pokrovitelji prireditve
Xlab d. o. o., Ljubljana Xlab je razvojno IT podjetje z močnim raziskovalnim zaledjem na področju porazdeljenih sistemov, predvsem omrežij Grid in omrežij enak z enakim. Xlabovo rešitev za sodelovanje prek interneta ISL Online uporablja na tisoče podjetij v več kot sto državah. Na področju medicine so na svetovnem trgu uveljavljeni s programom za 3D-vizualizacijo in obdelavo medicinskih slik, programom za virtualno kolonoskopijo in z rešitvijo za zajemanje in obdelavo slik v nuklearni medicini.
Podjetje dosega izrazito dobre razvojne, finančne in izvozne rezultate. Povprečje panoge presega po dodani vrednosti na zaposlenega, nizkih stroških ter izvozu v prihodkih, izjemno visoka je tudi dobičkonosnost sredstev in kapitala, koeficient zadolženosti pa nizek. S stalnim razvojem, posodabljanjem in novimi produkti konkurirajo močnim evropskim in ameriškim multinacionalkam. Inovativna dejavnost ter sodelovanje v številnih mednarodnih projektih s področja porazde-
ljenega računalništva, interdisciplinarnih projektih, projektih strukturnih skladov, inovativnih skupinah in kompetenčnih centrih podjetju omogočata in zagotavljata ohranitev položaja nosilca IT razvoja. Podjetje, kjer ima kar 85 odstotkov zaposlenih višjo oziroma visoko izobrazbo, je tako tudi nosilec številnih inovativnih idej in prejemnik nagrad, kot so eurocloud award Slovenia 2011, business professional 2011 in druge.
morda niti nimamo neposredne konkurence. Morda je ta še najbolj vidna pri iskanju novih kadrov. Pri nas manjka dobrih programerjev? Zagotovo je na tako tehničnem področju, kot je informatika, in v tako majhni deželi, kot je Slovenija, strokovni kader omejen. Na leto pride s fakultet okoli 20 res dobrih posameznikov in ti se potem porazdelijo med številna podjetja, ki delujejo v naši panogi. Če je takega kadra pri nas premalo, ga lahko pridobite iz tujine? Si lahko slovensko podjetje privošči tujega strokovnjaka? V zadnjih letih sem že večkrat javno poudaril, da imamo preveliko davčno obremenitev na tem področju. Všeč mi je, da je za naše področje postal minister doktor Žiga Turk, ki pozna področje raziskav in razvoja in s tem povezano problematiko nagrajevanja nadpovprečnih dosežkov. Od vlade pričakujem, da bo opravljala svoj posel. Tako kot se moramo podjetja potruditi za vsak evro, pričakujem, da se bo tudi vlada potrudila v smeri izboljšanja blaginje družbe. Reforme je pač treba sprejeti. Ste druæbeno odgovorno podjetje? Zavedamo se, da ne moremo samo jemati iz širšega ekosistema. Tako smo na primer lani po katastrofalni jedrski nesreči na Japonskem ponudili našo programsko opremo ISL Online brezplačno v uporabo vsem, ki so jo na tistem območju potrebovali. Dobro sodelujemo tudi s Planinsko zvezo Slovenije,
42 Glas Gospodarstva
posebna izdaja
marec 2012
glavni pokrovitelj
s pomočjo produkta Gaea+ želimo naše gore bolj približati ljudem. Lotevamo pa se tudi sponzoriranja individualnih projektov, na primer lani smo bili partner projekta Očistimo Slovenijo in izdelali izobraževalno igrico SMETris. XLAB je koordinator projekta DEDI, v okviru katerega nastaja Digitalna enciklopedija naravne in kulturne dediščine na Slovenskem. V podjetju ločujemo odpadke … Je vaše podjetje inovativno? Kako? Po mojem mnenju smo precej inovativni, tudi naš pristop je inovativen. Poudarjamo raziskave in razvoj (približno 70 odstotkov vseh zaposlenih dela na tem področju) in na tem področju sodelujemo z najboljšimi podjetji z vsega sveta. Naš cilj je konkurirati tudi precej večjim podjetjem, kot je naše. Ena izmed komponent inovativnosti je tudi spodbujanje te v podjetju. Posameznike motiviramo, da si prizadevajo narediti nekaj novega. Na primer v letu 2010 smo vsakemu zaposlenemu omogočili, da opravi izobraževanje in pridobi certifikat s poljubnega področja. S tem smo jim dali možnost, da pokažejo, kaj jih zanima, in delajo v smeri, ki jih veseli.
srebrni pokrovitelji
Kako ste začeli karierno pot? Kariero sem začel na Fakulteti za elektrotehniko, nadaljeval na Inštitutu Jožefa Štefana, bil še v nekaj podjetjih, vendar nisem našel točno tistega, kar sem si želel v življenju početi. Delati inovativno, vedno nove in nove tehnologije in jih ponujati trgu. Zato sem si rekel, zakaj pa se ne bi sam dokazal. In tako smo s tremi prijatelji začeli kot start-up podjetje. Kako se računalničar na začetku poslovanja znajde med bilancami podjetja? Začeli smo v okviru tehnološkega parka in izkoristili tamkajšnje podporno okolje. Med tremi soustanovitelji je bil tudi kolega, po izobrazbi ekonomist, ki je prevzel finančno-ekonomske naloge. Pomembno je, da je v podjetju nekdo, ki se spozna na bilance podjetja. Bilance je dobro poznati, sploh če jih æeliš predstaviti bankam ... Nikoli nismo imeli posojil, enostavno gremo v smeri »spin offov«. Ko je nek produkt zrel za komericializacijo, torej preide iz faze raziskav in osnovnega razvoja v komercialno fazo, ustanovimo ločeno podjetje, ki deluje samostojno. Mi želimo igrati vlogo inkubatorja, spodbujamo idejo, da ekipa prevzame lastništvo nad produktom, da se posameznik identificira s produktom in za to tudi živi.
bronasti pokrovitelji
Z znanjem do cilja!
pokrovitelj akreditacij
medijski pokrovitelj
pokrovitelj spletne aplikacije
pokrovitelji pogostitve
Kakšni so vaši cilji in ambicije v naslednjih petih letih? Vsekakor si želim, da bi nam uspel res opazen globalen projekt. Za nas to pomeni, da manjši ekipi ljudi uspe s produktom prinesti v podjetje večmilijonske prihodke. Moja osebna želja pa je tudi, da bi imel vendarle več časa za družino. Upam, da mi bo uspelo to dvoje uskladiti.
Glas Gospodarstva
posebna izdaja
marec 2012 43