JUBILEJ
KRATKA ZGODOVINA ŠPORTNEGA DRUŠTVA SOKOL BEŽIGRAD Vojko Šircelj
Kratko zgodovino športnega društva Sokol Bežigrad smo sestavili tako, da smo povzeli članke, objavljene v društvenem biltenu ob njegovi petinsedemdesetletnici. Leto po ustanovitvi, leta 1931, je imelo društvo že 623 članov. Število je močno naraslo zaradi priseljevanja na območje Bežigrada. Gojilo je predvsem rekreativno vadbo. Telovadno orodje je nabavilo v Ribnici pri tvrdki Oražem. Leta 1933 je društvo razvilo svoj prapor. V vojni vihri se je izgubil. Sredi 70. let smo razvili novega. V obdobju 1932 - 1936 so člani s prostovoljnim delom gradili svoj sokolski dom ob Kržičevi ulici; tam, kjer sedaj stoji »Plava laguna«. Gradnjo je omogočil bančni kredit za katerega so osebno jamčili vsi kreditno sposobni ustanovni člani društva. Vse, razen tesarskih del, so opravili člani s prostovoljnim delom. Pred dograditvijo so vadili na travniku in v vojašnici. Leta 1935 je društvo postalo lastnik zemljišča ob Vodovodni cesti, na katerem naj bi zgradili novi dom (zapis v Zemljiški knjigi). Dva meseca po ukinitvi sokolskih društev, julija 1945, je društvo že nadaljevalo z delom. Društveni dom so tedanje oblasti dodelile gasilcem, zemljišče prepisale v last Zveze fizkulturnih društev Slovenije, društvo pa namestile v prostore osnovne šole dr. Vita Kraigherja, kjer gostuje še sedaj. Ob šoli je društvo uredilo in opremilo letno telovadišče, ki je služilo namenu do leta 2000.
Ker so ti članki osnovani predvsem na spominih avtorjev, so nekatere datacije le približne. V prostorih gostilne Fortuna za Bežigradom je bilo 10. 7. 1930 ustanovljeno sokolsko društvo z imenom Sokol Ljubljana III (objava v časniku Slovenski narod 12.7.1930). Oznaka III pomeni, da sta poleg Narodnega doma, pred tem v Ljubljani obstajali že dve sokolski društvi in sicer Sokol Ljubljana I na Taboru in Sokol Ljubljana II v Trnovem. Ob ustanovitvi je imelo društvo 253 članov. Že jeseni leta 1930 je priredilo prvi javni telovadni nastop.
16
Okrog leta 1950 je postal TVD Partizan Bežigrad najštevilčnejše društvo Partizan v Sloveniji (12001400 članov). Poleg telovadne so v društvu delovale še naslednje sekcije: košarka, strelstvo, odbojka, balinanje, namizni tenis, šah, ritmika, nogomet, atletika, plavanje, smučanje, narodni plesi in modelarstvo. V sklopu društva je v obdobju 1951-1967 deloval tudi konjeniški klub Bežigrad. Na prvomajski paradi leta 1954 je sodelovalo 38 jezdecev kluba. Iz tega obdobja so tudi prvi tekmovalni uspehi. Moška mladinska vrsta drugega razreda se je uvrstila na državno prvenstvo v orodni telovadbi (1951, Split), mladinci prvega razreda pa so postali državni prvaki (1952, Ljubljana).