GG - Inovativni obrazi Slovenije by GZS Publikacije

Glas Gospodarstva posebna izdaja marec 2012

INOVATIVNI

OBRAZI SLOVENIJE

KAZALO

Janez Bijol

PLASTA d.o.o.

BSH Hišni aparati, d.o.o.

BARTEC VARNOST d.o.o.

Poslovna kartica BA Maestro

Poslovni paket Abanke za mikro, mala in srednje velika podjetja Poslovni paket Abanke vsebuje številne ugodnosti pri bančnih storitvah. Poslovni račun in poslovanje prek elektronske banke Abacom sta obvezni storitvi, po želji pa lahko izbirate med ostalimi ugodnostmi iz paketa. Ponudba velja od 1. januarja 2011 do 30. junija 2012 oziroma do preklica. Več o poslovnem paketu izveste, če nas pokličete v Abanko, svojega poslovnega skrbnika ali se oglasite v najbližji poslovalnici Abanke. Ugodnosti iz paketa pa smo podrobneje predstavili tudi na spletni strani Abanke med novicami poslovnih financ.

Marjan Mačkošek ©tore Steel d.o.o.

Miroslav Pikovnik Unija računovodska hiša d.d.

www.abanka.si l info@abanka.si l Abafon 080 1 360

Nagovor predsednika GZS

Nagovor ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo

Nagovor predsednika skupščine GZS

Kriza. Kakšna kriza?

Pregled dosedanjih nagrajencev

Gregor Pipan XLAB d.o.o.

Pokrovitelji prireditve

Kolo, elektrika, æarnica … izhod iz krize?

INOVATIVNA slovenija

Europlakat d.o.o.

LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o.

Marko Kolbl

Marko Lotrič

Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija

IZBERITE REŠITEV V SVOJEM STILU

Boštjan Gorjup

Simona Klukej

Nagovor predsednika Republike Slovenije

BIJOL d.o.o.

Franc Frelih

Adria-Mobil

AlgEn

ARGAS

ETI Elektroelement

IDS

Intera

Kovis

Lafarge Cement

Saop

Klub nagrajencev GZS

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Ambasadorji inovativnosti Aleš ŠTEGER, pesnik, pisatelj in urednik založbe Beletrina

. Podelitev nagrad

gospodarske zbornice Slovenije v duhu inovativnosti

prof. dr. Damjan ZAZULA, profesor FERI Univerze v Mariboru mag. Mija LORBEK, izvršna direktorica podjetja UNIKI Andrej KUHAR, kuharski mojster z Michelinovo zvezdo Boštjan VUGA, soustanovitelj podjetja Sadar + Vuga dr. Neža FINŽGAR, znanstvenica in direktorica podjetja ENVIT Katerina ČEH, dr. vet. med., podjetje ANIMACEL dr. Miha KOS, direktor Hiše Eksperimentov mag. Marko ČENČUR, inovator prof. dr. Radovan Stanislav PEJOVNIK, rektor Univerze v Ljubljani mag. Blaž ZUPAN, soustanovitelj podjetja OPTIPRINT Edita CETINSKI, voditeljica in urednica oddaje PRAVA IDEJA prof. ddr. Matjaž MULEJ, zaslužni profesor EPF Univerze v Mariboru prof. dr. Borut LIKAR, predstojnik Inštituta za inovativnost in tehnologijo Peter BRENKO, soustanovitelj podjetja SHOPAMINE

Zasnova in produkcija dogodka

Podeljevalci nagrad

PM, poslovni mediji d. o. o.

dr. Gregor Majdič, dobitnik Rektorjeve nagrade za naj inovacijo Univerze v Ljubljani

Vsebinska zasnova in vodenje projekta: Igor Savič, Anja Garbajs Scenarij: Igor Savič, Anja Garbajs, Simon Novosel Kreativna direktorica: Vesna Krebs

Jožica Avbelj, dobitnica Borštnikovega prstana prof. dr. Gabrijel Kernel, dobitnik Zoisove nagrade za življenjsko delo na področju fizike

mag. Aljoša HUBER, direktor podjetja SVETLOBA Roman FERENČAK, direktor podjetja OCEAN ORCHIDS

Otroci 1.b razreda

Ivica BULJAN, režiser in umetniški vodja Mini teatra

OŠ Toneta Čufarja

Zoran PREDIN, kantavtor Sandi ČEŠKO, soustanovitelj in solastnik podjetja STUDIO MODERNA

Jure Levstik

Jure GODLER, glasbenik in imitator

Luka Karoli

Peter FLORJANČIČ, inovator

Matej krivec

Igor SAMOBOR, igralec

Tomaž Vito KORENJAK JAKLIČ

Marcel ŠTEFANČIČ, filmski kritik

Dora drevenšek Olimpia KUPLJEN

Matjaž Vipotnik, dobitnik Prešernove nagrade za življenjsko delo v grafičnem oblikovanju Mateja Rebolj, dobitnica Prešernove nagrade za delo na področju plesne umetnosti

Video — nagrajenci Video režija in režija prireditve: Miha Knific Snemanje in montaža video portretov: Matej Lavka

Primož Kozmus, olimpijski in svetovni prvak v metu kladiva

Slavnostni govorniki

Neža Maurer, dobitnica naziva Slovenka leta

dr. Danilo TÜrk, predsednik Republike Slovenije

dr. Petra Kocbek, dobitnica priznanja Zlati znak Jožefa Stefana za mlade znanstvenike

Janez Škrabec, predsednik Komisije za nagrade GZS

Matjaž Bolčina, dobitnik Plečnikovega odličja

Samo Hribar Milič, predsednik GZS

Zasnova in produkcija posebne izdaje revije Glas gospodarstva Odgovorni urednik: Igor Savič Izvršni urednik in avtor intervjujev z nagrajenci: Marko Štor Urejanje in prelom: PM, poslovni mediji d.o.o.

VJ: Vesna Krebs

Fotografije Žare Modlic

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Video — ambasadorji

Nastopajoči glasbeniki

Snemanje, montaža in režija: Nejc Levstik

Povezovalca prireditve

Janez Dovč, Boštjan Gombač in Leila Aleksandra Jelič

Vodenje in koordinacija: Polona Matjašič

Pia Zemljič in Juš Milčinski

Slika na naslovnici: Maja Pleše Izdajatelj: GZS Tisk: Tiskarna Schwarz

Plesna skupina Maestro

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

NAGOVOR PREDSEDNIKA Republike Slovenije

NAGOVOR PREDSEDNIKA GZS

postati morajo zgled

Inovativni obraz Slovenije

Nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke sodijo med najstarejša in ugledna priznanja za uspehe pri razvoju podjetij in podjetništva v Sloveniji.

Podeljevanje slovenskih gospodarskih oskarjev je vedno povezano s pogledom na pot in na vse tisto, kar je nagrajenca pripeljalo do uspeha. Na njegovo usposobljenost, nadgrajeno z vztrajnostjo, odločnostjo, iznajdljivostjo, predanostjo.

rejemniki priznanj se vsak na svojem področju odlikujejo z odličnostjo, nenehnim izpopolnjevanjem ter prilagajanjem na spremembe v poslovnem okolju.

Prejemniki priznanj Gospodarske zbornice Slovenije se ponašajo s strateškim vodenjem, sledenjem sodobnim poslovnim trendom, dobrimi tržnimi in razvojnimi rezultati, visoko dodano vrednostjo na zaposlenega, učinkovitim soočanjem s kriznimi razmerami ter širjenjem svojih dejavnosti in storitev na konkurenčne tuje trge. Številni njihovi izdelki so plod lastnega znanja in sodelovanja z raziskovalno sfero. Večina dobitnikov priznanj je obenem družbeno odgovornih podjetij, ki sodelujejo v različnih humanitarnih akcijah ter spodbujajo družbene dejavnosti v svojem lokalnem okolju. Številna med njimi izkazujejo tudi visoko okoljsko ozaveščenost in uvajajo različne programe za zaščito okolja.

dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

Letošnji nagrajenci, tako kot nagrajenci iz minulih let, predstavljajo različne gospodarske veje in tudi različne oblike lastništva, od čistih industrijskih pa vse do družinskih podjetij, z različno starostjo in tradicijo, saj so bila nekatera ustanovljena pred več kot 150 leti, druga pa so pred kratkim postala polnoletna. Vsem pa je skupno to, da gre za podjetja, ki so uspešna že vrsto let in da so značilnosti njihove politike dolgoročni razvoj, obstoj in prilagajanje tržnim in vsem drugim ekonomskim razmeram. Poleg njihove družbene odgovornosti je treba opozoriti tudi na to, da jih ne slišimo tarnati o težavah, s katerimi se pri svojem poslovanju dnevno srečujejo, temveč probleme, s katerimi se srečujejo, pojmujejo kot priložnosti za njihov nadaljnji obstoj in razvoj. In ne le, da si za svoje delo zaslužijo čestitke, postati morajo zgled za naše ravnanje v prihodnje.

marec 2012

SAMO HRIBAR MILI», predsednik GZS

če kdaj, potem prav v teh dneh vsi, skupaj z nagrajenci, zremo predvsem v prihodnost in si postavljamo številna vprašanja. Nam bo uspelo pridobiti sredstva za zagon novega izdelka ali storitve? Imamo prave izdelke, jih znamo inovativno predstaviti in dobro prodati? Kako motivirati ekipo in dvigniti produktivnost? Ob tem pa se sprašujemo, kaj bo z okoljem, v katerem delujemo. Težave v Sloveniji so večje, kot so bile pred letom dni – povezane z vse večjo nelikvidnostjo, veliko zadolženostjo gospodarstva in države, pomanjkanjem naročil na domačem trgu, da neučinkovitosti javnega sektorja niti ne omenjam. Tudi Evropa in svet se soočata z zgodovinsko usodnimi dilemami. Dolžniška kriza v Evropi lahko pusti izjemne posledice na Evropski uniji in evrski valuti. Nepredvidljivim podnebnim spremembam in okoljskim vplivom se pridružuje še mala trgovinska vojna na področju surovin, carin, tehnološkega razvoja in zaščite intelektualne lastnine. Na območju svetovnih nahajališč nafte rožljajo z orožjem. Sočasno smo v Sloveniji lahko na marsikaj ponosni: na dobre poslovne rezultate številnih podjetij, na svetovne in regionalne šampione, na izvoz, ki je v letu 2011 presegel tistega iz leta 2008, na rast turizma in tudi na znanstvene, kulturne in športne dosežke. Po turbulentnem političnem obdobju imamo tudi vlado, ki se z zagonom in verjetno zaskrbljenostjo loteva omejevanja javne porabe in drugih žgočih težav. Vsi zelo dobro razumemo, kaj pomeni varčevanje, in zato vemo, da na primer javna poraba niso samo nekakšne oddaljene bilančne in proračunske številke: ko se nas dotaknejo krčenja v realnem življenju, to pomeni nujne spremembe v življenju in delu, to pomeni odpoved dosedanjim pričakovanjem, navadam in morda privilegijem. Vse to izrazito povečuje družbene napetosti in nevarnosti. Če bi ljudje v Sloveniji ne verjeli, da gre res za smiselno in dolgoročno dobro

početje, ki bo omogočilo nov ustvarjalni in gospodarski zagon, bi bili družbeni konflikti neizogibni. Kislina, ki najbolj razžira tako usodno potrebno družbeno soglasje, so nesmiselni ideološko-politični konflikti v kombinaciji s privilegiji in nepravičnostjo, ki izhaja iz nespoštovanja in izigravanja pravne države. Socialni dialog namreč ni inštitucija, ampak mora biti stanje duha. Prav zato je Gospodarska zbornica Slovenije že na zadnjem Vrhu gospodarstva tik pred volitvami tako jasno oblikovala in posredovala zahtevo gospodarstva slovenski politiki po spoštovanju pravne države. Ob in vzporedno s tem pa je z dobrimi ukrepi možno in nujno spodbujati podjetniško ustvarjalnost in razvijati nove gospodarske ideje in razvojne projekte. Jasno je, da je v lečo, skozi katero vidijo svet gospodarstveniki, vgrajena dioptrija ustvarjanja dodane vrednosti. To je mehanizem, za katerega verjamemo, da še deluje, in ga je treba spodbuditi skozi nove izdelke, ideje, inovacije in projekte. Vendar pa pri tem ne pozabljamo, da je dodana vrednost na ravni celotne družbe rezultat dela in ustvarjanja na vseh področjih. Zato verjamem, da boste razumeli simbolno gesto Gospodarske zbornice Slovenije, da je za podeljevalce najprestižnejših gospodarskih nagrad izbrala dobitnike prestižnih nacionalnih nagrad z vseh družbenih področij: kulture, znanosti, šolstva, umetnosti, športa … Prav je namreč, da se na slavnostnem odru srečajo takšni ustvarjalci in na drugi strani vrhunski gospodarstveniki, ki so s svojimi ekipami in podjetji pokazali in dokazali ustvarjalen, inovativen, pogumen, bogat, iznajdljiv, prodoren, vztrajen obraz Slovenije. Ne nazadnje, za to, da bomo še imeli gospodarske šampione, pa tudi stabilne socialne razmere, potrebujemo stanje duha, v katerem bo poleg večjega zaupanja v pravno državo tudi precej večji odmerek optimizma. Iskrene čestitke nagrajenki in nagrajencem, njihovim ekipam in podjetjem, ki dokazujejo, da je tudi v zahtevnih razmerah mogoče razvijati vrhunska podjetja.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

NAGOVOR ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo

NAGOVOR predsednikA skup©čine GZS

Konkretni ukrepi za izhod iz krize

Potrditev in spodbuda inovativnim

Tradicionalna podelitev nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za posebne gospodarske in podjetniške dosežke je brez dvoma zelo pomemben dogodek, še posebno v teh zahtevnih časih gospodarskofinančne krize.

Odlike uspešnega menedæmenta in menedæerjev so znanje, sodelovanje, zaupanje, prilagodljivost, vztrajnost in vizija. Prav zato se niti v spremenjenih finančnih pogojih in resnih kriznih razmerah ne oddaljijo od uresničevanja lastnega poslanstva.

agotovo je za prejemnike nagrade, ki so s svojimi vizijami, znanjem, delom in ustreznim vodenjem svojih sodelavcev dosegli odlične poslovne uspehe, potrditev, da so se prav odločali in ravnali. Je pa to tudi zgled za vse druge, da bi si postavili bolj ambiciozne cilje in našli poti do njih.

mag. Radovan Æerjav, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

Prav je, da ob uspehih malo postanemo in se jih iskreno poveselimo, čestitamo in izrazimo priznanje uspešnim. To je pomembno tako za prihodnjo motivacijo uspešnih, da nadaljujejo in krepijo uspešno pot družb, ki jih vodijo, kot tudi tistih, ki na to pot še stopajo ali iščejo smer do nje. V spodbudo pa so gospodarski dosežki tudi vsem nam, ki imamo nalogo najti in ustvarjati najbolj optimalne ukrepe, da gospodarstvu olajšamo in omogočimo bolj prijazno poslovno okolje, v katerem bodo uspehi postali dosegljivejši. Poklon odličnim poslovnim dosežkom je najboljša odskočna deska, da v naslednjem trenutku skočimo naprej: načrtujemo nove cilje in smo pri tem inovativni. Ne gre samo za tehnološki napredek. Gre predvsem za miselnost o novih pristopih, o uvajanju novosti. Predvsem pa tudi za pogum in drznost, tudi modrost. Hitreje se moramo odzivati, iskati tržne niše ter ustvarjati ugodne razmere tako znotraj podjetij kot v širšem okolju. Čeprav v Sloveniji ugotavljamo velik inovativni potencial, nas vse skupaj čaka veliko dela, saj je ta premalo izkoriščen. Za izhod iz gospodarske in finančne krize moramo s konkretnimi ukrepi takoj spodbuditi gospodarske aktivnosti. Pri tem bo vlada posebno pozornost posvetila stabilizaciji javnih financ z varčevanjem pri javnih financah in hkrati s prožnejšim spodbujanjem gospodarske rasti ter ustvarjanjem novih delovnih mest. Tudi spodbujanje inovativnosti je zagotovo eden od nujnih ukrepov, ki jih bo sprejela nova vlada za nadaljnji razvoj gospodarstva.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Gospodarstvo lahko računa tudi na druge spodbudne ukrepe, kot so davčna razbremenitev dela, olajšave za naložbe, lastni delež države pri projektih iz evropskih sredstev ... Posebej poudarjam socialno kapico, ki bo eden prvih ukrepov, katere uvedbo bo spremljala sprememba dohodninske lestvice. Z dodeljevanjem spodbud, z neposrednimi stiki s potencialnimi investitorji, s ponudbo informacijskih in svetovalnih storitev tujim vlagateljem, s promocijo in trženjem Slovenije kot lokacije za tuje neposredne investicije ter z opravljanjem drugih nalog, ki bodo pripomogle h krepitvi konkurenčnosti Slovenije, bomo privabljali še več tujih neposrednih naložb. Tudi administrativna razbremenitev gospodarstva v Sloveniji je ena izmed prednostnih nalog, ki bo, verjamem, zelo pripomogla k boljšemu in tudi bolj privlačnemu poslovnemu okolju v Sloveniji. Že v prvih dneh po prevzemu poslov na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo sem se srečal z vodstvi Gospodarske zbornice Slovenije, Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Združenja Manager. Naši pogovori so pokazali, da se vsi zavedamo nujnosti tesnega sodelovanja. Le z roko v roki, ko bo vsak odlično opravil svojo nalogo, bo mogoče iziti iz krize in napredovati ter doseči želene rezultate na področju gospodarskega in družbenega razvoja. Osebno se bom zelo potrudil odlično opraviti svojo vlogo koordinatorja med ministrstvi, katerih delovna področja neposredno vplivajo na gospodarstvo, ter se pri svojem delu odločno zavzemal, da boste imeli gospodarstveniki na ministrstvu, ki ga vodim, vrhunske storitve in dobrega sogovornika. Čestitam letošnjim prejemnikom nagrad Gospodarske zbornice Slovenije za posebne gospodarske in podjetniške dosežke. Zaupam, da bo takih dosežkov vedno več, kar bo dokaz, da smo si skupaj postavili prave cilje in izbrali prave poti do njih.

Stojan Petrič, predsednik skupščine GZS in predsednik koncerna Kolektor

odjetja, ki jih vodijo uspešni menedžerji so dolgoročno globalno konkurenčna, podobna pričakovanja pa imamo od politike in vlade, od katerih pričakujemo ustvarjanje takega ekonomskega okolja, ki bo našo konkurenčnost še izboljševalo. Skupaj smo lahko močnejši in s tem boljši. Slovenska industrija ne ustvari visoke dodane vrednosti v primerjavi s takšno industrijo v razvitih deželah Evropske Unije. To ni dobro, daje pa nove možnosti za nadaljnjo rast naše učinkovitosti ter možnosti plasiranja naših proizvodov doma in v svetu. Prepričan sem, da v naših družbah to zmoremo in znamo. Zavedati se moramo, da je potrebno proizvode ne samo narediti, ampak tudi dobro prodati. Pri sprejemanju poslovnih odločitev se je stopnja tveganja danes bistveno povečala, zato je nujno potrebno razumeti neizogibnost sprememb, ki se dogajajo v poslovnem življenju in se jim hitro prilagajati. Imamo posameznike, ki so nadpovprečni in pri izstopanju iz tega povprečja dosegajo izjemne gospodarske dosežke. Njihovi dosežki, ki odmevajo tako v Sloveniji kot širše so rezultat inovativnosti, razvojne naravnanosti podjetja, odlične organiziranosti, sodobne tehnološke opremljenosti in visoke motiviranosti zaposlenih. Zakaj? Pri svojem delu se ne zanašajo samo na intelektualne sposobnosti, ampak upoštevajo čustveno inteligenco, kar omogoča odpiranje novih poglavij v njihovih podjetjih. Prepričati zaposlene v vseh poslovnih procesih, da je potrebno delati bolje kot globalna konkurenca je njihov izziv. Imeti morajo sposobnosti: vizijo, to je sposobnost postaviti dolgoročne ambiciozne cilje in začrtati pot do njih; znanje, ki omogoča stopati po začrtani poti in na poti pridobljeno znanje pretvoriti v kapital; sodelovanje in zaupanje, od menedžmenta do vseh zaposlenih in lokalnega okolja, saj je samo na osnovi medsebojnega za-

upanja in sodelovanja mogoče graditi zanesljivo in dolgoročno rast podjetja. Uspešno inovativno podjetje in menedžerja odlikujeta tudi prilagodljivost in vztrajnost. Prilagodljivost zagotavlja preživetje v turbulentnih in spreminjajočih se razmerah, vztrajnost pa je odlika vseh zmagovalcev. Ni potrebno, da danes ponavljamo težave, ki jih imamo pri našem delu. Bolj pomembno je, da iščemo rešitve, ki jih s primernim pristopom udejanjimo. V koncernu Kolektor smo v zadnjih osemnajstih letih štirikrat zamenjali poslovni model. Od neprepoznavnega podjetja doma in v svetu, smo postali stroškovni in kasneje tehnološki vodja v svoji panogi. Danes smo največji proizvajalec komutatorskega programa na svetu in pokrivamo več kot 15 % svetovnega trga. Vedno smo želeli biti drugačni od drugih, to nam je uspevalo in danes imamo priložnost pokazati svoje rezultate, pri tem nas niti kriza doma in v svetu ni prizadela. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije je najbolj prestižno odlikovanje gospodarstvenikov gospodarstvenikom. Nagrajenci Gospodarske zbornice Slovenije – skupaj z nagrajenci za leto 2011 je bilo že 296 nagrajencev in 19 nagrajenk – so nosilci razvoja slovenskega gospodarstva. Poleg poslovne uspešnosti jih običajno odlikuje tudi družbeno odgovorno poslovanje in prepletenost z lokalnim okoljem. Gospodarstveniki, ki so prejeli to prestižno nagrado in se uvrstili v eminentno družbo najboljših, vpisanih na steni v stavbi Gospodarske zbornice Slovenije, s tem priznanjem potrjujejo rezultate trdega dela in utrjujejo ugled svojih podjetij ter vlogo Gospodarske zbornice Slovenije kot največje asociacije podjetij.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

IZJEMNI DOSEÆKI

Kriza. Kak©na kriza? "Leto 2011 bo prelomno!" Tako je na lanski podelitvi nagrad GZS za posebne gospodarske in podjetniške doseæke napovedal takratni predsednik vlade Borut Pahor. A če naredimo kratko analizo, se teæko znebimo občutka, da je bilo prelomno predvsem na politični ravni, v gospodarstvu pa se prav veliko æal ni spremenilo. Zato si gospodarstveniki æelijo, da bo leto 2012 zanje zares prelomno.

LOTRIČ laboratorij za meroslovje d.o.o.

Leto 2011 je bilo za Slovenijo nekakšno leto očiščenja. Končno nam je uspelo pokopati nekoč velike, nedotakljive. Sramotne zgodbe o naših največjih gradbincih so v sklepni fazi, manjkajo le še epilogi posameznikov, ki se sicer še vedno prosto sprehajajo med nami. S svojimi nenasitnimi apetiti so na kolena spravili celotno gradbeno industrijo in redka so podjetja, ki so se obdržala nad gladino. Tudi bančni sektor se še ni izkopal iz rdečih številk. Za to se lahko zahvali predvsem radodarnosti države oziroma davkoplačevalcem, ki sicer neprostovoljno pridno mečemo denar v žaklje brez dna. Ker menda moramo imeti banke v državnem lastništvu.

Kdor zna, zna tudi v krizi!

Janez ©krabec Riko Group Čas, v katerem podjetniki in gospodarstveniki delujemo in uresničujemo cilje in poslanstva, ne dopušča omahujočih odločitev, ne prizanaša togim, fiksnim in nefleksibilnim poslovnim strukturam; ne oprošča neprodornosti, neinovativnosti in ne pestuje samozadostnosti. V strokovni komisiji smo želeli

Glas Gospodarstva

prepoznati vse tiste, ki danes s svojim delom, vrednotami in poslovno ureditvijo presegajo mediokritetne dosežke. Prav zato smo, sledeč uveljavljenim kriterijem za nagrado, želeli posodobiti merila za ocenjevanje. Ob 69 merilih, ki jih vsebinsko zaokrožujejo splošni in razvojni rezultati, rezultati poslovanja ter internacionalizacija in izvozni rezultati, je komisija še posebno pozorno obravnavala pristop do inovacij, razvojne poudarke ter sodelovanje z razvojno-raziskovalno sfero, varovanje intelektualne lastnine, izvoz na zahtevne trge, sodelovanje v evropskih programih

posebna izdaja

marec 2012

ter vključevanje v slovenske in evropske razvojne pobude. Precizna presoja in odgovoren izbor, ki je terjal celosten in natančen pregled nad poslovanjem in ravnanjem, sta pokazala, da nagrajenci niso zvezdni utrinki poslovnih ali finančnih naključij. Med najboljše so se resda uvrstili zaradi prejetih točk na podlagi vseh opredeljenih meril, svoje mesto na piedestalu pa upravičujejo, ker znajo in zmorejo upravljati in voditi. Uspešno. Zanesljivo. Dolgoročno. Njihov pogled je odgovorno in trajnostno zazrt v prihodnost. Slovenija to potrebuje.

A kljub vsemu so se tudi v tem težkem letu 2011 našle svetle izjeme, ki morajo biti zgled vsem, ki še ne vidijo luči na koncu predora. In kaj jim je skupnega? Predvsem to, da so v svojem poslu inovativni, s svojimi izdelki, tehnološkimi postopki ali pristopom pri pridobivanju novih poslov in novih kupcev. Ustvarjajo visoko dodano vrednost na zaposlenega, povečujejo število zaposlenih, namesto da bi krčili sredstva za raziskave in razvoj, jih še povečujejo. Hkrati pa znajo misliti tudi na okolje, v katerem živijo in iz njega črpajo vire. Ožjemu in širšemu okolju tudi nekaj ponudijo v zameno. Skupina Europlakat, ki jo vodi 42-letni M arko Kolbl, ustvari skoraj 100 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega. To je dvakrat več od povprečja v panogi in kar trikrat več, kolikor so zaposleni strošek za družbo. Visoko dodano vrednost na zaposlenega uspe ustvarjati tudi podjetju BSH Hišni aparati, v katerem 170 razvojnih inženirjev skrbi, da ostanejo eno najbolj inovativnih podjetji na svetu na področju malih gospodinjskih aparatov višjega cenovnega razreda. Mlad direktor Boštjan Gorjup usmerja svojo strategijo predvsem v prodajo na nove trge in v nove izdelke. S tem se povečuje potreba po novih kadrih. Da lahko uspe tudi podjetje, ki deluje v panogi, kjer so konkurenti največje svetovne jeklarne, je pokazal Marjan Mačkošek, direktor podjetja Štore

PREJEMNIKI NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Bijol d.o.o.

©tore Steel d.o.o.

Plasta d.o.o.

Besedilo: Marko Štor

d minulega leta smo pričakovali veliko. Na začetku je kazalo, da se vendarle počasi izvijamo iz težke gospodarske situacije. Osnovni kazalniki so potrdili, da Slovenija ni več v recesiji, čeprav je bilo besedno zvezo gospodarska kriza še vedno slišati na vsakem koraku. A težave v celotni Evropski uniji, začenši z Grčijo, so tisti rahli optimizem, ki je preveval Evropo, kaj hitro postavile na realna tla. Zdaj se ne spopadamo več samo z gospodarsko krizo, začeli smo se bojevati tudi za skupno evropsko valuto. Jasno je, da kriza, ki »lomasti« po celem svetu, ne bo imela obliko črke V, temveč, kot so številni napovedali že pred časom, obliko črke W. Kriza z dvojnim dnom.

Bartec Varnost d.o.o.

Europlakat d.o.o.

BHS Hišni aparati, d.o.o. Nazarje Unija računovodska hiša d.d.

Steel. Namesto da bi se spustili v boj z največjimi tekmece iz Rusije in Indije, so s svojo hitro odzivnostjo poiskali tržne niše, kamor neokretna ogromna podjetja nimajo niti možnosti vstopiti. Izvozna usmerjenost je ena izmed skupnih točk vseh uspešnih podjetij. In to je še posebno opazno pri zagorski družbi Bartec Varnost, ki jo vodi Simona Klukej. Kar 90 odstotkov svojih izdelkov izvozijo na zahtevne trge, od Singapurja prek Južne Afrike do Združenih držav Amerike. Da je Slovenija enostavno premajhen trg, dokazuje tudi Franc Frelih s svojimi podjetji. To še posebno drži za »njegovega otroka« Plasto, ki svoje plastične folije prodaja od Romunije pa vse do Švedske. Kljub ostri konkurenci v panogi z velikimi vlaganji v razvoj uspešno povečujejo svoj tržni delež in s tem tudi prihodke podjetja.

Velikost ni pomembna Da lahko uspejo tudi mala podjetja, in to v eni najmanj perspektivnih regij v državi, dokazuje Janez Bijol iz družinskega podjetja z istim imenom. Bijol ponuja svojim zaposlenim odlične razmere za delo, bližina avstrijske meje pa narekuje tudi njihove plače. Te so skoraj 50 odstotkov višje, kot znaša povprečje koroške regije, a še vedno pomenijo manj kot polovico ustvarjene dodane vrednosti na zaposlenega. Da šteje tudi izobrazba, dokazuje računalniško podjetje Xlab, saj ima najmanj visoko oziroma višjo izobrazbo kar 85 odstotkov vseh zaposlenih. Gregor Pipan, direktor in eden izmed ustanoviteljev Xlaba, vidi možnost za uspeh predvsem v sodelovanju z največjimi in najbolj prepoznavnimi podjetji v panogi. Za podjetje pomembna je tudi povezanost in sodelovanje zaposlenih znotraj podjetja. To so do potankosti »izmerili« tudi v Labratoriju za meroslovje

Xlab d.o.o.

LOTRIČ. Zaposleni predstavljajo dušo podjetja in njihova pozitivna energija, ki jo vsakodnevno prinašajo v podjetje, kreira potek dela. Marko Lotrič, ustanovitelj in direktor tega družinskega podjetja se z vrsto ukrepov trudi, da podjetje ostane družinsko, družini prijazno. Da lahko podjetnik res uspe, mora zagotovo biti drzen. Miroslav Pikovnik je ne samo drzen, pač pa tudi naiven (kot rad reče sam zase). Prav to je njegovo Računovodsko hišo Unija pripeljalo na vrh izjemno številčne konkurence. Upa si verjeti, da so edino spremembe tiste, ki ga bodo obdržale Komisija korak pred vsemi. za nagrade GZS In je ravno prav Presti�nost nagrade GZS potrjuje tudi dejstvo, da naiven, da te so člani komisije za nagrade nagrajenci iz minulih let. spremembe Komisiji pomaga pri delu strokovna skupina GZS. potem tudi Letošnji člani komisije: udejani. Janez ©krabec, Riko, d.o.o. Ljubljana (nagrajenec leta 2008) — predsednik Vladimir Bahč, TPV d.d., Novo mesto (nagrajenec 2003) — član Hugo Bosio, Bosio d.o.o., ©tore (nagrajenec 2006) — član Devid Palčič, Robotina d.o.o., Kozina (nagrajenec 2011) — član Stanislav Ro�man, Nuklearna elektrarna Krško d.o.o., Krško (nagrajenec 2011) — član ©tefan Sobočan, Varis Lendava, d. d., Lendava (nagrajenec 2009) — član Ariana Grobelnik, GZS (predstavnica GZS) — članica

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

DOSEDANJI NAGRAJENCI

Dosedanji nagrajenci Vinko BOÆI», Lisca Gregor KLAN»NIK, Æelezarna Ravne Franc NEBEC, Prehrana Ljubljana Danilo PETRINJA, Luka Koper dr. Ivan TURK, Ekonomska fakulteta Ljubljana

1968

Ivan ATEL©EK, Gorenje Joæe LESAR, Brest Stojan PERHAVC, TAM dr. Viljem RUPNIK, Ekonomska fakulteta Ljubljana dr. Alojz VADNAL, Ekonomska fakulteta Ljubljana Oleg VRTA»NIK, Meblo

1972 Joæe GERBEC, Zdruæeno podjetje PTT Hugo KERÆAN, GP Gradis Anton PETKOV©EK, Slovenijales Ivo TOMAÆI», Perutnina Svetozar VESNAVER, Mariborska tekstilna tovarna

1969

Anton DEBEVC, Industrija usnja Vrhnika Marko DRNOV©EK, Elektrokovina Maribor Joæe KNEZ, Novoles Vladimir LOGAR, Iskra

1973

Franc BRANISELJ, LTH Miloš DEBENJAK, Metalna Maribor Aleksander GOLOB, Metalna Maribor Stane KOSELJ, Tovarna dokumentarnega in kartnega papirja RadeËe Alojz LEBNIK, ZdravilišËe Rogaška Slatina Ivan MUNDA, Metalna Maribor Janez PEROV©EK, Ljubljanske mlekarne Cvetko PLANKO, Metalna Maribor SreËko RAJH, Metalna Maribor

Marcel KRALJ, HP Droga ©tefan LESKOV©EK, Lesnoindustrijski kombinat Savinja Franjo NOVAK, Lesnoindustrijski kombinat Savinja Franc OMAN, IBI Kranj Ivan PETAVER, Lesnoindustrijski kombinat Savinja Oto RAK, Lesnoindustrijski kombinat Savinja Metod ROTAR, Ljubljanska banka Ludvik SIMONI», Iskra - Tovarna uporov in potenciometrov ©entjernej

1977

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

1976

1971

Ana BERGLEZ VOLK, Zlatarna Celje Matija JENKO, Svilanit Miloš KOVA»I», Krka Marjan KRAJNC, Industrija keramiËnih izdelkov LjubeËna Zvonimir LEMI», 1990 Titan

Franc BAJT, Lip Bled Silvo GORENC, Videm mag. Janez KOCIJAN»I», Adria Airways Aleksander LOVEC, Primex Edvard SVETLIK, Iskra Rotomatika

Pavle BRGLEZ, Lesnina Boæo KUHARI», Mura Mitja LAVRI», Pivovarna Union mag. Herman RIGELNIK, Gorenje Joæe TI©LER, Kovinoplastika Loæ

1989

1970 Ivan ATEL©EK, Gorenje Joæe LESAR, Brest Stojan PERHAVC, TAM dr. Viljem RUPNIK, Ekonomska fakulteta Ljubljana dr. Alojz VADNAL, Ekonomska fakulteta Ljubljana Oleg VRTA»NIK, Meblo

Janez BERAVS, Sava Vojo DJINOVSKI, Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina Ivan KO»EVAR, Pionir Novo mesto Zdravko PRAZNIK, Ekonomski center Maribor Tine RAVNIKAR, Lesnina

Miran GOSLAR, Mercator KIT Joæe MIRTI», Predilnica Litija Zmago TRAMPUÆ, Fructal Dolfe VOJSK, Elan Joæe ÆAGAR, Smelt

1985

1988

Vladimir BAJDA, Kostroj 1986 Stane GO©TE, Elektroelement Izlake dr. Anton HRASTELJ, Jugotekstil Impex Vitja RODE, TAM Bogomir ROZMAN, Almira

1974 1987

dr. Cvetko DOPLIHAR, Kmetijski kombinat Ptuj dr. Marin GABROV©EK, Æelezarna Jesenice Stanko KRUMPAK, IMP Janez POGRAJC, Primat Franc ZUPAN»I», Kartonaæna tovarna, Ljubljana 1975

Franc HVALEC, Zlatorog Stanko MERVIC, ETA Cerkno Franjo MOHORI», Æelezarna Ravne Milica OZBI», Planika Joæe VONTA, Tekstil

1984 Egon CONRADI, Kompas Jugoslavija Maks KOCBEK, Sladkogorska tovarja papirja Valentin MENDIÆEVEC, Livar Viktor Koleša Jurij POKORN, Konus dr. Lev PREMRU, Lek

Ljuban ARTI», Iskra Dušan GRABNAR, Slovenijašport Peter KOBAL, Iskra Stane KOVA»I», Iskra Industrija elementov za elektroniko Stavko MAR»INKO, Tovarna perila in konfekcije PIK Leopold RAJH, Agros Anton STIPANI», Iskra Stanislav ©KRABEC, Riko Marko ©TULAR, Iskra - Center za elektrooptiko

Stanislav DOLENC LUKA, Novoteks Marjan KO©UTA, Vozila Gorica Tone KROPU©EK, EM Hidromontaæa ©tefan NEME©, Comet Ivan ÆAGAR, Tekstilna tovarna Prebold

1983

1978 Boris ANDRIJANI», Krka Joæe CIGLENE»KI, TAM dr. Janez FLORJAN»I», TAM Janez LAN©»AK, Temeljna pomurska banka Murska Sobota Marjan PIHLER, TAM Miran RIÆNER, Belinka Alojz ROÆMAN, Iplas Vlado STOJANOVI», TAM Blaæ TOPOLOVEC, TAM Albert VIDE, TAM

1979

SreËo BERGANT, Induplati Jarše Joæe BOR©TNAR, Blagovno transportni center Aleš MIÆIGOJ, Medex Zdravko PETAN, Labod Rudi ©EPI», Plama

Branko BREZO»NIK, Mariborska livarna Ljubomir DE©KOVI», ABC Pomurka Milan ERJAVEC, ABC Pomurka Gustav GROF, ABC Pomurka Boæidar HABI», Slovenijales Radomlje Silvo HRAST, Iskra Marko KRÆI©NIK, Titovi zavodi Litostroj Marjan OSOLE, 1980 Unior kovaška industrija Franc SKLEDAR, ABC Pomurka Miro STERÆAJ, ABC Pomurka

1981

Breda BLAZNIK, Rašica Rudi DUJC, Luka Koper Tomaæ KO©IR, Alpina Rafael MAVRI, ETA Cerkno Avgust SENI»AR, Klemos

Franc BOR©TNIK, Avtomontaæa Franc HORVAT, ZdravilišËe Radenska Boris MALOVRH, Rudis Milan OSOJNIK, Termika Miran TURK, Intereuropa

Glas Gospodarstva

1982

posebna izdaja

marec 2012

DOSEDANJI NAGRAJENCI

1991

Boris BERNETI», Cimos Mirjan BEVC, Alpos Stanko DOVE»AR, Svila Jakob PISKERNIK, Merkur Peter RUPNIK, Kolektor

1993

1992

Janez AJLEC, AJM Andrej »UFER, AKA Andrejina KOGOJ, A. J. Kogoj Joæe KOGOJ, A. J. Kogoj Janko KOSMINA, Istrabenz Silvester LEMUT, Agroind Vipava 1894 Boæo LUZAR, Elektromehanika in Emonec cafe Leopold OBLAK, Kovinoplastika Loæ 1995 Janko RAZGOR©EK, R.T. Maribor Karel RECER, Vino BizeljskoBreæice Boris ZAVR©NIK, ZdravilišËe Atomske toplice

Metod DRAGONJA, Lek Joæe GRAH, NAUE-NTU Anton GROS, Planika Bruno MIKLAVEC, Mercator - Trgoavto Koper Joæe TESTEN, MIP Vinko WERNIG, PetrolZemeljski plin

1994 Nikolaj BEVK, Iskraemeco Anton HORJAK, Horjak&Precise Joæe KO»EVAR, KoËevar&Thermotron Vida MARCIJAN, Filc Aleksander PODLUN©EK, Medicop Inæeniring Marjan PRELEC, Cinkarna Celje Franc ©ENK, ©enk trade Kranj David ©KRL, Efekt »rniËe Miroslav ©TRAJHAR, Svea Viljem ÆENER, Sava

1996 Franc GA©PER, Gašper dr. Roman GLASER, Perutnina mag. Janez ISTENI», Barbara International Bruno KORELI», Luka Koper Bojan LESKOVAR, Unior Atras Miroslav LEVAR, Elgo-line Borut MOKROVI», Terme »ateæ ©tefan PAVLINJEK, Roto Andrej POLENEC, Iskratel Joæe STANI», Gorenje Janez VIDMAR, Elektroprom Izlake

1997

Glas Gospodarstva

Viljem GLAS, Lisca, d.d. Kristina KOBAL, Gorenjski tisk, d.d. Drago LEMUT, LE-Tehnika, d.o.o. Jadranka LEMUT, LE-Tehnika, d.o.o. Andrej MESARI», Henkel Slovenija, d.o.o. Igor PE»OVNIK, Form Tehnik, d.o.o. Branko SELAK, Marmor Hotavlje, d.d. Stanko ©INKO, Form Tehnik Anton TURN©EK, Pivovarna Laško, d.d. Vladimir WRAVOR, Wravor, d.o.o. Cvetko ZADRAVEC, Hobby program, Zg. HoËe Milena ZADRAVEC, Hobby program, Zg HoËe

Franc BENDA, Kovinoplastika Benda Pavel BRUS, Brus Transport Bernard COURSAT, Revoz Janez DEÆELAK, Termo Doro ERJAVEC, HYLA Joæe KOZMUS, Tus Prevent Vili MEGLI», Ferina Janez POGA»AR, Hyla Ivan ROTDAJ», Pomurske mlekarne Uroš SLAVINEC, Helios Boštjan ©IFRAR, ©ibo

posebna izdaja

marec 2012

Peter AÆMAN, Difa Alojz DEÆELAK, Kolinska Ernest EBEN©PANGER, Mura Stane JAK©A, Jakša Mirko KALUÆA, Liv Joæe MELAN©EK, Viva Trade Joæe PAPEÆ, Termotehnika Anton RAKOVEC, Domel Æarko SAMEC, Dino Color Dušan SNOJ, Gospodarski vestnik

1998

Iztok BIZJAK, Gonzaga-pro Janez KOÆUH, Perftech Mirjan KULOVEC, Kolpa Ivan MIRT, Tanin Sevnica Romana PAJENK, Probanka ©tefan SOBOČAN, Varis 2008 Lendava

Franjo BOBINAC, Gorenje Anton PAPEÆ, TCG UNITECH Lth-ol Franci PLIBER©EK, MIK Celje Janez ©KRABEC, RIKO Savinka URBA©EK, NIEROS Metal Rok UR©IČ, Instrumentation Technologies Aleksander ZALAZNIK, Danfoss Trata

2007

2009

Zorko A. CERKVENIK, Istrabenz plini Mojca KERT KOS, Petrol Energetika Bogdan OBLAK, Oblak Commerce Sonja RAJH, Farmtech Tone STANOVNIK, ©pica International Tomaæ ÆepiË, LPKF Laser & Elektronika Peter ÆIGANTE, Savaprojekt

Joæe COLARIČ, KRKA Boris GORUP, 2006 Instalacija Edi KRAUS, Julon Branko KURBUS, Arcont Vasilij PRE©ERN, Acroni Jošt RUPNIK, Ydria Motors Bogdan ©AVLI, TBP Ludvik ©PAN, ©PAN

Matjaæ »A»OVI», Droga Portoroæ Joæe FUNDA, Salonit Anhovo Radoš GREGOR»I», Plama PUR Marjan LORGER, Comet Vinko MOÆE, Aerodrom Ljubljana Joæef SMRKOLJ, ETI Elektroelement Izlake 2001 Stanislav ZORKO, NUMIP Krško

1999 Franc BALAN», Sava Marjan BATAGELJ, Batagel&Co Dušan BENCIK, ZdravilišËe Moravske Toplice Janez BOHORI», Sava Muharem BOLI», Vegrad Rado HRASTNIK, Paron Marija JAZBEC, Inplet Oto MAROVT, Marovt Leopold PANJAN, Danfoss Compressors Vinko PER»I», Sava Janez ©PES, Unior Emil VIZOVI©EK, Sava

2000

Dušan »RNIGOJ, Primorje Tatjana FINK, Trimo Zoran JANKOVI∆, PS Mercator Joæe KRANJC, Intereuropa Joæe MURN, MUREN Trebnje Aleš NEMEC, Iskra Avtoelektrika ©empeter pri Gorici Mitja STROHSACK, Brest Pohištvo Zlata TAV»AR, IUS Software Janko ZAKER©NIK, Eurocity

2002 Vladimir BAH», TPV Novo mesto Milan DOLAR, Juteks Ludvik IVANETI», Dynacast Loæ Æivko KAVS, AET Janez KOSEC, ROLTEK Valentina NASTRAN, Niko Æelezniki Zdenko PAV»EK, Viator&Vektor ©tefan PLANKAR, Pekarna Grosuplje Branko ©KAFAR, Saubermacher&Komunala Murska Sobota

Joæe Ceglar, TERMOPLASTIPLAMA Boštjan Gaberc, Mikrografija Izidor Krivec, Celjske mesnine mag. Andrej Mate, INLES Devid Palčič, Robotina Stanislav Roæman, Nuklearna elektrarna Krško Bogomir Stra©ek, 2010 KLS Ljubno

Hugo BOSIO, Bosio Vojko ČOK, Banka Koper Franc JAM©EK, Profil / Milan KOPAČ, Kladivar Æiri Matjaæ LENASSI, BSH Hišni aparati Danilo TOPLEK, Talum Tovarna aluminija Zoran ÆIVIČ, KekoVaricon

2005

Ivo BOSCAROL, Pipistrel Janez ERJAVEC, Pomurski sejem Jernej JAKOPIN, Seaway Group Janez LOTRIČ, Petrol Alojzij MAZIJ, Kovinoplastika Loæ Zdravko POČIVAL©EK,Terme Olimia Silvo SVETE, Belinka Aljoša TOMAÆ, Abanka Vipa Ivan ZIDAR, SCT

2004

2003

Sonja GOLE, Adria Mobil Bine KORDEÆ, Merkur Irena LEMUT ČEH, Labena Ivan RUPNIK, IMP Klima Zlatko SRAKA, Energoplan

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 15

janez Bijol, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Porabimo toliko, kot ustvarimo Janez Bijol, direktor druæinskega podjetja Bijol, je ponosen na to, da njegovo podjetje, čeprav deluje v obrobni Koroški, le streljaj od avstrijske meje, daje kruh več kot 20 zaposlenim, ki bi si sicer lahko zlahka poiskali bolje plačano delo v sosednji Avstriji.

Prihajate iz Vuzenice, majhne občine z 2.800 prebivalci. Je to za podjetje prednost? Večjih prednosti ne vidim, mogoče je prednost ta, da večina zaposlenih ne izgublja časa z vožnjo do službe in da se ljudje med seboj poznamo ter je zato laže vzpostaviti neformalne odnose. Vsekakor pa vidim več slabosti, predvsem sta to oddaljenost od glavnega mesta in izredno slaba cestna infrastruktura, zaradi katere izgubimo veliko dragocenega časa. Kaj pa bliæina Avstrije, vam kadri beæijo tja? Tudi! Višje plače privabijo marsikaterega potencialnega kandidata, ki bi se lahko zaposlil pri nas. Že več kot leto dni iščemo diplomiranega strojnega inženirja, a ga v našem okolju ne najdemo. V zadnjem letu nismo dobili niti ene prijave za želeno delovno mesto, iskali pa smo tudi prek drugih poti in na fakultetah. To je težava našega okolja. Res pa je, da si želimo človeka, ki bi prišel naravnost s fakultete in bi se nato izoblikoval v našem podjetju. Upam, da bo več sreče z našimi štipendisti.

Denar bi lahko pošiljal v davčne oaze, ampak to ni moja filozofija. Kakšne lastnosti iščete pri novih potencialnih delavcih? Predvsem iščemo delavce, ki bodo zvesti podjetju, ki jim delo pomeni izziv, ne le vir zaslužka. Dobro je, da so samozavestni, ambiciozni in odprtega uma. Vi ste zagotovo duša celega podjetja, koliko časa vsak dan namenite Bijolu? Duša podjetja smo vsi zaposleni, sam pa seveda podjetju namenjam večino svojega časa. Delovnik začnem ob pol sedmih in sem ob normalnih dnevih v podjetju do petih popoldan. Če pa sem na terenu, gre seveda cel dan. Niti ne opaziš, kdaj mine.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Kako pa zaposleni, imajo normalni delovni čas? Da, začnejo ob pol osmih ter delajo do štirih popoldne, vmes imajo enourni odmor. Ta delovni čas smo sprejeli zato , ker prihajajo stranke na servis iz cele Slovenije in je pot do Vuzenice za nekatere precej dolga. Prostega časa verjetno nimate veliko? Imam ga toliko, kolikor si ga vzamem. Na prvem mestu je gotovo družina, vsi radi smučamo, kolesarimo, poleti igramo tenis ter hodimo na sprehode, z ženo rada tečeva. Hčerka je na podiplomskem študiju ekonomije, tako da smo več skupaj ob koncih tedna, sin je star 13 let, trenira smučanje in nogomet, veliko časa preživimo tudi na športnih tekmovanjih. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke? Ponosen sem, da se je nekdo spomnil na malo podjetje v dravski dolini. To je nagrada za vse nas v podjetju in potrditev našega dobrega dela ter nam pomeni motivacijo oziroma zavezo za dobro delo tudi vnaprej. Kako nagrajujete svoje zaposlene? V prvi vrsti z dobrimi plačami, s tem posredno zaviramo tudi odliv kadrov v nam bližnjo Avstrijo. Ker pa se zavedamo, da denar ni edini motivator, zaposlenim omogočamo izobraževanja, neformalna druženja, vsakoletno strokovno ekskurzijo, obiskovanje sejmov doma in v tujini … Kako zaposleni gledajo na vas kot direktorja? To bi bilo treba vprašati njih, sam pa se trudim z njimi imeti korekten odnos.

Janez Bijol,,, ki je na čelu dru�inskega podjetja Bijol �e več kot 15 let, je rekreativni smučar, pohodnik, tekač in trobentač iz dravske doline. Pri delu najbolj u�iva v stisku rok ob uspešno končanem poslu, pri čemer se zaveda, da se takrat njegov odnos s stranko šele dobro začne.

Kako ste začeli sodelovati s Palfingerjem, zelo znano salzburško druæbo? Ko sem bil še zaposlen v Tovarni Muta, je moj oče, ki je bil takrat že v pokoju, delal v kooperaciji s tem podjetjem. Tako sem prek očeta spoznal gospoda Palfingerja mlajšega. Ta je izrazil željo,

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

franc frelih, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

tudi hodil na servise, ampak osebno se nisva videla 12 let.

BIJOL d. o. o., Vuzenica Koroško podjetje Bijol se ukvarja z montažo, razvojem in prodajo avtodvigal kot generalni zastopnik podjetja Palfinger iz Avstrije. Podjetje odlikujejo dobri razvojni in finančni rezultati, kar kažejo nizka zadolženost, visoka dodana vrednost na zaposlenega, nizki stroški dela na zaposlenega in visoka dobičkonosnost kapitala in sredstev v primerjavi s panogo.

Kljub zaostrenim razmeram, predvsem v gradbeništvu, podjetje povečuje prodajo in dobiček. Dolgoročno rast podjetju zagotavljata lasten razvoj novih izdelkov, programov in storitev, prilagojenih tržnim zahtevam, in stalno iskanje novih trgov. Kljub zaostrenim razmeram v gradbeništvu, s katerim je podjetje močno povezano, povečuje prodajo in dobiček. Montažo,

razvoj in prodajo avtodvigal opravlja profesionalno in se z nenehnim razvojem novih izdelkov, programov in storitev prilagaja tržnim zahtevam, pri čemer se ne ustraši niti kitajskega trga. Kot družbeno odgovorno podjetje se umešča v lokalno okolje in daje veliko podpore razvoju športnih, kulturnih, zdravstvenih, izobraževalnih in ostalih dejavnosti.

da bi mi zanje prevzeli prodajo na slovenskem trgu. Že po šestih mesecih sem prodal osem dvigal ter podpisal ekskluzivno pogodbo o zastopanju. Vaši izdelki so zelo različni, gasilska vozila, dvigala, prikolice … Zakaj ne ozka, nišna specializacija? Ravno ta širina se je v krizi pokazala za odločilno. Leta 2005 smo za ministrstvom za obrambo nadgradili 48 vojaških kamionov, kar nam je podvojilo promet. To nam je omogočilo, da smo zgradili novo proizvodno halo, ki jo uporabljamo še danes. Kako financirate rast podjetja? Rast podjetja v večini financiramo z lastnim kapitalom. V vseh letih poslovanja smo dobiček akumulirali, tako da smo tudi v letu 2009, ko nam je promet upadel za več kot polovico, leto končali pozitivno. Držimo se preproste logike in porabimo toliko, kot ustvarimo. Je to tudi vaše osebno vodilo? Da, točno tako. Nimam počitniške hiše, jahte, avtomobil zamenjam na štiri leta, dopust pa si privoščimo večkrat na leto po nekaj dni. Dobiček ostaja v podjetju. Kaj je tisto, kar vas v poslu najbolj razveseli? V poslu me najbolj razveseli, ko vidim, da se kupci tudi po več letih vračajo. Tako sem pred kratkim prodal dvigalo stranki, ki je prvo dvigalo pri nas kupila pred 12 leti. Seveda smo se kupca v vmesnem obdobju vsako leto spomnili z majhno pozornostjo ob novem letu, k nam je

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Imamo novo vlado, kaj naj bodo njeni prvi koraki, ki jih potrebujete podjetniki? Uravnotežiti javne finance, izboljšati plačilno disciplino, znova vpeljati investicijske olajšave ter znižati cene nepremičnin. V Avstriji nam občina Pliberk ponuja kvadratni meter v industrijski coni za tri do šest evrov za kvadratni meter, mi pa smo lani za nakup kvadratnega metra v poslovni coni Komenda plačali 110 evrov. To ni podjetjem prijazno okolje! Te stvari je treba urediti. Ste kdaj razmišljali, da bi podjetje preselili čez mejo? O tem ne razmišljam, saj mislim, da če živiš in delaš v Sloveniji, moraš tukaj plačevati davke in se do države in ožjega okolja obnašati družbeno odgovorno. Lahko bi denar pošiljal v davčne oaze, ampak to ni moja filozofija. Kako pridobivate posle? Udeležujemo se sejmov, prijavljamo na razpise, kljub vsej tehnologiji pa še vedno veliko časa posvetimo direktni prodaji na terenu. Poskušamo prodreti tudi v tujino, zato sem sam od leta 2006 sodeloval tudi v veliko gospodarskih delegacijah. Obiskal sem Kitajsko, Egipt, Azerbajdžan, Kazahstan, Mehiko …V večini primerov so želeli prodajati v Slovenijo, ne pa od nas kupovati. V letu 2011 nam je kot kooperantu nemškega podjetja uspelo prodati gasilsko vozilo na Kitajsko. Kako se znebite stresa? Kadar sem pod stresom, grem v svojo zvočno izolirano sobo, vzamem v roko trobento, vklopim CD in igram. Lahko izpostavite kakšno zanimivost, morda anekdoto, ki ste jo doæiveli kot direktor podjetja? Ko sem bil pred leti z bratom na Gorenjskem pri stranki, pri kateri je sestanek trajal že več kot dve uri in je bila ura že sedem zvečer, sem vstal in hotel oditi, ker se mi je zdelo, da posla ne bomo sklenili. Stranka pa je rekla: »Kam se vam pa tako mudi, jaz nameravam namreč še danes naročiti vaš sekator.« Kje se vidite čez deset let? Čez 10 let se še vedno vidim v istem poslu, kajti v njem po 15 letih še vedno uživam. Saj, kaj pa bi drugega počel. V strategiji podjetja je širitev zdajšnjim sorodnih programov in temu bom ostal zvest.

Franc Frelih si zna vzeti čas zase in takrat najraje gobari ter igra tenis. Je lastnik več podjetij, njegovo delo pa je predvsem, da bedi nad vsemi. Kot ka�ejo poslovni rezultati in nekateri drugi kazalniki, mu gre zelo dobro. Kar 80 tisoč evrov dodane vrednosti na zaposlenega ob 26 tisoč evrih stroškov je podatek, ki mu ga lahko zavida prav vsak podjetnik v dr�avi. Če bi imeli več takih, Slovenija zagotovo ne bi bila v krizi.

Tudi na počitnicah i©čem poslovne partnerje Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 19

Zgodba o podjetju Plasta je zgodba o Francu Frelihu, ki se posla loteva z zanosom in dolenjsko sproščenostjo. Je zgodba, ki dokazuje moč lastnega znanja, sodobne tehnološke opremljenosti in računalniško podprtih sistemov. Je zgodba o podjetju z izrazito visokimi dodanimi vrednostmi na zaposlenega in visoko dobičkonosnostjo kapitala.

Veliko časa preæivite v podjetju? Nisem veliko v podjetju. Ob osmih začnem delati in sem v podjetju do dveh. Zjutraj spijem kavo, pregledam pošto, sodelavci pa mi poročajo o dogajanju. Sicer pa bi težko rekel, da se še popoldne in zvečer obremenjujem z delom. Seveda včasih delam popoldne, a gre predvsem za nevsakdanje aktivnosti ali obiske tujcev. Lahko bi rekli, da ste precej podjetni. Sem direktor krovne družbe Plasta, ampak na tem položaju ne bom več dolgo. Konec julija se namreč poslavljam od direktorskega položaja, se bom pa v prihodnje še ukvarjal s podjetji, katerih (so)lastnik sem, in iskal predvsem sinergije med njimi ter sklepal nove posle. Ste med najbogatejšimi Slovenci. Kako ste prišli do takšnega "imperija"? Ne vem, verjetno tudi z malo sreče. Sicer pa me je oče vedno opozarjal, da denar, ki ga zaslužim v podjetju, ni moj, saj ga moram vedno znova vlagati nazaj, sicer posel ne bo rasel. Tega sem se držal in se še, tako da imam vedno premalo denarja, saj bi rad videl, da bi vse naše tovarne imele še boljšo tehnologijo. Podjetja, ki smo jih

Pravična nagrada delavcem je iluzija. Dobremu delavcu ne morem nikoli poplačati njegovega vloæka. kupili, so bila v glavnem v slabem stanju. Postavili smo nove direktorje, ki sedaj vodijo ta podjetja. Najraje vidim, da je direktor tudi naš partner in solastnik. Nikoli nismo odpuščali delavcev, čeprav bi to bila zelo enostavna kratkoročna rešitev. Uspelo nam je dobiti dovolj poslov, tako da zaposlujemo na novo. Mislim, da smo samo v Plasti januarja zaposlili pet ali šest delavcev. Poleg Plaste imate še druga podjetja? Res je, imam več podjetij. Poleg treh podjetij na Dolenjskem imam lastniški delež v družbah Plama Termoplasti in Plama Pur, nekaj podjetij pa imam tudi v državah nekdanje Jugoslavije. Vsako od teh je samostojno, vodijo jih uspešni direktorji, dva izmed njih, Radoš Gregorčič in Jože Ceglar, sta prejela nagrado GZS, Edmund Pal pa srebrno gazelo.

20 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Kako nadzorujete vsa ta podjetja? Zanimiv primer je podjetje SEP. Družbo smo namreč kot »joint-venture« ustanovili skupaj s Francozi. V tistem času so namreč Francozi, ki so z visokimi prevoznimi stroški izvažali izdelke na naš trg, iskali partnerja v Sloveniji. Ker govorim francosko, sem se dobro razumel z njihovo predstavnico. Bili so navdušeni in hitro smo se dogovorili, da skupaj ustanovimo podjetje. Vodenje podjetja sem povsem zaupal direktorju, ki je izbiral tudi zaposlene in sprejemal glavne odločitve. Danes se z direktorjem le občasno pogovoriva, jaz pregledam bilanco, on me vpraša za mnenje. Kako sicer izbirate zaposlene? Izbrati pravega človeka je zelo težko, posebno če gre za pomembnejše delovno mesto. Največkrat se odločim po občutku, seveda pa mora kandidat imeti potrebna znanja. Začenjal sem z nekaj delavci, ki so rastli s podjetjem in postopoma napredovali. Nekdo, ki je bil takrat ključavničar, danes govori italijansko, uporablja računalnik in je vodja investicij. Mislim, da imam odlične ekipe, kar navsezadnje potrjujejo rezultati, seveda pa je še precej rezerv in trudimo se, da bi bili še boljši. Kakšnih nagrad so deleæni vaši zaposleni? Pravična nagrada delavcem je iluzija. Mislim, da lahko nekdo prinaša v podjetje zelo veliko in je pripravljen zanj storiti vse. Takemu delavcu ne morem nikoli poplačati njegovega vložka. Na drugi strani pa so nekateri delavci preplačani. Naši delavci imajo načeloma solidne plače, zaradi velikih dobičkov pa izplačujemo tudi trinajsto plačo. Kako gledajo prebivalci ©entruperta na vaše podjetje? Precej veliki ste za tak kraj. Prebivalci so verjetno veseli, saj podjetje zaposluje okrog sto ljudi. Gre za ljudi iz okoliških vasi, ki sicer ne bi mogli ostati v domačem kraju. Kakor opazujem, imajo delavci dober standard, večina jih živi v hišah, nekateri se v želji po dodatnem zaslužku ukvarjajo tudi z dodatno dejavnostjo. V letih, ko sem začenjal podjetništvo, so se delavci vozili v Litostroj , za kar so potrebovali več ur. Od doma so se odpravili že ob pol štirih zjutraj, saj so morali sprva eno uro pešačiti do avtobusne postaje. Zdaj jim tega ni več treba. Sicer pa imam

Plasta d. o. o., ©entrupert Franc Frelih je ustanovil podjetje Plasta že leta 1980. Danes je to eno največjih slovenskih podjetij za predelavo plastike in vodilni proizvajalec regenerata PELD in PEHD. Z lastnim znanjem, sodobno tehnološko opremo in računalniško podprtimi sistemi

izdelujejo različne vrste tehnološko zahtevnih folij in polietilenske, tudi biorazgradljive vreče. Družbo odlikujejo razvojni in finančni rezultati, saj imajo v primerjavi s panogo skoraj trikratno dodano vrednost na zaposlenega, pa tudi nizki stroški dela glede na panogo.

na Dolenjskem tri podjetja, eno v Šentrupertu, eno v Mokronogu in Dano v Mirni. Verjetno je prebivalcem vseh treh občin všeč, da so podjetja kljub krizi ostala uspešna. Ste v vašem podjetju inovativni? Kako? V Plasti sicer nimamo velikih inovacij, imamo pa veliko majhnih, saj se da vsak izdelek narediti malo boljše, malo hitreje. Vedno imamo nove ideje, s katerimi dobimo posel. Taka je tudi zgodba naše širitve izvoza. Leta 2010 je postalo jasno, da moramo začeti izvažati v tujino. Takrat sem prvomajsko preživljanje počitnic ob Gardskem jezeru združil s poslovnimi obiski – ko so se otroci zabavali v Gardalandu, sem obiskal nekaj podjetij in hitro dobil nove posle. Med krompirjevimi počitnicami smo izlet v Italijo ponovili, le da sem se tokrat dodatno opremil s katalogom, s katerim sem lahko predstavil naše zamisli. Postopoma so naročila iz tujine rastla in dosegla od 400 do 500 ton na mesec. Kako daleč smo od mnoæične uporabe biorazgradljive plastike? Biorazgradljiva plastika je še vedno predraga. Cena sicer pada, vendar je še približno trikrat dražja od navadnega polietilena. Poleg tega bi bilo smiselno, da je na odlagališčih biorazgradljiva vsa plastika, ne pa le kakšen odstotek. Zato pa so potrebne enormne količine škroba, ki je surovina za biorazgradljivo plastiko (pšenica, koruza, krompir). Mislim, da je prihodnost predvsem v sortiranju in reciklaži. Kaj pričakujete od nove vlade? Podjetniki pričakujemo od vlade čim boljše razmere za delo, kar pomeni predvsem ureditev delavske zakonodaje in stimulacijo podjetij. Kar pa se tiče pomoči države, menim, da je najbolje, da zopet uvede davčne olajšave na investicije, saj je s tem nagrajen tisti, ki je že vložil svoj denar. Tako imajo res vsi enake možnosti.

Prihodki na zaposlenega so prav tako izrazito visoki, tudi dobičkonostnost kapitala in sredstev. Podjetje med drugim izvaža tudi na konkurenčen italijanski trg, kjer dosega povprečno 21-odstotno rast. Okoljska ozaveščenost se kaže v pristopih k varovanju

okolja, kot je prevzem in reciklaža ostankov folij od partnerjev, za kar so razvili posebni proizvodni liniji. Podjetje se je vključilo tudi v evropski projekt PLASTiCE, katerega cilj je identifikacija in odprava omejitev, ki preprečujejo hitrejšo in bolj množično uvelja-

vljanje trajnostnih vrst plastike, predvsem biorazgradljive plastike in plastike na osnovi obnovljivih virov v srednji Evropi. Družbeno odgovornost izkazujejo s spodbujanjem kulturnih in športnih dogodkov ter sorodnih akcij v lokalnem okolju.

Kako poteka razvoj novih izdelkov v vašem podjetju? Včasih je za nas razvoj pomenil obisk nemških sejmov in ogledovanje novih izdelkov. Takrat smo nabrali primere izdelkov in jih doma nato proučili. Ko smo si ogledovali tovarne v tujini, smo mislili, da jih nikoli ne bomo mogli dohiteti. Spoznali smo, da je treba vse, kar zaslužimo, vložiti v novo tehnologijo. Danes so naše tovarne opremljene bolje kot marsikatera italijanska in celo nemška, samo zaradi tega lahko tudi izvažamo. Kako preæivljate prosti čas? Prostega časa imam zelo malo. Imam namreč štiri otroke in večino časa posvetim njim. Najstarejši sin ima že svojo družino, starejša hči študira v Ljubljani, najmlajša dva, ki imata petnajst in trinajst let, pa živita z mano. Sicer pa rad igram tenis, kolesarim, z družino tudi veliko smučamo – letos imamo za seboj že devet smučarskih dni, med zimskimi počitnicami pa redno hodimo v Italijo. Ob smučanju in tenisu tudi veliko plavamo. Sicer pa najraje gobarim. Ko je čas za jurčke, sem neprestano v gozdu. V tem času me obiščejo tudi prijatelji iz Italije, s katerimi gobarimo po več dni zapored. V čem pri svojem delu najbolj uæivate? Najbolj uživam, ko vidim, da so rezultati dobri in da smo projekt dobro izpeljali. Kaj si privoščite za svojo dušo? Kakšen avtomobil vozite in zakaj prav tega? Poleg športa in gobarjenja se rad vozim z avtom. Včasih sedem v avto in se kar odpeljem nekam za par ur. Moji najljubši znamki sta BMW in Porsche, trenutno vozim porscheja Cayenne in Carrero.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 21

bo©tjan gorjup, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Zaupanje si je treba zasluÆiti Bo©tjan Gorjup kljub svoji mladosti nima teæav z avtoriteto v podjetju. S trdim delom in izkušnjami iz tujine je prepričal tudi največje dvomljivce in dokazal, da lahko tudi mlad človek uspešno vodi tako veliko podjetje. Veliko časa "pusti" na cestah, zato si æeli, da bi poskrbeli tudi za obrobne pokrajine, kot je Koroška. Vnet zagovornik tretje razvojne osi ve, da je za dobro poslovanje podjetja nujna tudi dobra cestna infrastruktura.

Kako se začne vaš delovni dan? Prva stvar, ki jo naredim vsak dan in je pravi ritual, je, da spijem kavo iz našega kavnega avtomata. Prvih 30 minut je namenjenih pregledu elektronske pošte in organizaciji dneva, nato pa se začnejo sestanki z najožjimi sodelavci. V podjetju ostanem do šestih popoldne. Tak je normalni delovnik. Če pa imamo obiske iz tujine ali kakšne druge nepredvidene dogodke, se utegne še precej raztegniti.

Æal smo v Sloveniji zamudili tisti glavni val, ko so se podjetja iz zahodne Evrope širila na vzhod. Prostega časa torej nimate veliko? Verjetno to velja za večino direktorjev, kajne? V našem podjetju je delovnik podoben kot v nemškem poslovnem svetu. Ni nenormalno, da delamo več kot običajnih osem ur. So pa zato konci tedna »sveti«, takrat se posvetim družini – ženi in otrokom, saj čez teden otrok, razen ko jih peljem v vrtec, skoraj ne vidim. Ko pridem domov, že spijo. Sicer pa rad smučam in igram tenis, če le najdem čas za to. V Nazarje se vozite vsak dan iz Slovenj Gradca po cesti, o kateri Korošci nimajo prav dobrega mnenja. Da, na cesti sem res veliko. Letno naredim prek 60 tisoč kilometrov, veliko tudi zaradi poti v Nemčijo. Največ pa res po cesti, ki ste jo omenili. Cesta je slaba, zato si vsi, ki se vozimo po njej, res želimo čimprejšnjo uresničitev tretje razvojne osi. O tej se sicer veliko govori, naredi pa bolj malo. Ne gre samo za zasebne vožnje. Podjetja v teh krajih nujno potrebujejo dobro logistično povezavo s svetom. Infra-

22 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

struktura je osnovni pogoj za dobro poslovanje. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke? Najprej veliko priznanje, da smo na pravi poti, pri mojih letih pa tudi ogromno spodbudo za naprej. Kako nagrajujete svoje zaposlene? Nagrajevanje je večplastno, nagrajujemo predvsem tiste, ki s svojimi inovativnimi idejami in pripadnostjo najbolj pripomorejo k uspehu podjetja. Obstajata finančni in nefinančni del nagrade. Predvsem zadnji se mi zdi pri nas zelo dobra motivacija. Gre za možnost nakupov izdelkov po nižji ceni, zaposleni imajo na primer možnost brezplačne uporabe počitniških objektov, če določeno obdobje nimajo bolniškega dopusta, in podobno. Ponujamo pa tudi dodatno izobraževanje, kar je dobro tako za delavca kot za podjetje. Kaj je tisto, kar vas v vašem poslu najbolj razveseli? Ko se številke na koncu leta sestavijo tako, kot smo z delom med letom tudi začrtali z mnogimi projekti. Seveda pa je tudi zelo pomembno, da so zaposleni in okolica zadovoljni s podjetjem. Ste razmeroma mlad direktor, kakšna je bila vaša pot do direktorskega mesta? V Bosch Siemensu sem se zaposlil pred dvanajstimi leti. Že po nekaj mesecih sem odšel v matično podjetje v Nemčijo, kjer sem dve leti pridobival znanje in izkušnje, potrebne za vodenje takšnega podjetja. Ko sem se vrnil, sem postal najprej vodja kontrolinga, zadnjih šest let pa sem direktor in pokrivam področje gospodarjenja.

Boštjan Gorjup , je na čelu slovenske podru�nice Bosch Siemens Group �e od svojega 30. leta, kar ga uvršča med najmlajše direktorje velikih podjetij pri nas. Izkušnje si je nabiral v matičnem podjetju v Nemčiji, kjer je spoznal poslovno miselnost zahodnega sveta. To je prenesel v slovensko podru�nico, in kot ka�ejo poslovni rezultati, mu je to zelo dobro uspelo.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 23

simona klukej, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

BSH Hi©ni aparati, d. o. o., Nazarje Družba BSH Hišni aparati Nazarje je proizvodnjo začela leta 1970 in je od leta 1993 hčerinsko podjetje BSH Home Appliances Holding Gmbh. Dejavnost podjetja je razvoj in proizvodnja vseh električnih malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane ter tehnološko zahtevnejših termičnih aparatov za pripravo napitkov z višjo dodano vrednostjo. Družbo odlikujejo dobri tržni in razvojni rezultati, ki jih v primerjavi s panogo dosega predvsem v prihodkih na zaposlenega, dodani

vrednosti na zaposlenega in dobičkonosnosti. Družba, ki jo ob dveh članih uprave za področje gospodarjenja vodi direktor Boštjan Gorjup, usmerja svojo strategijo v širitev prodaje na nove trge, večanje tržnih deležev, številne nove izdelke, predvsem z višjo dodano vrednostjo. Dolgoročen razvoj družbe zagotavlja tudi pridobitev statusa kompetenčnega centra za dodatno poslovno področje (business unit). Velika vlaganja v opremo za proizvodnjo novih izdelkov,

dva nova proizvodna obrata, 195-odstotno povečanje sredstev za raziskave in razvoj in 170 inženirjev potrjujejo njihovo razvojno naravnanost, stalne inovativne pristope pa potrjujejo tudi prejete nagrade za inovativnost in nagrada red dot. Podjetje dosega tudi okoljske cilje v smeri manjšanja porabe energije in predvsem odpadkov. BSH Hišni aparati Nazarje ima sprejet celovit koncept podpore širši lokalni skupnosti na štirih področjih: šolstvu, zdravstvu, športu in kulturi.

Kako si mlad direktor v podjetju ustvari avtoriteto? To ne pride kar avtomatsko z nazivom direktor. Pri ljudeh si je treba avtoriteto zaslužiti. Pride z leti, s pravilnimi odločitvami, s poštenim delom. Dvanajst let sem že v podjetju, zaposleni so me opazovali od praktikanta dalje. Prinesel sem tudi nekaj dobrih idej iz tujine. Lahko rečem, da se je treba vso kariero dokazovati z dobrim delom, tudi s poslušanjem dobrih idej sodelavcev, zato sem si, vsaj tako mislim, pridobil njihovo zaupanje. Kakšne so prednosti, če prihaja matično podjetje iz tujine, konkretno iz nemško govorečega poslovnega okolja? V našem primeru je to vsekakor organiziran sistem. Vemo, da sta Bosch in Siemens že več kot sto let na trgu. In v takem sistemu je ogromno znanja, ki ga potrebuje družba, kot je naša. A vedeti moramo, da imamo tudi znotraj tako velikega sistema zelo veliko tekmecev, tako da se je treba boriti, da dobimo sredstva za projekte, ki so boljši od drugih. Predvsem financiranje je v kriznih časih težji del posla, in če smo v okviru takega sistema, kot smo, nam je lažje. Kaj pa plače? So višje kot v podjetjih, kjer so domači lastniki? Povprečna plača je višja, ampak nekako ustreza poslovanju našega podjetja, ki je zelo dobro in tudi precej nad povprečjem.

24 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Kako se znajdete v konkurenci samih znanih blagovnih znamk? Naši mali gospodinjski aparati konkurirajo predvsem z inovativnostjo in kakovostjo, kupce pa najdemo skoraj po celem svetu. Da smo konkurenčni, kaže tudi to, da nam recesija ni mogla do živega. V zadnjih šestih letih smo prihodke dvignili s 140 milijonov evrov v letu 2006 na 337 milijonov, kolikor smo jih imeli lani. To je ogromna rast, tudi za zelo uspešne Nemce. Raste tudi število zaposlenih … To je logična posledica rasti prihodkov, razvijamo nove izdelke, zato potrebujemo dodatne ljudi. Imamo tak sistem proizvodnje, da sami izdelamo eno do dve ključni komponenti, preostalo pa kupujemo od dobaviteljev in potem to sestavimo v celoto. Imamo 1.200 zaposlenih, a še vsaj tisoč ljudi pri naših dobaviteljih dela izključno za naše izdelke. Imamo ljudje dovolj denarja, da še kupujemo take izdelke? Mali gospodinjski aparati niso tako dragi, da si jih ne bi mogli privoščiti, tako da se kriza v tem segmentu ni tako poznala kot recimo pri avtomobilih ali v gradbeništvu. Je pa res tudi, da smo si odrezali kar lep tržni delež pri izdelkih višjega cenovnega razreda, recimo pri kavnih aparatih, katerih cene presegajo tisoč evrov. Ker so naši izdelki nekaj posebnega, predvsem inovativni, tehnološko napredni. Imamo novo vlado, kaj pričakujete od nje uspešni gospodarstveniki? Predvsem si želimo stabilen okvir, v katerem se da poslovati. Napačna je miselnost nekaterih, ki si želijo, da bi jim država iskala nove trge in jih financirala s subvencijami. Dovolj je, da se ustvari prijazno davčno okolje, da infrastruktura omogoča normalno poslovanje, da nam izobraževalni sistem ponudi dobre kadre. "Greenfield" investicij v Slovenijo skoraj ni več, torej okolje ni privlačno za tuja podjetja. Kaj pravijo vaši lastniki? Nam je lažje, ker smo na tem trgu že kar nekaj časa in lastnike laže prepričamo, da smo lahko z nadaljnjimi širitvami še bolj uspešni. Ker smo tu, laže rešujemo težave kot nekdo, ki tu nima svoje baze. In ki bi vso birokracijo moral urejati iz tujine. Žal smo v Sloveniji zamudili tisti glavni val, ko so se podjetja iz zahodne Evrope širila na vzhod. Zdaj tudi spremenjeno okolje ne bo veliko pripomoglo k temu, da tujci pridejo v Slovenijo. Trenutno se glavni val investicij dogaja na Kitajskem in v Indiji. Kje se vidite čez deset let? Nekje v Evropi, kjer bom na odgovornem delovnem mestu reševal probleme.

Simona Klukej je v podjetju Bartec Varnost prehodila strmo pot od tehnologa prek odgovorne za finance in prodajo do glavne direktorice. Strojna in�enirka se je �e od mladosti navduševala nad elektromotorji, in čeprav je ena redkih �ensk v tej panogi, se s tem ne obremenjuje. Zaradi tega ni nič la�e dosegala svojih kariernih ciljev. Kvečjemu te�je!

Sprehod skozi proizvodnjo veliko razkrije

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 25

Simona Klukej je v podjetju Bartec Varnost æe 25 let, od tega na vodilnem poloæaju skoraj polovico tega časa. Kljub izjemnim poslovnim rezultatom druæbe ji zastavljeni cilji, kot sta rast druæbe in socialna Varnost zaposlenih, še vedno pomenijo velik karierni izziv. Večkrat se sprehodi po proizvodni dvorani, tudi zato, da še bolj ceni garaško delo svojih zaposlenih.

Kdaj prihajate v sluæbo? Mi smo proizvodno podjetje, zato začnem ob sedmih. Najprej pregledam e-pošto, takoj uredim, če je kaj nujnega, sicer pa se sprehodim po proizvodni dvorani, kjer na mestu samem ugotovim, kakšno je stanje, kje so težave in podobno. Koliko imate prostega časa, kako ga usklajujete z vodenjem podjetja? Prostega časa čez teden je zelo malo, kolikor pa ga je, ga posvetim družini. So pa konci tedna bolj sproščujoči. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke? Moram priznati, da sem bila malce presenečena, ko sem izvedela, da sem nagrajenka. Vsekakor mi je v čast, da je zbornica prepoznala moje delo kot uspešno. Predvsem pa sem ponosna na kolektiv, ker brez njega ne bi bili to, kar smo. To je nagrada tudi za vse zaposlene.

Ni vaæno, ali si æenska ali moški, znanje in izkušnje so tiste, ki štejejo in te določijo. Kako nagrajujete zaposlene? Vsekakor se mi zdi prav, da so zaposleni ob osnovni plači nagrajeni tudi za posebne dosežke, tisti v proizvodnji in tisti, ki so moji najožji sodelavci. Je vaše podjetje inovativno? Izdelujemo izdelke, ki so zelo pomembni na področju varnosti v prostorih. To so prostori, kjer je možnost nastanka eksplozije. Na primer v rudnikih, lakirnicah, farmacevtski, kemični industriji. Gre za to, da če pride v določenih izdelkih do iskre, ki bi lahko povzročila eksplozijo, naši izdelki to iskro zadušijo znotraj same konstrukcije izdelka in preprečijo širitev ognja v prostor. Ker se standard varnosti iz dneva v dan zvišuje, moramo biti tudi mi ves čas inovativni in prilagajati svojo proizvodnjo novim zahtevam na trgu. So izdelki res varni? Naši izdelki izpolnjujejo visoke standarde kakovosti priznanih institucij, kar potrjujemo s certifikati ATEX za proizvodnjo in drugimi certifikati izdelkov.

26 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Certifikati držav EU veljajo v vseh državah EU. Za druge države moramo te certifikate pridobiti posebej. Delujete v panogi, kjer konkurenca zaposluje precej poceni delovno silo. Kako ji konkurirate? Naši zaposleni imajo znanje, ki se ga ne da naučiti čez noč. Tu so leta in leta izkušenj, ki so si jih zaposleni in njihovi predniki nabirali v Zagorju. Podjetje Bartec Varnost posluje že od leta 1959 (od leta 1997 je naš lastnik nemški holding Bartec) in izhaja iz zagorskega rudnika, kjer so že od začetka razvijali podobne proizvode za potrebe premogovnika. Torej so naša konkurenčna prednost zagotovo znanje in več kot 50-letne izkušnje s tega področja. Imate nemškega lastnika, kako se to pozna v podjetju? Bili smo eno prvih podjetij v Sloveniji s tujim lastništvom, saj smo lastnikom pomenili dopolnitev proizvodnega programa. Najprej je bil med zaposlenimi prisoten strah, a se je pokazalo, da je odveč. Z upravo se zelo dobro razumemo, imamo postavljene cilje, kar se tiče kakovosti, višine prometa, dobička, prav tako pa imajo tudi zelo visoke zahteve na področju pravic delavcev. Koliko samostojnosti imate kot direktorica takega podjetja? Obstajajo letni načrti in pričakovanja lastnikov, ki jih je treba izpolniti oziroma se jim čim bolj približati, znotraj tega pa imamo precej proste roke. Je v Sloveniji premalo direktoric? Ne razmišljam o tem. Ni važno, ali si ženska ali moški, znanje in izkušnje so tiste, ki štejejo in te določijo, tudi moji najožji sodelavci na to gledajo tako. Enakopravnost vsekakor mora biti zagotovljena vsem. Kakšna je bila vaša pot v podjetju? Z izobrazbo strojnega inženirja sem začela kot tehnolog na CNC-strojih, sodelovala sem tudi pri pridobitvi prvega certifikata ISO 9001, zato poznam področja kontrole in preostale poslovne procese. Od leta 1998 sem po nadaljnjem izobraževanju na ekonomski fakulteti skrbela za finance, kadrovsko službo, nabavo in še za kaj. Leta 2001 sem prevzela mesto direktorice, skupaj z direktorjem, ki so ga poslali iz matičnega podjetja. Nekaj časa sva delala

Bartec Varnost d.o.o. Zagorsko podjetje, ustanovljeno leta 1958, je leta 1997 postalo član holdinga Bartec iz Nemčije. Že od leta 2001 ga vodi Simona Klukej. Podjetje se ukvarja z razvojem in proizvodnjo protieksplozijsko zaščitenih električnih naprav. Družbo odlikujejo

visok delež prodaje na tujih trgih ter visoka dobičkonosnost sredstev in kapitala. Kontinuirano izvažajo 90 odstotkov proizvodnje, večinoma v EU, z več deset milijonov vrednim poslom so skupaj s Premogovnikom Velenje vstopili tudi na trg Turčije.

skupaj, nato je prevzel delo v drugem podjetju skupine Bartec. Uprava ima tudi zdaj dva člana. Občutite krizo? Kako ji vaše podjetje kljubuje? Občutili smo jo na vrhuncu, torej pred dvema letom, saj so naši izdelki investicijska oprema. Večji izpad smo zaznali na prodajnem trgu, vendar nam je z racionalizacijo procesov kljub temu uspelo obdržati raven dobička. Moram poudariti, da pomanjkanja dela nismo reševali z odpuščanjem zaposlenih. Odločili smo se za kolektivni dopust, kar se je pokazalo kot uspešno. K sreči imamo precej razpršen proizvodni program in tudi razpršene trge, od EU do Singapurja, Južne Afrike in Amerike. Pomemben vidik naših izdelkov je tudi, da zagotavljajo varnost premoženja in ljudi. Ker se varnostne zahteve povsod zvišujejo, je to ena izmed naših prednosti. Imamo novo vlado, kaj naj bodo njeni prvi koraki, ki jih potrebujete podjetniki? Doma prodamo le 10 odstotkov celotne proizvodnje, torej smo bolj vpeti v tuje okolje. Vsekakor pa bi nam prav prišli čim bolj poenostavljeni postopki, pa tudi davčne olajšave za razvoj. Želimo si boljše povezave med izobraževalnimi institucijami in podjetji. Sodelujete s katero izmed univerz? Da, ker je to naš interes. Zelo dobro sodelujemo z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, v svojih prostorih imajo laboratorij, kjer nam pomagajo pri raziskavah, iz svojih izkušenj nam svetujejo pri naših težavah. Dobro sodelujemo tudi z ljubljansko fakulteto za elektrotehniko. Tudi kadre iščemo v teh izobraževalnih ustanovah, zato mislim, da je tovrstna povezava za mnogo podjetij bolj pomembna, kot se zdi na prvi pogled. Je vodenje podjetja adrenalinski šport? Zagotovo je! Če je v podjetju preveč mirno, je to znamenje, da nekaj ni v redu. Pri vodenju podjetja se mora nonstop nekaj dogajati. Je pa res, da včasih razmišljam, da bo treba ta ustaljeni ritem preusmeriti na dolgi rok. Včasih se mi zdi, da smo

Razvojna strategija je usmerjena v izdelke z višjo dodano vrednostjo. Podjetje Bartec Varnost je tudi soustanovitelj tehnološkega centra za električne stroje TECES, ki združuje svetovno uveljavljena slovenska podjetja in izobraževalno-raziskovalne

institucije na področju električnih pogonov, v okviru evropskih programov za spodbujanje konkurenčnosti gospodarstva. Partnersko sodelovanje v raziskovalno-razvojnih projektih pod okriljem TECES podjetju Bartec Varnost zagotavlja krepitev

RR-zmogljivosti, s čimer podjetje dosega potrebni kritični obseg resursov za zagotavljanje stalnega in hitrega inoviranja ter prilagajanja spremembam v poslovnem okolju.

vsakodnevno preveč obremenjeni s težavami na trgu in v podjetju. V prihodnosti bi morali razmišljati o spremembah, ki nam jih narekuje gospodarstvo. Tu gre za boljše in kakovostnejše izdelke in večjo optimizacijo poslovnih procesov . Kako dojemate neuspeh? Prizadene me kot verjetno vsakogar. Ampak to pomeni, da moram naslednjič narediti stvar še bolje. Kaj vas v poslu najbolj razveseli? Najbolj sem vesela, če nam uspe doseči kak težko zastavljen cilj. Bila so tudi obdobja, ko smo že mislili, da nam ne bo uspelo zagotoviti dela za vse zaposlene, pa smo dobili kak projekt. Preden nas je prevzel Bartec, podjetje ni bilo likvidno, tako da nismo imeli niti za plače. Zdaj imamo določeno socialno varnost za zaposlene, ki so v glavnem iz Zasavja. To mi veliko pomeni. Lahko izpostavite še kakšno zanimivost, morda anekdoto, ki ste jo doæiveli kot direktorica podjetja? Še zdaj mi gre na smeh, ko se spomnim. Bil je zadnji delovni dan pred božično-novoletnimi prazniki. Ko sem se vrnila s sestanka, je bilo podjetje prazno in povsod razsvetljeno. Nisem bila prepričana, kje so ključi in vse potrebno za vklop varovanja podjetja. Sodelavec, ki je za to skrbel, je bil na zabavi in telefonskega klica ni slišal. Privoščila sem si vklop alarma. Varnostnik je seveda prišel takoj, slišala sem jih pa naglas in grdo, kot še nikoli v življenju. To pomeni, da tudi direktorji ne smejo vsega početi. Kje se vidite čez deset let? Vsak ima obdobja, ko misli, da je vsega dovolj in da bi bilo treba poskusiti kaj novega, vendar trenutno o zamenjavi službe resno ne razmišljam. Se pa razmere spreminjajo iz dneva v dan, zato nikoli ne reci nikoli. Če bi imela možnost, bi se vsekakor odločila za proizvodno podjetje, ker je to zame poseben izziv.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 27

marko kolbl, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Po nove posle s kolesom Marko Kolbl je Mariborčan na začasnem delu v Ljubljani. Æe zelo zgodaj je začel sluæiti svoj denar. Najprej kot DJ v enem izmed takratnih klubov, ki sta delovala v drugem največjem slovenskem mestu, precej mlad pa je ustanovil tudi svoje prvo podjetje. Čeprav večino svojega časa posveti podjetju, se ob koncih tedna prelevi v zglednega očeta in soproga.

Kakšen je vaš delovnik? Okrog pol devetih pridem na delo, pozdravim sodelavce, naročim čaj in pregledam pošto. Dan nadaljujem s kolegijem in različnimi sestanki. Ugotovil sem, da smo najbolj učinkoviti, če sestanke opravljamo individualno. Dnevno imam tako povprečno pet sestankov, pa tudi kosilo je običajno poslovni sestanek. Tudi dan končujem s sestanki – običajno na terenu. So pa pri meni konci tedna »sveti«. Ne vem, ali sem že kdaj kakšno soboto ali nedeljo preživel v službi. Konec tedna namreč posvetim družini, otrokoma in ženi, večkrat pa gremo tudi v domači Maribor.

Sicer pa nisem bil novinec v podjetniških vodah, saj sem s kolegi prvo podjetje ustanovil pred več kot dvajsetimi leti, ko sem bil še študent. V čem pri svojem delu najbolj uæivate? Najbolj uživam, ko rešujem težave in se ukvarjam z novimi projekti. Ne prenesem statičnosti in sem dober v delegiranju del, usklajevanju in vodenju več projektov hkrati. Več je težav, raje delam. Kateri so vaši hobiji in zakaj prav ti? Včasih sem rad igral golf, zadnjih par let pa za to skoraj nimam več časa. Golfske palice sem zamenjal za obiske otroških igral s hčerkama. Otroci tako hitro odraščajo, zato so konci tedna predvsem družinski. Radi potujemo, dokler sta hčerki še mlajši, so to predvsem krajša, nekajdnevna potovanja po evropskih prestolnicah. Pozimi smučamo, poleti kolesarimo. Rad pa tudi poslušam glasbo, zato z ženo večkrat obiščeva kak koncert. Radi tudi tvegate? Zelo nerad. V vseh letih dela z našimi avstrijskimi partnerji sem se naučil, da je nekaj konservativnosti dobre. Vsaki odločitvi namreč raje namenim malenkost več premisleka. Je pa res, da v podje-

28 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

tniškem svetu ne gre brez hitrih odločitev. A te ne smejo biti prenagljene. Posledica vaših dobrih odločitev je tudi nagrada, ki jo prejemate. Kaj vam pomeni? Letošnje leto je za naše podjetje in zame še posebno pomembno. Praznujemo namreč 20-letnico Europlakata, mineva pa tudi petnajst let, odkar sem postal direktor podjetja. Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije mi pomeni veliko – lepo je videti, da nekdo vidi naše rezultate in jih toliko spoštuje, da jih celo nagradi. Nagrada, ki ni samo moja, ampak tudi nagrada sodelavcev, mi vsekakor daje zagon za nadaljnje delo. Za uspehe nagradite tudi svoje zaposlene? Kadar izvajamo večje projekte, zaposlene nagradimo finančno. Zadnji tak primer je bila postavitev sistema BicikeLJ, ki je zahtevala ogromno energije, časa in predanosti, zato smo finančno nagradili vse, ki so sistem načrtovali in postavljali. Poleg finančnih nagrad pa imamo v Europlakatu tudi veliko srečanj, »team buildingov« in piknikov. Do sodelavcev imam zelo pozitiven, napol prijateljski odnos in mislim, da nam to še sploh v današnjih razmerah precej pomeni. Veliko pove že dejstvo, da je v zadnjih petnajstih letih podjetje zapustil samo en zaposleni. Ko ste prevzeli vodenje podjetja, ste bili precej mlad. Kako ste si pridobili avtoriteto? Res je, imel sem 27 let. Pomembni so odnosi in tudi nastop. Sicer pa nas je bilo pred petnajstimi leti le šest, zato kot mladi vodja nisem imel težav. Podjetje je z leti raslo, jaz pa sem se osebnostno razvijal z njim. Po petnajstih letih imamo tako več kot sto zaposlenih in desetkrat več prometa. Sicer pa nisem bil novinec v podjetniških vodah, saj sem s kolegi prvo podjetje ustanovil pred več kot dvajsetimi leti, ko sem bil še študent. Takrat sem se ukvarjal z računalništvom in finančnimi posli. Ko je bil Europlakat še manjše podjetje, mi je nekaj časa ostajalo tudi še za druge podjetniške

Ko je Marko Kolbl pred petnajstimi leti prevzel vodenje dru�be Europlakat, je imel 27 let in šest sodelavcev. Danes je z Europlakatom vodilni ponudnik zunanjega oglaševanja v Sloveniji in vpeljuje nove tehnološke pristope na področju oglaševanja. Zaveda se, da v podjetniškem svetu ne gre brez hitrih in drznih potez, a si kljub temu pred vsako odločitvijo vzame čas za temeljit premislek.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 29

marko lotrič, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Europlakat d. o. o., Ljubljana Družba Europlakat, ki jo vodi Marko Kolbl in je tudi njen solastnik, je vodilni ponudnik zunanjega oglaševanja (oglasni panoji) v Sloveniji. Družba se je uveljavila tudi pri projektih javno-zasebnega partnerstva, kot sta projekt izgradnje avtobusnih nadstrešnic in samopostrežni sistem izposoje koles BicikeLJ v Ljubljani. V javno-zasebnih partnerstvih sodeluje tudi v tujini, na

primer na Kosovu v projektu avtobusnih nadstrešnic. Družbo odlikujejo izjemno visoki prihodki na zaposlenega ter nizki stroški dela v dodani vrednosti, ki skoraj dvakratno presega dodano vrednost v panogi. Družba vpeljuje nove tehnološke pristope na področju oglaševanja v okviru mednarodnega raziskovalnega projekta OMEX. Podjetje poznamo tudi po

projektih javno-zasebnih partnerstev – v želji po spodbujanju trajnostne mobilnosti je družba mestom ponudila avtobusne nadstrešnice, s projektom izposoje koles BicikeLJ pa pripomogla k širši okoljski ozaveščenosti. Hkrati je tudi izrazito družbeno odgovorno podjetje s številnimi sponzorskimi, donatorskimi, humanitarnimi akcijami.

zgodbe. Tako sem tudi že pred leti ustanovil Radio Center, ki ima danes dnevno več kot 100 tisoč poslušalcev in je že štiri leta zapored prejel viktorja za najbolj priljubljeno radijsko postajo. Eden vaših zanimivejših projektov je sistem BicikeLJ. Zakaj ste se odločili zanj? To je vendarle korak stran od vaše osnovne dejavnosti. Niti ne. Samopostrežni sistem izposoje koles, ki smo ga lani postavili v Ljubljani, je razvil največji evropski ponudnik zunanjega oglaševanja JCDecaux, ki je prek svoje hčerinske družbe tudi solastnik Europlakata. Zunanje oglaševanje išče sožitje z mestnim življenjem v obliki javno-zasebnih partnerstev. Tako v zameno za nadgradnjo mestne infrastrukture svojim oglaševalskim površinam lahko zagotovimo dolgoročno prisotnost v mestu. To velja tudi za projekt BicikeLJ. Sicer pa je Europlakat že leta 1996 pričel prve projekte javno-zasebnega partnerstva, ko smo Mestni občini Maribor v zameno za dovoljenje za oglaševanje v svetlobnih vitrinah ponudili postavitev avtobusnih nadstreškov. Danes so skorajda vsi avtobusni nadstreški v slovenskih mestnih občinah naši. Pri sklepanju javno-zasebnih partnerstev vedno iščemo projekte, ki prinašajo koristi tako nam kot tudi občini. Ste tudi ta projekt naredili kot nekakšno kompenzacijo? Poslovni model je zasnovan na javno-zasebnem partnerstvu. Celoten sistem BicikeLJ smo v Mestni občini Ljubljana postavili v zameno za oglasne površine, nekaj obstoječih, nekaj novih oziroma zamenjanih. Število površin se skoraj ni povečalo, vpeljali pa smo nov medij zunanjega

30 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

oglaševanja – velike svetlobne vitrine. Kot sem že povedal, sistem izposoje koles ni naš izum. Naš solastnik in partner JCDecaux, največje podjetje za zunanje oglaševanje v Evropi in eno vodilnih na svetu, nas je že pred leti prepoznal kot nekoga, ki bi lahko sledil njegovim akcijam in trendom v zunanjem oglaševanju. Koncept mestnih koles so razvili oni, mi pa smo v Ljubljani uporabili njihovo znanje. Od zagona sistema leta 2011 imamo že 400 tisoč izposoj in 27 tisoč uporabnikov, ki sistem uporabljajo za minimalno plačilo. Od kod potem pridejo prihodki? Z oglasnimi površinami, ki smo jih dobili v zameno za postavitev sistema, na leto pokrijemo od 600 tisoč do 700 tisoč evrov stroškov vzdrževanja sistema in investicije v oglasne površine, preostanek pa je naš dobiček. Občina je tako s partnerstvom dobila delujoč sistem mestnih koles, svoje oglasne lokacije pa je bistveno bolje unovčila, kot če bi zgolj postavila panoje in pobirala komunalno takso. Nedavno oblikovana vlada æe pripravlja prve ukrepe. Kaj pričakujete od nje? Vsi si seveda želimo bolj stabilno gospodarsko okolje in sprostitev posojilnega krča. Preprostega recepta ni, potreben je kapital, ki ga je v Sloveniji premalo. Europlakat ima srečo, da ima kapitalsko močne tuje solastnike, tako da smo tudi lani lahko vlagali v BicikeLJ in velike svetlobne vitrine. Jasno, nujno je sprejeti ključne reforme. Največjo težavo vidim v ceni delovne sile in v razmerju med bruto in neto plačo. Naše bruto plače sploh niso tako nizke, večji problem so neto plače. Skrbi me predvsem za visoko izobražen kader, saj ga s tako nizkimi neto plačami ne moremo zadržati v Sloveniji. Ti kadri nam bodo pobegnili. Lahko izpostavite še kakšno zanimivost, morda anekdoto, ki ste jo doæiveli kot direktor podjetja? Najbolj se mi je vtisnila v spomin zgodba z začetka moje poslovne poti. Bil sem mlad in zagret, ko sem se dogovoril za nek posel s starejšim gospodom. Bil sem zelo zadovoljen z najinim dogovorom, zato sem želel čim prej podpisati pogodbo, s katero bi potrdila dogovor. Odvrnil mi je, da ne potrebujem pogodbe, saj sem še mlad. Najprej sem ga malo pisano gledal, potem pa sem le doumel njegovo sporočilo. Če želiš biti v poslu uspešen dolgoročno, si ne moreš privoščiti, da bi koga izigral. Sploh ne na začetku kariere in tudi ne po več desetletjih v poslu, saj z nepoštenimi dejanji čez noč lahko porušiš vse, kar si gradil leta. Večkrat se spomnim na to mojo izkušnjo in jo jemljem kot dragoceno modrost, ki me vsakodnevno vodi pri poslu. Pri nobenem poslu nikogar ne želim izigrati.

Marko Lotrič lahko z natančnimi instrumenti razdeli de�no kapljico na pet tisoč delov in to tudi izmeri. A za to niso dovolj le precizni instrumenti, temveč je treba imeti tudi ogromno znanja in tega podjetje ima. Krizo vidi predvsem v glavah ljudi in verjame, da lahko pogled z drugega zornega kota povsem drugače osvetli vsako situacijo. Tudi krizno!

Čutim posebno energijo med zaposlenimi Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Marko Lotrič neizmerno verjame v moč znanja, tudi kadar se posveti nogometni æogi ali zasneæenim strminam, zato mu idej nikoli ne zmanjka. Rad prevzema odgovornost, zato se je æe kmalu osamosvojil in svojo poklicno pot nadaljeval kot samostojni podjetnik. Ker je obseg poslovanja rasel in rasel, se je obkroæil z izobraæenimi sodelavci, ki jim pri svojih odločitvah še danes neizmerno zaupa.

Ukvarjate se z merjenjem — od kod vzgib za ustanovitev tovrstnega podjetja? Pred samostojno potjo sem bil pet let zaposlen v podjetju Tehtnica Železniki, nato pa leto dni v podjetju Tehtnica Kranj. Obe podjetji, ki ju danes v samostojni obliki ni več, sta mi dali znanje z meroslovnega področja in pokazali možnost za delo v poprodaji. Taka dejavnost se mi je tudi zdela idealna v smislu obvladovanja začetne investicije. Mislim, da ima vsak željo po samostojni poti – zaposlitev v podjetju resda daje večjo varnost, je pa občutek svobode, ki sicer prinaša tudi dodatne odgovornosti, precej bolj mamljiv. In tako sem 1. aprila 1991 tudi uradno začel obrt kot samostojni podjetnik. Kako ste izbrali prve sodelavce? Moja prva zaposlena sta bila sodelavca iz prejšnjega podjetja. Kmalu se je zaposlila tudi žena, ki je prihajala iz trgovske smeri in vnesla v podjetje nova znanja in poglede. Na začetku sem sodelavce izbiral na podlagi zaupanja, izkušenj in priporočil, zdaj dajemo prednost znanju in izkušnjam kandidatov. Od bodočih sodelavk in sodelavcev pričakujemo, da so sposobni sprejeti zapisane vrednote podjetja Lotrič.

Na začetku sem sodelavce izbiral na podlagi zaupanja, izkušenj in priporočil, zdaj dajem prednost znanju in izkušnjam kandidatov. Kako? Na vse prijave kandidatov za delovna mesta poskušamo pisno odgovoriti, kandidate pa ob odprtju novih delovnih mest o tem tudi obvestimo. Še pred tem pa obvestimo tudi vse zaposlene in preverimo, ali je možno kakšno napredovanje. Vsako jutro se namreč vsi zaposleni, ki smo tisti dan v podjetju, zberemo ob jutranji kavi. V desetih minutah se pogovorimo o aktualnih temah, seznanimo zaposlene, kakšni so načrti, poročamo o poteku del, predstavimo pa tudi možnosti za napredovanja. Kaj vas v vašem poslu najbolj razveseli? Srečo je treba iskati v majhnih stvareh, predvsem pa jo je treba znati deliti. Ponos sodelavk in sodelavcev, da so zaradi svojega znanja cenjeni in spoštovani,

32 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

daje topel občutek. Čistega zraka ne vidimo, znamo pa ga stehtati in izmeriti njegovo moč. Kdaj se vaš delovnik prevesi v prosti čas? Tedensko se udeležujem rekreacije v malem nogometu, tako da končujem prej, malo pred četrto popoldne. Dvoranski mali nogomet igramo vsak ponedeljek ob šestih popoldne že vse od izgradnje dvorane leta 2001. Drugi delovni dnevi pa so prepuščeni zahtevam podjetja in dela. Če sem v podjetju, končam okrog pete ali šeste ure, če pa sem na terenu, pa kakor kdaj. Najdete čas tudi za druæino? Veliko hodim na bližnje hribe. Ženi so sprehodi sicer vsakodnevna rekreacija, jaz pa se ji pridružim, ko imam čas in voljo. Smo pa tudi redni obiskovalci Kranjske Gore, saj radi smučamo. No, letos morava z ženo še izkoristiti vavčer za počitnice, ki so nama ga kot novoletno darilo podarili sodelavci. To kaæe na povezanost v podjetju. Mislim, da se s tem kažejo močne povezave sodelavcev in sodelavk z vodstvom in med sabo. V podjetju vlada dobro razpoloženje, energija med zaposlenimi je zelo dobra. Za to se močno trudimo vsi, vodje in posamezniki, ki v podjetje prinesejo pozitivno energijo. Lahko se zahvalim vsem sodelavcem, ki s tako vnemo kreirajo potek dela v podjetju. Kako nagrajujete tovrstne iniciative? Seveda obstaja plačilo, ki ni nagrada, mora pa biti ustrezno povračilo za opravljeno delo. Imamo nagrade, ki smo jih poimenovali po dogodku Akademija vesolja. Med letom zaposleni na mesečni ravni zbirajo utrinke, deset takih utrinkov pa predstavlja dodatek k bruto plači. Poleg tega vsak konec januarja podelimo tudi pet nagrad, ki temeljijo na več kriterijih. Ocenjujemo oddane predloge in opravljeno delo, upoštevamo pa tudi ocene sodelavcev in vodij. Zakaj tak sistem nagrajevanja? Vsak dan se srečujemo z obilico dela, ki ga opravljamo rutinsko, in morda se prav zato lahko zgodijo napake. Koristni predlogi za odpravo teh pomankljivosti se zaposlenim porodijo med samim delom, zelo pogosto pa tudi ob zamenjavah zaposlenih, napredovanjih ali zamenjavah skupin. Delo

LOTRIČ laboratorij za meroslovje d. o. o., Selca Podjetje Lotrič je družinsko podjetje, ki deluje na področju meroslovja. Glavna dejavnost je pregled merilne in laboratorijske opreme. Kot samostojni podjetnik je sedanji lastnik Marko Lotrič pričel z obratovalnico v letu

1991. Podjetje izrazito vlaga v stalen razvoj novih rešitev, razvoj lastne programske opreme, nove izdelke ter storitve, pri čemer izjemno dobro sodeluje z raziskovalno sfero – inštituti, tehnološkimi centri, šolami, fakultetami, razvojnimi

v podjetju je namreč organizirano v treh skupinah, ki jih mi imenujemo Precizni, Modri in Prijetni. S prehodi med skupinami se prenašajo tudi pristopi in znanja. Sistem nagrad in dogodek Akademija vesolja odsevata filozofijo vašega podjetja. Nam lahko poveste kaj več o vašem etičnem kodeksu, ki se sklada s to filozofijo? Naš etični kodeks je rezultat delavnice na Akademiji vesolja. Kodeks predpisuje, kako je urejena garderoba, kako poteka komunikacija po telefonu, kako potekajo osebne interakcije ... V kodeksu se nismo omejevali s tem, kdo izvaja zadolžitve, ampak smo poudarili predvsem filozofijo podjetja, ki temelji na elementih življenja, torej vodi, zemlji in zraku, z ognjem v očeh pa dodajamo četrti element. Enotni smo, da so vrednote vode, ki je vir življenja, kakovost, zaupanje in točnost. Vrednote zemlje, ki nas hrani in nam daje pogoje za bivanje, so strokovnost, poštenost in čistost. Vrednote zraka, ki daje širini duha prosto pot, pa so inovativnost, odprtost in neskončnost. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke? Nagrada je vsekakor potrditev, da delamo prav in da delamo bolje kot preostali. Kaže nam pot in je tudi zaveza. Menim, da je vsako nagrado treba potrditi z delom tudi v prihodnje. Nedavno se je oblikovala nova vlada. Kaj pričakujete od nje? Vsi se strinjamo, da mora biti slovensko gospodarstvo zdravo. Mislim, da lahko ustvarimo zdravo gospodarstvo le tako, da ga rešimo bolnih podjetij. V mislih imam podjetja, ki krize ne morejo prebroditi zaradi zunanjih okoliščin, ne zaradi slabega poslovanja. V tej točki bi morala neka institucija, recimo država, taka podjetja na podlagi predhodne analize vzeti pod svoje okrilje, jim pomagati in s tem obdržati delovna mesta in znanje. Po sanaciji pa bi

centri – v domačih ter mednarodnih projektih. Številni postopki kalibracij in kontrol so plod lastnega znanja. Z inovativnimi rešitvami podjetje vsako leto širi področje akreditiranih storitev, ki jih akreditira pri Slovenski akreditaci-

ji, hkrati pa prenaša domačo prakso v svoja podjetja v tujini. Tako podjetje kot direktor Marko Lotrič sta prejemnika številnih nagrad s področja inovaci, najprestižnejša je gazela Gorenjske 2011. Podjetje, ki stalno povečuje število

zaposlenih, uporablja svoj etični kodeks in ima uvedene posebne okoljske programe. Družba je dejavno vključena v projekte lokalnega okolja, vsako leto pa finančno podpre vsaj eno humanitarno odpravo študentov medicine.

podjetje prodali nekdanjim lastnikom ali drugim zainteresiranim. Čeprav se ta ukrep morda ne zdi povsem normalen, se moramo zavedati, da nismo v normalnih gospodarskih okoliščinah. V pogojih, v katerih dve tretjini podjetij ne poslujeta dobro, tudi dobra podjetja ne morejo biti uspešna. Kako pa ste se vi spopadli s krizo? V krizi nam mora biti jasno, da dobra rešitev ali inovacija pomeni napredek in s tem konkurenčno prednost. Širitev akreditiranega obsega meritev, meroslovne rešitve in M & Q Akademija je naš odgovor na trenutne gospodarske razmere. Stalno spremljanje kazalnikov in doseganje učinkovitosti ter postavljenih ciljev so poslovna odličnost vseh sodelavk in sodelavcev. V zadnjem letu smo ustanovili štiri podjetja in se razširili na Hrvaško, v Bosno in Hercegovino, Srbijo in Makedonijo. Poleg tega se udeležujemo sejmov v Italiji, Avstriji, Nemčiji in na Češkem. Kje se vidite čez deset let? Postali bomo referenčni meroslovni laboratorij v regiji in z vodilnimi področji merjenja našega laboratorija prepoznavni na globalnem trgu. Lahko izpostavite še kakšno zanimivost, morda anekdoto, ki ste jo doæiveli kot direktor podjetja? Na poti podjetništva sem srečal veliko ljudi. Jože Nograšek, to je človek z veliko začetnico. Najine poti so se stekle v eno že v letu 1993, ko mi je ponudil možnost, da nadaljujem njegovo 25-letno tradicijo meroslovja. Dogovorila sva se za sodelovanje. Organiziral mi je prvo ekspertno šolanje v tujini, mi pomagal pri rednem delu in z enim očesom spremljal tudi mojo družino. Lepega dne je predlagal, da bi se žena Mojca prav tako zaposlila v družinskem podjetju . »Marko ne skrbi, za njeno plačo bom jaz poskrbel,« je bila Jožetova popotnica. Nato je dobro leto redno prihajal ob torkih, sredah in četrtkih ter s svojim delom prenašal znanje na sodelavce in držal dano besedo.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 33

marjan mačko©ek, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

S hitro odzivnostjo i©čemo trÆne ni©e Marjan Mačko©ek je zrasel ob Æelezarni ©tore. Æe kot otrok je æelel postati del tega, za majhen kraj na robu Celja, pomembnega velikana. Odličen strateg, ki je svoje znanje uporabljal æe kot trener košarkarske ekipe, ve, da sta za uspeh podjetja ključna timsko delo in zadovoljstvo vseh vpletenih.

V kakšnem odnosu ste z æelezarno? Ob železarni sem tako rekoč zrasel in bil z njo ves čas v stiku. Že kot otroci smo se vsi videli zaposleni v železarni, nismo pa še vedeli, kakšno delo bo kdo opravljal. Ker sem si želel delati v tem okolju, sem se po osnovni šoli odločil za tehnično šolo, po končanem šolanju pa se takoj zaposlil v tovarni. To je bilo sicer malo nenavadno, saj sem šolo končal z odličnim uspehom, a sem se sočasno vpisal na izredni študij strojništva v Mariboru. Po prvi stopnji na fakulteti sem šel služit vojaščino, nato pa končal še drugo stopnjo študija. Pri tridesetih letih sem tako imel že več kot deset let delovne dobe in precej izkušenj.

S filozofijo "just in time" æelimo biti prvi v nišah. Čeprav delujemo na globalnem trgu, veliki æelezarji niso naša konkurenca. Kako ste sploh pričeli kariero v æelezarni? V tovarni sem delal sprva kot konstruktor orodij, nato kot tehnolog, potem sem postal vodja priprave orodja. Med študijem na drugi stopnji sem se pričel ukvarjati s tehnologijo računalniško vodenih strojev, kar je bilo v tistih časih nekaj povsem novega. S tem so se takrat ukvarjali le v akademski sferi, v proizvodnji pa je bila povsem neznana tehnologija. To je bilo obdobje, ko sta se pred mano odpirali dve različni karierni poti. Lahko bi se odločil za akademsko kariero, saj sem imel ponudbo za asistenta na fakulteti, druga možnost pa je bila ostati v gospodarstvu. Odločili ste se za gospodarstvo. Res je. Žena je želela ostati v Laškem in ni bila naklonjena preselitvi v Maribor, verjetno je to pretehtalo. Z otroki so prišle tudi druge obveznosti in aktivnosti, ki sem jih usklajeval s službenimi ambicijami. Upam, da mi je to uspelo, saj mislim, da družinsko življenje res ne sme trpeti zaradi zaposlitve.

34 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Kakšen je vaš delovnik? Moj delovni čas uradno traja od 7. do 15. ure, ker pa je temeljna vrednota podjetja hitra odzivnost, opravljam delo, kadar je potrebno, tudi zunaj delovnega časa. Veliko priprav opravim doma v večernih urah. Velikokrat si želim iz prve roke izvedeti, kako potekajo procesi v podjetju, zato si marsikatero soboto ali nedeljo vzamem čas in obiščem zaposlene v proizvodnji in se pogovarjam z njimi. To je odlična metoda za pridobivanje pravih informacij. Prostega časa vam torej ne ostane veliko. Kako ga preæivite? Lahko rečem, da sem svoje športne ambicije izživel že v preteklosti. V mladosti sem namreč igral košarko, naredil sem trenersko šolo in si pridobil zvezno jugoslovansko licenco za trenerja. Nikoli nisem bil zagovornik ekstremizma, zato se tudi zdaj rekreiram v mejah normale, ne pretiravam. Ne posvečam se samo enemu športu, pač pa se prilagajam okoliščinam. Držim se načela, da se rekreiram vsaj dvakrat na teden. Poleg športa pa precej časa posvetim svojemu hobiju – zanima me tehnična dediščina. Če se vrnemo k podjetju — kakšen je bil vaš upravljavski pristop ob prihodu v ©tore Steel? Ko sem leta 1996 prišel v današnjo družbo Štore Steel, sem kot strojnik padel v »metalurške vode«. Držal sem se načela, da je z zaposlenimi, ki so na voljo, treba storiti čim več. Nisem zagovornik pristopa, pri katerem direktor v podjetje pripelje celotno svojo ekipo. Na osnovi pregleda podjetja sem namreč ugotovil, da imamo dovolj znanja in veščin za uspešno delo in dobre poslovne rezultate. Dodatne sodelavce smo iskali le na področjih, kjer smo bili z znanjem šibkejši, pri tem pa sem se zatekel k osebam, katerih sposobnosti sem poznal in ki sem jim zaupal.

Marjan Mačkošek je prišel v štorsko �elezarno leta 1996 kot član sanacijske ekipe, dve leti pozneje pa je prevzel vodenje podjetja. Je odličen krizni mened�er, saj najbolje deluje ravno v razmerah, ko je vsem najte�je. Je eden najbolj zaslu�nih, da dru�ba ©tore Steel še vedno posluje, in to odlično.

Kakšni so sicer vaši zaposleni? Sem zagovornik mladega kadra. V tovarni smo morali veliko mladih delavcev postaviti na precej izpostavljena mesta, naloga nas starejših sodelav-

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 35

miroslav pikovnik, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

©tore Steel d. o. o., ©tore Podjetje Štore Steel je v celoti v lasti domačih lastnikov. Prva železarna je bila postavljena leta 1851, danes podjetje izdeluje vzmetna, inženirska in EXEM-jekla. Čeprav je zaradi razmer v segmentu proizvodnje gospodarskih vozil v evropski avtomobilski industriji v letu 2009 družba doživela izjemen upad naročil in prihodkov, so razvojno usmerjeni lastniki, večletno strateško razvojno naravnano vodenje družbe, hitro in učinkovito ukrepa-

nje vodstva družbe ob izrednih razmerah vzor za premagovanje kriznih razmer in primer dobre prakse. Družba je uvedla številne kadrovske in finančne ukrepe ter tržne in razvojne aktivnosti in v manj kot dveh letih ji je uspelo doseči dobiček v poslovanju in dobičkonosnost kapitala in sredstev, ki celo presega panožno povprečje. Izvoz presega 65 odstotkov celotne prodaje, in to na trgih, kjer konkurirajo največjim proizvajalcem jekla. Pospešene

raziskave v času krize, katerih rezultat so novi izdelki, in investicija v novo valjarsko progo, ki omogoča nišno proizvodnjo, zagotavljajo dolgoročno razvojno naravnanost podjetja. K temu pripomorejo še novi pristopi k varovanju okolja in upoštevanje okoljskih standardov ter tudi posebni pristopi k spodbujanju inovacij. Družbeno odgovornost izkazujejo predvsem v lokalnem okolju s podpiranjem delovanja prostovoljnih organizacij, v katere so včlanjeni zaposleni.

cev pa je bila, da jim pomagamo. Mlade kadre smo res vrgli v vodo, a jim ponudili tudi rešilni jopič. Zanimiv je podatek, da smo pri 520 zaposlenih v desetih letih zaposlili kar 320 novih delavcev, od tega v zadnjih petih 180. Zaradi velikega števila mladih delavcev na različnih položajih je treba precej napora vložiti v prenos znanja in izkušenj. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke? Nagrada je seveda veliko priznanje meni osebno, razumem pa jo tudi kot nagrado industriji, ki je bila obsojena na propad. Mislim, da je to nagrada vsem, ki so kakorkoli pripomogli k obstanku te industrije. Kako močno je kriza prizadela jeklarsko industrijo? Predstavljajte si, da imate leta 2008 131 milijonov evrov realizacije, v naslednjem letu pa ta številka upade na 45 milijonov evrov. Pri takih spremembah vsa ekonomska teorija odpove in za marsikoga je to nepredstavljivo, nerešljivo. Mi pa smo v letu 2010 realizacijo skoraj podvojili, lani pa jo še povečali na 120 milijonov evrov. Tako smo se zelo približali obdobju pred krizo. Nam lahko zaupate recept? Enostavnega recepta ni. O tem sem pravzaprav že dvakrat predaval in vedno poudaril, da gre za seštevek različnih ukrepov. Vzpostavili smo popoln nadzor nad stroški, lastniki smo izvedli dokapitalizacijo, nekatere zaposlene dali na čakanje, nekaterim pa skrajšali delovni čas. Del delovnega časa je bil namenjen izobraževanju in zadržanju zaposle-

36 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

nih v delovni kondiciji. Nismo odpuščali, ker smo se zavedali, da je znanje izredno pomembno in da ga je treba obdržati za obdobje ponovne rasti. Verjetno ni šlo samo za varčevanje? Hkrati smo seveda iskali nove trge in nove priložnosti. Postopoma smo spreminjali proizvodni program, se usmerili tudi na panogo proizvajalcev osebnih vozil ter se držali pristopa »just in time«. Ko se je cikel pričel obračati navzgor, smo bili sposobni hitro odgovoriti na zahteve na trgu. V obdobju krize so se toge dobaviteljske verige raztrgale, to pa je dalo priložnost manjšim podjetjem. Z vnovično rastjo trga se dobaviteljske verige oblikujejo na novo, s tem pa nastajajo priložnosti za hitro odzivna podjetja, kot je naše. V čem ste tako drugačni od tekmecev? S filozofijo »just in time« želimo biti prvi v nišah. Čeprav delujemo na globalnem trgu, veliki železarji niso naša konkurenca. Oni namreč želijo dosegati ekonomijo obsega, pri tem pa puščajo dovolj niš za uspešen razvoj manjših podjetij. Kaj pa pričakujete od nove vlade? Prepričan sem, da lahko zagon ustvarijo samo ljudje, a je tem ljudem to treba omogočiti. Mislim, da je treba plače visokokvalificiranega strokovnega kadra manj obdavčiti, davčne stopnje za bolj stimulativne plače so previsoke. S stališča podjetja so bolj stimulativne plače velik strošek, neto izplačilo zaposlenim pa ni ustrezno višje. Poleg tega podpiram davčne olajšave za investicije, saj so prav te gonilna sila vsakega razvoja. Precej ste bili kritični tudi do javne uprave. Mislim, da je treba birokratski aparat korenito zmanjšati. Javno sem že poudaril, da te države ne vodi politika, ampak nižji uradniški sloji. Doživeli smo že, da birokratski aparat na nižjih ravneh dela stvari, ki nimajo zveze z realnim življenjem in vztraja pri nekaterih togih, nerazumnih odločitvah. Zamenjava oblasti tega žal ne spremeni, saj so pozicije uslužbencev javne uprave nedotakljive. Kakšna bi po vašem mnenju morala biti vloga gospodarstva v druæbi? Menim, da mora vsako podjetje razmišljati o petih dejavnikih, ki so nujni za uspešno delo: dobavitelji, kupci, zaposleni, lastniki in okolje, v katerem deluje. Če je kateri od teh elementov nezadovoljen, je podjetje neuspešno in dolgoročno obsojeno na propad. Zdi se, da se spretno izmikate propadu. Vedno sem se lotil težavnih projektov, pri katerih bi marsikdo že vrgel puško v koruzo. Za zdaj sem bil pri tem uspešen.

Za spremembe mora© biti naiven

Miroslav Pikovnik je človek, ki meni, da spremembe sprejemamo prepočasi in da nas rutina ubija. Svoj uspeh pripisuje pogumu in odločitvam, ki se drugim dostikrat zdijo nenavadne. Ogromno vlaga v zaposlene, saj se v povprečju izobra�ujejo po 110 ur na leto, predvsem zato, da lahko sledijo spremembah, ki se tudi v panogi, kot je računovodstvo, dogajajo zelo hitro.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 37

Miroslav Pikovnik začne svoj dan precej pred šesto uro zjutraj. Z redno jutranjo telovadbo svoj organizem pripravi na napore, ki sledijo skozi dan. A od svojih zaposlenih ne zahteva asketskega æivljenja. Prav nasprotno, daje jim veliko svobode, tudi tako, da lahko več časa posvetijo druæini. Je vizionar in zagovarja naivnost kot gonilo za nujno potrebne spremembe.

Prejeli ste tudi naziv Skriti podjetniški prvak. Za kaj gre? Naziv smo dobili, ker so nas prepoznali kot nekoga, pri katerem se kažejo možnosti za uspeh. Za vsa velika podjetja namreč velja, da že pred prepoznavnostjo v širši javnosti izkazujejo lastnosti, ki so ključne za uspeh. Smo pa kljub nagradi še vedno precej skriti, saj nas pozna razmeroma malo ljudi, sploh prek meja. Kakšen je vaš recept za uspeh, v čem ste drugačni? Spoznal sem, da se od drugih razlikujemo po naivnosti. Smo veliko bolj naivni kot drugi, saj verjamemo v ideje, ki se drugim zdijo nepredstavljive. Jasno je, da večkrat brcnemo v temo, a večkrat tudi uspemo. Dobre odločitve so bile združevanje računovodskih servisov, brezpapirno poslovanje in širitev na nove trge. Tudi osebno najbolj uživam v uresničevanju novih idej, v prepričevanju sodelavcev o pravilnosti zamisli, ki se zdijo na prvi pogled nemogoče.

S sodelavci imamo tihi dogovor, da se do osme ure zjutraj ne motimo. To je čas čiste produktivnosti. Dejali ste, da je bila širitev na nove trge posledica take naivnosti. Po državah nekdanje Jugoslavije se širimo že dve leti, rezultati širjenja pa so odlični. Pri tem smo se odločili za nišo, ki jo predstavljajo podjetja v slovenskem lastništvu na teh trgih. Tem podjetjem zagotavljamo podporo, saj so njihova pričakovanja višja od ponudbe, ki jo omogočajo srbski računovodski servisi. Izkušnje kažejo, da smo v Sloveniji pri storitvah veliko bolje organizirani. Lahko bi celo rekel, da smo po zavzetosti, pridnosti in organiziranosti od deset do petnajst let pred njimi. Kako pa občutite prehod iz analognega v digitalni svet? Zdi se mi, da te spremembe potekajo počasi, celo nenormalno počasi. V Uniji smo leta 2005 uvedli brezpapirno poslovanje, a smo v podjetju še skoraj celo leto preverjali, ali je zapis v elektronski verziji identičen tistemu na papirju. Verjetno novosti sprejemamo prepočasi, ker se bojimo sprememb. Rutina pa nas ubija. Čeprav obstajajo orodja za ele-

38 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

ktronsko poslovanje, ki omogočajo velike prihranke, se ne uporabljajo množično. Je ovira birokratski aparat? Ne bi rekel. Slovenska uprava je, kar se tega tiče, zelo napredna. Papirno poslovanje zahtevajo le še za potrebe statistike in v poslovnih bankah. Čudi pa me, da banke še niso povsem sprejele brezpapirnega poslovanja. Bilance jim je treba še vedno dostavljati v papirni obliki. Kaj pričakujete od nove vlade? Sem politično neopredeljen, a v času vlade, ki je bila na oblasti med letoma 2004 in 2008, se je prvič zgodilo, da smo naročnikom spremembe v zakonodaji predstavljali z veseljem. Pri takratnih spremembah izjemoma ni šlo zgolj za nove davke in zahteve do podjetij, ampak so bili postopki za podjetja res bolj prijazni. Mislim, da je to prava smer. Menim tudi, da bodo prilivi večji, če bomo znižali davčno stopnjo, saj bo osnova višja. Po drugi strani pa me preseneča, da se novi mandatar ni udeležil januarskega srečanja Združenja Manager. Gre za dogodek, na katerem se vsako leto zbere več sto slovenskih menedžerjev in je eden glavnih gospodarskih dogodkov. Mislim, da je predsednik vlade z neudeležbo pokazal, da menedžerji niso tisti, s katerimi se želi pogovarjati. Kljub precej obseæni gospodarski krizi vaše poslovanje ni bilo okrnjeno. Kriza nas pravzaprav ni prizadela. Delamo na specifičnem trgu, saj naše stranke niso klasične. Te stranke ne potrebujejo le naših storitev vodenja evidenc za potrebe države, ampak želijo tudi dodatne storitve. Lahko bi rekel, da so naše stranke uspešna podjetja, saj z izjemo nekaj gradbenih in avtomobilskih posredniških podjetij tudi sama niso utrpela krize. Kaj vam pomeni nagrada GZS za izjemne gospodarske in podjetniške doseæke? Osebno mi nagrada pomeni veliko, predvsem zato, ker nas je predlagala Zbornica računovodskih servisov. Štejem si v čast, da so me predlagali kolegi, torej tudi moja konkurenca. Ključ za uspeh so verjetno tudi sodelavci. Kako jih izbirate? Lani se nam je pridružila vodja kadrovske službe, ki izbira sodelavce prek klasičnih postopkov, osnovo

Unija računovodska hi©a d. d., Brezovica pri Ljubljani Družbo Unija je predsednik uprave Miroslav Pikovnik v zadnjih letih popeljal med najuspešnejše računovodske servise v Sloveniji, kar potrjuje tudi prejem nagrade za naj računovodski servis zadnja tri leta zapored. Rast podjetja prikazuje tudi širitev

dejavnosti z računovodskih storitev, davčnega svetovanja, kadrovskih storitev na svetovanje za projekte evropskih in slovenskih skladov, e-računovodske storitve (prvi pridobili dovoljenje Arhiva Republike Slovenije za brezpapirno poslovanje) ter MOX

za sprejem pa predstavljata strokovni in osebnostni del. V zadnjem času smo osredotočeni na iskanje res odličnih kandidatov, ki izkazujejo velik potencial. Izberemo samo najboljše, zato pa pravzaprav ves čas zaposlujemo. Zaposlimo namreč vsakogar, ki izkaže tak potencial, ne glede na trenutne potrebe. Veliko delate? Vsako jutro vstanem okrog pol petih. Do šestih zjutraj imam čas samo zase, ki ga namenim za jutranjo telovadbo in druge priprave za ta dan. Tako v pisarno pridem zgodaj zjutraj, okrog šeste ure, in sem tam do tretje ali četrte ure. Podaljšujem zelo redko, tako kot velika večina zaposlenih pa imam rad jutranje delo. S sodelavci imamo tihi dogovor, da se do osme ure zjutraj ne motimo. To je čas čiste produktivnosti. Sicer pa imajo zaposleni gibljiv delovni čas? Gibljiv delovni čas je del ukrepov za ustvarjanje do družine prijaznega podjetja. Od osmih do dveh popoldne velja za zaposlene obvezna prisotnost, razporeditev preostalega delovnega časa pa je odvisna od njihovih želja in obveznosti. Poleg gibljivega delovnega časa imamo tudi dela prost dan na prvi šolski dan, višino regresa določamo glede na število otrok. Celotna ideja do družine prijaznega podjetja je zasnovana na dolgoročni učinkovitosti. Vsako leto dodajamo novosti, nove ukrepe in ugodnosti, saj v letu dni ni mogoče vsega spremeniti. Kaj vas v poslu najbolj razveseli? Vsekakor zadovoljni deležniki, torej stranke, zaposleni in druga skupnost. Da lahko rečeš, da si naredil nekaj dobrega za širši krog ljudi. Veliko govorite o naivnosti. Bi jo priporočili celotnemu slovenskemu gospodarstvu? Vsekakor. V Sloveniji smo preveč »ziheraški«. Seveda ne govorim kot računovodja, mislim, da ni podjetnika, ki bi si želel naivnega računovodjo. Govorim o podjetnikih in o tem, da je vsaka stvar za nekaj dobra. Če želimo kaj spremeniti, smo sami

– mobilno poslovanje za mikro podjetja. Dolgoročno rast zagotavljajo s sledenjem sodobnim smernicam v informacijski tehnologiji, potrebam trga po specializiranih storitvah in sistemom »vse na enem mestu« ter širitvijo dejavnosti v regijo Adriatic.

Razvojno in inovacijsko komponento v storitveni ponudbi omogočajo z lastnim registriranim RR-oddelkom, vključevanjem v inovativne projekte, kot partnerji v projektu Kompetenčni center za razvoj kadrov v računovodski dejavnosti in kot ustanovitelji Inšti-

tuta za računovodstvo. Družbeno odgovornost potrjuje tudi certifikat družini prijaznega podjetja, poleg tega je Unija članica Mreže za družbeno odgovornost Slovenije (društva Ekvilib). K varovanju okolja prispevajo z uvajanjem brezpapirnega poslovanja.

tisti, ki moramo narediti prvi korak. Če ga morda naredimo v levo in se zaletimo, potem pač poskusimo v desno, če spet ne gre, pa nazaj … Enkrat bomo že našli pravo pot. Da pa ne bomo naredili preveč napačnih korakov, je seveda potrebno izobraževanje. Tudi tukaj mislim, da imamo vsaj glede podjetništva v Sloveniji še veliko rezerve. Žal opažam, da je še zelo veliko podjetnikov, ki ponavljajo napake drugih, a ker nimajo časa za izobraževanje, se seveda drugače kot iz lastnih napak ne morejo učiti. Torej ne govorim o čisti naivnosti v smislu kar bo, pa bo, ampak o tem, da ko vemo, da smo preštudirali vse, kar je poznano, in gremo na pot, ki jo ni prehodil še nihče pred nami, takrat moramo pač biti enostavno naivni in si reči, da bo uspelo. Če v to ne verjameš, potem je verjetno ta pot že končana. Lahko izpostavite še kakšno zanimivost, morda anekdoto, ki ste jo doæiveli kot direktor podjetja? Ko smo kupili parcelo na Brezovici z gradbenim dovoljenjem za poslovno zgradbo, je na enem izmed sestankov župan poudaril, da bo poskrbel za to, da tukaj nikoli ne bo zrasel stanovanjski blok. Takrat nam preprosto nihče ni verjel, da bomo res zgradili tako veliko poslovno stavbo le za računovodski servis, saj računovodje vendarle sedimo doma za kuhinjsko mizo, ne pa v tako veliko stavbo. Prepričan je bil, da bomo stavbo zgradili, nato pa jo preuredili v stanovanja. Pa je nismo! Kje se vidite čez deset let? Cel kup idej je, od mentorja, svetovalca, predavatelja do pustolovca, morda s čolnom na poti okoli sveta, morda projekti v smeri dobrodelnosti … Pravzaprav nimam pojma, kje bom čez deset let in se s tem niti ne obremenjujem s takimi oddaljenimi cilji. Pomembno je, da bom v teh desetih letih naredil in doživel še kaj res dobrega, v katero smer bo šlo, pa bomo videli.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 39

gregor pipan, PREJEMNIK NAGRADE GZS ZA LETO 2011

Sodelujemo z največjimi konkurenti Gregor Pipan je skupaj z Juretom Pompetom æe od ustanovitve podjetja srce in duša mlade, a zagnane ekipe, ki se ne ustraši niti svetovno znanih računalniških korporacij. Z njimi raje sodeluje, kot da bi se spuščal v boj z Goljatom. Kot ljubiteljski modelar se zaveda, da mora vsaka stvar, ki gre gor, nekoč tudi nazaj na tla, pomembno je le, da je pristanek vedno dovolj mehak.

Kako se začne vaš delovni dan? Precej odvisno od tega, kakšna je bila noč. Imam majhne otroke in včasih ne spim veliko, načeloma pa pridem v pisarno med šesto in osmo uro. Najprej pregledam e-pošto, če se je morda kaj nujnega nabralo v nabiralniku, potem z zaposlenimi opravim neformalne pogovore o projektih, ki potekajo v podjetju. V podjetju sem od osem do deset ur, odvisno od faze projekta. Kakšen dan ostanem malo dlje in delam nadure, kakšen dan pa mi uspe oditi prej – v veliko veselje žene in otrok.

Ko je nek produkt zrel za komercializacijo, ustanovimo ločeno podjetje (spin-off), ki nato deluje samostojno. Kaj počnete v prostem času, verjetno ga ni veliko? Ob koncih tedna želim čim več časa posvetiti družini. Ukvarjam se tudi z modelarstvom, letala in helikopterji so trenutno moja strast. Pri tem hobiju lahko popolnoma »odklopim«, misli odtavajo stran od vsakdanjih skrbi. Seveda pa najdem čas tudi za šport in rekreacijo. Če želi človek dobro delati, mora ostati v dobri psihofizični kondiciji. Kateri meseci so za vaše podjetje najbolj naporni? Od septembra do novembra je po navadi zelo pestro, ker želimo projekte dokončati do konca leta, turbulentna sta tudi marec in april, ko začenjamo nekatere nove projekte. Kaj vam pomeni nagrada GZS za posebne doseæke? Vsekakor je to priznanje za minulo delo, zadnjih deset let smo se trudili uspeti na trgu z inovativ-

40 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

nimi IT- izdelki in storitvami. Pokazali smo, da znamo sestaviti kakovostno in motivirano ekipo in uspešno unovčiti skupno znanje. Lepo je, ko tudi drugi opazijo tvoje uspehe. Kako nagrajujete svoje zaposlene? Različno. Dodelimo jim dodatne projekte, ki niso strogo vezani na stranke, temveč so bolj raziskovalne narave, in jim s tem omogočimo več svobode, da izrazijo svojo samoiniciativo ter razvijajo svoje ideje. Nagradimo jih tudi z boljšo strojno opremo po njihovi želji, z obiskom katere izmed konferenc v tujini in podobno. Ste v vašem podjetju občutili krizo? Kako ji kljubujete? Zagotovo se je povpraševanje tudi pri nas nekoliko zmanjšalo, vendar z različnimi produkti poskušamo manko nadomestiti drugje. V teh časih je zanimiv produkt ISL Online, ki omogoča podporo in sodelovanje na daljavo prek spleta in podjetjem pomaga nižati stroške. Vemo, da je v krizi to pomemben dejavnik pri poslovanju. Zato nam je prodaja tega izdelka solidno rasla. Drugi segment pa so dolgoročne pogodbe, ki jih imamo za razne razvojne projekte, tam pa se nihanja, ki se dogajajo iz leta v leto, ne poznajo toliko. Sodelujete s katero izmed univerz? Sodelujemo s številnimi raziskovalnimi organizacijami po Evropi, od Anglije do Izraela (Fraunhofer inštitut, INRIA v Franciji), sicer pa se povezujemo tudi z nekaterimi večjimi podjetji v panogi (SAP, Intel, IBM). Želimo biti konkurenčni, tako da sodelujemo z najboljšimi in se od njih tudi kaj naučimo. V Sloveniji je precej dobrih podjetij v naši panogi, zato je treba neprestano delati še bolje. Je pa res, da vsi najdemo svojo tržno nišo, se specializiramo in zato

Za Gregorja Pipana je podjetništvo način �ivljenja, prisega na sproščenost pri delu, iskrene odnose z veliko smeha in prilagodljiv delovni čas. �e od ustanovitve se zaveda, da je podjetje najbolje financirati z lastnim denarjem, saj je tako še najmanj mo�nosti, da zaideš v te�ave, ko se pojavijo krizna obdobja.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 41

pokrovitelji prireditve

Xlab d. o. o., Ljubljana Xlab je razvojno IT podjetje z močnim raziskovalnim zaledjem na področju porazdeljenih sistemov, predvsem omrežij Grid in omrežij enak z enakim. Xlabovo rešitev za sodelovanje prek interneta ISL Online uporablja na tisoče podjetij v več kot sto državah. Na področju medicine so na svetovnem trgu uveljavljeni s programom za 3D-vizualizacijo in obdelavo medicinskih slik, programom za virtualno kolonoskopijo in z rešitvijo za zajemanje in obdelavo slik v nuklearni medicini.

Podjetje dosega izrazito dobre razvojne, finančne in izvozne rezultate. Povprečje panoge presega po dodani vrednosti na zaposlenega, nizkih stroških ter izvozu v prihodkih, izjemno visoka je tudi dobičkonosnost sredstev in kapitala, koeficient zadolženosti pa nizek. S stalnim razvojem, posodabljanjem in novimi produkti konkurirajo močnim evropskim in ameriškim multinacionalkam. Inovativna dejavnost ter sodelovanje v številnih mednarodnih projektih s področja porazde-

ljenega računalništva, interdisciplinarnih projektih, projektih strukturnih skladov, inovativnih skupinah in kompetenčnih centrih podjetju omogočata in zagotavljata ohranitev položaja nosilca IT razvoja. Podjetje, kjer ima kar 85 odstotkov zaposlenih višjo oziroma visoko izobrazbo, je tako tudi nosilec številnih inovativnih idej in prejemnik nagrad, kot so eurocloud award Slovenia 2011, business professional 2011 in druge.

morda niti nimamo neposredne konkurence. Morda je ta še najbolj vidna pri iskanju novih kadrov. Pri nas manjka dobrih programerjev? Zagotovo je na tako tehničnem področju, kot je informatika, in v tako majhni deželi, kot je Slovenija, strokovni kader omejen. Na leto pride s fakultet okoli 20 res dobrih posameznikov in ti se potem porazdelijo med številna podjetja, ki delujejo v naši panogi. Če je takega kadra pri nas premalo, ga lahko pridobite iz tujine? Si lahko slovensko podjetje privošči tujega strokovnjaka? V zadnjih letih sem že večkrat javno poudaril, da imamo preveliko davčno obremenitev na tem področju. Všeč mi je, da je za naše področje postal minister doktor Žiga Turk, ki pozna področje raziskav in razvoja in s tem povezano problematiko nagrajevanja nadpovprečnih dosežkov. Od vlade pričakujem, da bo opravljala svoj posel. Tako kot se moramo podjetja potruditi za vsak evro, pričakujem, da se bo tudi vlada potrudila v smeri izboljšanja blaginje družbe. Reforme je pač treba sprejeti. Ste druæbeno odgovorno podjetje? Zavedamo se, da ne moremo samo jemati iz širšega ekosistema. Tako smo na primer lani po katastrofalni jedrski nesreči na Japonskem ponudili našo programsko opremo ISL Online brezplačno v uporabo vsem, ki so jo na tistem območju potrebovali. Dobro sodelujemo tudi s Planinsko zvezo Slovenije,

42 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

glavni pokrovitelj

s pomočjo produkta Gaea+ želimo naše gore bolj približati ljudem. Lotevamo pa se tudi sponzoriranja individualnih projektov, na primer lani smo bili partner projekta Očistimo Slovenijo in izdelali izobraževalno igrico SMETris. XLAB je koordinator projekta DEDI, v okviru katerega nastaja Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. V podjetju ločujemo odpadke … Je vaše podjetje inovativno? Kako? Po mojem mnenju smo precej inovativni, tudi naš pristop je inovativen. Poudarjamo raziskave in razvoj (približno 70 odstotkov vseh zaposlenih dela na tem področju) in na tem področju sodelujemo z najboljšimi podjetji z vsega sveta. Naš cilj je konkurirati tudi precej večjim podjetjem, kot je naše. Ena izmed komponent inovativnosti je tudi spodbujanje te v podjetju. Posameznike motiviramo, da si prizadevajo narediti nekaj novega. Na primer v letu 2010 smo vsakemu zaposlenemu omogočili, da opravi izobraževanje in pridobi certifikat s poljubnega področja. S tem smo jim dali možnost, da pokažejo, kaj jih zanima, in delajo v smeri, ki jih veseli.

srebrni pokrovitelji

Kako ste začeli karierno pot? Kariero sem začel na Fakulteti za elektrotehniko, nadaljeval na Inštitutu Jožefa Štefana, bil še v nekaj podjetjih, vendar nisem našel točno tistega, kar sem si želel v življenju početi. Delati inovativno, vedno nove in nove tehnologije in jih ponujati trgu. Zato sem si rekel, zakaj pa se ne bi sam dokazal. In tako smo s tremi prijatelji začeli kot start-up podjetje. Kako se računalničar na začetku poslovanja znajde med bilancami podjetja? Začeli smo v okviru tehnološkega parka in izkoristili tamkajšnje podporno okolje. Med tremi soustanovitelji je bil tudi kolega, po izobrazbi ekonomist, ki je prevzel finančno-ekonomske naloge. Pomembno je, da je v podjetju nekdo, ki se spozna na bilance podjetja. Bilance je dobro poznati, sploh če jih æeliš predstaviti bankam ... Nikoli nismo imeli posojil, enostavno gremo v smeri »spin offov«. Ko je nek produkt zrel za komericializacijo, torej preide iz faze raziskav in osnovnega razvoja v komercialno fazo, ustanovimo ločeno podjetje, ki deluje samostojno. Mi želimo igrati vlogo inkubatorja, spodbujamo idejo, da ekipa prevzame lastništvo nad produktom, da se posameznik identificira s produktom in za to tudi živi.

bronasti pokrovitelji

Z znanjem do cilja!

pokrovitelj akreditacij

medijski pokrovitelj

pokrovitelj spletne aplikacije

pokrovitelji pogostitve

Kakšni so vaši cilji in ambicije v naslednjih petih letih? Vsekakor si želim, da bi nam uspel res opazen globalen projekt. Za nas to pomeni, da manjši ekipi ljudi uspe s produktom prinesti v podjetje večmilijonske prihodke. Moja osebna želja pa je tudi, da bi imel vendarle več časa za družino. Upam, da mi bo uspelo to dvoje uskladiti.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 43

inovativna slovenija

KOLO, ELEKTRIKA, ÆARNICA … IZHOD IZ KRIZE? Edina konstanta so spremembe, pravi pregovor. Druæba vstopa v obdobje inovativnosti, v katerem bomo razmišljali in delovali drugače. A kako? Kako zagotoviti uspešen razvoj podjetij in celotne druæbe? Kakšen bo zmagovalec nove dobe? Besedilo: Katra Terlep Vlachy in Matevž Straus, ilustracija: Zoran Pungerčar

Kaj pravzaprav je inovativnost, koliko je prisotna v Sloveniji in kakšni so trendi? Odgovore na vprašanja, ki se nam postavljajo, smo poiskali pri treh strokovnjakih, ki se s tovrstnimi vprašanji ukvarjajo vsak dan: pri zaslužnem prof. ddr. Matjažu Muleju, avtorju teorije inovativnega poslovanja in več kot 1.600 člankov ter aktivnem članu Inštituta za razvoj socialne odgovornosti; izr. prof. dr. Borutu Likarju, enem od pionirjev koncepta inovativne mladine in direktorju Inštituta za inovativnost in tehnologijo ter profesorju na Fakulteti za management v Kopru; ter doc. dr. Zdenki Ženko, ki na Ekonomski fakulteti v Mariboru predava in raziskuje menedžment inovacij, kreativno razmišljanje in odločanje, dejavna pa je tudi pri vključevanju inovatorstva v osnovne in srednje šole.

Inovativnost in slovenci Indeks SII, Skupni inovacijski indeks, umešča Slovenijo po inovacijskem potencialu v evropsko povprečje, medtem pa BDP kaže precej slabše razmere – obstoječih potencialov ne znamo izkoristiti.

ZMOTE Vsi trije sogovorniki so enotni o nekaterih napačnih prepričanjih o inovativnosti. Prepričani so, da dajanje idej še ni inovativnost, zmotna pa je tudi misel, da je inovativnost izvedljiva le s talentom za ustvarjanje, brez

44 Glas Gospodarstva

silne vztrajnosti. Ne drži niti, da štejejo le tehnično-tehnološke inovacije, med pogoji pa samo denar. Naši sogovorniki se strinjajo tudi, da tistih, ki jim ni uspelo prvič, ne smemo šteti za neinovativne. To dr. Likar prikaže z aforizmom: »Če ti

posebna izdaja

marec 2012

ponovno ni uspelo, nisi neuspešen, neuspešen si takrat, ko nehaš poskušati.« In »Današnje ideje so jutrišnje žetve. Iz večine bo pognala trava, iz redkih močno drevo.«

Tudi raziskava Fakultete za management (UP) in Fakultete za računalništvo (UL) je pokazala, da je inovativnost slovenskih podjetij slabša, kot jo prikazujejo najpogosteje uporabljani statistični kazalniki. Ti sicer kažejo, da delež prihodkov, ustvarjenih z inovacijami, dosega le 62 odstotkov vrednosti glede na EU-27 in je skoraj dvakrat manjši od nemškega, podpovprečen pa je tudi delež inovacijskih prihodkov, dosežen z izdelki in storitvami, ki so na trgu novost. Smo predvsem država inovacijskih sledilcev, visokotehnološka podjetja pa inovativnost obvladujejo slabo, celo slabše kot nizkotehnološka, pojasni dr. Likar. Ddr. Mulej razlog za nizko stopnjo inovativnosti vidi predvsem v zgodovinskih okoliščinah in izseljevanju podjetnih Evropejcev v ZDA, ki je za nekatere evropske narode pomenilo večji odliv prebivalstva kot za druge. Tako so denimo Nemci in Angleži v štirih desetletjih pred 1. svetovno vojno izgubili od tri do štiri odstotke, Slovenci pa kar 20 odstotkov (predvsem podjetnega) prebivalstva. Posledice

opažamo danes predvsem v odnosu Slovencev do inovativnih oseb, saj inovativni posamezniki še vedno veljajo za nenormalne, inovativnost pa še ni dobila pravega mesta v družbi. V visokem šolstvu je tako študij invencijsko-inovacijsko-difuzijskih procesov in njihovega menedžmenta mogoče najti le izjemoma, še manj je usposabljanj za interdisciplinarno sodelovanje. Brez podjetnosti in konkuriranja pa inoviranje ni mogoče.

In čeprav Slovenija predvsem v zadnjih letih zaostaja za najbolj inovativnimi družbami, to ne pomeni, da vrhunskih inovativnih podjetij v Sloveniji ni. Ta podjetja znajo izkoristiti pozitivne lastnosti slovenskega okolja (prilagodljivost, iznajdljivost, razumevanje drugačnih zahtev odjemalcev, vztrajnost, odprtost, sprejemanje kulturne raznolikosti in sposobnost komuniciranja) in na njih graditi svoje poslovanje, doda dr. Ženko.

PODJETNIŠTVO IN MOŽGANI Podjetniško življenje za možgane prinaša pozitivne in negativne učinke: nevarnost, da bi ljudi z intelektualno napornimi poklici prizadela Alzheimerjeva bolezen, je res 40 odstotkov manjša, vendar ima stres,

VERJETNOST ZA USPEH Inovacija je nov uspeh nove zamisli. Njena vrednost je tako tudi v tem, da služi uporabnikom. Ne smemo torej pozabiti, da ti odločajo, kaj je inovacija in kaj je neuspešen poskus. Naštete predpostav-

ŽENSKE Inovatorke so po številu šibkejše kot njihovi moški kolegi in morda drži splošna percepcija, da so tudi manj lene. Dr. Likar namreč razlaga, da je lenoba eden izmed dejavnikov inoviranja, saj vodi k iskanju načinov za opra-

ki pogosto spremlja take poklice, kvarne posledice, ki uničujejo nevrone. Velja si zapomniti, da nanje pozitivno vplivata fizična in možganska aktivnost ter uravnotežena prehrana, ki izničujeta negativne učinke stresa.

ke pa so ozko sito za inovativne ideje, zato ni presenetljivo, da uspe le ena izmed tri tisoč zamisli, eden izmed sto patentov in štirje izmed stotih uradnih inovacijskih projektov velikih podjetij.

vljanje del z manj napora. A za doseganje nadpovprečnih rezultatov sta poleg ustvarjalnosti potrebna vsaj še znanje in resno delo. Kljub manjšemu številu inovatork se ženske lahko pohvalijo z Marie Curie, eno iz-

Glas Gospodarstva

med prvih prejemnic Nobelove nagrade, podpišejo pa se lahko še pod kopico pomembnih inovacij, kot so avtomobilski brisalci, pomivalni stroj, električni grelnik za vodo, kevlar in požarni izhod.

posebna izdaja

marec 2012 45

inovativna slovenija

Razmerje kazalnikov SLO/EU-27, v odstotkih Odstotek inovacijsko aktivnih

Delež prihodkov od inovacij proizvodov v celotnih prihodkih

Delež prihodkov od inovacij proizvodov, novih za trg, v celotnih prihodkih od inovacij

Vir: Dr. Likar, (Ne)inovativnost slovenskega gospodarstva

Predelovalci skupaj

Storitveniki skupaj

138

Začeti je treba zgodaj Dr. Ženkova meni, da se razvijanje sposobnosti za inovativnost lahko začne že v osnovni šoli. Na tej ravni tako že izvajajo programe razvijanja veščin komuniciranja, skupinskega reševanja problemov, prepoznavanja priložnosti in sodelovanja za razvijanje podjetniških idej v koristne novosti. Pripravljen je tudi izbirni program za srednješolce, pri katerem bi spoznavali proces razvoja idej v invencije in inovacije, razvijali podjetniške veščine in čut za družbeno odgovorne podjetniške aktivnosti, s katerimi bi ustvarjali družbeno blaginjo. Na ravni osnovnih šol pa poteka tudi program UPI, usmerjen v dvig ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti, dodaja dr. Likar. Na nujnost vključevanja veščin inovatorstva v izobraževalni sistem opozarja tudi ddr. Mulej, ki predlaga uvedbo študija inovacijskega menedžmenta za inženirje in učenja metod za ustvarjalno sodelovanje. Po njegovem mnenju ne bi smel nihče (predvsem pa politiki in drugi vodje) dobiti vplivnega položaja, če ne bi opravil tovrstnih izpitov in pokazal inovativnosti tudi v praksi. Kot meni dr. Likar, bodo sadove obrodili le vložki v dvig inovacijske kulture in klime s postavljanjem ambicioznih, a realnih ciljev, identifikacijo priložnosti, generiranjem invencij, obvladovanjem sistema nagrajevanja, raziskovalnim delom, inovacijsko/ raziskovalnim sodelovanjem znotraj podjetij in širšega okolja ter obvladovanjem tveganj in dejavnikov, ki ovirajo inovativnost. Le pravilno vlaganje v obvladovanje ustvarjalnosti, RR in inovativnost bo vodilo do pozitivnih gospodarskih rezultatov.

Izhod iz krize? Inovacije so lahko tehnološke, upravljavske, procesne ali sistemske. Lahko so novost za posameznika,

46 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

Dodana vrednost na zaposlenega

ZAUPAJTE STROKOVNOSTI - TU SMO ZA VAS.

Iz našega SLOGANA SLEDI, da dajemo strokovnosti velik poudarek. Pri svojem delu uporabljamo najvišje standarde kakovosti opravljanja storitev, kot so opredeljene v CERTIFIKATU »AFAQ Service Covenant audit statutaire Premium«.

mikro ali makro okolje, strokovnjaki pa opozarjajo, da do najboljših rezultatov vodi sodelovanje in iz tega izhajajoče sinergije. A pri izhodu iz krize so tehnično-tehnološke inovacije le nujno orodje, saj je po mnenju ddr. Muleja do bistvene inovacije prišlo pri prehodu iz neoliberalne ekonomike k družbeni odgovornosti. Ta temelji na upoštevanju in razvoju etike soodvisnosti medsebojno različnih elementov družbe in njihovi čim večji celovitosti. Nekaterim »vizionarskim podjetjem« je namreč uspelo prav zato, ker se namesto ukazovalnih vodij imela na vodilnih položajih zelo sodelovalne osebe. Dr. Likar je namreč prepričan, da »dolgoročno do ekonomskega, socialnega in osebnega napredka vodijo le znanje, ustvarjalnost in inovativnost v povezavi s sistemskim razmišljanjem, družbeno odgovornostjo in poštenjem. Največja inovacija prihodnosti bo sprememba nas samih!«. Na inovativnost lahko gledamo z več vidikov, od širših družbenih do tistih, ki so osredotočeni na poslovanje podjetja. V podjetju nas zanima, kako spodbuditi inovativnost zaposlenih, kako jo nagraditi in kakšno delovno okolje je za to potrebno. Iščemo konkretne ukrepe, ki hitro obrodijo sadove. A ta pogled moramo kombinirati z makro vidikom, saj smo vpeti v širše družbeno okolje. Inovativnost je namreč predvsem način razmišljanja. Za uspeh moramo izstopiti iz obstoječih rutinskih aktivnosti in iskati drugačne oblike poslovanja. Časi so težki, vendar poznamo zdravilo – inovativnost je penicilin za krizo. Čas je za inovativen pristop do inovativnosti.

ŽE VEČ KOT 20 LET SMO Z VAMI V PROSTORU EVROPSKE SKUPNOSTI NA PODROČJU REVIDIRANJA 33 revizije računovodskih izkazov 33 revizije poslovanja (performance audit) 33 ovrednotenje sistemov notranjih kontrol

33 uvajanje notranje revizije 33 izvajanje notranjih revizij v javnem sektorju 33 revizije stvarnih vložkov in dokapitalizacije

33 revizije v primerih prisilne poravnave 33 preiskovanje računovodskih izkazov 33 revizije projektov Phare 33 opravljanje revizijskih poslov iz naslova sredstev iz EU

Pisarna v mariboru

Pisarna na ptuju

Pisarna v ljubljani

Cankarjeva ulica 24 2000 Maribor

Osojnikova 3 2250 Ptuj

Dunajska cesta 101 1000 Ljubljana

tel + 386 2 229 80 82 fax + 386 2 229 80 84

tel + 386 2 749 26 82 fax + 386 2 749 26 80

tel + 386 1 59 091 400 fax + 386 1 59 091 401 e-mail: revizija@abc-revizija.si

Adria Mobil, d. o. o.

Ljudje, ljudje, ljudje in ljudje

Adria Mobil, d. o. o. Stra©ka cesta 50 Novo mesto e-pošta: info@adria-mobil.si telefon: + 386 7 39 37 100

Adria Mobil je s celovito paleto avtodomov, počitniških prikolic in mobilnih hišic ena vodilnih druæb v evropski panogi karavaninga, ki poleg osnovnega programa ponuja tudi druge produkte in storitve za aktivno preæivljanje prostega časa.

Na piedestalu Poleg inovativnih poslovnih modelov in grajenja partnerskih povezav z vsemi deležniki so produktne inovacije v programu počitniških prikolic, avtodomov in mobilnih stanovanjskih enot za Adrio Mobil ključne, saj so v očeh kupca eden glavnih kriterijev diferenciacije in konkurenčne prednosti blagovne znamke Adria.

Dejavniki inovativnosti

www.adria-mobil.com

Adria Mobil je v svoji strategiji in praksi zavezana interesom svojih deležnikov, kar najbolje

ponazarja primer poslovnega partnerstva, ki ga Novomeščani z nekaterimi evropskimi distributerji vzajemno uspešno gradijo skoraj 30 let.

Inovativnost, uspešnost in širši pogled

Nagrajeni avtodom Matrix Supreme.

Znanje in spodbude Novomeščani inovativnost spodbujajo pri vseh zaposlenih, saj verjamejo, da so lahko prav vsi ustvarjalni in tudi z majhnimi korekcijami in ustvarjalnostjo pripomorejo k odličnosti vodenja in izvajanja poslovnih procesov. Njihov pristop temelji na finančnem nagrajevanju vseh prispelih predlogov, predvsem pa na spodbujanju in nagrajevanju dobrih medosebnih odnosov in timskega dela.

Zadovoljevanje Æelja kupcev z neprestanimi izbolj©avami

48 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

skem trgu dosegajo več kot 6-odstotni træni deleæ.

355

Odprtost in povezave

zaposlenih. Rezultat inovativnih projektov so v prvi vrsti produkti, ki jih vsako leto izboljšajo. V sezoni 2012 so razvili pet popolnoma

træno naravnani ter izvozno usmerjeni poslovni strategiji. To v druæbi Adria Mobil zasledujejo tudi danes, in sicer na 29 trgih ter treh celinah — Evropi, Aziji in Avstraliji, pri čemer na evrop-

Pričakovanja kupcev in tudi drugih deležnikov so vsako leto večja, to pa zahteva nenehno inovativnost in ustvarjanje dodane vrednosti za kupce, zaposlene, lastnike in druge deležnike. Inovacije dajejo produktom inovativnih predlogov so in blagovni znamki značaj v letu 2011 dali zaposleni in identiteto ter nazadnje, a v Adrii Mobil. še zdaleč ne najmanj pomembno – prepoznavnost za kupca.

Čeprav se pogosto vse začne z idejo, je inovativna dejavnost kontinuiran in načrtovan proces, ki temelji na znanju, izkušnjah, tehnoloških zmogljivostih in predvsem organizacijski kulturi. Lahko bi rekli, da ima podjetje razvit inovacijski sistem »4L«, ki pomeni: ljudje, ljudje, ljudje in ljudje, zato veliko energije vlagajo prav v načrtovanje osebnega in kariernega razvoja ključnih kadrov.

Adria Mobil ima že od ustanovitve svoj razvojni oddelek, kjer so znanje, inovativnost in ustvarjalnost vrednota ter potrebne lastnosti

Bogata zgodovina druæbe sega v leto 1965, ko je bila v Novem mestu razvita in izdelana prva počitniška prikolica — Adria 375. Dejstvo, da so æe prvo prikolico prodali na ©vedsko, priča o

novih serij, tri serije prenovili, razvili popolnoma nov koncept kopalnice in razširili uporabo ogrevalnega sistema Alde na 30

Nagrade in uspehi odstotkov vseh produktov. Poleg tega pa novomeško podjetje ves čas izboljšuje in nadgrajuje tudi podrobnosti v dizajnu vseh izdelkov

ter dodaja nove tlorisne rešitve, s katerimi želi zadovoljiti različne želje kupcev v vseh najpomembnejših cenovnih razredih.

Adria Mobil dokazuje svojo inovativnost tudi z nagradami na tujih sejmih. Tako je na sejmu v Düsseldorfu za avtodom Matrix Supreme prejela evropsko nagrado za inovativnost v panogi karavaninga (drugo mesto), v izboru »König-Kunde-Award 2011« pa je osvojila prvo mesto v kategoriji avtodomov in vanov. Nagrada, ki temelji na glasovanju bralcev nemške revije Reise Mobil, ji je bila podelje-

na v šestih od skupno osmih kategorij izbora (razmerje med ceno in kakovostjo, potovalno

V izboru "König-Kunde-Award 2011", ki temelji na glasovanju bralcev nemške revije Reise Mobil, je Adria Mobil osvojila prvo mesto v kategoriji avtodomov in vanov. udobje, dizajn, kakovost, skrb za kupca in bivalno udobje).

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 49

AlgEn, center za algne tehnologije, d.o.o.

Re©itve iz laboratorija

AlgEn, center za algne tehnologije, d.o.o. Brnčičeva ulica 29 Ljubljana

e-pošta: info@algen.si telefon: +386 40 884 566 www.algen.si

Podjetje AlgEn se ukvarja z algnimi tehnologijami. To v najširšem smislu pomeni vse, kar potrebujemo za nadzorovano gojenje alg v velikem merilu in za uporabo pridobljene algne biomase.

AlgEn je nastal kot spin-off Inovacijsko razvojnega inštituta Univerze v Ljubljani in podjetja, ki je to dejavnost gojilo kot stransko dejavnost. Aktivnosti v smeri oblikovanja centra

za algne tehnologije so se začele æe v letu 2008, podjetje pa je bilo ustanovljeno leta 2010. V njem sodelujejo štirje ustanovni partnerji.

Na piedestalu

rešitve. Gre za industrializacijo rešitev, ki so v laboratorijskem merilu bolj ali manj znane, v inVsako tehnološko ukvarjanje z algami je inovadustrijskem merilu pa pomenijo številne tivno. Gre za dejavnost, ki je postala tehnološke, procesne in ekonomske zanimiva zaradi njenega potenciala izzive. Del njihovih raziskav v zvezi z biogorivi, nimajo pa še Cilj EU za sega tudi v biologijo samo: uveljavljenih rešitev in prav leto 2010 za biogoriva v izbor vrst, združb in njihovo vsak segment ponuja zelo transportu pomeni 31 odstotkov prilagajanje določenim veliko možnosti za inovarazmeram. cije. AlgEn se ukvarja s kmetijskih površin; z algami bi to krmiljenjem fotobiorelahko dosegli na aktorjev za zagotavljanje Odprtost in povezave optimalnih pogojev rasti, Razvojne povezave pods koncentriranjem algne jetja vključujejo številne biomase s hidrocikloni in partnerje: Biotehniško faz izvedbo algno-bakterijkulteto, Inštitut za celulozo skega čiščenja industrijskih in papir, PTS iz Münchna, v odpadnih voda. okviru projekta FP7 pa sodeslovenske (nekmetijske) luje s konzorcijem partnerjev, površine. ki obsega tudi Univerzo v WageDejavniki ningenu kot referenčno institucijo inovativnosti na tem področju. AlgEn je ustanovni član Pri algnih tehnologijah gre za inovativnost Evropskega združenja za algno biomaso - EABA. načina uporabe, inovativne procese in tehnološke

0,5%

UPORABA ALG PRI ČI©ČENJU ODPADNIH VOD IN RECIKLIRANJU TOPLOGREDNIH PLINOV Velikega potenciala za algne tehnologije, obdelave odpadnih vod, so se lotili v partnerskem sodelovanju znotraj projekta Albaqua (Cornet), polletno pilotno testiranje pa izvedli na odpadnih vodah Tovarne papirja Goričane. Inovativen postopek, ki vključuje tudi mikroalge, omo-

50 Glas Gospodarstva

goča velike energetske prihranke ob bistveno boljši kakovosti obdelane vode. Vsebnost kisika je daleč nad vrednostjo klasičnih bioloških čistilnih napravah, vsebnost organskih snovi, glavnega onesnažila v papirništvu, pa pod mejo občutljivosti merilnega postopka.

posebna izdaja

marec 2012

Podobno instalacijo, ki omogoča recikliranje toplogrednih plinov, mineralnih nutrientov in veliko manjše okoljske obremenitve načrtujejo za obdelavo bioplinskega digestata. S preliminarnimi poskusi so ugotovili, da je tekoči del digestacijskega ostanka zelo primeren substrat

za gojenje mikroalg. Pridobljeno biomaso lahko uporabijo za proizvodnjo različnih bioproduktov npr. lipidov, proteinov, biognojil in energentov od biodiesla do bioplina. Še letos načrtujejo postavitev industrijske pilotne instalacije s prostornino 30 m3,kjer

bodo lahko testirali postopek obdelave odpadnih vod skozi celo leto. Na osnovi analiz tekočega in suhega dela bodo lahko določili stopnjo očiščenja vodnih izpustov in uporabnost pridobljene biomase.

V laboratoriju lahko testirajo primernost različnih substratov za gojenje alg tudi v 60 litrskih cevnih fotobioreaktorjih.

Inovativnost, uspešnost in širši pogled Na področju algnih tehnologij in tudi širše na področju biotehnologij ni uspešnega nastopa na trgu brez inovativnosti. Njihovo področje je še v znamenju sodelovanja med bodočimi tekmeci: nihče še nima prodorne tehnologije in najbrž bo takšna tehnologija sestavljena iz komponent različnih razvijalcev; naša prizadevanja so usmerjena v to, da bo na tem področju opazen in komercialno uspešen tudi naš prispevek.

Znanje in spodbude Podjetje AlgEn sestavljajo sodelavci različnih strok, matematik mikrobiologa in biolog. Že sama sestava tima je osnova za ustvarjalno okolje. Od biologije, ki skuša v vsako razmišljanje vključiti čimveč žive in nežive narave, kar seveda naredi sistem zelo kompleksen, prek mikrobiologije, ki razmišljanje osredotoči na svet malih organizmov, do matematike, ki skuša celotno zgodbo postaviti v merljive količine in jo narediti ekonomsko izvedljivo. Ker delujejo na področju, ki je v svetovnem merilu še dokaj nerazvito, morajo za vsak korak iskati

inovativne rešitve. To jim omogoča sproščeno vzdušje, veliko odprtega komuniciranja in skrbno načrtovano delo.

Zakaj pravzaprav alge? Alge so »rastline«, ki rastejo občutno hitreje kot prave rastline in so lahko vir dragocenih surovin od biogoriv do prehranskih dodatkov in biofarma-

Na področju algnih tehnologij ni uspešnega nastopa brez inovativnosti; v pogjetju AlgEn takšno okolje zagotavljajo s sodelovanjem različnih strok: matematike, mikrobiologije in biologije. cevtikov. Za gojenje alg ne potrebujejo kmetijskih zemljišč. Lahko jih gojijo v odprtih bazenih ali v zaprtih fotobioreaktorjih, na degradiranih kopnih in vodnih površinah, v puščavah in morju. V kontroliranem okolju lahko alge uspevajo vse leto. Ker jih žanjejo sproti, je vedno na voljo svež proizvod in skladiščenje ni potrebno.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 51

ARGAS d.o.o.

ARGAS d.o.o. Pot na Armes 40 Senovo e-pošta: argas@siol.si telefon: 8281 Senovo gsm: 040 721 656+ 386 7 497 17 35

Jože STOPAR direktor

Pot na Armes 40 Tel.: 07 49 71 247 Fax: 07 49 72 247

e-mail: argas@siol.net

www.argas.si

Podjetnik Joæe Stopar se æe od leta 1996 ukvarja izključno s protipoæarnimi sistemi, zaradi širjenja dejavnosti in novega poslovnega pristopa pa je leta 2006 preoblikoval svoj status samo-

stojnega podjetnika v druæbo ARGAS d.o.o. Osnovna dejavnost podjetja je vzdræevanje protipoæarnih sistemov v naših največjih in najpomembnejših podjetjih kot so Helios, Lek,

Mercator, Papirnica Vevče, Predilnica Litija in drugi, hkrati pa se širi tudi na področje Balkana.

ARGAS d.o.o. je podjetje, ki se ukvarja s sistemi aktivne protipoæarne zaščite. Podjetje odlikuje inovativni avtomatsko ročni gasilni sistem namenjen uporabi v avtomobilih, tovornjakih in vozilih nasploh.

Na piedestalu

rata, saj se le ta spremeni v 24 ur delujočo proti požarno napravo. Vozilo je tako Avtomatsko ročni gasilni sistem je varno pred požarom, tudi ko mi dokaj preprost in zelo učinkovit sami nimamo možnosti za sistem za zgodnjo odkrivanje posredovanje. Poleg tega in gašenje požara na vozilih. lahko sistem uporabimo Požar detektira in pogasi tudi kot samostojni ročni praktično v 14 sekundah. gasilni aparat za gašenje Posledično je škoda mala na drugih predmetih, in brez nevarnosti za ali objektih (pomoč udeležence v dogodku drugim vozilom, v požaru na vozilu. naravi...). avtomatsko-ročnih gasilnih sistemov

Dejavniki inovativnosti

45000 je �e uspešno vgrajenih v vozila ter

Odprtost

inovativne Seawayove hibridne in povezave Tehnologija protipožarnejahte greenline. ga avtomobilskega sistema Podjetje ARGAS ima je združitev avtomatskega vzpostavljene kontakte z načina delovanja, ter ročnega ministrstvom za promet, saj gasilnega aparata. Tako se poveča bi morala prometna zakonodaučinkovitost ročnega gasilnega apaja vsebovati tudi segment požarne

hitrej©e ga©enje Ob tragični nesreči, ki se je zgodila na Poljanskem klancu pri Trebnjem, ko je v prometni nesreči v vozilih zgorelo osem oseb, so se v podjetju ARGAS začeli ukvarjati z zaščito pred požari na vozilih. Opravljene so bile številne razi-

52 Glas Gospodarstva

skave na tem področju in sicer od preučevanja zakonodaje, kot možne izbire stvarne zaščite pred požarom. Ugotovljeno je bilo, da je zakonodaja skromna in temelji na starem JUS standardu iz 80-ih let prejšnjega stoletja. Poleg tega ob-

posebna izdaja

marec 2012

stajajo za zaščito pred požari na vozilih samo ali klasični ročni gasilniki ali pa avtomatski sistemi. Z ročnimi gasilniki si sami ob požaru največkrat ne moremo pomagati: prepozno opazimo požar, nismo

dovolj strokovni za uporabo, neprimerno oblečeni, vlada panika in strah. Ko odpremo pokrov motorja dovedemo kisik in še pospešimo gorenje. Ob hudi nesreči so potniki pogosto ukleščeni v vozilu in poškodovani in tako pravzaprav

Ročni gasilni aparat, skrit v prtljaæniku, preko napeljane cevke pogasi poæar, ki nastane pod pokrovom motorja.

brez možnosti za samopomoč. Avtomatski sistemi, so omejeni (samo v svojem okolju delovanja) in pa precej dražji od patentnega izdelka podjetja ARGAS.

varnosti na vozilih. Ob požarih na vozilih poleg neposredne škode nastane tudi posredna škoda: na infrastrukturi (ceste, predori...) in logistiki (zaprti deli cest, zastoji in čakanje v koloni). Takšne obremenitve so ogromen strošek za državo, kot tudi za varnost v prometu. Če bi naši tovornjaki imeli vgrajen takšen protipožarni sistem, kot ga ponuja ARGAS, lani poleti Avstrijci slovenskim tovornjakarjem ne bi grozili z zapiranjem karavanškega tunela.

Inovativnost in uspešnost Sistem je edinstven na svetovnem trgu in v takšni obliki nima konkurence. Ima ogromen tržni potencial, saj je samo v Evropi registrano prek 300 milijonov vozil, vsako leto pa se registrira še 14 milijonov novih. V nekaterih evropskih državah je ročni gasilnik del obvezne opreme, tako da bi bilo moč ARGAS-ov gasilni sistem uporabiti kot nadgradnjo za ročni gasilnik. Proizvod odpira možnost 1400 novih delavnih mest samo za potrebe slovenskega trga.

Znanje in spodbude Inovacija je tehnološko, ekološko in ekonomsko naravnana in prinaša ogromno dodane vrednosti. Zaradi njene naravnanosti, bi jo bilo smiselno zakonsko podpreti. Varnost je segment, ki ga ljudje vse premalo upoštevamo in spoštujemo. Med ljudmi prevladuje mnenje, da se požar na

Tehnologija protipoæarnega avtomobilskega sistema je zdruæitev avtomatskega načina delovanja, ter ročnega gasilnega aparata. vozilu dogaja drugim in ne nam, kljub temu da dnevno zasledimo novice o požarih na vozilih, kot tudi o njihovih tragičnih posledicah in da se vse to lahko že danes zgodi tudi nam. Da bi bil sistem globalno učinkovit, bi morali zakonsko predpisati vgradnjo in uporabo avtomatskoročnega sistema.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 53

ETI Elektroelement, d. d.

Zasavska tradicija inovativnosti

ETI Elektroelement, d. d. Obrezija 5 Izlake e-pošta: eti@eti.si telefon: + 386 3 56 57 570 www.eti.si www.etigroup.eu

Od leta 1950 do danes se je ETI razvil v vodilnega svetovnega proizvajalca rešitev za stanovanjske in poslovne električne inštalacije, inštalacije v industriji, distribucijo električne energije za nizko

in srednjo napetost ter močnostno elektroniko in polprevodnike, poleg tega pa proizvaja tudi izdelke tehnične keramike, orodja in naprave ter izdelke iz plastike in tehnične gume. Koncern ETI danes zaposluje

več kot 1.600 ljudi, svoje izdelke pa prodaja v več kot 60 dræav.

ETI iz Izlak ima 12 hčerinskih druæb, od tega kar 11 v tujini. S celostnim pristopom, organiziranim spodbujanjem in podpiranjem inovativnosti se mu uspeva širiti na nove trge in v nove niše.

Odprtost in povezave

Na piedestalu

Najtesnejše sodelovanje podjetja poteka z GZS – Območno zbornico Zasavje, s katero je družba ETI pred 15 leti uspešno uvedla pravilnik in navodila za ocenjevanje, tako imenovani sistem Inovacije v ZasavKar ju. Sistem je pozneje prevzela tudi Gospodarska zbornica Slovenije in ga z nekaterimi spremembami prenesla na vseh 13 regionalnih zbornic v Sloveniji ter letos že devetič podelila priznanja za najboljše inovacije na prodaje so lani pomenili nacionalni ravni. novi izdelki.

Jedro inovativnosti podjetja ETI je predvsem tradicija, saj se organizirano izvajanje, spodbujanje in nagrajevanje inovacijskih predlogov izvaja že od leta 1968. Zaposleni tako vedo, da lahko za dobre inovacijske predloge, predvsem pa za njihovo realizacijo, pričakujejo pohvalo in materialno stimulacijo.

Dejavniki inovativnosti

3 1%

Prepoznana ključna dejavnika inovativnosti v družbi ETI sta vključevanje vseh ravni in funkcij v inovacijsko dejavnost ter izkoriščanje medsebojne komunikacije za iskanje novih rešitev ali pristopov. Poleg tega poskušajo v podjetju spodbujati zaposlene k iskanju bolj tveganih rešitev z manjšo verjetnostjo uspeha in vzpostavljajo pozitivno delovno okolje za doseganje pozitivnih rezultatov.

Inovativnost in uspešnost Inovativnost za ETI pomeni predvsem priložnost za hiter odgovor na zahteve in pričakovanja odjemalcev, kar je ena glavnih konkurenčnih prednosti podjetja. Dolgoletna tradicija in

Z inovacijami do prvenstva v trÆnih ni©ah Izlaška družba ETI zdaj izvaja razvojni projekt, ki je podprt s sredstvi evropskih razpisov, in sodeluje v kar dveh razvojnih centrih slovenskega gospodarstva, pri enem od njiju tudi kot vodilni

54 Glas Gospodarstva

partner. Poleg tega je s sistemsko rešitvijo ETI Green Protect za celostno nadtokovno, kratkostično in prenapetostno zaščito fotovoltaičnih in drugih sistemov s področja obnovljivih

posebna izdaja

marec 2012

virov energije eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki je zagotovil varnost porabnikov zelene energije. Uspešni so tudi pri razvoju inovativnih nišnih izdelkov na področju stikalne tehnike. V

Inovativno stikalo, ki ščiti pred posrednim dotikom delov pod napetostjo (na levi), in varovalčni ločilnik za fotovoltaične sisteme (na desni).

ETI so namreč razvili kombinirano zaščitno stikalo na diferenčni tok z nadtokovno zaščito KZS 1M, ki združuje lastnosti inštalacijskega odklopnika in zaščitnega stikala na diferenčni tok ter je v

prvi vrsti namenjeno zaščiti pred posrednim dotikom delov pod napetostjo. Omeniti je treba, da je ETI edini na svetu, ki takšno stikalo ponuja v enomodulni izvedbi.

inovativni dosežki na regionalni in nacionalni ravni dajejo izlaški družbi zagotovo ugled inovativnega podjetja.

ko za inovacijske predloge štejejo vse presežke pričakovanih rezultatov ustvarjalnosti. Profesionalna inovacijska dejavnost, ki ustvarja izjemno

Znanje in spodbude

ETI je s sistemsko rešitvijo ETI Green Protect eden prvih svetovnih proizvajalcev, ki zagotavlja varnost porabnikov zelene energije.

Inovacijski dejavnosti v družbi ETI namenjajo veliko pozornosti, saj se zavedajo, da je od nje odvisen dolgoročni uspeh podjetja. Zato v Izlakah spodbujajo tri vrste inovacijskih aktivnosti: koristne predloge, inovacijske predloge in profesionalno inovacijsko dejavnost. Kot koristne predloge razumejo izboljšave, ki pomenijo racionalnejšo rešitev, a za njih ni mogoče določiti obsega gospodarske koristi, medtem

dobre rezultate glede gospodarske koristi in industrijske lastnine, pa je v družbi ETI najbolj cenjena in nagrajevana.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 55

IDS, d. o. o.

VEDNO NA SLEDI

IDS je specializirano visokotehnološko podjetje, ki načrtuje lastne produkte ASSP in integrirana vezja po naročilu ASIC. Podjetje je usmerjeno v senzorske integrirane aplikacije ter Radio Frekvenčne Identifikacijske Sisteme (RFID), ki se jih uporablja v sistemih zagotavljanja kakovosti, identifikaciji in beleæenju pogojev skladiščenja in transporta.

Na piedestalu Jedro inovativnosti podjetja IDS so inovativni produkti na eni silicijevi rezini, ki so rezultat lastnega razvoja. V industriji RFID je podjetje poznano predvsem po tem, da integrirana vezja pokrivajo skoraj celoten spekter sistemov RFID, ki zajema izpraševalnike ter značke z integriranimi senzorji z možnostjo beleženja podatkov.

www.ids.si

posameznikov. Zavedamo pa se, da je treba dobro poznati trg, zato je raziskovanje in spremljanje trga domena vseh.

24 IDS ima

56 Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012

vrsto inovativnih rešitev, med katerimi je tudi nekaj priznanih prispevkov k znanosti. Pri načrtovanju so uporabili lastne rešitve, ki jih ščitijo s podeljenimi mednarodnimi patenti s področja RFID, štiri rešitve so bile vložene v postopek patentiranja.

IDS-R902DRM je UHF-izpraševalnik, ki je v osnovi razvit kot izpraševalnik pametnih kartic (Smart Active Label). Sistem na enem integriranem vezju uporablja novo tehnologijo DRM, ki jo je intergriralo podjetje IDS in omogoča

identifikacija

temperatura

pritisk

vibracije

vlaga

opozorilo

20 zaposlenih, večino z doktoratom znanosti in nekaj študentov na doktorskem študiju.

Čip za beleæenje pogojev transporta in sledenje v prehranski verigi.

Inovativnost, uspešnost in širši pogled

Pametna aktivna RFID značka in izpra©evalnik pametnih kartic procesiranje signalov najpogostejših zunanjih senzorjev različnih fizikalnih veličin in kemikalij. Proizvod sproti izračunava preostali rok trajanja živil pri spremljanju pogojev transporta v prehranski verigi. Tako kompleksen sistem, ki deluje z mikro porabo moči, ima vgrajeno

2000 se je podjetje postopoma začelo usmerjati v načrtovanje integriranih sistemov za uporabo v aplikacijah RFID in postavljati lastno blagovno znamko. Podjetje IDS, d. o. o., ima danes skupno

Odprtost in povezave

Na območju Slovenije sodelujejo s fakultetami za elektrotehniko, račupodeljenih mednarodnih nalništvo in informatiko, tako iz Ljubljane, kot tudi patentov, največ v EU, ZDA, iz Maribora, globalno pa na Kitajskem in v se povezujejo s proizvajalci Mehiki. aplikacij in načrtovalci infrastrukture na osnovi tehnologije Dejavniki inovativnosti RFID, na primer s podjetji Austria Inovativnost dosegajo s skupno Microsystems, Texas instruments, Thingželjo, da bi bili uspešni in vodilni na trgu. -magic in General Electric, kjer ids sodeluje Podjetje permanentno vlaga v razvoj, ključ do tudi pri razvoju novih aplikacij v katere bodo uspeha pa je predvsem kreativno, zanimivo vgrajevali produkte podjetja ids. in vsestransko raziskovalno delo ter interes

Inovativen produkt IDS-SL900A sodi v skupino pametnih aktivnih RFID-značk SAL, ang. Smart Active Label, ki ima vgrajen temperaturni senzor z območjem merjenja od –40 do +150 stopinj Celzija, integrirano uro brez zunanjega kristala in vmesnik za avtomatično napajanje in

Podjetje IDS, d. o. o., je bilo ustanovljeno leta 1996, kot spin-off Laboratorija za mikroelektroniko Univerze v Ljubljani. Od začetka je bilo izključno usmerjeno v načrtovanje integriranih vezij. Po letu

sočasno delovanje več izpraševalnikov v istem prostoru. Integrirani sistem je mogoče uporabiti v vseh aplikacijah UHF-RFID, saj je uporabniško konfigurabilen in vsebuje tudi ustrezno zaščito. Rešitve v sistemu ima podjetje IDS zaščitene z več deset mednarodnimi patenti.

Inovativnost pomeni imeti produkt, ki je boljši od izdelkov drugih udeležencev na trgu. Podjetje IDS je bilo pri nekaterih inovacijah prvo v svetu, denimo pri razvoju RFID-čitalnika na eni silicijevi rezini. Vendar za njih to ni dovolj. Želijo si najti pot na trg, biti prepričljivi, predvsem pa ponuditi nekaj več, nekaj boljšega, kar olajša vstop na zahtevno tržišče.

Znanje in spodbude V IDS-u se zavedajo, da je tržna prednost kratkotrajna in da je treba starejše produkte nadomestiti z novimi in inovativnimi idejami. To je poslanstvo ustvarjalcev, ki morajo biti ustrezno nagrajeni, kar je nujen del motivacije. Dobri inženirji morajo biti dobro plačani in imeti morajo vpliv na dogajanje, tudi v družbi sami.

Tehnološki doseæki Podjetje IDS je za namen radiofrekvenčne identifikacije razvilo celoten sklop HF in UHF-tehnologije izpraševalnikov ter pametnih značk, ki bo omogočila popolno avtomatizacijo

Podjetje IDS je razvilo celoten sklop HF in UHF-tehnologije in postalo vodilno na področju radiofrekvenčne identifikacije v svetovnem merilu. skladišč, beleženje pogojev skladiščenja in transporta ter avtomatizacijo nabavne verige in logistike v storitvenih dejavnostih. S tem postaja podjetje IDS vodilno na področju tehnologije radiofrekvenčne identifikacije v svetovnem merilu.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 57

INTERA, d. o. o.

Mladi, napredni in v oblaku

INTERA, d. o. o. Osojnikova cesta 3 Ptuj e-pošta: info@intera.si telefon: + 386 5 908 99 90

Intera zaposluje 10 mladih strokovnjakov na področju spletnih rešitev za CRM (upravljanje odnosov s strankami) in vodenje projektov. So zelo homogena ekipa, z veliko znanja z različnih področjih, kar omogoča kreativno "out of the box" razmišljanje in iskanje novih rešitev.

www.intrix.si

Letos Intera praznuje 10-letnico. V teh desetih letih so bili med največjimi ponudniki spletnih storitev. To področje njihovega delovanja je sedaj zdruæeno pod imenom Refresh. V zadnjih

petih letih pa so se ukvarjali predvsem s spletnimi rešitvami. So tudi eno prvih podjetij, ki je slovenskemu trgu ponudilo rešitev v oblaku, prav tako so med prvimi v Sloveniji prejeli certifikat

Druæini prijazno podjetje. Tretje leto zapored so tudi med naj zaposlovalci v izboru Zlata nit.

Na piedestalu

nja nalog v smeri rednih kratkih sestankov, vrednotenja nalog na podlagi razpoloPodjetje Intera se trudi razumeti potrežljivega časa in vrednosti za celotno be trga in navade uporabnikov, zato podjetje ter nenehno interakcijo se v družbi nenehno izobražujejo Več kot med celotno projektno skupino. na področju spletnih tehnologij, Zelo veliko vlagajo v konstanCRM in vodenja projektov. tno formalno in neformalno Svojim naročnikom tako izobraževanje zaposlenih ter lahko ponudijo njim prilav prenos znanja med vsemi gojene spletne aplikacije, ki vključenimi v delovni proces. jih je mogoče uvesti v kar najkrajšem času in z najnižjiuspešnih implementacij mi stroški. Odprtost sistema za CRM

300

in povezave

Dejavniki inovativnosti Za razvoj podjetja so ključni odnosi med ljudmi. Ti vplivajo na motivacijo, neprestano iskanje novih rešitev in željo po razvoju. Delovni procesi podjetja so zato prilagojeni agilni metodi SCRUM, ki optimizira njihovo produktivnost. Gre za odmik od klasične delitve in spremlja-

Sodelujejo s Fakulteto za računalništvo in Ekonomsko fakulteto Univerze v Ljubljani, Ekonomsko-poslovno fakulteto in Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, pa z GZS in ZITexom. Veliko sodelujejo z neodvisnimi inštitucijami na področju spletnih rešitev, oblaka in IT-stroke nasploh.

Inovativnost, uspešnost in širši pogled

prilagojena spletna re©itev za CRM in vodenje projektov Intrix Uspeh Intere je rezultat kreativnega delovnega procesa, razvoja lastne spletne rešitve Intrix, rednega izobraževanja in inovacij. Sodelavci so strokovnjaki na področju upravljanja odnosov s strankami (CRM) in vodenja projektov. Celotna ekipa je ustvar-

58 Glas Gospodarstva

jalna in povezana ter zna poslušati svoje naročnike, jim zagotoviti konkurenčno prednost in obenem postavljati nove trende spletnega komuniciranja. Razvijajo hitre in enostavne implementacije sicer zapletenih projektov na področju CRM in

posebna izdaja

marec 2012

vodenja projektov. Njihova razvojna platforma Intrix omogoča, da poslovno logiko in delovne procese zelo hitro prilagodijo želji naročnika, vključijo lahko tudi njegove posebne želje. Naštete lastnosti se odražajo tudi v nizkih stroških implemen-

Intrix - inovativni spletni program za vodenje odnosov s strankami

tacije, hitrejši uvedbi in uporabi. V praksi naročniki tako prihranijo do 30 odstotkov porabljenega časa in povečajo prodajo za vsaj 20 odstotkov. Rešitve podjetja Intera so t.i. »rešitve v oblaku«. Gre za svetovni trend, način IT podpore,

primer katerega je na primer Gmail ali Facebook. Tovrstne rešitve delujejo v spletnem okolju, kar pomeni, da je naročnik popolnoma neodvisen od preostalih IT-orodij in za uporabo potrebuje samo dostop do interneta.

Nove rešitve in ideje vpeljujejo na prav vseh področjih delovanja podjetja, denimo v razvoj, podporo, prodajo in marketing. V primerjavi s tekmeci več časa namenjajo interakciji z naročniki, ki so glavno vodilo pri nadaljnjem razvoju. Njihovo zadovoljstvo je eden izmed glavnih ciljev in nenehna spodbuda k izboljšavam. Zadovoljstvo naročnikov pripomore k skupni rasti podjetja, ustvarjanju dobrega imena in pridobivanju novih projektov.

Znanje in spodbude Idejam zaposlenih radi prisluhnejo in jih poskušajo vpeljati v delovne procese. Najboljše zamisli tudi nagradijo in tako spodbujajo konstanten razvoj. Pomembno je, da vsi zaposleni čutijo in vedo, koliko

lahko z dobrim predlogom vplivajo na uspeh podjetja, delovno okolje in zadovoljstvo naročnikov.

Med ključne vrednote podjetja štejejo zavezanost najsodobnejšim tehnologijam, strokovnost in pozitivno naravnanost. Tuji trgi Na tujih trgih je podjetje že dejavno, saj njegovi naročniki prihajajo tudi iz Hrvaške, Srbije, Kanade in Bolgarije. Doslej so svoje rešitve tržili prek partnerjev, letos pa so se hrvaškega trga lotili z delom lastne ekipe. V načrtu imajo tudi aktiven vstop na celotni trg nekdanje Jugoslavije.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 59

KOVIS, d. o. o.

Inovativnost spodbuja razvoj

KOVIS, d. o. o. Brezina 102 BreÆice e-pošta: info@kovis-group.com telefon: +386 7 499 11 80 www.kovis-group.com

Začetki podjetja Kovis segajo v leto 1976, ko je lastnik Anton Pangrčič pričel izdelovati dele za avtomobilsko industrijo in kmalu našel izziv v zavornih diskih za tirna vozila. Zahteven

proizvodni program ter ustrezna rast sta leta 1996 pripeljala podjetje do nakupa livarne v ©torah, v vseh letih pa sta se uspešno širili tudi dejavnost podjetja in prodajna mreæa. Podjetje se

lahko danes pohvali z odvisno druæbo v Srbiji in sodelovanjem z zahtevnimi partnerji, kot je krška jedrska elektrarna.

Dobre ideje ustvarjajo prihodnost, pravijo v breæiškem Kovis-u. Z njimi jim je uspelo uspešno prestati krizo in postati vodilno podjetje na trgu zavornih diskov in leæajnih ohišij za æelezniška vozila.

Na piedestalu

sabljanje in razvoj lastnega kadra skozi proizvodni proces, izbiro novih Inovativna dejavnost podjetja V obdobju tehnoloških naprav, strojev in je usmerjena v iskanje novih programov ter spremljanje tehnoloških rešitev predvsem med letoma 2012 in zahtev in potreb trga. V pri izdelkih za železniško 2016 podjetje Kovis pričakuje zadnjih letih pa poleg dejavnost. Iščejo in prepovečanje evropskega tr�nega omenjenih dejavnkov izkušajo nove, ekološko dele�a za vsaj pet odstotnih točk, vse bolj poudarjajo neoporečne materiale, tudi dejavnik pokritja velik poudarek pa svetovnega pa za eno odstotno točko. Kovis stroškov inovacijske dajejo konstruiranju si v omenjenem obdobju obeta dvig prihodkov dejavnosti. po teži lažjih izdelkov v segmentu zavornih diskov za in iskanju tehnoloških rešitev z izboljšanimi Inovativnost in termičnimi in mehanuspešnost skimi lastnostmi. Inovativnost podjetja vsekakor zbuja zanimanje obstoječih in potencialnih Dejavniki inovativnosti . odjemalcev ter s tem poglaMed glavne dejavnike inovablja poslovne odnose oziroma tivnosti v podjetju Kovis štejejo ustvarja nove. V Kovisu so mnenja, tipsko delo na vseh področjih, uspo-

15%

Varnej©i Æelezni©ki prevoz z novimi zavornimi diski Najbolj odmevna inovacija podjetja Kovis je zavorni disk za tirna vozila z novim hladilnim sistemom NET. Ta ob zaviranju zagotavlja hitrejše in enakomernejše odvajanje nastale toplote, kar vodi v manjše mehanske poškodbe na

60 Glas Gospodarstva

površini diska in precej podaljša življenjsko dobo diska. V praksi to pomeni, da vozilo, opremljeno s takimi diski, hitreje zmanjša hitrost oziroma se ustavi. Zavorni diski z novim hladilnim sistemom NET tako omogočajo večjo varnost vlakovne

posebna izdaja

marec 2012

kompozicije, potnikov, blaga in bližnjega okolja. Preizkusi tudi kažejo, da mehanske lastnosti ugodno vplivajo na manjšo obrabo zavornih oblog in na zmanjševanje hrupa med zaviranjem. Za novi disk je bilo opravljenih več računalni-

ških simulacij, rezultati pa so bili potrjeni tudi v laboratoriju CETRA Univerze v Žilini na Slovaškem. Pri primerjavi novega diska s staro različico in z diskom najmočnejšega tekmeca se je pokazalo izboljšanje kritičnih vrednosti za 12 odstot-

kov in 20 odstotkov. S tehnološkega vidika je inovacija zaradi konstrukcijskih omejitev na področju razvoja zavornih diskov zelo pomembna, vsem partnerjem v izdelovalno-prodajni verigi pa omogoča materialne in finančne prihranke.

Kovis proizvaja tudi sedla za vlačilce.

da so inovativni izdelki spodbujevalci razvoja in rasti podjetja, obenem pa so odlično trženjsko orodje. A ni vse v inovativnosti – izjemno velik pomen ima tudi prilagodljivost potrebam kupca. Tako skupina ponuja celoten razvoj izdelka, od priprave potrebne konstrukcije, izdelave odlitka v lastni livarni do končno obdelanega in površinsko zaščitenega izdelka, ki ga po potrebi tudi testirajo.

Odprtost in povezave V podjetju Kovis sodelujejo predvsem s strojnima fakultetama iz Maribora in Žiline na Slovaškem. Testiranja, ki so za to skupino izdelkov pogosto obvezna, opravljajo pri različnih akreditiranih inštitucijah, rezultati testiranj pa dajejo nepogrešljive informacije za nadaljnji razvoj in izboljšave.

Omejitve in ovire Pri omejitvah in ovirah inovativne dejavnosti velja izpostaviti tri dejavnike: pomanjkanje izobraženih kadrov, pomanjkanje sredstev in mačehovski odnos države do tega področja.

Znanje in spodbude Spodbujanje inovativnosti na vseh področjih delovanja je za Kovis ključnega pomena. Na eni strani je to gonilna sila razvoja podjetja, na drugi pa nepogrešljivo orodje za odzivanje na nove potrebe in zahteve trga. Zato si prizadeva-

V Kovisu so mnenja, da so inovativni izdelki spodbujevalci razvoja in rasti podjetja, obenem pa so odlično træenjsko orodje. jo za uvajanje ciljne inovacijske dejavnosti na vseh ravneh podjetja, in sicer od posameznika, prek skupin do podjetja oziroma skupine kot celote. Verjamejo, da bodo s timskim delom in učinkovitim prenosom znanja dosegli želeno raven inovativnosti.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 61

Lafarge Cement d. o. o.

Zavezani k trajnostni prihodnosti

Lafarge Cement d. o. o. Kolodvorska 5 Trbovlje e-pošta: info@lafarge.si telefon: + 386 3 56 52 300 www.lafarge.si

Začetki trboveljske cementarne segajo v daljnje leto 1876. Od leta 2002 je cementarna del skupine Lafarge, največjega proizvajalca gradbenih materialov na svetu. V druæbi so v zadnjih sedmih letih

v modernizacijo tovarne vloæili prek 32 milijonov evrov. Kar 78 odstotkov vloæenih sredstev je bilo namenjeno področju varovanja okolja. Visoko kakovostne izdelke tako proizvajajo ob zmanjševanju

njihovega ogljičnega odtisa, skrbi za zdravje in varnost zaposlenih, spoštovanju ter podpori razvoja skupnosti.

Lafarge je vodilno podjetje na področju gradbenih materialov na svetu, ki je cementni industriji nakazalo pot v trajnostno prihodnost. V vseh dræavah, v katerih so prisotni, so se zavezali k odgovornemu ravnanju. Proizvajajo visoko kakovostne izdelke za zadovoljitev potreb kupcev in okolja.

Na piedestalu

Dejavniki inovativnosti

Po vpeljavi glavnih investicij v okoljske izboljšave so dosegli zmanjšanje izpustov SO2 za več kot 97 odstotkov, NOx za več kot 60 odstotkov, emisij prahu iz izpustov pa za 50 odstotkov. Omeniti je treba, da okoljskih investicij po končani okoljski sanaciji podjetja niso končali, temveč jih bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Aktivnosti so usmerili tudi v pridobitev certifikata sistema ravnanja z okoljem ISO 14001, ki so ga prejeli pred dvema letoma.

V vseh državah, v katerih delujejo, so se zavezali k odgovornemu ravnanju. Proizvajajo glavnih investicij v okoljske visoko kakovostne izdelke izboljšave so dosegli zmanjšanje za zadovoljitev potreb izpustov SO2 za več kot kupcev in okolja. To počnejo ob zmanjševanju ogljičnega odtisa, skrbi za zdravje in varnost zaposlenih, spoštovanju ter . podpori razvoja skupnosti. Lafarge kot vodilno podjetje na področju gradbenih materialov na svetu je cementni industriji nakazal pot v trajnostno prihodnost. Po vpeljavi

97%

ODPADKI KOT ALTERNATIVNO GORIVO V trboveljski cementarni so usposobljeni, da lahko fosilna goriva nadomestijo z odpadnimi olji, odpadnimi gumami ter drugimi gorljivimi odpadki. Z uporabo alternativnih virov energije želi EU omejiti izpuste toplogrednih plinov v ozračje ter zmanjšati količino odloženih odpadkov na

62 Glas Gospodarstva

deponijah, zato si je tudi zadala cilj do leta 2020 pridobiti 20 odstotkov energije iz obnovljivih virov. Zaradi primernosti nekaterih odpadkov, kot so odpadna olja, mulji iz čistilnih naprav, topila, biomasa, gorljivi odpadki in odpadne gume, slovenska in evropska zakonodaja ne le dovoljujeta uporabo

posebna izdaja

marec 2012

alternativnih goriv v cementni industriji, ampak jo celo spodbujata. Za proizvodnjo cementa potrebujemo visoke temperature in alternativna goriva lahko prispevajo dovolj energije, da se doseže temperatura v peči okrog 2000 stopinj Celzija, kolikor je potrebno

za nemoten proces v rotacijski peči. Zaradi visokih temperatur je zgorevanje v rotacijskih pečeh v cementni industriji popolno, poleg tega se pepel, ki nastane pri gorenju odpadkov, vključi v strukturo klinkerja, tako da pri procesu sosežiga ne nastajajo dodatni odpadki. Tako lahko

odpadke, ki bi sicer potrebovali več let, da bi se razgradili na deponijah, tudi koristno uporabijo kot gorivo. S tem ko odpadke ene industrije reciklirajo v drugi, zmanjšujejo njihove količine v okolju in omejujejo izpuste toplogrednih plinov v ozračje.

Lafarge se vedno bolj usmerja k cementom z niæjim deleæem klinkerja, kar pomeni zniæanje emisij toplogrednih plinov.

Inovativnost, uspešnost in širši pogled

Cementarna in alternativna goriva

Cementna industrija se bo vse bolj usmerjala k cementom z manjšim deležem klinkerja, kar pomeni znižanje emisij toplogrednih plinov na tono proizvedenega cementa. Recepture cementov nadomeščajo z okolju prijaznejšimi, ki imajo določene lastnosti enake kot njihovi predhodniki (trdnosti, vezave), nekatere druge lastnosti, kot so dolgoročna obstojnost, hidratacijska toplota in obdelavnost, pa so dodatno izboljšani.

Trend v Evropi in tudi drugje po svetu je, da se del fosilnih goriv nadomešča s tako imenovanimi alternativnimi gorivi. Izraz alternativno gorivo se

Znanje in spodbude Pri razvoju podjetja imajo pomembno vlogo zaposleni, ki prek sistema inovacij sporočajo svoje predloge, med drugim tudi okoljske. Za nekatere izmed njih so prejeli tudi priznanja na regionalni in državni ravni. Poudariti gre predvsem razvoj cementa CEM V, ki predstavlja del velikopoteznih ciljev podjetja Lafarge Cement na področju razvoja trajnostnih in ambicioznih rešitev.

V proizvodnji reciklirajo odpadke drugih industrij, zmanjšujejo količine odpadkov v okolju in omejujejo izpuste toplogrednih plinov v ozračje. v cementarnah uporablja za energetsko bogate odpadke, ki se lahko uporabljajo za nadomeščanje fosilnih goriv. Tako na primer v zahodnoevropskih državah nadomeščajo v povprečju več kot 50 odstotkov fosilnih goriv z alternativnimi. Poleg tega pa je cementna industrija pomemben predelovalec sekundarnih materialov, ki nastanejo kot stranski proizvod denimo v jeklarski in železarski industriji, termoenergetskih blokih in podobno.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 63

SAOP, d. o. o.

Čas za ustvarjalnost

Računalniške programe podjetja SAOP uporablja vse več podjetij, æe vsak šesti računovodski servis in vsaka tretja šola v Sloveniji. Z nenehnim širjenjem v nove niše in tesnim sodelovanjem z uporabniki jim uspeva konkurirati celo mednarodnim korporacijam.

www.saop.si

Podjetje SAOP je bilo ustanovljeno æe leta 1987 in je med prvimi na slovenskem trgu ponudilo svojo programsko opremo. Danes je vodilno podjetje za razvoj poslovnih programskih rešitev in storitev

za podjetja, računovodske servise ter javne ustanove. Njihove rešitve ERP, informacijski sistem iCenter in spletni računovodski program miniMAX uporablja prek 14.000 uporabnikov, za inovativnost pa

so prejeli æe več nagrad dræavnega in mednarodnega pomena, med drugim tudi zlato priznanje naj inovacija 2006.

Na piedestalu

dobili tudi na lanski Zlati niti v kategoriji srednjih podjetij, ko so prejeli nagrado za najboljInovativnost šempetrskega podjetja se kaže šega zaposlovalca. predvsem v zmožnosti razvoja nišnih računalniških aplikacij, ki so prilagojene uporabniškim potrebam. Podjetja Odprtost in povezave in ustanove različnih velikosti V podjetju je prek 60 zaposlein dejavnosti lahko v ponudnih, približno toliko pa je tudi Prek bi SAOP najdejo rešitve, s zunanjih sodelavcev. Pri katerimi pokrijejo celotno razvoju rešitev namreč poposlovanje ali samo speleg notranjih projektantov cifični poslovni proces. sodelujejo različni zunanji Njihov cilj je uporabniku tehnološki in vsebinski omogočiti hitrejše delo partnerji. Izredno poter posledično znižati memben je tudi prispevek uporabnikov v zasebnem in javnem stroške in povečati njeuporabnikov, ki s svojimi govo konkurenčnost. izkušnjami in zahtevami sektorju uporablja rešitve pomembno pripomorejo k podjetja SAOP. temu, da sta danes prograRazvoj zaposlenih ma miniMAX in iCenter tako V podjetju se zavedajo, da napredna kot tudi prijazna za so kadri ključnega pomena za uporabo. poslovno uspešnost in v tej smeri tudi delujejo. Vlaganja v razvoj tako presegajo zgolj snovanje novih produktov, saj vključujejo Prilagodljivost, celovitost in hitrost tudi krepitev notranje organizacije, delovne SAOP je eden redkih ponudnikov, ki že ves čas klime ter osebni razvoj zaposlenih. Potrditev so poleg rešitev za več panog razvija tudi prilago-

4 1 000

miniMax — slovenski model e-računovodstva V SAOP so ponosni, da lahko letno za razvoj namenijo kar četrtino vseh prihodkov. Na področju razvoja programskih rešitev iCenter in miniMAX zaposlujejo 25 ljudi, ki so skupno pridobili

64 Glas Gospodarstva

že 42 certifikatov, v razvoj pa so vključeni tudi produktni vodje, prodajalci, uvajalci ter vedno več uporabnikov. Lani so tako ustvarili 631 izboljšav ter 18 večjih novih funkcionalnosti.

posebna izdaja

marec 2012

Med najbolj prepoznavnimi inovacijami, ki je uveljavila slovenski model e-računovodstva, je spletni program za vodenje malih podjetij miniMAX. V segmentu poslovnih rešitev

za velika in srednja podjetja ter ustanove v javnem sektorju pa je postal iCenter prepoznavna in konkurenčna rešitev globalnim poslovnim informacijskim sistemom. V letu 2011 so ponudbi

dodali tudi vrsto novih funkcij, kot je vgrajen dokumentni sistem, e-poslovanje na ravni celotnega podjetja, podpora spletni prodaji ter sistem za avtomatizacijo opozoril in delegiranja nalog.

Spletni program za vodenje majhnih podjetij miniMAX.

jene rešitve za posamezne gospodarske panoge. Pri ohranjanju obstoječih in pridobivanju novih strank so uspešni prav zato, ker ponujajo celovito in tesno povezano rešitev, s katero uporabniki ustvarijo precejšnje prihranke. Prednost šempetrskega podjetja je tudi v tem, da lahko v primerjavi z globalnimi ponudniki hitreje in ceneje zagotovi rešitev, prilagojeno posebnostim vsake organizacije.

Inovativni uporabniki Lahko bi rekli, da v družbi SAOP z razvojem inovativnih informacijskih rešitev poenostavlja-

jo rutinska dela in spodbujajo avtomatizacijo poslovnih procesov, zaradi česar imajo uporabniki več časa za ustvarjalnost, uresničevanje

V minulem letu so ustvarili 631 izboljšav ter 18 večjih novih funkcionalnosti. inovacijskih potencialov in razvijanje lastnih dobrih praks.

Glas Gospodarstva

posebna izdaja

marec 2012 65

KLUB NAGRAJENCEV GZS

Prvo leto Kluba nagrajencev GZS

Suggestions Suggestions Suggestions Suggestions Suggestions Suggestions Suggestions Suggestions for finding for finding our products. our products. for for for for for for finding finding finding finding finding finding our our our our our our products. products. products. products. products. products.

Letošnjih devet nagrajencev ob prejemu nagrad vstopa v druæbo najboljših slovenskih gospodarstvenikov zadnjih 44 let, ki zdruæeni v Klubu nagrajencev GZS skrbijo za povezovanje in ohranjanje medsebojnih odnosov, širjenje dobrih poslovnih praks in odzivanje na gospodarsko in druæbeno dogajanje.

red letom dni, 2. marca 2011, je bil na pobudo nekaterih vidnih prejemnikov nagrad GZS ustanovljen Klub nagrajencev GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke. Kot pove že ime, ta samostojni in nepridobitni klub združuje prejemnike najvišjega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije in prejemnike predhodne Kraigherjeve nagrade.

Matjaæ Lenassi, BSH Hišni aparati, Nazarje — za leto 2005 "Prejeti nagrado GZS in stopiti ob bok najuspešnejšim slovenskim direktorjem je izjemna čast in priznanje za opravljeno delo. Ko prebereš svoje ime med nagrajenci na steni v stavbi GZS, si ponosen."

Klub se zavzema za etično delovanje in negovanje poslovne kulture menedžmenta ter s svojimi stališči do aktualnega dogajanja v gospodarstvu in Sloveniji poudarja družJanez Vidmar, beno pomembne vrednote, poleg tega Elektroprom, Izlake — pa poskuša z izkušnjami in znanjem za leto 1996 vplivati na oblikovanje dobrih poslov"Nagrada GZS je najbolj ponih praks. membna nagrada za gospodarske dose�ke. Pravilna je odločitev GZS, Na svoji ustanovni seji pred letom da podeljuje nagrade za dose�ke dni je Klub nagrajencev sprejel okvirtudi malim in srednjim podjetjem, ni program dela in svoja pravila. Klub ki imajo velike zasluge za nagrajencev GZS se sestaja dvakrat na razvoj gospodarstva." leto, prvič ob podelitvi nagrad GZS in

Janez Bohorič, Sava, Kranj — za leto 1999 "Nagrada Gospodarske zbornice Slovenije pomeni za vsakega gospodarstvenika motivacijo in spodbudo za nadaljnje delo."

Vladimir Bahč, TPV, Novo mesto — za leto 2002 "Nagrada GZS je prav gotovo laskavo priznanje za pomembne gospodarske dose�ke v ocenjevanem obdobju, obenem pa zaveza za napredovanje v prihodnosti. Podjetje, ki postavi strategijo kot izziv vsem zaposlenim, ki jo tudi podprejo in sprejmejo za svojo, ima zagotovilo za trajnostni razvoj in stalni napredek. To zmorejo dobri kolektivi. Zato sprejemam nagrado kot priznanje vsem zaposlenim."

66 Glas Gospodarstva / posebna izdaja / marec 2011

Joæe Stanič, Predsednik Kluba nagrajencev GZS

drugič na tako imenovanem jesenskem srečanju. Delo kluba vodi in organizira 22-člansko predsedstvo, ki se srečuje najmanj štirikrat na leto, člani pa se sestajajo tudi po regijah v regijskih aktivih. Aktivnosti Kluba nagrajencev GZS so naravnane tako, da lahko sodeluje vsak član kluba, predvsem pa si vsi želimo aktivno sožitje med generacijami nagrajencev in spoštljivo ter strpno ozračje v klubu najboljših gospodarstvenikov.

Poslanstvo kluba je: utrjevanje vezi med člani in negovanje prijateljstva; povezovanje vseh prejemnikov nagrad, tako upokojenih kot tistih, ki so še aktivni; povečevanje razpoznavnosti in ugleda nagrad GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke; spremljanje gospodarskega in družbenega življenja; spodbujanje dobrih poslovnih praks, organiziranje okroglih miz; organiziranje srečanj članov po regijah in letnega zbora vseh članov; ohranjanje stikov z ostarelimi člani, priprave delegacij in priložnostnih govorov; izmenjave izkušenj.

In 57 countries around In 57 countries the world,around customers the world, insist on customers innovation insist andonquality innovation madeand by ebm-papst. quality made And byour ebm-papst. innovativeAnd fans ourand innovative drives that fanssave andan drives everincreasing that save an everincreasing InIn57 In 57In countries 57 countries In 57 countries In57 countries 57countries countries around around around around around the the around the world, world, the world, the world, the customers world, customers world, customers customers customers customers insist insist insist insist onon insist innovation on insist innovation on innovation on innovation oninnovation innovation and and and quality and quality and quality and quality made quality made quality made made byby made ebm-papst. made by ebm-papst. by ebm-papst. by ebm-papst. byebm-papst. ebm-papst. And And And our And our And our innovative And innovative our innovative our innovative ourinnovative innovative fans fans fans and fans and fans and drives fans and drives and drives and drives that drives that drives that save that save that save that an save an save everincreasing an save everincreasing an everincreasing an everincreasing aneverincreasing everincreasing amount of energy.amount That are of virtually energy. That silent.are And virtually that constantly silent. Andsetthat new constantly standardssetinnew a wide standards variety in of aareas wideand variety applications of areas and including applications household including appliances, household appliances, amount amount amount amount amount ofamount ofenergy. of energy. ofenergy. ofenergy. ofenergy. That That energy. That are That are That are virtually That virtually arevirtually arevirtually arevirtually silent. virtually silent. silent. silent. And silent. And silent. And that And that And that constantly And that constantly that constantly that constantly constantly constantly set setset new new setnew set standards new set standards new standards new standards standards standards ininain awide in wide a in wide a in wide variety avariety wide a variety wide variety of variety ofvariety areas of areas ofareas ofareas and ofand areas areas and applications and applications and applications and applications applications applications including including including including including including household household household household household household appliances, appliances, appliances, appliances, appliances, appliances, vehicles, climate vehicles, control systems climateand control servers. systems All ofand this,servers. in addition All oftothis, the inwidest addition product to therange widest in product air technology range in and airdrive technology engineering, and drive has engineering, made us what has wemade us what we vehicles, vehicles, vehicles, vehicles, vehicles, climate vehicles, climate climate climate climate control control climate control control control systems systems control systems systems systems and systems and and servers. and servers. and servers. and servers. servers. All servers. Allof All ofAll this, of this, Allofthis, Allin ofthis, inofaddition this, in addition this, inaddition inaddition inaddition toaddition tothe to the tothe widest to widest the to widest thewidest the product widest product widest product product product range product range range range inrange inair range in airin technology air technology inairtechnology inairtechnology airtechnology technology and and and drive and drive and drive and drive engineering, engineering, drive engineering, drive engineering, engineering, engineering, has has has made has made has made has made usmade uswhat made us what uswhat uswhat we us we what we what wewewe are today – a global are player today –whose a global products player are whose available products almost are anywhere. available almost www.ebmpapst.com anywhere. www.ebmpapst.com are areare today today aretoday aretoday are ––today atoday a–global global –a global –a –global aplayer global aplayer global player player whose player whose player whose whose products whose products whose products products products products are areare available available areavailable areavailable areavailable available almost almost almost almost anywhere. almost anywhere. almost anywhere. anywhere. anywhere. anywhere. www.ebmpapst.com www.ebmpapst.com www.ebmpapst.com www.ebmpapst.com www.ebmpapst.com www.ebmpapst.com

The engineer’s The choice engineer’s choice The The The engineer’s The engineer’s The engineer’s The engineer’s engineer’s engineer’s choice choice choice choice choice choice

Prava prednost je predanost. S Popolno pisarno se lahko svojemu poslu posvetite bolj kot kadarkoli, saj nudi vse, kar potrebujete za svoj posel, na enem mestu.

Telefonija

Internet

Poslovne rešitve

Naprave

Pošljite »SVETOVALEC« na 030400450 za naš klic in ponudbo, prilagojeno vašemu podjetju. Več informacij na www.simobil.si/popolnapisarna. Si.mobil d.d., Šmartinska c. 134b, SI-1000 Ljubljana.