БИЛТЕН БРОЈ 3
НА ЗДРУЖЕНИЕТО НА НОВИНАРИТЕ НА МАКЕДОНИЈА
SOBRANIE NA ZDRU@ENIETO NA NOVINARITE NA MAKEDONIJA Izdava: Zdru`enie na novinarite na Makedonija, Gradski yid blok 13, 1000 Skopje; Tel: (+3892) 3298-139; Faks: (+3892) 3116-447, E-mail: contact@znm.org.mk
Uredni~ki tim: Naser Selmani Sa{o Ordanovski Mi{ko Ivanov Novinari: Nevena Popovska Kristina Ma~ki} Filjana Koka
2
Novinarite baraat Kристина Ma~ki}
Z
dru`enieto na novinarite na Makedonija, minatata sabota (9 dekemvri) vo Skopje, odr`a redovno neizborno Sobranie, kade be{e usvoen Izve{tajot za rabota na rakovodstvoto na ZNM i Finansiskiot izve{taj za prvite deset meseci od 2011 godina. ^lenovite na Sobranieto ednoglasno go usvoija i Akciskiot plan za rabotata na Zdru`enieto vo narednite tri godini. Sobranieto donese i Zaklu~ok za rabotata na Nadzorniot odbvor, koj ne dostavi finansiski izve{taj. Im nalo`i na ~lenovite na Nadzoren, vo rok od dva meseca da izgotvat izve{taj, soglasno odredbite od Statutot na ZNM, vo sprotivno rakovodstvoto treba da pokrene postapka na narednoto Sobranie da se izberat novi ~lenovi na NO. Ot~et pred ~lenovite podnese pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, koj re~e deka za edna godina rabota, Zdru`enieto stana vidliva, a so negovite nastapi vo javnosta, i prepoznatliva kako za{titnik na interesite na novinarite. I pokraj `estokiot pritisok od politikata, dodade Selmani, ZNM ostana samostojna i nezavisna. „Samiot fakt deka novoto rakovodstvo na ZNM `estoko be{e kritikuvano od vlasta i od opozicijata e dovolen dokaz deka nie sme na vistinskiot pat i deka taka treba da prodol`ime”, istakna toj. Spored nego, ZNM uspea da ja smeni percepcijata vo javnosta deka novinarite se glavni vinovnici za problemite vo mediumite. „Mesto de`urni krivci, ja otkrivme bolnata vistina deka tie se najgolemite `rtvi na nedemeokratskiot i koruptivniot mediumski sistem. Jasno ja poso~ivme odgovornosta na politi~kite partii, sopstvenicite na mediumite i na del od urednicite za haosot vo mediumite. Gi demaskiravme nivnite koruptivni odnosi na smetka na slobodata vo izrazuvaweto i na pravata na novinarite “, re~e Selmani. Toj re~e deka stavovite na ZNM za sostojbata na mediumite stanaa del od Izve{tajot na EK za napredokot na Makedonija i na mnogu izve{tai na evropski i svetski nevladinite organizacii. „Toa poka`uva deka na{ite stavovi se objektivni”, podvle~e Selmani. Zboruvaj}i za dijalogot so Vladata, re~e deka toj ne e ni ednostven nitu lesen proces, no deka so dobra volja i iskrena namera od dvete strani mo`e da se postignat
Sobranieto go usvoi Izve{tajot za rabota na ZNM, Finansiskiot izve{taj i go donese Strate{kiot plan za narednite tri godini, a go ukori Nadzorniot odbor dobri re{enija. Povtori deka ZNM vo dijalogot prednost dava na sproveduvaweto na zakonite i na dekriminalizacijata na klevetata i navredata, kako i na harmonizacijata na Zakonot za radidifuzna dejnost so evropskata direktiva i drugite evropski standardi. ZNM prvpat go promovira{e konceptot za samoregulacija i sprovede medijacija za povlekuvawe na nad 40 tu`bi za kleveta i navreda protiv novinari, kako i go zajakna administrativniot kapacitet na kancelarijata i obezbedi niza benificii za ~lenstvoto. Vo debatata be{e dadena poddr{ka na pretstavnicite na ZNM vo dijalogot so Vladata, no be{e pobarano u{te poglasno da gi branat nivnite pozicii. Da se raboti na dekriminalizacijata i da ne se prifati idejata za Zakon za mediumi. Selmani pojasni deka pred da po~nat razgovorite so Vladata, novinarite bile pra{ani preku anketi, a bile organizirani i debati vo Skopje i tri rundi debati po Regionalnite centri.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
dijalog so rezultati
Vtorata to~ka okolu Finasiskiot izve{taj predizvika interesna debata. Na masa pred novinarite ima{e ~etiri komentari od nekolku ~lenovi na Nadzorniot odbor, no nieden od niv ne dojde na Sobranieto za da gi branat stavovite. Be{e istaknato deka ne e dobro da se diskutira za izve{tai vo otsustvo na izgotvuva~ite, no ,sepak, ~le-
novite imaa pra{awa koi del po del im bea pojasneti. Pra{awata bea povrzani so finasiraweto na Reginalnite centri, odnosno isplatenite honorari, za {to Selmani pojasni deka se isplateni sredstva za kirija od NPA Proektot, no i deka bile pokrieni dolgovi ostaveni od prethodnoto rakovodstvo. Se postavi pra{aweto za studiskata poseta na ~lenovite na rabotnata grupa za samoregulacija vo Norve{ka. Selmani objasni deka idejata bila na norve{kata ambasada koja za taa cel odvoi 3 iljadi evra za da & se pomogne na rabotnata grupa da go zapoznae norve{koto iskustvo na samoregulacija. Bidejki pretstavnicite od Nadzorniot ne bea prisutni, Sobranieto donese zaklu~ok i go obvrza NO vo narednite 2 meseca da ja ispolni svojata statutarna obvrska i da podgotvi edinstven Izve{taj za finansiskoto rabotewe na ZNM. Dokolku ovaa obvrska ne se ispolni, UO }e pristapi kon primena na ~len 43, odnosno ~len 40 (aliena 18). Strate{kiot plan na ZNM, otkako ~lenovite detalno go razgledaa, bez diskusija go izglasaa i prifatija. Se raboti za dokument vo koj se pretstaveni celite, nasokite aktivnostite i potrebnite sredstva za preiod od tri godini za realizacija na aktivnostite na ZNM. ^etirite glavni celi se zgolemuvawe na novinarskata solidarnost i na doverbata vo ZNM, unapreduvawe na profesionalnite standardi i etika i refomra na pravnata ramka, kako i kreirawe na politiki vo mediumite.
3
TRKALEZNA MASA NA VLADATA I ZNM
Se bara re{enie za
DEKRIMINALIZACIJATA na klevetata i navredata Osnovna pri~ina zo{to ZNM bara dekriminalzaicija na klevetata i navredata e {to makedonskite sudovi ne ja po~ituvaat sudskata praksa od Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Starzburg
4
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија Nevena Popovska
N
adle`nite institucii da gi prezemat neophodnite ~ekori za razre{uvawe na dekriminalizacijata na klevetata i navredata. Ova e zaklu~okot {to proizleze od trkaleznata masa na tema „Dekriminalizacija na navredata i klevetata”, koja se odr`a na 13 dekemvri vo hotelot „Aleksandar palas”, vo organizacija na Vladata i na Zdru`enieto na novinarite na Makedonija. Osven toa, rabotnata grupa go pozdravi zapo~nuvaweto na procesot i tekovno }e gi sledi aktivnostite koi }e se prezemat vo nasoka na dekriminalzacija na klevetata i navredata. Tribinata e vtor javen nastap na vladinite pretstavnici so novinarite otkako be{e najaven dijalogot za podobruvawe na sostojbite vo mediumskata sfera. Na trkaleznata masa voveden zbor imaa vicepremierkata Teuta Arifi, pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, kako i ambasadorot na Misijata na OBSE vo Makedonija, Ralf Bret, ministerot za pravda Blerim Bexeti i advokatot anga`iran od strana na Zdru`enieto, Filip Medarski. Na konferencijata u~estvo zedoa i golem broj na novinari, pretstavnici na nevladiniot sektor vo ~oj fokus se mediumite, vladini pretstavnici, kako i golem del od ambasadorskiot kor vo zemjava, me|u koi i amerikanskiot ambasador Pol Volers. Vicepremierkata Arifi re~e deka Vladata vo ovoj proces vleguva so iskreni nameri i najavi otvorenost za sorabotka. „Ako iskreno razgovarame
za site problemi, }e mo`eme da najdeme re{enie za podobro rabotewe na mediumite”, istakna Arifi. Sepak vo svoeto izlagawe vicepremierkata ne dade konkretno re{enie za dekriminalizacijata, za koja oceni deka e dobro {to se otvora kako pra{awe i {to postoi podgotvenost od strana na Vladata da se najde uspe{en na~in za da se ovozmo`i normalno funkcionirawe na novinarite. Pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, pobara celosna dekrmiminalizacija na klevetat i navredata poradi toa {to makedonskite sudovi koga postapuvaat za predmetite za kleveta i navreda protiv novinari ne ja sledat sudskata praksa od Strasburz i im dozvoluvaat na nositeli na javni funkcii da gi koristat ovie tu`bi da se discipliniraat novinarite i da se ograni~i slobodata na izrazuvaweto. „Sudovite koga postapuva po vakvi tu`bi bi trebalo da ja sledat sudskata praktika na Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur, koj pravi balans me|u pravoto na sloboda na izrazuvawe kako javen interes i za{titata na ugledot i ~esta na politi~arite”. Toj pra{a dali za makedonskite sudovi se pova`ni ugledot i dostoinstvoto na politi~arite otkolku slobodata na izrazuvaweto i pravoto na gra|anite da bidat informirani. Makedonija, spored nego, e mo`ebi lider vo regionot i vo Evropa po golemiot broj tu`bi protiv novinari. „Imame informacii deka sekojdnevno se podnesuvaat novi tu`bi. Na udar se novinarite, a ne i sopstvenicite i urednicite”, podvle~e Selmani. Ottamu, be{e pobarana hierarhiska odgovornost, a ne kaznite za kleveta i navreda pa|aat samo na tovar na novinarite. Toj iznesen stav deka odlo`uvanite ro~i{ta zaedno so visokite kazni predizvikuvaat strav i avtocenzura kaj novinarite.
5
Od druga strana pak, vo krajna linija i objavuvaweto na ispravka ili demant bi trebalo da pretstavuva dovolna satisfakcija za nanesenata nematerijalna {teta na tu`itelot. Ambasadorot i {ef na misijata na OBSE vo Makedonija, Ralf Bret izrazi poddr{ka na dekriminalizacijata na klevetata i navredata, koja e vo sklad so opredelbite na ovaa organizacija. Ministerot za pravda istakna deka so izmenite na Krivi~niot zakonik }e bidat opfateni klevetata i navredata, a vo podgotovkata na novite zakonski re{enija, koi }e se pravat spored praktikite na evropskite zemji }e bide vklu~eno i ZNM. Bexeti istakna deka od vkupno 296 krivi~ni predmeti vo koi novinarite se javuvaat vo uloga na tu`eni ili tu`iteli, vo poslednive dve godini i zavr{eni 145 sudski procesi, samo vo devet bile presudeni
6
pari~ni kazni. „Vo 78 procenti od slu~aite tu`bite bile povle~eni, otfrleni, postapkata bila zaprena ili imalo osloboditelni presudi”, informira{e toj. Na izjavata na Bexeti reagiraa novinarite koi go iznesoa podatokot deka se u{te ima aktivni 166 tu`bi protiv novinari, od koi duri 96 se od 2010 godina, a vo najgolem broj podneseni od javnite funkcioneri, za koi Sudot vo Strazbur prepora~uva da bidat potolerantni kon javnite kritiki. Za Tamara Grn~aroska ~len na UO na ZNM zagri`uva~ki e podatokot {to od godina vo godina progresivno raste brojot na tu`bi protiv novinarite. „Pari~nata kazna koja naj~esto im se izrekuva na novinarite e isto taka pra{awe koe zagri`uva, bidej} i taa definirana kako dnevna globa so maksimalna visina od 5.000 evra na den, mo`e da dostigne frapanten iznos od 1.800.000 evra”, re~e Grn~aroska.
Gazmend Ajdini kako najgolem problem ja poso~i mo`nosta od zatvorskata kazna koja se u{te postoi vo Krivi~niot zakonik kako predvidena sankcija {to mo`e da mu se izre~e na novinar. Toj pobara sudot da im pru`i pomo{ na novinarite vo tekot na dokaznata postapka. Petrit Sara~ini od MIM pak smeta deka politi~arite se „posebni lu|e”, vo smisla deka treba da mo`at da istrpat pove}e kritika. Toj se zalo`i za hierarhiska odgovornost vo mediumite vo slu~aite na kleveta i navreda bidej}i novinarite sepak rabotat po nalog na urednicite ili sopstvenicite na mediumot. Miomir Serafinovi}, ~len na UO na ZNM preku primeri od sopstvenoto iskustvo uka`a deka izrekuvaweto na visoki pari~ni kazni za novinarite vo sporovi so politi~ari gi ohrabruvaat i ostanatite kategorii gra|ani da gi tu`at novinarite so cel da dobijat visoka o{teta. Serafinovi} prito pobara vo procesto na dekriminalizacija amnestija na site aktivni slu~ai koi se vodat za kleveta i navreda. Najradikalen stav proti derkiminalizaciijata na klevetata i navredata izrazi Javniot obvinitel, Qup~o [vrgovski, koj smeta deka makedonskoto op{testvo se u{te ne e podgotveno za toa. Imeno {vrgovski smeta deka „Strazbur dozvoluva silni provokacii kon javnite funkcioneri, no ako za informacijata ima dokazi, a novinarot prethodno ne gi proveril dobro dokazite, toga{ Sudot ne go amnestira od odgovornost”.Spored nego presudite na Sudot vo Strazbur se temelat na dolgoro~na evolucija na svest. „Nie ovde barame standardi, a pritoa zaboravame deka politi~ki, civilizaciski, kulturolo{ki itn. sme nekolku nivoa zad zapadnite demokratii”, re~e [vrgovski. Na izlagaweto na javniot obvinitel, reagira{e Stole Naumov, ~len na Sovetot za radiodifuzija, koj re~e deka e krajno vreme e da se napravi ne{to vo pogled na dekriminalizacijata na klevetata i navredata bidej}i {tetata koja so svoeto odnesuvawe mo`e da ja napravi eden politi~ar e mnogu pogolema od onaa {to mo`e da ja napravi novinarot so svoeto pi{uvawe. Nekoga{, istakna Naumov, novinarot e staven vo pozicija da {pekulira za da uspee da gi isprovocira politi~arite so cel gra|anite da go vidat nivnoto vistinsko lice. Novinarot Aleksandar ^omovski, pak, re~e deka „ako vo Evropa se slu~uva Evropski sud za pravda denes, zna~i nie treba da se vratime eden vek nanazad”. Spored nego se dodeka go preispituvame deokratskiot kapacitet na instituciite se dotoga{ novinarite i profesijata }e bidat zagrozeni. „Nie nemame odgovorni politi~ki eliti i zatoa nie razgovarame za Makedonija vo koja nedostiga deokratski kapacitet”, be{e deciden ^omovski.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
RABOTNATA GRUPA NA VLADATA I ZNM BARA
SRD da go sprovede Zakonot za radiodifuzna dejnost
R
abotnata grupa od pretstavnici na Zdru`enieto na novinari na Makedonija i od Vladata na Makedonija, formirana za da raboti na podobruvawe na sostojbite vo mediumite, na svojata treta sredba usvoi Zaklu~ok so koj go povikuva Sovetot za radiodifuzija dosledno i vo celost da go implementira Zakonot za radiodifuzna dejnost. Vo delot od razgovorite koi se vodat za dosledna i neselektivna primena na Zakonot, na {to insistira ZNM, pretstavnicite od Vladata nastapija so zalo`ba Sovetot za radiodifuzija vo celost da gi sproveduvaat zakonskite odredbi. Od strana na vladinite pretstavnici vo rabotnata grupa be{e potencirano deka so Vladata imaat problem onie {to ne go primenuvaat Zakonot, a ne onie {to go primenuvaat. Zabele{kite na ZNM i na drugite mediumski organizacii se deka va`ni odredbi od Zakonot ne se
po~ituvaat, osobeno delot za sopstvenosta na mediumite, mediumskata koncentracija, oslabnetata pozicija na Sovetot za radiodifuzija. Osven toa, dodeluvaweto na novi dozvoli dopiolnitelo go naru{il pazarot, a, isto taka, ne se po~ituvaat nitu programskite i tehni~kite standardi propi{ani so Zakonot. SRD nema sredstva za nadzorot vo ispolnuvaweto na standardite od radiodifuzerite i ima nedostatoci vo delot na upravuvawe so nadzorot na javniot servis, MRTV. Vo vrska so prezentacijata na konceptot za harmonizacija na zakonodavstvoto so evropskata direktiva, Preporakite od Sovetot na Evropa i na Preporakite na Evropskata komisija, rabotnata grupa se dogovori eventualnata potreba za donesuvawe nov ili izmena na postojnite zakoni da se donese na rabotnata grupa, po {to niz {iroki konsultacii so novinarite, mediumite, nevladiniot sektor i ekspertite }e se donese soodvetno re{enie.
7
LUSTRACIJA NA NOVINARI
Izjavite se dostavuvaat do 31 januari Fiqana Koka
K
8
omisijata za verifikacija na faktite, na 10 noemvri donese Odluka so koja gi povika site aktivni novnari vo Makedonija, od prvi dekemvri do krajot na januari da podnesat Izjava za nesorabotka so tajnite slu`bi. Vakvata Odluka se povikuva na ~lenot 6 stav 2 od Zakonot za opredeluvawe dopolnitelen uslov za vr{ewe javna funkcija. Izjavata broj 2, novinarite mo`at da ja prezemat od veb-sajtot na Komisijata, ja popolnuvaat i otkako }e ja zaverat kaj notar, li~no treba da ja dostavat do Komisijata, koja e smestena vo zgradata na MRTV. Za zaverka na Izjavata, notarite napla}aat po 150 denari. Obvrskata novinarite da se lustriraat proizleze po donesuvaweto na Izmenite i dopolnuvawata na Zakonot za dopolnitelen uslov za vr{ewe na javna funkcija od 25 fevruari godinava, koga be{e preciziran opfatot na novinari i urednici, a ne na site vraboteni. Podnesuvaweto na pismena Izjava za osnova~ite na trgovski radiodifuzni dru{tva i za pe~atot, postoi u{te od donesuvaweto na osnovniot tekst na Zakonot od 29 januari 2008 godina.
Zakonot veli deka }e se lustriraat novnarite koi kode{ele drugi lica od ideolo{ki i politi~ki pri~ini i od koja zarabotuvale ili imale pogodnosti pri vrabotuvawe ili napreduvale vo karierata
Pretsedatelot na Komisijata, Tome Axiev, pojasnuva deka za toa dali nekoe lice sorabotuvalo so tajnite slu`bi, Komsijata utvrduva soglasno ~len 2 i 4 od ovoj Zakon kade {to se veli: ,,Pod sorabotka vo smisla na ovoj Zakon se smeta svesna, tajna, organizirana i kontinuirana sorabotka i aktivnost zasnovana so pismen dokument so organite na Dr`avna bezbednost vo svojstvo na taen sorabotnik ili taen informator, pri operativno pribirawe na inofmarcii {to bile predmet na obrabotka, ~uvawe i koristewe od organite na Dr`avnata bezbednost vo oblik na avtomatizirani ili ra~ni zbirki na podatoci i dosieja oformeni i vodeni za
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
9
odredeni lica so koi{to se kr{eni ili ograni~uvani osnovnite prava i slobodi na gra|anite od ideolo{ko i politi~ki pri~ini i od koja e ostvarena materijalna korist ili pogodnosti pri vrabotuvawe ili napreduvawe vo slu`bata. Komisijata go utvrduva samo toa, veli Axiev, gi bara, ovie podatoci da gi najde vo dosiejata {to gi vodele sprema nekoi lica. Pri verifikacija na faktite nema mesto za nikakvi manipulacii za{to, uveruva Axiev, anga`iraweto na odreden sorabotnik ne se slu~uvalo vo ~etiri o~i. Prvo se izgotvuva predlog od slu`benikot, sleduva odobruvawe od povisokite instanci za da bide anga`irano za sorabotnik nekoe lice. „Inspektor }e predlo`el do povisokite strukturi pri toa trebalo da obrazlo`i dobro, za da potoa se pristapelo da se re{ava dali }e se prifati ili ne. Dokolku bilo prifateno odredeno lice da bide sorabotnik sleduvala verifikacija so dokument . Zna~i nikomu ne mo`e da mu bide
10
podmetnato ne{to, ne mo`e da se smeta nekoj za sorabotnik, ako si napravil dobro utro ili dobarden ili razmenil dva tri muabeti. Osobeno {to e mnogu o~evidno e dali nekoj primal nadomest. Toa se utvrduva dokolku postoi dokument kako izjava ili priznanica, kasa -primi ili faktura itn.� veli Axiev. Spored nego se gleda kako napreduval vo karierata, od samata geneza na profesijata kade bil i do kade stignal. Toj veli deka lustracijata na dneven red e stavena, najmnogu po sopstveno barawe, bidej}i se smeta deka toa e od op{t interes ne samo za novinari, tuku za site. Vo javnosta visi nad sekoj {to e nositel na javna funkcija ili e kandidat ili bil nositel deka toj e sorabotnik ili bil sorabotnik i se stavaat site vo ista pozicija. Spored nego, so lustracijata na novinarite } e se ras~isti i }e se utvrdi koj bil sorabotnik , a drugite {to }e im se verificiraat izjavite }e bidat ~isti i }e mo`e slobodno, bez nikoj da im vperuva prst da si ja vr{at rabotata.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија „Sega nekoi }e re~at me|u novinarite ima mnogu sorabotnici. Mo`e ima eden, dva, tri, mo`e i sto, no, sigurno, ne se site,” potencira Haxiev. Toj ja isklu~uva mo`nosta deka nekoj novinar koj {to ne bil sorabotnik da bide staven vo taa pozicija, poradi eventualni suptilni pritisoci ili vlijanija od centrite na mo}. Komisijata e sostavena od 11 ~lena, a za da se donese odluka treba da glasaat {estmina. „Komisijata raboti vrz faktite koi gi dobiva, gi pregleduva dosiejata i odreduva dali dokumentot e validen i dali treba da se zeme predvid”, tvrdi prviot lustrator. Negira deka e mo`no da se izv{ri pritisok vrz ~lenovite na Komisijata oti site se od razli~na proviniencija i sekoj ima svoe gledi{te. „Sekoj e dovolno seriozen i ne bi si go dozvolil toa”, dodava toj i gi povikuva novinarite da gi dostavat izjavite blagovremeno i da ne go ~ekaat posledniot den za da bidat izbegnati gu`vite. Felata, pak, podelena vo odnos na toa kolkava
e opravdanosta na ovaa obvrska. Nekoi smetaat deka novinarite ne treba da bidat lustrirani, a drugi go poddr`uvaat procesot. Pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani, veli deka lustracijata na novinari e zakonska obvrska so koja }e se raz~istat site {pekulacii vo javnosta deka mnogu novinari se policiski sorabotnici. „Ima razni {pekulacii vo javnosta deka ima mnogu novinari kodo{i. Nema drug na~in da ja trgneme ova damka od profesijata dokolku ne se soo~ime so ovoj proces”, smeta prviot ~ovek na ZNM. Selamni tvrdi deka novinarite treba da & slu`at na javnosta i sorabotka so takvi slu`bi e neprofesionalno. „Novinarite se kreatori na javnoto mislewe i dokolku se kontrolirani od takvi centri na mo}, seriozno se devalvira nivnata uloga kako korektori na vlasta”,veli toj. Osven toa, za da imaat kredibilitet da pi{uvaat za lustracijata na javnite funkcioneri, novinarite treba prvo da bidat samite lustrirani. Toj ja razbira zagri`enosta na novinarite od eventualnata zloupotreba na procesot, no podvelkuva deka za kr{ewe na Zakonot se predvideni i zatvorski kazni. Novinarot Aleksandar ^omovski veli deka procesot na lustracijata za novinarite treba da po~ne i ve}e edna{ da zavr{i za da ne se odrazi na rabotata. „Go podr`uvam procesot, samo ako bide zasnovan vrz zakonskite odredbi i dokolku ne slu`i samo za odredeni politi~ki pritisoci za disciplinirawe ili vlijanie vrz novinarite”, tvrdi ^omovski. Spored nego, vo procesot treba da se vleguva iskreno, a ne selektivno. „Treba da se lustriraat i pomladite novinari me|u 20-25 godi{na vozrast da se vidi da ne se vrbuvani od politi~ki sili vo MVR ili se od nekoja kodo{ka mre`a”, predupreduva ^omovski. Toj ja smeta za pogre{na percepcija deka samo povozrasnite novinari mo`ele da bidat kodo{i. Somne` deka procesot mo`e da bide zloupotreben se primerite, koga edno lice se proglasuva za kodo{, a bil i sleden od slu`bite, {to uka`uva deka postapkite tendenciozno se vodeni ili, pak, nepravilno se vodeni. Toj smeta deka postapkite sprema novinarite baraat pogolema senzibilnost i vnimatelnost, bidej}i pribiraweto informacii e osnovna alatka na novinarite ne isklu~uvaj}i gi pritoa razgovorite so legitimni ili neligitimni pretstavnici na tajnite ili razuznav~kite slu`bi. Zatoa e mnogu va`no, Komisijata da vidi koj novinar sam svesno potpi{al, ako rabotel za slu`bite i so svoeto rabotewe pridonesol za politi~ki aferi i im na{tetil na svoite kolegi.
11
AKCISKI PLAN ZA PODOBRUVAWE NA SOSTOJBATA NA MEDIUMITE
ZNM i MIM so re{enija
N
12
a 14 dekemvri ZNM i MIM pred 70-tina pretstavnici na instituciite i regulatornite tela i agencii, sopstvenici i menaxeri, urednici, novinari, mediumski eksperti i pretstavnici na mediumskite gra|anski organizacii be{e debatirano za Akciskiot plan za podobruvawe na sosotojbite vo mediumite. Na trite konferenciski sesii, se diskutira{e za prioritetnite problemati~ni oblasti, celite i predlo`enite pristapi za re{avawe na problemite poso~eni vo nacrt -Akcioniot plan za podobruvawe na sostojbite so mediumite vo Republika Makedonija (mediumskata legislativa, javniot servis i standardite/ kvalitetot na novinarstvoto), a za koi mediumskata zaednica smeta deka vlijaat seriozno na vlo{uvaweto na mediumskiot ambient vo zemjava. Op{ta konstatacija e deka Akcioniot plan pretstavuva dobar osnov za adresirawe postojnite problemi. Za vreme na diskusiite, u~esnicite poso~ija konkret-
Na trite sesii okolu 70 mediumski rabotnici gi diskutiraa re{enijata i dadoa sugestii i zabele{ki vo trite oblasti na palnot, legislativata, javniot servis i kvalitetot na novinarstvoto
ni zabele{ki za tekstot, kako i idei i predlozi za nadopolnuvawe na planot. Tie }e bidat zemeni predvid i vgradeni vo finalniot tekst, koj{to treba da poslu`i kako platforma na mediumskata zaednica vo pretstojnite procesi za podobruvawe na sostojbite vo mediumskata sfera. Vo planot se poso~eni i konkretni principi i ~ekori za re{avawe na ovie pra{awa, koi
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија
za problemite predviduvaat su{tinsko i konstruktivno vklu~uvawe na mediumskata zaednica vo procesite koi se odnesuvaat na mediumskata industrija. Akcioniot plan, zaedno so zabele{kite i zaklu~ocite koi proizlegoa od ovoj nastan, a koi se odnesuvaat na pra{awata vo nadle`nost na dr`avnite institucii, ZNM }e gi iskoristi vo procesot na dijalog so Vladata na R. Makedonija za re{avawe na prioritetnite predizvici vo oblasta na mediumite. Klu~ni problemi spored diskutantite na nastanot se lociraat vo nesproveduvaweto i selektivnoto sproveduvawe na zakonite, kako i vo nereguliraniot mediumski pazar, kade kako problemi se poso~ija nedostatokot na kriteriumi i transparentnost vo dr`avnoto reklamirawe, nelojalnata konkurencija i koncentracijata, netransparentnata rabota na agenciite, nedostatokot na esnafski asocijacii na marketing industrijata i sopstvenicite itn. Kaj javniot servis se lociraa problemi vo modelite na
upravuvawe i finansirawe, koi ja potkopuvaat nezavisnosta na MRT. Samoregulacijata, reformiraweto na nastavnite programi na visokoobrazovnite institucii koi nudat novinarsko obrazovanie, pottiknuvaweto na redakciite da sozdadat svoi kodeksi, kako i za`ivuvaweto na mediumskite {koli i mentorskiot sistem vnatre vo redakciite, bea poso~eni kako pristapi koi mo`at da go podignat nivoto na kvalitet, profesionalnost i eti~nost vo proizvodstvoto na mediumskite sodr`ini. Vo vovedniot del, osven pretstavnicite na organizatorite, na prisutnite im se obratija i poddr`uva~ite na ovaa inicijativa, N.E Mariet [urman, ambasadorka na Kralstvoto Holandija vo RM, i novinarite Rob Heukels i Rob Freijsen, koi pomognaa vo dosega{noto sproveduvawe na inicijativata, a koi vnimatelno ja sledea celata diskusija na sesiite na konferencijata i izgotvija predlog zaklu~oci i preporaki koi }e bidat inkorporirani vo planot.
13
Fotoreporterot Boris Grdanoski dobitnik na nagradata „@an Mone” Ovaa godina nagradata za najdobra fotografija, „@an Mone”, ja dobi fotoreporterot i urednik na fotografija vo „VEST” i fotodopisnik na agencijata Aso{iejted- pres, Boris Grdanoski. Temata za u~estvo be{e „Patot kon EU”. Avtorot na fotografijata, za biltenot na ZNM, veli: „Slikata e napravena spontano, na glavnata ulica „11 Oktomvri”. Toj avtobus go imam gledano i porano, no toj den yvezdite na nego, nekako mi se vidoa dosta oronati, a lu|eto vo nego sosema obilni, sekoj
so svoj problem. Na vratata pi{uva „izlez”, a, sepak, avtobusot e poln”, veli Grdanoski za emotivnoto do`ivuvawe na fotografijata. Skromno Boro veli :„Slikata ne deluva posebno, no ostava prostor za razmisluvawe”. Godinava ~lenovite na `irito pred sebe imaa 36 fotografii od avtori. Nekoi od niv ka`aa deka fotografijata vo Makedonija e na rangot na svetskata elita i e navistina te{ko da izberat koja od koja e podobra, a u{te pote{ko, koja e najdobra. (K.M.)
Obuka za ~lenovite na Sovetot na ~esta na ZNM
14
Pretstavnici od izvr{nata kancelarija na ZNM vo dekemvri se sretnaa so pretstavnici od norve{kata ambasada vo Skopje kade be{e konstatirana potreba za implementirawe na trening obuka na ~lenovite na Sovetot na ~esta. Ovaa ambasada e partner na ZNM i vo prethodnite meseci isto taka go potpomogna procesot na na{ata asocijacija kon ostvaruvawe na svoite strate{ki celi. Na sredbite be{e dogovoreno deka kon krajot na januari 2011 godina }e se sprovede obuka na ~leno-
vite na Sovetot na ~esta vo delot za profesionalnite novinarski standardi i praksata vo drugite evropski zemji. Pokraj toa }e se vlo`i trud kon kreirawe i na poseben prira~nik so pozitivni i negativni primeri vo vrska so (ne)po~ituvaweto na Kodeksot na etika. Obukata }e ja sprovede ekspert od Sovetot za etika na Norve{ka koj ima dolgogodi{no rabotno iskustvo.
БИЛТЕН на Здружението на новинарите на Македонија Poseta na Regionalniot centar vo Kumanovo Pretsedatelot na ZNM, Naser Selmani i ~lenot na UO vo ZNM, Fiqana Koka, na 24.11.2011 godina gi posetija kolegite od Regionalniot centar vo Kumanovo. Bea poseteni Televizija „NOVA”, Televizija „FESTA” i Televizija KRT. Na sredbite, glavno, kolegite gi iznesoa svoite problemi, zabele{kite, no i predlozite vo vrska so to~kite od dijalogot so Vladata. Dekriminalizacijata, kako problem koj treba da se re{i, potoa po~ituvaweto na postojnite zakoni i dilemite okolu Zakonot za mediumi. Za kolegite od ovoj Centar, najgorliv e problemot so nere{eniot raboten status poradi nepo~ituvaweto na ZRO, od druga strana, sopstvenicite, glavno, se po`alija na ekonomskata nemo} poradi selektivnosta na Vladata vo raspredelbata na reklamite po mediumite, od {to, pak, vo golema mera zavisi vrabotuvaweto na kadar i reguliraweto na statusot, spored odredbite vo Zakonot za rabotni odnosi. Pretstavnicite na UO od ZNM gi prenesoa stavovite od rabotnite grupi pri ZNM, potoa informaciite za tekot na dijalogot so Vladata, koi se proektnite aktivnosti, vo {to se o~ekuva vklu~enost na kolegite od ovoj Centar, kako i za podgotovkite za prestojnoto Sobranie.
WLMP pomaga za zajaknuvawe na kapacitetite na ZNM Pretstavnici od izvr{nata kancelarija na ZNM kon sredinata na dekemvri imaa sredba so pretstavnici od World Learning Macedonia (WLMP) na koja bea razgovarani mo`nosti za profesionalna poddr{ka na licata koi se vklu~eni vo izvr{nata kancelarija na ZNM. Ova organizacija e podgotvena da pomogne vo podobruvaweto na rabotata na kancelarijata na ZNM
Inaku, vo oktomvri i noemvri 2009 godina, World Learning Makedonija vo sorabotka so ekspertot Yasha Lange izraboti izve{taj vo koj se poso~uvaat preporaki so koi bi se podobrila rabotata na ZNM. Vo tekot na 2011 godina najgolem del od preporakite se ispolneti. World Learning Macedonia Me|unarodna programi za razvoj (WLMP) e del od World Learning,
preku vnatre{nata organizacija. Prvo }e se definiraat profilite na potrebnite rabotni mesta, sistemot na evaluacija na vrabotenite, posebni prira~nici (kade tie nedostigaat) kako i proceduri koi bi pomognale kon zgolemuvawe na odr`livosta na rabotata vo ZNM. Isto taka, dokolku e potrebno i posebni obuki bi se organizirale za licata koi se vklu~eni vo rabotata na izvr{nata kancelarija na ZNM.
me|unarodnata nevladina organizacija osnovana vo 1932 godina vo SAD. So sedi{te vo Va{ington, SAD, World Learning za me|unarodnite razvojni programi se fokusiraat na edna edinstvena cel: da go premosti jazot pome|u `elbata za ~ovekoviot razvoj i sposobnost za da se postigne taa cel. WLMP vr{i programi za tehni~ka pomo{ vo pove}e od 50 zemji {irum svetot me|u koi i Makedonija.
15
Ovoj proekt e delumno poddr`an od Ambasadata na SAD. Mislewata, otkritijata, i zaklu~ocite, ili preporakite izneseni ovde se na avtorot(ite), i ne gi odrazuvaat onie na Stejt Departmentot na SAD.