncu tudi izvesti. V imenu organizacijske ekipe se najlepše zahvaljujem Katedri za farmacevtsko tehnologijo za pomoč pri snovanju in sami izvedbi dogodka.

Eva Velimirović

Da dokažemo, da nismo humanitarni samo v času praznikov in ob božiču, smo se v humanitarni skupini odločili, da znova poskusimo z organizacijo bazarja, tokrat v novi spomladanski preobleki. Bazar je potekal od 10. do 12. aprila v pritličju fakultete, pred predavalnico P1. Že pred izvedbo bazarja smo se skupaj odločili, komu bomo pridobljene prostovoljne prispevke namenili.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAjALO SE jE

Vse nas je izredno ganila zgodba izredno pozitivnega Primoža, ki se je hudo poškodoval v prometni nesreči in ostal paraliziran od vratu navzdol. Odločili smo se, da vse prostovoljne prispevke podarimo njemu in njegovi družini ter tako poskusimo vsaj malo olajšati njihovo stisko. S pripravami smo začeli tri tedne prej, in sicer z delavnico izdelave mil, na kateri so študentje Fakultete za farmacijo izdelovali mila različnih oblik in vonjav. Na pomoč nam je priskočila Katedra za farmacevtsko biologijo, ki nam je ponudila prostore in sestavine, ki so bili ključni za izvedbo delavnice. Ustvarjanje se je nadaljevalo teden pred bazarjem, ko smo ob dobri glasbi v študentski sobici pridno ustvarjali izdelke iz usnja, nakit iz smole, raznovrstne voščilnice in unikatna kazala za knjigo. Vse izdelke smo nato, poleg doma narejenih sladic, ponudili na stojnici pred P1 v zameno za prostovoljne

javna kampanja za boj proti raku Letos smo člani humanitarne skupine in javnih kampanj združili moči in organizirali skupno akcijo za boj proti raku. Geslo naše kampanje je bilo »prevention by detection« ali »premagajmo raka z zgodnjim odkrivanjem«. Na Prešernovem trgu smo postavili stojnico, na kateri smo mimoidoče spodbujali k zdravemu načinu življenja, izogibanju dejavnikom tveganja in obisku presejalnih pregledov. Predhodno smo organizirali delavnice za študente, kjer smo izdelovali raznobarvne pentljice, plakate in zdrave sladice, ki smo jih na stojnici ponujali v zameno za prostovoljne prispevke. Prispevke smo namenili za pomoč obolelim za rakom in njihovim bližnjim. Razdelili smo veliko pisanih pentljic, ki predstavljajo

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

prispevke. Hvala vsem članom humanitarne skupine, ki so si vzeli čas ob že tako napornem urniku in se odločili pomagati. Skupaj nam je uspelo dokazati, da dobrodelnost ni prisotna le v času božiča, ampak na Fakulteti za farmacijo vlada celo leto.

Ana Temeljotov simbolično podporo obolelim za različnimi vrstami rakavih obolenj. Sredi dneva pa nas je obiskal prav poseben gost, dr. Martin Gruber, gorski zdravnik! Ta sončen četrtek v središču Ljubljane nam je zelo hitro minil in že se veselimo, da ponovimo sodelovanje med kampanjami in humanitarci, saj smo skupaj izvedli odličen projekt. Zbrali smo denar, razveselili obiskovalce stojnice, ki so lahko z nami poklepetali in se posladkali, hkrati pa smo tudi mi postali bogatejši za lepo izkušnjo. Pomembno je, da se zavedamo, da se rak lahko izrazi v številnih različnih oblikah in da je preventiva eno najmočnejših sredstev v boju proti tej zahrbtni bolezni!

DOGAjALO SE jE

»Kdo sem?« – »Sem študentka farmacije. In ja, trenerka mehkih veščin.« Že moto »Bringing pharmacy, knowledge and students together« jasno kaže, da delovanje EPSA temelji na relaciji študent študentu. Pretok in izmenjava znanj v obliki druženja, organizacije dogodkov ali sodelovanja v projektih je izjemna priložnost za razvoj ali nadgradnjo veščin, znanj in sposobnosti tako na osebni kot profesionalni ravni. EPSA Training Project je projekt, ki med študente širi zavedanje o pomembnosti mehkih veščin. Induktor veščin, ki je na FFA lani doživel svojo premiero, je le eden izmed projektov po vsej Evropi, ki na nacionalni ravni podpirajo vizijo krovnega projekta. Spoznavanje in razvoj mehkih veščin poteka v okviru treningov mehkih veščin (angl. soft-skills trainings), ki jih vodijo trenerji in združujejo 15 do 20 udeležencev. Trener mehkih veščin je vsak posameznik, ki uspešno opravi izobraževanje za trenerje (angl. Training new trainers, TNT) in je s tem kvaliﬁciran za vodenje treningov. Na TNT se kandidati za trenerje spoznajo z vsemi vidiki treninga kot učne enote in se naučijo snovanja vsebine, priprave materialov in strukture treninga, pravilne izvedbe treninga z vsemi dodatnimi elementi, ključni so tudi razumevanje različnih tipov udeležencev, komunikacija in sodelovanje s sotrenerjem, predvsem pa (s)poznavanje sebe kot trenerja. Izobraževanje traja teden dni in ga vodijo izkušeni trenerji. Kljub temu pa se pot trenerja ne konča tu. Sama TNT rada primerjam s šolo vožnje – prvi izvedeni trening na zadnji dan izobraževanja je kot opravljen vozniški izpit, ki ti da formalno dovoljenje, vendar se pravo učenje vožnje dejansko začne šele po tem. Trenerstvo zahteva stalno izobraževanje, usposabljanje in razvoj. To trenerji dosegamo z rednimi izvedbami treningov na različne teme, povezovanji z drugimi trenerji in učenjem od njih. Izredno velik pomen nosijo tudi treningi za trenerje (angl. Train the trainers, TtT), ki teden dni intenzivno gradijo na prenosu izkušenj med trenerji in spodbujajo zavest o pripadnosti trenerski skupnosti. Moja zgodba trenerke mehkih veščin se je pričela natanko pred enim letom, tj. maja 2016, s sprejetjem na 4th EPSA-ESTIEM TNT, ki je potekal v Oslu. Skupaj s še sedmimi drugimi kandidati za trenerje smo uspešno prestali »izpit« in postali 9. generacija trenerjev EPSA. Poimenovali smo se generacija »NoYous«. Od takrat naprej izvajam treninge v okviru dogodkov EPSA ter drugih projektov po Sloveniji in tujini, sama ali v paru. Nedavno, marca 2017, sem se udeležila tudi TtT-ja, ki

Neža Trpin

Trening za mlade z manj priložnostmi.

je bil organiziran v Bruslju. »Zakaj trenerstvo? Pa saj to nima prav nobene zveze s farmacijo!« je vprašanje, ki ga trenerji EPSA najpogosteje slišimo. Odgovori nanj se zagotovo razlikujejo, a upam si trditi, da vsi temeljijo na istih tleh. Mehke veščine, kot npr. vodenje ekipe, dinamika v skupini, komunikacija in podajanje povratne informacije, javno nastopanje, organizacija časa, spopadanje s stresom ali konﬂikti, načrtovanje projektov ipd., so stalnica v našem osebnem in poklicnem življenju, vendar se njihovega pomena dejansko začnemo zavedati šele takrat, ko se znajdemo v situacijah, ki te veščine zahtevajo. Ne glede na naravo dela se farmacevti s tovrstnimi situacijami srečujemo dnevno, pa naj bo to svetovanje pacientom, oddelčni sestanek z medicinskimi sestrami in zdravniki ali pa načrtovanje strategije promocije novega izdelka. Izkušnje oz. bolje rečeno zaveden odziv, kako najboljše odreagirati v takšnih situacijah, lahko ključno vplivajo na rezultat. Da se ra-

Trenerji EPSA na TtT.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAjALO SE jE

zumemo, mehke veščine niso pogoj, da smo dobri farmacevti, a verjamem, da nam pomagajo, da lahko svoj poklic opravljamo (še) boljše. Zavedanje, da sem lahko kot trenerka že v študentskih letih tista dodatna sila, ki tehtnico sebe in drugih bodočih dobrih farmacevtov pomakne v smer odličnosti, je vizija, ki me žene naprej ter mi daje motivacijo in potrditev, da sem izbrala pravi študij. Saj nenazadnje je tako kot biti trener tudi poklic farmacevta podoben vožnji avtomobila – začne se v šoli, nadaljuje pa celo življenje. Pa obilo užitkov na cesti vam želim!

EpSA Annual Reception 2017 EPSA je kratica, ki marsikomu izmed nas vzbudi prijetne spomine na mednarodna prijateljstva, na skupne večere in na pogovore o prihodnosti farmacije ter njenih študentov. Evropska zveza študentov farmacije (EPSA) vsako leto organizira zdaj že tradicionalni Letni sprejem oziroma Annual Reception, ki poteka v t. i. prestolnici Evropske unije – v Bruslju, natančneje v osrčju EU, v Evropskem parlamentu. Letošnji dogodek je potekal 8. marca na tematiko Self-care (skrb za lastno zdravje). Izbira osrednje teme letošnjega dogodka Self-care je zelo aktualna, saj je sodobni evropski bolnik dodobra informiran o svojem zdravju in ker moderni evropski zdravstveni sistemi trpijo zaradi nevzdržnih stroškov

Slovenski študentje na Letnem sprejemu v Evropskem parlamentu.

Ball der pharmazie Kot vsako leto so nas tudi letos avstrijski študentje farmacije povabili na Ball der Pharmacie oz. gala ples na Dunaju. Kmalu po odprtju prijav smo ugotovili, kdo od Slovencev se je prijavil in skupaj

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Veselje po uspešno zaključenem TNT.

Tilen Kozole zdravljenja. Na diskusiji na to temo se nam je kot panelistka pridružila tudi Lieve Wierinck, ki je trenutno edina poslanka v Evropskem parlamentu, ki je po izobrazbi tudi farmacevtka. S svojimi pogledi nam je podala dodatno perspektivo na to problematiko, s katero se soočamo. Poleg vsega omenjenega smo si tisti, ki smo prišli v Bruselj dan ali dva prej, lahko ogledali tudi mesto samo – od belgijske kraljeve palače, Mont des Arts, Palais du Justice do Manneken Pis ter Grand Place. EPSA je organizirala tudi ogled pristne varilnice belgijskega piva in obisk Parliamentariuma, tj. muzeja Evropske unije skozi čas od povojnih časov dalje. Študentje, ki smo se udeležili dogodka, smo tako imeli možnost videti Bruselj, obiskati Evropski parlament, se pogovarjati o sodobnih težavah, izzivih, ki pestijo EU, in rešitvah zanje. Prav tako smo lahko obiskali glavno parlamentarno dvorano, kjer potekajo seje poslancev Evropskega parlamenta. Navkljub vsemu omenjenemu smo udeleženci najbolj uživali v večerih, ko smo se sprostili ob belgijski kulinariki in gostoljubnosti. V teh večerih smo se udeleženci iz celotne Evrope spoznali in povezali, kar je vsakega izmed nas obogatilo z novimi znanci ter prijatelji, a še več – obogatilo nas je tudi s spomini, ki jih bomo nosili s seboj vse do naslednjega EPSA dogodka, ko jih bomo znova osvežili in nadgradili.

Monika Stojanovski začeli z načrtovanjem našega tridnevnega izleta na Dunaj. Po nakupu kart, rezervaciji hostla in prevoza smo tako le še čakali tisti januarski petek ter upali, da nam bo po zelo mrzlem začetku novega leta

DOGAjALO SE jE

naklonjeno toplejše vreme. V petek zjutraj smo se tako podali na Dunaj in prispeli ravno v času kosila. Imeli smo dovolj časa, da si ogledamo dobrote Naschmarkta (kjer je bil tudi naš hostel), nato pa so nas v hostelu z vrečkami dobrodošlice pričakali avstrijski študentje. Ko smo se na kratko spoznali, smo se skupaj odpravili v središče Dunaja na drsanje in skodelico kuhanega vina. Zatem so nas odpeljali še na večerjo, pri kateri smo si seveda morali privoščiti originalni dunajski zrezek, večer pa smo zaključili z zabavo v enem izmed njihovih nočnih klubov. V soboto nam je najbolj lenim uspelo poležati v postelji, popoldne pa smo imeli kratek obnovitveni tečaj dunajskega valčka v eni izmed priznanih avstrijskih plesnih šol, nakar so se počasi že začele priprave na glavni večer. Po kar dolgotrajnem urejanju (beri: punce) smo se vsi odišavljeni in urejeni pripeljali do palače Hofburg. Sprehodili smo se po rdeči preprogi in vstopili ob zvokih klaviature ter violine, ki so nas spremljali vse do čudovitega stopnišča, ob katerem smo napravili obvezno skupinsko sliko. Podali smo se v glavno plesno dvorano z ogromnimi lestenci in ložami, ki je enostavno dih jemajoča, nato pa si tam poskušali priboriti čim boljše mesto za ogled uvodnega programa, ki so ga pripravili organizatorji dogodka. Skozi noč smo lahko izbirali med več dvoranami z različnimi stili glasbe in plesa; v glavni dvorani valček, v eni manjši salsa oz. latino ritmi, v drugi pa tudi bolj moderna glasba, tako da je bilo za vsakega nekaj. Ob polnoči smo zaplesali četvorko, nato pa smo si novih moči pridobili z odličnimi prigrizki in kozarcem šampanjca. Zabava je trajala vse do 4. ure zjutraj,

Online Svetovanje bolnikom Že četrto leto lahko na tekmovanju Svetovanje bolnikom, ki ga organizira IPSF, sodeluje prav vsak študent farmacije. IPSF je namreč uvedla novo, spletno različico PCE-ja, Online Patient Counselling Event. Pred tem je PCE potekal le na kongresih in simpozijih. Čeprav za sodelovanje ni treba odpotovati na drug konec sveta, je letos iz evropske regije svoje odgovore poslalo le enajst študentov, od tega trije iz ŠSSFD-ja. Ja, konkurenca je bila huda, ampak uspelo nam je. ŠSSFD se je uvrstil v ﬁnale! Na prvi stopnji smo obravnavali izmišljene primere štirih bolnikov. Svetovali smo jim glede postmenopavzalnih težav,

potem pa smo se punce s petkami v rokah in fantje z odvezanimi metuljčki odpravili nazaj proti hostlu. Sončno nedeljo nam je uspelo izkoristiti za kratek ogled mestnih znamenitosti, nato pa smo se vrnili v rodno Slovenijo.

Meta Brežan, Anja Cajhen pravilne aplikacije inzulina, jemanja antidepresivov in kontracepcije. Razložiti smo jim morali, zakaj se zdravilo jemlje, kako se pravilno odmerja, kako ga shranjevati, kakšne neželene učinke lahko povzroči, hkrati pa poskrbeti, da smo dovolj razumljivi in jasni. Na drugi stopnji je zmagalo indonezijsko društvo BEM KMFA UGM. Online Patient Counselling Event je idealna priložnost, da se preizkusite v svetovanju, poznavanju zdravil, njihovem odmerjanju in neželenih učinkih ter se ob tem tudi kaj novega naučite. Potrebujete le malo znanja, nekaj volje in dobro internetno povezavo.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

ŠpORT

Šport uvod Bliža se poletje, z njim pa tudi konec univerzitetne športne sezone. Ob pogledu na preteklih osem mesecev smo lahko s pokazanim zelo zadovoljni. Številni športniki smo se nedvomno izkazali s športno navdušenostjo ter

Janko Stankić borbenostjo v nemalo kakovostnih nastopih in smo bili v zameno nagrajeni z dobrimi rezultati, predvsem pa z dobrimi zgodbami, doživetji, izkušnjami ter vtisi. Del teh smo zbrali in objavili na naslednjih nekaj straneh.

Izjemen uspeh farmacevtk v univerzitetni košarkarski ligi Ženska košarkarska ekipa je drugo leto zapored nastopila v univerzitetni košarkarski ligi. Lani je na koncu dosegla malce nehvaležno četrto mesto, a je bil tudi to za prvo leto nastopanja v tem tekmovanju zelo lep uspeh. V sezoni 2016/17 se je s prihodom novih igralk ekipa še okrepila, tako v številu igralk kot v sami kakovosti, zato smo imele še višje cilje. V prvem delu tekmovanja smo se najprej pomerile z ekipo Fakultete za šport, končni rezultat tekme je bil 66 : 20 v korist »športnic«, nato pa še z ekipo Pedagoške fakultete, ki smo jo dobile z rezultatom 41 : 39. Temu je sledila še tekma za drugo mesto v skupini in s tem tudi tekma za uvrstitev v polﬁnale tekmovanja, ki smo jo odigrale proti združeni ekipi Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Fakultete za upravo in zmagale z rezultatom 48 : 29. V polﬁnalnem obračunu nam je nasproti stala ekipa Medicinske fakultete, ki že nekaj let zaseda najvišja mesta v tem tekmovanju in je tako veljala za veliko favoritinjo. Vendar kakor vemo, favoriti ne zmagujejo vedno in tudi tokrat je bilo tako. Z zelo borbeno igro in odlično košarkarsko predstavo nam je tekmo uspelo dobiti z rezultatom 50 : 41 in se tako uvrstiti

v ﬁnale ter doseči izjemen uspeh. V ﬁnalu se bomo pomerile z ekipo Ekonomske fakultete. Obljubljamo, da bomo dale vse od sebe, potem pa bomo videle, kaj nam bo to prineslo. Ekipo ženske košarkarske ekipe so v sezoni 2016/17 sestavljale: Maja Jakobčič, Maša Dolenc, Maša Sterle, Katarina Rede, Nika Pokorn, Tina Kerčmar, Neža Kugonič, Ana Ambruš, Nuša Pernat, Sanja Martinovič in Urša Žibert.

Rokometaši že v prvem nastopu do četrtﬁnala V letošnjem študijskem letu je naši fakulteti prvič do sedaj uspelo zbrati dovolj številno rokometno ekipo, da je lahko sodelovala na univerzitetnem prvenstvu v rokometu, ki je potekalo od 3. do 5. aprila v Športni dvorani Krim. Največje težave smo imeli že na samem začetku, pri sestavi ekipe, saj je bilo rokometašev premalo. Zato smo bili primorani ekipo pokrpati z nekaterimi drugimi športniki, ki pa so se zelo dobro izkazali. Na prvi tekmi z Biotehniško fakulteto nismo našli pravega ritma, kar se je poznalo tudi na končnem rezultatu (2 : 9). Edina možnost za napredovanje nam je ostala v primeru

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

Urša Žibert

Matej Dragovan

zmage nad »ekonomci«, a dvomim, da je kdo verjel vanjo. Zato smo v tekmo stopili sproščeno, vendar borbeno in po 8-minutnem polčasu je bil rezultat 3 : 4. To nam je vlilo nekaj upanja, da lahko tekmo preobrnemo v svojo prid. S čvrsto obrambo, preudarnimi napadi in predvsem z borbenostjo smo nepričakovano zmagali z rezultatom 8 : 10, ki nas je teoretično lahko peljal v izločilne boje. Potrebna je bila samo še zmaga Biotehniške fakultete nad Ekonomsko. Na srečo je Biotehniški fakulteti uspelo po živčni končnici s streljanjem sedemmetrovk zmagati in nam priigrati vstopnico za četrtﬁnale.

ŠpORT

Tam smo se pomerili z ekipo Fakultete za šport, ki je veljala za favoritinjo. Farmacevti smo večji del srečanja hrabro držali korak s poznejšimi prvaki, vendar so na koncu nasprotniki upravičili vlogo favoritov in zmagali s 7 : 11. Z borbenostjo, vztrajanjem in dokaj všečno igro smo se na koncu uvrstili na 5. do 8. mesto skupaj z Biotehniško, Naravoslovnotehniško fakulteto in Fakulteto za strojništvo. Na koncu bi se rad zahvalil profesorici Nadi Bratuž, za vso izkazano podporo in pomoč pri organizaciji in sestavi ekipe. Brez nje najverjetneje še nekaj časa ne bi videli kratice FFA na rokometnih tekmovanjih. Našo fakulteto so zastopali: Žiga Regner, David Gruden,

Žan Žmavc, Dejan Temov, Primož Raščan, Jan Breznikar, Tilen Farina, Lovro Klobučar in Matej Dragovan.

Odbojkarice in odbojkarji na zaključnem turnirju do lepega uspeha Biotehniški izobraževalni center je tudi letos gostil tekme univerzitetne odbojkarske lige M&M’s, v kateri so tekmovali tudi naši odbojkarji. Odigrali sedem tekem in na koncu zasedli odlično četrto mesto. V skupinskem delu so se pomerili s Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteto za strojništvo, Fakulteto za računalništvo in informatiko in z Ekonomsko fakulteto. Zabeležili so dve zmagi in dva poraza in v skupini A zasedli tretje mesto. Sledila je četrtfinalna tekma z drugouvrščeno ekipo skupine B, Fakulteto za kemijo. Z zmago v napetem in zelo izenačenem tretjem nizu so se farmacevti z rezultatom 2 : 1 uvrstili v polfinale tekmovanja, kjer so se znova srečali z lanskimi zmagovalci lige – Fakulteto za strojništvo. Čeprav so farmacevti prikazali dober odpor proti favoriziranim tekmecem, je sosedski derbi pripadel strojnikom. Sledil je finalni turnir, na katerem so se za tretje mesto pomerili z ekipo Ekonomske fakultete. Farmacevti so tokrat nastopili v nekoliko okrnjeni zasedbi in na koncu zasedli četrto mesto. Tekmo so si ogledali tudi številni navijači z naše fakultete. Letošnjo ekipo so pod vodstvom prof. Nade Bratuž sestavljali: kapetan Samo Kuzmič, Aljaž Pisnik, Gregor Ratek, Gašper Vrhunc, Jure Kirbiš, Leon Lombergar, May

Špela Hribernik

Žitnik, Timotej Grabar, Matej Dragovan in dva novinca: Jan Hribernik in Janko Stankić. Tudi naše odbojkarice so tekmovale v univerzitetni odbojkarski ligi M&M’s in uspešno začele letošnjo sezono. Že na prvih tekmah so z odlično igro pokazale, da ciljajo na visoko uvrstitev. Z rezultatom 2 : 0 so premagale Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Fakulteto za šport in lanske zmagovalke lige s Filozofske fakultete in si tako že pred koncem skupinskega dela zagotovile prvo mesto v skupini A, ki ga ni zamajal niti minimalen poraz s Pedagoško fakulteto. V polﬁnalnem obračunu so se srečale s študentkami Medicinske fakultete, ki so se z malo športne sreče veselile tesne zmage. V malem ﬁnalu so se za tretje mesto pomerile s študentkami Biotehniške fakultete. V prvem nizu jim je uspelo nadoknaditi minimalen zaostanek in v napeti končnici tudi zmagati. Drugi niz je bil popolnoma v znamenju farmacevtk, ki so pred svojimi številnimi in glasnimi navijači tekmo rutinirano pripeljale do konca in z rezultatom 2 : 0 zasluženo osvojile tretje mesto. Sledila je podelitev pokala in medalj, ki jih je (med glasnim aplavzom velikega števila študentov s Fakultete za farmacijo) bronastim odbojkaricam podelil prof. dr. Samo Kreft, mag. farm. Ekipo Fakultete za farmacijo so letos pod vodstvom prof. Nade Bratuž zastopale: kapetanka Mojca Novak, Anamarija Ahlin, Anja Pavlovič, Katarina Mehle, Sara Vidovič, Tia Grgičevič, Tjaša Kovačič, Urša Pratneker, Veronika Klančič, Mima Pruš, Špela Prijon, Tanja Podvršnik, Enita Skenderovič, Erma Nukič in Klara Tavčar.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

RAZVEDRILO

Vprašali in izzvali smo 20 študentov farmacije (pred vhodom na brucovanje)

1. Kako bi ocenil/a trenutnega urednika Spatule – hot, hotter, the hottest? Hot 15% Hotter 25% The hottest 60%

2. V katerem mesecu svojega 1. letnika ste zabeležili svoj 5. obisk na FFA? Oktobra 75% Novembra 15% Januarja 5% Julija 5%

3. Če bi lahko pel v duetu s katero koli slavno osebo, ki ni pevec/pevka, kdo bi to bil? Melania Trump 40% Borut Pahor 20% Ryan Gosling 15% Marko Romih 10%

Slišali smo tudi: Angela Merkel 5% | Rok Milošič 5% | Zoran Janković 5%

4. Kaj je po tvoji strokovni oceni najboljše zdravilo za mačka? Še en kozarček 40% Izotonična raztopina 15% Acetilcistein 15% Cedevita 10% Hladen tuš 10%

Slišali smo tudi: Film Lalaland 5% | Instagram 5%

5. naštej 3 lokacije, na katerih si tekom študija porabil največ bonov. Meta in bazilika 34% Mirje 22% Da Buda 16% Cantina Mexicana 16% Spar 4% Borštnik 4%

Slišali smo tudi: Joe Penas 2% | Jem doma 2%

6. naštej 3 stvari, ki jih najpogosteje počneš na predavanjih. Sem na telefonu 44% Delam zapiske/čečkam 30% Rešujem križanke iz Spatule 8% Spim 6% Gledam v zrak 4%

Slišali smo tudi: Pijem vodo 2% | Pijem pivo 2% | Gledam pinterest 2% | Ne hodim na predavanja 2%

7. Zaupaj nam 3 življenjsko najpomembnejše nasvete za bruce. Pojdite na vse farma žure 38% Sodelujte v društvu 24% Če so vsi pred vami naredili faks, boste tudi vi 18% Spoznavajte starejše letnike 12%

Slišali smo tudi: Poglejte si stare izpite 4% | Ne spite 2% | Hungover is temporary, fun is forever 2% Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

RAZVEDRILO

Miselne igre

Leon Rižner

Katera črka manjka?

Katero število manjka na sredini?

Koliko je ura? Možna dva odgovora.

Katere številke manjkajo v zadnji vrstici?

Rešitve lahko najdete na strani 54.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

RAZVEDRILO

Rešitve lahko najdete na strani 54.

Katera črka je eno mesto nad tisto, ki je dve mesti nad črko, ki je za eno mesto pod tisto, ki je eno mesto nad črko, ki je za dve pod črko, ki je za tri mesta više od črke, ki je za dve niže od črke, ki je na šestem mestu od začetka?

Šest knjih leži na mizi druga na drugi. Koliko premikov bo potrebnih, da jih po eno in eno prestavite na mizo C? Nobene med njimi ne smete postaviti na knjigo, ki je manjša od nje.

nagradni sudoku Reši nagradni Sudoku in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 1x Drug Dealer pulover 1x Drug Dealer majica 1x Drug Dealer USB Reši Sudoku in obišči spletno stran www.dsfs. si. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom. Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: Drug Dealer pulover, 2. nagrada: Drug Dealer majica, 3. nagrada: USB ključek. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 10. junija 2017 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 10. junija 2017, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 11. junija 2017. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 15. junija 2017 v Facebook skupini Študentje farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 15. julija 2017). 7. Nagrade niso prenosljive.

Š t. 72 | Ma j 2017 | ww w.d s fs .s i/s p at u la

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva 5. Rešitev “navpične črke” - Č.

2. Rešitev “kvadrati” - 17. Seštejte števila ki so na enakih mestih v preostalih treh likih.

4. Rešitev “piramida številk” - 41122314. Števila povedo kolikokrat se katera števka pojavi v prejšni vrstici: 4 krat število 1, 1 krat število 2, 2krat število 3 in 1 krat število 4.

1. Rešitev “pajkova mreža” - p. Začnite v zunanjem krogu in nadaljujte v smeri urinega kazalca. Z vsakim premikom pojdite za stopnico proti sredini in preskakujte po tri črke dokler ne pridete do sredine.)

3. Rešitev “koliko je ura” - B ali Č. Seštejte številke, ki jih kažeta oba kazalca. Vsota mora biti vedno 13.

6. Rešitev “knjige” - 63 premikov.

Rešitve miselnih ugank SpOnZORjI