IZJEMNI DOSEÆKI
Kriza. Kak©na kriza? "Leto 2011 bo prelomno!" Tako je na lanski podelitvi nagrad GZS za posebne gospodarske in podjetniške doseæke napovedal takratni predsednik vlade Borut Pahor. A če naredimo kratko analizo, se teæko znebimo občutka, da je bilo prelomno predvsem na politični ravni, v gospodarstvu pa se prav veliko æal ni spremenilo. Zato si gospodarstveniki æelijo, da bo leto 2012 zanje zares prelomno.
LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o.
O
Leto 2011 je bilo za Slovenijo nekakšno leto očiščenja. Končno nam je uspelo pokopati nekoč velike, nedotakljive. Sramotne zgodbe o naših največjih gradbincih so v sklepni fazi, manjkajo le še epilogi posameznikov, ki se sicer še vedno prosto sprehajajo med nami. S svojimi nenasitnimi apetiti so na kolena spravili celotno gradbeno industrijo in redka so podjetja, ki so se obdržala nad gladino. Tudi bančni sektor se še ni izkopal iz rdečih številk. Za to se lahko zahvali predvsem radodarnosti države oziroma davkoplačevalcem, ki sicer neprostovoljno pridno mečemo denar v žaklje brez dna. Ker menda moramo imeti banke v državnem lastništvu.
Kdor zna, zna tudi v krizi!
Janez ©krabec Riko Group Čas, v katerem podjetniki in gospodarstveniki delujemo in uresničujemo cilje in poslanstva, ne dopušča omahujočih odločitev, ne prizanaša togim, fiksnim in nefleksibilnim poslovnim strukturam; ne oprošča neprodornosti, neinovativnosti in ne pestuje samozadostnosti. V strokovni komisiji smo želeli
10
Glas Gospodarstva
prepoznati vse tiste, ki danes s svojim delom, vrednotami in poslovno ureditvijo presegajo mediokritetne dosežke. Prav zato smo, sledeč uveljavljenim kriterijem za nagrado, želeli posodobiti merila za ocenjevanje. Ob 69 merilih, ki jih vsebinsko zaokrožujejo splošni in razvojni rezultati, rezultati poslovanja ter internacionalizacija in izvozni rezultati, je komisija še posebno pozorno obravnavala pristop do inovacij, razvojne poudarke ter sodelovanje z razvojno-raziskovalno sfero, varovanje intelektualne lastnine, izvoz na zahtevne trge, sodelovanje v evropskih programih
posebna izdaja
marec 2012
ter vključevanje v slovenske in evropske razvojne pobude. Precizna presoja in odgovoren izbor, ki je terjal celosten in natančen pregled nad poslovanjem in ravnanjem, sta pokazala, da nagrajenci niso zvezdni utrinki poslovnih ali finančnih naključij. Med najboljše so se resda uvrstili zaradi prejetih točk na podlagi vseh opredeljenih meril, svoje mesto na piedestalu pa upravičujejo, ker znajo in zmorejo upravljati in voditi. Uspešno. Zanesljivo. Dolgoročno. Njihov pogled je odgovorno in trajnostno zazrt v prihodnost. Slovenija to potrebuje.
A kljub vsemu so se tudi v tem težkem letu 2011 našle svetle izjeme, ki morajo biti zgled vsem, ki še ne vidijo luči na koncu predora. In kaj jim je skupnega? Predvsem to, da so v svojem poslu inovativni, s svojimi izdelki, tehnološkimi postopki ali pristopom pri pridobivanju novih poslov in novih kupcev. Ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega, povečujejo število zaposlenih, namesto da bi krčili sredstva za raziskave in razvoj, jih še povečujejo. Hkrati pa znajo misliti tudi na okolje, v katerem živijo in iz njega črpajo vire. Ožjemu in širšemu okolju tudi nekaj ponudijo v zameno. Skupina Europlakat, ki jo vodi 42-letni M arko Kolbl, ustvari skoraj 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To je dvakrat več od povprečja v panogi in kar trikrat več, kolikor so zaposleni strošek za družbo. Visoko dodano vrednost na zaposlenega uspe ustvarjati tudi podjetju BSH Hišni aparati, v katerem 170 razvojnih inženirjev skrbi, da ostanejo eno najbolj inovativnih podjetji na svetu na področju malih gospodinjskih aparatov višjega cenovnega razreda. Mlad direktor Boštjan Gorjup usmerja svojo strategijo predvsem v prodajo na nove trge in v nove izdelke. S tem se povečuje potreba po novih kadrih. Da lahko uspe tudi podjetje, ki deluje v panogi, kjer so konkurenti največje svetovne jeklarne, je pokazal Marjan Mačkošek, direktor podjetja Štore
PREJEMNIKI NAGRADE GZS ZA LETO 2011
Bijol d.o.o.
©tore Steel d.o.o.
Plasta d.o.o.
Besedilo: Marko Štor
d minulega leta smo pričakovali veliko. Na začetku je kazalo, da se vendarle počasi izvijamo iz težke gospodarske situacije. Osnovni kazalniki so potrdili, da Slovenija ni več v recesiji, čeprav je bilo besedno zvezo gospodarska kriza še vedno slišati na vsakem koraku. A težave v celotni Evropski uniji, začenši z Grčijo, so tisti rahli optimizem, ki je preveval Evropo, kaj hitro postavile na realna tla. Zdaj se ne spopadamo več samo z gospodarsko krizo, začeli smo se bojevati tudi za skupno evropsko valuto. Jasno je, da kriza, ki »lomasti« po celem svetu, ne bo imela obliko črke V, temveč, kot so številni napovedali že pred časom, obliko črke W. Kriza z dvojnim dnom.
Bartec Varnost d.o.o.
Europlakat d.o.o.
BHS Hišni aparati, d.o.o. Nazarje Unija računovodska hiša d.d.
Steel. Namesto da bi se spustili v boj z največjimi tekmece iz Rusije in Indije, so s svojo hitro odzivnostjo poiskali tržne niše, kamor neokretna ogromna podjetja nimajo niti možnosti vstopiti. Izvozna usmerjenost je ena izmed skupnih točk vseh uspešnih podjetij. In to je še posebno opazno pri zagorski družbi Bartec Varnost, ki jo vodi Simona Klukej. Kar 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo na zahtevne trge, od Singapurja prek Južne Afrike do Združenih držav Amerike. Da je Slovenija enostavno premajhen trg, dokazuje tudi Franc Frelih s svojimi podjetji. To še posebno drži za »njegovega otroka« Plasto, ki svoje plastične folije prodaja od Romunije pa vse do Švedske. Kljub ostri konkurenci v panogi z velikimi vlaganji v razvoj uspešno povečujejo svoj tržni delež in s tem tudi prihodke podjetja.
Velikost ni pomembna Da lahko uspejo tudi mala podjetja, in to v eni najmanj perspektivnih regij v državi, dokazuje Janez Bijol iz družinskega podjetja z istim imenom. Bijol ponuja svojim zaposlenim odlične razmere za delo, bližina avstrijske meje pa narekuje tudi njihove plače. Te so skoraj 50 odstotkov višje, kot znaša povprečje koroške regije, a še vedno pomenijo manj kot polovico ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Da šteje tudi izobrazba, dokazuje računalniško podjetje Xlab, saj ima najmanj visoko oziroma višjo izobrazbo kar 85 odstotkov vseh zaposlenih. Gregor Pipan, direktor in eden izmed ustanoviteljev Xlaba, vidi možnost za uspeh predvsem v sodelovanju z največjimi in najbolj prepoznavnimi podjetji v panogi. Za podjetje pomembna je tudi povezanost in sodelovanje zaposlenih znotraj podjetja. To so do potankosti »izmerili« tudi v Labratoriju za meroslovje
Xlab d.o.o.
LOTRIČ. Zaposleni predstavljajo dušo podjetja in njihova pozitivna energija, ki jo vsakodnevno prinašajo v podjetje, kreira potek dela. Marko Lotrič, ustanovitelj in direktor tega družinskega podjetja se z vrsto ukrepov trudi, da podjetje ostane družinsko, družini prijazno. Da lahko podjetnik res uspe, mora zagotovo biti drzen. Miroslav Pikovnik je ne samo drzen, pač pa tudi naiven (kot rad reče sam zase). Prav to je njegovo Računovodsko hišo Unija pripeljalo na vrh izjemno številčne konkurence. Upa si verjeti, da so edino spremembe tiste, ki ga bodo obdržale Komisija korak pred vsemi. za nagrade GZS In je ravno prav Presti�nost nagrade GZS potrjuje tudi dejstvo, da naiven, da te so člani komisije za nagrade nagrajenci iz minulih let. spremembe Komisiji pomaga pri delu strokovna skupina GZS. potem tudi Letošnji člani komisije: udejani. Janez ©krabec, Riko, d.o.o. Ljubljana (nagrajenec leta 2008) — predsednik Vladimir Bahč, TPV d.d., Novo mesto (nagrajenec 2003) — član Hugo Bosio, Bosio d.o.o., ©tore (nagrajenec 2006) — član Devid Palčič, Robotina d.o.o., Kozina (nagrajenec 2011) — član Stanislav Ro�man, Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Krško (nagrajenec 2011) — član ©tefan Sobočan, Varis Lendava, d. d., Lendava (nagrajenec 2009) — član Ariana Grobelnik, GZS (predstavnica GZS) — članica
Glas Gospodarstva
posebna izdaja
marec 2012
11