MOŠKA ŠPORTNA GIMNASTIKA Kvalifikacijsko tekmovanje članov, ki je bilo prestavljeno iz četrtka na petek, se je nekako razdelilo na dva dela. Vmes se je namreč vrinil nenačrtovan počitek, saj je ravno v času menjave orodij v dvorani zmanjkalo elektrike. Luči so se ugasnile. Za trenutek popolna tema in nato se je prižgala zasilna razsvetljava. Glavna razsvetljava se mora najprej ohladiti, šele na to jo lahko ponovno prižgejo. Zato so vključili hladilne naprave, ki so v dvorani povzročile pravi orkanski veter, ki je s seboj nosil rože, papir in smeti. 30 minut je minilo preden so dvorano počistili in ponovno pripravili za tekmovanje. V prvem delu sta odlično nastopila Aljaž Pegan in Sašo Bertoncelj, vsak na svojem paradnem orodju, in se gladko uvrstila v finale. Malo več smole je imel Rok Klavora, ki je kljub dobremu nastopu na parterju prejel oceno 13,800, kar je bilo žal premalo za uvrstitev med najboljših osem. Po 30 minutnem počitku so na podiju ostali še Rok Klavora, Andraž Lamut in Žiga Britovšek, ki so ekipno tekmovanje tudi zaključili. Dveh finalnih nastopov smo že vajeni. Ponavadi sta bila to Mitja in Aljaž, lani v Milanu Mitja in Sašo, letos pa Sašo in Aljaž. Na konju smo vajeni, da je v finalu mogoče prav vse, tokrat pa se je zgodba prav nenavadno razvijala. Po napaki prvega favorita Smitha, je z orodja padel še drugi kandidat za medaljo Francoz Tommasone. S tem so se vrata do medalj na stežaj odprla. Sašo je svojo vajo opravil korektno, vendar pa ne po
pričakovanjih. Ocena 14.800 ni obetala medalje. Vse je izgledalo izgubljeno. Po slabo izvedenih vajah Italijana in Belgijca je sicer še izgledalo kot da je nemogoče vseeno mogoče, potem pa so bili na vrsti še Madžar Vid Hiedvegi, drugi favorit za medaljo Kitings ter Kocvi. Tik pred koncem je bilo vse izgubljeno, dokler glavni sodnik ni odobril pritožbo slovenskega trenerja nad Sašotovo prenizko ocenjeno izhodiščno oceno. Sašo je bil ponovno v igri za medaljo. Nekaj minut kasneje je bilo vse jasno. Medalja je Sašotova. Aljaža smo v finalih že vajeni. Pravzaprav si final na drogu sploh ne znamo predstavljati brez njega. Od leta 1994, ko je v Pragi prvič osvojil naslov evropskega prvaka na drogu, se je le nekajkrat zgodilo, da se je domov vrnil brez medalje. Tokrat je bila konkurenca huda. Napake so ob tako močni konkurenci nedopustne. Tudi tako izkušen in rutiniran telovadec kot je Aljaž Pegan si jih ne more privoščiti. Pa vendar se zgodi. Meja med idealno izvedbo in usodno napako je v gimnastiki zelo tanka. In tokrat se je žal zgodilo. Aljaž je zaključil na osmem mestu, zmage pa se je že petič v karieri veselil Grk Maras, s katerim si je Aljaž razdelil prvo mesto že na evropskem prvenstvu v Ljubljani leta 2004. Od leta 1994, ko je Aljaž Pegan prvič osvojil naslov evropskega prvaka, se še ni zgodilo da bi se fantje vrnili iz evropskega prvenstva brez medalje. Kot kaže bo tako tudi v prihodnje.
Ali ste vedeli? Naš najuspešnejši športnik vseh časov, Miroslav Cerar, si je na evropskih prvenstvih prislužil kar 21 medalj. Tega rekorda ni uspelo preseči še nobenemu evropskemu telovadcu. Do sedaj so na evropskih prvenstvih v moški športni gimnastiki osvojili medalje Slovenci, Miroslav Cerar, Tine Šrot, Lojze Kolman, Aljaž Pegan, Mitja Petkovšek in Sašo Bertoncelj. Prvo evropsko prvenstvo v športni gimnastiki je bilo organizirano leta 1955 v Frankfurtu. Leta 2004 je evropsko prvenstvo v moški športni gimnastiki gostila Ljubljana. Do leta 2005 so bila evropska prvenstva organizirana na vsaki dve leti, od 2005 pa vsako leto. Zaradi vulkanskega prahu, so na evropsko prvenstvo v Birmingham, grški tekmovalci potovali kar 60 ur. Slovenski tekmovalci so za pot potrebovali 28 ur.
Ekipa, ki je osvojila tretje mesto na sredozemskih igrah leta 1993, se je ponovno sestala na evropskem prvenstvu v Birminghamu. Od leve: Aljaž Pegan, Enes Hodžič Lederer, Klemen Bedenik, Dejan Jovanovič (manjka Dejan Ločnikar).
5