Spatula 73 by Spatula (ŠSSFD's Publication)

SPATULA Š T. 73

O K T O B E R 2017

G L A SILO Š T U D E N T S K E S E KCI J E S F D

Ne spreglej! Priročnik za bruce – vse, kar mora vedeti svež študent naše fakultete.

– stran 4 –

Iz stroke – Predoziranje

Padel sem letnik, kaj pa zdaj?!

www.dsfs.si/spatula

EPSA Kongres – Kranjska Gora

Spatula Glasilo Študentske sekcije Slovenskega farmacevtskega društva www.dsfs.si/spatula Oktober 2017 | Št. 73 Naklada: 1100 izvodov

Glavni urednik: Nejc Klemenc, spatula@dsfs.si

Kazalo

Uredniški odbor: Špela Černilogar, Tilen Kozole, Katja Olenik, Žiga Regner, Neža Trpin, Ema Mercedes Vitek, Maša Vozlič

Ustvarjalci: Anja Benko, Uroš Buzeti, Žar crew, Špela Černilogar, Tadeja Donko, Cláudia Ferreira, Natalie Harris, Nejc Klemenc, Bernardo Marinheiro, Katja Olenik, Iza Pekle Simonič, Maja Pivk, Žiga Regner, Leon Rižner, Janko Stankić, Ajda Šolinc, Anja Šribar, Nancy Tang, Neža Trpin, Eva Velimirović, Danijel Videc, Helena Vrbanac, Gašper Vrhunc, Matjaž Weiss, Anže Zidar

Recenzenti: Izr. prof. dr. Žiga Jakopin, mag. farm., Doc. dr. Sergej Pirkmajer

Lektoriranje: LEKTORIRANJE, Marjetka Vozlič, s. p.

3 Uvodnik 4 Priročnik za bruce 9 Iz stroke 9 Predoziranje 13 Optogenetika

17 Ko bom velik, bom ... 17 Strokovni delavec

20 Pogovor z alumni … malce drugače 25 Novice iz sveta farmacije 27 Kolumna 27 So naše odločitve res samo naše?

Oblikovanje: EVING, Eva Veber, s. p., Eva Veber

Tiskarna: Tiskarna Ekart d.o.o. ISSN: 1408-7650 (Glasilo je vpisano v register javnih glasil pod št. 1459.) Fakulteta za farmacijo, ŠS SFD, Spatula, Aškerčeva cesta 7, 1000 Ljubljana

Opomba: Vsebina glasila Spatula ni sponzorirana s strani pokroviteljev DŠFS in ŠS SFD, katerih oglase objavljamo.

28 Padel sem letnik, kaj pa zdaj?!

30 Izkušnje iz tujine 30 SEP – Kako in kaj 30 SEP v Izraelu 32 Slovenia Experience

33 EPSA kongres – Kranjska Gora 37 Dogajalo se je 41 Šport 44 Razvedrilo

UVODNIK

Poslednji žar Sezona piknikov, brezskrbnega poležavanja na plaži in neznosnega branja »Kako je pa danes vroče!« na Facebooku je za nami in smo ravno na koncu oktobra. Konec oktobra je približno tisti čas, ko bruci v svojih predavalnicah končno videvate kak znan obraz, saj sošolce končno ločite med seboj, faks pa postaja že malo bolj resen kot prvi teden in spoznavate, da matematika tukaj sploh nima številk. Predavalnice načeloma že najdete, včasih še iščete, kje imate danes vaje, vendar počasi se vse skupaj sestavlja, prehodno obdobje pa se briše v novo obdobje. Da boste lažje zabrisali to mejo, smo vam v novi številki Spatule pripravili Vodnik za bruce, ki vam bo verjetno odgovoril na kakšna vprašanja, za katera sploh niste vedeli, da jih imate, in vas seznanil z večino pomembnih zadev. Sredina oktobra je tudi nekje tisti čas, ko se je polegel šok od dejstva, da ti morda na zadnjem roku septembra na žalost pač ni uspelo in sedaj moraš čakati še eno leto, zaradi enega izpita. Morda si misliš, da boš »izgubil« eno leto, ampak tu smo, da te prepričamo drugače. To je leto, v katerem si lahko pridobiš dragocene izkušnje s študentskim delom v industriji, sodeluješ v društvu pri organizaciji projektov ali v njem celo prevzameš katero izmed funkcij, se posvetiš hobiju, za katerega med študijem nikoli nisi imel časa, greš za nekaj mesecev potovat po svetu in še veliko drugega. Leto bo »izgubljeno« le, če boš pustil, da mine, ne da bi ti postal boljši. Da ne bo pomote – v uredništvu še vseeno podpiramo, da se vse letnike dela sproti, vendar vam želimo pokazati, da kljub temu ni konec sveta in iz vsega tega lahko potegnete eno super izkušnjo.

predvsem pa z veseljem berljive tudi za bruce – s tem smo končno prišli na manj žilav del Spatula roštilja. Prav tako nadaljujemo z rubriko »Ko bom velik, bom …«, v kateri vam bomo ponovno predstavili eno izmed delovnih mest v industriji. V naslednjih dveh številkah se bomo osredotočili predvsem na trženje in marketing – področje farmacije, za katerega laična javnost misli, da je temelj farmacije. Pa je res? V tej si lahko preberete o delu strokovnega sodelavca na terenu, v naslednji pa boste lahko spoznali še vodenje tržnih strategij. Da bo doza marketinga dobro uravnovešena, lahko preberete še kolumno z naslovom »So naše odločitve res naše?«. In čeprav boste ugotovili, da morda včasih vaše odločitve res niso čisto vaše, delajte na tem, da bodo vaše vsaj tiste najpomembnejše. Vprašajte se, kam naprej po faksu in odgovoru pripnite dejanja, ki vas bodo tja počasi pripeljala. Vsem, predvsem pa brucem, polagam na dušo – faks naj ne bo samo knjiga.

Nejc Klemenc

Ko smo že pri super izkušnjah, lahko preberete še, kako so se imeli tujci pri nas na SEP izmenjavi, kako so se imeli naši študenti na SEP izmenjavah, predvsem pa, kako smo v Kranjski Gori pripravili enega izmed boljših EPSA kongresov v zadnjih letih. Stroko ohranjamo z dvema strokovnima člankoma, teme zanje pa smo tokrat izbrali tako, da so zanimive, Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

priročnik za bruce

Priročnik za bruce Fakulteta za farmacijo Fakulteta za farmacijo (FFA) je članica Univerze v Ljubljani (UL), matična za področje farmacevtskih znanosti, laboratorijske biomedicine in kozmetologije. Na leto vpiše približno 1500 študentov v pet razpisanih programov.

FFA ima šest kateder: Katedra za farmacevtsko kemijo: predstojnik: prof. dr. Stanislav Gobec

Študentski svet Študentski svet (ŠS FFA) je organ upravljanja fakultete in predstavlja povezavo med študenti in fakulteto. Sestavljajo ga predstavniki vseh letnikov vseh smeri na FFA. ŠS FFA imenuje predstavnike študentov v organe FFA, se dogovarja o spremembah vpisnih pogojev, o prenovi študija, podaja mnenje o pedagoških delavcih, sodeluje pri nadziranju kakovosti na FFA in sodeluje tudi v okviru Študentskega sveta UL. Predstavnik letnika

Katedra za farmacevtsko tehnologijo: predstojnik: prof. dr. Mirjana Gašperlin Katedra za farmacevtsko biologijo: predstojnik: prof. dr. Samo Kreft v.d. Katedra za biofarmacijo in farmakokinetiko: predstojnik: prof. dr. Albin Kristl Katedra za klinično biokemijo: predstojnik: doc. dr. Nataša Karas Kuželički Katedra za socialno farmacijo: predstojnik: izr. prof. dr. Mitja Kos

Predstavnika letnika izvolijo študenti v posameznem letniku v začetku oktobra. Njegova naloga je, da skladno z željami letnika komunicira s pedagoškimi delavci in prodekanom za študijsko področje, razporeja izpitne roke in izdela razporede vaj. Poleg tega pa zagovarja mnenje letnika v okviru ŠS FFA. Študentski referat Na referat se obrnete, kadar imate kakršne koli težave, povezane s študijem (prijava na izpit, odjava, vpis ocene). Tu lahko dvignete potrdila (o vpisu, izpis ocen), ki jih predhodno naročite preko sistema VIS. Uradne ure referata so vsak dan, razen petkov, od 8:00 do 10:00. Senat

Vodstvo fakultete sestavljajo: Dekanja: prof. dr. Irena Mlinarič Raščan Prodekan za znanstveno-raziskovalno področje: izr. prof. dr. Rok Dreu Prodekan za študijsko področje: prof. dr. Marko Anderluh Skupaj s predstavniki letnikov skrbi za skladnost izvajanja študijskih programov in rešuje probleme, povezane z izpiti, prehajanjem letnikov itd.

Senat je najvišji strokovno-pedagoški organ FFA. Sestavljajo ga visokošolski učitelji predstavniki kateder, ki jih izvoli akademski zbor, in 3 predstavniki študentov, ki jih imenuje ŠS FFA. Senat sprejema Pravila o organiziranju in delovanju FFA ter Pravilnik o študijskem redu, imenuje komisije, drugostopenjsko odloča o pritožbah študentov, voli kandidate v pedagoške nazive, odobrava prošnje za status študenta s posebnimi potrebami, odobrava naslove in imenuje komisije za zagovore diplomskih nalog. Komisija za študijsko področje

Prodekan za mednarodno sodelovanje: prof. dr. Iztok Grabnar

Komisija za študijsko področje (KŠP) sodi v okvir senata FFA in razrešuje naslednje vloge:

Koordinira prijave Erasmus izmenjav. Več o mednarodni mobilnosti boste izvedeli na Dnevu mobilnosti v decembru.

• za izjemni vpis, • za podaljšanje absolventskega staža,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

priročnik za bruce

• za peto opravljanje izpita, • za vzporedni vpis, • za dodatno študijsko leto v primeru rojstva otroka, • za priznavanje izpitov iz drugih programov, • za nadaljevanje študija po daljši prekinitvi, • za ponovno opravljanje izpita z namenom višanja ocene. Visokošolski informacijski sistem Visokošolski informacijski sistem (VIS) je spletni informacijski sistem, ki omogoča pregled nad razpisanimi izpitnimi roki, prijavljanje in odjavljanje z izpitov, pregled nad stanjem prijavnice, stalen pregled nad ocenami opravljenih predmetov in pridobljenimi ECTS ter naročanje potrdila o vpisu in izpisa ocen. V sistem lahko vstopate preko strani https://vis.ffa.unilj.si/ z uporabniškim imenom in geslom, ki ju prejmete ob vpisu. Pri prijavljanju in odjavljanju od izpitov bodite pozorni na roke, ki pri tem veljajo: Izpit v ...

Zadnji rok za prijavo

Zadnji rok za odjavo

Ponedeljek

Sreda do 24h

Nedelja do 12h

Torek

Četrtek do 24h

Ponedeljek do 12h

Sreda

Petek do 24h

Torek do 12h

Četrtek

Sobota do 24h

Sreda do 12h

Petek

Nedelja do 24h

Četrtek do 12h

V primeru, da se ne odjavite pravočasno, vam propade izpitni rok, tudi če izpita fizično niste opravljali. Pravilnik o študijskem redu Z novim študijskim letom 2017/18 so v veljavi novi Študijski red Univerze v Ljubljani in novi Pravilnik o študijskem redu Fakultete za farmacijo. Vsem študentom toplo priporočamo, da si preberejo novi študijski red in tudi nov Statut Univerze v Ljubljani, da bodo poznali svoje pravice in dolžnosti v povezavi z opravljanjem obveznosti na Fakulteti za farmacijo. Povezave do dokumentov so na voljo na naslednjih QR kodah.

Vpis v višji letnik Za vpis v višji letnik potrebujete: • opravljene vse študijske obveznosti, predpisane z učnim načrtom za posamezno leto, • vpisane vse ocene v elektronski indeks, • vpisane vse ocene, inskripcije in frekvence v papirnati indeks (prvi letniki ga letos več niste dobili), • izpolnjen vpisni list VIS. Izpolnjen papirnati indeks za naslednje študijsko leto, izpolnjen in podpisan vpisni list, študentsko izkaznico in potrdilo za medmestni ali mestni promet (po potrebi) pošljete na FFA. Podrobnejši pogoji in navodila so objavljeni za vsako študijsko leto posebej. Izjemni vpis Enkrat v okviru študija je omogočen vpis z 12 ECTS manj, kot jih določa učni načrt. Pri tem naj bodo pozorni predvsem študenti 1. stopnje LBM, ki morajo na prehodu iz 1. v 2. letnik opraviti Celično biologijo z genetiko in imeti opravljenih vsaj 40 ECTS, za izjemni vpis v 2. letnik. V izrednih okoliščinah je mogoč tudi drugi izjemni vpis, če študent trpi zaradi hudih in resnih motenj, ki so časovno in vsebinsko v neposredni povezavi s sposobnostjo opravljanja študija: hude kronične bolezni, daljše hospitalizacije, smrt v ožjem družinskem krogu, intenzivno športno ali kulturno udejstvovanje, izjemno težke socialne razmere. Ponavljanje letnika Ponavljanje letnika je mogoče enkrat v okviru študija, če študent v študijskem letu opravi vsaj 30 ECTS. Študent se v letnik ponovno vpiše in zato se mu izpitni roki štejejo znova. Za drugo ponavljanje letnika veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis. V primeru ponavljanja letnika, lahko študenti opravljajo obveznosti višjega letnika, kjer je to mogoče, razen v primeru, ko ima študent še neopravljene obveznosti iz nižjega letnika od letnika, v katerega je vpisan. Torej če padeš 2. letnik z neopravljenim izpitom 1. letnika, lahko opravljaš manjkajoče obveznosti 1. in 2. letnika, ne pa tudi izpitov 3. letnika. Opravljanje študijskih obveznosti brez statusa

Statut UL

Študijski red UL

Študijski red UL FFA

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Če študent v študijskem letu ne opravi vsaj 30 ECTS ali ima zavrnjeno prošnjo za drugi izjemni ali ponovni vpis, v naslednjem študijskem letu nima statusa na FFA. Preostale obveznosti iz študijskega programa lahko

priročnik za bruce

opravlja proti plačilu še 2 leti od zadnjega dne, ko je bil vpisan. Ko opravi vse obveznosti, se lahko ponovno vpiše v naslednji letnik.

Pritožba zoper oceno

Podaljšanje statusa v primeru rojstva otroka

Študent, ki meni, da je bil na izpitu krivično ocenjen ali da je bil izpit izveden na način, ki ni v skladu s študijskem redom, lahko prvi naslednji dan po koncu ustnega izpita ali tri delovne dni po datumu vpogleda v pisni izpit pri dekanu vloži pisno pritožbo zoper izpitno oceno.

Za vsako rojstvo otroka pripada dodatno leto statusa in možnost ponovnega vpisa v isti letnik tako študentu kot študentki. Pogoj za to je rojstvo otroka v času statusa študenta.

Dekan prvi delovni dan po prejemu pritožbe imenuje tričlansko komisijo in sicer predsednika in dva člana, izmed katerih je en član učitelj, pri katerem je študent opravljal izpit, zoper katerega oceno se je pritožil.

Absolventski staž

Če je vložena pritožba zoper oceno pri ustnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju ponovno izpraša in oceni kandidata.

Izpitni roki se pri študentu brez statusa ne štejejo znova.

Če študent v predvidenem trajanju študija ne uspe opraviti vseh obveznosti, lahko vpiše absolventski staž. Absolventski staž traja eno leto od prenehanja trajanja predvidenih študijskih obveznosti. Za podaljšanje absolventskega staža veljajo enaki kriteriji kot za drugi izjemni vpis. Ocenjevalna lestvica

90-100%

80-89,9%

70-79,9%

60-69,9%

55-59,9%

0-54,9%

Kadar je izpit pisni in ustni, se lahko kandidat pritoži tudi samo zoper oceno pisnega ali ustnega dela izpita. Zoper oceno komisije ni pritožbe.

Za vse predmete na FFA (tudi predmete, ki jih učijo zunanji predavatelji) velja enotna ocenjevalna lestvica: 10

Če je vložena pritožba zoper oceno pri pisnem izpitu, komisija prvi delovni dan po imenovanju pregleda in ponovno oceni kandidatov izdelek.

Zagovori diplomskih in magistrskih nalog Zagovor je potrebno opraviti v 12 mesecih od dneva odobritve teme. Na podlagi prošnje senat FFA veljavnost teme lahko podaljša največ enkrat za največ eno leto. Pozorni bodite tudi na roke, ki jih ima komisija za pregled vaše naloge pred zagovorom.

Ponavljanje izpita Če študent izpita ne opravi, ima pravico do ponovnega opravljanja še 4-krat. Pri tem so prva tri opravljanja brezplačna, vsa nadaljnja pa plačljiva po ceniku UL in komisijska, za peto opravljanje izpita pa študent potrebuje še posebno odobritev KŠP. Če v zadnjem poizkusu študent ne opravi izpita, ne more več zaključiti študija vpisanega programa. Pri ponovnem vpisu v letnik se šteje, da študent posamezni izpit opravlja prvič. Popravljanje ocene Če študent ni zadovoljen s pridobljeno oceno, lahko izpit ponovno opravlja. To pravico ima študent pri enem predmetu na študijsko leto. V okviru študija lahko študent za pretekla študijska leta popravlja do 2 oceni, če mu to odobri KŠP. Pri izboljševanju ocene velja višja ocena.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

priročnik za bruce

DŠFS - Društvo študentov farmacije Slovenije Društvo študentov farmacije Slovenije (DŠFS) je neprofitna in nepolitična organizacija, ki združuje slovenske študente farmacije in jih zastopa v Sloveniji in svetu že od leta 1997. Društvo sestavlja Izvršni odbor, ki šteje 6 članov: predsednika, generalnega sekretarja, blagajnika, predstavnika za stike z javnostjo, predstavnika za stike z EPSA ter predstavnika za stike z IPSF. Poleg tega za izvedbo projektov v društvu skrbi še 7 koordinatorjev: koordinator strokovnih večerov, koordinator javnih kampanj, koordinator za IMP prakse, koordinator za SEP mednarodne izmenjave, koordinator humanitarne skupine, vodja Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora ter glavni urednik Spatule. Nikakor pa ne smemo pozabiti na našega najpomembnejšega člana - Edija. Če ga želiš spoznati, se oglasi v študentski sobici, kjer Edi preživi večino svojega časa. Društvo se ukvarja z organizacijo različnih projektov izobraževalnega ter družabnega značaja na lokalnem in mednarodnem nivoju. Na strokovnem področju organiziramo strokovne večere, Kapsulo priložnosti, Induktor veščin, Svetovanje bolnikom, Malo šolo klinike, Zdravila po meri in simpozij. Za ozaveščanje širše javnosti pripravljamo javne kampanje, aktivni pa smo tudi na humanitarnem področju. Motivacijo in delovno vzdušje naših članov ohranjamo z organizacijo motivacijsko-delovnih vikendov, Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora in različnih športnih dogodkov. Aktivno se udeležujemo kongresov evropske in svetovne zveze študentov farmacije ter skrbimo za mednarodno povezovanje skozi organizacijo izmenjav s študenti drugih držav.

družabnega značaja – tako boste v Spatuli našli vse od poglobljenih strokovnih člankov do opisa zadnjega farmacevtskega žura. Vedno pa je vanjo vključena tudi nagradna igra s priročnimi nagradami. Strokovni večeri Strokovni večeri so med najbolj priljubljenimi projekti Društva študentov farmacije Slovenije, ki štejejo tudi za dodatno obštudijsko izobraževanje. Študentje pridobimo širši pogled na različne strokovne teme in se seznanjamo z aktualnim dogajanjem na področju farmacije in zdravstva. Koordinator za strokovne večere organizira tudi tri tekmovanja: Malo šolo klinike, Zdravila po meri in Svetovanje bolnikom. Pri prvem gre za obravnavo kliničnega primera fiktivnega bolnika, pri drugem za načrtovanje in pripravo magistralnih izdelkov, pri tretjem pa za svetovanje pacientu v lekarni. Z obiskom strokovnih večerov in dobro uvrstitvijo na tekmovanjih si lahko zagotoviš obisk Svetovnega kongresa Mednarodne zveze študentov farmacije (IPSF), s plačano kotizacijo. V mesecu novembru se nam že približuje naš prvi strokovni dogodek, in sicer enodnevni simpozij na temo prehrane. Javne kampanje Javne kampanje so namenjene informiranju širše javnosti o tematikah, povezanih s področjem našega študija. Navadno se odpravimo v srednje šole, nakupovalne centre ali center mesta, kjer mimoidoče seznanjamo z določeno aktualno, s farmacijo povezano temo. Motivacijsko - delovni vikendi

Redni član društva lahko postane vsak študent Fakultete za farmacijo, ki izpolni pristopno izjavo na spletni strani www.dsfs.si.

Namenjeni so motiviranim študentom, ki bi si radi razširili obzorja ter pridobili nova znanja in veščine. Gre za tridnevne projekte, na katerih za udeležence pripravimo različne treninge mehkih veščin (komunikacija, upravljanje s časom, delo v ekipi ...) in organiziramo aktivne debate o društvenih projektih ter njihovih izboljšavah. Poleg tega predstavljajo taki vikendi tudi odlično priložnost za povezovanje članov ekipe.

Projekti Društva študentov farmacije Slovenije

Mednarodni farmacevtski poletni tabor (IPSC)

Vse naše aktivnosti združuje glasilo Spatula, ki ga pravkar držiš v roki.

Spatula Spatula je glasilo, ki izide trikrat letno, njeno vsebino pa ustvarjamo študentje. Članki so strokovnega in

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Je večdnevno druženje približno 60 študentov farmacije iz Slovenije in tujine. Tabor je sestavljen iz dveh delov: bogatega strokovnega programa ter družabnega programa. Strokovni del obsega predavanja in delavnice,

priročnik za bruce

povezane z glavno temo tabora. Družabni del zajema oglede regionalnih znamenitosti okraja, v katerem je tabor organiziran, zanimive delavnice, športne igre ter tematske zabave. Humanitarna skupina Največji projekt, ki ga organizira humanitarna skupina, je zagotovo božični bazar. Poteka konec decembra v avli FFA in daje študentom in zaposlenim na fakulteti možnost, da na stojnici kupijo manjša darilca za svoje najdražje ali pa si le kupijo kakšno slaščico za h kavi. Vsi izdelki in slaščice so narejeni s strani študentov naše fakultete. Drugi projekti humanitarne skupine so še organizacija Humanitarnega žura in zbiralne akcije ter pomoč v Pro bono ambulanti. Seveda ni potrebno poudarjati, da gredo vsi prispevki, ki jih zbere humanitarna skupina, v dobrodelne namene. Študentske izmenjave Twinnet Twinnet je projekt Evropske zveze študentov farmacije (EPSA), katerega ideja temelji na promoviranju mobilnosti mladih v Evropi. Gre za mednarodne enotedenske izmenjave študentov; po dvajset študentov iz posamezne države se sreča v vsaki izmed partnerskih držav, kjer potekajo delavnice in predavanja na določeno temo, organizira pa se tudi obisk lokalnega farmacevtskega podjetja. Seveda nikoli ne manjka bogat družabni program (ogledi znamenitosti, športne aktivnosti in podobno). Mednarodna scena EPSA - European Pharmaceutical Students’ Association EPSA združuje študente farmacije iz 37 evropskih držav. Letno se lahko udeležiš štirih EPSA dogodkov: konec februarja Letnega sprejema, spomladi Letnega kongresa (Annual Congress), poleti Poletne univerze ter jeseni Jesenske skupščine. Dogodki so sestavljeni iz predavanj, delavnic, treningov mehkih veščin, javnih kampanj, ekskurzije v lekarno ali farmacevtsko podjetje in generalne skupščine, poleg tega pa je v večerih zagotovljen nepozaben družabni program. Tisti, željni bolj aktivnega sodelovanja, pa se lahko pridružite tudi EPSA ekipi (EPSA Team), ki je odgovorna za obstoj in razvoj EPSA. V aprilu 2017 je EPSA Letna skupščina potekala v Sloveniji. Več o tem v nadaljevanju Spatule. IPSF - International Pharmaceutical Students’ Federation Na svetovnem nivoju je DŠFS pridružen Mednarodni zvezi študentov farmacije, ki šteje 70 članic. Glavni IPSF

dogodek je Svetovni kongres; letos je potekal že 63. in sicer na Tajvanu. Odvija se v poletnih mesecih in traja navadno 10 dni. Tako kot EPSA dogodki je sestavljen iz strokovnega dela (predavanja, treningi mehki veščin), zasedanja generalne skupščine ter družabnega programa. ŠS SFD - Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva Slovensko farmacevtsko društvo (SFD) povezuje strokovnjake iz industrije, lekarn, izobraževalnih ustanov in uprave. Sestavljeno je iz 9 podružnic in 11 sekcij. Podružnice organizirajo mesečna strokovna predavanja, sekcije pa letna srečanja. Na nacionalni ravni je najpomembnejši simpozij ob redni letni skupščini društva. Društvo izdaja tudi Farmacevtski vestnik, ki izhaja enkrat mesečno. Študentje imamo v SFD študentsko sekcijo (ŠS SFD), katere izvršni odbor je po sestavi enak kot izvršni odbor DŠFS, predsednik DŠFS pa je poleg tega tudi član izvršnega odbora SFD. Z včlanitvijo v SFD si deležen znižanih kotizacij za udeležbo na strokovnih in družabnih dogodkih (študentje imamo dodatne ugodnosti), prejemaš pa tudi Farmacevtski vestnik. Včlaniš se lahko na spletni strani SFD (www.sfd.si). ŠOFFA - Študentska organizacija Fakultete za farmacijo ŠOFFA spada v mrežo študentskih organizacij visokošolskih zavodov. Sestavlja jo 6 članov (predsednik, podpredsednik, predstavnik za področje športa in turizma, področje mednarodnega sodelovanja, področje kulture in založništva, področje izobraževanja). Predsednik ŠOFFA je hkrati tudi poslanec študentskega zbora ŠOU v Ljubljani. ŠOFFA organizira primarno dogodke “zabavnega” značaja: farmacevtske žure, ekskurzije, piknik; ter športnega značaja: paintball, drsanje, smučanje. Glavni dogodek je vsekakor strokovno-zabavna božična ekskurzija, ki poteka v začetku decembra, med petkom in nedeljo. Poln avtobus študentov FFA se takrat odpravi v bližnjo evropsko državo. Strokovni program vključuje ogled lokalnih farmacevtskih proizvodnih obratov, podružnic podjetij ali lekarn. Obisk v tuji državi izkoristimo za spoznavanje države gostiteljice, tako da sta del ekskurzije vedno tudi ogled mesta in njegovih znamenitosti, spoznavanje nacionalne kulture in večerna pogostitev z lokalnimi specialitetami.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

Predoziranje Ko slišimo besedo predoziranje, največkrat pomislimo na prevelik odmerek prepovedanih drog. Kadar govorimo o predoziranju z zdravili, pa predoziranje pomeni zaužitje količine substance, ki je večja od predpisane. Razlogi za predoziranje so različni in se v grobem delijo v namerne in nenamerne. K slednjim največkrat privede napačna kombinacija zdravilnih učinkovin med seboj ali z drugimi substancami, nenamerno zaužitje prevelikega odmerka in nepoznavanje substance. Najpogostejša namerna razloga sta želja po omami in samomorilnost. Predoziranje s paracetamolom Paracetamol ali acetaminofen je enostavno dostopna zdravilna učinkovina, ki se uporablja kot analgetik in antipiretik. Velja za varno zdravilo, vendar lahko ob neustrezni uporabi in prekoračitvi predpisanega dnevnega odmerka (4 g) vodi v hepatotoksičnost. Substanca sama po sebi ni toksična, tveganje predstavlja metabolit N-acetil-para-benzokinon imin (NAPQI). Ob pravilnem odmerjanju med metabolizmom s CYP 450 nastane približno 5% NAPQI, ki ga jetra uspešno odstranijo s konjugacijo z glutationom. V primeru prevelike količine snovi je ta pot detoksifikacije zasičena, zato NAPQI zastaja v jetrih, kjer zaradi visoke reaktivnosti reagira s celično membrano in poškoduje hepatocite. Poleg tega povzroči pomanjkanje glutationa, ki je eden izmed najpomembnejših antioksidantov, kar vodi v poškodbe z reaktivnimi kisikovimi zvrstmi.

Anja Šribar

Prvi dan predoziranja se pojavijo znaki in simptomi, ki so podobni simptomom gripe – slabost, bruhanje, utrujenost in potenje. V naslednjih 48 urah se razvije bolečina v desnem zgornjem delu trebuha, kar je prvi simptom jetrne okvare. Tretji dan po previsokem odmerku se lahko pojavijo zmedenost, zlatenica in krvavitve iz prebavil. Ob neustrezni obravnavi takšnega stanja lahko predoziranje s paracetamolom vodi v komo in smrt. Osnova za diagnozo je merjenje serumske koncentracije paracetamola, preverja pa se tudi jetrne funkcije z merjenjem aktivnosti jetrnih encimov, koncentracije bilirubina in protrombinskega časa. Gastrointestinalna dekontaminacija z aktivnim ogljem je učinkovita v roku dveh ur po zaužitju. Ko ta metoda zdravljenja ni več mogoča, se pacientu aplicira N-acetilcistein (NAC). Gre za predzdravilo, ki se z aminoacilazo 1 pretvori v cistein, le-ta pa je ključna sestavina za povečanje zalog glutationa. Aplikacija je lahko intravenska z začetnim odmerkom 150 mg/kg telesne mase in se nadaljuje vsakih 60 minut glede na koncentracijo paracetamola v krvi. Možna je tudi peroralna aplikacija, ki pa je zaradi bruhanja in slabosti manj primerna. V tem primeru je potrebna začetna doza 140 mg/kg s ponovljenimi 17 dozami 70 mg/kg vsake 4 ure oziroma največ 72 ur. Kot zanimivost: acetilcistein najdemo v zdravilu Fluimukan ®, ki se v lekarnah izdaja za lažje izkašljevanje. V eni šumeči tableti je 600 mg zdravilne učinkovine, torej bi morala 70 kg težka oseba ob predoziranju s paracetamolom zaužiti nekaj več kot 16 šumečih tablet raztopljenih v 3,2 L za dosego začetnega odmerka, potem pa bi bile potrebne še vzdrževalne doze 17-krat 8 šumečih tablet. Kadar so posledice hepatotoksičnega delovanja paracetamola tako obsežne, da pacientu grozi odpoved jeter, je potrebna transplantacija.

Metabolizem paracetamola do NAPQI

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Podobne učinke kot prevelik odmerek paracetamola imajo tudi interakcije te zdravilne učinkovine z alkoholom, zdravili, ki inducirajo jetrne encime (fenitoin, fenobarbital, karbamazepin), kloramfenikolom, salicilamidom in drugimi.

IZ STROKE

Minimalni toksični odmerek je 150 mg/kg pri odraslih in 200 mg/kg pri otrocih starih 1–6 let. Tabela 1: Količina paracetamola in posledice, preračunano za 70 kg težko osebo Količina paracetamola

Število 500 mg tablet

4g (maksimalni dovoljeni dnevni odmerek)

Lahko toksično, kadar se aplikacija takšne količine ponavlja več dni zapored

<150 mg/kg telesne teže (10,5 g)

Blaga hepatotoksičnost (bruhanje, utrujenost)

>250 mg/kg telesne teže (17,5 g)

Hujša hepatotoksičnost (odpoved jeter)

20-25 g

40-50

Posledice

Smrt

Predoziranje z alkoholom Etanol je enostavno dostopna substanca, ki nastaja pri fermentiranju sladkorja. Deluje na centralni živčni sistem – v manjših odmerkih stimulatorno zaradi zaviranja inhibitornih sistemov, v večjih odmerkih pa kot depresor centralnega živčnega sistema z vezavo in posledično aktivacijo GABA-A (gama-aminobutirna kislina) receptorjev. O predoziranju z alkoholom govorimo, kadar koncentracije etanola v krvi dosežejo vrednosti 300–400 mg/ dL. Simptomi in znaki prevelike količine alkohola se razlikujejo pri različnih koncentracijah alkohola v krvi in so odvisni od vsakega posameznika ter več dejavnikov, značilni pa so zmedenost, stupor, nepredvidljivo obnašanje, bruhanje, izgubljanje zavesti, upočasnjeno dihanje (manj kot 8 vdihov na minuto), bleda in mrzla koža. Že pri koncentracijah 150–300mg/dL se lahko pojavita delirij (blodnje, zmedenost) in letargija (otopelost, nedejavnost). Višje koncentracije vodijo v izgubo zavesti, komo in celo smrt. Razlogi za smrt pri predoziranju so največkrat depresija dihalnega centra, aritmija, hipotenzija in hipoglikemija.

Pri ukrepanju je izredno pomembno, da preprečimo zadušitev z lastnim bruhanjem. Pri hujših primerih je potrebna pomoč zdravniške ekipe, ki uvede infuzijo tekočine, elektrolitov in kompleksa vitaminov B za preprečitev dehidracije in pomanjkanja vitaminov. Kadar je oseba v komi, je potrebno intubiranje za podporo dihanja in preprečitev polnjenja pljuč z bruhanjem in drugimi izločki. Ker koncentracija alkohola v krvi ni vedno sorazmerna znakom in simptomom, ki jih kaže oseba, je treba pred posegi preveriti, za kakšno stanje gre. Poškodbe glave, hipoglikemija, epiletični napadi in zloraba drog, kot so marihuana, kokain, amfetamin, lahko namreč privedejo do znakov in simptomov, ki so podobni tistim ob zastrupitvi z alkoholom. Predoziranje z benzodiazepini Benzodiazepini so skupina zdravilnih učinkovin, ki delujejo na centralni živčni sistem preko aktivacije receptorjev GABA-A, ki se nahajajo na kloridnih kanalčkih. Ta aktivacija olajša odpiranje kloridnih kanalčkov, kar omogoči vstop kloridnih ionov v nevron in posledično prepreči ekscitacijo. Uporabljajo se za zdravljenje anksioznosti, paničnih napadov, nespečnosti in epileptičnih napadov. Nekatere vrste učinkovin se uporabljajo tudi pred operacijami kot mišični relaksanti ali za sprostitev in amnezijo. Znaki in simptomi predoziranja so podobni tistim, ki se pojavijo pri zastrupitvi z alkoholom, saj tudi ti povečajo zaviralni učinek nevrotransmiterja GABA – zmedenost, omotičnost, tremor, šibkost, modrikasta koža, težave z dihanjem, stupor in koma. Smrt kot končni izid največkrat nastopi ob kombinaciji prevelike količine benzodiazepinov in z drugimi sedativi, kot so alkohol, barbiturati in opioidi.

Tabela 2: Količina alkoholnih pijač in koncentracije alkohola ter posledice, preračunano za 70 kg težkega moškega, ob upoštevanju volumna krvi 5 L in gostote krvi 1,06 kg/L Koncentracija alkohola v krvi [mg/dL]

Masa popitega čistega etanola [g]

Količina popitega piva ali mošta [dL]

Količina popitega vina [dL]

Količine popitega žganja [dL]

Posledice

20–80

5,5–22

1,375–5,5

0,55–2,2

0,165–0,66

Evforija, omejena orientacija

80–200

22–55

5,5–13,75

2,2–5,5

0,66–1,65

Zmanjšanja razsodnost, omejeno gibanje, mešano razpoloženje

200–300

55–82,6

13,75–20,65

5,5–8,26

1,65–2,478

Omejen govor, slabost, bruhanje

300–400

82,6–110

20,65–27,5

8,26–11

2,478–3,3

Izguba spomina, moteno zavedanje

>400

>110

>27,5

>11

>3,2

Odpoved dihalnega centra, koma

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

Benzodiazepini se v veliki meri presnovijo in izločijo v urin, kjer jih lahko zaznamo. Kadar je oseba v komi ali odvzem vzorca urina ni mogoč iz drugih razlogov, je potrebno določanje koncentracije substance v krvi. Za določitev, katera vrsta benzodiazepina je prisotna, pa je potrebna kromatografska metoda (HPLC ali GC) sklopljena z masno spektroskopijo. Najpomembnejši ukrep pri zdravljenju predoziranja z benzodiazepini je spremljanje in vzdrževanje življenjsko pomembnih funkcij z intubiranjem in umetno ventilacijo ter aplikacijo večjih volumnov tekočin za zdravljenje hipotenzije. Kot primarna metoda dekontaminacije se izvaja aplikacija aktivnega oglja. Flumazenil je kompetitivni antagonist benzodiazepinov in bo po aplikaciji izničil sedativni učinek slednjih, zato se lahko uporablja kot antidot. Poleg tega je tudi učinkovito diagnostično orodje, saj omogoča razlikovanje kome zaradi predoziranja z benzodiazepini ali kome zaradi drugih razlogov. Kljub temu zahteva uporaba flumazenila izredno previdnost, saj lahko pri nekaterih osebah sproži epileptični napad. Tveganje za to je večje pri ljudeh, ki so na kronični terapiji z benzodiazepini in pri tistih, ki so vzeli prevelik odmerek tricikličnih antidepresivov. Najpogostejši benzodiazepini, ki se predpisujejo v Sloveniji, so diazepam, bromazepam, alprazolam in lorazepam. Predoziranje z opioidi Opioidi sodijo v skupino analgetikov in delujejo z vezavo na opioidne receptorje, ki so na široko razporejeni v centralnem živčnem sistemu in perifernih tkivih. Agonisti receptorjev μ stimulirajo descendentne inhibitorne poti, kar aktivira descendentne inhibitorne nevrone. Skupina dogodkov vodi do povečane stimulacije serotoninskih in enkefalinskih nevronov, kar zmanjšuje prenos bolečinskih dražljajev iz periferije v talamus. Pri predoziranju z opioidi se znaki in simptomi kažejo v obliki triade: zožene zenice, upočasnjeno dihanje in neodzivnost osebe. Največjo nevarnost predstavlja depresija dihalnega centra, saj lahko vodi do hipoksije in zmanjšane oksigenacije krvi, kar lahko privede do možganskih poškodb in smrti. Tem glavnim simptomov se lahko pridružijo še bruhanje, bleda koža in modrikaste ustnice. Prevelik odmerek opioidov lahko povzroči smrt tudi zaradi zaustavitve ali upočasnitve bitja srca.

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Zdravilna učinkovina, ki se uporablja kot antidot pri predoziranju, je antagonist opioidnih receptorjev nalokson, ki se ga aplicira intravensko, intramuskularno, subkutano ali intranazalno. Običajno je učinkovina dostopna samo v zdravstvenih ustanovah, v zadnjih letih pa se v Združenih državah Amerike in v nekaterih evropskih državah uvajajo programi, ki omogočajo dostop in uporabo naloksona tudi osebam, za katere velja večja verjetnost, da bodo priče predoziranju. Poleg aplikacije antidota je potrebno tudi spremljanje in vzdrževanje osnovnih življenjskih funkcij. Uporaba naloksona povzroči neprijetne stranske učinke: diareja, bruhanje, šibkost, povišana telesna temperatura, tremor, občutek živčnosti, povišan krvni tlak, izcedek iz nosu, in druge, zato je potrebno spremljanje osebe tudi po uporabi. Opioidi, ki so najpogosteje predpisani v Sloveniji, so morfin, kodein, fentanil in tramadol, najpogosteje zlorabljen opioid pa je heroin. Letalna doza morfina je 200 mg, maksimalni dnevni odmerek pa 120 mg oziroma 5–30 mg trikrat ali štirikrat dnevno. V telesu se v morfin presnavlja tudi antitusik kodein in je sestavni del tablet Caffetin®, ki se uporabljajo kot analgetik in vsebujejo 10 mg kodeina.

Metabolizem kodeina do morfina

IZ STROKE

Približno 10–15% zaužitega kodeina se presnovi v morfin, zato lahko do predoziranja z morfinom pride tudi pri zaužitju 1333,3–2000 mg kodeina. Takšno količino bi v telo vnesli z aplikacijo 133–200 tablet ali 11–17 škatlic Caffetina ®, ki je v Sloveniji v prosti prodaji. Statistika smrti zaradi predoziranj je strašljiva. Zaradi predoziranja so v Evropski uniji v prvem

desetletju 21. stoletja zabeležili več kot 70.000 smrti. Povprečna starost ljudi je bila 38 let, prevladujejo moški (78 odstotkov). V letu 2016 je bilo v Združenih državah Amerike več kot 64.000 smrtnih primerov, od tega je predoziranje s protibolečinskimi zdravili, neupoštevajoč opioide, povzročilo 14.400 smrti, v primerjavi s heroinom, zaradi katerega je bilo usodnih 15.400 izidov.

(1) Burns MJ, Fruedman SL, Larson AM, Acetaminophen (paracetamol) poisoning in adults: Pathophysiology, presentation, and diagnosis, UpToDate, https://www.uptodate.com/contents/acetaminophen-paracetamol-poisoning-in-adults-pathophysiology-presentation-anddiagnosis, Posodobljeno 21. junij 2017, Dostopano 11. september 2017 (2) Dimitropoulos E, Ambizas EM, Acetaminophen Toxicity: What Pharmacists Need to Know, US Pharm. 2014;39(3):HS2-HS8. https://www.uspharmacist.com/article/acetaminophen-toxicity-whatpharmacists-need-to-know, Dostopano 11. september 2017 (3) Best practice, Paracetamol overdose, http://bestpractice.bmj.com/bestpractice/monograph/337/treatment/step-by-step.html, Dostopano 12. september 2017 (4) Medline Plus, Acetaminophen overdose, https://medlineplus.gov/ency/article/002598.htm, Dostopano 14. september 2017 (5) WikiEM, N-Acetylcysteine, https://wikem.org/ wiki/N-Acetylcysteine, dostopano 15. september 2017 (6) Levine DM, Alcohol toxicity, Medscape, http://emedicine.medscape.com/ article/812411-overview?pa=J%2F%2BRS4rLoNGUp0Phf9QAf%2FvJfjPhVHL1l25pWkpdpDRe%2BHr5e69xCr3Y3A%2Fr%2Fc%2BAUR7Z 4zJS8RO0ymp%2FvAbGHrOwhd8Mdk7tVO%2FdkscsGC4%3D#a6, Posodobljeno 15. december 2016, Dostopano 15. september 2017 (7) E-Medicine Health, Alcohol intoxication, http://www.emedicinehealth.com/alcohol_intoxication/article_em.htm, Dostopano 15. september 2017 (8) Brain Diseases, Drug Abuse: Alcohol, http://www.cerebromente.org.br/n08/doencas/drugs/abuse07_i.htm, Dostopano 15. september 2017 (9) O’Malley, GF, Kimmel S, Jefferson T, O’Malley R, Alcohol Toxicity and Withdrawal, Merck Manual, http://www. merckmanuals.com/professional/special-subjects/recreational-drugs-and-intoxicants/alcohol-toxicity-and-withdrawal, Posodobljeno januar 2016, Dostopano 15. september 2017 (10) Wikipedia, GABA A receptor, https://en.wikipedia.org/wiki/GABAA_receptor, Dostopano 15. september 2015 (11) Izberi sam, Izračun alkohola v krvi, http://www.izberisam.org/alkopedija/alko-osnove/izracun-alkohola-vkrvi/, Dostopano 15. september 2017 (12) Guarnotta E, Benzodiazepine Overdose, DrugAbuse.com, http://drugabuse.com/library/ benzodiazepine-overdose/, Dostopano 16. september 2017 (13) Craven C, Fileger M, Woster P, Demystifying Benzodiazepine Urine Drug Screen Results, Practical Pain Management, https://www.practicalpainmanagement.com/treatments/pharmacological/demystifyingbenzodiazepine-urine-drug-screen-results, Posodobljeno 11. marec 2015, Dostopano 16. september 2017 (14) Medscape, Flumazenil (Rx), http://reference.medscape.com/drug/romazicon-flumazenil-343731#0, Dostopano 16. september 2017 (15) Gresham C, Benzodiazepine Toxicity, Medscape, http://emedicine.medscape.com/articleChip Gresham/813255-overview, Posodobljeno 22. december 2016, Dostopano 16. september 2017 (16) Drugs.com, Benzodiazepines, https://www.drugs.com/drug-class/benzodiazepines.html, Dostopano 16. september 2017 (17) Pathan H, Williams J, Basic opioid pharmacology: an update, British Journal of Pain, 2012 Feb; 6(1): 11–16. doi: 10.1177/2049463712438493 (18) 18. Brande L, Opioid Overdose, DrugAbuse.com, http://drugabuse.com/library/opioid-overdose/, Dostopano 16. september 2017 (19) Morphine Overdose – Amount, Symptoms, Treatment, OverDoseInfo.com, https://overdoseinfo.com/ morphine-overdose-amount-symptoms-signs-treatment/, Dostopano 17. september 2017 (20) Drugs.com, Naloxone, https://www.drugs. com/naloxone.html, Dostopano 17. september 2017 (21) World Health Organization, Information sheet on opioid overdose, http://www. who.int/substance_abuse/information-sheet/en/, Dostopano 17. september 2017 (22) European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction, Statistical Bulletin 2017 – Overdose deaths, http://www.emcdda.europa.eu/data/stats2017/drd, Dostopano 17. september 2017 (23) Vox, Drug overdose deaths skyrocketed in 2016 — and traditional opioid painkillers weren’t the cause, https://www.vox.com/ policy-and-politics/2017/9/5/16255040/opioid-epidemic-overdose-death-2016, Dostopano 17. september 2017

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

Optogenetika Optogenetika je kombinacija optičnih in genetskih metod z namenom (natančne časovne in prostorske) aktivacije/inhibicije celic v in-vitro ali in-vivo sistemih. Pojav kombiniranih optičnih/genetskih metod omogoča raziskovalcem, da neinvazivno, s pomočjo svetlobe v živih živalih nadzirajo električne dogodke specifičnih celic. V nevroznanosti se optogenetika pogosto uporablja za študije možganskih poti, ki zaradi neinvazivnosti metode ostajajo nedotaknjene. Duševne bolezni, kot so shizofrenija, huda depresija in bipolarna motnja, so dolga leta obravnavali predvsem kot posledice neravnovesja v koncentraciji nevrotransmiterjev. Šele v zadnjih nekaj letih so tehnologije, kot je optogenetika, omogočile nevroznanstvenikom, da so svoje razmišljanje o možganih premaknili »from soups (zmes signalnih molekul) to sparks (nevronskih mrež)« in začeli raziskovati korelacijo med duševnimi motnjami in abnormalnim delovanjem specifičnih živčnih vezij/poti. Živčni sistem in raziskovalne metode v nevroznanosti Kako »integrirana vezja« sto ali tisoč nevronov kodirajo, vrednotijo, shranjujejo in prebirajo informacije? Odgovor se skriva nekje v mreži električnih impulzov v vaših možganih, kjer je organiziranih 86 milijard nevronov, ki skupaj s celicami glije sestavljajo kilogram in pol težak organ. Vsak posamezen nevron se hkrati povezuje še z 10.000 sosedi, ki tako skupaj tvorijo mrežo, v kateri živčne celice komunicirajo med seboj.

Eva Velimirović

Zaradi njihove zapletenosti, nevroznanstveniki nimajo podrobnega vpogleda, kako možgani delujejo – kako specifični vzorci aktivnosti v specifičnih celicah možganov v končni fazi ustvarjajo misli, čustva in spomin. Posledično pa težko razložijo tudi, kaj gre narobe, ko prihaja do duševnih motenj, kot sta depresija in shizofrenija. (1)(2) Naše razumevanje delovanja možganov je pogojeno z metodami, ki so nam trenutno na voljo. Od zgolj opazovalcev delovanja možganov smo skozi leta poleg metod strukturnega slikanja začeli razvijati metode, pri katerih smo aktivno posegali v samo delovanje možganov. Leta 1979 je prejemnik Nobelove nagrade Francis Crick dejal, da je največji izziv, s katerim se sooča nevroznanost, prav potreba po kontroli enega tipa celice, ne da bi pri tem spreminjali druge. Doslej razvite metode raziskovanja so razmeroma neselektivne, kar omejuje razločevanje med posameznimi dogodki in prepoznavo vzročnih mehanizmov v delovanju živčevja. Ta neselektivnost posledično omejuje tudi farmakološke pristope. Metoda transgenetske manipulacije izražanja genov pa ima nizko časovno ločljivost. Draženje nevralnih struktur z elektrodami kljub hitrosti in navidezni natančnosti, poleg želenih tarč, neizbežno vpliva tudi na okoliške celice. Francis Crick je takrat namignil, da bi lahko imela svetloba potrebne lastnosti, ki bi nam tako specifično kontrolo omogočile, vendar takrat niso poznali nobene metode, ki bi nevrone naredila odzivne na fotone specifične valovne dolžine.(3)(4) Membranski proteini opsini Medtem pa so v svetu biologije, daleč stran od raziskav sesalskih možganov, raziskovali mikroorganizme, ki so se komaj leta pozneje izkazali kot zelo relevantni tudi za področje nevroznanosti. Znanstveniki so že pred štiridesetimi leti vedeli, da obstajajo mikroorganizmi, ki vsebujejo proteine odzivne na vidno svetlobo. Nekateri tipi alg in mikrobov se za svoje preživetje zanašajo na protein opsin. Gre za naravno prisotne, na svetlobo občutljive transmembranske proteine, ki jih lahko najdemo v različnih živih organizmih od mikrobov do primatov. Opsine delimo v dve skupini: mikrobni opsini (tipa 1) in opsini vretenčarjev (tipa 2). Opsini tipa 1 se nahajajo v prokariontskih organizmih in so sestavljeni iz

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

IZ STROKE

ene polipeptidne verige (7 transmembranskih domen), ki deluje kot črpalka ali kanal. Leta 1971 sta Walther Stoeckenius in Dieter Oesterhelt odkrila prvega iz omenjene družine proteinov bakteriorodopsin, ki ga aktivirajo fotoni zelene svetlobe. V naslednjih desetletjih sta bila odkrita še halorodopsin (1997) in kanalrodopsin (2002). Ko foton zadene opsin, se konformacija kanalčka spremeni ali aktivira črpalka ter tako spusti ione iz celice ali v celico, kar povzroči spremembo membranskega potenciala.(4)(5)(6)

širi in val depolarizacije se premika z enega konca živčnega vlakna na drugi konec do sinapse, kjer se sprostijo nevrotransmiterji, ki spremenijo aktivnost postsinaptičnih celic. Aktivnost nevronov merimo glede na to, kako hitro in kako sinhrono pošiljajo signale ter koliko jih pošiljajo naenkrat. Signale, ki jih dobimo pri merjenju električne aktivnosti možganov, glede na obliko v grobem razdelimo v dve skupini: polja in vrhove (fields and spikes). Polja kažejo skupno sinaptično in aksonsko dejavnost skupine nevronov, zato jih lahko merimo s pomočjo EEG ali implantiranih elektrod. Vrhovi kažejo dejavnost posameznih nevronov, ki jih dobimo z invazivno metodo vsajenih mikroelektrod. V razvoju nevroznanosti nam je relativno zgodaj uspelo izmeriti aktivnost posameznega nevrona, do odkritja optogenetike pa je bilo ciljano vzdraženje specifičnih nevronov zelo težavno oziroma nemogoče. (7)

Iz teorije v prakso

Električna dejavnost nevronov Zgoraj opisan pretok ionov je analogen procesu vzdraženja nevronov. Živčne celice se od mnogih drugih celic razlikujejo po značilnosti, da lahko sprožijo ali pa »razumejo« električne signale. Električno dejavnost nevronov določajo ioni kalija in natrija, ki so znotraj in zunaj celic. Nevron se vzdraži, če natrijevi ioni od zunaj potujejo v celico. To celico depolarizira in povzroči nastanek akcijskega potenciala. Živčna vlakna delujejo kot električni prevodniki. Akcijski potencial se aktivno

Znanstveniki so predvidevali, da bi to lahko uspelo z vstavitvijo gena za opsin v nevron, v katerem bi sprožili depolarizacijo membrane ter živčne impulze s pomočje svetlobe specifične valovne dolžine. Enostavno povedano v zavestnih živalih bi lahko specifične nevrone prižigali in ugašali s svetlobo. Vendar pa je postavljena hipoteza veliko let ostala samo ideja. Tveganje za neuspeh je bilo preveliko, da bi se aktivno lotili raziskav v tej smeri. Znanstveniki so na primer verjeli, da živalske celice ne morejo sintetizirati učinkovitega membranskega proteina mikroba. Poleg tega pa je za popolno delovanje potreben še kofaktorvitamin A, ki omogoča absorpcijo fotonov. Vse se je začelo spreminjati leta 2004, ko se je pojavila skupina znanstvenikov iz Stanforda, ki se jim je zdel pomen metode, ki bi lahko vodila do izboljšanja našega razumevanja možganov in psihiatričnih bolezni, dovolj za upravičenje izredno velikega tveganja neuspeha. Pri sintezi proteinov v sesalskih celicah je pomembno, da se gen želenega proteina vstavi v jedro celice. V kulturo sesalskih nevronov so znanstveniki vstavili

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZ STROKE

gen, ki kodira membranski protein kanalrodopsin -2 (ChR2), s pomočjo transfekcije z lentivirusnim vektorjem. Poleg gena za opsin so v vektor vstavili tudi promotor, ki deluje kot stikalo in omogoča, da se protein izraža samo v določenih celicah. Poskus je bil uspešen. Ugotovili so, da se v nevronih sesalca izraža stabilen opsin ChR2, ki učinkovito povzroča nevronsko depolarizacijo. Aktiviran s kratkimi pulzi vidne svetlobe je ChR2 povzročil živčne impulze in dobro definirane vrhove (signale) z milisekundno časovno resolucijo. Nadaljnji razvoj optogenetike je podprl velik razmah tehnologije na tem področju. Razvili so metodo z optičnimi vlakni, ki lahko dostavi svetlobo v katerikoli del možganov v prosto gibajočih se, zavestnih živalih. Da bi omogočili hkratno branje dinamičnih električnih signalov, ki jih je povzročil optogenetični nadzor, so ustvarili napravo, ki je integrirani hibrid optičnih vlaken in elektrod. Med optično stimulacijo in električnim snemanjem se lahko pojavi sinergija, ker sta obe lahko nastavljeni tako, da ne motita druga druge. Zdaj lahko na primer neposredno opazujemo spreminjajočo se električno aktivnost v nevralnih vezjih, hkrati pa optično nadzorujemo ta vezja s svetlobo.(4)(8)(9)(10)

Aplikacija metode v nevroznanosti Razvoj optogenetike je revolucioniral raziskave nevralnega vezja. Omogočila je vpogled v široko paleto vprašanj povezanih z vedenjem, kognicijo, čustvovanjem in duševnimi ter nevro-patološkimi stanji. Raziskovalci so jo na primer uporabili za identifikacijo novih Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

poti, ki nadzorujejo anksioznost pri miših. V eni izmed številnih raziskav so potrdili hipotezo, da aktivacija piramidnih nevronov lateralne amigdale skupaj s pogojnimi dražljaji v obliki zvočnega tona, povzroča pri ponovni izpostavitvi dražljaju močan pogojni čustveni odziv (strah). S pomočjo optogenetike so nevroznanstveniki s proučevanjem nevronov, ki proizvajajo dopamin in acetilholin, raziskovali sistem nagrajevanja, ki sodeluje pri nastanku odvisnosti. Določili so parametre, ki so zadostni, da pri živalih okrepimo določene vzorce vedenja (npr. ob odsotnosti drugih nagrad, so zdrave živali preživele večino časa tam, kjer so optogenetsko vzdražili njihove nevrone za dopamine). Potrdili pa so tudi, da imajo pri razvoju odvisnosti pomembno vlogo holinergični internevroni nucleusa accumbensa. Tehniko so uporabili tudi pri raziskavah shizofrenije. V znanosti je že nekaj časa znano, da so pri bolnikih s shizofrenijo spremenjene neokortikalne celice, ki izražajo parvalbumin. Pri bolnikih so z EEG-jem izmerili nenormalno gama valovanje. S pomočjo optogenetike so postavili vzročno korelacijo med tema dvema navidezno neodvisnima pojavoma. Pokazali so, da celice v sodelovanju z drugimi vrstami celic služijo moduliranju gama valov, ti valovi pa povečujejo pretok informacij prek kortikalnih nevronov.(11)(12)(13)(14)

Razvoj zdravil za zdravljenje duševnih motenj in nevroloških bolezni sloni na ideji, da je glavna težava, ki vodi v patološka stanja kemično neravnovesje oz. pomanjkanje/preobilje nekaterih nevrotransmiterjev. V skladu s postavljeno teorijo nastanka nevropsihiatričnih motenj so bile razvite zdravilne učinkovine, ki z vezavo na receptorje in encime modulirajo aktivnost nevrotransmitorjev in nevromodulatorjev v možganih. Ta pristop je podprt tudi s strani farmakoloških raziskav, ki so pokazale veliko raznolikost v podtipih receptorjev in izotipih encimov. Kljub tej raznolikosti možgani uporabljajo enake molekularne gradnike in nevrotrans-

IZ STROKE

miterje za številne funkcije, kar vodi v nespecifičnost zdravilnih učinkovin ter do stranskih učinkov zdravil. Tehnologija optogenetike nam lahko pomaga pri razvoju nove generacije zdravil, ki bi delovale selektivno

na specifičen nevron ali del možganov, ki je prizadet pri določeni duševni bolezni. Na ta način nam bo uspelo doseči bolj učinkovito zdravljenje z manj stranskih učinkov. (15)

(1) Herculano-Houzel S. The human brain in numbers: a linearly scaled-up primate brain Front Hum Neurosci. 2009; pridobljeno 13.09.2017 s https://doi.org/10.3389/neuro.09.031.2009 (2) Rotman D. Shining light on madness Mit technology review 2014Jun. Pridobljeno 13.09.2017 s https://www.technologyreview.com/s/528146/shining-light-on-madness/#comments (3) Bresjanac M. (2011) Optogenetika - Metoda leta 2010 po oceni revije Nature Methods pridobljeno 13.09.2017 s http://www.sinapsa.org/eSinapsa/ stevilke/2011-1/11/Optogenetika-Metoda-leta-2010-po-oceni-revije-Nature-Methods (4) Deisseroth K. Optogenetics: Controlling the Brain with Light [Extended Version] Scientific Sci Am.2010 Nov;303(5):48-55 (5) Guru A., Yi-Yun Ho,,Warden M. Making Sense of Optogenetics Int J Neuropsychopharmacol. 2015 Oct; 18(11) Pridobljeno 14.09.2017 s https://academic.oup.com/ijnp/article-lookup/doi/10.1093/ ijnp/pyv079 (6) Deisseroth K. Optogenetics: 10 years of microbial opsins in neuroscience Nat Neurosci. 2015 Sep;18(9):1213-25. (7) Ramadan, R. A., Refat, S., Elshahed, M. A., Ali, R. A.( 2015) Basics of Brain Computer Interface. Springer International Publishing, Švica (8) Boyden ES, Zhang F, Bamberg E, Nagel G, Deisseroth K. Millisecond-timescale, genetically targeted optical control of neural activity. Nat Neurosci 2004; 8: 1263-8 (9) Zeng H1, Madisen L. Mouse transgenic approaches in optogenetics Prog Brain 2012 Res.;196:193-213. (10) Knopfel T. Boyden E. Optogenetics, Volume 196 1st Edition Elsevier 1st March 2012 (11) Johansen J.P., Hamanaka H., Monfils M.H., Behnia R, Deisseroth K, Blair H.T., LeDoux J.E. Optical activation of lateral amygdala pyramidal cells instructs associative fear learning Proc Natl Acad Sci U S A.2010 Jul 13;107(28) (12) Tsai H.C., Zhang F., Adamantidis A., Stuber G.D., Bonci A., de Lecea L., Deisseroth K. Phasic firing in dopaminergic neurons is sufficient for behavioral conditioning Science 2009. May 22;324(5930) (13) Witten IB1, Lin SC, Brodsky M, Prakash R, Diester I, Anikeeva P, Gradinaru V, Ramakrishnan C, Deisseroth K. Cholinergic interneurons control local circuit activity and cocaine conditioning Science.2012 Dec 17;330(6011):1677-81. doi: 10.1126/science.1193771 (14) Sohal VS1, Zhang F, Yizhar O, Deisseroth K. Parvalbumin neurons and gamma rhythms enhance cortical circuit performance Nature. 2009 Jun 4;459(7247):698-702 (15) Song C1, Knöpfel T1.Optogenetics enlightens neuroscience drug discoveryNat Rev Drug Discov.2016 Feb;15(2):97-109.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

Ko bom velik, bom ... Strokovni sodelavec Pogovarjal sem se z Vesno Babnik, zaposleno v Leku, članu skupine Sandoz. Vesna je že 5 let regijski vodja skupine Lekovih strokovnih sodelavcev, ki svoje znanje o zdravilih na recept prenašajo zdravnikom in farmacevtom ter drugim zdravstvenim delavcem. V naslednjem intervjuju vam bo, tudi na podlagi izkušenj, ki jih je pridobila s šestimi leti dela na terenu, predstavila poklic strokovnega sodelavca. Spoznali boste njegovo delo, kakšen je tipičen dan in katere so najpomembnejše lastnosti, ki jih študent potrebuje, da bo postal odličen strokovni sodelavec.

Nejc Klemenc v primerjavi s konkurenčnimi. Novim sodelavcem predstavimo tudi prodajni vidik, ter jih (na)učimo komunikacijskih veščin.

Za začetek bi vprašal, kdo je strokovni sodelavec in kaj je njegova naloga? Strokovni sodelavci so obraz našega podjetja, so prvi stik našega podjetja z zdravniki in farmacevti. Njihova glavna naloga je seznaniti zdravnike ali farmacevte z našimi zdravili, novostmi na trgu in tudi z novimi odkritji na področju stroke, ki jih mora strokovna javnost poznati, da predpiše ali izda zdravilo. Ali je strokovni sodelavec strokovnjak za vsa vaša zdravila ali je specializiran samo za eno vrsto zdravil oz. za tista, ki so trenutno najbolj aktualna? Lek je generično podjetje in svoja zdravila ponuja za skoraj vsa terapevtska področja. Tako je naš strokovni sodelavec ponavadi strokovnjak za 30 in več zdravil. Seveda je to precej drugače kot v originatorskih družbah, kjer strokovni sodelavec pokriva ožje področje in je zadolžen za manjše število zdravil, npr. 2 do 4. Kako se strokovni sodelavci izobrazijo o toliko različnih zdravilih? Diplomirani farmacevt je že med študijem pridobil dobro znanje o zdravilih, ki ga potem znotraj podjetja še nadgradi z znanjem o konkretnih zdravilih. V Leku imamo za vse nove sodelavce izdelan načrt izobraževanj, ki v prvem mesecu zajema skrbno pripravljena, kakovostna izobraževanja. Vodje terapevtskih področij in medicinski eksperti poskrbijo, da je strokovni sodelavec dobro strokovno izobražen in da pozna prednosti naših zdravil

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Vesna Babnik - vodja skupine strokovnih sodelavcev v Leku, članu skupine Sandoz

Trenutek iz vsakdana strokovnega sodelavca

Koliko časa potrebuje svež študent s Fakultete za farmacijo, da lahko samostojno predstavlja izdelke in lahko s suverenostjo odgovarja na vprašanja zdravnikov, lekarniških farmacevtov in drugih? Svež študent, ki pride k nam direktno s fakultete, gre samostojno na teren ponavadi po približno enem mesecu dodatnega študija in internih izobraževanj. Kot že rečeno, se v prvem mesecu vsakemu novozaposlenemu dobro posvetimo. Seveda, po enem mesecu popoln začetnik, popolnoma brez delovnih izkušenj, še ni povsem suveren, zato mu pri uvajanju v delo na terenu pomagajo tudi ostali, bolj izkušeni strokovni sodelavci. Če je kdo pred prihodom v Lek izkušnje že pridobil v kakšnem drugem podjetju, pa je ta uvajalni čas seveda krajši, saj se mora le seznaniti z našimi zdravili, komunikacijske tehnike in nenazadnje tudi zdravnike oziroma farmacevte pa že pozna.

KO BOM VELIK, BOM ...

Kako pa bi rekli, da poteka tipičen dan strokovnega sodelavca? Zelo veliko je poudarka na (samo)organizaciji, kar je tudi ena izmed zelo pomembnih lastnosti strokovnega sodelavca. Če si dobro organiziran in se vnaprej pripraviš na to, kar moraš povedati, si v bistvu naredil že 80 % dela. Kot strokovni sodelavec moraš opraviti določeno število obiskov na dan, zato si moraš obiske v naprej primerno razdeliti glede na lokacijo in na čas, da po nepotrebnem ne hodiš npr. z enega konca Ljubljane na drugega, če se da, se na obisk tudi vnaprej naročiš, npr. po telefonu. Glede na to, da obiskujete različne zdravstvene delavce na različnih krajih, sklepam, da delovnik ni ravno fiksen? Kako obvladujete situacije, ko se zaradi prezaposlenosti zdravnika sestanki z njimi prestavljajo oz. zavlečejo, vi pa imate v tem času že dogovorjen termin drugje? Delo je zelo dinamično in en dan ni enak drugemu. Ne moreš reči, danes bom ob osmih začel in bom ob štirih že doma. Druga pomembna lastnost strokovnega sodelavca je torej prilagodljivost, fleksibilnost. Če si naročen, zdravnik pa kljub temu takrat nima časa, se dogovoriš za drug termin. Seveda so zamude stalna praksa, vendar dober odnos, lepa beseda in prijazen telefonski klic rešijo marsikatero zagato. Treba se je znati primerno opravičiti, poskusiti obisk prestaviti na pozneje ali na kak drug dan. Vsekakor je pomembno, da si pri svojem delu vedno spoštljiv, prijazen in fleksibilen. Kot vodja velikokrat poudarim: »Raje zamudi ali pa napiši oz. pokliči, da prideš čez pol ure, kot pa da noriš po cesti. Ni vredno.« Strokovni sodelavci večino časa preživijo na terenu. Koliko pa imajo potem stika z ostalimi sodelavci? Veliko! Sodelavci med seboj usklajujejo aktivnosti, prav tako si izmenjujejo priporočila in izkušnje. Telefon je torej eno ključnih orodij pri delu, čeprav si na terenu sicer sam, si dejansko vsak dan v stiku tako z drugimi sodelavci kot tudi z vodjo in sodelavci, ki delajo na sedežu družbe. Kar nekaj delovnih dni je namenjenih izobraževanju ali drugim aktivnostim, ki potekajo na sedežu družbe in takrat je priložnost za srečanja v živo. Kako pa obvladujete dejstvo, da je treba obiskati zdravnike in farmacevte po celi Sloveniji? Sedež prodaje in marketinga je sicer v Ljubljani, strokovni sodelavci pa seveda »pokrivajo« različna področja v

Učenje je stalnica

Sloveniji. Obiske opravljajo tudi v najbolj oddaljenih ali težje dostopnih ambulantah in lekarnah. Zdravstvene delavce obiskujejo strokovni sodelavci iz mnogih podjetij. Ali je njihov odziv vedno pozitiven? Ko enkrat vzpostaviš odnos, ki prinaša koristi obema, potem še naprej gradiš na tem odnosu. Pomembno je, da to kar rečeš, tudi narediš - da si mož besede. Tako si lažje pridobiš zaupanje. Moram pa res poudariti, da zdravniki cenijo Lekove strokovne sodelavce, saj vedo, da jim prinašajo koristno znanje, ki ga lahko zelo hitro uporabijo pri delu z bolniki. Dejstvo je, da nobeno izmed farmacevtskih podjetij ne more vsak mesec na trgu ponuditi novega, revolucionarnega zdravila. Kaj torej predstaviti zdravstvenemu delavcu, če se od zadnjega obiska ni kaj dosti spremenilo? Seveda je lažje govoriti o novih zdravilih, vendar imamo v naši ponudbi tudi takšna zdravila, ki so na trgu po 20, 30 let. Tudi pri že uveljavljenih zdravilih je za zdravnika pomembno, da ve, kako zdravilo umestiti v doktrino, ki pa se z leti zaradi novih spoznanj lahko tudi dopolnjuje in spreminja. Sodelujemo tudi na strokovnih srečanjih, kjer si znanje in izkušnje izmenjujejo zdravniki različnih specialnosti, prav tako poteka izmenjava med specialisti različnih strok in zdravniki družinske medicine. Vsak obisk zdravstvenega delavca od strokovnega sodelavca zahteva odlične mehke veščine, kot so komunikacija, profesionalnost, pozitivna naravnanost in druge. So to stvari, ki se jih naučiš med uvajanjem in ob delu ali so to sposobnosti, ki so ti prirojene. Oz. drugače, ali lahko študentje s slabšimi predispozicijami

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

KO BOM VELIK, BOM ...

pri mehkih veščinah še vedno postanejo odlični strokovni sodelavci? Ogromno stvari se da naučiti, je pa res, da če je nekdo v osnovi izredno introvertiran, se bo tudi sam težko znašel v tej službi in bo moral vložiti še več napora, da bo uspešen. Vsekakor pa ni nemogoče. Da si dober strokovni sodelavec, moraš to delati s srcem, biti komunikativen, vedno pozitiven in se prilagajati sogovorniku ter biti pripravljen na stalno učenje. Rekli ste, da se strokovnosti, komunikacije in prodajnih veščin strokovni sodelavec nauči v podjetju. Kaj pa potem iščete pri svežem diplomantu, ko pride na razgovor? Strokovni sodelavec mora biti empatičen, prijazen, mora pustiti vtis. Če bo pustil vtis pri nas, bo pustil vtis tudi pri zdravniku. Treba je vedeti, da je konkurenca na trgu zelo velika. Ključno je, da so naši sodelavci boljši od ostalih in kako to narediti je največja skrivnost, ki sega od podajanja strokovnih informacij do načina govora, mimike, morda celo humorja pa vse do tistega »neznanega« dejavnika, ki je potem na koncu odločilen. Še kakšen nasvet tistim študentom, ki jih to delo res zanima? Delo strokovnega sodelavca je zelo zanimivo in dinamično ter omogoča veliko možnosti za nadaljnji razvoj. Če te zanima svet marketinga in prodaje, je to delovno mesto odskočna deska za naprej. Večina mojih sodelavcev, ki danes zasedajo najbolj odgovorne položaje v Prodaji in marketingu Slovenija, je svojo poslovno pot začela kot strokovni sodelavec. Pot navzgor pa je potem odvisna od posameznikovih prizadevanj, njegove ambicioznosti, poguma in vztrajnosti.

Pot navzgor je odvisna od posameznikovih prizadevanj, njegove ambicioznosti, poguma in vztrajnosti.

“

Trenutek iz vsakdana strokovnega sodelavca

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

POGOVOR Z ALUMNI

Pogovor z alumni ... malce drugače

Ko je v maju rubrika Pogovor z alumni premierno uzrla luč sveta, je bila narava na vrhuncu svoje bujnosti in krasote. Simbolično je bil to čas izpitov in s tem študentov v naponu svoje angažiranosti. Oktobra je slika drugačna – tako kot barvitost narave tudi lesk oči študentov počasi tone v zamolklost, ko še eno leto zapored za novih 10 mesecev zasedejo študijske klopi. Prav ti dve obdobji pa sta, roko na srce, za vse nas študente zagotovo eni izmed, če ne prav najbolj, kritičnih za padec motivacije in s tem zagona za študij.

Neža Trpin

Ravno zato je pred vami nova »motivacijska bomba« v obliki pristnih izpovedi nekdanjih študentov FFA, ki jih je pogled na novo študijsko leto bolj kot z mislijo »samo, da ga preživim«, navdajal z vizijo »kako ga lahko najbolj izkoristim in doživim največ«. O tem, kakšno razliko lahko ta sprememba pogleda pomeni za našo prihodnost in kako lahko vpliva na nadaljnjo kariero, sta spregovorili v preteklosti vsestransko aktivni študentki FFA, danes pa obe uspešni farmacevtki, Petra Soršak in Lucija Sotošek.

Lucija Sotošek Ime in priimek: Lucija Sotošek Naziv: magistra farmacije in kozmetičarka Trenutno delovno mesto: Lekarna pod sv. Rokom, Lekos, d. o. o., Sevnica Moje delo zajema: magister farmacije receptar, razvoj, izdelava in prodaja izdelkov lastnih blagovnih znamk kozmetike in prehranskih dopolnil Lekobeba in Lekovita

Pogled nazaj ... Kdo je bila Lucija v študijskih letih oz. za kako (ne) tipično študentko FFA bi se opisala sicer? Nadobudna brucka Lucija je po maturi na I. gimnaziji v Celju komaj čakala, da prestopi prag FFA, saj je že od malih nog sanjala, da bo delala v lekarni, tako kot njena mami. Ta želja je postala še večja z zasebno lekarno, v kateri sem že v gimnazijskih letih srkala mamine bogate izkušnje pri svetovanju in komunikaciji z ljudmi. Po pismu, ki je odobravalo vpis na študij farmacije, so sledile brezskrbne počitnice, listanje

poletnih revij pa je botrovalo k odločitvi, da se sočasno vpišem še na program za pridobitev poklica kozmetični tehnik na srednji šoli v Ljubljani. Tu je bil še rokomet in vsakodnevni treningi, tako v rodni Sevnici kot Ljubljani, sobotne tekme, pa nova prijateljstva, dober štart pri preverjanjih znanja, nekako je vse ob veliki dozi organizacije potekalo gladko. Prišla je pomlad in farmacevtski piknik, kjer smo s kolegi prvič slišali za študentsko sekcijo in hitro so nas starejši navdušili za poletni tabor. Posledica pa »okužba«, ki ji je sledila nova dimenzija študentskega življenja, številni izzivi in

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

POGOVOR Z ALUMNI

nepozabna doživetja doma in po svetu, usklajevanje študijskih in obštudijskih dejavnosti s treningi in tekmami, pa tudi precej daljši študentski staž od predvidenega. Tipična ali netipična, študentka Lucija ima na FFA lepe spomine, mogoče se že kmalu vrnem. Z aktivnostjo v obštudijskih dejavnostih si velik pečat pustila tudi v študentskih farmacevtskih organizacijah. Tovrstne izkušnje in aktivnosti zajemajo: Na FFA sem prišla ravno v času večjih sprememb v smislu boljše organiziranosti obštudijskih dejavnosti. Zdi se mi, da smo mi mlajši nekako kar padli noter, starejši so nam hitro predali vajeti. Interes študentov po udejstvovanju je bil vsak dan večji, rojevale so se nove ideje, projekti, ki živijo še danes. Sama že ves čas poudarjam, da za vse, kar danes slovenske in mednarodne organizacije so, ni nikoli bila zaslužna samo ena oseba – vedno so in smo bili takšna ali drugačna ekipa, predvsem pa noben projekt ne more živeti brez udeležencev. Če smo bili organizatorji motor (srce), sponzorji gorivo, so udeleženci bili in so prav gotovo duša projektov. Brez njih je projekt samo zapis na papirju. Mene je najprej pritegnila organizacija projektov Svetovanja bolnikom, organizacija poletnih taborov in pisanje člankov za Spatulo. Hitro je prišla na vrsto evropska scena, izmenjave Twinnet, organizacija EPSA Summer University v Bohinju, prevzela sem funkcijo predstavnice za stike z EPSA, postala članica EPSA ekipe za mobilnost, aprila 2001 postala tudi članica izvršnega odbora EPSA (EPSA Mobility Officer), skupaj z ekipo spisala še danes aktualne smernice za različne evropske projekte, sodelovala pri razvoju projekta individualne mobilnosti, ki je pred leti zaživel pod imenom IMP. Dve leti sem bila predsednica čudovitega tima prijateljev, ki je leta 2003 v Portorožu organiziral Letni kongres EPSA. Na istem kongresu sem postala tudi častna članica organizacije (EPSA

Alumni reunion ob 40. letnici EPSA

Honorary Life Member), a temu ni sledila upokojitev. Po končanem kongresu sem za dve leti prevzela vajeti domačega društva in sekcije, kalili smo se pri pisanju razpisov, z rastjo EU uspešno pridobivali tudi evropska in ne več le lokalna sredstva, potem pa sem se po intenzivnih desetih letih odločila, da je dovolj. Kakšne veščine si razvila v času omenjenega udejstvovanja? Nikoli nisem posebej razmišljala o pridobljenih veščinah. Prav gotovo je, da je sramežljiva brucka na poti do magistre farmacije pridobila nekaj veščin nastopanja, vodenja, organizacije manjših in večjih projektov, se podučila o financah, davkih, pripravi in tisku tiskovin, zbiranju ponudb, motiviranju sebe in drugih za projekte, ugodneje od letalskih vozovnic je bilo z avtom prevoziti Evropo po dolgem in počez na račun kongresov, sestankov in izmenjav. Morda ne gre zanemariti, da v naših začetkih nismo imeli interneta, ni bilo elektronske pošte, v študentski sobici je bil en sam računalnik, na katerem smo izmenično pretipkavali članke za Spatulo, pisali prošnje sponzorjem, pozneje smo osvajali spletno bančništvo, pa odmero dohodnine, kupili prvi digitalni fotoaparat za skupno rabo, stvari, ki se mi (nam) danes zdijo čisto samoumevne, pa pred dvajsetimi in tudi manj leti niso bile. No ja, tudi mobiteli so se pojavili vmes, od »opeke« do ekrana s številnimi aplikacijami, prvi prenosnik so mi starši kupili ob organizaciji kongresa EPSA. Vsaka novodobna elektronska naprava je bila osnova za razvoj novih telekomunikacijskih veščin, stari rdeči telefon z vrtljivo številčnico je iz študentske sobice nenadoma izginil neznano kam. Za katere veščine bi dejala, da so ključnega pomena za tvoje trenutno delo in zakaj?

EPSA Mobility Subcommittee girls, 2000

Vse življenje se učimo, težko je narediti ločnice. Tako kot sem timsko pripadnost in vztrajnost najbrž začela osvajati že z rokometom, sem tiste glavne veščine za delo v lekarni in komuniciranje z ljudmi poiskala doma, jih nadgrajevala na raznih delavnicah v sklopu

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

POGOVOR Z ALUMNI

neformalnih izobraževanj doma in v tujini. S številnimi udeležbami na kongresih, simpozijih in drugih projektih sem imela priložnost spoznati različne teme in različne predavatelje, videno in slišano je bilo dobra popotnica za pripravo predstavitev in izobraževanj za poslovne partnerje. Ostala so tudi številna pristna prijateljstva, ki so danes po toliko letih tudi priložnost za nove poslovne izzive. Finance pa z veseljem prepuščam sestri Nataši, s katero v zadnjih letih postopoma prevzemava družinsko podjetje. Računalnik in telefon sta postala nujno »zlo«, tako da tega ne dojemam kot veščino. Najbolj pa mi je všečna veščina vzeti si čas za prijatelje in družino. To cenim tudi pri svojih prijateljih.

je na obrazu. Lastno zadovoljstvo in osredotočenost naprej, novim izzivom naproti, te žene naprej, čez vse barikade, ob kakšni pač postaneš dlje časa. Saj veste, kaj pravijo, na koncu sta vedno dve poti, izbereš pa tisto, ki je ni. Tako kot smo kot študentje praktično iz nič, samo z veliko entuziazma in volje, ustvarili velike projekte, tako je tudi danes na moji poklicni poti. In najbrž je bilo in je bolje tako, tako se naučimo bolj ceniti, kar ustvarimo, in se boriti s tistimi, ki ti iz neznanih razlogov zavidajo. Najlaže je dobiti kupček denarja in ga razporediti med različne svetovalce, agencije, ki delo opravijo namesto tebe. V družinskih podjetjih pa si prisiljen v vsakem projektu pustiti delček sebe, od metle do blišča. Tako kot smo tega bili vajeni pri organizaciji študentskih projektov.

Kako se ti je sodelovanje v obštudijskih dejavnostih na splošno poplačalo za prihodnost? Kakšno izhodišče ti je po tvojem mnenju prineslo z vidika profesionalne kariere? Po pravici povedano po vseh teh letih nimam odgovora. Pri meni se je prepletala osebnostna rast v luči obštudijskih dejavnosti in udejstvovanja v družinskem podjetju. Za finančno podporo pri prvi in ponujeno možnost pri drugi sem hvaležna svojim staršem. Veščine ene sem vključevala v drugo in obratno. Tako kot vsi, še vedno se učim, vsak dan prinese nov nauk. Osebno mislim, da če nekaj delaš s srcem, se ti vse poplača, ne glede na to, kako to ocenjuje okolica in kakšno je stanje na bančnem računu, koliko gub več

EPSA kongres Reception committee, 2003

Pogled naprej ... S kakšno vizijo gledaš na svoje delovno mesto? Nam zaupaš, kam so usmerjene tvoje karierne ambicije?

Poglavitna stvar, ki si se je naučila v času kariere in nauk/priporočilo, ki bi ga rada delila s svojo »študentsko različico«:

Nikoli nisem bila preveč ambiciozna v smislu kariere, želja delati v lekarni se mi je izpolnila, za vse drugo pa tako kot do sedaj, s tokom dogajanj, okoliščin. Pustimo se presenetiti.

Brez muje se še čevelj ne obuje. Vprašajte me raje čez dvajset let.

Zanesljivost, natančnost, področju dela primerne komunikacijske veščine, osnove prodaje, samostojnost, timska pripadnost. Morda, te izkušnje nimam.

Najbrž največkrat slišan. Če si jih naredil(a) 30+ do zdaj, boš pa ja še te tri. Srečno! FUN FACT

Katere so TOP sposobnosti in/ali znanja izven okvirja strokovnosti, priučene na fakulteti, ki jih po tvojem mnenju (mladi) farmacevti na trgu dela moramo imeti? Se slednje morebiti razlikujejo od tistih, ki jih dandanes delodajalci dejansko zahtevajo?

Nasvet oz. motivacijska bomba za vse bodoče farmacevtke in farmacevte, ki jih v prihodnjih mesecih čakajo še zadnji izpiti?

Človeško srce naredi v življenju povprečnega človeka več kot 3 milijarde utripov.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

POGOVOR Z ALUMNI

Petra Soršak Ime in priimek: Petra Soršak Naziv: magistra farmacije Trenutno delovno mesto: strokovni sodelavec pri podjetju Medias International, d. o. o. Moje delo zajema: obiskovanje zdravnikov specialistov v bolnišnicah, predstavitve na raportih zdravnikov, sodelovanje z bolnišničnimi lekarnami, priprava promocijskih materialov in izobraževanj, spremljanje prodaje …

Pogled nazaj ... Kdo je bila Petra v študijskih letih oz. za kako (ne) tipično študentko FFA bi se opisala sicer? Petra v študentskih letih … V prvem letniku sem bila pridna študentka, spoznavala sem življenje v Ljubljani. Redno sem hodila na predavanja in vaje, izpite sem opravljala v prvih rokih. Zelo hitro pa sem spoznala, da mi DŠFS, ŠS SFD in druge organizacije ponujajo številna druga znanja, predvsem izvenštudijskega programa. Morda sem bila res netipična študentka, pogosto sem ostajala v Ljubljani čez vikende in veliko časa preživela v študentski sobici, kjer smo s kolegi organizirali različne projekte. Danes mi ni žal niti sekunde časa, ki sem ga namenila društvu in sekciji. Naučila sem se veliko stvari in spoznala prave prijatelje.

Z aktivnostjo v obštudijskih dejavnostih si velik pečat pustila tudi v študentskih farmacevtskih organizacijah. Tovrstne izkušnje in aktivnosti zajemajo: Dve leti sem bila predsednica DŠFS in ŠS SFD, prav tako sem bila dva mandata članica Senata FFA kot predstavnica študentov. Bila sem vodja skupine za sponzorje pri organizaciji kongresa IPSF leta 2010, organizirala sem projekte Svetovanje bolnikom, Sejem priložnosti, strokovne večere, smučanje … Delo je zajemalo koordinacijo s člani izvršnih odborov, dogovore z zunanjimi partnerji (FFA, SFD, ŠOU), izdelavo finančnega načrta društva, zagotavljanje ustreznih finančnih sredstev, prijavljala sem projekte na razpise, sestavljala sem pogodbe … Nekaj projektov sem vodila tudi sama. Kot predstavnica študentov v Senatu sem se aktivno udeleževala sej Senata FFA, sej Študentskega sveta FFA, sestankov z vodstvom Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

fakultete … Vsekakor mi med študijem ni bilo dolgčas. Velik del projekta opravi že dober načrt. Priučila sem se tudi sistematičnosti. Če pri svojih lastnih financah morda nisem vedno najbolj dosledna, sem bila pri društvenih vedno natančna. Verjetno sem v Izvršnem odboru veljala za strogo predsednico, saj sem zahtevala, da se kot tim držimo dogovorjenih časovnih rokov. Načrt dogodkov sem pripravljala vsaj za dva, tri mesece vnaprej, za večje projekte pa tudi pol leta. Članstvo v Senatu FFA in IO SFD me je naučilo predvsem tega, da se lahko vključim v vsako konstruktivno debato. Spoznala sem ogromno ljudi, tako študentov iz drugih študentskih društev Slovenije kot tudi študentov farmacije iz vsega sveta.

Kakšne veščine si razvila v času omenjenega udejstvovanja? Najbolj bi izpostavila javno nastopanje. Zdi se mi, da ima veliko ljudi težave s tem. Zmanjševanje števila ustnih izpitov ne pripomore k temu, da bi urili svoje govorne sposobnosti. Jasno in učinkovito izražanje nam pride prav tudi pozneje v profesionalnem življenju. Naslednja stvar, ki sem se je morala priučiti, je bila organizacija časa (angl. time management). Kot predsednica društva sem morala svoj urnik zelo natančno pripraviti in se ga čimbolj držati, da sem lahko opravila vse svoje fakultetne, društvene in družabne aktivnosti. Noč je velikokrat imela premalo ur. Sem pa ugotovila, da sem veliko bolj učinkovita, ko imam malce predolg t. i. »to-do list«, kakor pa takrat, ko je moj urnik prazen. Tretja stvar, ki sem jo pridobila, pa je samozavest. Ko organiziraš odličen projekt, ko vse »štima« in so udeleženci zadovoljni, si zadovoljen tudi ti. In ta občutek te zasvoji. Sama sem

POGOVOR Z ALUMNI

ga prvič občutila, ko sem prvič organizirala Svetovanje bolnikom. Res ponosna nase in na ves naš tim pa sem bila ob organizaciji 56. kongresa Svetovne zveze študentov farmacije (IPSF). 40 slovenskih študentov je dve leti garalo, da je Ljubljana avgusta 2010 gostila 310 tujih študentov iz vsega sveta. Občutek, ko je bilo vsega konec, ko je popustil adrenalin, je neopisljiv. In še danes ne morem verjeti, kaj vse mi je ta dogodek dal.

Za katere veščine bi dejala, da so ključnega pomena za tvoje trenutno delo in zakaj? V bistvu vse veščine/znanja kar s pridom izkoriščam. :) Zdravniki po navadi nimajo veliko časa, zato jim moraš na strokoven in jedrnat način predstaviti prednosti svojega produkta. Znati moreš opazovati sogovornika, saj tako hitro zaznaš, ali ga tematika zanima in kako nadaljevati pogovor. V takem trenutku mi izkušnje iz

društva vsekakor pridejo zelo prav. Tudi čas si v službi podobno organiziram, kot sem si ga v društvu. Trudim se, da so aktivnosti čimbolj optimalno razporejene.

Kako se ti je sodelovanje v obštudijskih dejavnostih na splošno poplačalo za prihodnost? Kakšno izhodišče ti je po tvojem mnenju prineslo z vidika profesionalne kariere? Prineslo mi je ogromno poznanstev in hkrati možnost, da znam na določeno situacijo pogledati iz več zornih kotov. Nikoli nisem sodelovala v društvu zato, da bi lahko določen projekt zapisala v svoj življenjepis. To se mi zdi popolnoma nesmiselno. Znanja o stvareh, ki se jih na faksu nismo učili, so me pritegnila. Praktične izkušnje pa so po mojem pritegnile moje delodajalce. No, vsaj tako se mi zdi. To bi morali vprašati njih.

Pogled naprej ... S kakšno vizijo gledaš na svoje delovno mesto? Nam zaupaš, kam so usmerjene tvoje karierne ambicije?

Danes bi mogoče sama sebe za ušesa, da bi prej opravila zadnji izpit, za katerega sem porabila res preveč časa.

Glede na to, da v službi preživim večino svojega časa, se mi zdi zelo pomembno, da se na delovnem mestu dobro počutim. Rada delam v pozitivno usmerjenem timu z ljudmi, ki stremijo k istim ciljem kot jaz.

Nasvet oz. motivacijska bomba za vse bodoče farmacevtke in farmacevte, ki jih v naslednjih mesecih čakajo izpiti?

Izbrali ste zelo lep poklic in zanj se je vredno truditi. Znanje je naložba za prihodnost. Uživajte, uživajte in še enkrat uživajte! :)

Delodajalci dandanes iščejo ljudi z izkušnjami na različnih področjih. Pritegnejo jih malenkosti, ki morda sploh niso pogojene s stroko. Želijo, da si kot iskalec zaposlitve fleksibilen, prilagodljiv, cenijo tudi mednarodne izkušnje. Zanimajo jih stvari, zaradi katerih se ločiš od drugih. O ocenah te nihče ne vpraša. (No, po pravici. Nekje so vprašali, ali sem bila pridna študentka. Hja, kakor za koga :) ) Zanimajo jih tvoja dodatna znanja.

Poglavitna stvar, ki si se jo naučila v času kariere in nauk/priporočilo, ki bi ga rada delila s »svojo študentsko različico«: Ne vem, če ravno naučila, ampak bolj opazila. Znanje, ki ga pridobiš na fakulteti, je teorija, farmacija v praksi pa je nekaj popolnoma drugega.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Novice iz sveta farmacije Medicinska konoplja iz Portugalske kmalu tudi pri nas? Iza Pekle Simonič Kanadsko farmacevtsko podjetje je dobilo dovoljenje za uvoz in gojenje medicinske konoplje na Portugalskem, severno od Lizbone. Začetna investicija je znašala okoli 20 milijonov evrov, s proizvodnjo pa želijo pokriti potrebo po medicinski konoplji v Evropi in drugod po svetu. Podjetje je ustrezno mesto s primerno klimo iskalo kar dve leti. Do pomladi 2018 načrtujejo izgradnjo laboratorija z gensko banko, več pridelovalnih površin, rastlinjak v velikosti 10.000 m² in 1.500 m² veliko mesto za predelavo konoplje. Do konca leta 2020 načrtujejo dvakratno povečanje površin in pridelati 62 ton medicinske konoplje letno. (1) http://www.ctvnews.ca/business/canadian-cannabis-producer-to-build-30m-production-operation-in-portugal-1.3578660 Dostop 19.09.2017 (2) https://www.tilray.com/press-/tilray-eu-campus Dostop 19.09.2017

Prvi koraki genskega zdravljenja Špela Černilogar Konec avgusta je bila s strani FDA odobrena prva genska terapija v ZDA, kar so pri agenciji označili kot zgodovinski dogodek in uvod v nove pristope k zdravljenju rakavih in drugih težkih obolenj. Kymriah (tisagenlecleucel) je avtologna imunoterapija z gensko spremenjenimi T-celicami, namenjena zdravljenju akutne limfoblastne levkemije (ALL) prekurzorjev B-celic, rakave bolezni z veliko incidenco pri otrocih. Gre za celično terapijo CAR-T (chimeric antigen receptor T cell), ki zahteva pripravo terapije za vsakega bolnika posebej. Najprej bodo bolnikovi limfociti T odposlani v proizvajalčevo enoto, kjer bodo »reprogramirani« za uničevanje rakavih B-celic, naposled pa bodo aplicirani bolniku. Tovrstno zdravljenje seveda prinaša tudi tveganje za resne neželene učinke, med drugim sindrom sproščanja citokinov ali CRS (cytokine release syndrome), ki je posledica sproščanja citokinov iz aktiviranih monocitov in limfocitov ter tudi nevrološke zaplete. Zdravilo bo namenjeno bolnikom, neodzivnim na terapijo po enem mesecu klasičnega zdravljenja. (1) http://drugtopics.modernmedicine.com/drug-topics/news/fda-approves-first-gene-therapy Dostop: 17. 09. 2017 (2) http://294305267s7hqfks2cfh08ip.wpengine.netdna-cdn.com/wp-content/uploads/2017/08/CAR-T-cell-therapy-cancer-Novartis-KymriahCTL019.png Dostop: 17. 09. 2017

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

NOVICE IZ SVETA FARMACIJE

Z arašidovim maslom nad alergijo na arašide Špela Černilogar Proizvajalci arašidovega masla so dobili dovoljenje, da na proizvodih z arašidovim maslom, primernih za otroke, navedejo zdravstveno trditev, ki pravi, da uvajanje in nadaljevanje uživanja arašidovega masla pri večini dojenčkov s hudim ekcemom ali alergijo na jajca med 4 in 10 mesecem starosti lahko zmanjša tveganje za nastanek alergije na arašide v obdobju do petega leta starosti. Trditev sicer temelji na eni sami študiji, kar mora biti navedeno na embalaži. Arašidi so pogosti alergeni, pri občutljivih posa-

meznikih pa lahko izzovejo tudi življenje ogrožajočo alergijsko reakcijo oziroma anafilaksijo. Zaradi velike zaskrbljenosti staršev v povezavi z vključevanjem arašidov v prehrano otrok, naj bi se alergije pojavljale pogosteje kot v preteklosti. Nove ameriške smernice Nacionalnega inštituta za alergije in infekcijske bolezni (NIAID) zato navajajo, da naj bi bilo za otroke smiselno uvajanje arašidov v obliki arašidovega masla v majhnih količinah, saj naj bi to za 80 odstotkov zmanjšalo verjetnost za razvoj alergije pozneje v otroštvu.

(1) http://www.pharmaceutical-journal.com/news-and-analysis/news/fda-allows-claim-that-peanut-for-very-young-children-could-preventallergy/20203550.article Dostop: 17. 09. 2017 (2) http://www.pharmaceutical-journal.com/Pictures/580xAny/9/2/7/1073927_Peanutbutter-ss-17.png Dostop: 17. 09. 2017

Skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov vpoklicanih zaradi »hekerjev« Iza Pekle Simonič Ameriška Agencija za hrano in zdravila (FDA) je pred kratkim izdala varnostno opozorilo, da so srčni spodbujevalniki proizvajalca St. Jude Medical oz. Abbott, ki so bili izdelani pred 27. avgustom 2017, ranljivi za »hekerski« napad in je za to potrebna nadgradnja. Njihove uporabnike so pozvali, da naj se zglasijo pri osebnem zdravniku, ki bo ocenil primernost za nadgradnjo sistema, saj le-te ni mogoče

izvesti na daljavo. FDA je odkrila, da lahko hekerji vdrejo v bazno postajo in spremenijo frekvenco, s katero deluje srčni spodbujevalnik, ali pa povzročijo hitro praznjenje baterije. Ocenjujejo, da je število takih pacientov v Ameriki kar 465.000. Postopek nadgradnje je preprost in traja tri minute. Ob tem je treba opozoriti, da je lahko vsa medicinska oprema, ki je povezana v internetno omrežje, tarča napadov hekerjev.

(1) https://www.sciencealert.com/456-000-us-pacemaker-wearers-need-an-upgrade-to-avoid-a-potential-hack Dostop: 17. 09. 2017 (2) https://www.sjm.com/en/patients/arrhythmias/resources-support/cyber-update?alert=DeepLinkSoftAlert&clset=af584191-45c9-42018740-5409f4cf8bdd%3ab20716c1-c2a6-4e4c-844b-d0dd6899eb3a Dostop: 17. 09. 2017

Toksin ribe napihovalke namesto opioidov – lokalna anestezija z liposomi Iza Pekle Simonič Ultrazvok lahko uporabimo za sproščanje zdravilnih učinkovin iz liposomov in s tem omogočimo njihovo lokalno delovanje. Tetrodotoksin (TTX), nevrotoksičen alkaloid, ki ga najpogosteje najdemo v ribah napihovalkah, so znanstveniki v študiji preizkusili pri lajšanju bolečin na podganah. Ultrazvočni valovi interagirajo s protoporfirinom IX, vgrajenim v lipidnem dvosloju liposoma, kar povzroči nastanek kisikovih reaktivnih zvrsti in sproščanje TTX. Personalizirana lokalna anestezija, ki se lahko uporablja v različnih jakostih po potrebi, bi lahko potencialno zmanjšala uporabo opioidov in prispevala k varnejši rabi protibolečinskih zdravil. Pacienti bi lahko v prihodnosti v bolnišnici prejeli injekcijo zdravilne učinkovine vgrajene v liposome, nato pa doma s pomočjo prenosne ultrazvočne naprave po potrebi uravnavali sproščanje. (1) A. Y. Rwei, J. L. Paris, et al. Ultrasound-triggered local anaesthesia, Nature Biomedical Engineering 1, 644–653 (2017 Aug) Dostop: 24. 09. 2017 (2) http://www.auntminnieeurope.com/index.aspx?sec=ser&sub=def&pag=dis&ItemID=614820 Dostop 24. 09. 2017

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

KOLUMNA

Kolumna So naše odločitve res samo naše? »Joj, tako me boli križ, da se komaj premikam,« je potarnala Dragica branjevki med prebiranjem paradižnika. »Vzemite tisto novo zdravilo, ki je ves čas na televiziji in ki ga jemlje tisti znani igralec. Še Marinka pravi, da ji zelo pomaga.« Dragica si je pomirjeno mislila: »Hmm, znani ljudje bodo pa že vedeli. Pa še Marinki pomaga, to moram poskusiti tudi jaz!« Ali ste vedeli, da namen oglasov ni neposredna promocija izdelka? Namen je, da v nas vzbudijo pozitivna čustva, da prebudijo naše sanje. Sanje, ki jih lahko dosežemo z njihovim izdelkom. Zakaj pa ravno z njihovim? Ne vem, tako se zdi prav. Razum tukaj ne igra ravno velike vloge. Ko občutimo nekaj pozitivnega in ob tem vedno znova in znova vidimo podobo izdelka, se v podzavesti počasi ustvari povezava med njim in takšnimi občutji. In na koncu se bomo prijetno počutili že v trgovini, ko bomo izdelek zagledali. Brez vsega ozadja in zgodbe, ki ju vidimo v oglasih. Ampak vseeno nekako spada skupaj in zato bomo to kupili, pa čeprav bomo plačali malo več. Ker tako čutimo. Nihče ni odporen proti takšni možganski manipulaciji. Uporablja se pri promoviranju praktično vsega, brez izjem. Tudi zdravil. In pri zdravilih smo običajno še posebej občutljivi, ko je govora o vsiljevanju. Navsezadnje neposredno vplivajo na naše zdravje in čeprav so namenjene izboljšanju zdravstvenega stanja, je napačna izbira hitro problematična. Pri izbiri in uporabi zdravil gre torej za delikatno zadevo, pri čemer je potrebno veliko znanja in prej opravljenih študij. Gre za čisto racionalnost, velikokrat slišimo tudi za risk-benefit ratio. Matematično. Objektivno. Zato je oglaševanje zdravil na recept v Sloveniji prepovedano, prav tako si zdravil ne izbiramo sami, pač pa nam jih predpiše zdravnik, idealno glede na zgoraj naštete kriterije. Stvar se zaplete pri zdravilih brez recepta in prehranskih dopolnilih, ko je končna odločitev prepuščena pacientu. In pacienti so, jah, le ljudje. S čustvi, hrepenenji, domišljijo. To je tisto nekaj več, kar nam dela življenje lepo. Zato živimo. Na žalost kapitalizem najlepšo plat življenja izkorišča v svojo prid. Je etično, Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Danijel Videc da se v ljudeh ustvarja velikokrat nepotrebna želja po zdravilih? Nisem proti zdravilom, sem celo njihov zagovornik. A ob pravem času, v pravih odmerkih in pravo zdravilo. Z jemanjem antipiretika takoj pri temperaturi 37,0 (kar so, mimogrede, prvi znaki prehlada in gripe) naredimo več škode, kot koristi. Še hujša je situacija pri prehranskih dopolnilih, ki jih, ob uravnoteženi prehrani in normalnih potrebah, običajno ne potrebujemo. Umetno ustvarjena potreba pa hitro privede do predoziranja, ki je enako nevarno kot pomanjkanje.

Na področju OTC zdravil in prehranskih dopolnil igrajo ključno vlogo pri svetovanju lekarniški in klinični farmacevti. Oni so tisti, ki lahko pacienta, opranega s strani oglaševalcev, usmerijo na pravo pot, ki vodi k boljšemu zdravju. Tudi tu gre (tako kot pri oglasih) za prepričevanje, rezultat pa je odvisen večinoma od izbranih besed. Bela halja daje avtoriteto, na nas pa je, da pacienta opremimo s strokovno razlago, ki jo bo razumel, prijazen odnos in vzpostavljeno zaupanje pa vzbujajo lepe občutke, ki prepričajo. Na koncu koncev odločitve sprejemajo ljudje sami. Ne samo glede izbire zdravil ali prehranskih dopolnil, glede vsega v življenju. In veliko teh odločitev glede prehrane, življenjskega sloga in medosebnih odnosov na dolgi rok prav tako vpliva na naše zdravje. Zato se sprašujem, kaj je slabše. Pozivanje k večjemu jemanju zdravil, k bolj pogostemu uživanju nezdrave hrane ali k več preživetega časa pred televizorjem. Ne vem. Na koncu koncev ljudje mislijo, da odločitve sprejemajo sami.

Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

KOLUMNA

Padel sem letnik, kaj pa zdaj?! Še vedno se, kot da bi bilo včeraj, spomnim debate, ko smo stari znanci iz študijskih klopi, veselo obujali spomine na svoje študentske aktivnosti in se, mogoče še bolj kot drug drugemu sami sebi, hvalili s svojimi velikopoteznimi načrti za prihodnost. In glej ga zlomka, kar iznenada prileti ideja, ki se je, vsaj meni, takrat zdela naravnost fantastična, katere teže pa sem se v celoti zavedela šele potem, ko me je ta ista oseba še isti večer vprašala: »Neža, pa ti to resno misliš?« No, ta oseba je bil naš urednik, ideja pa kolumna, katero ravno berete. Obljuba, ki sem jo dala Nejcu, pa je terjala svoj dolg – bila je namreč tiste vrste privolitev, ko človek sam pri sebi ne ve natanko, v kaj se pravzaprav podaja, a vseeno skoči v vodo in nato po prvih zamahih ugotavlja, kako naprej. A ravno to je hkrati tudi največja vrednost in čar tovrstnih izkušenj; plavati bo moral namreč vsak človek sam in pri tem ni važno, ali bo posegel po kravlu, žabici, hrbtnem ali pa po vsem skupaj in še čem vmes. Prav tako tudi ni pomembno, ali bo pri tem štirikrat zamenjal slog plavanja, ali naredil dva dodatna ovinka. Kar je bistveno, je, da bo, ne glede na to, kako mrzla je bila voda, v katero je skočil, in kakšno je bilo njegovo predhodno znanje plavanja, prišel na cilj. Če se vrnem na začeto zgodbo: med refleksijo ob končnem prebiranju kolumne sem ugotovila, da je tovrstno »plavanje«, ki sem se ga po(ne) srečeno lotila v izpolnjevanju obljube, samo po sebi čudovita metafora: če ponavljam letnik, še ni konec sveta. Moj skok v vodo je bil, če smo čisto pošteni, pričakovan. Takoj po volitvah na generalni skupščini letnega kongresa EPSA leta 2016, na katerih je bilo Društvo študentov farmacije Slovenije izbrano za organizatorja naslednjega letnega kongresa EPSA 2017, sem namreč sklenila, da bom naslednje mesece, ki so naše društvo še ločili od zanj ene največjih preizkušenj in časti v zadnjih letih, namenila članstvu v organizacijskem odboru dogodka. Iskreno, v tistem trenutku ponavljanja letnika nisem imela v načrtu, a z vsemi dodatnimi obveznostmi, poleg fakultetnih, se je na koncu izkazalo, da je dopolnjevanje izpitov v naslednjem študijskem letu še najbolj elegantna in tudi najbolj smiselna odločitev. No ja, pa se vseeno ni zdela takšna vsem ljudem okoli mene. »Zakaj si pa to storila? Pa kje imaš pamet? Imaš štipendijo in zdaj jo boš izgubila? Sem ti rekel/-a, da te vse te obveznosti odvračajo od študija. Poglej, kam si prišla iz pridnega, marljivega, delavnega dekleta. Kaj se je zgodilo tvojim prioritetam? Kaj pa kariera? Malo se zamisli nad sabo, drugi lahko opravljajo enako količino obstranskega dela, tako kot ti, pa vseeno redno študirajo. Če bi vedela, kaj hočeš, in bi bila resna, do tega ne bi prišlo.«

Neža Trpin Navedeni stavki so resnični primeri besed, ki sem jih ob razkritju, da imam »leto zase«, slišala od svojih kolegov. Ja, tudi (naj)bližjih. So bile obsodbe upravičene? Morda, morda tudi ne. Da je večina v organizacijskem odboru med letom redno opravljala izpite, ni skrivnost. Da so nekateri izmed njih opravljali še dodatne zadolžitve in bili na splošno več kot uspešni na študijskem področju, prav tako. In ne nazadnje je res tudi, da je v času študija na FFA povsem mogoče ohraniti ali celo pridobiti štipendijo. O tem pričajo številni nadarjeni študenti, ki jih sicer v svojih društvenih vrstah nisem videvala, a to še zdaleč ne pomeni, da niso bili kako drugače vsestransko aktivni. Navsezadnje, študenti FFA smo na svet vedno gledali z razširjenim obzorjem, o tem sem prepričana, tudi po zaslugi motivacije in spodbude s strani naših profesorjev.

Prav oni pa so nas tudi naučili, da je treba pri interpretaciji rezultatov vedno upoštevati reprezentativnost vzorca. Moje ponavljanje letnika ni edini primer in moja izkušnja je samo ena izmed mnogih. Skupaj s študenti, s katerimi si delimo enako zgodbo, sem se usedla h kavi, čaju ali pred računalnik in jim zastavila štiri enostavna vprašanja: Kaj je bil njihov razlog ponavljanja letnika? Kako so se soočili s tem dejstvom? Kaj so se iz tega naučili? Kaj bi povedali drugim, ki so se/se bodo na tak ali drugačen način znašli v podobni situaciji? Izkazalo se je, da nihče izmed nas ni imel enakega ozadja za ponovni vpis v letnik. Nekaterim se je to zgodilo že v prvih letih študija, nekaterim v zadnjih. Nekateri so se v tistem prelomnem letu srečali z osebnimi preizkušnjami, ki so njihov fokus oddaljile od študija, drugi so čas raje namenjali postranskim aktivnostim v društvih,

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

Članek ne izraža stališča študentskega glasila Spatula.

klubih ali šolah, tretji so največji poudarek dajali svojemu prostemu času. Za nekatere je bil ključen neuspeh na zadnjem roku izpita, ki je bil pogoj za vpis v višji letnik. Spet zadnji so si dodobra že vnaprej temeljito pregledali pogoje za vpis in svoj študij priredili tako, da je kljub opravljenim študijskim obveznostim ponavljanje letnika postala njihova edina nadaljnja možnost. Večina študentov je dejstvo o ponovnem vpisu sprejela mirno in z razumevanjem, nekaterim pa je ponovni vpis prinesel povsem nenačrtovan premik iz njihove rutine in propad načrtov za prihodnje, zabeljen z veliko mero jeze, panike, obupa in predvsem razočaranja. A ne glede na vstop v novih deset mesecev istega letnika so vsi sogovorci pritrdili, da so, ko gledajo nazaj, nastali »dodatni čas študija« izkoristili v svoj prid. Udejstvovanje v različnih organizacijah je postalo aktivnejše ali pa na novo odkrito. Marsikdo si je zaradi novonastalega časa upal storiti kaj, kar si je že dolgo želel, pa naj bo to organizacija projekta, potovanje na drugi konec sveta, novo opravljen tečaj ali izobraževanje/delo v tujini. Številni so z odprtimi rokami sprejeli možnost študentskega dela, ki jim je ne samo v veliki meri prinesel relevantne izkušnje ter morebitne reference za bodočo kariero, temveč tudi nov vir finančnega dohodka. Vsi so se tudi strinjali, da jim je »čas zase« pomagal, da so si uredili prioritete v življenju, in jim omogočil, da boljše spoznajo samega sebe; kaj jim največ pomeni in česa si želijo. Naučili so se, da stvari v življenju niso prinesene na pladnju in da je treba za svojo dobrobit stopiti iz cone udobja, sprejemati pomembne odločitve in zanje tudi prevzeti odgovornost. Ne nazadnje je človek sam svoje sreče kovač; ideja, da se bomo varno zaviti v svojo »vatko« ubranili krute realnosti, pa bo vedno ostala samo ideja. Ponavljanje letnika je v družbi še vedno privzeto za neuspeh. Pa je res tako? Je študent, ki si želi v času študija početi še kaj več, kot le študirati, res neresen? Je študent, ki si želi morebiti začasno prekiniti rutino študija, ali se morda razbremeniti obveznosti, da znova najde samega sebe in s tem motivacijo za študij, res samo navadna zguba? Vsak izmed nas »ponavljalcev« se je v določeni točki soočil s podobnimi besedami obtožb in ponižanja, eni bolj, drugi manj, a prav vsi v trenutkih, ko bi namesto tega bistveno bolj potrebovali spodbudo in razumevanje. Moje prepričanje je, da študij je in naj vedno bo naša glavna vrednota. Je nekaj, kar sicer od nas v obdobju nekaj let zahteva ogromno, tako časa, potrpljenja, predanosti in motivacije, a nam je hkrati VIP-vstopnica za neodvisno in trdno prihodnost, predvsem pa potrditev, da bomo nekoč na določenem področju strokovnjaki svojega poklica. Ravno zato bi rada vzpodbudila vse prihodnje in zdajšnje študente, da naj, predvsem v začetnih letnikih, postavijo študij na prvo mesto. Kajti pri meni je Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

KOLUMNA

bila prav ta začetna angažiranost ključnega pomena, da sem začela oprezati za več priložnostmi, hlepela po več izkušnjah in spoznala pomen dodatnih kompetenc, ki jih v celoti zgolj z obiskovanjem predavanj in vaj, žal, v času študijskih let nisem in ne bom mogla pridobiti. Dodatno leto študija, tudi v obliki ponavljanja letnika, lahko poglavitno doprinese k razvoju posameznika, če to le-ta seveda hoče. Nekaterim v tolažbo, nekaterim v svetel žarek upanja, predvsem pa v poduk vsem: če padeš letnik, še ni konec sveta. Nisi zguba. Nisi manj sposoben od drugih in predvsem ti tega ni treba dokazovati. Vzemi dano situacijo in jo obrni sebi v prid. Delaj na sebi, pridobi si nova znanja, zasluži. Aktiviraj se v novih dejavnostih. Odklopi se od pričakovanj okolice in premisli, kaj in kam vse v življenju res hočeš. Privošči si čas zase, za zabavo in počitek, ter uživaj v stvareh, za katere prej nisi imel časa in te veselijo. Predvsem pa, izjemno pomembno, obiskuj predavanja in poravnaj svoje manjkajoče obveznosti iz letnika čim prej! Pozanimaj se, kako in ali se da že v času teh mesecev pripraviti ali si vsaj olajšati delo za naslednje študijsko leto. Kombinacija vsega tega ti bo pomagala, da se boš oktobra v študijske klopi vrnil čistih misli, z drugačno perspektivo, predvsem pa z novim zagonom za študij. Verjemi mi, to niso samo prazne besede, za njimi stojimo študenti, ki sami predstavljamo svoj dokaz resnice. Ponavljanje letnika je kot skok v vodo: lahko je načrtovan ali smo vanj pahnjeni. Novih deset mesecev istega letnika je kot plavanje: sami se odločimo, s kakšnim tempom in kakšnimi zamahi bomo napredovali ter po kateri poti bi radi šli. Višji letnik pa je naš cilj: možnost refleksije na prepotovano pot, pridobljene izkušnje in kritična presoja napak, ter hkrati izhodiščna točka, da si postavimo nove cilje in naredimo novo strategijo, kako in kam naprej. Študentska leta si kreiramo sami – oblikujte si jih po vaših merah in to ne glede na to, kaj si o tem mislijo drugi ali kakšna so pričakovanja in norme okolice. Poskrbite, da bodo všeč vam. Srečno in uspešno leto vam želim!

IZKUŠNJE IZ TUJINE

Izkušnje iz tujine SEP - Kako in kaj

Maja Pivk

Študentje Fakultete za farmacijo imamo v času študija ogromno možnosti, da svoje znanje, ki ga pridobimo v študijskih klopeh, dopolnimo z nezamenljivimi izkušnjami iz tujine. Zagotovo si že slišal za program Erasmus, kamor študentje za najmanj pol leta odhajajo na študijske izmenjave. Če pa se ti zdi, da je pol leta predolga doba in bi v tujino raje odšel le za nekaj tednov, svoje znanje pa raje izpopolnil bolj v praksi kot v teoriji, je SEP prava izbira zate.

je v okviru SEP organiziran tudi družabni program, ki vključuje spoznavanje države in druženje s študenti iz vsega sveta. SEP je res odlična izkušnja, da v času poletnih počitnic združiš prijetno s koristnim, poleg tega pa še potuješ.

Kratica SEP pomeni Student Exchange Programme, predstavlja pa projekt, ki ga vsako leto organizira Svetovna organizacija študentov farmacije (IPSF). Na prakso se lahko odpraviš na katerikoli konec sveta, prakse pa trajajo predvidoma od dveh tednov do treh mesecev. Letos je večina študentov prakso opravljala v Evropi, veliko pa jih je odpotovalo tudi z domače celine drugam, in sicer v Ameriko, v Kanado, v El Salvador, na Japonsko, v Mehiko, v Malezijo, v Indonezijo, v Iran in v Armenijo.

Kako in kdaj pa se prijavim na SEP? Prijave bodo odprte konec decembra, čas za prijavo pa bo en teden. Več informacij boste lahko izvedeli na »Mobility day«, ki bo organiziran v začetku decembra. Ob prijavi moraš oddati motivacijsko pismo in življenjepis. Ker je število mest omejeno, lani pa je bila konkurenca kar huda, je ključnega pomena, da napišeš dobro motivacijsko pismo. S tem namenom bo na naši fakulteti konec novembra organizirana delavnica pisanja motivacijskega pisma in življenjepisa. Za nadaljnje informacije ne pozabite spremljati Facebook strani SEP Slovenia. Z vprašanji se lahko obrnete name preko e-maila seo.slovenia@ dsfs.si.

Prakso lahko opravljaš na področju industrijske, klinične in bolnišnične farmacije ali pa se posvetiš raziskovalnemu delu. Poleg praktičnega usposabljanja

SEP v Izraelu

Žiga Regner

Bil je lep jesenski dan v knežjem mestu. S sošolcem sva sedela na kavi in pogovor je nanesel na SEP, na katerega sva se oba nameravala prijaviti. Le kam se naj odpravim na prvo in hkrati zadnjo študijsko izkušnjo v tujini? Nekako se mi ni sanjalo, kaj bi izbral, zato sem za nasvet vprašal kolega. Glede na to, da je na izbiro praktično cel svet, sem bil mišljenja, da bi bilo nesmiselno izbrati državo v Evropi, zato sem bil nad predlogom – Izraelom – precej navdušen. Bolj kot sem razmišljal o njem, bolj sem bil prepričan o pravilnosti izbire. Hkrati ni predaleč, a niti preblizu, nekakšna »semi-eksotika« z raznolikim kulturnim okoljem. Kljub temu da se skoraj vsak teden sliši kakšna novica o napetostih med Izraelci in Palestinci, sem si to bližnjevzhodno državo vseeno želel spoznati, o varnosti nisem dosti razmišljal. Tako je bila izbrana poznejša zmagovalka in jasno je

bilo, da me poleti čaka povsem nova življenjska izkušnja na Bližnjem vzhodu. Še nikoli poprej se nisem povsem sam odpravil v tujino, kaj šele za cel mesec, zato sem bil pred odhodom precej vznemirjen. Predstavnica SEP v Izraelu je bila izjemno prijazna, vse logistične izzive sva že predhodno rešila do potankosti, za prakso pa sem izbral laboratorij za imunologijo na tamkajšnji fakulteti za zdravstvene vede. Najpomembnejša stvar v začetni fazi je bilo sprejemno pismo, saj sem bil na letališču precej rigorozno izpraševan o namenu potovanja v državo, študiju, predhodnih potovanjih, najbolj pa jim je pozornost pritegnila egiptovska viza v mojem potnem listu, saj je znano, da se Izrael in Egipt ne razumeta najbolje. Vmes sem po prihodu drugega varnostnega uradnika že celo pomislil, da bom moral nazaj domov in odpovedati vse

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

IZKUŠNJE IZ TUJINE

skupaj. Ampak dobro, po živčnih 13 minutah in kar se da mirnih odgovorih sem le dobil zeleno luč za odhod na letalo in avantura se je lahko začela! Po ustreznih navodilih mi je uspelo priti od letališča do ciljnega mesta Beer-Sheve (pomen v hebrejščini: sedem vodnjakov), največjega mesta v puščavi Negev. Prvi vtis po prihodu: KA SI JA NOR, KAK JE VROČ! Čeprav je bila ura šest popoldne, mi je v obraz bruhnila puščavska vročina, ki me je nato spremljala skozi ves mesec v Izraelu, prvič v življenju sem se zalotil pri molitvi za dež. Če se še malo dotaknem geografije in demografskih podatkov za ustrezno predstavo, je Izrael približno tako velik kot Slovenija, ima skoraj 9 milijonov prebivalcev, prevladujeta dve veri: judovska in muslimanska, uradni jezik pa je hebrejščina.

Torej, ob prihodu v mesto me je na železniški postaji sprejela prijazna izraelska farmacevtka in me pospremila do stanovanja, ki je bilo po mojem mnenju najboljše možno, kar sem ga lahko dobil, plačati pa sem ga sicer moral sam. Lastna soba s klimo, prostorna dnevna soba s televizijo, balkon s kavčem in seveda izjemen cimer, tamkajšnji študent antropologije, ki me je toplo sprejel in mi ob številnih skupnih večerih z veseljem odgovarjal na mnoga vprašanja o življenju v Izraelu. Najbolj zanimivo dejstvo mi je bilo trajanje njihovega delovnega tedna. Teden se za večino začne v nedeljo in konča s t. i. Shabbatom (soboto, po Bibliji je sedmi dan namenjen strogemu počitku), ki traja od sončnega zahoda v petek do mraka v soboto. Študentje

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

imajo na srečo prost tudi cel petek. Kmalu sem se spoznal tudi z višjimi cenami praktično vsega v Izraelu. Predvsem cene pijač v barih so takšne, da te odvrnejo od klasičnih večernih »pirčkanj«. Najcenejše pivo: 7 evrov. Priznam, da sem potočil nekaj solz ob prvem pogledu na meni. Ampak dobro, v trgovini so bile cene znosnejše, zato sem našel rešitev v večernih druženjih v udobju »domačega« kavča na balkonu. V naslednjih dneh sem spoznal tudi laboratorijski tim, ponovno so bili vsi zelo prijazni, a nekako niso vedeli, kaj natanko bi naj jaz tam sploh počel. Zato sem večino dni v prijetno hladnem laboratoriju preživel ob pisanju magistrske naloge, naučil sem se igrati nadvse priljubljeno igro Backgammon (pogovorno hebrejsko: shesh besh), sodelavci so me učili posamezne hebrejske besede, vmes pa sem sledil magistrski študentki, ki se je ukvarjala z raziskavami matičnih celic s pomočjo miši. Po nekaj dneh sem tudi sam dobil priložnost in zbral vzorce mišje krvi, pozneje pa je sledila še ekstrakcija kostnega mozga preko drobljenja kosti usmrčenih miši v terilnici, super izkušnja! Med tednom sem bil tako večinoma v laboratoriju, ob vikendih pa je prišel čas za izlete. Obiskal sem Tel Aviv, Ashkelon (obe mesti ob Sredozemskem morju, čudovite plaže), Jeruzalem (mesto z zgodovino na vsakem koraku) in Mrtvo morje. Družbe ni manjkalo, saj se je vsak teden pridružil nov SEP študent. Na žalost se z izraelskimi študenti nismo veliko videli, saj so bili sredi izpitnega obdobja, a so bili vedno pripravljeni pomagati z idejami in nasveti za izlete. V zadnjem tednu sta bila organizirana tudi ogleda zunanje in bolnišnične lekarne, oboje je na podobni ravni kot v Sloveniji. Kakovost SEP izkušnje v Izraelu je po mojem mnenju precej odvisna od posameznika, nivoja njegove samoiniciativnosti in želje po sklepanju novih prijateljstev. K sreči sem se v novem okolju odlično znašel, spoznal ogromno carskih ljudi, se naučil nekaj besed v hebrejskem jeziku, užival v nadvse okusnem humusu in zagotovo se bom nekoč tja tudi vrnil.

IZKUŠNJE IZ TUJINE

Slovenia Experience

Nancy Tang

My name is Nancy Tang and I am a pharmacy student from the United States. Over the summer, during the month of July, I was able to participate in the International Pharmaceutical Students’ Federation (IPSF) Student Exchange Program (SEP) where I spent my time in a community pharmacy in Portorož, Slovenia. I thoroughly enjoyed my time spent working in the pharmacy and was able to learn about the many differences in community practices between Slovenia and the U.S. For example, in Slovenia, I noticed how the pharmacy had more natural and herbal health products and that the prescription medications we dispensed without any patient-specific labels. In addition, all health products in the Slovenian pharmacy needed to be recommended by a pharmacist. This is very different from the U.S., where we have products called “overthe-counter” medications and anyone can just grab and buy them off the shelves without a recommendation. Prescription medications in the U.S., however, are only to be dispensed from the pharmacy and must have very detailed patient-specific labels with instructions on how to properly take the medication. Although I saw these differences, we still had a very important similarity: our pharmacists are knowledgeable and caring towards all patients. Outside of working in a community pharmacy, I was also able to explore the beautiful places in Slovenia with other SEP students. We would meet in Ljubljiana, where we were taken to see Vintgare Gorge, Lake Bled, Lake Bohinj, Piran, and Velika Planina. I felt that Slovenia had a perfect mix of seaside, mountains, lakes, and the city. I made many memories with the other SEP students, and also some Slovenian students, that will always have a special place in my heart. If I were to do this experience again, I would. So in conclusion, I would like to thank SEP Slovenia for giving me this opportunity.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

40. EPSA KONGRES

40. EPSA kongres Kranjska Gora Skozi oči organizatorjev V drugi polovici aprila je Študentska sekcija Slovenskega farmacevtskega društva (ŠS SFD) po štirinajstih letih znova gostila kongres Evropske zveze študentov farmacije (EPSA). Po Svetovnem kongresu leta 2010 je bil to znova eden večjih projektov društva. Priprave na kongres so se začele eno leto in pol pred samim kongresom, in sicer od ideje, preko uspešne oddane kandidature do izvedbe dogodka. Dogodek je združil 304 študente in 38 alumni člane iz celotne Evrope. Na njem je sodelovalo 73 predavateljev, udeleženci pa so lahko svoje znanje o temi »Inovativni pristopi v zdravstvu« izpopolnjevali na dvodnevnem simpoziju in 57 delavnicah. Kongres je več kot eno leto pripravljalo 9 članov organizacijske ekipe, na dogodku pa jim je pomagalo še 38 članov podporne ekipe.

Matjaž Weiss okvirnimi vsebinami in lokacijami celotnega dogodka ter promocija dogodka med evropskimi kolegi. Po uspešno izvedeni kandidaturi smo bili pred dolgim enoletnim obdobjem priprav in sestankovanja, kjer smo obravnavali posamezne dele kongresa in pregledovali, kaj je že bilo in kaj še mora biti narejeno. V to obdobje smo tako vstopili z intenzivnim iskanjem možnosti transporta do Kranjske Gore in nazaj, iskanjem lokacij za družabne večere in za enopopoldanski ogled slovenskih znamenitosti. Bolj kot se je bližal december in odprtje prijav, bolj se je stopnjevalo naše delo. Zagotovili smo hiter in nemoten potek prijav in prvi do sedaj smo uvedli sistem z avtomatskim razvrščanjem podatkov v posamezne tabele in avtomatsko generiranim elektronskim sporočilom, kar nam je prihranilo nešteto ur pregledovanja enormnih količin podatkov za več kot 500 prijavljenih študentov. Z naraščanjem števila udeležencev je bila tudi logistika vse zahtevnejša. To nas je prisililo, da smo pred dogodkom že za vnaprej pripravili sezname in stvari, ki so bile potrebne v času dogodka in izbrali skupino 38 študentov, ki so nam pomagali pri izvedbi kongresa. Medtem smo skupaj z EPSA pripravljali raznolik izobraževalni program in zbornike o samem kongresu in izobraževalnem delu kongresa. S svetlobno hitrostjo pa se je približeval zadnji mesec, ko je bilo treba uskladiti vse podrobnosti s hotelom glede prehrane, razporeditve po sobah in programa ter z avtobusnimi prevozniki glede prevozov udeležencev do Kranjske Gore in nazaj. Majhnost

Priprava kongresa se je začela že pred oddajo kandidature, in sicer z okvirnim logističnim načrtom – iskanjem hotela in konferenčnih dvoran. Ta del je predstavljal kar velik izziv, saj je v Sloveniji malo dovolj velikih in ugodnih hotelov s konferenčnimi dvoranami za več kot 350 udeležencev. Iskanje ustrezne lokacije je pogojevalo tudi našo kandidaturo za izvedbo 40. letnega kongresa EPSA. Pot nas je tako nenadejano vodila na Gorenjsko, in sicer v hotel Kompas v Kranjski Gori, ki je postal osrednji prostor kongresnega dogajanja. Dogovoru s hotelom je sledila priprava kandidature z

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

40. EPSA KONGRES

Kranjske Gore nam je predstavljala velik izziv pri izpeljavi družabnega programa, saj je poleg hotelskih kapacitet le malo prostora za zabavo 400 študentov. Zaradi tega smo bili prisiljeni izpeljati slovenski, mednarodni, hippie in »slav squat« večer na Jesenicah in v zunanjem ogrevanem šotoru. V tem času so se v študentski sobici zbirale ogromne količine promocijskega materiala in materiala potrebnega za nemoteno izvedbo kongresa, kar je na koncu predstavljalo 1–2 toni materiala, ki ga je bilo treba dan prej odpeljati v Kranjsko Goro. Na tem mestu bi se ponovno radi zahvalili vsem donatorjem in sponzorjem za izkazano podporo, predvsem pa našemu diamantnemu sponzorju Celesio, brez katerih izvedba kongresa ne bi bila mogoča. Zahvala gre tudi Slovenskemu farmacevtskemu društvu in Fakulteti za farmacijo za vso podporo pri izvedbi kongresa. Težko pričakovan začetek kongresa je bil pred vrati, zato smo se zaradi lažje priprave skupaj s »helping teamom« v Kranjsko Goro odpravili že dan po prej. Tako smo v miru pripravili kongresne vrečke za udeležence, darila za predavatelje, material razporedili po dvoranah in naslednje jutro že navsezgodaj pričeli pripravljati prostor za registracijo udeležencev. Udeležencem smo tekom tedna omogočili, da so preko delavnic in predavanj dopolnili svoje znanje, spoznali Ljubljano, si ogledali Krkin obrat Notol, predstavili poklic farmacevta otrokom, predstavili svoja dela drugim študentom, poklepetali s potencialnimi delodajalci in na Bledu pokusili kremno rezino. Teden za nas ni bil kaj preveč kongresno obarvan, saj smo ves teden skrbeli za nemoten potek dogodka in le

s težavo našli čas za spanje, kaj šele za prisostvovanje na kakšnem predavanju ali delavnici. Bili smo tisti, ki smo po čiščenju prostorov zadnji zapuščali žure in prvi vstajali, da smo urejali zadeve naslednjega dne. Vendar nam je zadovoljstvo udeležencev dajalo energijo in motivacijo, da smo zdržali do konca kongresa in se zadnji večer na Gala večerji sprostili in podoživeli celoten kongres ob jazzovski glasbi. Sledilo je le še zadnje jutro, ko smo pospremili udeležence na avtobuse, pospravili stvari, se objeli in se hkrati veseli in žalostni, da je vsega konec, poslovili in odpravili počitku naproti. Kongres je uspel skoraj do potankosti in je bil za vse nas en lep projekt, ki nam je razodel naše pomanjkljivosti in vrline, ki jih mogoče poprej še nismo opazili. Poleg tega nam je dal veliko novega znanja in izkušenj, predvsem pa nas je utrdil in povezal kot ekipo, česar rezultat so pogosta druženja, za kar upam in verjamem, da bo ostalo tudi v prihodnosti, ko bo šel vsak svojo pot. Glede na svojo izkušnjo mlajšim študentom polagam na srce, da se čim prej srečajo z delom v društvu, se udeležijo motivacijskega tabora ali katerega od kongresov, saj so študijska leta kratka, delo v društvu pa prijetno. Tako bo spomin na fakulteto in študij ne samo povezan s študijem in urami prebitimi v knjižnici, ampak tudi z zabavnimi pripetljaji in novimi prijatelji. EKIPA za nami je >540 dni priprav, 7 dni dogodka, >10.000 poslanih mailov, >1000 spitih kav, >100 neprespanih noči, >50 sestankov. Ostale pa so izkušnje in spomini ter ena velika skupina prijateljev. Hvala!

Kongres smo ustvarili:

Reception Committee:

Helping Team:

Matjaž Weiss (Chairperson), Nejc Klopčič (Vice-Chairperson), Stefan Lukić (Treasurer), Danaja Rode (Sponsorship Officer), Neža Trpin (Registrations Officer), Rok Milošič (Public Relations Officer), Martin Koprivnikar Krajnc (Logistics Officer), Polona Mihelj Reščič (Social Programme Officer), Emanuela Senjor (Educational Programme Officer)

Jan Breznikar, Uroš Buzeti, Matic Dolinar, Patricija Dolinar, Danaja Dover, Rok Hribšek, Anja Jazbec, Mija Kavčič, Lina Keršmanc, Katja Kladnik, Nejc Klemenc, Jasmina Kokol, Maja Košutić, Anja Kresnik, Mateja Leskovar, Neža Rogelj Meljo, Marko Pucko, Taj Pučko, Pia Repše, Leon Rižner, Nika Roblek, Iza Pekle Simonič, Mateusz Stajner, Monika Stojanovski, Maja Ana Strnad, Petja Škufca, Ajda Šolinc, Anja Šribar, Dejan Temov, Katja Veber, Eva Velimirović, Anja Vidović, Maša Vozlič, Helena Vrbanac, Anže Zidar, Zala Zorko, Urban Zupančič, May Žitnik

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

40. EPSA KONGRES

Skozi oči udeleženca I decided to apply to attend EPSA Annual Congress in Slovenia due to the many recommendations from my friends in the British Pharmaceutical Students’ Association to attend an EPSA event. I wasn’t sure what to expect when I arrived in Slovenia, but I was in awe of the teamwork displayed by the RC and the Helping Team upon our arrival, no request was too much to ask! The week was such an incredible success thanks to everyone’s hard work and dedication. I was most excited about the interview and networking workshops during the week and couldn’t wait for Inter-national Night so I could sample all the amazing treats on offer. I really enjoyed the scenery all throughout our visit and found the

Natalie Harris British Pharmaceutical Students’ Association (BPSA), University of Lincoln, UK

town of Kranjska Gora breathtaking. Although I thoroughly enjoyed all the educational programmes on offer and the beautiful sights, my favourite aspect of taking part in EPSA AC 2017 was the inspiring people I met and worked with. I loved their work hard, play hard attitude and have made so many friends that I will cherish throughout my career as a pharmacist. I feel that we have so much to learn from each other and what better way to do that than to get together and have fun while we share ideas! I am already looking forward to my next EPSA event and hope to see you all there!

Skozi oči EPSA trenerjev

Bernardo Marinheiro EPSA Training Coordinator 2017-2018

EPSA events are full of amazing opportunities for students to learn and develop themselves. Some of these opportunities are Trainings, usually, two-hour sessions facilitated by Trainers with the objective of leading its participants through a certain topic so they can reach conclusions and learn with each other. In 2017, EPSA’s Annual Congress took place in Kranjska gora, Slovenia and as a Trainer I could not wait to deliver sessions there. I was expecting great Training opportunities and to learn both with my fellow Trainers and the participants. What I expected was what I got, in all the sessions I attended or facilitated there was something new I could take home and a participant who would address the Trainers wanting to know more. I could feel I was improving and the participants were gaining something they could take with them to their daily lives and their future. A message to all pharmacy students in Europe: Do not let these opportunities slip by you. As future pharmacists, we have the chance to attend some of

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

the most epic events and congresses out there, the chance to learn, to grow, to meet people is right in front of you. Grab it and come and meet us, it will change your life as it has changed mine.

40. EPSA KONGRES

Skozi oči EPSA izvršnega odbora

CIáudia Ferreira EPSA Vice President of Public Relations 2017-2018

You would think that after attending some EPSA Congresses, everything would be the same, a routine, meeting old friends. And I should also have learned by now that with EPSA, nothing is ever the same. Each congress is more exciting, full of new pharmacy students from new member organisations and full of people with new ideas, new cultures! Not only did I get to meet new people from all around Europe, but I also fell in love with a new country. At EPSA Congresses, not only will you develop on a professional level with its workshops, trainings and panel discussions (which are actually my favourite part of the whole Educational Programme, as you actually get to discuss super interesting topics with the Symposium speakers), but also on a personal level, as it broadens your view of the whole pharmacy field and you get to network in a totally informal way with your fellow colleagues in the field. And yes, here I’m referring to parties. After all, we also deserve some fun! Since 2015, EPSA has changed my life for the better, and the Annual Congress, in Slovenia, where EPSA celebrated its 40th Year Anniversary will forever be in my mind as the congress where I took an extra step, and applied for the position of Vice President of Public Relations. Nothing could be more rewarding, than to try to give back to EPSA at least a tiny bit of everything that I have received from this experience. I am not exaggerating, when I’m saying that EPSA congresses are once in a lifetime events. You really have to attend at least once, to change your life and start planning new trips every year to revisit new and old friends!

Cláudia Ferreira EPSA Vice President of Public Relations 2017-2018

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

Dogajalo se je ... Otok prijaznih ljudi, vročega podnebja in nočnih tržnic – Tajvan Kot že mnogo let poprej se je slovenska delegacija tudi letos podala na Svetovni kongres IPSF, tokrat na Tajvan. To je otok v vzhodni Aziji, po površini skoraj dvakrat večji od Slovenije in s kar enajstkrat več prebivalci. Na drugi konec sveta v Tajpej, prestolnico Tajvana, se nas je podalo dvanajst pustolovščin željnih nadobudnežev, ki smo tja potovali tudi več kot 24 ur. Ob prihodu nas je sprejelo toplo in vlažno podnebje nekatere tudi tajfun, ki jih je dodobra namočil. Na otvoritveni prireditvi so nas pozdravili člani organizacijskega odbora, preoblečeni v pikačuje, hulke in druge junake s televizijskih zaslonov. Uradni del kongresa je potekal od 31. julija do 10. avgusta. Obiskovali smo različne aktivnosti, ki jih je ponujal kongres, kot so simpoziji, delavnice, treningi … Tema kongresa je bila: »Looking beyond the natural science – pharmacy competencies for a modern society«. V okviru te teme smo izvedeli več o kompetencah, ki jih sodobni farmacevt potrebuje za učinkovito reševanje problemov v moderni družbi. Uradni delegati pa smo vneto zastopali slovenske študente farmacije na generalni skupščini, kjer se je odločalo o pomembnih vprašanjih glede prihodnosti te svetovne organizacije. Poleg guljenja klopi smo se podali tudi na različne ekskurzije po Tajpeju, na katerih smo si ogledali vse od starih templjev, začetnih naselbin, izdelovanja tradicionalnih sladic do visoko

Slovenska delegacija na 63. IPSF svetovnem kongresu v Tajvanu

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Anže Zidar

urbaniziranega mestnega središča ter naravnih danosti. Bolj industrijsko naravnani med nami so obiskali tudi tovarno zdravil TTY Biopharm. Pogumnejši študenti so preizkusili svoje veščine v izdelovanju farmacevtskih oblik, svetovanju bolnikom ter reševanju kliničnih problemov. Seveda pa ni manjkala tudi velika javna kampanja, ki je letos potekala v luči zdravega življenjskega sloga, preprečevanja kajenja in zlorabe drog, zdravja družine, ozaveščanja o različnih oblikah rakavih obolenj ter nalezljivih boleznih. Tako so udeleženci na stojnicah, postavljenih na ulicah Tajpeja, ozaveščali mimoidoče o teh temah in odgovarjali na vprašanja. Seveda pa študenti ne moremo mimo zabav, kjer smo se družili s starimi in novimi prijatelji z vseh koncev sveta. Vsak večer nas je pričakala drugače obarvana zabava. Tajvanska noč nas je popeljala skozi ulično umetnost z značilnimi uličnimi nastopači preoblečenimi v zmaje. Na internacionalni noči je vsaka država predstavila svojo značilno hrano in pijačo ter zaplesala svoj značilen ples. Zanimivo se je bilo udeležiti tudi BBQ zabave, saj smo si hrano pripravljali sami na majhnih žarih. Vročekrvni so se na zabavi ob bazenu tudi do dobra ohladili s skokom v mrzlo vodo. Kot na vsakem kongresu je bila tudi tokrat zadnji večer gala prireditev, na kateri so podelili razne nagrade ter priznanja društvom in posameznikom. Poleg organiziranih zabav pa je nekaj najbolj vzdržljivih udeležencev spoznavalo nočno življenje v klubih Tajpeja. Po končanem uradnem delu kongresa smo se za šest dni podali še na raziskovanje čudovitih skrivnosti Tajvana. Ogledali smo si razne znamenitosti ter občutili utrip življenja v velemestih in na podeželju. Ogledali smo si nacionalni park Taroko, ki nas je očaral s svojimi globokimi soteskami in kanjoni. Spoznali smo življenje staroselcev – aboriginov, s katerimi smo zaplesali njihov tradicionalen ples. Obiskali smo znamenit Fo Guang Shan – budistični muzej z ogromnim kipom Bude na strehi. Utrujeni od potovanja smo si zadnji dan ogledali še rudnik soli ter nato krenili nazaj proti letališču v Tajpeju, od koder nas je čakala dolga pot nazaj v domačo Slovenijo.

DOGAJALO SE JE

21. Mednarodni poletni farmacevtski tabor »V koraku s kanabinoidi«

Ajda Šolinc

Študentska sobica na Fakulteti za farmacijo je bila 10. julija 2017 nenavadno polna, izpitno obdobje se je končalo šele pred tremi dnevi, osem neutrudnih študentov pa se je že pripravljalo na glavni dogodek vsakega poletja in najpomembnejši projekt Društva študentov farmacije Slovenije. Kljub pritisku visokih poletnih temperatur se niso uklonili brezkrajnemu tiskanju in po dolgi neprespani noči je bilo štiri minute pred drugo uro popoldne v torek, 11. julija 2017, vse pripravljeno na začetek 21. Mednarodnega poletnega farmacevtskega tabora. Po sprejemu udeležencev na sedežu DŠFS je 50 študentov farmacije iz petih evropskih držav pod okriljem enkratnega organizacijskega odbora vse skrbi in težave resničnega življenja pustilo v Ljubljani in dogajanje tabora se je premaknilo na jug Slovenije, v idilično vas Fara. Čeprav so udeleženci skupaj preživeli že kratki dve uri na avtobusu, toplo večerjo, vselitev v dom in govor skrbno izbranih besed dobrodošlice, na katerega sem še danes ponosna, se je 21. Mednarodni poletni farmacevtski tabor v pravi luči začel šele po sončnem zahodu, ko so na spoznavnem večeru udeleženci predstavili svoje domače države in si med seboj podelili najznačilnejšo hrano in pijačo. Izobraževalni program je naslednji dan navsezgodaj zjutraj odprl vsem dobro poznani prof. dr. Samo Kreft, ki je s svojim uvodnim predavanjem postavil temelj za nadaljnjo pridobivanje znanja na temo letošnjega tabora »V koraku s kanabinoidi«. V naslednjih dneh so izobraževalni program z vsakim predavanjem izpopolnjevali še Ajda Bedene, Eva Tavčar Benkovič, Matej Červek, Željko Perdija in Tanja Bagar. V EPSA duhu sta se nam pridružili tudi Neža Trpin in Mija Kavčič, ki sta teden popestrili še s treningi mehkih

veščin, kot češnja na vrhu smetane na torti pa je za vsak IPSC obvezna izdelava grenčice. Nekateri pravijo, da je bila tokrat najboljša doslej, saj je za arhiv ni ostalo prav veliko. O zabavah na taboru nima smisla govoriti, saj se jih z besedami ne da opisati, so ena izmed tistih stvari, ki jih moraš doživeti in ko jih enkrat doživiš, jih nikoli ne pozabiš. Preden zaključim, moram izkoristiti še priložnost, da izpostavim člane organizacijskega odbora še poimensko. Larisa Mlinarič, Vid Ramšak, Anja Jeriha, Uroš Buzeti, Ester Rupnik, Tomaž Zupan in Julija Hrastnik so namreč v 21. Mednarodni poletni farmacevtski tabor svoj pot in kri vlagali od decembra 2016 in skupaj so projekt pripeljali od ideje do popolnosti, meni pa vlogo njihove »vodje« spremenili v sedem mesecev veselja in šest dni nepozabne sreče.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

DOGAJALO SE JE

mABtrix ali izkušnja s Sandozovega Regijskega BioCampa 2017 Začelo se je nekega sončnega popoldneva med učenjem biotehnologije v NUK-u. Zaslon telefona se osvetli z obvestilom, da me čaka mail iz naslova biocamp.lek. Po enomesečnem čakanju od oddaje prijave, ki je zahtevala življenjepis ter motivacijsko in priporočilno pismo, je selekcija končno znana in zvečer na društvenem teambuildingu proslavim uvrstitev med 35 najboljših (pozneje izvem, da od skupno 115) kandidatov. Biotehnologija je bila preostanek tistega dneva žal pozabljena. Regijski BioCamp je tridnevni dogodek, ki poteka v prostorih Leka v Ljubljani in je odprt mednarodnim študentom naravoslovnih smeri, željnih direktne izkušnje iz farmacevtske industrije. Letošnja, že sedma izdaja je združila študente kemije, medicine, biotehnologije, zdravstva in drugih smeri iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Poljske, Avstrije, Nemčije, Italije in Velike Britanije. 21. maja smo začeli z ogledom znamenitosti Ljubljane, inovativno predelanim v tekmovalni Teambuilding ter otvoritveno večerjo v Klubu Cankarjevega doma. Sledil je poldnevni simpozij na osrednjo temo dogodka »Imunoterapija«, ki ni bistveno presegal drugih simpozijev, ki sem se jih v okviru takšnih ali drugačnih organizacij že udeležila, je pa vodil v precej zanimivo diskusijo, saj je multidisciplinarnost udeležencev – nekateri od njih so bili mladi raziskovalci, specializirani prav za katero od predavanih tem – zagotovila večstranski pogled na tematiko. Pa vendar, BioCamp v svojem jedru ni izobraževalni, temveč podjetniški dogodek. Tako je simpozij sklenilo predavanje na temo »start-up« podjetij, temu pa razvrstitev udeležencev v 7-članske skupine in spopad s študijo primera (case-study). Ideja je preprosta – dana sta nam dva teoretična primera iz industrije, na nas, kot modelnem start-up podjetju, pa je, da eno izmed njih razvijemo v dvoletni podjetniški plan, ki bo prepričal odbor vlagateljev. Izvedba je malo manj preprosta. Zakaj? Ker nam akademsko okolje vzgaja preveč rigidni pogled na znanost in predstavlja inovativnost samo kot nekaj, kar obstaja, ne vzbudi pa nam kreativnosti, ki je potrebna, da se vanjo aktivno vključimo. Naš case-study je sicer zadeval umetni problem, vendar smo se ga lotili na zelo stvaren način, z iskanjem znanstvenih člankov in v razvlečenih debatah o vsebinski rešitvi primera, kjer smo se samo vrteli v krogih. Šele ko smo po večerji sklenili, da stopimo ven iz okvirov svojega znanja in začeli razmišljati bolj kot podjetniki in manj kot znanstveniki, se nam je

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Katja Olenik

začela odpirati rešitev problema. Za kaj točno je šlo? Za že obstoječo Novartisovo biološko zdravilno učinkovino smo razvili nov dostavni sistem, vlagatelje pa smo morali prepričati, da podprejo in financirajo našo dvoletno pilotno študijo. Tu se je razvila ideja o mABtrixu – transdermalnem obližu za dostavo monoklonskih protiteles, vlagateljem pa smo med predstavitvijo razložili naš raziskovalni in finančni plan za njegov razvoj, predvsem pa našo vizijo. Po končanih predstavitvah smo tretji dan zaključili s predstavitvijo kariernih možnosti v Sandozu in zaključno prireditvijo na Ljubljanskem gradu, kjer so bili razglašeni zmagovalci. Študentje FFA smo spet blesteli, saj je bil Mitja Pohlen razglašen za enega od treh individualnih zmagovalcev, v zmagovalni skupni pa sva delovala Andrej Šterman in Katja Olenik. Zaključek: nepozabna izkušnja med zanimivimi ljudmi, ena izmed najboljših preizkušenj medsebojnega sodelovanja in razmišljanja »out of the box« ter iztočnica za karierni razvoj, ki jo močno priporočam. (Prijave so se letos odprle februarja).

Udeleženci BioCampa s FFA - Mitja Pohlen, Katja Olenik, Tina Vida Plavec in Andrej Šterman (z desne proti levi)

DOGAJALO SE JE

Festival zdravja

Iza Pekle Simonič

Sobotni dan 17. junija smo nekateri študentje preživeli v znamenju zdravja in dobrega počutja. Sodelovali smo na Festivalu zdravja, ki ga je organizirala Lekarna Ljubljana na Gospodarskem razstavišču. Namen festivala je bil ozaveščanje o pomembnosti preventivnih aktivnosti za ohranjanje zdravja, obiskovalci so lahko preverili svoje zdravstveno stanje in se posvetovali o pravilni in varni uporabi zdravil ter o zdravem življenjskem slogu. Študentje farmacije smo imeli svojo stojnico, kjer so nam mimoidoči z zanimanjem prisluhnili in v veselje nam je bilo deliti nasvete in ozaveščati ljudi o naših preteklih kampanjah, na primer o antibiotikih in interakcijah z alkoholom. Tudi izvodi našega glasila Spatula so na stojnici kar hitro pošli. Poskrbljeno pa je bilo tudi za najmlajše, v otroškem kotičku smo z otroki izdelovali negovalne kreme in solne kopeli. Prijazna beseda mimoidočih, veselje in igrivost otrok so nam še polepšali sončen sobotni dan.

Spomladanski bazar in prva DD palačinkijada Vedno zagnani in motivirani humanitarci smo sredi aprila v prostorih fakultete pripravili že drugi spomladanski bazar s humanitarno noto, na katerem seveda ni manjkalo dobrot in ročno izdelanih izdelkov. Z bazarjem smo pomagali 17-letnemu Primožu, ki se je lani septembra hudo poškodoval v prometni nesreči in ostal paraliziran od vratu navzdol. Zaradi samoplačniške rehabilitacije – fizioterapije in adaptacije hiše, dogodek, poleg psihične, predstavlja za družino namreč tudi veliko finančno obremenitev. Bazar smo popestrili še s peko palačink oz. »palačinkijado« na dvorišču fakultete. Naj omenim, da je to eden izmed prvih takšnih dogodkov našega društva poleg

Farmapiknik letos rekordno

Helena Vrbanac

tradicionalnega Drug Dealer piknika, ideja pa se je prijela tako zelo dobro, da že razmišljamo o novi peki palačink in sestavljamo nove, skrajno zaupne recepture okusnih namazov. Glede na to, da je to bila prva peka, mi dovolite, da se opravičim za dolgo čakanje v vrsti (bila je res dolga, tam do zadnjih brez); s prakso bo čas peke postal krajši. Opravičujem pa se tudi tistim, ki palačinke niste dočakali, ker nam je prej zmanjkalo zmesi (res vas je bilo veliko!). Prihodnjič bomo bolje oboroženi! V humanitarni skupini pripravljamo veliko novih dogodkov in smo vedno veseli vsakega prostovoljca, zato vas vabim, da se opogumite in pišete na humanitarna@dsfs.si za sodelovanje.

Žar Crew

50 kil mesa, 17 kil zelenjave, 15 kil kruha, 360 komadov skrivnostnega hmeljskega napitka, 8 rol wc papirja in en razmaščevalec Mr. Muscle so le nekatere izmed številk, ki so naredile letošnji piknik ponovno nepozaben. Lepo vreme in odlična lokacija blizu centra sta z vonjem po čevapčičih letos privabila rekordno število zabave lačnih študentov naše fakultete in skupaj smo uživali v različnih igrah, za mizo ali pa za šankom. Popoldne se je hitro prevesilo v pozno noč, na glasbo pa se je skakalo, vse dokler nam ni vrglo ven varovalke in nam v temi ni uspelo najti električne omarice. Ampak žurat se da tudi brez muzike …

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

ŠPORT

Šport Uvod Počasi se začenja novo študijsko leto in z njim nova sezona študentskih športnih tekmovanj, še prej pa se na kratko ozrimo nazaj na zelo uspešen zaključek prejšnje sezone, ki ga v prejšnji številki nismo mogli v celoti pokriti. Od aprila do junija so številni študentje s Fakultete za farmacijo nastopali na univerzitetnih državnih prvenstvih in dosegli odlične rezultate. Gašper Vrhunc je s svojim bratom zmagal na prvenstvu Univerze v Ljubljani in na državnem prvenstvu v odbojki na mivki, tri zlate medalje pa so bile osvojene tudi v atletiki, in sicer je eno osvojila Maruša Mišmaš v teku na 800 metrov, na 100 in 400 metrov pa je bila najuspešnejša Anja Benko, ki se predstavi v kratkem članku. Na prvenstvu v družabnih plesih je Anže Zidar je skupaj s Tino Košir z Zdravstvene fakultete osvojil srebro v latinskoameriških in bron v standardnih plesih. Bron je osvojila tudi Selena Pavšič v streljanju s puško na 10 metrov. Za našo fakulteto pa so nastopili tudi Sandi Svetič (skupaj z Zalo Tolar s Filozofske fakultete) v družabnih plesih ter Lota Zala Gomezelj, Lora Grobeljšek in Aljoša Gradišnik v plavanju

Janko Stankić Poleti je nekaj študentov nastopilo na mednarodnih tekmovanjih. Na evropskem univerzitetnem prvenstvu v košarki 3x3 sta za žensko ekipo Univerze v Ljubljani, ki je osvojila bron, nastopili Maja Jakobčič in Urša Žibert, ki je bila tudi izbrana v četvorko prvenstva. V nadaljevanju rubrike pa lahko preberete, kako sta se odrezala Gašper Vrhunc, ki je s svojim bratom nastopil na evropskem univerzitetnem prvenstvu v odbojki na mivki, in Tadeja Donko, ki je tekmovala v hitrostnem rolanju na poletni univerzijadi. Prejšnje študijsko leto je bilo tudi zadnje, v katerem je prof. Nada Bratuž opravljala službo profesorice športne vzgoje, z letošnjim letom pa jo bo zamenjal prof. Dušan Videmšek. Ob njenem odhodu bi se jih zahvalil za trud in predanost tako pri urah športne vzgoje kot tudi na tekmovanjih, čestital za vse dosežke in ji zaželel srečo še naprej, novemu profesorju pa veliko zadovoljstva in uspehov. Tudi vsem športnikom iskrene čestitke in veliko dobrih rezultatov še naprej!

Usklajevanje študija in športa ni enostavno, a rezultati poplačajo ves trud Anja Benko Atletiko, natančno tek na 200 m in 400 m, treniram že 13 let 5–6 krat tedensko. Tek mi ob faksu predstavlja sprostitev, možnost da si napolnim telo s kisikom in sem po treningu v nizkem štartu za opravljanje študentskih obveznosti. Vsako poletno tekmovalno sezono začnem z nastopom na DUP v atletiki, ker je vzdušje zelo sproščeno in ni tekmovalnosti. Tako se popolnoma sprostim in preverim trenutno pripravljenost. Zelo sem zadovoljna z delom organizatorjev, saj je tekmovanje vedno vrhunsko pripravljeno in vsako leto presenetijo z nagradami. Udeležujem se tudi tekmovanj na državni in mednarodni ravni. V letu 2017 si bom najbolj zapomnila tekmovanje v izraelskem Tel Avivu, kjer se je slovenska reprezentanca borila za uvrstitev v 1. evropsko atletsko ligo. Nastopila sem v štafeti 4x400m. Zasedle smo 2. mesto in postavile nov slovenski državni rekord, prva liga pa se nam je

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

Od leve proti desni: Anja Benko, Anita Horvat, Agata Zupin, Jerneja Smonkar

vseeno izmuznila za nekaj točk. Udeležila sem se tudi evropskega prvenstva za mlajše člane v Bydgoszczu na Poljskem, kjer sem v teku na 400 m zasedla 24. mesto. Usklajevanje študijskih in športnih obveznosti ni vedno enostavno, a rezultati poplačajo ves trud. Pomembno je le, da uživaš v tem kar delaš.

ŠPORT

Odlično 9. mesto na EUP v odbojki na mivki Po zmagi na Univerzitetnem prvenstvu v odbojki na mivki, ter pozneje tudi na Državnem univerzitetnem prvenstvu, ki sta potekala v Ljubljani, sva se z bratom uvrstila na Evropsko univerzitetno prvenstvo v odbojki na mivki, ki je potekalo med 25. in 30. julijem v Splitu. Na prvenstvu je nastopalo 20 ekip iz osemnajstih držav, tako v moški kot tudi v ženski kategoriji. Ekipe smo se v Splitu zbrale 25. julija, kjer smo po zelo zmedenem prvem dnevu, saj je vse potekalo počasi po »dalmatinsko«, ob 11. zvečer končno izvedeli, kdo so naši nasprotniki ter kdaj začnemo s tekmovanjem, nekateri so imeli prvo tekmo že ob 8. uri zjutraj naslednji dan. Midva sva pristala v skupini H skupaj z Univerzo na Primorskem, University of Porto iz Portugalske in University of Jyvaskyla iz Finske. Prvi tekmovalni dan sva odigrala le eno tekmo proti ekipi iz Finske in zmagala z 2 : 0. Drugi dan sva zjutraj z 2 : 0 premagala Univerzo na Primorskem, popoldne pa v zelo napeti tekmi z 0 : 2 (26 : 28, 30 : 32) izgubila proti Potrugalcema. S tem sva si zagotovila drugo mesto v skupini, uvrstitev med 12 najboljših ekip na turnirju in

igranje za najvišja mesta. Vendar se od tukaj naprej ni izšlo, kot sva si želela, saj sva naslednji tekmi proti ekipi iz Poljske ter domačinoma izgubila z 1 : 2 in tako zaključila tekmovanje na odličnem 9. mestu.

Udeležba na univerzijadi fantastična izkušnja Letos poleti sem se udeležila 29. poletne univerzijade, ki je potekala med 19. in 30. avgustom v Taipeu. Na enem izmed največjih športnih tekmovanj na svetu je nastopilo približno 10.000 študentov in študentk iz 150 držav, ki so se pomerili v 22 različnih športih. Prvič so tekmovanja na univerzijadi potekala tudi v hitrostnem rolanju, športu, s katerim se ukvarjam že od malih nog in tako sem dobila priložnost, da se še pred zaključkom svojega študija udeležim takega velikega dogodka. Tekmovanje v hitrostnem rolanju je potekalo na stezi s kratkimi in dolgimi razdaljami ter v maratonu na cesti. Na žalost

Gašper Vrhunc

Tadeja Donko

se moje tekmovanje ni zaključilo zelo uspešno, saj sem na tekmi na 10.000 m točke/izločanje na stezi padla in dobila šive zaradi poškodbe brade, kar je zaključilo moje nastope na stezi. Dosegla sem končno 8. mesto, ki sem si ga delila s 14 drugimi tekmovalkami. Nastopila sem tudi na maratonu, ki sem ga zaradi poškodbe predčasno zaključila na 30.kilometru. Udeležba na univerzijadi je bila fantastična izkušnja, saj sem bila prvič udeleženka tako velikega dogodka s toliko udeleženci. Svojevrsten čar ima tudi bivanje v atletski vasi, kjer spoznaš ogromno ljudi iz drugih držav in športov.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

RAZVEDRILO

Miselne igre

Leon Rižner

Obkroži pravilni odgovor.

Reši enačbo.

Obkroži pravilni odgovor.

Iz danih oblik sestavi 6x6 kocko. Katera izmed podanih oblik ti ostane?

Rešitve lahko najdete na strani 46.

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

RAZVEDRILO

Rešitve lahko najdete na strani 46.

Katera številka manjka?

Obkroži pravilni odgovor.

Nagradni sudoku Reši nagradni sudoku in se poteguj za eno izmed 3 nagrad: 1x Drug Dealer pulover 1x Drug Dealer majica 1x Drug Dealer USB Reši sudoku in obišči spletno stran www.dsfs. si. Izberi zavihek Spatula in sledi navodilom. Pravila in pogoji za sodelovanje v nagradni igri: 1. Izžrebali bomo 3 nagrajence. Glavna nagrada: Drug Dealer pulover, 2. nagrada: Drug Dealer majica, 3. nagrada: USB ključek. 2. Vsak lahko v nagradni igri sodeluje le in izključno enkrat. 3. V nagradni igri lahko sodelujejo le in izključno študentje Fakultete za farmacijo. V kolikor se izkaže, da nagrajenci niso študentje Fakultete za farmacijo, se žreb ponovi. 4. Nagradna igra poteka od izida Spatule do 16. novembra 2017 (upoštevali bomo vsa pravilna številčna gesla nagradne križanke, prejeta do 15. novembra 2017, do 23:59). Nagradno žrebanje bo potekalo 17. novembra 2017. 5. Nagrajenci bodo objavljeni najkasneje 20. novembra 2017 v Facebook skupini Študentje farmacije Slovenije in o nagradah obveščeni preko elektronske pošte. 6. Prejemniki nagrad morajo nagrade prevzeti v roku enega (1) meseca od objave rezultatov (do 20. decembra 2017). 7. Nagrade niso prenosljive.

Š t. 73 | O ktober 2017 | w w w.d s fs .s i/s p at u la

S PAT U LA − G l a s i l o Štu d e nt s ke s e kc i j e Sl o v e ns ke g a f a r m a c e v t s ke ga d r u štva

6. Naloga – Obkroži pravilni odgovor. Odgovor: A. Polovico prvega in tretjega znaka premaknemo navzgor oz. dol. Del, ki bi izginil, se pojavi na drugi strani.

3. Naloga – Obkroži pravilni odgovor. Odgovor je številka 3 (zvezda). Zamenjaj simbol s pripadajočo številko. Vsota vsake vrstice je 10.

5. Naloga – Katera številka manjka? Odgovor: 3. Zmnožek vsote in razlike leve in desne številke ti da sredinsko številko. 1. primer: 5-2=3, 5+2=7, 7*3=21.

2. Naloga – Reši enačbo. Vsaka števka in znak + predstavljajo eno izmed črk, ki z besedo tvorijo številko na desni strani. 5 = S, + = E, 1 = D, 6 = M, 8 = T. Primer: 5+1+6 = SEDEM

4. Naloga – Iz danih oblik sestavi 6x6 kocko. Kater izmed podanih oblik ti ostane? Ostane oblika F.

1. Naloga – Obkroži pravilni odgovor. Odgovor je F. Obe vrstici skupaj tvorita črke ABCDEF, kot če bi jih vpisal v kalkulator oz. naredil z vžigalicami.

Rešitve miselnih ugank SPONZORJI