mojot_balkanski_dnevnik

X. Xonston Abraham

MOJOT BALKANSKI DNEVNIK

Direkcija za kultura i umetnost - Skopje Skopje - 2009

Naslov na originalot: J. Johnston Abraham My Balkan Log Chapman & Hall, London, 1921

Izbor i prevod od angliski jazik: d-r Vladimir Cvetkovski

PREDGOVOR

Prvata svetska vojna donese mnogu britanski podanici na Makedonskiot front. Pokraj vojnicite koi{to se borele vo edinicite vo sostavot na sojuzni~kite sili, imalo golem broj dobrovolci koi{to do{le so medicinskite ekipi {to bile ispra}ani na Balkanot od strana na Britanskiot crven krst, Fondot za pomo{ na Srbija kako i Bolnicite na {kotskite `eni. Bolnicite bile vospostaveni dol` glavnite borbeni linii vo Srbija i vo Makedonija: Mladenovac, Kraguevac, Skopje, Bitola, Ostrovo, Voden i dr.

Me|u prvite, vo sredinata na noemvri 1914, vo Skopje pristignuva medicinskata ekipa {to ja ispratil Fondot za pomo{ na Srbija, {to ja predvodela Ledi Lejla Pexet.

Vedna{ potoa vo Skopje pristignuva i medicinskata ekipa {to ja ispratil Britanskiot crven krst, koja ja predvodel kana|anecot d-r. MekLaren (Dr. McLaren), “[efot#, kako {to go vikale, potoa d-r. X. Xonston Abraham (Dr. J. Johnston Abraham), d-r.

Barkli (Dr. Barclay) i dr.

Avtor na deloto Mojot balkanski dnevnik e d-r. X. Xonston Abraham, koj vnimatelno so pedantnost na buden hroni~ar go bele`i sekoj zna~aen detal vo tekot na celoto vreme dodeka ekipata pretstojuva vo Skopje i negoviot kratok prestoj vo Srbija.

Otprvin bilo predvideno ekipata da bide smestena vo Ni{, no poradi brziot presvrt na voenite dejstva i napreduvaweto na avstrijcite kon jug, odlu~eno e tie da zaprat vo Skopje, toga{ seu{te so turskoto ime Uskub, i da vospostavat bolnica tamu.

Taka, po pristignuvaweto, ekipata e smestena vo avstrijskiot `enski konvent, a kako bolnica se preuredeni dvete golemi zgradi, porane{ni skladi{ta za tutun vo blizina na `elezni~kata stanica, i nabrgu pristignuvaat i prvite raneti koi se dopremuvaa so voz od, kako{to avtorot naveduva, od Severna Srbija, za{to delot od Makedonija, koj{to po Balkanskite vojni ÂŁ pripadna na Srbija, go narekuvaat Ju`na Srbija

Ova e, glavno, hirur{ka ekipa, vo ~ij{to sostav se nao|aat vrvni lekari hirurzi kako {to se d-r. Abraham i d-r. Barkli, ~lenovi na kralskoto lekarsko dru{tvo i univerzitetski profesori.

Ekipata vo Skopje prestojuva od noemvri 1914 do mart 1915, i vo svoite balkanski zapisi d-r. Abraham ja opi{uva ma3

kotrpnata rabota so po nad iljada pacienti pove}eto so te{ki prostrelni rani, za koi bea potrebni stru~ni hirur{ki zafati, ta do iscrpuva~kite napori {to gi pravele vo vremeto koga izbiva stra{nata epidemija od tifus, koja ne }e gi po{tedi nitu nekoi ~lenovi na ekipata. Pokraj iscrpuva~kata rabota vo bolnicata d-r. Abraham, zaedno so svojot kolega d-r. Barkli, nao|aat vreme da se pro{etaat niz ulicite na Skopje, da zabele`i detali od `ivotot vo gradot, skopskata ~ar{ija i nad s¢ golemiot voshit {to go po~uvstvuvale razgleduvaj}i gi istoriskite spomenici, kako {to se: crkvata Sv. Spas so nejziniot ikonostas koj pleni so svojata municiozna umetni~ka pretstava, Kur{umli an so svojata monumentalnost i arhitektonska privle~nost na avtorot mu navira se}avawa od sredniot vek koga tuka preno}uvale merkatori na Dubrovni~kata Republika, potoa Dautpa{iniot amam, koj vo toa vreme bil pretvoren vo kova~nica; posetite na selata Gorno i Dolno Vodno na Bo`i}, gostoprimstvoto na doma}inite i u{te mnogu drugi poedinosti koi ni go o`ivuvaat ona Skopje za koe, za `al, postojat malku opisi od toa damne{no vreme. Tuka doznavame i za kino pretstavite {to se odr`uvale vo kafeanata “Zrinski#, kade{to se sobirala toga{nata skopska elita, no i za politi~kata sostojba vo gradot, osobeno po proglasot na kralot so koj Makedonija stanuva del na Srbija, kako i pravata i obvrskite {to nejziniot narod }e gi u`iva; burnite reakcii {to }e se po~uvstvuvaat me|u site nacionalnosti vo Makedonija po najavenata mobilizacija, koja e i sprovedena, so cel da se popolnat prazninite na razret~enata srpska armija. Kako {to avtorot zabele`uva: “Bataljoni formirani od makedonski selani koi{to bile sega regrutirani vo srpskata armija vidno protiv svoja volja...#

Iako zemjata vo koja{to pristigna ja narekuva so novoto ime {to £ go dale po Balkanskite vojni - Srbija, avtorot e svesen za nejzinoto drevno ime Makedonija, koja se protega s¢ do Solun; za nego “Vardar e najgolemata reka vo Makedonija#; taka i “Prose~niot Makedonec ne e nitu Srbin, nitu Grk, nitu Bugarin#. Koga }e se najde na pazar se voshituva od ubavinata na narodnite nosii, taka toj }e istakne “Nosiite {to gi nosat makedonskite selani se najatraktivni osobeno onie {to selankite Makedonki gi nosat vo nedela ili na verski praznici#. Mnogu od ovie nosii na zaminuvawe se na{le vo Anglija, osobeno mnogu gi kupuvale medicinski sestri od ekipata na Ledi Pexet, a angliskiot konzul vo Skopje ve}e imal impozantna zbirka.

Taka, vo godinite od vojnata vo Makedonija, osobeno vo Sko4

pje se sjatile mno{tvo lu|e od anglo-saksonskiot svet koi{to se {etale niz gradskite ulici i pazari{ta posmatraj}i go so zanes {areniloto od nacionalnosti vo gradot, voshituvaj}i se na prirodnata ubavina na mestoto, i starite monumentalni gradbi, crkvi i spomenici. Kosmopolitskiot izgled na gradot go nadopolnuvale voenite zarobenici od avstriskata vojska me|u koi imalo ^esi, Slovaci, Ungarci, mnogumina od koi rabotele vo bolnicata kako bolni~ari, onie koi{to zboruvale germanski ili angliski; nekoi od niv bile muzi~ari koi, me|u drugoto, organizirale i muzi~ka veselba na Bo`i}.

Te{ko e da se odredi karakterot na ovie dela {to nastanale vo denovite na Golemata Vojna, ~ii{to avtori se britanski dr`avjani u~esnici i o~evidci na nastanite.

Vo osnova toa se dela so vidni memoarski obele`ja, tie bi mo`ele da se svrstat i kako patopisi na o~evidci {to sudbinata gi odvela vo viorot na vojnata, napi{ani so stil {to e ramen na najvisokite dostreli na angliskata prozna tradicija, ta taka tie se i dela me|nici vo Makedonsko-britanskite kulturni odnosi.

Za nas se osobeno zna~ajni i od poseben interes za{to tie rasvetluvaat eden zna~aen del od istorijata na makedonskiot narod koj{to bez svoja vina najmnogu nastradal vo site tri dela na raspar~ena Makedonija. Se nadevame deka ovie dela }e naidat na dostoen odglas kaj {irokata ~ita~ka publika, kako i kaj istori~arite stru~waci, koi }e go dadat svojot sud, koj i se o~ekuva.

Kako svedo{tvo na tie krvavi nastani vo Makedonija se Britanskite grobi{ta vo Skopje i Dojran izgradeni po zavr{uvaweto na Golemata vojna nemi svedoci za s¢ {to se slu~uvalo na Makedonskiot front.

d-r V. Cvetkovski

5

GLAVA I PRISTIGNUVAJ]I TAMU

Atina i ~udnoto odnesuvawe na Hunot - Amerikanskiot ’barabanxija’ i {to navistina saka{e - “Na{iot g-n Braun# - Solun i ^arli dragomanot - Pretstavuvaj}i go Stiv - Subvencionirani voeni informacii - Gr~kite vojnici - Via Ignacija, Oxata i vizijata na stoletijata - ^ovekot od “Adelfi#.

Nie bevme mnogu sre}no semejstvo - Francuzi, Britanci, Belgijci - na topkalestiot mal tovaren brod, dodeka ne stignavme vo Pirea. Be{e oktomvri 1914, i splotenosta zaradi zaedni~kata opasnost, zaedni~kata nade`, ne zbli`uva{e site nas zaedno vo izvonredno me|usebno razbirawe. Nautro, nie britancite, pravevme ‘fiskulturni ve`bi’ na palubata, a patnicite od promenadniot del pogore ne posmatraa; popladneto na{ite lu|e bea podu~uvani za dol`nostite kon bolnite i ranetite; nave~er, pod mediteranskite yvezdi, sekoj pee{e patriotski pesni, Marseqezata, Bo`e ~uvaj go kralot i Tipereri - sekoga{ Tipereri. Vo sekoj ~as sekoj eden zboruva{e so sekogo, jazi~nata bariera slu`e{e kako pottik za naporot. Be{e ~udesno svetle~ko vreme, }e se se}avate na oktomvri 1914, vreme na napnati emocii, zanesna, strastna zagledanost vo yvezdite. Kolku daleku izgleda seto toa.

Nie bevme sre}ni, kako {to rekov, dodeka ne stignavme vo Pirea i semejstvoto po~na da se raspa|a. Tamu isto taka, za prvpat, po~navme da doa|ame vo kontakt so lu|e koi{to bea kriti~ki nastroeni, nesimpati~ni, duri i neprijatelski kon na{iot zaedni~ki povik, lu|e koi se zagleduvaa vo nas i ni sudea, odnadvor.

Jas go do`iveav moeto prvo iskustvo sleguvaj}i od Akropol, oblean so tiha bela izvajana ubost na Partenon, ~uvstvuvaj}i deka sekoj mig be{e re~isi presovr{eno ispolnuvawe na pretska`uvanata radost. Seto toa be{e osobeno nesoodvetno, vo moment, koga patot mi se vkrstosuva{e so na nekoj doteran so xaket od tvid, ~ija{to dobro potstri`ena glava ~ini{ se topi vo crvenata vitka zad u{ite. Toj se yvere{e vo mojata uniforma, se pottrgna nastrana, i plukna na zemja - ~in {to mi se ~ine{e neprijatno 6

nepotreben. Jas namerno zastanav i mu go rekov ona {to go mislev za nego, isturaj}i kako partijanski1 istrel navredi za negovoto semejno poteklo. Se razbira toj ne razbra nitu zbor. Jas go znaev toa, no toj fakt ni najmalku ne me ottrgna od mojata zlobna radost.

Se razdelivme sovr{eno apsurdno, so me|usebni gestikulacii, obajcata zarumeneti od patriotizam. Potoa se upativ kon mojot brod kako kon zasolni{te, samo kolku da otkrijam deka ~uvstvoto za sre}no semejstvo go nema{e pove}e. Be{e prepolno so Grci, Bugari, Rumunci, Evrei, neopislivi Levantinci na pat za Solun, i, najposle no ne i najmalku, natrapavme na eden amerikanski ‘barabanxija’, koj ni re~e deka patuval preku Dedeaga~ i niz tamu za Carigrad.

Nema{e na~in da se izbegne barabanxijata. Toj be{e golemo, rumeno ma`i{te koj blika{e od dobro}udnost. Za nego nitu edna grupa ne be{e sveta. Ve~erta go zateknavme na na{ata masa, i za ve~erata toj gospodare{e so razgovorot, zboruvaj}i so me{avina od izbuvlivost i sentimentalnost, poto~no prenaglaseno amerikanski, iznesuvaj}i ni intimni poedinosti od sopstveniot mu `ivot, kade se rodil, imot, itn., i o~igledno o~ekuvaj}i i nie da go storime istoto.

Nabrgu toj dozna s¢ {to ima{e da se ka`e: deka ne ima{e {estmina doktori, sekoj so po dvajca bolni~ari; i deka £ se pridru`uvame na srpskata vojska. Toa vo nego pottikna ekstaza od voshit za na{ata hrabrost i nesebi~nost, {to prirodno site ne napravi da se ~uvstvuvame prili~no neudobno, iako ~ovek za sebe mo`e da si misli deka za nego vo srceto na drug mu nema kraj, no nikomu ne mu e do toa istoto da se iska`uva na glas od strana na nepoznat me|u drugi nepoznati. Taka, za da go izbegnat, malata grupa britanski doktori se ka~ija na paluba vedna{ po ve~erata.

No ne pomislivme na nastoj~ivosta na barabanxijata. Toj u{te edna{ trgna po nas, so naliv pero i podloga za pi{uvawe i od eden od xebovite izvadi svileno amerikansko znamence na koe ne zamoli da gi ispi{eme na{ite imiwa. Nikoj od nas ne saka{e da go nagrdi znameto na negovata zemja so na{ite potpolno ne~itlivi imiwa; no toj ne priznava{e nikakvo odbivawe. I taka `elbata mu be{e ispolneta.

Dodeka site nie se ispotpi{uvavme, toj se tope{e. Golem-

1 Fr. - Istrel so strela naza~ki dodeka kowanikot e vo begstvo - kowanik od drevnata aziska zemja Parthia - Parthian Shot. Zabele{ka na preveduva~ot.

7

oto srce na amerikanskata nacija izgleda{e e so nas vo borbata protiv tevtonskiot militaristi~ki despotizam. Nie, grupata {to se crvene{e potpi{uvaj}i si gi imiwata, odevme da izvr{ime blagorodna rabota i pokraj ogromnite prepreki. Mo`no be{e deka nekoi od nas ili site nie nema nikoga{ da se vratime. No, dali bi se vratile ili ne, nie bi gi ispi{ale na{ite imiwa na svitokot na slavata; i ~inot go ispolnuva{e so gordost da go ima na{iot li~en zapis vrz znameto na negovata zamja. Dodeka zboruva{e nie site se ~uvstvuvavme neudobno srame`livi. MekLaren kanadskiot [kotlan|anec, na{iot “[ef#, nabrzina stana od svojot stol, nabrzina pojde razdrazneto kon rabot od brodot, pogledna preku ogradata kon temniot horizont do nedogled, i re~e: “Ve~er treba da bideme vo Solun spored redosledot. Ve}e docnime dva dena#.

Negovoto razdvi`uvawe ja rasturi grupata, i se upativme kon ogradata. Barabanxijata se smee{e, nekako sarkasti~ki.

“Sega ste na Orientot, Doktore. Ovde vremeto ne va`i. ]e doznaete deka Srbinot ima eden zbor za s¢, a toj e ‘Sutra’ - utre.

Koga ne{to treba da se odlo`i toj e nekakva ptica#.

So toa toj ne napu{ti, negovata cel be{e postignata; i vedna{ go slu{navme negoviot glas kako odeknuva vo salonot, obra}aj}i im se na nekoi Grci od Smirna. Vo toa vreme go smetavme za nagizdano magare. Toga{ ne znaevme ni{to deka Amerikancite so crti~ka, kako i preciznata germanska agencija na tajnata slu`ba rabotele od Atina. Kako li samo ni se smeel koga dostavuval avtenti~ni podatoci so na{i vistinski avtogrami za na{ite imiwa do negovata glavna kancelarija. Toa pretstavuva{e odli~en primer na budaletinka, i da ne bevme toa {to bevme, pravi doktori, najvrednata informacija.

Ona {to sega mi ~ini zadovolstvo vo retrospektiva e {to potpolno nepametno, na ‘barabanxijata’ mu go svrtevme celoto vnimanie vrz nas i potpolno go isklu~ivme “na{iot g-n Braun#, prgavo ~ove~e patuvaj}i so man~esterska stoka, koj{to se ka~i od Malta, i prv mi pobudi somne` poradi toa {to sekoga{ ode{e vo ~ekor so mene koga zaedno se {etavme po palubata. Bez ogled kako da prekinev, ako zastanev, skratev ~ekor, prodol`ev, promenev, “na{iot g-n Braun# avtomatski sekoga{ dr`e{e ~ekor, desno kon desno, levo kon levo. Po toa go znaev izve`baniot ~ovek; barabanxijata ne znae{e; i taka “na{iot g-n Braun#, ekspertot za torpeda, stigna do Belgrad neosomni~en, i se poka`a stra{no nezgoden za avstriskite monitori na Dunav vo narednite meseci.

8

*

*

*

*

*

*

*

*

No da se vratime. Po povlekuvaweto na ‘barabanxijata’ dolu, palubata ja zateknavme re~isi prazna. Be{e prekrasna no} so yvezdi i so dalgi po more od rastopeno olovo okolu nas. Ladni~ko vetre svr`e{e po desnata strana od brodot od na~i~kanite ostrovi na Egejot, prisiluvaj}i ne da si gi podigneme jakite od na{ite vojni~ki {ineli okolu u{ite. Vo dale~inata se ocrtuvaa zap~estite konturi od bregot neprekinatiot masiv Evdeja, edvaj raspoznatliv dodeka odlu~no plovevme vo no}ta.

Osven na{ata male~ka grupa, palubata re~isi be{e napu{tena, Levantincite vqubenici vo toplinata se povlekoa dolu vo svoite kabini, ili vo nepodnosliviot zadu{liv salon kade {to sekoe prozor~e be{e religiozno zakatan~eno po celoto patuvawe.

Smireniot male~ok ‘Komandant’, mnogu debel i rozikav, is~ezna od mostot; i negoviot neverojatno zborlest, gestikuliraj}i, visok, vitok, ‘premiere capitaine’ 2 ovde-onde gi prezema{e negovite aktivnosti. Duri i na{ite angliski bolni~ari ne mo`ea da se vidat, iako horskoto peewe, nekade blizu, go potvrduva{e nivnoto prisustvo tuka nekade. La|ata be{e na{a vo celost, dodeka postepeno studot i dlabokata no} i nas ne ne prisilija da se simneme dolu.

Barkli i jas go spodeluvavme ona {to ostana od kabina otkako bea naakani na{ite mornarski torbi i oprema. Afinitetot e ~udna rabota. Se sretnavme kako stranci vo edna soba vo London pred nekolku nedeli, i vedna{ odlu~ivme da se sprijatelime.

Bevme zaedno na eden voen brod do Malta, skitavme naokolu po `oltata son~evina, i od den na den sviknuvavme da se sakame eden so drug s¢ pove}e, i sega, vo nepoznatoto {to ne o~ekuva{e, cvrsto re{ivme da prifatime s¢ {to sudbinata }e ni ponude{e. Le`ej}i udobno pu{ej}i vo na{ite topli legla so drobnite branovi na Egejot zapliskuvaj}i otstrana, sosema prirodno zapadnavme vo nevrzan razgovor. Nikoj od nas ne se soo~il so vojna porano; i te{ko be{e na{ite misli da se usoglasat so faktot deka {irokiot pojas na Evropa od Brest do Carigrad be{e edno nae`aveno bojno pole; i nabrgu }e se najdeme vo nego kade {to e najgusto, krpej}i ispokina-

2 Prv kapetan

9

ti tela rastrgnati od ~equsta na vojnata, so`alivo davaj}i malku od najdobroto od nas za da se popravi ona {to go napravil besot na ~ovekot.

“Mene mi izgleda#, rekov, “deka vlegovme vo |avolski gusto vreme. Vestite vo Atina ka`uvaa deka Srbite bile prisileni na otstapuvawe, i Avstrijcite }e bile vo Ni{ u{te pred da stigneme tamu#.

Barkli go izgasna dogor~eto od cigarata.

“Mislam MekLaren, na{iot “[ef, toa ne go razbra sosema#, re~e toj. “Toj zboruva za ona {to }e go pravime, i toa {to nema da go pravime vo Ni{, kako da }e mo`eme da izbirame. Mi se ~ini deka }e ne frlat pravo vo toa bez nikakov izbor, vedna{ {tom stigneme tamu. Mora da e stra{no da si zad porazena vojska, i sekoga{ da ti trupaat raneti, a ti sekoga{ da otstapuva{ obiduvaj}i se da gi evakuira{ sred tolpa vojska {to se povlekuva#.

“Ako e vistina s¢ {to slu{navme mora da imaat u`asna potreba od nas. ^inam deka si vo pravo. No jas se otka`av od sreduvawe na idninata#, rekov jas. “Napravi si plan za rabota za da si ja smiri{ du{ata, no neka toj bide rastegliv, glasi dobroto pravilo.

Dokolku toj ne mo`e da se ostvari, koga }e se soo~i{ so faktite, izbri{i go potpolno, i po~ni odnovo#.

“Da#, re~e Barkli pospano.

Utroto se razbudivme opkru`eni so razigrano more obleano so son~evina. Se nao|avme vo Solunskiot zaliv. Kopno se prostira{e od obete strani i pred nas. Bokovi ni bea sinite brda na Halkidik za da gi odvojat planinite na Makedonija, od golemiot vrv na visokiot Olimp, svet za Zevs Gromovnikot, zaslepuva~ki bel, besprekoren, koj{to dominira nad site. Me|utoa, site o~i ne bea svrteni kon ovie, bez ogled kolku slavni da bea tie, tuku pravo napred. Se gleda{e Solun, i toa be{e ne samo krajot na edno patuvawe, tuku isto taka i po~etok na nov `ivot, so site neo~ekuvani mo`nosti {to ne o~ekuvaa.

Gledan od dale~ina, pri rana utrinska svetlina, gradot izgleda{e kako nepravilen ~etiristran mozaik od crna i bela terakota, so ~udni kako igla dolgi rigi od belo me|u crveni i beli ni{ki. Kako {to se pribli`uvavme mozaikot se pretvora{e vo ~etvoroagolni beli ku}i so pokrivi od crveni }eramidi, opkru`eni so gradini zasen~eni so kiparusi i crnici; a ~udnite beli rigi stanaa vitki minariwa na mnogute xamii so kubiwa, ra{trkani neramnomerno po gradot, koj{to se prostira{e kako ~etiri kvadrati zagraden so bedemi, koi strmo se izdigaa od rabot na vodata 10

kon Kalamerskite ridovi nazad.

Postepeno kako {to se pribli`uvavme, se gledaa jarbolite na mnogute la|i, ukotveni blizu do niskata kamena ograda od kejot; dodeka, pak, blizu do nas vo blizina na za{titeniot del od zalivot, bea ukotveni parobrodi so razveani znamiwa na site evropski zemji osven na Germanija i Avstrija, dokaz na nevidlivata mo} na na{ata mornarica, fakt {to nie nabrgu go zabele`avme.

Samoto krajbre`je se protega na preku edna milja od zapad kon istok zavr{uvaj}i vo upadlivo bela trkalezna kula, koja, spored neizre~ivite svireposti izvr{eni me|u nejzinite yidovi vo minatoto, go dobi grozomornoto ime “Krvava kula#. Celata dol`ina na kejot ja krasat ubavite fasadi na hoteli, restorani, banki i drugi javni zgradi, pokraj koi vozat elektri~ni tramvai tamu-vamu, koi vo na{ite umovi sozdadoa ~udna zbrka na mislata kako ona {to {totuku go do`iveavme koga doznavme deka od Pirea do Atina mo`eme da patuvame so sli~no ultra moderno prevozno sredstvo. Nekako te{ko mo`evme da sfatime deka gledame vo drevniot gr~ki grad Tesalonika, mestoto na ranite misionerski potfati na Sv. Pavle, grad rastrgnat od opsadite na Rimjanite, Vizantijcite, Saracenite, Normanite, Venecijancite, zaroben od Turcite u{te vo 1430 leto gospodovo, i ottrgnat od nivni race od pobedonosnite Grci po re~isi petvekovna okupacija, samo osumnaeset meseci pred na{eto pristignuvawe.

Kako {to ispadna, toj den jas bev odreden za de`uren oficer, i mene mi se padna zada~ata da se gri`am za na{iot baga` i oprema da se istovarat bezbedno. Iskreno re~eno rabotata ne mi se dopadna. Vo anglisko pristani{te takvata dol`nost bi bila najednostavna sama po sebe; no, prispomnuvaj}i si deka Istokot se vra}a, znaev deka ne{to stoi pred mene za {to }e treba da go priberam celoto moe vnimanie pri {to va`i tvrdeweto deka sekoj angliski pate{estvenik e milord, pa zatoa postoi dlaboko vkoreneta seopfatna konspirativnost, pa taka, me|u dragomani, portiri, la|ari, carinici, hotelski tr~kala, taksisti i siot drug xgan na stransko pristani{te, da mu ja iscedat i krvta zaradi negovoto zlato, konspirativnost {to e skoro nevozmo`no da se izbegne.

Site ovie banditi lebdat nad nego kako strvnici, se tepaat za negovoto telo, gi zarivaat svoite kanxi vo nego pri sekoj pokret, ja iscrpuvaat negovata trpelivost, go gubat negoviot baga` i na kraj, koga }e go dovedat na rabot od ludilo, nao|aat pribe`i{te od negoviot ispraven bes zad barierata na stranskiot jazik, ra{iruvaj}i neodobruva~ki race, krevaj}i ramenici, no nikako ni 11

za mig da popu{tat vo svojata opsada pri nivnite brzo smaluva~ki raspolo`ivi sredstva.

Okolu 7 ~asot nautro brzo stignavme vo pristani{teto; i ovde ~ovek bi pomislil patnicite se oslobodeni od natamo{ni tormo`ewa i bi gi pu{tile direktno da se istovarat. No ne! Solun ima golem broj dokeri, i, i ovie za da se dr`at patnicite smireni se podvrgnuvaat na pristani{ni odredbi i od brodot gi tovarat zaedno so nivnite raboti vo raskosteni ~amci, i taka gi odvezuvaat do skalilata na kejot, za tamu da se raspravaat okolu prevozot kako {to ~ovek pravel so stariot londonski taksist.

Taka, dodeka gi upatuvavme na{ite pomo{nici da ni go iznesat baga`ot i opremata na paluba, gi posmatrav na{ite sopatnici, Francuzi, Grci, Srbi, Rumunci itn., snao|aj}i se koj kako umee, i se pra{uvav kako nie }e se spravime so na{ite planinski prepreki.

A toga{ odedna{ otkrivme deka sme navistina va`ni li~nosti. Se pojavija srpskiot konzul, angliskiot vice-konzul, i “^arli# - osobeno “^arli#. Angliskiot vice-konzul i jas sme odele na u~ili{te zaedno. Malku iznenaden od neo~ekuvanata sredba, nie se podnasmevnavme eden na drug.

“Zdravo, kosko stara#, rekov. “Zdravo, Tatko#, odgovori toj. Potoa toj povtorno stana dr`aven oficijalec. Ona za koj toj vistinski be{e do{ol da go sretne be{e “Na{iot g-n Braun#, koj{to stoe{e mnogu miren do mojot lakot, edvaj zabele`itelen.

Jas gi pretstaviv, i tie se izgubija zaedno. Od druga strana, pak, srpskiot konzul, ni{to ne znae{e za misteriozniot gospodin. Toj be{e tuka da ne pre~eka oficijalno, i da ni go olesni patot s¢ do granica.

Na{iot “[ef# nabrgu potona vo dlabok razgovor so nego; i tokmu vo toj moment me pronajde “^arli#, i me prifati na na~in samo kako {to ‘dragoman’ umee.

“^arli# be{e krupen, rasfrlan, so nos kako krondir, poliglot, o~igledno od evrejsko poteklo, so vojni~ka kapa. Se ~ini toj poznava{e sekogo i sekoj go poznava{e nego. Evidentno, toj be{e raspolo`en da izvr{uva s¢ i se{to, pod uslov dobro da mu se plati, i ako ne postoe{e fizi~ki rizik. Se razbira, toj nikoga{ ne go spomna zborot “plata#. Toa se podrazbira{e kako me|u xentlemeni. Mi ka`a deka imal “Hotel# kaj Ov~arskata grmu{ka. Ako im nadnaplatuva{e na svoite gosti bez da pocrveni, kako {to ni napravi nam vo Solun, voop{to ne se ~udam zo{to odlu~il da se vrati na Levantot. No sepak, ne uslu`i dobro na nemu svojstven na~in.

12

Srpskiot konzul sredi da ni se dozvoli da se istovarime direktno na pristani{te. Vedna{ {tom “^arli# dozna za ova, toj vedna{ pretpostavi korist, ni gi namesti sobite za ve~erta, i ja prezede seta odgovornost da ne simne od ple}ite na konzulot.

“]e sakate, gospodine, da zemete ne{to od Va{iot baga` za spiewe. Ostanatoto ne Vi treba. Toa mo`e da odi so opremata, taka! I }e pristigne so Vas vo Ni{#, re~e toj ra{iruvaj}i gi racete so dlankite nagore. “[efot#, koj{to ima{e malku pote{kotija so francuskiot na konzulot, i go povika “^arli# da preveduva, se soglasi deka toa e dobar plan. No jas ne sum bil na Levantot porano bez da nau~am ne{to. Toa zvu~e{e premnogu dobro. Znaev deka e premnogu dobro i se odnesuvav soodvetno, objasnuvaj}i im na pomo{nicite vo podrobnosti da ne zaboravat da go oddelat siot na{ li~en baga` od opremata, naglasuvaj}i deka sekoe par~e treba da pristigne celosno vo hotelot. Za sre}a {to postapiv taka, za{to kako {to ispadna, nie ne slu{navme ni{to za na{ata oprema duri posle deset dena po na{eto pristigawe vo Srbija, iako vidovme kako ja tovarat vo `elezni~kite vagoni, vo celost, pred da go napu{time kejot. Avstrijcite na ve{t na~in gi potkupuvale gr~kite nosa~i da gi zagubat kamionite {to verojatno prevezuvale voena oprema. Tie uspeale da gi zagubat na{ite celi ~etirinaeset dena, nekade okolu Monastir 3 .

Jas gi pronajdov ostanatite na polovina od nivniot pojadok vo golemiot Restoran na hotelot Olimp Palas, koga zavr{iv so pra{aweto okolu baga`ot. Toa be{e kosmopolitska grupa interesna da se posmatra, grupa vo koja gr~kite oficeri vo kaki uniformi, mnogu rasko{ni, so zlatni epoleti i so golemi izvieni sabji, koi bea predominantni, za{to gr~kata vojska be{e mobilizirana od skoro.

Mnogujazi~niot xagor e~e{e. Se zboruva{e deka Srbite se povlekuvale pred pogubniot nalet na avstriskite hordi. Pristignuvaa poedine~ni izve{tai deka sivite {ineli ve}e stignale duri do Ni{, i deka ni{to nema da gi spre~i da mar{iraat pravo na Solun za da im se ispolni `elbata. Se izvestuva{e deka Bugarite na granicata koncentrirale 250.000 lu|e, spremni da se zdru`at so Avstrijcite, re{eni da ja ottrgnat Makedonija od Grcite i Srbite, so ~ija kombinirana “perfidnost# bea li{eni pred edvaj dve godini. Atmosferata be{e naelektrizirana i se ~uvstvuvavme,

3 Monastir - Bitola

13

posle mirnoto more, kako odedna{ da bevme frleni vo vitel. Izdanija na lokalni vesnici izleguvaa sekoj ~as; i mali mom~iwa kru`ea okolu masite prodavaj}i gi. Ima{e vesnici na gr~ki, francuski, germanski, turski, judeo-{panski i italijanski, so {to se otkriva{e isklu~itelniot kosmopolitski karakter na naselenieto. Nie samite bevme gladni za novosti, i `elno se nafrlavme vrz onie {to mo`evme da gi ~itame. Na Malta ne doznavme re~isi ni{to, cenzurata tamu be{e tolku stroga; a angliskite vesnici vo Atina bea ve}e deset dena stari. Vo me|uvreme mo`e{e se{to da se slu~i.

Xeferson, na{iot Avstraliec, koj{to se {koluval vo Soedinetite Dr`avi, koj{to be{e najmladiot ~len na edinicata, se rastr~a naokolu po novi angliski vesti, i ne najde ni{to.

Do ovoj moment sekoj go poznava{e kako “Stiv#; i ostana “Stiv# do samiot kraj. Toj postojano ni prireduva{e radost, so negovata me{avina na neumorna energija, amerikanski sleng, bezgri`na blagodarnost, iskri na lutina, prava mladost, i povremen cvrst zdrav razum.

Toj ima{e prirodna uverenost na Avstraliec, optovaren so amerikansko obrazovanie, i, bez nikakvo somnenie, na apsurdnosta na negoviot stav, ima{e obi~aj da ni dr`i lekcii za vojnata - kako treba da se vodi, kolku e lo{o {to taa se vodi, kolku podobro bi napravil koga toj bi ja imal kontrolata.

Toa be{e bescena pretstava, i jas, sekako, za ni{to ne bi ja propu{til. No i pokraj toa toj navistina be{e kompetenten doktor, spremen da se zatr~a vo dijagnozata pri nedovolno osnova kako pove}eto mladi lekari, no so kvaliteti na prvoklasen klini~ar.

Ve}e site nie go zasakavme Stiv.

Tokmu pred da pristignam na pojadok toj uspea da se dobere do eden francuski `urnal Le Nouveau Siecle i dodeka ~ita{e liceto mu se izdol`uva{e s¢ pove}e i pove}e.

“Ka`i, Tatko. Nie sme na lo{ pat#, izvikna toj koga vlegov.

“Slu{ni go ova#, i toj glasno pro~ita dolga poraka za golemite germanski pobedi na Marna. Dotoga{ Barkli nabavi drug vesnik. Toj se vika{e L’Opinion, i go prezentira{e slu~ajot na Sojuznicite na najrozov na~in. Spored nego Germancite se nao|aa pred posledniot zdiv, Avstrijcite zalagaj}i se za mir, Rusite triumfalni nasekade. [erlok, cvrstoto ~ove~e od Man~ester, vo me|uvreme iskopa~i drug `urnal, L’Independent. Toj, isto taka, be{e optimisti~ki nastroen na na{a strana, no ne taka rozov kako L’Opinion. Sprema toa po~navme da gi sporeduvame napisite.

14

“Mi se ~ini#, re~e Stiv, “deka eden od ovie urednici e la`go#.

“S¢ zavisi od glednata to~ka na nekogo za toa koj e la`go#, re~e Barkli, mudro.

Potoa, se razbira, otkrivme deka site tri vesnici se subvencionirani da donesuvaat vesti vo prilog na ednata ili na drugata strana, i deka Avstrija posebno tro{ela pari kako voda za da vlijae na gr~koto mislewe protiv intervencijata na Sojuznicite, znaej}i ako nejzinata kauza uspee site balkanski zemji }e mora avtomatski da potpadnat pod nejzina prevlast.

Pred na{eto pristignuvawe vo Srbija dva obidi za invazija od strana na Avstrija pretrpea neuspeh, eden vo avgust, eden vo septemvri. Tretiot se odviva{e sega, i kako {to izgleda{e, be{e na srtot od uspehot.

Po pojadokot, znaej}i deka ne }e mo`eme da trgneme kon granicata sledniot den, po~navme da {etame niz gradot. Prvoto mesto {to go vidovme, sosema prirodno be{e Po{tata, za da se oslobodime od pismata {to ni se nasobraa otkako ja napu{tivme Malta. Nasekade dol` kejot, po ulicite, tramvaite, kafeanite, mestoto se roe{e od gr~ki vojnici oble~eni vo kaki uniformi. Vo Po{tata zateknavme edno polovina duzina od niv, i koga pra{uvav na iskriven francuski za po{tenskata tarifa za Anglija, eden od niv odedna{ se zavrte kon mene.

“Ka`uvaj. Mister. Dali ste Britanec?# re~e toj so naglasen amerikanski akcent; i site nie vedna{ stanavme prijateli.

Toj be{e rezervist od Pitsburg, povtorno povikan vo vojska; i vo Solun ima{e na stotici kako nego, kako {to ne informira. Navistina ne mo`evme da ne zabele`ime deka toa be{e taka, za{to tie postojano ne zapiraa na naj prijatelski na~in na ulica, insistiraj}i da porazgovaraat so nas, ponekoga{ verojatno da se pr~at so svojot angliski pred nivnite pomalku iskusni drugari, no sekoga{ so pravo prijatelsko ~uvstvo vo {to nema{e gre{ka.

Kakvo bilo da bilo ~uvstvoto na nivnite oficeri, a nie imavme pret~uvstvo deka toa ponekoga{ ne be{e mnogu qubezno, ne postoe{e nikakov somne` vo toa kaj lu|eto. Tie bea potpolno sigurni deka }e se najdat vo vojna za edno dve nedeli na stranata na Sojuznicite, i radosta so koja zboruvaa kako }e gi ras~ere~at Bugarite, poka`uva{e deka tie po sekoja cena, imaa jasna pretstava koj bi bil neprijatelot. Toa, }e si spomnite, be{e kraj na oktomvri 1914.

Solun, kako i sekoj drug dreven grad, koj seu{te cveta, pretstavuva{e pergament od istorija. Rasposlan na {iroka humusna ramnica, formirana na spojot na Vardar so Inxi Karasu, 15

ra{iren kon ridovite na sever me|u svoite razurnati yidini, od Krvavata kula na kejot od moreto kon Zamokot na sedum kuli (Heptapirgion), pretstavuva vozbudliva slika vo koja isto~niot beleg e postojano dominanten, i pokraj modernite elektri~ni tramvai napred, i majstorski izgradenite beli vili dol` morskiot breg otade yidinite na istok. Vakviot beleg delumno se dol`i na postojanata panorama {to ja pretstavuvaat kaleidoskopski minuva~i - dostoinstveni Grci so fesovi, Albanci so beli ke~iwa, Kritjani so ogromni be~vi, visoki Grci gor{taci so beli fustan~iwa, so buvki na ~evlite, seriozni gr~ki sve{tenici, site vo crni mantii, patrijarhalni evrejski rabini, crnomuresti mornari so piratski izgled, so zlatni obetki, so {areni {amii vrzani okolu nivnite glavi, koi pristignuvaat od sosednite egejski ostrovi so nivniot tovar od ribi, {kolki, sipi, sungeri, {to tie gi rastovaruvaat od svoite ~unovi dol` kejot - no toa glavno, mislam, se dol`i na faktot {to kade bilo i da zaskitate postojano naiduvate na xamija so golemo kube, so nejzinoto visoko minare {to ti ja izdiga du{ata, vitok bel prst poka`uvaj}i kon visokoto nebo, zna~aen pridones {to islamskata arhitektura im go podari na estetskite u`ivawa na svetot.

Stiv, [erlok i jas skitavme naokolu pe{ki oslobodeni od natamo{nite obvrski prez denot. Na plo{tadot malku podolu od na{iot hotel svire{e voen orkestar, i malite mermerni masi~ki vo Odeon i site drugi kafeani naokolu bea ispolneti. Nie ja sledevme ulicata {to se dvoe{e od plo{tadot so pravi agli i sleguva{e kon moreto, za{to pove}eto od evropejskite du}ani se nao|aa tamu, i toa ni be{e posledna mo`nost da si nabavime razni potrep{tini pred da go napu{time mestoto. [erlok ja nare~e “Oksford Strit# u{te vedna{; i od toga{ postojano go koristevme toa ime koga zboruvavme za nea. Za ~as zabele`avme deka taa se stesnuva, potoa pokriena so pokriv, i se najdovme srede slabo osvetlena ~ar{ija, ~ii{to uli~ki, vo koi{to vrie{e kako vo mravjalnik, otvoreni od obete strani, potpolno orientalno vo nivnata bezgri`na nepravilnost na izgledot, tesen prostor, i heterogeni, raznobojni sodr`ini.

Skitaj}i naokolu, svrtuvajki desno, za mig se najdovme vo edna po{iroka ulica so tramvajski {ini. Sporedena so onie vo koi {totuku minuvavme, taa izgleda{e moderna, pitoma; a potem, odedna{ naidovme na razurnata, {ibana od vremeto arka koja se protega{e nad nea, potpiraj}i se na pravoagolni stolbovi, izdlabena vo ~etiri nivoa od star izvetven reqef vo mermer, na koj 16

bea pretstaveni rimski legii kako mar{iraat triumfalno. Toa be{e kako prstot na vremeto da be{e go vratil ~asovnikot besno nazad niz vekovite. Nie site se zagledavme vo nea so voshit.

Eden mal slu`benik Grk koj{to pominuva{e niz tamu ja zavrte glavata.

“C’est l’Arc de Triomphe d’Alexandre le grand# 4 , re~e toj u~tivo.

Stiv dlaboko vozdivna. Doa|aj}i od zemja bez istorija, i bez spomenici, toj se {trekna.

“Aaa#, re~e toj. “Ova e nekakva Kapija. Zo{to e P.H 5. ! Golemi raboti, zamisli#.

I toga{ mi svetna. Obi~nata moderna ulica niz koja proa|avme, so nejzinite voobi~aeni tramvajski {ini, i razurnati bedni ku}arki, be{e “VIA IGNACIJA#, golemiot rimski pat koj{to odel od Carigrad preku Makedonija do Jadranot, izgraden za da gi povrzuva dvata glavni grada na Imperijata; i arkata {to ja gledavme be{e Arkata na Konstantin nad Kalameriskata Porta.

Pod nea, strogi rimski kentauri kako gi vodat svoite legioneri vo borba protiv varvarskite hordi. Taa se iznagledala prekrasni procesii na vizantiski imperatori. Niz nea se to~kale `estoki Saraceni so orlovski nosovi, so me~ vo rakata, triumfalno. Taa gi gledala vooru`enite vojski na Krstonoscite. Normanskite vitezi na Bonifacij; Markizot od Monfere, Kral na Solun, ~uval stra`a i vardel pod nejzinite svodovi. Kapetani na golemata Venecijanska republika, oble~eni vo oklop ja branele pred naletot na stra{nite Osmanlii. Najposle polumese~inata triumfirala nad krstot; za potoa, petstotini godini da zadreme pod senkata na Padi{ahot. Celi petstotini godini go slu{ala srebreniot zov na oxata od visokoto balkon~e na minareto vo blizina:

“Gospod e golem. Jas sum svedok deka nema Gospod osven Gospod. Svedok sum deka Mohamed e bo`ji Prorok. Dojdete na molitva.

Dojdete vo spasenie. Nema Gospod osven Gospod#.

Toj zov bil povtoruvan iljadnici pati taka {to memorijata za drugi ne{ta da stane kako da e senka od nekoj son. Postojanoto prepovtoruvawe ja izbri{alo memorijata za bledolikiot Nazaren. Se ~ini kako sudbinata da odredila negoviot son da trae za sekoga{.

Potoa dojde promenata, nenadejna, ostra, dramati~na, na-

4 Fr. Toa e triumfalnata kapija na Aleksandar Veliki.

5 P.H. - Pred Hrista

17

javena od brziot stakato na mitralezot. Se slu~i ~udo. Nezaboravniot Tur~in is~ezna kako no}na mora. Negovoto vladeewe zavr{i. Glasot na oxata prestanal da gi povikuva vernicite na molitva. Krstot u{te edna{ se izdigna. A Polumese~inata ne. Konfliktot be{e tolku skore{en {to koga pristignavme na scenata luznite bea seu{te sve`i.. Niz sosednite ulici borbata traela ~etirieset i osum ~asa; i ovde-onde malterisanite ~elni delovi na ku}ite seu{te bea izre{etani so dupki od kur{umi koi nikoj nemal vreme da gi malterisa. *

*

*

*

*

*

*

*

Pove}eto od xamiite sega bea zatvoreni. Kako {to bea crkvite porano vo vremeto na Islamot, osobeno Sv. Sofija, Sv. Dimitrija, bea obnoveni za nivnata verska namena. Sv. Sofija bila izgradena vo vremeto na Justinijan. Vo 1589 bila pretvorena vo xamija i bila povtorno rekonstruirana vo 1913. Taka mo`evme da go vidime ~udniot izgled na minareto kako stoi kraj golemoto centralno kube, na ~ij{to vrv u{te edna{ zasvetli zlaten krst sproti sinoto nebo.

Crkvata Sv. Dimitrija, posvetena na zakrilnikot na Solun, sepak, za nas be{e najinteresnata. I taa slu`ela kako xamija so vekovi; no Turcite bile tolku nastoj~ivi vo preina~uvaweto {to gi varosale prekrasnite vizantiski mozaici na Spasitelot od zlato, zeleno i sino, so {to bila ukrasena vnatre{nosta; i tie sega povtorno bea vrateni na svetlosta na denot. Tie isto taka go po~ituvale grobot na svetecot, i negovoto pro~ueno telo so svoite ~uda vo kameniot sarkofag, iako postoi legenda deka bil iskr{en na par~iwa po naredba na Sultanot Armurat II, koga Solun bil ograben vo 1430.

Velat deka teloto na svetecot la~elo ~udotvorno miro, ottuka nazivot “Miroblit#; i bilo pro~ueno deka ova miro le~i sekakva bole{tina {to se javuva na teloto. Ta zatoa na grobot nagrnuvale axii koi barale iqa~, i se molele pred nego so vekovi - za{to Muslimanot, i pokraj negovata slava kon sprotivnoto, sekoga{ bil krajno toleranten kon hristijanskata mitologija; pa taka, vo tekot na site tie vekovi crkvata slu`ela kako xamija, na hristijanite im bilo dozvoleno da go posetuvaat svetoto mesto. Za grobot sekoga{ se gri`el dervi{ od Mevlevskiot red, svetoto kandilo go dr`el zapaleno, i o~evidno dervi{ot {to bil zadol`en, se ~ini, imal 18

Slika I Gr~ki vojnik. Gr~ki albanski vojnik. Solun

19

golema verba vo mo}ta na teloto na svetecot isto kako i hristijanskite vernici {to doa|ale tamu.

Samiot grob e vo edna mala mra~na strani~na kapela levo od vlezot; i koga ja posetivme povtorno ja zateknavme pod gri`ata na eden gr~ki kalu|er so koj bile zameneti mirnite dervi{ki ~uvari.

Dodeka razgleduvavme vleguvaa vernici, tivko, pove}eto `eni vo crno, kupuvaa sve}a od kalu|erot, ja zapaluvaa, ja zaka~uvaa vo {andanot, meko gi mrmorea svoite molitvi, a potem izleguvaa isto tolku tivko. Nikoj ne prozbore s¢ dodeka ne izlegovme “Sigurno deka vo stariot Wujork ne bi mo`el da vidi{ ni{to sli~no na ova#, re~e Stiv, impresioniran ne sakaj}i da izgleda taka, svesen za ~uvstvoto za ne{to propu{teno, i ne tolku sposoben da go izrazi toa.

Skitaweto po krivulestite tesni, strmni ulici, so nadvisnati balkoni, so zasolnati tajni zad prozorcite so re{etki, kraj cvrsto zamandaleni porti, {to navestuvaa skri{ni intrigi, krlaj}i se te{ko natovareni so ko{ovi amali i magariwa po tesnite sokaci, napolu svrteni da gledame vo `eni so ferexe, trgnuvaj}i se nastrana vo po{irokite ulici koga postojaniot izvik “oz, oz, oz# ni ka`uva{e deka nekoj pajton, {to go vozi nekoj nevnimatelen jehu 6 so turban, pogubno }e ni se dobli`e{e do na{ite petici, postepeno povtorno se upatuvavme kon poniskiot del na gradot. Toga{ go zagubivme [erlok.

Svrtuvaj}i naokolu za da go najdeme, go zabele`av kako is~eznuva po edno pat~e, pokraj nekakva ciganka, koja{to polne{e voda od edna tulumba vo golema crvena amfora, odnadvor sru{eniot yid od edna stara xamija. Surija od slikovito ispartaleni `eni i deca se motaa napred-nazad pokraj nea, tu vnatre tu nadvor od xamijata; i za ~as, nejzinata amfora napolneta, ja stavi na glava i so rakata potprena, ÂŁ se pridru`i na nagrnatata tolpa zad [erlok. Sledej}i ja, doa|aj}i od svetlata son~evina vo mra~nata vnatre{nost, otprvin pomisliv deka stignavme do nekoj pazar, za{to celiot prostor na zemi be{e ispolnet so kupi{ta natrupani doma{ni predmeti, zelen~uk i grn~arija, me|u koi i okolu koi ima{e isposednati grupi selani, me|u tavi i tenxeriwa, kro{ni, ali{ta, stolovi, perdiwa, ukrasni predmeti od mesing, pe~ki i site vidovi morski ribi vo ribarnica. Na sekade roj od

6 Bu~en pajton~ija {to vozi brzo, spored Hebr. Yehu - kral na Izrael od 9. Vek poznat po svoeto besno vozewe na ko~ija. Zabele{ka na preveduva~ot.

20

deca; i prodorna mirizba na gotveni jadewa. Vedna{ otkrivme {to be{e toa. Ovie lu|e bea Grci begalci, prete`no od Smirna i Mala Azija, begaj}i pred gnevot na Tur~inot. Niv gi hrane{e gr~kata vlada, i gi smestila vo eden vid “kaznata-mu-odgovara-na-zlostorot#, isklu~itelno vo xamii upravuvani od solunski muslimani. Se obidovme da go slikame mestoto, no polutemninata go onevozmo`i snimaweto, a vo toa ne popre~uva{e i postojanoto dvi`ewe na decata.

@ivotot ima na~in da bide mnogu neumetni~ki. Vo nego ne postoi gradacija. Toj ima na~in na burna antiteza. Koga se vrativme vo hotelot stignavme tokmu na vreme za golemiot dru{tven nastan na denot - za popladneven ~aj vo pet ~asot so zvucite na orkestarot vo zimskata gradina na hotelot Olimp. Nevozmo`no be{e da ne se dovede vo kontrast so scenata {to nie predmalku ja posvedo~ivme.

Namesto gnasotija, temni~i{te, partali, kalabalak i zatvorena te{ka atmosfera na izme{ani mrsni jadewa, dojdovme vo svetlina i smea, i fru-fru na svila, zlato i srebro, sini i crveni uniformi, zvukot na veseli glasovi, {oqi za ~aj, yve~kawe na uzengii, galewe na sabji, vkrstosuvaj}i se so mekite zvuci na orkestarot zatskrien zad xumka zimzeleni drvja. Prgavi kelneri vo crno ja krstosuvaa i ja otkrstuvaa gletkata, nosej}i svetnati poslu`uvalnici naredeni so srebro, porcelan i slatki. Ima{e poprili~no otmeno poklonuvawe i baknuvawe race na damite, strani~ni pogledi pod gusti klepki, gestikulacii, smea i smea u{te pove}e. Toa bi mo`elo da e vo RingStrasse vo Viena, namesto vo ovoj izvetven od vremeto star grad.

Akaj}i po svetot vo golema mera se li{iv od scenata na iznenaduvaweto; taka koga ~ovekot od Klubot Adelfi pogledna nakaj mene od negoviot agol vo kafeanata, i pogledite ni se sretnaa, kimna i re~e:

“Kako si#, sosema obi~no, jas mu odgovoriv isto taka obi~no:

“Ubo, fala, ubo#, i sednav pokraj nego, otkako pora~av ~aj.

Nikoj od nas ne se potrudi da pra{a za toa {to rabotime. Vo toj moment ne mo`ev da se setam za negovoto ime. Sosema sum siguren deka i toj ne go znae{e moeto. Za{to vo Klubot Adelfi imiwata ne se bitni. Lu|eto doa|aat, zboruvaat, se gledaat sekoj den so nedeli, a potoa is~eznuvaat, za da se vratat tri, {est, dvanaeset meseci podocna. Nikoj ne pra{uva od kade doa|aat i kade odat. Dovolno e ako nivniot razgovor e interesen. Svejn i jas sme se sre}avale taka vo neredovni intervali so godini. Znaev deka toj mora da e pisatel, verojatno voen ili stranski dopisnik. Toj znae{e deka jas pripa|am na edna od nau~nite profesii - verojatno medicina.

Prirodno, go pokaniv da dojde i da ve~era so nas taa ve~er.

21

Se pretpostavuva{e da trgneme za Ni{ rano slednoto utro; no, koga dojde Srpskiot konzul posle ve~erata, doznavme deka treba da zapreme vo Skopje. Konzulot vnimatelno ni objasni deka Ekipata na Pexet ve}e bila smestena tamu pred tri dena, i mislele deka i drugata angliska ekipa treba da bide vo istoto mesto.

Poradi ova na{iot [ef be{e mnogu voznemiren.

“Mo`ete li da me ubedite deka }e ima dovolno hirur{ka rabota za dve ekipi tamu?# re~e toj zagri`eno.

Konzulot zamavta so racete dramati~no.

“Rabota! Barate rabota, n’est pas 7 ? ]e ima rabota i premnogu.

Srpski doktori ima premalku; na{ite dobri prijateli Rusite, tie ne mo`at dovolno da ne po{tedat. Rabota, Monsieur le doctor 8, vo Skopje!# Toj gi sobra ramenicite `alosno. “Vo Srbija rabota ima nasekade.#

Voeniot dopisnik mi promrmori tivko: “Kutriot pita~, toj ne go veli toa, no verojatno e deka Vie ne bi mo`ele da stignete vo Ni{ i da sakate. Ve~erva vestite se mnogu lo{i. Povlekuvawe sled povlekuvawe. Srbite go evakuiraat Kraguevac, nivniot edinstven arsenal denes; i velat deka Avstrijcite bile na samo nekolku kilometri od Ni{, isposednati preku prugata kaj Stala}. Ve}e se zboruva vladata da se premesti vo Skopje; pa taka, ako stignete tamu, }e se najdete vo najgustoto#.

“Ako stigneme tamu? # Pra{av.

“Da ako stignete tamu#. Prijaten nenametliv star gospodin, so germanski akcent, verojatno avstriski {piun, mi se doveri toa popladne deka Bugarite }e ja prekinat prugata za da gi izoliraat Srbite od Solun. Se razbira toa e samo negovo falbaxistvo. Ako toj navistina znae{e ne bi mi ka`al mene. No se ~ini deka Srbite se vo golem nedostig na municija, i deka Francuzite ispra}aat vo golemi koli~ini odovde. Dokolku na Bugarite im uspee da ja prekinat prugata taa ne }e mo`e da premine; i togaj ‘Zbogum Srbijo’.

“No Bugarite ne se vo vojna so Srbite#, se sprotiviv jas.

Togaj se nasmevna. “Vo Makedonija sekoga{ ima vojna.

Nezvani~no se razbira. Si ~ul li za komitite? Ne. Pa, nabrgu }e doznae{ s¢ za niv. Neka ti e so sre}a! #

7 Fr. - Zarem ne?

8 Fr. - Gospodin doktor

22

G L A V A II SKOPJE

Poa|awe za Srbija - Skopje i kako ne zaprea tamu - Zapoznavaj}i go Ajk, Avstriskiot konvent za kalu|erki, Franc i Sestrite - Srpskata kal i izvonrednite Albanci - Mostot na Stefan Zadavuva~ot - Vo turskiot del - Kako pristignaa ranetite Moment na odluka.

Be{e prekrasno nedelno utro docna vo noemvri koga se zboguvavme so Solun. Pojadovme vo {est, gi sobravme na{ite raboti i gi isprativme pred nas so na{ite pomo{nici i so “^arli#, ja plativme bezmilosnata smetka {to ni ja prinese qubezniot avstriski sopstvenik, naklonet da gi razgaluva Egipjanite.

Potoa odej}i po sve`iot utrinski vozduh kon stanicata, Stiv i jas zaprevme edna{ dva{ da slikame, i za mig se najdovme podzaostanati zad drugite oficeri. Taka, pristignuvaj}i do ne{to za {to mislevme deka e `elezni~ka stanica, zabele`avme petmina od na{ite pomo{nici udobno sednati na edna kola, sre}ni i zadovolni; no nema{e ni trag od ostatokot od dru`inata, nitu pak od na{iot baga`.

“Pretpostavuvam deka sme do{le na pogre{no depo#, re~e Stiv.

“Ka`uvaj. Za kade odi ovoj voz?# mu vikna na eden nosa~. ^ovekot ja zavrte glavata ta`no. Potoa eden gr~ki vojnik {to stoe{e vo blizina se zavrte kon nas smeej}i se.

“Kade sakate da odite, mister? ^ikago ili San Francisko?#

Stiv mu vozvrati so osmev.

“Sinko, mrazam da ti ka`am. No toa e nekade vo Srbija#, mu se doveri toj.

“Toga{ podobro da pobrzate, i toa u{te vedna{, inaku }e go propu{tite#. Toj poka`a levo, edno polovina milja pogore.

“Toa e Va{eto depo, mister Doktor#, re~e toj, i nie prestanavme da se smeeme.

Brzaj}i da gi najdeme na{ite lu|e, so tr~awe trgnavme kon 23

drugata stanica, pristignuvaj}i tokmu navreme.

Patuvaweto preku makedonskata ramnica be{e monotono bavno. Predelot na obete strani pretstavuva{e {iroka razbranuvana gletka, neobraboteno pole ugar. Povremeno }e zdogledavme po nekoj ov~ar vo dolga guna, so krluk v raka, so malo stado ovci po nego. Ovde onde }e pominevme kraj nekoj osamen selanec ka~en na svoeto strplivo magar~e, javaj}i poleka po drevniot pat od Solun kon vnatre{nosta. Tu ovde tu onde zastanuvavme pred nekoja napu{tena mala popatna stanica, sekoga{ so nejziniot stra`ar oble~en vo kaki uniforma na gr~kata vojska so nadenat bajonet.

Daleku na zapad se nao|aa pokrienite so sneg planinski venci na Tesalija, kade {to seu{te se gleda{e Olimp. Pravo na sever, od sprotiva na rabot od horizontot, se gledaa planinite na Srbija, ble{tej}i kristalno belo; i kako {to izminuvaa ~asovite postojano ni se ~ine{e deka sme isto tolku oddale~eni od niv kako koga trgnavme.

Najposle dojde do prekin. Pristignavme na grani~nata stanica Gevgelija, i najposle se najdovme na srpska zemja, gr~kiot vojnik so kaki uniforma be{e zamenet so sino-siv Srbin, kogo nabrgu imavme mo`nost da go zapoznaeme poodblizu. Nie se prefrlivme vo nova kompozicija vagoni {to gi obezbedila srpskata vlada, i povtorno po~uvstvuvavme deka sme zna~ajni li~nosti. Srpskite oficijalni lica, mnogu stegnati i doterani, so nacucleni kapi ukraseni so stariot vizantiski dvoglav orel, so dolgi sivi {ineli, yvonlivi sabji, i visoki ~izmi so {to ne osvoija, zboruvaj}i na brz francuski.

Po nekoe vreme na{iot nov voz trgna, i zabele`avme deka izgledot na predelot postepeno po~na da se menuva. @elezni~kata pruga sega po~na da gi sledi dosta blizu zaviocite na Vardar, golemata reka koja {to se izviva od planinite na Srbija nadolu kon Egejot vo Solun.

Visoki brda so xbunovi, sega n¢ zagradija od obete strani, koi namesta se dobli`uvaa mnogu blizu, otstapuvaj}i posle nekolku milji na drugi, na edno mesto stesnuvaj}i se kaj edna karpesta klisura, ostavaj}i prostor samo za rekata i prugata. Povremeno, tamu kade {to dolinata se {ire{e, zdogleduvavme golemi ovo{ni gradini so jabolka, slivi i ~ere{ovi drvja, za{to sega se nao|avme na prostor premnogu visok za da mo`at da vireat surite maslinovi stebla, tolku karakteristi~ni za Grcija. Povremeno go preminuvavme Vardar preku most, i ovde vozot sekoga{ usporuva{e kako da lazi.

24

Ova, doznavme, be{e poradi toa {to site mostovi bile dignati vo vozduh prez razli~nite napadi, od Srbi, Bugari, Grci, vo poslednite tri godini; i tie vo me|uvreme ne bile nikoga{ popraveni kako {to treba, drveni potpori i `elezni dr`a~i go zamenile kamenot. Po celata dol`ina na prugata, na ~esti intervali, ima{e srpski stra`i, koi se pojavuvaa dostoinstveno vo stav mirno dodeka minuva{e vozot. Pove}eto od niv na izgled bea staroliki, oble~eni vo gruba obleka od doma{no tkaen {ajak, so opinci, na glavata so jakulka kako na kalu|eri; no nivnite pu{ki izgledaa upotreblivi, nivnite redenici polni, nivnite no`nici svetnati, i izgledaa, ona {to tie i bea, sposobni vojnici. Nivnite stra`arnici bi go {okiralo britanskoto vojni~ko oko. Mnogu od niv bea obi~ni zasolni{ta od pra~ki na{lakani so kal, golemi kolku za da se smesti samo eden ~ovek. Drugi pak, me|utoa, bea eden vid polu pe{teri, polu koliba od kal, vo koi mo`ea udobno da se smestat ~etvorica do petmina, sekoja so oxak od tene}e, probivaj}i se niz pokrivot so trevje, za da go razvee siniot ~ad od }umbeto na drva zapaleno za da se stoplat ili da si go zgotvat jadeweto vnatre. Vo osnova linijata od granicata bila patrolirana gri`livo {to vo toa vreme ni se ~ine{e otpoj}e, neznaej}i, kako {to doznavme podocna, za postojaniot rizik od grupi bugarski banditi (Komiti) sekoga{ na {trek ako im se uka`e {ansa za uspe{en napad od planinite preku granicata koja se nao|a na samo nekolku ~asa od.

Vozot poleka se krla{e napred. Nie pu{evme i zboruvavme, i jadevme od na{ite rezervi, gledaj}i kako popladneto preminuva vo no}, kako senkite se izdol`uvaa, predelot stanuva{e s¢ pomalku i pomalku neprepoznatliv. I sosema odedna{ nastapi mrak.

Toga{ otkrivme deka vo vagonite nema svetla, i razbravme zo{to ima{e tolku tragi od vosok po prozorcite i po sedi{tata. Svetlosnite uredi bile otstraneti zasekoga{ od po~etokot na vojnata, za da se spre~i napa|awe; no inteligentnite patnici, ignoriraj}i go rizikot, odgovorile so kupuvawe na sve}i i lepej}i gi na sekade po prozorcite bez zavesi.

Ne znaej}i za ovie podrobnosti se zateknavme nespremni; i taka {tom se stemni potonavme vo potpoln mrak. Vozot poleka prodol`i da tr~ka nanapred. Do sega pominavme edno dvanaeset ~asa vo voz, i ve}e po~navme da se zdrvuvame, a i da stanuvame neraspolo`eni.

Tokmu vo toj ne ba{ pogoden mig [efot odedna{ prozbore vo temnicata.

25

“Razmisluvav, i ne mo`am da sfatam zo{to morame da zapreme vo Skopje. Na{ite naredbi od London glasat da se javime vo Ni{. Predlagam da prodol`ime, i da ne se obyrnuvame na porakata na Konzulot#.

Iskreno re~eno izgledite ne v~udovidoa. Pomislata da se pominat u{te dvanaeset ~asa, zdrveni, {estmina so baga`, vo vagon vo koj{to ne mo`eme da se vidime eden so drug, be{e krajno neprivle~na. Nikoj od nas ne be{e naviknat na neudobnostite od vojni~ko patuvawe. Narednite ~etiri godini ni pru`ija bezbroj mo`nosti za da sfatime deka ona za {to mislevme deka e neudobno pretstavuva{e visok luksuz. Vo toa vreme samo [efot znae{e, i prirodno nie nagoduvavme. Be{e podvle~eno deka naredbite izdadeni vo London eventualno ne bi trebalo da se tretiraat nad onie {to se usloveni so voenite uslovi. Nie go potsetivme deka, ako vlastite na granica bea prili~no sigurni deka komunikaciite so Ni{ seu{te bea neporemeteni, postoe{e pove}e nade` odo{to verba vo nivnoto tvrdewe. Dodeka se raspravavme okolu toa vo dale~inata zasvetija svetlata na golemiot grad.

“Skopje!# re~e sekoj.

Pristignavme vo mra~na stanica otprilika navreme kako {to se o~ekuva{e da pristigneme vo Skopje. Tolpi lu|e se obiduvaa da vlezat vo vozot, ve}e prepoln, i se obidoa da izvr{at invazija na na{iot vagon. O~igledno nema{e nikakov kontrolor komu bi se obratile. Vo toj mig naide edno mom~e {to prodava{e sve}i. [erlok revnosno zgrap~i edno paket~e, i pra{a kade se nao|ame. Mom~eto ne mo`e{e da go razbere. Toa se yvere{e vo ~udnata uniforma, i izgleda{e upla{en da ne ne mu platime za sve}ite. Vsu{nost doznavme deka se nao|ame vo Veles (Kiprili), i ni preostanaa u{te dva ~asa dodeka stigneme vo Skopje.

Svetlinata na sve}ite ni pomogna da se ~uvstvuvame poveseli. So razbirliva soglasnost be{e ostaveno pra{aweto za odewe vo Ni{. Odlu~ivme da pri~ekame dodeka ne stigneme vo Skopje. O~igledno svetlosta pomogna vremeto da minuva pobrzo, za{to bevme skoro iznenadeni koga ete pristignavme vo u{te eden golem grad. Ovojpat toj navistina be{e Skopje. Stanicata be{e prepolna. Na peronot zabele`avme izvesen broj srpski oficeri.

Na{ite lu|e po~naa da gi vadat glavite nadvor.

[efot i jas izlegovme, i se upativme kon oficerite. Ne zdogleda eden srpski major, ni prijde, se pozdravi i precizno ni objasni na francuski deka toj e ovde da n¢ pre~eka. Potoa dovede eden poru~nik, i tie vedna{ zapo~naa razgovor so nas.

26

Francuskiot na poru~nikot be{e u`asen. Toj ne prestana da veli: “Restez ici, Restez ici # 9, mnogu vozbudeno.

[efot be{e mnogu voznemiren. “Se pra{uvam dali tie navistina imaat mo} da n¢ zaprat# re~e toj. “Izgledaat tolku sigurni - #.

Tokmu vo toj moment pristigna Ajk. “Ajk# be{e visok, vitok ~ovek, so dolgo crno palto so `olti kop~iwa, i siva srpska vojni~ka kapa. Toj zboruva{e te~no so amerikanski akcent, objasnuvaj}i deka toj e oficijalniot preveduva~ {to ni e odreden, deka od Ni{ pristignale sigurni naredbi za da n¢ zadr`at, deka vozbudeniot poru~nik bil R.M.O 10. za Ju`na Srbija, a majorot Komandant na Bolnicata kon koja treba{e da bideme pridodadeni. Toj dodade deka za nas e podgotveno smestuvawe, s¢ e spremno, vklu~uvaj}i topla zakuska.

Mislam deka toa n¢ dokusuri. Pomislata na topla zakuska po petnaeset ~asa hrana od konzervi. Duri i [efot be{e ubeden.

“Neka izlezat lu|eto. [estiot neka go pribere baga`ot. Na ostanatite naredi im da se soberat pred izlezot od stanicata#, re~e toj.

Na{eto smestuvawe ne be{e ni tri minuti od stanicata i dotamu mar{iravme pridru`uvani od Polkovnikot i Majorot, minuvaj}i niz tolpi selani, vojnici, Albanci, Turci, od koi{to nadvor od stanicata vrie{e, yverej}i se vo nas.

Smestuvali{teto ispadna mnogu podobro otkolku {to o~ekuvavme. Do izbuvnuvaweto na vojnata toa bil avstriski `enski konvent; na kalu|erkite, mirni, bezopasni `eni, im bil odzemen pred dva meseci, zgradata be{e prazna, i izgleda{e kako najpogodno mesto {to mo`ele da ni go ponudat.

Za polovina ~as se rasporedivme po na{ite sobi, gi ostavivme torbite, ja odredivme trpezarijata za oficerite i drugite, i se spremivme za ve~era, mnogu umorni, i mnogu sre}ni {to stignavme na na{ata destinacija po trinedelno raznovidno patuvawe.

Toa be{e ~uden obrok. Na golata masa pred sekoj od nas ima{e postaveno po edna supena ~ingena ~inija, no`, i `elezna la`ica. [tom zavr{ivme so jadeweto gi sobraa ~iniite za supa, i zapo~navme so istiot no` i so istata la`ica {to ostanaa na ~inijata odozdola. N¢ slu`ea dve mladi devojki, so marami ukraseni so

9 Fr. - Ostanete ovde 10 R.M.O. - sanitetski oficer

27

crveni krstovi vrzani na glavata, sledeni od seprisutniot “Ajk#.

Ovie, doznavme podocna, bile volonterki zadol`eni da se gri`at za nas dodeka da najdeme posluga. Po~navme so gusta `e{ka supa, so par~enca meso vo nea. Potoa sledea pr`eni rezanki od mnogu tegavo bivolsko meso so kompiri. Dobivme ‘r`en leb i mnogu staro crveno vino.

Najposle pristigna ruski ~aj vo ~a{i so limon i {e}er; a kako dodatok Ajk izvadi {i{e so etiketa “Kowak#, seta ovde{na rakija koja{to be{e prejaka duri i za Streton, edinstveno dovolno hrabar za da eksperimentira. Toa be{e vesel obrok. Se smeevme, odr`avme mali govori za vozvrat na onie od srpskite oficeri, se odmorivme vo potpolnost.

Nabrgu na{ite qubezni doma}ini n¢ ostavija, zaminuvaj}i na krut vojni~ki na~in; i za ~as gravitiravme vo na{ite sosedni sobi na razgovor so cigara, sednati na na{ite polski stolici so neraspetlani palta, pred da se raskomotime za no}ta.

Zgradata na manastirot be{e udobna, `olto malterisana so dvor odnapred, opkolena so visoka avlija so re{etkasta porta na glavnata ulica. Odzadi ima{e dve krila, koi{to se koristele kako malo porodili{te, a ni se najdoa kako odli~ni spalni sobi za na{ite pomo{nici. Ima{e i mala kapela isto taka, sega zatvorena od srpskite vlasti, dvor so pumpa, gradina so zelen~uk, i golema zapustena gradina so rozi. Vo mirnodopsko vreme, toa mora da bilo son~evo, sre}no mestence. Takvo kakvo {to be{e, dodeka ne n¢ navjana nevoljata, kon nego gledavme so qubov kako na na{ “dom#. Toa be{e cvrsto gradeno, so dupli prozorci, vo leto ladno, vo zima toplo.

O~ekuvaj}i stud vo Srbija so sebe ponesovme debeli vre}i za spiewe. Nadvor sekako deka be{e studeno; no vo na{eto smestuvali{te be{e zadu{livo `e{ko; za{to duplite prozorci bea hermeti~ki zatvoreni zaradi zimata, i vo sekoja soba na sredina pe~ka, so borii do oxakot, gore{e usvitena, {to ja lo`e{e energi~niot lo`a~ Franc, na{iot avstriski redar, ~ija{to glavna misla vo `ivotot mu be{e na najmal znak neprekinato da stava drva vo sekoja pe~ka.

Otprvin Franc za nas be{e zagatka. Za negovite otvoreni nasmeani sini o~i i lenena kosa lesno bi mo`elo da se najde duplikat vo sekoe selo vo Saseks. O~igledno toj ne be{e Srbin; no sepak potpolno be{e oble~en vo srpska uniforma, siv xaket i sivi pantaloni, kapa i opinci. Zboruva{e srpski te~no; no negovoto poznavawe na germanskiot celosno i isklu~itelno. Nabrgu 28

doznavme deka toj bil ^eh, koj{to vo Balkanskite vojni se borel na stranata na Srbite, i koga izbila vojnata me|u Avstrija i Srbite toj odbil da se vrati vo svojata zemja. Me|utoa, takov kakov {to be{e, prirodno ne sakal da se bori protiv svoite sonarodnici, toj bil vraboten kako bolni~ar dodeka da pristigneme. Koga dojde kaj nas ne zboruva{e nitu zbor angliski, i moravme da mu poka`uvame so znaci ona {to sakavme; no toj be{e nenormalno inteligenten, mnogu brzo nau~i angliski, i za edna nedela go preobrazivme vo prvoklasen prislu`nik. No}e spie{e na eden drven minder pred mojata soba, so svoeto sleduvawe od ‘r`an leb vo torba obesena nad glavata. Legloto izgleda{e u`asno neudobno; no se ~ini toj `ivotare{e i be{e sre}en so nego. Sekoj den vo pet i trieset toj be{e stanat na noze, palej}i gi pe~kite, ~istej}i ~izmi, remeni, kop~iwa, nosej}i topla voda za miewe, op{to zemeno najneophoden.

Ve~erta koga pristignavme se zaprepasti koga vnimatelno so {rafciger gi odvrtivme i go otvorivme sekoj prozorec pred da se smestime. O~igledno deka be{e iznenaden od takvata glupost. Ne mo`e{e jasno da sfati. No toj kon toa se odnesuva{e dobro}udno i u~tivo. Najposle toa be{e na{a rabota, dokolku se smrznevme. Vsu{nost neizdr`liviot stud me razbudi okolu ~etiri nautro. Pe~kata odamna se izgasnala, i jas se slediv i pokraj mojata debela vre}a za spiewe.

Dvete mladi devojki “Sestras#11, volonterkite koi se gri`ea za na{eto smestuvali{te, prvite nekolku dena imavme te{kotija da gi pronajdeme. O~igledno tie ne bea sluginki, nitu, pak, bea medicinski sestri. Tie brgu se sprijatelija so na{ite bolni~ari so univerzalniot jazik od znaci, nasmevki, i ve|i, no malku kako da se pla{ea od hirurzite. Edna od niv koja do{la od Belgrad zboruva{e germanski te~no, i ni ka`a deka brat ÂŁ bil oficer. Otprvin seto toa malku ne zbuni, dodeka ne doznavme deka vo zemjata, prakti~ki, ne postoele klasni razliki. Narodot rasa od selski zemjodelci. Ne postoi blagorodni{tvo so zemji{ni imoti, bez nasledni klasni tituli. Generalot mo`e da ima brat koj se bori vo redovite na vojskata, Tatkoto na Premierot, i samiot Premier, mo`e da e selanec. Ambasadorot na nekoj stranski dvor mo`e da ima brat bakal. Mo`no e vakvata sloboda vo klasnite razliki mo`ebi se dol`i na dolgoto so`itelstvo so Turcite, me|u koi naslednata titula prakti~ki e nepoznata. U{te poverojatno, me|utoa, toa nas-

11 Avtorot go upotrebuva slovenskiot zbor namesto angliskiot nurses

29

tanalo poradi vekovnoto ugnetuvawe {to dovelo do nevozmo`nost da se sozdade kakov bilo vid hristijanska aristokratska klasa za da mo`e da se odr`i. Bilo kakvo da e objasnuvaweto, ostanuva faktot deka Srbija e demokratska zemja vo sekoja smisla na zborot.

Kade spieja ovie “sestri# za nas pretstavuva{e problem - nie u{te ne bevme svesni za ogromnata prenatrupanost poradi prisustvoto na iljadnici begalci vo gradot - dodeka edna ve~er, odej}i vo trpezarijata docna ve~erta, gi zateknav kako spijat na podot zavitkani so }ebiwa, so Ajk i so u{te eden drug Srbin, kogo nie podocna go vikavme “Bel Zajko#, koj isto taka spie{e potamu vo agolot. Ova ni padna mnogu te{ko, no o~igledno niv ni najmalku ne gi oneraspolo`i. Izgleda nim ne im be{e gri`a, i po{to sledniot den ne napu{tija, nie ne se gri`evme pove}e. Taka be{e nasekade.

Lu|eto spieja tamu kade {to }e se najdea, ne kade {to sakaa; a ovie devojki bea begalci, i spieja kade bilo i kade {to e toplo, kako i mnogu iljadnici drugi od isto pristojno poteklo. No da se vratime. Posleden i najzna~ajniot na{ pridru`nik be{e “Ajk#, na{iot dragoman i glaven du{egri`nik so meseci. Nikoj od nas, ~inam, voop{to ne go saka{e. Nikoj od nas ne mu veruva{e. Stiv, kolku {to se se}avam, go opi{a to~no koga zabele`a:

“Ka`i, Tatko. Ova e mnogu itar lisec. ^inam deka e lo{ akter#.

Toj sekako be{e itar lisec. Izrazot mu ujdisuva{e kako rakavica, za{to so negovoto crnomuresto trkalezno ve{to lice pod siva srpska kapa, negovoto crno raspetlano palto kriej}i vitko muskulesto telo, dolgite tenki noze zavieni so sivi pojasi, na siot svet mu izgleda{e kako nekakvo sostaveno `ivotno grablivec.

Po nacionalnost be{e Ungarec. Toj so godini bil vo Soedinetite Dr`avi. Pred vojnata rabotel vo nekakva slu`ba za nekoja angliska `elezni~ka kompanija vo Belgrad. Iako bil o`enet so Srbinka i ni re~e deka bil amerikanski dr`avjanin, vedna{ {tom izbuvnala vojnata toj bil interniran. Kako se oslobodil ne be{e sosema jasno, za{to seu{te be{e osomni~en deka e avstriski {piun, i bil ispraten dolu vo Ju`na Srbija za da bide ponastrana. Me|utoa, toj be{e dobar biznismen, znae{e angliski, i mislevme deka dokolku raboti za nas toj lesno }e se vraboti, a vo isto vreme }e mo`e lesno da se nabquduva. Taka toj ni stana na{ dragoman.

Na denot na na{eto pristigawe, dodeka na{iot [ef, potpomognat od Britanskiot konzul, vode{e seriozni razgovori so vlastite vo vrska so na{ite idni aktivnosti, ja iskoristivme mo`nosta da pro{etame niz slikovitiot star grad i ni be{e re~eno deka 30

otsega }e se vika Skopje, a ne Uskub. Skoro sekoj grad na Balkanot od koja bilo golemina, otkrivme, imal od dve do pet imiwa, i duri podocna posle na{eto pristigawe go sfativme zna~eweto na ova mno{tvo od imiwa. Za{to imeto na koe bilo mesto vo odredeni oblasti vedna{ gi ozna~uva politi~kite pogledi i nacionalnosta na liceto {to go odredilo imeto. Na primer, glavniot grad na Turcija vo Evropa za Muslimanite e Istanbul, za hristijanite na Balkanot toj e Carigrad (gradot na Cezar), za Grcite i lu|eto od zapad, Konstantinopol. Sli~no, ona {to za Turcite e Monastir, za Srbite e Bitola, a za Bugarite ne{to drugo. Na{eto sega{no `iveali{te po~navme da go vikame Skopje ili Uskub naizmeni~no, iako znaevme deka Skopje be{e drevnoto istorisko ime na gradot na Stefan Zadavuva~ot, a Uskub samo izvrtena turska forma na negoviot izgovor.

Negovata mestopolo`ba e izvonredno slikovita, raspolo`en na bregovite na Vardar, opkru`en so golemi planini pokrieni so sneg, na sever, na zapad i na istok. Seto ova go zabele`avme pri panoramskoto razgleduvawe podocna, za{to pri ova na{e prvo utro, se zapoznavme samo so najbliskata okolina. Ve~erta istura{e do`d, {to otkrivme koga Stiv i jas se podgotvuvavme da izlezeme; i Franc, nasetuvaj}i gi ne{tata, ni gi izvadi na{ite gumeni ~izmi za da ni bidat pri raka. Dvori{teto pred na{eto smestuvali{te od koe, {tom se pribli`ivme, izbegaa mnogu ku~iwa xukeli i dve prasiwa, na sredina ima{e kaldrmisana pateka pa s¢ do te{kata otvorena porta, i taa be{e prili~no ~ista. No {tom izlegovme se zakopavme vo kal.

Stiv pogledna vo svoite prekrasni, svetnati ~izmi so `alewe.

“Ka`i, Tatko#, re~e toj. “^ovekot {to ni ka`a da gi poneseme ovie ‘gumi’ so nas znael ne{to#, i jas se soglasiv od sesrce, i vedna{ mi stana jasno zo{to na sliki pogornite sloevi vo Rusija i na Balkanot sekoga{ se pretstaveni kako da `iveat i da odat samo vo ~izmi. Inaku ne be{e mo`no da se odi naokolu udobno. Za{to kalta vo zemjata zime e ne{to neopislivo za nekoj {to se naviknal vo na{ata mnogu ~ista Anglija. Taa e na sekade, gusta, crna, tutkalesta. Selani na magariwa, selani na runtavi planinski kow~iwa, {lakaat niz nea ne obyrnuvaj}i se na minuva~ite. Lu|e so volski koli capaat niz nea so opinci, ne pomisluvaj}i na neudobnost.

Sekoj vo Srbija e sviknat na nea, ne znae za podobro. Duri i nie postepeno so vreme se naviknavme prez mesecite {to sledea, a na krajot samo pasivno svesni za nea.

31

Glavnite ulici vo gradot se pretpostavuva{e da bidat kaldrmisani so topkalesti kamewa; no bezbroj dupki, nikoga{ ne popravani, vozeweto so raskosteni pajtoni, koi ~ekaa na kup za nekoj da gi povika, vozeweto go pravea gimnasti~ka ve`ba pogodna samo za najgruba konstitucija; i ni trebaa nekolku nedeli dodeka se odlu~ivme za takov podvig.

Ova utro Stiv i jas skitavme bescelno bilo kade da ne vode{e na{ata imaginacija. Vo prvata ulica vo koja vlegovme ima{e pe{a~ko pat~e, no toa be{e tolku kamenito {to nabrgu preminavme na sredinata od patot, i toga{ zabele`avme deka site `iteli go pravea istoto. Na Bliskiot Istok nikoj `itel ne odi po pe{a~ko pat~e. Za nego sredinata od patot e dovolno dobra. Koga zad nego }e naide pajton so drangawe i so pajtonxijata vikaj}i “Oz, oz, oz#, so dvojno predupreduvawe, toj toga{ poglednuva naokolu, pre~ekoruva na strana i go pu{ta da pomine. Seto toa e izvonredno ednostavno. No, toa e i uspe{no, isto taka, za{to za ~udo se ~ini nikoj ne e pregazen.

Dodeka {etkavme taka ponatamu lu|eto ~udno se yverea vo na{ata uniforma, pra{uvaj}i se {to sme. Edna{ ili dva{ go na~uvme zborot “Rusi#. Toa ~esto se slu~uva{e dodeka ne ne zapoznaa. Nie, pak, od druga strana, po~navme podednakvo da se yverime vo sekogo {to }e go sretnevme, za{to Skopje e interesno golemo kosmopolitsko mesto. Vo su{tina toj seu{te e turski grad, srpskiot kvas ne e ni tri godini star; i, kako vo pove}eto turski gradovi, razli~nite nacionalnosti mo`at da se prepoznaat eden od drug po nivnite nosii, ~ii{to razliki ostavaat silen vpe~atok za okoto na onie od Zapad.

“Pogledni go onoj ~uden ~ovek!# re~e Stiv, navednuvaj}i ja glavata kon onoj {to ni se dobli`uva{e zad kola natovarena so drva, koja{to ~kripe{e potskoknuvaj}i kraj nas, {to ja vle~ea ~etiri ogromni volovi so stra{ni ogromni rogovi. Toj be{e izvonreden primerok, visok, kale{, so trkalezno belo ke~e, {areno vezen xamadan nad sina ko{ula, i beli volneni be~vi stegnati kaj nozete dolu. Be~vite po stranite bea ukraseni so crni {iriti, i namesto xebovi imaa {iroki otvori niz koi{to se gleda{e ko{ulata. Na nozete ima{e stegnati opinci nad debeli {areni pleteni ~orapi, koi{to dosegaa do polovina noga nad be~vite. Toj pu{e{e cigara vo ~ibuk, a ~ibukot be{e dolg nad polovina metar, so srebren ukras kaj cigarata, a luleto o~igledno od kilibar, koe {to be{e golemo kolku koko{kino jajce, i mu ja polne{e ustata pove}e od polovinata. Toj ne izmina so gospodstveno dr`ewe 32

na bezbri`nost. Podocna dobro go zapoznavme toj tip. Toj be{e ima{liv Albanec vo poln sjaj.

Albanskata nosija e tolku karakteristi~na {to ovie lu|e se mnogu zabele`itelni kade i da se najdat. Beloto ke~e i be~vite ukraseni so gajtani se bitna odlika. Drugiot del od oblekata mo`e da varira. Ogromnata bela ko{ula, beli ~orapi, i crni ~evli so buvki, {to gi nosat ju`nite Albanci, ne se sre}avaat vo Makedonija nadvor od Solun; i navistina, koga ~ovek }e naide na niv, duri i tamu, sopstvenikot e “Gavaz# od nekoj od konzulatite, ili, pak, vojnik {to im pripa|a na gr~ko-albanskite odredi - forma {to ne bi mo`ela da se sporeduva so {kotskiot kilt. Vo Skopje ne sretnavme nitu eden od takvite blagorodnici so kilt, iako drugiot vid se sre}avaa nasekade. Tie izgleda gi dr`ea site tezgi so zelen~uk i ovo{je, tie naj~esto se bavea so promet na ovoj vid stoka, prakti~ki celata kova~ka rabota, i amalskata rabota be{e podelena me|u Turcite i Ciganite od poniskiot sloj.

Stiv i jas skitavme naokolu, vpivaj}i vpe~atoci. Edna rabota postojano ne za~uduva{e; naizgled neograni~eniot broj berbernici i kafuliwa. Berberskiot znak na Bliskiot istok e mal sad za bri~ewe. Toj visi pred sekoja berbernica, i obi~no e bakarna ili mesingena ~inija so ise~ok na polumese~ina od ednata strana, kade {to se stava vratot na mu{terijata. Mnogu od berberite se bavea so stariot zanaet vadewe zabi. Eden vistinski nadaren si napravil i si nacrtal firma so negovoto ime i zanimawe, celata ukrasena so izvadeni katnici, bezglasna no mudra potvrda za negovata ve{tina koja{to mora da mu bila silno privle~na na neodlu~niot mu{terija. Toa be{e, kako {to zabele`a Stiv, “Nekakov znak#.

Nabrgu, {etaj}i taka, naidovme na rekata. Toa be{e na{iot star poznajnik Vardar, golemata reka na Makedonija, koja, izviraj}i od vodovrutokot me|u Skopje i Ni{, te~e na jug kon Solun i vo Egejskoto more.

Kaj Skopje taa go deli gradot na dva dela, zapaden, noviot hristijanski del koj{to raste kako pe~urka {to se dol`i prete`no na `eleznicata, i na isto~en, stariot del seu{te prete`no turski, pa taka i pointeresen. Na mestoto kade {to naidovme, Vardar e {irok kolku Temza kaj Ri~mond; i ovde e premosten so mnogu ubav siv kamen most so osum lakovi, koj{to graciozno se spu{ta na dvata kraja. Srbite go vikaat mostot na Car Du{an, vo spomen na nivniot golem car Stefan Zadavuva~ot, koj, otkako gi porazil Ungarcite, Bugarite, i duri zakanuvaj}i mu se na samiot svet grad na 33

Paleolozite, so svojata mo} ja obedinil Bosna, Srbija, Makedonija i Albanija.

Me|utoa, Skopskata tvrdina, koja e tolku bele`ita od mestoto {to go opi{uvame, taka {to toj se krunisal za Imperator na Srbite. Toj e golema zna~ajna figura vo srpskata istorija od sredniot vek; i ne e ni ~udo, sprema toa, {to koga Srbite go zazele Skopje po Kumanovskata bitka, mostot go krstile spored negovoto ime.

Sevo ova pretstavuva mnogu drevna istorija, za{to Du{an umrel vo Deabol vo Albanija vo 1356 godina. No ponekoga{ drevnata istorija odedna{ otvora pat i stanuva zna~ajna za modernata istorija; toa e slu~aj i denes. Slavata na Stefan Du{an se odr`uva sve`a vo se}avawata na srpskiot selanec so legendarni prikazni {to se raska`uvaat kraj ogni{teto vo zima, i preku juna~ki pesni i poemi {to se recitiraat i peat od patuva~ki bardi na pana|uri i praznici vo leto, niz sive ovie dolgi vekovi. Prez koi narodot stenkal pod turskiot jarem; pa taka Stefan za Srbite e isto tolku vistinska li~nost denes kolku i pokojniot Kral Petar.

Mostot {to Stiv i jas go preminavme toa popladne, mo`elo, a i ne moralo da bide izgraden od Stefan - verojatno ne; no Srbite nikoga{ ne zaboravile deka toj bil krunisan na Tvrdinata gore, pa taka, sekoga{ vo Severna Makedonija gledale kako del od drevna Srbija, da se povrati, {tom im se uka`e mo`nost, od omrazeniot Tur~in. Mo`nosta dojde vo 1912 koga, potpolno razbieni kaj Kumanovo na trieset milji dale~ina, Turcite vo pani~en beg nagrnale vo Skopje, napu{taj}i go ova edinstveno strate{ko mesto me|u niv i Solun, bez nitu eden istrel.

Ova go slu{navme od Srbite. No ima i druga strana - drug {to polaga pravo - Bugarinot. Toj, isto taka, e so drevni se}avawa za carevi vo Skopje, u{te postari od onie na Srbite. I toj uporno smeta deka naselenieto tamu e bugarsko do dene{ni dni. Za vreme na Tur~inot, obete nacii vodea `estoka propaganda. Tuka imalo srpski vladika na Pravoslavnata crkva, No, isto taka, imalo i bugarski vladika na Egzarhiskata crkva. Obete nacii imale u~ili{ta za decata na nivnite privrzenici; pa taka borbata prodol`ila. Mostot na Car Du{an, sprema toa, mo`e da se posmatra kako tipi~en primer za vistinskata nevolja na Balkanot, srpskoto pra{awe nasproti bugarskoto, pregolemite aspiracii na dvata isklu~itelno patriotski naroda.

Vo vremeto koga se zateknavme tamu Srbinot be{e vo podem.

Otkako si otidovme Bugarinot dojde vo posed. Potoa sudbinata na vojnata povtorno se svrti protiv nego, i sega Skopje e povtorno 34

srpski.

Me|utoa, koga go zdogledavme za prvpat, na toa prijatno noemvrisko utro, toj za nas be{e samo most, slikovit star siv most {to se nao|a ispod i desno od edna ogromna impozantna tvrdina na drugata strana od rekata, so `oltenikavo-beli yidini bedemi {to se izdigaat visoko kon son~evinata sproti ~ivit sinoto nebo ako gledate nagore.

Mostot be{e zaedni~ko svrtali{te na site heterogeni narodi od koi se sostoe{e mestoto. Turci, Albanci, Srbi, Bugari, Cigani, Evrei, Vlasi i Grci go preminuvale i se vra}ale, vo beskraen kaleidoskop koj{to izgleda{e nagizden za da ni ostavi vpe~atok, no sepak ima{e nekakov mentalen {arm {to toj pretstavuva{e zaedni~ko mesto na naselenieto.

Koga Stiv i jas go preminavme imavme ~uvstvo deka sme preminale vo Istokot u{te vedna{. Ulicite stanuvaa potesni, pokrivulesti, pa duri i poneramni; minuva~ite poneevropski.

Neo~ekuvani gletki, okolu ~udno izdadeni agli od mrtvi yidi{ta, nad koi ovde-onde izdignati prozorci so re{etki do ubavo izrabotenite i zamandaleni porti, sekoga{ so vitko minare odzadi, koe postojano se pojavuva{e i proa|a{e pred nas. @eni so {iroka crna obleka bez forma od Mohamedanska vera, licata i kosata pokrieni so starovremski bel ja{mak, se dvi`ea tivko po }o{iwata i is~eznuvaa. Seriozni Turci vo turbani, so orlovski izgled, minuvaa nadmeno kraj nas, qubezno nesvesni za prisustvoto na nevernikot. Povremeno po nekoe magare, {to go vodi selanec od planinite, }e go popre~e{e siot premin prignetuvaj}i ne do yidot.

Se najdovme vo edna ulica kade {to site zanaet~ii bea kopani~ari, potoa frlivme pogled kaj edni drugi tkaa~i, tenekexii, kova~i, ortomxii. Slu{navme deka imalo eden kujunxija {to izrabotuval srebren filigranski nakit, no otprvin ne mo`evme da go najdeme, nitu kazanxiite. Vo ovie ulici sekoj rabote{e na svojot zanaet so otvoren du}an. Zapiravme sekoga{ {tom ne{to }e ne zainteresira{e, vleguvavme i posmatravme.

Ponekoga{ zanaet~ijata }e ne pogledne{e da ne sakame da kupime ne{to od gotovite artikli; no po~esto toj si ja gleda{e rabotata, ne obyrnuvaj}i se na natrapnicite.

Svrtuvaj}i zad eden agol zdogledavme kako kon neboto se izdiga golema gradba so kubiwa so izvonredni crveni tuli yidani vo forma so isprepleteni sini crepovi. Mof i bigor se ima{e iznafa}ano po razurnatoto kube. Kallivo tesno pat~e se izviva{e do edna dupka otstrana kade {to nekoga{ imalo vrata; i po stepe35

nicite vlegovme vnatre, privle~eni od metalniot zvuk na ~ekanot po nakovalnata. Duri i vo raspa|awe mo`evme da vidime kakva prekrasna gradba bila taa - golemoto kube namesta pro{areno so izbodeni yvezdi, taka sovr{eno se vi{e{e od ~etirite potporni yida. Nekoga{ taa bila prostorija od golem Amam za razladuvawe, kade {to anamite od haremite na odamna mrtvite pa{i muabetele, legnati le`erno na divanite okolu yidovite vo sparnite popladniwa pafkani od nubiski slugi. Sega taa be{e kova~nica za izrabotka na potkovici {to ja dr`ele ~adlosani Albanci. Vo eden agol eden kova~, sednat krst-noze, vo rasplamtenite jaglewa go svitosuva{e `elezoto za potkovici. Vo eden drug, otsprotiva, prave{e klinci. Naredeni kraj yidovite ~ekaa izvesen broj planinski kowi, so samari, koi{to silno klocaa kon sekogo {to }e im se dobli`e{e. Na nas nikoj ne obrati nikakvo vnimanie, taka nie pro{etavme naokolu vo odaite za kapewe, za masirawe, za depilacija, preskoknuvaj}i odroneti tuli, pod niski svod~iwa, dol` mra~ni hodni~iwa vo raspa|awe, dodeka odedna{ ne se najdovme povtorno na dnevna svetlina, kade {to pokrivot na edno od kubiwata be{e propadnat. Ka~uvaj}i se po eden yid od tuli izlegovme vo ulicata na kolarite, ma`i so sivi turbani sednati krstnoze slu`ej}i se so staromodna {ara i skepar, ~ovek kako da gleda sliki vo stari semejni biblii. Sega se setiv, kogagode }e zastanevme da pogledame jas go pozdravuvav so u~tiviot isto~ni~ki pozdrav “Mir da e so tebe#. Za mig serioznite kostenlivi o~i na majstorot }e poglednea nagore. “A i tebe mir#, }e odgovore{e toj, brzo vra}aj}i £ se na svojata rabota.

[etavme okolu naokolu. Povtorno naidovme na ulicata kaj zanaet~iite, onie {to pravat disagi, ortomi, grn~ari, kova~i {to gi potkovuvaat rascepenite volski kopita - sekoj zafaten so svojata rabota. Dlaboko navlegovme vo turskata ~ar{ija i zagubivme sekakvo ~uvstvo za pravec. No znaevme, dokolku prodol`evme da odime zapadno bevme sigurni deka koga-toga{ }e udrevme na Vardar, i }e go najdevme mostot, pa taka sre}ni prodol`ivme da skitame.

Za Stiv seto toa be{e posebno novo i fascinantno.

“Mislam deka ova bi izgledalo prili~no ~udno vo Portland, Oregon#, re~e toj.

Vo toa vreme posmatravme trojca kako su~at ja`e. Rabotata na vretenata ja vr{ea trojcata odej}i naza~ki, sekoj so ja`e zamotano okolu polovinata, koe {to se odmotuva{e dodeka go vle~e{e, go vrte{e rodanot so vretenoto, dodeka drug so prstite krajno vnimatelno go prede{e jatokot. Ednostavnosta na seto toa povrzano 36

so izvonrednite rezultati postignati vo izvitkanata ortoma ne voodu{evi neizmerno.

“Jas ova go narekuvam prav podvig#, re~e Stiv vdahnoveno.

Koga se vrativme vo svoeto smestuvali{te be{e ru~ek vreme; i sega po~navme da iznao|ame deka mnogute ne{ta {to gi smetavme za skoro neophodni, ne mo`ea da se nabavat. Na na{ite pra{awa Ajk, koj be{e odgovoren za komesarijatot, ima{e eden nepromenliv odgovor:

“Ne najdov ni{to#.

Nema{e puter, ni sirewe, ni biskviti, ni xem, ni vilu{ki, ni la`i~iwa za ~aj, ni {oqi, i taka natamu. Brojot na ne{tata {to ne gi dobivme be{e sosema isklu~itelen. Nikoj od nas prethodno da imal ideja deka ni se potrebni tolku mnogu neophodnosti. Dozvolete da ve potsetam deka toa bea samo prvite tri meseci od vojnata, i nikoj od nas seu{te nema{e navistina nau~eno kolku malku trebalo za nekakva udobnost.

Na{iot srpski kuvar, doznavme, bil amater so izvonredno ograni~eni idei. Na{ite dve “sestri# imaa `elba ama bea nekompetentni.

Za sre}a prezedovme merki za anga`irawe na kuvar Malte|anec, koj minuval niz tuka.

“Koga ^arli }e ja prezeme kujnata na sebe }e bideme zbrineti#, re~e [efot i site se soglasivme radosno.

Posle ru~ekot site zaedno gravitiravme vo “Salonot# - imeto na sobata na Stiv i Streton. Toa be{e najgolemata soba vo ku}ata, i ima{e prekrasna razbubutena pe~ka okolu koja ima{e {irok prostor da gi namestime na{ite kamp stolici vo krug.

[efot ni raska`uva{e kako {etal naokolu razgleduvaj}i razli~ni raspolo`ivi mesta {to bi se koristele kako improvizirani bolnici. Izgleda deka ekipata na Pexet, koja{to pristignala skoro edna nedela pred nas, se opredelile za “Gimnazijata#, blok od ubavi zgradi koi{to porano bile tehni~ko u~ili{te, i mo`ele da se smestat tristotini kreveti. Pred nivnoto doa|awe Srbite vo niv uspeale da zgnetat okolu petstotini pacienti. Prvoto ne{to {to angliskata ekipa go napravila bilo {to taa insistirala da se evakuiraat site pacienti i celoto mesto da se is~isti, za da mo`at da se vnesat novi kreveti, ~ar{afi, kako i da se vnese nu`nata oprema, da se napravat solidni sanitarni podgotovki, da se podgotvi operaciona sala - vsu{nost site osnovni raboti na potpolno opremena angliska bolnica. Tie ve}e bile dosta anga`irani so svojata oprema re~isi cela nedela, celosna 37

ekipa so medicinski sestri, bolni~ari, hirurzi, stavaj}i red na s¢. Izgleda kako da }e im treba u{te dve nedeli pred da mo`at da po~nat. I za celo vreme sekoj den vo gradot nagrnuvale iljadnici raneti, iscrpeni, so rani na nozete, neoble~eni, koi ve}e ja prepolnale vospostavenata bolnica. Vo toa vreme Srbite postojano otstapuvale pred Avstrijcite, borej}i se divja~ki, beznade`no, protiv golemata napast, vo nedostig na municija za malite orudija, prakti~ki bez granati. I kako {to se povlekuvale bolnicite vo Severna Srbija bile evakuirani na brzina, bezbroj na tovarni vozovi so osakateni bespomo{ni su{testva, goli, nepomognati, vo partalavi uniformi, bea istovaruvani kade bilo, kade {to }e se najdelo ne{to kako bolnica. Ni{ bil tolku prepoln {to ranetite le`ele po ulicite nezgri`eni; i kolku {to mo`e{e da se ispratat vo zadninata niv gi pra}aa ovde, vo Veles, vo Gevgelija, duri i vo Bitola preku Grcija. Sostojbata na ne{tata be{e u`asna.

Dodeka Stiv i jas razgleduvavme, Barkli ja posetil “Bolnicata broj eden# na Tvrdinata; i ne{tata {to tamu gi videl go zaskokotkaa za da po~ne. Na sekoi dva kreveta imalo po trojca, zbieni eden do drug. Krevetite bile samo za te{kite slu~ai. Za ostanatite nemalo kreveti. Tie spiele kade }e najdele - po hodnicite, vo sosednata xamija, vo kafeanite naokolu, vo plevnite - kade bilo. Mesto nemalo, a tie seu{te prodol`ile da doa|aat. “Sanitarnite vozovi# pristignuvaa vo intervali od dva nautro pa natamu, polni so bolni i raneti. Toa popladne gledavme kako pristignuva eden takov voz. Na stanica site raspolo`ivi pajtoni, raskosteni napravi vle~eni od podednakvo zapusteni kowi, ~ekaa da gi prifatat. Vo pajtonite bea natrupani mirnite raneti - zabele`avme kolku mirni bea tie - seu{te vo nivnite valkani iskinati uniformi, zavoite od pru`enata prva pomo{ izvalkani, ispieni, so propadnati o~i, apsolutno apati~ni. A potem dolgata procesija po~na vrtej}i niz ulicite, treskaj}i po nevozmo`nite kaldrmi do improviziranite bolnici, ve}e prepolni, ve}e nesposobni da gi smestat.

Po{to sostojbata na ne{tata be{e takva, nie bevme `elni da doznaeme {to predlagaa vlastite za nas, i kakvi pripremi prezemaa za vedna{ da ne iskoristat. O~igledno ne mislea da ne pridodadat kon nekoja polska ekipa, na{iot civilen status, na{ata `elba da trenirame za voeni potrebi, na{eto neznaewe na jazikot pretstavuvaa nasovladlivi prepreki. Ona {to sakaa da go napravat so nas be{e da prezememe bolnica.

Izgleda{e deka imavme na izbor tri zgradi, site blizu edna 38

do druga, i zad na{eto `iveali{te. Vo tursko vreme vo osnova tie bile skladi{ta za tutun, i bea golemi gradbi gradeni so tuli kako fabriki. Najgolemata “Broj eden# ima{e prostor vo koj mo`e{e da se smestat {eststotini kreveti; a vo drugite dve po trista kreveti vo sekoja. “Broj eden# ima{e tri golemi kata; no nema{e nikakva instalacija za voda, i apsolutno nikakvi sanitarni prostorii.

Drugite dve pomali zgradi imaa ~e{mi na sekoj kat, no bea bez osvetlenie, i bez sanitarni prostorii. Nitu vo edna od zgradite nema{e prostor {to bi se koristel kako operaciona sala.

Nitu edna od zgradite {to mu gi predlo`ija na na{iot [ef ne mu se dopadnaa neznam kolku. Da ima{ stotici pacienti, od koi mnogumina vrzani za krevet, vo ogromna zgrada bez voda, i samo so kenefi nadvor, ne be{e ona {to ~ovek bi go narekol idealna situacija, prirodno da se pravi skromen; no ni stavi do znaewe deka vrz nego se vr{i pritisok, glavno od strana na vlastite, da prifati barem edna od zgradite, barem najgolemata.

Faktot {to drugata angliska ekipa, sedumdeset na broj, celosno opremena so zalihi, i so kompletna ekipa obu~eni sestri, mislea deka se vo sostojba da se spravat so pomalku od trista kreveti, ne natera malku da podzastaneme. Sugestijata deka nie {este hirurzi i dvanaeset pomo{nici, samo so oprema na brigaden medicinski oficer, treba da se prifatime da operirame so bolnica golema kolku bolnicata Sv. Toma, i dvojno pogolema od onaa {to ja prezede drugata ekipa, treba{e da ne ispolni so ~uvstvo na somne`.

No ne ne ispolni. Ja sogledavme stra{nata potreba. Nie bezdelni~evme tri nedeli na pat. Ve}e bevme cel den vo mestovo i ne skokotka{e da zapo~neme. Komu be{e gri`a za operaciona sala; toa bi mo`elo da se sredi podocna. Nie sakavme da zapo~neme.

Sakavme da se dobereme do odvratnite gadni zavoi, i da gi zamenime. Sakavme u{te edna{ da podademe raka, pomagaj}i da go ubla`ime postoe~kiot pritisok {to se vr{e{e vo site bolnici {to se nao|aa na srpska strana. Koga otkrivme deka edna sitna neustra{liva doktorka Rusinka se obiduvala da ja vodi ogromnata zgrada Broj 1 sama, potpomognata od neobu~eni srpski “sestri# i “bolni~ari# redari ma`i, prakti~ki u{te vedna{ odlu~ivme da stapime vo dejstvo navaluvaj}i na na{iot [ef.

Vo sekoj slu~aj toj popu{ti, verojatno pod svoeto dobro rasuduvawe, nesomneno isto kako i nie samite, iako go tvrdevme toa bez rezerva. Taka ednoglasno be{e odlu~eno da pojdeme vo bolnicata “Broj eden# vedna{ {tom ja prezememe.

39

Sekomu mu olesna i be{e sre}en. Taa ve~er, posle ve~erata gravitiravme vo “Salonot#, i sednavme so na{ite kamp stolici vo krug okolu razbubutenata pe~ka na drva, ~uvstvuvaj}i se zadovolni so siot svet. Stiv ja izvadi svojata usna harmonika, {to so golema te{kotija ja nabavi na Malta, i ne razonoduva{e so stari i crne~ki melodii. Si ja namestivme opremata i ja stavivme taka za utroto da ni bide priraka. Na{eto smestuvali{te ve}e go ~uvstvuvavme kako na{ dom. Na{ite lu|e gi ispolni istoto ~uvstvo. Nekolkumina od niv doa|aa od kaj grn~arskiot kraj, i sega mo`evme da gi slu{neme kako peat vo nivnoto preno}i{te. Koga }e gi slu{ne{ svoite lu|e da peat toa pretstavuva sre}en znak. Ve`baj}i gi i podu~uvaj}i gi sekoj den na izleguvawe gi zapoznavme prili~no dobro, i so doverba mo`evme da se oslonime na niv pri sekakvi itni slu~ai vo ovaa ~udna zemja. Sega tie stivnaa. Nabrgu i nie bevme pospani, i sekoj po~na da gravitira kon svoeto mesto.

Barkli i jas izlegovme prvo vo dvorot pred da se povle~eme.

Na zemjata ima{e tenok sloj sneg. Niz zabrzanite oblaci brzo ode{e srp od mese~ina. Vo dale~inata se slu{a{e zavivaweto na pes skitnik. Daleku popreku, na stranata od visokite temni planini od levo, zabele`avme reflektorsko svetlo migaj}i poraki preku brdata na istok, nad zaspaniot grad.

“Mislam#, rekov, “ovde }e bideme sre}ni#.

“Da, dokolku Avstrijcite ne se spu{tat nadolu, i ne ne proteraat pred da po~neme#, odgovori Barkli.

Nikoj od nas ne ni pomisluva{e na posmrten neprijatel. No i da imavme, mislam deka sepak bi go izbrale patot {to ve}e go izbravme.

40

G L A V A III PO^NUVAWE SO RABOTA

Baraj}i rabota naokolu - Srpska hirurgija - Kako ja otkrivme Malata Crvenokosa @ena - Avstriski zatvorenici - Na{ata bolnica i nejzinite nedostatoci - Nenadejnoto zaminuvawe na na{iot “Sanitaren oddel# silno potpomognat so ~izmi “Bolni~ari# i “Sestri# - Predizvik vo no}ta - ^arli gotva~ot - Strogata odluka na Stefan Vasalovi} - Kako Stiv ja ubedi Malata Crvenokosa @ena.

Kako rezultat na na{ata odluka da zapo~neme so rabota {to e mo`no poskoro, na{iot [ef, pridru`uvan od britanskiot konzul, mu napravi formalna poseta na srpskiot Komandant, vo ~ija{to administrativna nadle`nost be{e na{ata bolnica, i gi prodiskutiraa preliminarnite podgotovki {to bi bile neophodni.

Toj den Barkli be{e de`uren oficer i, pod negov nadzor, na{ite lu|e bea zadol`eni da po~nat so rabota kopaj}i klozeti vo gradinata zad na{eto smestuvali{te, za{to nie pristignavme vedna{ soo~eni so golemi pote{kotii so koi se soo~uvale angliskite lu|e na Levantot - totalno otsustvo na bilo {to koe e neophodno kako najelementarni sanitarni uredi; a ova, u{te i so faktot {to vodata be{e nesigurna za piewe, ne{to {to mora{e da se razre{i u{te vedna{, a da mo`e da se obezbedi sigurnost na Ekipata, od {to zavise{e sevkupniot uspeh na na{ata Misija.

Doznavaj}i deka Streton i [erlok i samite oti{le vo inspekcija, Stiv i jas odlu~ivme deka bi bilo podobro da ja posetime Voenata bolnica vo tvrdinata, za da vidime kako srpskite hirurzi gi tretiraa svoite slu~ai. Odej}i preku mostot i po glavnata ulica na stariot del od gradot, naidovme na zgrada vo koja ranetite gi nosea na nosila, i zaklu~ivme deka toa mora da e mestoto.

Stra`ar so bajonet na pu{kata se zagleda vo nas od vlezot, no ne prezede ni{to za da ne zastane. Ka~uvaj}i se po kameni skalila se najdovme vo eden dolg koridor so naredeni posteli na koi le`ea ma`i vo kallivi uniformi kako bilo, pove}e ili pomalku pokrieni so vojni~ki }ebiwa.

41

Se obidovme da zboruvame so eden vo bel dolg mantil, evidentno doktor, no be{e bespolezno. Za ~as toj so sebe dovede mladoliko mom~e na osumnaesetina, so avstriska uniforma, koj{to zboruva{e malku francuski, i otkrivme deka se nao|ame vo gr~ka bolnica kade {to pove}eto od slu~aite bea tifusni, so kratkotrajna visoka temperatura, kako i drugi medicinski slu~ai.

Mom~eto ne informira deka bil zarobenik, student po medicina vo Praga. Potoa dojde edna lekarka [vajcarka i ni objasni deka bolnicata {to ja baravme bila na sprotivnata strana, vo “grad(i{te)#, starata turska tvrdina koja se nadvi{uva{e nad rekata.

Otkako se izvinivme nie si otidovme. Vo “gradi{te# naidovme na edno voeno lice odgovorno za bolnicata, vo sina i zlatna uniforma, so nacuclena srpska {apka, ~izmi i mamuzi kompletno.

Toj be{e major vo srpskite armiski medicinski sili i nabrgu se uverivme deka toj be{e prvoklasen hirurg.

Imalo te{ki sudiri dol` Kolubara i od Ni{ pristignuvale raneti na stotici so sanitetski voz koj {totuku pristignal. [tom bea primeni nivnite {ineli i oprema gi stavaa vo bali, obele`ani, i trupani vo redovi. Potoa pacientite odea ili gi nosea na nosilki, vo edna dolga soba vo tolpa od stotici koi ve}e ~ekaa da bidat previeni. Sekoj nov pacient doa|a{e ili go nosea kon edna od polovinata duzina operacioni masi za pregled; polskiot zavoj mu se simnuva{e, a ranite is~isteni od eden ili drug od pomo{nicite. Potoa dojde Majorot i be{e odredena brza dijagnoza. Ponekoga{ }e pomine{e brzo, ponekoga{ }e podzapre{e i }e postave{e pra{awe. Toj sekoga{ so prsti dopira{e raka, noga ili gradi, }e napipa{e kur{um ili par~e od {rapnela, }e go fate{e me|u prsti i so brz rez na no`ot }e go izvade{e, bez da se gri`i za nekakva anestezija. Toa be{e `estoka, brza, srednovekovna hirurgija; a pacientite ja podnesuvaa bez da promrmorat. Site tie bea tolku mirni, tolku apati~ni, tolku mnogu umorni.

Go pra{av Majorot dali nema hloroform. Toj za mig se yvere{e vo mene, potoa ~eloto mu se razvedri.

“Hm, da. Ima hloroform, samo {to nemame vreme da go upotrebime#, re~e toj, ve{to vadej}i drug kur{um {to go spu{ti so metalen zvuk vo sad {to zad nego go nose{e eden pomo{nik.

Dotoga{ Stiv i jas dovolno iznavidovme. Poleka se vrativme vo na{eto smestuvali{te prili~no mirno i deprimirani. O~igledno be{e deka obemot na rabotata {to treba{e da se vr{i be{e ogromen. No kako }e se spravime, kako }e gi nadmineme te{kotiite so jazikot, kako voop{to i da se nadevame deka 42

}e vr{ime asepti~ni operacii vo ova more od gnoj - sive ovie te{kotii se ispre~uvaa pred nas kako ogromna reka.

“Mislam, Tatko, }e mora da zagazime pravo vo nea#, re~e Stiv. “No ova e nezgoden predlog#.

Koga se vrativme otkrivme deka Streton i Barkli bile popreku kaj na{ata nova bolnica, izveduvaj}i previvawa i zapoznavaj}i se so doktorkata Rusinka. Zboruvaa so entuzijazam, za{to tie rabotea dodeka nie posmatravme.

“Taa Male~ka Crvenokosa @ena e ~udo#, re~e Barkli.

“Na~inot na koj{to se spravuva so u`asnata tolpa e izvonreden.

Toa go pravi u{te od osum utrovo. Stanala i dvapati prez no}ta. ]e prodol`i i celo popladne. I znaete li {to najmnogu ja zagri`uva?

Nikoga{ nema da pogodite. Se pla{i da ne £ go odzememe mestoto.

Gospode zlaten! Da pomisli na takvo ne{to#.

Potoa Streton prodol`i.

“Taa zboruva angliski, francuski, germanski, ruski i srpski.

Taa e na dvaeset i dve godi{na vozrast. Vo ovaa u`asna igra provela potpolno dva meseci potpolno sama; i prgava e ko ververi~ka.

Jas glasam da se zalo`ime da ja zememe. Saka da raboti so nas. Taa e stra{no ednostavna i [efot }e insistira da se poddotera. Daj da navalime da ja dobieme. I samo za preveduvawe taa bi vredela zlato kolku {to e te{ka.

Pomislata na ovaa mala `ena juna~ka ovde vo Bolnicata, kako sama se bori celo popladne ne prestana da ne zagri`uva celo vreme za ru~ekot. Oficijalno nie seu{te ja nemavme dobieno, no nema{e pri~ina zo{to da ne £ pomogneme dodeka sme tuka.

Sprema toa nie petminata otidovme tamu posle ru~ekot. Zgradata be{e na krajot od na{ata gradina, preku patot. Nad vlezot se vee{e zname so crven krst, pod nego so srpski bukvi pi{uva{e: - “^etvrta rezervna bolnica#, izraz so koj nie treba{e da se zapoznaeme, e mnogu odblizu. Vo dvorot ima{e pateka poslana so ~akal kade {to nekolkumina stari ma`i vo neuredno sino-sivi uniformi se~ea drva za gorewe, ili, pak, nosea kofi polni so voda od ~e{mata vo sredinata na dvorot. Nivnata rusa kosa i sini o~i go potvrduva{e nivnoto saksonsko poteklo. Toa be{e na{e prvo soo~uvawe so avstriski voen zarobenik koj podocna ni stana taka poznat predmet i nie se xarevme vo grupata so qubopitstvo dodeka tie prio|aa neudobno za da ni salutiraat koga vlegovme. Ovie se novi gospodari, verojatno Rusi, be{e nivnata pomisla; i tie so pravo se pra{uvaa kako }e se odnesuvame so niv. Nekoi od niv izgledaa dovolno zdravi, no pove}eto od niv izgledaa nenahraneti i 43

iscrpeni. Duri i po ova blago noemvrisko vreme tie bea oble~eni vo nivnite te{ki vojni~ki {ineli, od strav da ne im gi ukradat.

Nekoi od niv bea so ~izmi, pove}e ili pomalku iznoseni. Ostanatite nosea srpski opinci, ~ii {to ~izmi is~eznale. Te{ko be{e da ne ~uvstvuva{ `al za niv, zatvorenici vo tu|a zemja, borej}i se za kauza za koja{to tie nemaa srce. Grubo oble~eniot srpski stra`ar so postaven bajonet, koj{to be{e zadol`en za grupata, patriot do najmalo del~e, gleda{e vo niv so qubopitna ramnodu{nost.Toj ima{e kauza za koja be{e spremen da umre. Toa be{e razlikata.

Bolnicata be{e ogromen sklad za tutun, 250 na 40 stapki 12 so betonirano prizemje, i tri drveni du{emiwa iznad, povrzani so grubi skalila na sekoj kraj. Prizemjeto, dol` edniot kraj, be{e natrupano so bali od obleka vrzani so ortoma, {to im pripa|aa na pacientite smesteni na pogornite katovi. Blizu do niv ima{e edno pet-{est trupovi zavitkani vo ~ar{afi, onie {to umrele prethodnata ve~er. Odzadi be{e ostaven prostor. Ova be{e “magacinot# ili ostavata na bolnicata.

Po skalite na krajot se iska~ivme do prviot kat. Toj se protega{e po celata dol`ina od zgradata, i tamu ima{e trista kreveti, site polni. Nitu eden prozorec ne be{e otvoren, i ne udri zadu{livata mirizba do fizi~ka neizdr`livost. Se iska~ivme i na vtoriot kat. Toa pretstavuva{e replika na prviot. Lu|eto le`ea vo krevetite, najve}eto oble~eni vo uniformata {to ja nosele pri priemot. Tri ili ~etiri pe~ki na drva na sredinata na ogromnata bolni~ka soba pu{taa slaba toplina. Onie pacienti koi{to mo`ea da lazat se bea nasobrale okolu ovie pe~ki da se stoplat, i sekoj eden {to mo`e{e da go pravi toa pu{e{e, duri i ma`ite v krevet imaa cigara me|u usnite. Gledaj}i deka seta vnatre{nost be{e od drvo, deka nema{e apsolutno nikakvi pretpazlivi merki protiv po`ar, toa ne za~udi kako golema nebre`nost. Podocna se obidovme da gi podobrime sostojbite so toa {to odbivme da im dozvolime na pacientite da pu{at v krevet, ili prez no}ta; no znaevme deka {tom na{ite grbovi }e se svrtat tie povtorno }e po~nat; no nivnite zadovolstva bea tolku mali {to nie nemavme srce da se nalutime. @iveej}i vo zemja kade {to s¢ mu be{e prepu{teno na slu~ajot, so vreme i nie samite stanavme nebre`ni; i za sre}a za vreme na na{iot prestoj ne se slu~i ni{to za {to bi za`alile. No seu{te se e`am pri pomislata za ona {to bi mo`elo da im se slu~i

12 1 stapka = 30,5 sm

44

na nekolku stotici lu|e vo slu~aj da izbuvne{e po`ar.

Tretiot kat be{e ne{to poinakov od drugite. Tavanot be{e mnogu povisok; i vo zapadnoto krilo ima{e tri dolgi francuski prozorci koi{to ovozmo`uvaa na katot da vleze prili~no dobra svetlina. Tamu se vr{ea site prevrski; i vsu{nost tamu gi zateknavme site bolni~ki aktivnosti {to se izveduvaa. Be{e ostaven sloboden prostor edno devet metri bez kreveti; i okolu nego bea postaveni klupi za da sednat pacientite {to ~ekaa. Ne samo {to ovie bea polni, no ima{e redici i redici od raneti {to ~ekaa zbrani pred niv, i neophodno be{e ~ovek da si probiva pat niz razmrdanata tolpa za da dojde do masite za prevrska. Ovie bea samo drveni kapaci postaveni na nogari. Takvi ima{e tri, a slu~aite {to ne mo`ea da odat gi nosea na nosila i gi polo`uvaa legnati na niv. Koga pristignavme site tri bea zafateni, i malata doktorka, vo kafeava pamu~na kecela potskoknuva{e napred-nazad od eden do drug, zboruvaj}i bez prekin, i celo vreme stava{e gaza natopena vo jod, so pinceta, vo sinusi, po racete, nozete i butovite.

Nejze £ pomagaa izvesen broj pomo{ni~ki volonteri, raznovidni `eni od gradot, dve od koi bea studentki po medicina na prva godina, eden slu`itel nepodoben za voena slu`ba, edno mom~e Italijanec koj{to be{e elektroin`ener. Site tie, osven studentite, bea prili~no neobu~eni; no navalata be{e tolku golema taka {to tie i dijagnosticiraa i lekuvaa frakturi potpolno sami.

Sekoj pacient, {tom zavr{e{e so prevrskata, ja poka`uva{e svojata “Lista#. Toa be{e dolg list hartija, kako nekoja “brodska lenta# na koja se nao|aa poedinostite, kako i ime i broj, voena edinica, divizija, itn., mestoto i datumot na ranuvawe, dijagnoza i lekuvawe - s¢ na srpski. Za mene bi bilo porazbirlivo koga bi bilo na gr~ki. Taka kako {to be{e, otprvin nikoj od nas ne mo`e{e da stori ne{to, dodeka ne go nau~ivme bitnoto. Zatoa nie postojano £ se obra}avme na “Malata Crvena @ena# za pomo{ vo dadeniot slu~aj, dodeka ne doznavme za korista {to mo`eme da ja imame od srpskiot potporu~nik koj{to sede{e do edna masa blizu eden od prozorcite, student na ~etvrta godina, kogo vojnata go otpovikala od Moskva. Toj be{e sekretar evidenti~ar, i koga pristignuva{e nov slu~aj negova dol`nost be{e da ja zapi{e dijagnizata, i da mu ka`e na pacientot koga pak da dojde.

Doznavme deka dijagnozata e ispi{uvana na latinski. Toa be{e v red. No datumite ni sozdavaa zbrka, zatoa {to Srbite kako i Rusite, go koristat stariot nerevidiran julijanski kalendar koj{to zaostanuva za edno dvanaeset dena zad na{iot. Otprvin 45

be{e neophodno da presmetuvame; no nabrgu zaboravivme koj datum be{e vistinskiot, i taka sosema prirodno po~navme da go koristime srpskiot.

Kako bilo, toa prvo popladne uspeavme da go isturkame.

Bidej}i ne mo`evme da zboruvame so pacientite toa li~e{e kako veterinarna hirurgija, no vo najve}eto slu~ai ranite bea tolku o~igledni, i rabotite {to treba{e da se pravat bea tolku jasni, {to navistina nema{e potreba da se gri`ime okolu jazi~niot hendikep.

Koga }e zavr{evme so prevrskata na eden ~ovek, ednostavno go upatuvavme kaj sekretarot, }e podignevme eden, dva ili tri prsta i }e se nasmevnevme. Poru~nik Xori} }e ni vozvrate{e so nasmevka, i }e zapi{e{e “Da se vrati po eden, dva ili po tri dena# sprema potrebata. Potoa zemavme drug slu~aj od vidno neiscrpnata zaliha koja{to prodol`uva{e da doa|a po skali, ispolnuvaj}i go prostorot za ~ekawe.

Edna od prednostite {to ne natera da se opredelime za Bolnicata, be{e {to vo nea ima{e elektrika. Da ja poznavavme zemjata ova nema{e da ima nikakvo vlijanie: za{to instalacijata be{e od najlo{ vid, vo zgradata nema{e sijalica so ja~ina od nad osum sve}i i, rabotite da bidat u{te polo{i, strujata ima{e obi~aj postojano da malaksuva. Prirodno,ovaa na{a prva ve~er, taa potpolno zgasna. Nikoj ni najmalku ne be{e iznenaden, za{to {tom se stemni nekoj od nekade izvadi ~etiri mizerni kadelni~iwa.

Edno postavija blizu do sekretarot, a po edno na sekoja masa za prevrska. So ovie izdr`avme do ve~erata, previvaj}i, previvaj}i celo vreme. Potoa prekinavme, ne deka slu~aite zavr{ija, tuku zatoa {to gi zavr{ivme site raspolo`livi zavoi i “Malata Crvena @ena# ni re~e deka site itni slu~ai bea zbrineti.

Be{e toa mnogu izmorena no sre}na grupa koja taa ve~er se zbra vo “Salonot#. Se ~uvstvuvavme kako spregnati. Te{kotijata so jazikot ispadna deka ne e tolku stra{na kako {to pretpostavuvavme. Somne`ot dali }e ima dovolno rabota za nas potpolno se re{i. Be{e o~igledno deka gorlivata potreba vo momentot }e ne pretvori vo Stanica za ras~istuvawe na itni slu~ai, za da pomogneme da se namali pritisokot poblizu do borbenite redovi so dijagnosticirawe, i tretirawe i ras~istuvawe na site slu~ai kolku {to mo`eme. Toa be{e podednakvo jasno deka kakov bilo obid na{eto mesto da se rakovodi spored zahtevite na Angliskata bazi~na bolnica, bez medicinski sestri, samo so desetmina od bolni~arite {to se neophodni, i so totalno nesoodvetni rezervi za koi{to znaevme deka idat po nas od Solun, be{e osuden na neus46

peh. Sprema toa, bevme zadovolni koga doznavme deka na{iot [ef sega se skoncentriral da izdejstvuva opremuvawe na operaciona sala, kako i dovolen broj preveduva~i za da ja olesni rabotata na sekoj od nas za da doznaeme na {to se `alat pacientite, a ne da go ostvari svojot prvi~en son da se izdejstvuva pravilno opremena bolnica spored angliskite standardi.

Uslovite vrz koi bea prifateni na{ite uslugi od strana na srpskata vlada bea da ni se obezbedi soodvetno smestuvawe, gorivo i svetlo, zaedno so pari~en nadomestok namesto namirnici vo iznos od tri dinari (franci) na den. Tie isto taka sakale da ni ispla}aat i mese~ni plati; no bidej}i Britanskiot crven krst ve}e go prave{e toa, nie ne pobaravme.

Imaj}i ja vo vid siroma{tijata na zemjata, duri nekoe vreme ni izgleda{e deka ne tretiraat mnogu velikodu{no; no koga otkrivme vo kakva te{kotija se nao|a srpskata vlada, odlu~ivme da se otka`eme od nadomestokot za hrana, zadr`uvaj}i go samo ogrevot i osvetlenieto, za{to, bez oficijalni naredbi, be{e skoro nevozmo`no da se obezbedi drvo, duri i vo Makedonija kade {to go ima vo pogolemo izobilstvo odo{to vo Severna Srbija.

Koga [efot zamina, nie povtorno gi dobli`ivme na{ite polski stolici okolu pe~kata, gi izvadivme ~izmite od umornite noze, gi raspetlavme bluzite, raskomoteni po vle~ki, sobata polna so gust ~ad od cigari, niz koj gazienata lamba i svetkaweto na ognot frlaa prijatna svetlina, ta duri i Stiv zamol~i.

Za ~as Barkli se navedna nanapred, negovite sini o~i i rusa kosa svetkaj}i pred ognot, za da go frli dogor~eto od cigarata vo usviteniot `ar.

“Kako {to mu velev na Xonston Abraham minatata no}, ako Avstrijcite ne dojdat i ne ne zarobat, ili pak ako Bugarite ne ne prese~at so Solun koga }e ja razbijat linijata, bi trebalo ovde da sme dosta sre}ni narednite {est meseci#.

Streton so rimski nos, so gusti ve|i, pogledna napadno na zborot “zarobat# i upadna: “Jas bi go mrazel toa. Bi se obidel da se dovle~kam do Crna Gora na volska kola, pred da do~ekam da me fatat#.

Stiv kimna so glavata so odlu~nost kako znak na odobruvawe.

“Jas ne stanuvam zatvorenik. Ne dodeka sum `iv#, re~e energi~no.

“Oh, ti. Ti si v red. Tie }e te smetaat za Amerikanec#, re~e [erlok so namignuvawe. Toa Stiv vedna{ go razbesni.

“Ne, gospodine. Jas ovde, na ova pate{estvie, ne go veam 47

amerikanskoto zname ‘Stara slava’. Jas ne pravam ni{to#.

Vtoriot den se najdovme na rabota vo devet. Nautro. Donesovme ~etvorica od na{ite bolni~ari, ostavaj}i gi ostanatite da ja dovr{at sanitetskata rabota vo na{eto smestuvali{te. Malata Crvena @ena ve}e be{e tamu, previvaj}i eden nejzin poseben milenik koj{to ima{e mnogu zagnoena fraktura vo levoto bedro, i izgleda{e kako nekakvo legnato skele od koski vrz koe se krepe{e ko`a i meso. Toj treba{e da e mrtov. Nemu treba{e da mu ja amputiraat nogata pred nekolku nedeli; no toj se pripival kon svojata stra{no iskr{ena noga i kon `ivotot so upornost na divo `ivotno, i Malata Crvena @ena go previva{e dvapati na den zapostavuvaj}i gi drugite, bidej}i, tipi~no `enski, taa si go dade srceto za da go ozdravi. So svoite propadnati o~i, propadnati izbrazdeni obrazi i zapostavena nesredena brada, toj izgleda{e kako sedumdesetgodi{en. Vsu{nost toj be{e pod trieset. Ni{to ne go ostaruva ~oveka vo izgledot tolku brzo kako li{enosta i ranite.

Nie postojano bevme iznenadeni od starolikiot izgled na na{ite pacienti. Tie sekoga{ bea pomladi odo{to {to pretpostavuvavme.

Malku potaka od previvali{teto ima{e mala soba vo koja se ~uvaa {piritus, zavoi, longeti i gaza na kup i nekolku lekovi vo valkani {i{iwa. Ovde gi obesuvavme na{ite bluzi, sekoj oblekuva{e sina kecela so beli rigi, i navaluvavme. Za miewe ima{e koritce od lamarina i kofa so voda. Koga ni treba{e pove}e voda za miewe na ranite ili za da si gi izmieme racete moravme da ispratime nekogo da se simne po trikatnite stepenici za da donese voda od ~e{mata nadvor vo dvorot. ^estopati toj zaborava{e da se vrati. Toga{ pra}avme nekoj drug da go pronajde, a i toj }e se izgube{e. Posle toa ñ se obra}avme na Malata Crvena @ena, i potem so ogromna reka od zborovi, mnogu gestikulirawe, o~ite polni so iskri od pod crvenata kosa, nekoj “bolni~ar# }e go nabede{e vo dovolna mera za da go bara izgubeniot, celo vreme bunej}i se deka toa ne e negova rabota.

Koga zavojot }e se izvade{e, teoriski toj se frla{e vo edno trkalezno tene}e; no bidej}i ima{e dvaeset lu|e {to vr{ea prevrski, a samo dve tene}iwa, onie {to bea podaleku, nemaa vreme da se probijat niz tolpata za da stignat do niv. Ta taka zavoite gi frlaa na drvenoto du{eme, i gi gazea. Taka od vreme na vreme od {irinata }e se pojave{e po nekoj izgladnet star cigan so mnogu valkano lice i u{te povalkan turban, so ispo’r|osan iskrpen xaket i so be~vi, koj so grablivi prsti }e grabne{e edno od tene}iwata, }e drpne{e ne{to od zavoite po zemi, i }e gi odnese{e. Ovoj to48

var toj go istura{e pred bolnicata, i se vra}a{e po u{te. Ova i noseweto voda be{e negova rabota. Nie go zavikavme “Sanitaren oddel#. Koj go vraboti na ovaa dol`nost nikoj ne znae{e. Malata Crvena @ena misle{e deka toj sam ja na{ol. [to dobiva{e za toa ne mo`evme da otkrieme, dodeka ne otkrivme deka kogagod }e go isture{e septi~kiot pamuk i zavoite nadvor, dvajca ili trojca starci }e go prebaraa vnimatelno, }e go izvadea sekoe par~e pamuk {to be{e ~isto, i }e go odnesea za polne` na mintani i xubiwa, tolku omileni kaj lu|eto na Balkanot. Toa ne ni se stori deka }e se zbogati od toa, dodeka ne otkrivme deka po~na da is~eznuva i sekoja no`ica stavena ponastrana, ili no`evi, i edno ubavo utro, nekolku dena podocna Malata @ena go fati stariot nikakvec, so crveni race, kako izleguva so potpolno nova rolna pamuk pod mi{ka. [to mu re~e taa ne znam, no se se}avam kako go vidov da bega kako propeler {utnat so ~izmata na eden “bolni~ar#. Po skalite se slu{aa vikotnici, i redica namurteni lica go pre~ekuvaa duri do dolu. Se zboruva{e deka kaj poslednite skali se trkalal udoluglave~ki. Toa be{e za posleden pat koga go vidovme na{iot “sanitaren oddel#. Evidentno toj toa go sfati kako u~tiva opomena deka negovite uslugi ne se pove}e po`elni, i svoite aktivnosti si gi prenese na drugo mesto.

Na sekoj ~ovek {to e naviknat na sredena ~istotija {to vladee vo angliska bolnica, kako i nejzinite precizni podrobnosti pri lekuvaweto i gri`ata za pacientite, nevozmo`no e adekvatno da se opi{at pod kakvi uslovi bevme prisileni da rabotime vo tie rani denovi, pred da mo`eme da vospostavime nekakov sistem vo bolnicata. Vo na{ata ogromna bolni~ka prostorija nikoga{ nemavme vreme za vizita, za da se zapoznaeme so slu~aite. Vo prosek sekoga{ ima{e po tri pacienti na dva kreveta, krevetite bea dobli`eni eden do drug. Lu|eto le`ea neiskapeni so nedeli.

Kaj zglavjeto od sekoj krevet be{e vojni~kata torba na ~ovekot, od koja se gleda{e trkalezen somun leb. Ova be{e negovoto dnevno sleduvawe. Dokolku be{e premnogu bolen za da go jade, negoviot sosed }e go izede{e za nego, ili }e go razmene{e za sitni slatki, {e}eri ili cigari, {to gi nosea patuva~ki prodava~i koi{to nao|aa pat da vlezat vo bolni~kite prostorii, i go kupuvaa lebot po 35 pari za somun. Pokraj toa dobivaa i po malku supa i meso, no pod dosta rizi~ni uslovi. Dokolku nekoj ~ovek be{e premnogu bolen za da sedi ispraven, ili ako ne mo`e{e da si ja dr`i hranata da se hrani koga taa se dele{e, toj ne dobiva{e ni{to. Sprema toa, najte{kite slu~ai, dokolku nemaa drugari da se gri`at za niv, 49

umiraa bez da doznaeme za toa.

Za nekakva prava medicinska nega ne stanuva{e zbor. Toa {to se prave{e be{e izveduvano od takanare~enite “sestri#, potpolno neupateni `eni od selsko poteklo. Ako nekoj ranet ima{e `ena, sestra ili }erka vo blizina, obi~no taa doa|a{e da se gri`i za nego. ^estopati }e zateknevme nekoja `ena koja{to spie sose ali{ta me|u dvajca ma`i. Taa be{e ili rodnina, ili edna od “sestrite# anga`irani vo bolnicata. Nikomu ne pa|a{e na pamet da pomisli deka toa e ~udno, i nabrgu i nie se naviknavme na toa.

Kako dodatok ima{e izvesen broj “bolni~ari# ma`i. Nekoi od niv bea porane{ni vojnici, i imaa grubo poznavawe od hirur{ka prva pomo{. Me|utoa, pove}eto od niv, bea civili od nekoi pri~ini oslobodeni od slu`ewe vojska. Tie spieja vo bolnicata me|u pacientite, dobivaa sleduvawe, no ne i plata. Nekoi od niv rabotea izvonredno, kako vpro~em i pove}eto od “sestrite#. Drugite ne pravea ama ni{to. Tie }e se iskradea od bolnicata rano nautro, }e akaa niz grad cel den, }e gi potro{ea tie pari {to gi imaa, i ve~erta }e se vratea da spijat vo bolnicata. Od kade nao|aa pari da sedat po kafeanite po cel den otprvin ne bune{e, dodeka ne otkrivme deka tie im gi kradele nivnite sopstvenosti, na umrenite i na tie {to bile na umirawe, pod izgovor deka tie se gri`at za niv. Za drugi izvori na prihodi, pomalku ili pove}e, otkrivme podocna.

Ima{e prili~en broj na pacienti koi{to mo`ea da odat do mestoto za prevrska za da im gi prevrzat ranite. Tie mo`ea da se gri`at za sebe; no, poradi faktot {to nie bevme prezafateni za da gi posetuvame bolni~kite prostorii, tie {to ne mo`ea da odat do previjali{teto gi nosea na nosila, taka zavisea od “bolni~arite# {to gi nosea. Mnogu brgu zabele`avme deka nekoi pacienti gi nosea redovno, dodeka, pak, drugi {to sakavme da gi vidime ne se pojavuvaa u{te edna{, ponekoga{ nekolku dena, ponekoga{ i voop{to. Jas ja pra{av Malata Crvena @ena za ova. O~ite £ zasvetkaa od bes.

“Ah, |avoli nizaedni#, izvikna taa. “Tie gi nosat onie {to }e im dadat bak{i{. Jas fativ eden. Majorot, koga mu rekov, be{e mnogu lut. Toj mu udri {lakanica po lice i go otpu{ti. No nemu ne mu be{e gajle. Za eden mesec toj zarabotil dvesta dinari. Ostanatite, site tie se isti. Toa e u`as#.

Sive ovie raboti, se razbira, gi otkrivme podocna. Obemot na rabotata {to otprvin treba{e da go izvr{uvame be{e tolku optovaruva~ki {to nemavme vreme da mislime, nema{e vreme da smislime nekakvi planovi, nema{e vreme za ni{to osven za prevrski, prevrski, prevrski, od utro do ve~er. Stotici novi slu~ai 50

Slika II Leb kupen od pacientite {to se prodava po ulicite nagrnuvaa sekoj den. Srbite se povlekuvaa, tvrdoglavo borej}i se za sekoj greben, branej}i sekoj dol, pravej}i nasipi od zemja na patot pred porobuva~ot, i gi dr`ea dodeka ne gi proteraa od tamu so {rapnelski ogan, oddale~eni so milji, ta da ne mo`at da im vozvratat soodvetno, za{to nivnata municija be{e potro{ena. Toa be{e stra{no vreme. Sekoj den vestite stanuvaa od lo{i polo{i.

Pres biroto dnevno izdavaa bilteni vo koi se tvrde{e za izvonredni pobedi, no nikoj ne im veruva{e. Ima{e premnogu raneti {to se vra}aa sekoga{ so prikazni za povlekuvawe sled povlekuvawe, premnogu vozovi natovareni so begalci koi pristignuvaa so bedni ostatoci od nivnite doma{ni dragocenosti, za da mo`e da se poveruva vo oficijalnite pobedi. [to se odnesuva do nas, pak, nie bevme premnogu zafateni za da razmisluvame za ishodot na bitkata. Nie mnogu malku znaevme za mestata kade {to se odvivaa borbite za da imame pretstava za straotiite. Samo otkako dobivme primerok od Weekly Times, so zadocnuvawe od dve nedeli, doznavme {to se slu~uvalo na oddale~enost od pedeset milji.

Na{ata dnevna rabota izgleda{e vaka nekako. Vo pet i trieset nautro na{iot nasmean Franc doa|a{e vo sekoja od na{ite tri spalni, }e ja zalo`e{e pe~kata i }e gi zapale{e lambite, za da go 51

oslobodi mestoto od ledenoto studenilo. Vo {est ni nose{e voda za miewe, i na{ite “gumeni# ~evli. Vo {est i trieset no}niot redar mu raportira{e na de`urniot oficer. Vo sedum }e zayvone{e yvon~eto za pojadok i po~nuva{e denot. Po pojadokot imavme vreme za cigara i nevrzan ~ar{iski muabet tolku privle~en za tehni~ki orientirani umovi, tolku korisen za izbistruvawe na mislewa, i iskristalizirawe na potfati za akcija. Vo 8.15 de`urniot oficer }e gi odvede{e svoite lu|e vo bolnicata i }e gi anga`ira{e da stavat red na ne{tata za denot. Ostanatite ~lenovi na ekipata odea vo 8.30.

Otprvin be{e te{ko da ni trgnat rabotite nautro. S¢ be{e na vrat na nos; masite za prevrska ne bea spremeni; legenite i raznite sadovi ne mo`ea da se najdat. Posle doznavme deka masite {to slu`ea za prevrska prethodno bile koristeni od strana na bolni~arite i sestrite za da ja rasporedat hranata, a i hranata ja nosele vo legenite koi podocna gi koristele pri prevrskite.

Zvu~i skoro neverojatno koga povtorno se osvrnuvam na toa, no vo toa vreme imavme nedostig od se{to taka {to toa go prifativme kako neizbe`nost; a na Srbite toa voop{to ne im izgleda{e neobi~no. Podocna, koga na{ite zalihi bea pri kraj, i sfativme deka mo`eme da si kupime v grad, sostojbata se podobri da ne mo`e da se prepoznae; i po~navme da ja gledame na{ata Bolnica kako sosema normalna vo srpska smisla. Uznavaj}i deka mnogute ne{ta na koi bevme naviknati potpolno mo`elo bez niv, bez da se `rtvuva efikasnosta, lekcija {to nikoga{ ne ja zaboraviv vo narednite ~etiri godini od borbata.

[tom edna{ }e po~nevme rabotevme bez prekin s¢ do eden ~asot, bez da obrnuvame vnimanie na brojot na pacienti, za{to vedna{ {tom eden slu~aj be{e pregledan i prevrzan, dva novi go zazemaa negovoto mesto. Brojot na otvoreni rani na desnata raka i dlanka, se se}avam, otprvin mnogu ne za~udi, dodeka ne ni svetna deka taa raka i dlanka {to ja dr`i pu{kata bila poizlo`ena od koj bilo drug del od teloto osven glavata, udarot vo koja gi ubil pove}eto od niv u{te vedna{, ili nabrgu potoa poradi nedovolna zgri`enost pred da dojdat kaj nas. Ima{e tendencija, otkriv, pove}eto od ovie rani vojnicite sami da si gi nanele; no ubeden sum deka vo mnogu slu~ai toa ne bilo taka, i na takvite pacienti im velev deka se somnevav, pomisluvaj}i deka sekoj ~ovek {to se soo~il so rovovite imal pravo na toa. Ostanuva faktot deka vo odredeni utra dobivavme redica od niv; i jasno se se}avam na Streton koj monotono ja izviknuva dijagnozata dodeka ode{e napred-nazad kon masata na sekretarot so “listi# od negovite pacienti: - “vulnus scho52

petarius antibrachii dextris perforans# koi povremeno variraa so “vulnus schrapnellus brachii dextris penetrans#.

Tie denovi site rabotea naporno. Ogromnata vitalnost na Malata Crvena @ena pretstavuva{e postojan stimul za nas. Se ~ini polovina od pacientite bea raneti so kur{umi ili so {rapnelski par~iwa zarieni vo nekoj del od teloto. Duri i bolni~arite po~naa da gi dijagnosticiraat, i da gi nosat kaj nas. Vo angliska bolnica sekoj slu~aj bi bil vnimatelno lokaliziran so rentgentska snimka, bi bil pripremen za operacija, a kur{umot bi bil izvaden so rigorozna antisepti~ka pretpazlivost pod hloroform.

Ovde nemavme vreme za takvo ne{to. Slu~ajot bi go donele kaj hirurgot, bi se odredila dijagnoza, dvajca ili trojca bolni~ari bi se upatile da go dr`at pacientot, se prave{e brz rez, ranata vedna{ se otvora{e da iste~e gnojot i se istrgnuva{e kur{umot koj mu se dava{e na pacientot ili se frla{e me|u duzina drugi vo limena kutija na masata.

Operacijata zavr{uva{e so ma~kawe so jod i previvawe so zavoj. Nikakov hloroform, za toa nemavme vreme, a pacientite se pla{ea od nego. Vo lekuvaweto se vrativme nazad vo vremeto na Napoleonovite vojni. ^estopati nekoj pacient {to dobil prostrelna rana i kur{umot mu ja probil rakata, ponekoga{ so fraktura na koska ili dve, }e dojde{e, }e poka`e{e na malata rana pri vlezot i golemiot kraterski izlez, }e ja zatrese{e glavata i }e re~e{e “sudbina, sudbina#, o~igledno veruvaj}i deka bil pogoden so “dum-dum# ili ra{iren kur{um. Ova za nekoj koj ne znae kako se odnesuva kur{umot se razbira ne mu be{e jasno.

To~no e deka primerocite na takanare~enite eksplozivni kur{umi, obezbedeni so zapalivo ili otrovno `ivino jadro, koi{to bile zemeni od par~iwa kur{umi Manliher {to bile najdeni kaj avstriskite zarobenici, od vreme na vreme ni bea ispra}ani od strana na srpskata vlada na razgleduvawe. Mo`no e tie da bile koristeni od snajperisti, no e krajno neverojatno deka tie bile izrabotenie za pukawe - za{to tie mnogu te{ko se pravat, se premnogu opasni za sekakov vid rakuvawe i se premnogu nesigurni vo nivnata rasprsnuva~ka mo} za da mo`at da najdat {iroka primena.

Za okoto na obi~niot ~ovek, me|utoa, za u`asnata rana {to nastanuva, koja{to mo`e da e napravena so vrteweto na kur{umot koj udira vo koska, ili pak da se vrti na svojata dolga oska, ima samo edno objasnenie; ete zo{to se raska`uvaa tolku mnogu prikazni za sprotivnoto, za dum-dum, ili za eksplozivnite kur{umi na koi im veruva{e sekoj u~esnik vo vojnata ili vo sprotivnoto.

53

Na{iot kur{um, sudej}i spored ranite kaj germanskite zarobenici, izgleda deka be{e osobeno smrtonosen, spored nestabilniot centar na ramnote`ata.

No, da prodol`am. Prekin pravevme pred eden ~asot, za da im se ovozmo`i na pacientite da go dobijat svojot obrok, a nie da zdivneme. Me|utoa, vo dva ~asot povtorno se vra}avme rabotej}i bez prekin do pet. Vo ova vreme ve}e be{e mrak, i mizernite gazieni lambi {to gi imavme mnogu go ote`nuvaa prevrzuvaweto. Ponekoga{ }e prorabote{e elektrikata, i nie mnogu pobrzo mo`evme da rabotime; no obi~no strujata ne be{e vo red, i nie se pletkavme onolku kolku {to mo`evme. Ni toga{ rabotata ne se dovr{uva{e. ^estopati na{ite previva~ki }e {trajkuvaa velej}i deka im snemalo materijal. Ova potraa prvata nedela, dodeka ne ni pristignaa na{ite rezervi. Toga{ navalivme na na{ite dragoceni slu~ai, i gi upotrebuvavme na{ite prekrasni zavoi, sekoga{ so ~uvstvo deka se premalku, i deka ne smeeme da gi koristime premnogu slobodno, za da ne ostaneme bez niv vo itni slu~ai. Posle pet gi osloboduvavme na{ite bolni~ari, no za nas nema{e odmor. Malata Crvena @ena be{e neumorna, za{to ako ne se vratevme znaevme deka taa }e prodol`i sama. Se razbira, sfativme deka pod vakov napor nikoj od nas ne bi mo`el da izdr`i u{te dolgo; mo`evme da vidime deka taa ve}e be{e na granicata na kolaps; no prvite nekolku nedeli rabotata tolku mnogu ne pritiska{e {to ~uvstvuvavme deka ne mo`evme da si dozvolime da pomislime na iscrpenost. Koga najposle }e se vratevme vo na{eto smestuvali{te ja jadevme na{ata odamna odlo`ena ve~era, i vedna{ potoa }e se kutnevme v krevet, umorni kako pci, duri i za razgovor eden so drug. Taka be{e sekoj sleden den. Sekoj den be{e ist kako i drugiot, taka zaboravivme koj den be{e. Nedelite i sabotite site bea isti.

Eden den, za vreme na vtorata nedela, Streton i jas, posle edna kratka no} poradi nedostig na materijali, sobravme sili da ja posetime drugata angliska ekipa za da vidime kako se snao|aa.

Tie bea krajno zadovolni so sebe, za{to otkako prebrodile beskrajni te{kotii, najposle bea spremni da “se odlu~at#, i toa utro gi primile prvite slu~ai. Samo kolku im zaviduvavme na ~istotata na mestoto, na nasmeanite o~i na sestrite, na malite bolni~ki sobi so po dvanaeset do dvaeset kreveti, kade {to nikoj ne bi mo`el da bide presko~en, izmienite lica i ~istite tela na pacientite vsu{nost oble~eni vo novi pixami, le`ej}i me|u vistinski ~ar{afi, koi {to se menuvaa kogagod }e be{e potrebno. Od kontrastot so na{eto mesto srceto ne zdobole. No sepak - ni be{e 54

milo {to ne bevme kako niv. Seto toa be{e mnogu ubavo, sosema ispravno, tokmu kako {to treba da bide - no sepak.

“Mislam#, re~e Streton poleka, “nie postapuvavme onaka kako {to na Srbite im treba{e vo momentot#.

“Vo toa sum siguren#, odgovoriv. “Nie sme stanica za ras~istuvawe. Lu|eto vo golem broj treba da se pregledaat, da se dijagnosticiraat, dovolno za da se lekuvaat vo momentot, i da se otpu{tat za da se oslobodi prostor za ostanatite. Ete toa go saka voenata ma{inerija#.

A toa nie go znaevme spored ona {to se slu~uva{e vo na{ata bolnica. Se nao|avme do samata stanica; i so sekoj voz pristigaa pacienti pravo kaj nas, ili gi istovaruvaa na nosila onakvi kakvi {to bea, neizmieni, nesoble~eni, neklasificirani, so kalta od rovovite i so prvite polski prevrski na nivnite rani od pred deset dena seu{te nepromeneti. ]e gi pregledavme, }e gi presoble~evme, }e gi nahranevme za den-dva; potoa }e namine{e Komandantot Major Suskalovi}, so svojot de`uren oficer, }e napravea brza smotra na krevetite, na “listite# na site lu|e {to mo`at da se premestat, }e gi natovarea na voz, i gi pra}aa za Veles, Gevgelija, Kalkandele 13 Bitola, {to podaleku od linijata, Mitrovica, ili pak onaa na Solun, za da se obezbedi prostor za s¢ pove}e {to doa|aa od frontot.

Se ute{ivme, koga se vrativme od prekrasno uredenata bolnica koja {totuku ja razgledavme, so ~uvstvoto deka nie navistina pravevme ma{ka rabota, deka nie pretstavuvavme biten del od ma{inerijata.

Dodeka se vra}avme niz temnicata po na{ata poseta, sopinaj}i se po neramnata kaldrma, blizu do mostot na Vardar bevme glasno opomenati, no bevme tolku optovareni {to ne obrnavme vnimanie. Opomenata be{e povtorena u{te poglasno i pozakanuva~ki.

Zastanavme no vo temnicata ne mo`evme da vidime nikogo.

Toga{ nenadejno se najdovme opkru`eni od dvajca grubo oble~eni stra`ari. Edniot go turna svojot bajonet vo mevot na Streton, i mu se razvika vozbudeno.

“Ajde. Trgni ja tvojata prokleta vilu{ka od tamu#, se izdra Streton naluteno, ne razbiraj}i ni zbor.

Se pra{uvav {to bi mo`el eventualniot stra`ar da razbere od seto toa, koga ~ovekot se svrte kon mene odedna{ smeej}i se.

“Ka`i, Mister. Ti Amerikanec?# pra{a toj.

13 Kalkandale - tursko ime na Tetovo

55

“Ne. Angli~ani#, odgovori Streton ostro.

“^inam deka e v red. Jas bev Amerika#.

Toj be{e Srbin patriot, koj{to se vratil vo svojata zemja koga be{e objavena ovojnata. Od luto somni~av i krvo`eden, toj nabrgu premina vo krajno prijatelski raspolo`en, so detska `elba da si go proveri svojot angliski pred negoviot mol~aliv drugar.

Odgovorot na opomenata, re~e toj, be{e “Prijatel#. Ni ka`a deka se vikal Marko Markovi}. Na obajcata im dadovme po nekolku cigari, i se razdelivme kako najdobri drugari. ^estopati potoa, za vreme na na{ite ve~erni pro{etki zastanuvavme da pomuabetime so Marko.

Dotoga{ ve}e po~navme da se prisposobuvame kon na{eto novo smestuvali{te. Se oslobodivme od pomo{ni~kite Srbinki; ^arli, na{iot debel malte{ki gotva~, zagospodari so kujnata i pove}e ili pomalku po~na da se pojavuva hrana koja li~e{e na onaa na koja bevme naviknati. Na{iot seprisuten dragoman Ajk dosta se poka`a. Toj za nas kupuva{e s¢, za{to nitu eden od edinicata seu{te nema{e nau~eno nitu zbor srpski. Se ~ini deka toj ne be{e platen za negovite uslugi. Zatoa po~navme da se pra{uvame osobeno koga po~na da poka`uva znaci deka sekoga{ ima pari da proveduva vreme po meanite; no ne velevme ni{to za{to seu{te ni be{e neophoden, za{to koga ne ni kupuva{e namirnici, pribor, itn., ni slu`e{e kako preveduva~ me|u nas i Komandantot; a isto taka, ni be{e od korist vo bolnicata. Toj be{e tolku umen, tolku aktiven, tolku neumoren, ne be{e mo`no ~ovek da ne mu se voshituva.Toj mo`e{e da ni izdejstvuva pet dinari pove}e za funta odo{to {to dava{e Franko-srpskata banka. Toj znae{e kade s¢ mo`e da se kupi i po koja cena. Kolkava provizija dobiva{e za nabavkite ne mo`evme da odredime. Spored obi~ajot vo zemjata, u{te od pamtivek, toj ima{e pravo na “bak{i{# sekoga{ koga }e zaslu`e{e. No toa celo vreme go zagri`uva{e [efot, toj nikoga{ ne mu veruva{e vo potpolnost, i ~ovekot go znae{e toa. Me|u niv se vospostavi nekakva vooru`ena neutralnost, i mo`evme da vidime deka nabrgu }e dojde do otvoren rascep.

No ima{e drugi raboti {to mnogu pove}e pritiskaa odo{to pra{aweto za li~nosta na Ajk. Prez denot, pomalku ili pove}e, imavme kontrola nad tretmanot na pacientite; no nave~er toa ne be{e taka. Toga{ tie bea prepu{teni na ne`nite milosrdija na bolni~arite, a {to toa zna~e{e doznavme podocna. Eden pacient vo kolabira~ka sostojba be{e staven na “Kowak#, sirov brendi od gr~ko proizvodstvo, zatoa {to mu bilo neophodno da go ima za 56

no}e, celoto {i{e mu be{e dovereno na glavniot bolni~ar. Rezultatot be{e {to do utroto {i{eto be{e prazno, a pacientot ne dobil ni kapka, no ~etvorica od bolni~arite do{le do tepa~ka za da go ispijat, i ~ovekot koj{to be{e vo delirium so fraktura na rakata, izlegol gol nadvor vo no}ta, i utroto go na{le mrtov.

Toa ne natera da se odlu~ime za na{iot mal broj lu|e, i odredivme eden od bolni~arite da obavuva no}na dol`nost. Iako toj ne zboruva{e nitu zbor na na{iot jazik, {to bi bilo podobro od tretmanot {to go dobivaa, i so pomo{ na no}en preveduva~ ne{tata bi trgnale kon podobro.

Taka dobivme nekakov preveduva~. Toj be{e ^eh, koj pred vojnata bil nastavnik po muzika. Negoviot srpski be{e lo{, a angliskiot u{te polo{; no zboruva{e ungarski i rumunski, i togaj za togaj be{e dosta korisen. Nie go vikavme “Beliot zajak#. Toj li~e{e taka i ostana “Beliot zajak# do krajot na poglavjeto. Odedna{ me|u nego i Ajk iskrsna besno rivalstvo, koj go smeta{e nego za natrapnik, a verojatno i kako {piun protiv nego. Jas veruvam deka be{e ~esen i ne slu`e{e najdobro {to mo`e{e.

Druga maka od na{ite rani nevolji be{e pra{aweto so operaciite. Pred da mo`e da se napravi ne{to poopstojno, postoe{e pravilo deka mora da se izvr{i konsultacija so Majorot i so [efot. A potoa treba{e da se dobie soglasnost od pacientot.

Duri toga{ se izveduva{e operacijata. Kako rezultat na toa, se razbira, otprvin se gube{e dragoceno vreme. Dojde eden ~ovek so difuzen celulitis na butot, dlaboko vospalenie na muskulaturata koja o~igledno bara{e ekstenzivna rasekotina, i skoro sigurna amputacija. Slu~ajot be{e pod gri`ata na Barkli; no Majorot i [efot ne mo`ea da se najdat; pacientot ne znae{e ni{to za ovie ~udni doktori koi duri ne go zboruvaa ni negoviot jazik, i sakaat da mu ja otse~at nogata. Prirodno toj se prepla{i, i ednostavno odbiva{e s¢, taka {to dodeka se pokrene seta ma{inerija be{e predocna. Umre sledniot den pred da mo`e da se stori ne{to.

Me|utoa, po prvata nedela rabotite se podobrija; i koga operacionata sala be{e gotova mo`evme obilno da ja koristime.

Kako za po~etok, Majorot go vide kvalitetot na na{ata rabota, i so zadovolstvo ni go prepu{ti nam donesuvaweto na odluki spored na{eto mislewe. Sega ve}e i pacientite, isto taka, onie novodojdenite, doznaa od drugite deka bea bezbedni vo na{i race.

Osven toa, Malata Crvena @ena ni stana na{ sovetnik, i be{e vo sostojba da odi naokolu raska`uvaj}i im {to s¢ napravivme za drugite, sekoga{ sovetuvaj}i gi da se soglasat ako re~evme deka e 57

potrebno da se operira. Taka toa stana pra{awe na razmisluvawe od strana na pacientite, i operacijata se izveduva{e vedna{.

No duri i toga{ iskrsnuva{e ogromna pote{kotija da se dobie soglasnosta na pacientot. Srbinot e primitiven ~ovek, so siot u`as na primitiven ~ovek za kakva bilo nagrduva~ka operacija.

Povtorno i povtorno na pacientot mu zboruvavme deka }e treba, na primer, da mu se otse~e stapaloto, a toj apsolutno odbiva{e, pribegnuvaj}i kon o~ajni~ka nade` deka vremeto bi mo`elo da go izle~i. Toga{, koga sostojbata se vlo{uva{e, skr{en od bolki, ~uvstvuvaj}i kako go napu{ta silata, najposle toj dava{e bezvolna soglasnost kolku da mu ka`eme deka vremeto za takva amputacija odminalo, bolesta se ra{irila pogore, i nie ne bevme vo sostojba da gaime nikakvi nade`i za da go izle~ime do pod koleno.

Avstriskite zatvorenici, od druga strana, pak, bea mnogu popustlivi na sugestijata, ponaviknati na pomislata za hirur{ki no`, vo sekoj slu~aj poposlu{ni. Pogolemiot del od niv bea gradski `iteli, i vo na{ata ume{nost ispoluvaa trogatelna verba, i `elba da se pokorat na sekoja neophodna postapka, {to gi prave{e idealni pacienti.

Srbinot be{e sosema podrug. Diviot sloboden ~ovek vo nego go mraze{e hirurgot i negovata cela rabota, ja mraze{e pomislata deka po zakrepnuvaweto od nekakva sugerirana operacija ne }e mo`e da skita po planinskite vrvici, so saati pokraj svojata maska natovarena so jaglen, da gi vodi svoite bavni volovi zad plugot, ili da odi po tragata na me~kata, so pu{ka vo rakata, po srtot na strmnata dolina vo ~ie{to podno`je be{e vgnezdeno negovoto selo.

Dodeka pi{uvam se se}avam na eden pacient, slab premalen ~ovek so crna brada, ostanki od nekoga{en silen, brz ~ovek - Stefan Vasalovi}. Koga dojdov da go pregledam toj me gleda{e so `alosni kostenlivi o~i kako na raneto `ivotno. Obete noze mu bea gangrenozni od premrznatost, propratena so gnojna infekcija.

Vo toa vreme Malata Crvena @ena be{e so mene, i mnogu ne`no mu ka`a {to mislime. Toj ne zamoli za eden den dodeka se odlu~i, velej}i deka `ena mu doa|a od nekoe dale~no mesto von frontot, i mora da ja dobie nejzinata soglasnost pred da se podvrgne na kakva bilo operacija. @enata dojde. Jas ja vidov, niska selanka so silno ogrubeno lice od vremeto, zabradena so {amija, oble~ena vo bel debel ko`uf, {areno izvezeno zdolni{te, grubi crveni i sini ~orapi i opinci so vrvki. Pozboruvavme so nea kraj krevetot, Malata `ena i jas. Taa apsolutno odbi. Re~e deka podobro nejziniot so58

prug da umre odo{to da go ostavat sakat za cel `ivot. Nema koj drug da raboti na niva, da odi so volovite na pazar, da gi pase ovcite, da ja bere p~enkata. Taa re~e deka podobro e da ostane vdovica otkolku da gleda bespomo{en sakat. So nas taa zboruva{e dosta ednostavno, ramnodu{no, i ma`ot go odobruva{e sekoj nejzin zbor.

Nema{e emotivnost. Na nekoj na~in taa be{e prava `rtva. Mora{ da znae{ deka za sakatite vo Srbija nema pomo{, za ranetite i nesposobni vojnici nema penzija, ne postoi zakon za bednite, ni{to.

Ednostavno toj bi ÂŁ bil tovar na nejziniot grb za cel `ivot; tie obajcata go znaeja toa; i toj izbra da umre. Na{eto protivewe be{e zaludno. Malata Crvena @ena za malku {to ne se rasplaka. Toa be{e beskorisno. Tie odlu~ija deka podobro be{e toj da e mrtov.

Toj umre.

Osvrnuvaj}i se sega nanazad ne znam {to bi pravele bez na{ata Mala `ena. Taa be{e tolku prekrasna, tolku energi~na, tolku ognena, tolku ~uvstvitelna, tolku mnogu hrabra, ponekoga{ tolku svoeglava, tolku silno `enstvena. Site nie bevme napnati da dr`ime ~ekor so nea. Ne znaevme kakov donkihotski ~ekor }e bide sledniot. Taa ni slu`e{e kako posrednik me|u nas i pacientite; objasnuvaj}i, preobjasnuvaj}i, smiruvaj}i gi nivnite stravuvawa, sovladuvaj}i gi nivnite somne`i, pravej}i da go ~uvstvuvaat ona {to ne mo`evme da im go objasnime so zborovi, na{ata pregolema `elba da storime s¢ {to e mo`no da go napravime za niv. Taa se izvinuva{e za na{ite ispadi pred srpskite vlasti, osobeno kon na{iot star, qubezen Komandant, Major Suskalovi}, objasnuvaj}i deka na{iot obid da se otvorat prozorcite i da se napravi provevna ventilacija, ne be{e nikakov kriminalen akt, tuku samo angliska navika, {to pove}e ili pomalku slu`e{e za potsmev; deka na{ite pacienti koi le`at podolgo treba da se mijat, be{e del od na{eto vospitanie, i samo treba da se ohrabruva dokolku iznajdat vreme da se sprovede voda vo bolnicata, deka na{ite zabele{ki na stra{nite voeni podgotovki pove}e ili pomalku se obistinija. Taa be{e koja gi ubedi da se podgotvi operaciona sala vo sosednata zgrada, odvoena od gnilata atmosfera vo bolnicata. Taa be{e, isto taka, koja im objasni deka dvajca od nas bea profesori na Kolexot za hirurzi, ta zatoa dostojni da im se veruva za da izveduvaat kakva bilo golema operacija. Otprvin so`aluvaj}i ja za nejzinoto samopo`rtvuvawe, nabrgu ja smetavme za najzna~ajniot ~len na na{ata ekipa.

Toa be{e tokmu togaj, mislam, deka [erlok, koj mnogu se sprijateli so nea, otkri deka taa `ivee vo soba vo administra59

tivniot del potpolno sama, i deka £ nosele hrana koga }e im tekne, deka vo mestoto nemala prijateli osven na{iot star Komandant, i deka be{e isto tolku stranec vo tu|a zemja kako i nie samite.

Toa mu dade ideja.

“Velam, poglednete vie prijateli. ]e mora da ja naterame da £ se pridru`i na na{ata grupa#, re~e edna no}, koga diskutiravme od kolkava korist be{e taa za nas.

“Jas toa go narekuvam dosta svetla ideja#, re~e Stiv.

“Sram mi e da pomislam {to nikoga{ ne sme pomislile za toa porano#, re~e Barkli.

“Izgleda deka prifa}ame so aklamacija#, rekov jas.

Potoa mu ka`avme na [efot, koj{to dade odobrenie so vnimanie, a [erlok be{e ispraten da £ go obelodeni predlogot.

Na negova v~udovidenost taa apsolutno go odbi. Potoa nie ostro ja prekorivme, velej}i £ kolku razo~arani bi bile, kolku po~esteni bi se ~uvstvuvale dokolku prerazmisli okolu toa, i kolku mnogu zavisevme od nejzinoto prisustvo za da ne spre~i da degenerirame vo pravi varvari.

“No, ne. Vie navistina ne me sakate#, }e re~e{e. “Jas }e bidam ona {to vie go narekuvate tovar. Ne#.

Najposle £ ka`avme deka vo sabota nave~er vo sedum ~asot ja o~ekuvame na ve~era, i deka }e bide postaveno i za nea.

Dojde sabota ve~er. Dojde sedum ~asot. ^arli dojde da ni ka`e deka ve~erata e gotova, i nie site upadnavme. No Doktor Kadi{ ja nema{e - toa be{e nejzinoto ime.

Stiv be{e de`uren oficer.

“^inam }e treba da ja dovedam#, re~e toj stegnuvaj}i si go remenot.

Potem otide vo nejzinata soba. Taa sede{e kraj pe~kata ~itaj}i.

“Nie te ~ekame#, re~e toj, vedna{ zabele`uvaj}i deka taa se promenala vo ve~eren crn sve~en fustan.

“No jas rekov deka ne mo`am da dojdam#, vozvrati taa.

“Pa. Toga{ }e treba da te nosam. Kolku podolgo sedime ovde tolku pove}e }e se oladi ve~erata#, re~e toj, za~ekoruvaj}i kon mestoto kade {to £ be{e obesen kaputot na zaka~alka.

“Eve, oble~i go ova meko kaput~e, u{te vedna{#.

Potoa taa prijde bez da mrmori.

I toa se sredi.

Sekoja ve~er de`urniot oficer ja povikuva{e. Sekoja ve~er po ve~erata toj ja ispra}a{e do nejzinata soba. Za{to sega otkrivme 60

Slika III Malata Crvena @ena i Barakli edna ~udna rabota. I pokraj nejzinata hrabrost, nejzinata oslobodenost od konvencionalnostite, nejzinata cvrsta uverenost vo nejzinata sila, taa se pla{e{e da ja minuva taa kratka dale~ina od trpezarijata do nejzinata soba vo temnica. Ima{e obi~aj da se smee na toa. Po malku se srame{e zaradi toa. No taa toa ~uvstvo nikoga{ ne go sovlada; i dokolku povremeno mora{e da odi sama taa go prave{e toa so tr~awe po cel pat vo najgolem strav - strav ne znae{e od {to, verojatno od nekakvo izbledeno se}avawe na strav od detstvoto, sega zaboraven osven vo potsvesno se}avawe.

61

G L A V A IV SREDUVAWE

Zakanuva~ka glad za tutun - Lesnite metodi na srpskata po{ta - “Mein Weib und Kinder# 14 - Somnevawata na ruskiot aptekar - Povtorliva treska i kako ne prefati - Zo{to Maxarot be{e omraznat - Robinson Kruso - Pantalonite na avstriskiot vod-

nik - Balkanska komedija i komitite - Glasnici na kralot.

Obyrnuvaj}i se nanazad kon toj period, se se}avam nie bevme tolku sre}ni so na{ata rabota {to nabrgu zaboravivme na nepodobnostite pod koi rabotevme, rizicite od infekcija na koi bevme izlo`eni, postojanata napast od vo{ki od koi se branevme sekoj den, onolku kolku {to mo`evme. Nitu edna od ovie ne{ta ne ne zagri`uva{e. No ona {to ne zagri`uva{e, ona {to ne natera da planirame i da razmisluvame, ona {to dlaboko ne zagri`i be{e stravot da ne ni snema tutun. Za mene toa stana no}en ko{mar. Na Malta ni rekoa deka odime pravo vo zemja na tutunot, deka cigari i puri ima nasekade vo izobilstvo, deka ne e potrebno da se nosi jaglen vo Wukasl. Pa taka sekoj od nas ponese zalihi kolku za eden mesec, i sega se zateknavme soo~eni so glad. Tutunot be{e pod monopol na vladata. Tutun za lule be{e nepoznat vo zemjata. Stranskiot tutun se prodava{e kontrabanda, i ne mo`e{e da se uvezuva.

Dr`avnata fabrika vo Belgrad be{e uni{tena od {rapnelski ogan, pa taka ne se proizveduva{e pove}e. Golemite skladi{ta za tutun, kako na{ive, bea isprazneti i pretvoreni vo bolnici. Puri ne se proizveduvaa pove}e; pa taka stana sosema jasno deka naskoro }e ostaneme bez tutun, dobro, lo{o ili ramnodu{no. Pa taka sekoj zapo~na da si gi prebrojuva zalihite. Jas seu{te imav edna funta , i znaev deka sum obezbeden za eden mesec. Streton ima{e polovina funta 15. A drugite imaa samo cigari. So ve{ta diplo14 Germ. - mojata `ena i decata 15 1 funta = 0,450 kg

62

matija uspeavme da obezbedime ne{to od ~lenovite na Ekipata na Pexet, koi se nemaa posomnevano i sostojbata ne ja sfatile seriozno. No seto ova be{e samo palijativno. Toga{ Barkli i jas se setivme za eden prijatel na Malta i odlu~ivme da mu ispratime banknota od pet funti i go zamolivme da ni isprati, koga }e mo`e, pod znakot na Ambulantnata asocijacija Sv. Jovan, kako bi se izbegnala bugarskata i srpskata carina. No te{kotijata be{e vo toa kako da se isprati pismoto bezbedno, za{to toa be{e u{te edna od na{ite nevolji. Vo Srbija be{e vospostavena rigorozna cenzura, i site pisma {to se predavaa vo Skopje treba{e da se ispra}aat otvoreni do kancelarijata za cenzura, za da se prepratat. Toa voop{to ne ni se dopa|a{e. Bevme vo po~etniot stadium na vojnata, nie seu{e bevme civili so um na civili, i pomislata na kakva bilo cenzura {to }e ni gi ~ita pismata be{e krajno nevkusna. Takvoto ~uvstvo nikoga{ ne go nadminavme; i celo vreme dodeka bevme tamu postojano bevme na {trek da pronajdeme nekakov glasnik {to }e gi odnese vo Solun, kade {to }e bidat isprateni bez cenzura.

Ponekoga{ toa be{e gavazot na Konzulot, ponekoga{ kralskiot glasnik koj{to minuva{e niz tuka, ponekoga{ nekoj prijatelski raspolo`en britanski oficer koj{to patuval od Ni{ na jug. ^estopati bevme bez doverliv kurir cela nedela. Kogagod }e slu{nevme za nekoj takov informacijata ja prosleduvavme do drugata ekipa.

Kogagod, pak, tie da ispra}aa glasnik ni ka`uvaa nam i torbata be{e podgotvena. Se ~ini deka toa be{e obi~na rabota. Konzulot, koj{to bil tuka u{te od tursko vreme, prakti~ki nikoga{ ne ja koristel srpskata po{ta. Taa premnogu go potsetuva{e na starata turska po{tenska slu`ba so nejzinite metodi na sre}a.

Pove}eto od slu`benicite vo po{tata ne umeeja da gi pro~itaat adresite napi{ani na latinica. Tie mo`ea da go prepoznaat ~udniot kopil, gr~kata, poznata i kako kirilica {to ja koristea Srbite, i so mali razliki i Rusite. Pa taka, tie nabrgu steknaa navika da gi sortiraat pismata spored markite. Sprema toa, kakvo bilo pismo {to doa|a{e vo Srbija so angliski marki avtomatski doa|a{e kaj nas, bidej}i nie bevme najbliskata angliska ekipa do granicata; taka nie dobivavme opakovki za sekoj vid zalutani Angli~ani, izgubeni vo Srbija, za koi ne znaevme ni{to - pisma {to moravme da gi prepra}ame kako i vozmo`nosta tie, po nekakva logika, da ni bidat preprateni nam tri ili ~etiri dena podocna, za{to {tom bea adresirani na angliski, tie sepak mora da bile za nas.

Po{tarite, isto taka, bea podednakvo nedoverlivi.

63

Ispora~uvaa pisma koga }e im se saka{e. Dodeka od vreme na vreme ne im se dade{e nekakov podarok tie sosema zaboravaa da gi ispora~aat, ostavaj}i da se nasoberat vo po{tata poprili~en broj dodeka nekoj ne namine{e da pra{a.

Sive ovie ne{ta gi otkrivme dosta brzo, taka {to, dodeka se gri`evme za na{iot tutun, na na{e golemo zadovolstvo slu{navme deka }e namine eden kralski glasnik od Sofija, }e preno}eval i }e go zemel na{eto dragoceno pismo so pette funti da go odnese vo Solun.

Sledniot den be{e nedela (29 noemvri) a sre}a za poslednovo ne znaevme; no ona {to go doznavme be{e deka, bez ogled dali prikaznata za pobedata be{e vistinska ili ne, pristignuva{e voz zad voz natovareni so raneti, a nie nemavme prostor za niv.

Blizu do na{ata Bolnica ima{e dve sporedni zgradi, i popladneto na podot bea postaveni izvesen broj slamarici. [erlok, kako i obi~no, se mota{e naokolu, i dozna deka tie bile nameneti za raneti zatvorenici koi se o~ekuvaa da pristignat ve~erta. Drugi podgotovki ne bea mo`ni. Tie pristignaa okolu polno}, dvesta sedumdeset i pet i nekako bea natrupani vo praznite zgradi. No nema{e doktori da se gri`at za niv, nema{e sredstva za niven tretman.

“Ispadna taka kako {to o~ekuvav#, re~e [erlok. ]e morame da gi prifatime kako dodatok na na{ite. Nema nikoj koj bi se gri`el za niv, i ne mo`eme da gi ostavime da umrat bez nikakvo vnimanie#.

Sepak, se razbira, storivme ne{to. Pojdovme so gazieni lambi niz temnicata, zbrinuvaj}i gi onie {to izgledaa najlo{o. Se se}avam deka ostanavme do docna vo no}ta, so izgledi za naporen den vo na{ata Bolnica utredenta. Malata Crvena @ena rabote{e kako Trojanka, dejstvuvaj}i istovremeno i kako germanski preveduva~. Vo se}avaweto mi se izdeluva eden slu~aj. Toj ima{e prostrelna rana vo obata buta i mo~niot meur. Be{e debel so prijaten izgled, redar vo nekoja kowi~ka edinica. Potpolno jasno se se}avam na `oltiot {irit na negovite pantaloni za javawe, no zo{to toa mi ostana vo umot ne mo`am da ka`am. Toj se nao|a{e vo silna agonija, prevrtuvaj}i se i mrmorej}i “Mein weib und kinder - men weib und kinder#.

Koga mu prozborev na nesiguren germanski liceto mu se ozari na najmilozliv na~in. Toj po~uvstvuva deka najposle na{ol prijatel, i mi izlea brza prikazna od koja, se razbira, ne mo`ev da razberam ama ni{to. Toga{ Malata Crvena @ena dojde da me 64

izbavi. Zaedno go utalo`ivme. Ranite mu bea mnogu gadni, i ne bile zbrineti cela nedela. Go napravivme ona za da mu pomogneme da se uspokoi; i zadol`ivme eden bolni~ar specijalno da go nadgleduva. No srede mojata rabota, eden ~as podocna, go slu{nav kako izviknuva glasno, a potoa odedna{ zamol~i. Str~uvaj}i tamu go najdov mrtov, oblean vo krv, nenadejno sekundarno krvarewe go dokusuri. Vojnata e u`asna rabota.

Sledniot den prevrzavme preku iljada i petstotini slu~ai.

Na dva pati ni snema zavoi, i dvapati moravme da pratime vo “Grad(i{te)# (bolnicata vo tvrdinata) za u{te. Site na{i nabavki vo toa vreme se vr{ea od “Gradi{te#; i ruskiot aptekar, koj be{e zadol`en za zalihite, po~na da se somneva koga dobi barawe za preku trista zavoi za eden den. Sprema toa ve~erta toj se simna vo smestuvali{teto za da se vidi so nas. Na negovo iznenaduvawe nie ne bevme tamu. Toj mora{e da namine vo Bolnicata za da ne najde. “No, gospoda#, re~e toj so negoviot to~en angliski, “ne rabotite sekoj den vaka. Vo drugata bolnica, tie zavr{uvaat vo dva ~asot#.

Stiv go pogledna somni~avo.

“Ka`i, sinko#, re~e toj. “Si zgre{il. Ova ne e bolnica ova e ‘dupka’ - dupka, u{te kako, po |avolite!#

Maloto prgavo ~ove~e si ja turna srpskata {ajka~a nanazad, i po~na da se yveri belo. “Toj misli#, rekov jas, “deka nie sme tolku blizu do stanicata {to kaj nas go isturaat sekoj mo`en slu~aj {to odi kako dodatok da gi napolneme krevetite so slo`eni frakturi.

Slu~aite {to mo`at da odat gi ispra}aat vo Veles ili Mitrovica na den dva, a nivnoto mesto go zazema slednata tura. I taka prodol`uvame.

Maloto ~ove~e se nasmevna. “Aha, sega sfa}am zo{to e neophoden tolku materijal za prevrska. Jas, pak, pomisliv deka go kradat bolni~arite. No ne. Ne bilo taka. Razbiram#.

Posle ova nemavme nikakvi te{kotii za nabavki, dokolku ima{e rezervi.

Dosega ve}e po~navme da vospostavuvame nekakov red vo toj haos. Izgotvivme sistem za broewe na krevetite; imavme de`uren bolni~ar za nave~er; [erlok go odredivme za de`uren lekar; a nekoi od sestrite gi podu~ivme da im merat temperatura na onie pacienti {to izgledaa deka se so treska. Sekoj slu~aj so temperatura nad 104ºF 16 be{e posebno posetuvan. Pove}e od ova ne mo`evme da napravime za{to postoe{e prosek me|u sedumdeset i 16

104ºF = 40ºC

65

sto duri i me|u ovie iljada i petstotini slu~ai vo trite zgradi {to bea vo na{a nadle`nost. No vo na{ata Bolnica imavme polno slu~ai na bolni kaj koi treskata im se vra}a{e u{te od po~etokot, pa taka brgu sviknavme na takvi stalagmitski temperaturi.

Koga pristignavme povratnata treska za nas be{e relativno nova bolest. Pove}eto od nas za nea imavme samo akademsko znaewe; no pred da zavr{ime za nea znaevme pove}e od dovolno, za{to ne fati re~isi site nas. Se ~ini deka vo Srbija taa e endemska. Prez zimskata borba na 1914 taa stana epidemska i nekolku iljadi slu~ai ni pominaa niz na{ite race za prvite tri meseci.

Srbite, sledej}i ja kontinentalnata nomenklatura, ja vikaat Typhus Reccurrens za da se razlikuva od Typhus Abdominalis (na{eto Typhoid ili Enteric), a Typhus Exanthematicus - crn tifus, ili vistinski tifus kakov {to se podrazbira vo Anglija.

Nego go predizvikuva spirillum 17 i ima mnogu tipi~en tek. Se javuva visoka treska, intenzivna prostracija, i odreden delirium, {to trae okolu edna nedela. Potoa nastapuva brzo pa|awe na temperaturata, i edna nedela koga termometarot registrira normalna ili podnormalna. Po ova sledi vtoro, a ponekoga{ i treto poka~uvawe i pa|awe, dodeka pacientot ne stane skelet, duri preslab za da se zavrti v krevet. Otprven, me|u nas, bolesta ja narekovme “Uskupitis#, pred da go prepoznaeme slu~ajot. Ponekoga{ prosto ja narekuvavme “toa#. Toa dosta ni gi iskomplicira sostojbite, za{to koga-togaj polovina od na{iot personal bea soboreni. Op{to e poznato deka taa se prenesuva od pacient na pacient preku vo{ki.

Ovie gadinki, se razbira, se rojat pri sekoja vojna. Od toa na{ite lu|e u`asno propatija. Zatoa, lesno mo`e da se zamisli na {to li~e{e taa vo Srbija, osobeno vo bolnici kako na{ite, bez voda, bez postelnina, kad {to pacientite voop{to ne gi kapea, a ~estopati nemaa obleka osven nivnite ispartaleni, kallivi uniformi od rovovite. Se razbira deka site nie se inficiravme, previvaj}i gi i dopiraj}i gi takvite pacienti. Toa be{e neizbe`no. Vo ova ne preteruvam; no na ~itatelot }e mu stane jasno kolku be{e lesno da se prefati kakva bilo bolest {to taka se prenesuva, vo sredina kako onaa vo koja moravme da rabotime.

Sega sekoj den imavme konvoj so raneti, Srbi i Avstrijci.

Samite Srbi bea me{ana rasa za{to pokraj dominantnata rasa ima{e Rumunci, Vlasi, Cigani, Albanci, koi se borea vo nivnata

17

Dolgnavesta spiralna bakterija

66

vojska. No Avstrijcite bea u{te poizme{ani. Ima{e Maxari (Ungarci), ^esi, Slovenci, Polaci, Dalmatinci, Hrvati, Evrei, Slovaci, Rumunci, Italijanci i pravi Avstrijci. Konverzacijata be{e vavilonska kula. Pra{awa kako za simptomite bea nevozmo`ni.

Ungarcite bea vo najlo{a sostojba. Pove}eto od niv ne zboruvaa drug jazik osven nivniot. Srbite gi mrazea niv pove}e od Bugarite, za{to, ispravno ili pogre{no, na ungarskite trupi im se pripi{uvaa u`asnite masakri, zlostavuvawa, nasilstva, {to se slu~ile kaj [abac vo S.Z. Srbija za vreme na napreduvaweto na Avstrijcite vo septemvri 1914.

Re~isi be{e nevozmo`no da natera{ Srbin bolni~ar da napravi ne{to za nekoj Ungarec. Ednostavno gi ostavaa da umrat.

Mnogumina od niv, se ~ini, nikoga{ ne progovorile od vremeto koga do{le dodeka umrat. Taka otkrivme deka be{e nevozmo`no da gi operirame. Tie umiraa skoro sekoga{ potoa od negri`a.

Duri i koga imavme avstriski bolni~ari be{e skoro isto - ^esite, Hrvatite, i pravite Avstrijci, se ~ini, ne gi sakaa isto tolku kolku i Srbite. ^esite i Hrvatite so Srbite se slo`uvaa dosta dobro. Tie, prakti~ki, zboruvaa ist jazik, i navistina bea druga granka od ju`noslovenskata rasa. Re~isi site srpski Rumunci od pograni~nite krai{ta okolu Orsava mo`ea da se razberat na srpski, i slu`ea kako preveduva~i za svoite sonarodnici od Transilvanija. No i tie, se ~ini, gi mrazea Maxarite. Ova {to go vidovme kaj ovie Rumunci ni se dopadna. Seu{te se se}avam na eden poseben slu~aj. Koga go vidov za prvpat toj sede{e, isu{eno malo ~ove~e so izraziti o~i, kleknat blizu pe~kata na eden du{ek vo na{ata Bolnica broj tri, zavitkan vo valkan ko`uv, so {ilesta {ubara preku istutkanoto ostareno lice, za siot svet izgledaj}i kako slikite na Robinzon Kruso vo {kolskite izdanija na Defo.

Koga drugite se nasobraa za da im gi prevrzeme ranite toj ne se ni podmrdna. Namesto toa toj se kurdisa taka poblisku do ognot o~igledno nesvesen za onie okolu nego, iako edna{ ili dva{ mu go fativ okoto kako monisto kako me gleda vnimatelno. Si pomisliv deka toj verojatno e od onie stotici slu~ai {to gi primavme sekoj den obele`ani kako “fatigatio#, lu|e koi{to bea premnogu premaleni, premnogu iscrpeni, so premnogu rani na nozete, premnogu deprimirani za da bidat pogodni za kakva bilo neposredna voena slu`ba, lu|e {to gi vra}aa, pa taka, iako ne bea raneti, bea sosema zadovolni da se zavitkaat i da spijat kade bilo kade {to ima{e hrana i zasolni{te od studot, od do`dot, od kalta, bezbedni od rasprskanite {rapneli, ponastrana od kallivite rovovi kade {to im 67

izyemnale nozete, ponastrana od zaludnite mar{irawa i vra}awa - nervna napnatost, lu|e skr{eni, takvi koi podocna ni stanaa tolku bliski i me|u na{ata sopstvena vojska, pod imeto “{rapnelski {ok#.

Mislej}i deka toj e eden od ovie, vo interes na mojata rabota za mig go zaboraviv; i otprilika eden ~as podocna toj povtorno me potseti. O~igledno, od ona {to eden od bolni~arite mi go ka`a podocna, toj odel naokolu ne~ujno, nabquduvaj}i kako gi previvaat drugite, obiduvaj}i se da se odlu~i dali na ovie ~udni doktori so stran izgled, so nepoznati uniformi, koi zboruvaa jazik {to toj ne go razbira{e, treba da im se veruva. Do sega toj ve}e tivko se dovle~ka do klupata kade {to rabotev i zastana ~ekaj}i na red za pregled. Celo vreme dodeka ~eka{e toj be{e mnogu miren, podmrdnuvaj}i se nanapred kako {to pravea drugite, dodeka najposle ne mu dojde redot i nemu. Togaj od dlabo~inata na trite poli na svojot elek toj ja odgoli svojata rana - u`asno iskr{eno rame i raka, usirena, zasu{ena, od koja te~e{e gnoj, evidentno {rapnelska rana.

Dodeka go previvav toj mora da ~uvstvuva{e neizdr`liva bolka, no negoviot izgled voop{to ne se izmeni i voop{to ne ispu{ti nitu glas. Koga zavr{iv toj za moment gi podigna svoite temni o~i kon moite.

“Sutra na zavoj# (Utre na prevrska), mu rekov.

Toj kimna so razbirawe i si zamina.

Go previvav sledniot den i potoa, seu{te vo molk. Toga{ po~nav da se raduvam {to }e go vidam “Kruso#, kako {to go zavikavme. Toj izvonredno napreduva{e. Dojde u{te nekolkupati, i potem mi go snema. Toj si zaminal, se ~ini nikoj ne znae{e kade.

Mo`ebi umrel ve~erta - toa ~esto se slu~uva{e. Mo`ebi be{e ispraten na eden od dolgite, neprijatni vozovi {to prevezuvaa vojnici, na rastandrkano dolgo patuvawe kon jug, so negovata u`asno par~osana raka. Ne mo`am da ka`am. Se nadevam deka se izvlekol.

Kako bilo, jas povtorno ne go vidov.

Se se}avam za u{te eden slu~aj toga{, toa be{e eden avstriski redar koj, kako za zatvorenik, svete{e od ~ist. Toj ima{e mnogu slo`ena fraktura na levata noga, {to po~nav da ja lekuvam po pristignuvaweto. Sledniot den, slu{aj}i golema me{anica i nekakov jazik vo previjali{teto, otidov i go zateknav kako se bori so dvajca od na{ite bolni~ari, dodeka eden Srbin student po medicina se obiduva{e so ogromni no`ici da mu gi rase~e negovite preubavi pantaloni za da stigne do ranata. Vedna{ {tom me vide ~ovekot prestana da se bori, i site zastanaa mirno.

68

“Toj e prav |avol, toj e, gospodine. Nikako ne mo`eme da go ubedime deka morame da go previeme#, objasni bolni~arot navredeno.

Toga{ vidov {to bila rabotata. Toj samiot vnimatelno si gi rasparal pantalonite po {evot, soedinuvaj}i gi rabovite so flaster. No studentot medicinar ne zabele`uvaj}i go toa, po~nal da gi para s¢ do polovinata od nogata, i toj `estoko se protivel tokmu zaradi toa. Toj go imal samo toj edinstven par pantaloni, a nemo`nostite nekoga{ da dobie drug par bile pove}e od o~igledni; prirodno toj se bunel, i sosema prirodno studentot Srbin i upornite britanski bolni~ari, ne znaej}i nitu zbor germanski, okolu toa ne mo`ea ni{to da napravat.

Toa be{e od prilika ova vreme koga uspeavme za prvpat da yirneme vo slo`enosta na balkanskata politika. Srbija i Bugarija prividno seu{te se nao|aa vo mir. Ferdinand seu{te vidno se koleba{e. No, okolu sredinata na noemvri, na avstriskata tajna slu`ba ÂŁ be{e poznato deka na Srbite im nedostasuva municija, deka Francuzite zabrzano dopremuvaa golemi koli~estva vo Solun, i deka del od nea ve}e kape{e do borbenite redovi. Solun be{e poln so avstriski {pioni, i tie gi koristea site sredstva da se spre~i dopolnitelno proturawe pred da bide premnogu docna.

Tie skoro da uspeaja - skoro, no ne sosema. Da im uspee{e ni{to ne }e mo`e{e da go spre~i naletot na avstriskite hordi na Mediteranot, i celata istorija na vojnata bi mo`ela da bide poinakva.

Ve~erta na 30. noemvri, ~etiristotini bugarski komiti protr~aa preku dvanaeset milji od granicata, ja iznenadile srpskata stra`a kaj Strumica, gi krenale vo vozduh mostovite i so denovi ja blokirale edinstvenata `elezni~ka linija. Samo kolku zadovolni tie morale da bidat taa no} vo Solun.

No zadocnile samo tri dena. Municijata ve}e pominata na 27-mi, Srbite imale dramati~en presvrt na 29-ti, a na denot na blokiraweto na linijata avstrijcite se povlekuvale kako reka vo bezredie preku Dunav, otprilika vo isto vreme koga ranetite komiti bile fateni kaj Veles i isprateni kako zatvorenici vo na{ata Bolnica. Toa be{e na{e prvo poznanstvo so bugarski zatvorenici, i tie ni ostavija mnogu povolen vpe~atok. Bea fini, koravi, prostodu{ni lu|e, dru`equbivi. Nie mnogu gi zasakavme.

No tie ne ja postignaa svojata cel ne po nivna vina, i prirodno, se razbira, nivnata vlada odbi sekakva povrzanost so lu|e bez uniforma i vnimatelno navestuvaj}i im na Kancelariite na Evropa deka vsu{nost tie bile nezadovolni Makedonci na koi im se sma~ilo od srpskiot jarem, glupavo re{avaj}i se na vakov na~in da 69

gi istaknat svoite poplaki pred zapadniot svet.

Nikoj ne nastrada osven nepoznatite poginati na obete strani, i nesre}nite raneti {to ostanaa `ivi.

Pokraj ne{ta kako ovie, vo toa vreme ima{e i mnogu aktivnosti vo site balkanski ambasadi, kako i mnogu idimidojdi na glasnici od Forin Ofis; za{to postoe{e nade` Grcite i Rumuncite da se povle~at na na{a strana, a kako mo`nost duri i Bugarite, na toj na~in da gi zagradat Turcite od centralnite sili, nivnite sojuznici. Na denot otkako linijata be{e prekinata, od Bukure{t pristigna eden od takvite glasnici na kralot na pat za Anglija. Toa be{e eden od najnezgodnite momenti, no toj ne be{e ni najmalku voznemiren

“Ako mo`am da izmolam, da pozajmam ili da ukradam nekakva kola, bi se probil do Bitola#, re~e toj so uverenost. “Srbite velat deka patot e neprooden za motor, i deka italijanskiot vice-konzul so svoeto vozilo minal niz nekoja strmna dolina, pred nekolku meseci. No mislam deka bi uspeal. Imate nekakvi pisma da vi gi prenesam?#

Mu rekov deka imam, i deka }e mu gi odnesam vo Konzulatot, kade {to treba{e da namine ve~erta. Sprema toa deset ~asot me zatekna na pragot so po{tata na ekipata. Gavazot na konzulot, eden ogromen Albanec, so crven fes, so stra{ni mustaki, so be~vi, tivok, me pu{ti da vlezam i me odvede vo sobata za pu{ewe. Tamu go zateknav Konzulot navalen kako pu{i lule, profesor Morison, glaven hirurg od Edinicata na Pexet, sedej}i prav kako strela, i Glasnikot, `ilav ma` so bela kosa veselo trepkaj}i so o~ite, igraj}i si so cigarata na divanot, raska`uvaj}i sme{ni prikazni za do`ivuvawa vo razli~ni glavni gradovi na Evropa, od Petrograd do Lisabon.

Pred malku ja napu{tiv bolnicata i nejzinata atmosfera na zadu{livost i rani i iskr{eni neizmieni tela, nejzinite umreni i onie na umirawe. Sega, kako da bev prenesen na magiski }ilim, odedna{ izgledav kako da bev padnal vo sobata pu{alnica vo Klubot na ulica Sv. Xejms so site nejzini pridru`ni udobstva; i mo`ev skoro da po~uvstvuvam kako umot mi se odmoruva i se olabavuva dodeka posegam po fotelja, ne~ujno navaluvaj}i se nanazad, pu{ej}i, vovlekuvaj}i go siot dim.

Golema lamba so aba`ur stavena na edna turska masi~ka ukrasena so vtisnat sedef, postavena na sredina od sobata, frla{e topla, smirena svetlina nad sekogo i se{to, otsjajuvaj}i se od metalnite pa~ki na pu{kite i vkrstenite sabji, igra{e po 70

raftovite so knigi polu osvetluvaj}i polu zatskrivaj}i gi tapiseriite i vezovite po yidovite, svetka{e po skapocenite }ilimi od dlabo~inite na Mala Azija poslani po podot. Tek-tuk gavazot }e se mu{ne{e ne~ujno, stavaj}i drva vo pe~kata {to gore{e poleka, i isto taka ne~ujno }e izleze{e.

Razgovorot te~e{e lesno, kako {to dobar razgovor treba da te~e, od predmet na predmet. Se me{aa se}avawa od Oksford so onie od Trebizond, Alder{ot i Krit. Zboruvavme za zlatniot rog, kako i za slavnite nastani kaj Bursa, od Bekta{i, kako i za edinicite na jani~arite, za memorijalnite tabli~ki i crkovnata arhitektura na Saseks, za Paleolozite i za sega{noto gr~ko kralsko semejstvo, za cenkaweto za }ilimi vo Damask, kako i za ma~eni{tvoto na Sv. Vasilij od Zionisim, vinata za pri~esna i Daibucuto vo Kamakura; za relativnata prednost na `ivotot pod Turcite i Srbite, za {to bilo i se{to osven, ~inam, za golemata vojna vo koja{to site nie u~estvuvavme na eden ili na drug nesomnen na~in.

Ot~uka dvanaeset. Profesor Morison si otide eden ~as porano, no razgovorot u{te prodol`i da se vodi, nitu Konzulot nitu pak Kralskiot glasnik poka`uvaa kakvi bilo znaci da prekinat. Jas bev stanat u{te od {est i trieset nautro, izvr{iv tri golemi operacii pred ru~ek, i rabotev celo popladne i ve~erta do ve~erata. O~ite odvaj da mo`ev da gi dr`am otvoreni. No pomislata da se najdam nadvor vo morni~avata no}, odej}i nakaj studenite vojni~ki prebivali{ta, i da se soble~am, me prave{e mrzovolen da se podmrdnam. Najposle, sepak, morav da napravam kraen napor da stanam. Be{e 1 po polno}. No iako glasnikot treba{e da trgne za Solun vo 6 ~asot nautro, gi ostaviv seu{te rasprika`uvani.

Se razbira, sledniot den rabotata vo bolnicata be{e osobeno te{ka - Malata Crvena @ena dobi visoka temperatura, i [erlok ÂŁ naredi da legne u{te vedna{, silno protiv nejzina volja, pla{ej}i se da ne dobila Povratna treska. Ispadna deka toa be{e samo bolni~ko vospaleno grlo, i taa za den ili dva se oporavi. No, vo me|uvreme, nejzinoto otsustvo osobeno te{ko go po~uvstvuvavme bidej}i na{ata Bolnica br.3 be{e prepolna, a [erlok mora{e da raboti mnogu pove}e odo{to ~ovek mo`e da izdr`i.

Sega se oslobodivme od pove}eto na{i “volonterski pomo{nici#; no na{ite bolni~ari, za `al, ne mo`evme da gi otpu{time taka lesno, iako tie bea postojan izvor na nezgodi.

Otkrivme kako eden ~ovek go koristel bolni~kiot glicerin kako maslo za kosa, i vedna{ go otpu{tivme. Eden drug uspeal nekako da 71

nabavi piluli so opium, i gi delel bezrezervno na sekoj pacient {to bi gi kupil. Nego go dadovme na sud. Postoe{e lov po aspirin i tanogen, dilerite so zame{ani prsti nikoga{ ne uspeavme da gi fatime. Kalium permangan, ~ii{to zalihi bea razret~eni, sistematski se krade{e, dodeka ne napravivme posebna prostorija koja{to ja zaklu~uvavme so katanec. Vakvi sitni povredi treba{e postojano da se sose~uvaat i postepeno kon niv se odnesuvavme filozofski. Vaka ili onaka rabotata prodol`uva{e.

72

GLAVA V VOENA HIRURGIJA

Otpo~nuvawe so operaciona sala - Ruski tanc vo Ve~ernata stra`arnica - Kumanovskata bitka i dilemata na Konzulot - Grci i Bugari - Umnoto odnesuvawe na edno magare - Kako ja otkrivme slatkarnicata - Xon {to si ja dr`i nogata - Na noze protiv sipanici - Nevolja so “Malata Crvena @ena# - Vo senkata na tifusot - Srpski pogrebni sve~enosti - Radosti po povod denot na po{tata.

Prvi dekemvri be{e den odbele`an so crveni bukvi vo na{iot kalendar, za{to na toj den zapo~navme so operacii vo vistinska operaciona sala - sala za koja, u{te otkako dojdovme, na{iot [ef sesrdno se zalaga{e. Kako mu uspea ne znam, za{to seta na{a hirur{ka oprema koja be{e smestena vo dvete terenski bali, odredeni za regimenta na M(edicinski) O(ficer), i iako tie pretstavuvaat ~udo od ingenioznost i potpolnost tie vo nikoj slu~aj ne se dovolni za stacionarna bolnica od iljada kreveti onakva so kakva {to nie se spravuvavme.

Zna~i treba{e da se improviziraat poprili~no dodavki; i toa be{e tokmu tuka vo {to [efot navistina dobro postapi. U{te od samiot po~etok toj so seto srce nastojuva{e da dobieme pogodno mesto vo koe }e mo`eme da operirame; i prvite nekolku nedeli gi pomina kroej}i planovi, iznao|aj}i materijal, smisluvaj}i zameni, borej}i se da izdejstvuva raboti i protiv inertnosta na srpskite vlasti vospitani vo tradicionalni turski sfa}awa za pru`awe pasiven otpor kon s¢ {to e novo.

Kako prvo, posle poprili~na te{kotija i po otstranuvaweto na edno mnogu zadovolno oficijalno lice od negovata kancelarija, toj obezbedi odli~na prostorija so dobro gorno svetlo vo administrativniot blok vo blizina na site tri bolnici, so u{te edna prostorija podaleku, kako ambulanta za pregledi. Vtorava be{e ostavena takva kakva {to be{e, no prvata be{e is~istena, dezinficirana, varosana a podot pokrien so linoleum. Ne znam 73

od kade, na{iot Komandant, Major Suskalovi}, uspea da iskopa vistinska operaciona sala. Dotuka predobro. Potoa iskrsna pra{aweto so osvetluvaweto, za rabota no}e vo itni slu~ai. Ona {to se narekuva elektri~no osvetlenie na gradot be{e mizerna {ega. Vo elektri~nata centrala strujata postojano otka`uva{e.

Be{e sosema jasno deka ova e beskorisno. Prebaruvaj}i so Ajk niz ~ar{ijata, [efot naide na eden Evrein koj ima{e nekakva silno svetle~ka gaziena lamba koja{to mo`ela da proraboti. Bila postignata nekakva nagodba, ~ovekot dojde i ja namesti kako dokaz i koga izjavivme deka zadovoluva ÂŁ nabi ogromna cena, mislej}i deka taa ni e neophodna kako {to i be{e. Toga{ pomislivme deka toa e spogodba me|u Ajk i Evreinot. Kako bilo, [efot be{e lut do bes, i ednostavno go isturka ~ovekot nadvor sose partali. Potoa Ajk doznal deka ~ovekot zgre{il. Toa bilo nekoja druga lamba {to imal na um, itn., itn., itn. Pa taka ja dobivme za prili~no razumna cena, i taka taa epizoda zavr{i. No vo umot na [efot toa ostavi crna damka vrz Ajk, koja ~inam nikoga{ ne se izbri{a.

No sega operacionata sala be{e skoro kompletirana, no nemavme sterilizator. Me|utoa, na{ata radost be{e golema koga eden den i toa se pojavi. Izgleda{e v red, no ne be{e. Nikoga{ ne uspeavme da postigneme dovolen pritisok za da gi isu{ime zavoite na parea. S¢ izleguva{e mokro i stutkano, a nie ne mo`evme da oble~eme vla`ni mantili i keceli ili da bideme sigurni vo steriliziranosta na zavoite. Razmisluvaj}i za toa, sepak, dojdovme do zaklu~ok deka najposle toa be{e vtorostepeno. Vo sekoj slu~aj ne bi bilo mo`no da se obavuva asepti~ka hirurgija, i neophodnosta da se primenuvaat antisepti~ki metodi na krajot ima{e nekakva prednost.

Vo sekoj slu~aj imavme operaciona sala koja{to li~e{e na operaciona sala i tuka [efot, Barkli i jas provedovme sre}ni denovi rabotej}i mnogu aktivno dodeka ne dojde golemata napast.

Seu{te se se}avam so izvesna doza na voshit kako, prviot den, [efot, Barkli i jas po~uvstvuvavme deka treba da operirame nekoi urgentni slu~ai {to ~ekaa, potpolno zaboravaj}i deka i bolnicata treba da prodol`i so rabotata, i deka site trojca ne mo`eme da otsustvuvame vo eden den. Se razbira, nabrgu vospostavivme rutinska smena vo periodite za operacii; i taka sostojbata se sredi.

74

*

*

*

*

*

*

*

*

Mo`ete li, so mislite za xezomanijata od 1917-18 seu{te reski vo Va{eto se}avawe, koga prvenstveno zavladea “mondenkata#, i taa i “vodnikot#, doma na kratka otpuska, bezgri`ni za utre{ninata, gi zaposednale restoranite - mo`ete li da se vratite nazad vo mislite vo siviloto na 1914-15, koga prviot {ok od golemiot konflikt se sru{i vrz nas, koga se otka`avme od tenis i golf, od tancuvawe i od teatri, koga so izdol`eni surati, zboruvavme so zanes za patriotizam i pre~istitelnoto vlijanie na vojnata?

Ako mo`ete, toga{ }e gi cenite moite ~uvstva ve~erta otkako po~na so rabota na{ata operaciona sala. Toj den bev de`uren oficer, i mi be{e dol`nost da izvr{am vizita docna ve~erta i da gi poglednam site slu~ai za operacija pred da gi odnesat.

Be{e studeno i vla`no, mirno i mnogu temno, taka {to izleguvaweto od na{eto osvetleno prebivali{te po izvodenatoto pat~e {to vode{e niz gradinata kon bolnicata, za malku da se aknam vo pumpata, pred o~ite da mi se naviknat na temnicata. Nad mene bea se nadvisnale te{ki oblaci, ovde-onde so po nekoja bleda yvezda kako yirka. Od desno temnite prozorci od zatvoreniot Avstriski konzulat se yverea bezizrazno. No od levo, blika{e silna svetlina od prozorcite na Ruskiot konzulat i frla{e {iroki snopovi preku dlabo~inata na gradinata, i nenadeen yun na ciganska muzika od eden otvoren prozorec, vesel kikot na `enska smea, konfuzniot zvuk na topot od stapala, mamuzi i {umeweto na svila ka`uvaa deka se tancuva.

Toa potpolno me iznenadi. Odedna{ po~uvstvuvav studenilo, ma~nina vo srceto. Lesnotijata na seto toa - srebreniot poslu`uvalnik - crveniot debel kilim po skalilata - svetnatiot pod - vinoto i smeata - sinite i crveni uniformi - seto toa izgleda{e tolku odvratno samo na desetina metri od stu{tenata bolnica popreku potonata vo ti{ina. Obyrnuvaj}i se sega nanazad, ja prepoznavam glupavosta na ~uvstvoto. ^ovek ima pravo na sekoja legitimna radost. Smeata pred liceto na smrtta e ubava rabota.

Ma`ite tamu, a nekoi i od `enite, ve}e bile soo~eni so mra~niot spektar, i bea spremni povtorno da se soo~at so cvrst pogled - nivnata sledna istorija go poka`a toa.

Na eden poluosvetlen balkon zabele`av visok ma` kako se navaluva vrz edna ne`na figura vo belo, dodeka zavesata se 75

ni{ka{e zlatoto na negovata desna epoleta potsvetnuva{e. Tamu be{e mladost, romansa, svetlost {to nikoga{ ne bila. Treba{e da ja vidam, no ne ja vidov.

Nadvor na patot eden glasnik, zavitkan vo svojata kafeava nametka, {apkata kako kalu|erska jakulka do nad u{i, so pu{ka na ramo, so nadenat bajonet svetkaj}i matno sivo, se dovle~ka niz vlezot so nozete obueni vo opinci. Na zvukot na mojot ~ekor po ~akalot toj se podmrdna poludesno.

“Dobro ve~e#, izviknav ne~ujno.

“Dobro ve~e, gospodin doktor#, odgovori toj, prepoznavaj}i me, i prodol`i.

Pod zasvodeniot premin edna strani~na vrata vode{e vo bolnicata, i niz nea se provnav tivko vo kavernoznata vnatre{nina.

Vo vratata zgasnato crveno svetka{e mangal so `ar, poluosvetluvaj}i ja navednatata figura na ~uvarot koj si gi tople{e racete nad `arot. Potaka od nego ima{e trkalo od slaba svetlina, na ~ija{to periferija edvaj se nayira{e red od nosila na koi se nao|aa umrenite prez denot, zamotani vo ~ar{afi. Mehani~ki izbrojav osum, i nejasno se pra{uvav koi bea tie, tolku tivki, tolku mnogu mirni. Dodeka podzastanav slabite struni na novozapo~natiot valcer nadojdoa niz poluzatvorenata vrata, a o~ite na ~uvarot se gledaa svetlej}i belo, dodeka poleka se vrte{e kon crvenikaviot odblesok, naslu{uvaj}i. Toj ne obrna vnimanie koga pristignav vo zgradata, a podednakvo me ignorira koga nabrzina ja zatvoriv vratata, i se svrtev, so baterija v raka, za da se iska~am po drvenite skalila na krajot.

Na prviot kat sekoj be{e zaspan, sekoj prozorec be{e zatvoren, i vreliot zadu{liv vozduh od trista razdi{ani ma`i mi zapna za grlo do povra}awe. Na vtoriot kat me pre~eka de`urniot bolni~ar na skali, i pro{epoti deka ima eden ma` so fraktura na butnata koska komu mu se zakanuva{e sekundarno krvavewe.

Zaedno odevme niz redica zaspani ma`i, stutkani vo sekakva polo`ba. Nekolkumina yirkaa streseni od svetlosta na baterijata na bolni~arot, i ispru`uvaa oslabeni race po ne{to, ne znam po {to. Nekolkumina sedea okolu pe~kata srede prostorijata pu{ej}i.

Popreku vo agolot na redot D le`e{e eden ma` na umirawe.

Na negoviot krevet ima{e staveno zapalena sve}a, kako {to e obi~aj kaj Srbite, za da mo`e du{ata na onoj {to umira da ima svetlina pri preminot od izvetveniot tabernakul kon portite na Nebesniot grad.

Ovoj obi~aj e postar od Hristijanstvoto i za ~udo se ~ini 76

deka toa gi prave{e drugite pacienti posre}ni. Tie ja imaa videno smrtta tolku od blizu {to vo niv ne ostana strav. Nekoi od niv, te{ko raneti seu{te oporavuvaj}i se, mi se ~ini, kako da im zaviduvaa na drugar im koj{to umira{e. Na svetlosta od sve}ata poglednav vo bledoto lice. [uplivite o~i se yverea usmereni kon pokrivot. Oslabnatiot puls tupka{e razvle~eno. Racete mu bea kako mraz.

“Mu dadov malku kowak, gospodine#, re~e bolni~arot. “Posakav da ima{e malku govedska ~orba ili toplo mleko, no izgleda nema#.

Se razbira, jas znaev za seto toa, kako i za o~iglednata nemo`nost da se promenat ne{tata. Hrana ne se dele{e me|u 6 nave~er i 7 ~asot nautro. Ne be{e voobi~aeno, i bez ogled kolku i da se obiduvavme otprvin ne be{e mo`no da se postapi poinaku. Navistina, i da imavme govedska ~orba nema{e na~in taa da se stopli. Nema{e termofori za da se stavat do bolniot, nema{e {olji za hranewe na pacientite, ni{to. Ne znam {to ne bi dal vo toa vreme da imav polovina duzina ~isti angliski medicinski sestri, no toa bi zna~elo kako da pla~ete po mese~inata. Mora da izgubivme na stotici slu~ai ednostavno samo poradi nemawe na nega i najelementaren bolni~ki pribor. Sepak, od gledna to~ka na Srbite, postapuvavme izvonredno. Ova be{e neizbe`nost poradi vojnata. Tie ne bea naviknati na ni{to podobro. I, kako {to istakna na{iot Komandant, Major Suskalovi}, i pokraj site na{i hendikepi ovozmo`ivme niz na{ata bolnica da pominat sedum iljadi za dva i pol meseci, od koi preku dve iljadi bea osposobeni da se vratat vo borbenite redovi. Smrtnosta, isto taka, be{e pod deset procenti; i ogromniot broj od 600-700 smrtni slu~ai bea poradi slo`enite skr{enici na butni koski, koi nikoga{ ne bi bile sposobni povtorno da se borat za svojata Tatkovina, tuku bi bile postojan hendikep za nivnite semejstva dokolku pre`iveeja.

Toa be{e ladnokrvno gledawe na ne{tata; no vo edna golema vojna, ~ij{to kraj nikoj ne mo`e{e da go vidi, toa pretstavuva{e prakti~en pogled. Izvesno vreme toa me pogodi kako ne~ove~en. Vo seto toa jas bev novajlija. No na{iot belokos, dobro}uden star Major, koj{to minal niz ~etiri vojni, iako poln so mleko od ~ove~ka dobrina, veruva{e deka bolnite i ranetite, ne pretstavuvaa ni{to osven eden vid inkubus 18, i deka edinstvenata dol`nost na hi-

18 Vid |avol koj imal seks so `eni vo son.Zabele{ka na preveduva~ot.

77

rurgot e da gi trgne od manevaruva~kite trupi, da gi za{ie i da gi vrati vo borbenite redovi onolku kolku {to e mo`no, a ostanatite da gi preraspredeli vo mesta {to e mo`no podaleku od scenata na neprijatelstvata, kade {to bi bile od nekakva polza.

Obyrnuvaj}i se nanazad posle pet godini od nastanite, prepoznavam deka negovite pogledi, iako nepotpolni, sodr`ea dovolno vistina.

Ona {to toj go zaboravi, ili nikoga{ ne go cene{e, be{e deka ovaa zada~a na voeno medicinsko lice e da ja spre~i bolesta vo borbenite redovi, za{to bolesta sekoga{ ubivala pove}e odo{to ranite zdobieni vo sekoja bitka pa s¢ do denes. Vo Ju`noAfrikanskata vojna izgubivme dvaeset iljadi od rani. Toa be{e blagodarenie na prevencijata od bolesti {to ja izdvojuvaa ovaa vojna od site drugi. Milioni lu|e bea spaseni blagodarenie na takvata prevencija, koi inaku bi poizumrele. Srbite da mo`ea da go sfatat ova, verojatno nivnata zemja nikoga{ ne }e be{e pregazena, i sigurno tie }e bea po{tedeni od edna od najodvratnite epidemii vo istorijata. Vo svetlinata na podocne`noto soznanie, sepak, ~ovek navistina da gi obvinuva za ova, koga ~ovek }e pomisli deka tie {totuku izlegoa iscrpeni od dve vojni, Turskata od 1912, i Bugarskata od 1913, a imaa pomalku od ~etiristotini doktori, koga tretata i najgolema gi zatekna potpolno nepodgotveni.

Izleguvaj}i od bolnicata otkako gi pregledav operiranite slu~ai, zabele`av deka veterot be{e stivnal i po~na da mo{oli sneg i da ja pobeluva zemjata. @elbata da pobegnam za mig od mirizbata na antisepti~ki sredstva, nostalgijata za normalen op{testven `ivot me sovlada odedna{. Mrazev da se vratam vo moeto prebivali{te; pa taka, svrtuvaj}i desno gi otpe{a~iv nekolkute metri koi me dovedoa do Britanskiot konzulat, siguren deka sum dobredojden - za{to toa e rabota {to se razbira sama po sebe deka na{iot Konzulat vo “podale~ni mesta# treba da bide doma}in na koj bilo zaskitan Britanec so pristojna doverlivost.

Konzulot go zateknav vo negovata topla, udobna prostorija za pu{ewe so u{te eden od ~estite posetiteli {to idat i si odat, kralski glasnici. Za ~udo, dodeka ne~ujno se namestiv na divanot, gi zateknav kako zboruvaat za ovaa {irokorasprostraneta verba vo zakrilata i gostoprimstvoto na britanskoto zname.

“Si spomnuvate za Kumanovskata bitka vo 1912#, re~e konzulot. “Taa pretstavuva{e poraz na Turcite {to im ja dade Severna Makedonija na Srbite. Toa e dvaeset milji od ovde, i dobro se se}avam, za{to po nea jas imav to~no dvesta i dvaeset lu|e koi vo 78

ovaa ku}a baraa zakrila. Tie ednostavno nagrnaa i isposednaa. Me izvadija od sekoja soba osven od bawata. Turcite potpolno gi izgubija glavite po nivniot poraz#.

“Zo{to ne ja zadr`aa Crna Gora, i da se obidea da go branat Vardar?# re~e Glasnikot so profesionalna vojni~ka zainteresiranost.

“Ne znam. Otprvin tie se borea dosta dobro, a potoa odedna{ se uspani~ija. Nivnata vojska se sjati navamu kako sekavica, usmeruvaj}i se kon Solun, za bezbednost. Srbite bi mo`ele da vlezat pravo i da go osvojat mestoto u{te istiot den, za{to Skopje e, kako {to sekoj znae, klu~ot na Makedonija. Tie nikoga{ ne pomislile deka Turcite }e go napu{tat bez borba, za{to prirodno, negoviot pad go otse~e povlekuvaweto na vojskata {to go {tite{e Sanxakot na Novi Pazar od Mitrovica. Se razbira, tie o~ekuvaa deka }e moraat da se borat za nego i napreduvaa poleka ispra}aj}i predvodnici. Toa be{e nesveto vreme. Dva dena ne postoe{e ni{to osven zakonot na tolpata, i Albancite gi ograbuvaa ku}ite na bogatite Turci bez nikakva kazna. Ete zaradi toa mojata ergenska ku}a se ispolni so prepla{eni zabuleni `eni, stegaj}i go svojot nakit#.

Za mig toj zastana da si go napolni luleto so u`asen tutun od zemjata nabaven kontrabanda, {to toj go pu{e{e i re~e deka mu se dopa|a.

“Kako se zavr{i seto toa?# pra{av.

“Of. Stranskite konzuli se zdru`ija vo edno telo i izlegoa da gi pre~ekaat Srbite. Ne ostanaa turski oficijalni li~nosti {to bi go predale gradot, pa taka nie go storivme toa namesto niv#.

Sledniot den od frontot ni pristigna nov konvoj; i sega koga na{ata operaciona sala be{e vo rabotna sostojba srpskite oficijalni li~nosti po~naa da ni gi prepu{taat onie {to gi narekuvaa poseriozni slu~ai. Namesto rani po ekstremitetite po~navme da dobivame pacienti so rani po glavata, prostrelni rani na gradite, i s¢ pove}e i pove}e slo`eni frakturi na butnite koski.

Brojot na abdomenalni ranuvawa {to minaa niz na{ata bolnica toga{ i posle za ~udo be{e mal. Mislam deka otprvin toa be{e isto i na pove}eto frontovi pred da po~ne borba gradi v gradi i dodeka ne za~estija jakite eksplozivni sredstva. Nema somnenie deka golem broj od abdomenalnite ranuvawa se vedna{ fatalni, i delumno toa se dol`i na nedostigot od bolnici, no isto taka vo sovremenoto vojuvawe abdomenot e poprili~no za{titen, ranuvawata vo glavata i racete se po~esti pri rovovski borbi. Na na{iot front lu|eto {to le`ele na otvoreno me|u {amak bea izlo`eni na {rapnelski rani po ple}ite, pa duri i pri brzi juri{i obi~no dol79

nite ekstremiteti stradaa najmnogu, koe se dol`i na niskiot let na sovremenite pu{ki ispukani od lu|eto vo rovovite. Navistina, pove}eto od na{ite abdomenalni slu~ai bea rani od bajonet koi vedna{ ne se poka`aa kako fatalni.

Zboruvaj}i so na{iot belokos star Komandant si spomnuvam kako veli deka edno ne{to {to go za~udi kaj Kumanovo me|u turskite zatvorenici be{e visokiot broj na prostrelni rani vo abdomenot.

“Tur~inot#, re~e toj, “e mnogu hrabar, no nepravilno istreniran vo Prvata balkanska vojna. Toj se borel stoej}i. Ne znael kako da se zasolni. Nie gi porazivme, no toj seu{te e mnogu hrabar, i [vabata (Germanecot) go nau~i. Jas ne go preziram Tur~inot kolku {to go mrazam mizerniot Grk#.

“Grkot! Ne. Toj e prijatel, veli toj, no jas se somnevam vo toa. Grkot e lukav. Toj se bori so svojot jazik. Toj veli deka ni e prijatel; no ne be{e li toa Vergilij koj re~e: ‘Timeo Danaos et dona ferentes?’ 19 Grkot. Ne#.

“A Bugarinot, Majore?#

“Ah, Bugarinot! Nie gi mrazime Bugarite, Bugarite ne mrazat nas. Toa e taka. Toa sekoga{ bilo taka. Toa sekoga{ }e bide taka.

Nie sme prirodni neprijateli. Na Blkanot nema mesto za pogolema Srbija, i pogolema Bugarija. Carot sam go ka`a toa. Vie lu|eto od Zapad velite ‘bidete prijateli’. No ne sfa}ate. Toa e nevozmo`no.

Bugarinot e hrabar. Nie ne go prezirame kako {to go prezirame Grkot. No ne se pla{ime od nego. Ne#.

Zapomnete ovoj razgovor se vode{e vo dekemvri 1914. Stariot ~ovek mi se nasmevna, se pozdravivme obostrano i se ka~i po skali da ja vidi Malata Crvena @ena, koja seu{te be{e na boleduvawe, i nestrplivo ~eka{e toj da si odi za povtorno da stane.

*

*

*

*

*

*

*

*

Toj den imavme mnogu te{ka programa, kako vo operacionata sala taka i vo bolnicata. Izgleda{e kako na pacientite da im nema kraj. Bevme skoro na rabot od umot. Odgovornata na Bolnicata na Pexet namina da se zapoznae so na{ata rabota. Iako taa be{e moja

19 Lat. - Se pla{am od Danajcite i koga nosat darovi.

80

porane{na bolni~ka sestra, jas mo`ev da razmenam samo po nekoj slu~aen zbor, vremeto be{e tolku dragoceno. Tie dojdoa za da mi ka`at deka eden od novoprimenite e na umirawe. Jas poglednav vo beskone~niot red i se iskradnav. G-ca Rauntri, glavnata sestra, me pridru`uva{e dol` ne~istata sala, so rasfrlani otpadoci od pred dva ili tri dena, nao|aj}i si pat so krenato zdolni{te.

“No ova e stra{no#, re~e taa. “Nikoj od krevetive se ~ini kako nikoga{ da ne bil namesten#.

“I ne bile#, odgovoriv. “Nemame ~ar{afi da gi postelime, a ni no}nici da gi presle~eme lu|eto od nivnite valkani uniformi.

Posakuvam da Ve imav Vas so u{te dvaesetina medicinski sestri#.

“No zo{to lu|eto od Crveniot krst ne Vi dale medicinski sestri?#

“Of, nam. Tie ne ispratija kako Polska bolnica. Toa ne e propust na Crveniot krst {to ne pretvorija vo Stacionirana bolnica, pa taka na ovoj kat imame pove}e pacienti odo{to Vie vo celata bolnica, so Va{ite sedumdeset medicinski sestri i bolni~ari.

Ednostavno takva ni bila sre}ata#, rekov malku naluteno od prekumerna rabota.

“Se pra{uvam dali bi mi dozvolile da vi pomognam#, re~e taa zamisleno.

Toa me napravi da se ~uvstvuvam posramoten. @enite, osobeno medicinskite sestri, vo prili~na mera se prekrasni lu|e.

Za`alav {to izgledav deka se `alam. Vo izvesna smisla nie navistina u`ivavme vo na{ata rabota.

“Of, Vie. Vie si ja imate za da si ja vr{ite Va{ata rabota, a nie }e se snajdeme nekako na srpski na~in. Ne gri`ete se za nas#.

“Sepak -# re~e taa zagri`eno.

Pacientot, eden ranet Srbin, prostrelan niz desnoto belodrobno krilo, se nao|a{e na samiot kraj od prostorijata. Vo rakata bea mu stavile zapalena sve}a - poslednata gri`a za onoj na umirawe. Vleznata rana na gradite se zatvorila, no otvorot na belodrobnoto krilo ispu{ta{e vozduh niz skr{enite rebra pod ko`ata ili gradniot ko{, i sekoga{ koga di{e{e mu izleguva{e vozduh s¢ pove}e i pove}e, {irej}i se gore-dolu po teloto, taka koga go vidovme li~e{e na reklama za gumi Mi{elin.

Sekade kade {to doprevme ko`ata mu krcka{e kako kafeava hartija. Vozduhot se ra{iril duri do vratot i po liceto, prekrivaj}i mu ja ustata i o~ite. Gradite mu bea ogromni, abdomenot kako golem balon. Izgleda{e kako da }e letne. Vsu{nost, toj be{e eden najekstremen slu~aj na “hirur{ka emfizema# {to voop{to sum ja 81

videl. No pulsot, di{eweto i temperaturata bea sosema v red. Zatoa prativ po preveduva~ i mu pora~av da mu ka`e na ~ovekot deka ne se nao|a vo smrtna opasnost, i mo`e da ja ostavi sve}ata. Site naokolu bea {okirani. Nikoj ne saka{e da mi veruva. No vo vrska so toa tie bea naju~tivi. Kako moja odbrana mu ja trgnaa sve}ata barem dodeka bev tamu. Patem re~eno toj se oporavi. Go operirav podocna od empiema, i toj be{e eden od najblagodarnite pacienti {to voop{to sum gi imal. *

*

*

*

*

*

*

*

Ve~erta koga ne napu{ti sestra Rauntri, taa ja povtori svojata `elba da ni pomogne; i spomnuvaj}i si kakva prvoklasna sestra be{e taa vo operaciona sala, sugerirav deka taa bi mo`ela da pobara da otsustvuva od kaj niv za da ni pomaga povremeno pri operaciite vo popladniwata. No planovite, kako i jajcata, imaat obi~aj da ne uspeat da se izvedat. Sledniot den doznavme deka nejze ja soborila povtorliva treska, pa taka, togaj za togaj, prodol`ivme da se spravuvame samite poradi {to na{ite dvajca bolni~ari bea preoptovareni so rabota, pa taka i tie obajcata se razbolea od povtorlivata treska.

Do ovoj moment polovinata od na{ata edinica se razbole od nea; a, sepak, rabotata vo bolnicata izgleda{e deka ÂŁ nema kraj.

Rabotevme po cel den, a seu{te ima{e lu|e za prevrska. Hirur{kite slu~ai baraa pove}e vnimanie za{to tie se zgolemuvaa po broj.

Koga go ras~istivme previjali{teto i slegovme kaj prostoriite so pacienti da proverime ne{to, i koga se vrativme otkrivme deka na nekakov misteriozen na~in sobata pak se napolnala. Duri i so tri bolnici na race so iljada kreveti i iljada i petstotini pacienti vo niv, ni se ~ine{e deka }e treba da napravime pove}e.

Pri~inata ja otkrivme sosema slu~ajno. Vo gradot ima{e ~etirinaeset anovi, takanare~eni hoteli, i vlastite niv gi napolnile so “ambulantni slu~ai#, ma`i so prostrelni rani na racete, na ramenicite, na dlankite. Teoriski vakvite raneti bi trebalo da bidat rasporedeni po site bolnici vo gradot. Prakti~ki, site tie doa|aa kaj nas zatoa {to, kako {to otkrivme, bolnicite vo koi rabotele lekari Grci i drugi stranski doktori zatvorale vo tri ~asot popladne. Za den dva nie ne velevme ni{to. Potoa, otkako navalija pove}e raneti, Bioskopot be{e prenamenet za voeni 82

potrebi, i vo nego ima{e nagneteno iljada, i nas ne zamolija da gi prezememe. Toa ne dokusuri.

Nie ve}e rabotevme po sedum dena vo nedelata celi ~etiri nedeli, od 9 ~asot nautro do 8 ~asot nave~er; {estmina od edinicata sega bea soboreni od povtorlivata treska, a ostanatite bea na rabot na iscrpenost.

Znaevme deka srpskite i ruskite lekari rabotea so polna parea, no pove}eto od stranskite doktori, koi primaa srpski plati, otvoreno re~eno, samo go minuvaa vremeto.

^ustvuvavme deka be{e potrebno da se izvr{i preraspredelba na rabotata, i nie bevme preoptovareni ednostavno zatoa {to se nao|avme blizu do stanicata, i toa be{e fatalno lesno da ni gi istovarat site slu~ai vrz nas.

Pa taka, koga pobaraa da gi prezememe slu~aite od Bioskopot, nie stapivme vo dejstvo. Im rekovme deka }e prodol`ime so na{ite tri bolnici, i }e previvame dopolnitelni slu~ai do 7 ~asot popladne. Pove}e ne bi mo`ele da zbrineme. Duri i ova be{e nevozmo`no zadol`enie - ~etiri doktori i {est bolni~ari da se gri`at za prostorija dvojno pogolema od onaa na Londonskata bolnica - no vo vojna ~ovek pravi nevozmo`ni raboti.

Be{e sabota koga rabotite dostignaa kulminacija. Za ~udo toj den ne pristigna nitu eden ambulanten voz. I za da go proslavime toa odlu~ivme deka dvajca doktori i ~etiri bolni~ari sabotata popladne da bidat slobodni, dodeka ostanatite da ja prodol`at rabotata vo nivno otsustvo.

Za ovoj na{ popladneven odmor vle~evme `drepka i na za~uduva~ko zadovolstvo otkriv deka sre}nite dobitnici bevme jas i Barkli. Bevme slobodni celi ~udesni ~etiri ~asa. Se ~uvstvuvav kako da sum odnovo u~enik.

Skopje le`i na {iroka triagolna ramnica, na severoistok i severozapad zagradena so planini, otvorena kon jug. Niz ovaa ramnica te~e Vardar. Samiot grad le`i blizu venecot od severozapadnite planini i den po den gledavme kon Gornovaldo (Gorno Vodno), planinata otsprotiva nas, posmatravme kako snegot lazi podolu i podolu, i gorevme od `elba da se iska~ime vo negovata ~istota. Taka, koga Barkli i jas trgnavme toa popladne instinktivno se upativme kon planinata

Krivulest pat ode{e preku prugata me|u nivje so p~enka.

Otprvin toa be{e more od kal, no sega ve}e se naviknavme na srpskata kal i {lapavme niz nea so na{ite visoki gumeni ~izmi potpolno bezgri`no.

83

Za ~as prestignavme edno magare so drven samar natovareno so dve polni disagi, lejka za voda kako i golema crvena stomna kako za vino. Stomnata ~inam be{e prazna za{to stopanot na magareto, star selanec so dobro}uden izgled, le`e{e optegnat vo kalta, drvo pijan, magareto gleda{e zadumano, a dvajca mladi momci, sme{no trpelivi, se obiduvaa da go ispravat drevniot gospodin na noze.

Evidentno, magareto mu slu`elo na sopstvenikot za negovite pro{etki, za{to toa go sledelo na sekoi nekolku teteravi kra~ki. Koga toj padna toa na~uli edno uvo, go pogledna otstrana i zastana. Koga se ispravi na noze toa pak prodol`i, razbiraj}i vo potpolnost. Trioto i magareto odea so brzina od polovina milja na ~as, o~igledno upateni kon edno od dvete sela nacucleni strmo na planinskiot greben. I taka gi ostavivme.

Dodeka odevme patot stanuva{e postrm, karpesti kamewa {to se trkalaa sega ja zamenija kalta, a patot stanuva{e s¢ povijugav. Ma`i so {ubari, so opinci, zavitkani vo te{ki ko`uvi, ne odminuvaa povremeno, sleguvaj}i prudolu. Nekoi od niv imaa magariwa, i ~ekorea sami. Nekoi odea vo grupi po dvajca ili po trojca so po nekoja `ena. No site bea vooru`eni so pu{ki na ramo, i sekoj od niv ne ispituva{e ostro dodeka minuva{e, za{to se najdovme vo voznemirena zemja vedna{ {tom ja napu{tivme zakrilata na gradot; grupi {to rovarat - “Komiti#, Bugari, Srbi, Albanci, vo ovoj del, bea postojano vo dvi`ewe, i be{e sosema normalno zad sekoj prevalec na patot ~ovek da naide na neprijatel.

Po planinskiot greben celo vreme laze{e magla, a nabrgu uvidovme deka ne e mo`no da se gleda podaleku od desetina metri.

Odedna{ od niz maglata po~naa da se pojavuvaat stra{ni figuri, vrtenicite stanuvaa s¢ pove}e i pove}e zbunuva~ki, i edna{ ili dva{ sosema go zagubivme patot. Povremeno yvoneweto na po nekoj klopotarec ni ka`uva{e deka vo blizina ima stado ovci.

Sosema odnenade{ se buvnavme vo edna ~etvrtesta zgrada koja{to prethodno ja gledavme niz durbin od gradot, i ni be{e re~eno deka toa bil star turski magacin. Se oglasi gruba opomena.

Go slu{navme ~krapaweto na pu{kata.

“Prijateli. Angliski doktori#, izviknavme na brzina, na srpski. Stra`ar, brzo sleden od eden drug, sega se izmolkna nejasno ogromen. Zastanavme sosema mirni, i tie ni prijdoa pretpazlivo.

O~igledno toa {to go vidoa gi zadovoli, za{to tie se podgotvija za pozdrav, se zavrtija i is~eznaa.

“Mislam#, re~e Barkli, tivko, “podobro da se vratime.

Mo`eme da naideme na drug stra`ar ne taka popustliv#.

84

No sega be{e mnogu potemno. Ni be{e te{ko da go zabele`uvame patot. Vrtenicite izgledaa nekako razli~no. Sepak znaevme, ako prodol`ime da sleguvame nekade }e mora da udrime na prugata za Mitrovica. Pa taka i naidovme na nea; no pred da stigneme za malku da se sudrime so eden nepodvi`en predmet na srede pat. Toa be{e na{iot star prijatel magareto, seu{te stoej}i blizu svojot pijan stopan, sega napu{ten od svoite pridru`nici, imaa izminato okolu edna milja potaka na pat za doma.

Pristignuvaj}i vo na{eto prebivali{te, umorni, sre}ni, no mnogu gladni, na na{e iznenaduvawe ostanatite gi zateknavme kako ve}e ja prekinale rabotata - {trajkot me|u namotuva~ite na zavoi vo klop~iwa bil pri~ina {to go napravile previvaweto posle ~etiri ~asot nevozmo`no - pa taka Streton, Stiv, [erlok i Malata Crvena @ena gi zateknavme isposednati okolu pe~kata vo salonot muabetej}i pred slu`eweto na ~ajot.

Na masata do lambata ima{e paket spakuvan vo kafeava hartija.

“Ej, vi davam tri mo`nosti da pogodite {to ima vnatre#, re~e Stiv vozbudeno.

“Se otka`uvam#, odgovoriv na brzina. Jas sekoga{ se otka`uvam. Toa e moj nepromenliv princip da ne pretska`uvam.

“Dobro. Jas dojdov do otkritie - nekakvo otkritie. Zo{to vo ovoj grad so eden kow vsu{nost ima slatkarnica#.

[to?# rekov so nedoverba.

“Prava vistina. Znae{ li, Tatko, ~ovekot vsu{nost pravi slatki i xem i prodava ~okolada. Negovite kola~iwa se prvoklasni slatki. Jas donesov nekoi naizgled izvonredni primeroci vo toj paket ~ekaj}i ^arli da ka`e ~ajot e gotov#.

Obyrnuvaj}i se sega nanazad seto toa izgleda tolku trivijalno, no seu{te se se}avam kolku bevme vozbudlivo zadovolni so takvoto otkritie, za{to za nas toa be{e od prvostepena va`nost.

Da si li{en od xem i puter, i drugi `ivotni blagodeti na onie {to nikoga{ ne iskusile nedostig od niv mo`e da im izgleda bezna~ajno. Vo prisustvo na pogolemi neudobnosti vo borbite toa mo`e da izgleda apsurdno. No vo stvarnosta toa ne e taka, za{to na ~ovek vo aktivna slu`ba nema ni{to {to mu nedostasuva tolku mnogu kolku sitnite zadovolstva; i vo takvi uslovi apetitot na ~oveka za blagi ne{ta stanuva isto tolku silen i nerazgalen kako na dete.

Sprema toa, koga otkrivme deka vo gradot imalo slatkarnica, na glavnata ulica, na deset minuti od nas, be{e isto kako 85

nekoj da ni ostavil rudnik so zlato.

Vo tekot na slednite nekolku dena, ~inam, sekoj od nas navrati vo nea, i se vra}a{e natovaren so ~okolada, konzervirani ovo{tija, biskviti - ne{ta {to vo obi~niot `ivot doma nikoga{ ne bi pomislile da gi kupime. Nabrgu maliot gr~ki sopstvenik ne prepoznava{e po izgledot, i so adaptabilnosta na negoviot soj, se poma~i da nau~i dovolno angliski za da ne pozdravi, da ni go ka`e iznosot, i na zaminuvawe da ni se zablagodari.

Otkritieto, kolku i da izgleda{e trivijalno, vo ogromna mera pridonese da se ~uvstvuvame udobno, ni pomogna za na{eto dobro raspolo`enie, ni go osvetli pogledot na `ivotot na najapsurden na~in.

Koga razmisluva{ za ova, ima eden cel tom psihologija kako objasnenie na ova.

Celata sledna nedela bevme preplaveni od begalci, sekakov vid civilno naselenie {to bilo vrateno od opusto{enite kraevi, ju`no od Dunav, koi bile is~isteni od Avstrijcite {to se povlekuvale. Tie pristignuvaa onolku brzo kolku {to dozvoluvala ednokolose~nata pruga od Ni{. Sekoja no}, okolu osum, pristignuva{e dolg na~i~kan voz poln so ovie begalci, so `alosni mali vrzmi vo koi be{e s¢ ona {to mo`ea da go spasat od pod urnatinite na svoite domovi. Ajk, na{iot preveduva~, ja ostavil svojata “`ena#, kako {to ja narekuva{e, vo Belgrad. Zatoa be{e mnogu nastoj~iv da otkrie dali taa ne be{e edna od niv, i sekoja ve~er vnimatelno go prebaruva{e vozot, i sekoga{ se vra}a{e bez uspeh.

“Imavte li sre}a, Ajk?# go pra{av edna ve~er.

“Mojata `ena ne dojde#, odgovori toj, mra~no.

“Toa mora mnogu da Ve zagri`uva#.

Toj se yvere{e vo mene so svoite prodorni kostenlivi o~i.

“U{te kako. Sakam da znam dali e mrtva#.

“No, zo{to?#, rekov jas malku iznenaden od negoviot ton.

“Zatoa {to ako e bi sakal da si najdam druga#, odgovori neo~ekuvano.

Kolku, ili {to vsu{nost misle{e so zabele{kata, toga{ a ni potoa, ne mo`ev da utvrdam, za{to toj ima{e ~udno iskrivokol~ena smisla za humor, specifi~no negova sopstvena.

Na nemu svojstven na~in toj be{e naj~udesen ~ovek. Negovata vitalnost be{e ogromna. Be{e sosema nevozmo`no da se nadvladee. Imaj}i na um deka toj be{e avstriski dr`avjanin, na~inot na koj{to toj se ispr~uva{e pred srpskite oficijalni li~nosti be{e vpe~atliv. Mo}ta {to toj nabrgu ja stekna nad na{iot person86

al, isto taka, be{e za~uduva~ka. ^arli, na{iot debel malte{ki gotva~, be{e kako dete vo negovite race. “Beliot zajak#, na{iot vtor preveduva~, vidno se pla{e{e od nego. Franc, na{iot nasmean vojnik sluga, ja mraze{e samata negova pojava. Nikoj od nas ne go saka{e. Ako ni zatreba{e ne{to toj }e go najde{e koga sekoj drug }e krene{e race. Site nie nemavme dlaboka verba vo nego no sepak moravme da mu veruvame. Toj be{e izvonreden preveduva~, no ima{e na~in kako da dominira nad pacientite {to ne tera{e da go koristime {to e mo`no pomalku, za{to ne be{e prijatno da go zatekneme kako se podbiva so lu|eto koi se istepale borej}i se za svojata zemja protiv narodot na koj toj mu pripa|a{e.

Gre{kata {to toj ja napravi delumno se dol`e{e na pogre{noto sfa}awe na karakterot na [kotlan|anecot. Bidej}i na{iot [ef be{e ~ovek {to sporo misli pa si misle{e deka }e bide sloboden so nego. Toj ne sfati deka faktot {to ovie sporo misle~ki [kotlan|ani, koga }e se odlu~at, imaa na~in da go storat toa so eksplozivna energi~nost, osobeno koga e bodnat od ~uvstvoto deka brzoumnoto lice se obiduva da se zdobie so prednost.

Nastapuva period koga duri i od najneophodnata li~nost treba da se oslobodite. [to toj go napravi, nie nikoga{ ne se trudevme da pra{ame. No ima{e eden sokak; i taa ve~er toj izleze poveduvaj}i go gotva~ot so sebe; i tie obajcata stanaa mnogu bliski.

Slednoto utro toj be{e otpu{ten. Potoa ni se mavna od pred o~i.

Kolku mnogu uspea da grabne od nas nikoga{ ne doznavme. Na~uvme deka sogolil nekolkumina od voenite zatvorenici, pretstavuvaj}i se deka e aktivist na Crveniot krst pod na{a nadle`nost, pa taka nabeduvaj}i gi da mu gi doverat svoite qubomorno ~uvani vrednosti za da im gi ~uva na bezbedno.

[to napravi, kako uspeva{e da se odr`i potoa, za nas pretstavuva{e predmet za razmisluvawe so meseci potoa. Toj ni ostavi luzna vo na{eto se}avawe. Nikoj od nas ne pomisluva{e deka so nego najposle zavr{ivme. Site ~uvstvuvavme deka poskoro ili podocna pak }e treba da si imame rabota so nego.

^ovekot {to go dobivme vedna{ potoa be{e proma{uvawe.

Toj be{e Dalmatinec, pa taka vo tehni~ka smisla avstriski dr`avjanin, angliskiot go nau~il vo Amerika, i be{e dosta kompetenten preveduva~. No ima{e obi~aj da vleguva vo trpezarijata koga bevme izlezeni, i ponekoga{ da zaskita vo na{ite prebivali{ta, i koga }e zatekne{e nekoj od nas prepravaj}i se deka ima nekakva poraka, toa be{e malku za~uduva~ko. Potoa po~naa da ni falat predmeti. Slu~ajno ja otkrivme negovata istorija. Toj bil dobro 87

Slika IV Streton. Malata Crvena @ena. Barakli.

Na{ata operaciona sala

poznat kradec. Potoa se izgubi zemaj}i go so sebe angliskiot paso{ na [erlok na golema voznemirenost na britanskiot konzul. Verojatno ~ovekot be{e avstriski {piun. Kako izleze od zemjata i kakva korist imal od ukradeniot paso{ nikoga{ ne doznavme.

Dotuka na{ata operaciona sala funkcionira{e glatko.

Sestra Rauntri se oporavi od povtorlivata treska, i dobi dozvola da ni doa|a na pomo{ vo popladniwata. Anga`iravme edna mr{ava Avstrijka da gi pere i da gi vrie ali{tata i da ~isti za nas.

A potoa go otkrivme Xon.

Xon be{e avstriski zarobenik, debel dobro}uden ~ovek na edno ~etirieset i pet leta, koj pred vojnata bil selski po{tar. @ivotot so Xon se odnesuval dobro, toj be{e zadovolen, sre}no o`enet, ima{e sigurna rabota so penzija na krajot. Na negoviot horizont nema{e oblak.

A potem odnenade` sudbinata go zgrap~i, go svle~ka od negovoto selce vo ^e{ka, go spobrka preku Dunav bez da zdivne 88

so u{te iljadnici drugi novi drugari so sivi {ineli, go pro{eta niz pekolot od {rapneli, go zagubila niz planinite, i najposle za{emeten go tresna kako zatvorenik vo Skopje, mesto za koe ne be{e ~ul nikoga{ porano.

Vo negovata izmrsena siva uniforma toj izgleda{e duri i poneopasen odo{to koga bil vo civilna obleka.

Podocna, koga podobro ne zapozna i prestana da se pla{i mi poka`a so golema gordost edna fotografija, toj vo frak i so palarija sednat na kau~ od plutovo drvo pokraj `ena so neprivle~en izgled, negovata sopruga, i dve devoj~iwa so debeli no`iwa, negovite }erki~ki. Toj be{e ^eh, zboruva{e germanski mnogu lo{o, nema{e poim zo{to se vode{e vojnata, i saka{e da si odi doma.

Negovata osnovna rabota be{e da go stru`i i da go glanca podot od operacionata sala; i, oble~en vo bel mantil, stoej}i na bezbedno rastojanie od operatorot, za da gi dr`i kraevite od race ili noze dodeka amputiravme.

Iako ne znae{e angliski nie sekoga{ mu ka`uvavme {to da pravi na toj jazik, prosledeno so pantomima. Pantomimata ja razbira{e inteligentno, i po nekoe vreme po~na da gi povrzuva zborovite sli~no kako nekoja inteligentna ‘rtka.

Inaku, koga ne be{e zafaten so rabota, ÂŁ pomaga{e na slabata avstrijka vo pereweto na krpite i ~ar{afite, stava{e drva vo pe~kata, i go napumpuva{e pritisokot vo petrolnata svetilka nad operacionata masa.

Xon mnogu go zasakavme. Toj sekoga{ be{e oren za rabota, sekoga{ ili skoro sekoga{ nasmean, sekoga{ spremen da udovoli.

Pretpostavuvam deka ja mraze{e rabotata, osobeno {to mora{e da gi dr`i nozete dodeka gi amputiravme, no nikoga{ ne go prizna toa dodeka ne nastapi golemata ~uma koja gi prekina na{ite aktivnosti, a toj be{e premesten na druga rabota.

Go dobivme za vreme na mojata prva nedela na operirawe, kako za proba. Toj ostana kaj nas do krajot, zazemaj}i go mestoto na na{iot previva~ Stabs, student po medicina, koj{to se razbole po dve nedeli od na{eto pristignuvawe.

Bolesta na Stabs be{e edna od prvite na{i vistinski nevolji. Eden od na{ite bolni~ari {totuku po~na da se lupi od skarlatina, koga Stabs siot se nafrli. No nafrluvaweto ne be{e tipi~no, toj nema{e temperatura i grloto ne mu be{e vospaleno. Go nadgleduvavme dva dena dodeka nafrlenoto ne izblede. Potoa po glu`destiot del od racete i po ~eloto po~naada mu se pojavuvaat {ilesti mozolki.

89

[erlok, koj{to se gri`e{e za nego, dojde kaj mene.

“Bi sakal da go pogledne{ Stabs#.

Go pregledavme zaedno stanuvaj}i s¢ poseriozni i poseriozni.

“Pa. [to mislite?# pra{a toj.

“Isto kako i Vie#, odgovoriv.

#Toga{ mislite li deka e toa#, re~e toj.

“Vo toa sum siguren. Jas pominav niz londonskata epidemija od 1902#.

“No, kako mo`elo da go prefati? Vo bolnicata nemame nitu eden slu~aj#, re~e toj.

“No, naskoro }e imate#, odgovoriv veselo.

Potoa otidovme i mu ka`avme na [efot deka me|u na{ite lu|e imame slu~aj na mali sipanici.

Ve}e imavme skarlatina i povtorliva treska. Ova be{e na{ tret slu~aj na zimoti~ka bolest; pa taka ni se ~ine{e deka za tolku mala ekipa pretrpevme seriozni posledici poradi na{ata nesanitarna bolnica. Za sre}a, ne znaevme {to u{te ne ~eka.

Be{e o~igledno deka prviot ~ekor be{e da go izolirame na{iot pacient, sledniot be{e da se vakciniraat site {to kontaktirale - so drugi zborovi, celata ekipa. Ima{e edna ednosobna prostorija za prestoj na portirot na vleznata vrata vo na{eto prebivali{te. Taa be{e prazna, a ja dr`evme prazna za nekakva vakva itnost. So postavuvawe na krevet, masa, }ilim i pe~ka, taa se pretvori vo izolirano oddelenie, i pacientot be{e smesten za ~as. Za da se spre~i {irewe bea izdadeni naredbi deka nikoj osven [erlok ne smee da go posetuva pacientot. Potoa, site nie bevme vakcinirani so limfa dostavena od Ni{, i sekoj povtorno be{e sre}en. Verojatno vakcinata be{e sosema inertna, za{to nikoj od nas ne go prefati; no dodeka ova go otkrivme nam ne ni be{e gri`a, za{to za dve nedeli po~navme malite sipanici da gi prifa}ame kako sekojdnevna pojava. Nabrgu otkrivme deka vo Srbija na toa nikoj ne obrnuva vnimanie. Majorot, na{iot Komandant, prijatno se po{eguva na seta vreva {to ja krenavme na po~etokot.

Malata Crvena @ena isto taka, i pokraj nejzinata stru~nost, be{e dosta iznenadena od na{ata pretpazlivost. So nejzinata sopstvena topla i impulsivna srde~nost, vedna{ {tom slu{na za slu~ajot se upati pravo kon portirnicata; i [erlok ja zatekna tamu kako zboruva so pacientot, zastanata blizu do krevetot vo nejzinata obi~na obleka.

“No ne smeete da go pravite toa#, protestira{e toj.

“Zo{to da ne? Mom~eto }e bide osameno. Jas ne se pla{am 90

od mali sipanici#, re~e taa brzo, zamavnuvaj}i so crvenata glava.

“No, mo`ete da ja raznesete po trpezarijata#, re~e toj.

“Uf, ako tolku se pla{ite#, odgovori taa `estoko, “jas ne moram da doa|am vo trpezarijata#.

“Ne e vo pra{awe toa dali nekoj se pla{i. Toa e pra{awe na zdrav razum#, odgovori toj vxa{uvaj}i se.

“Dobro. Ne mi e gri`a#, odgovori taa tvrdoglavo. Nema da go ostavam mom~evo nezgri`eno#, izvikna taa impulsivno.

“Ama, jas se gri`am za nego#, re~e [erlok naluteno. “Dovolen e eden {to }e kontaktira. Vie samo go zgolemuvate rizikot#.

“Ne mi e gri`a#, povtori taa tvrdoglavo. “Jas }e doa|am da go vidam#.

[erlok mu go povtori seto ova na Barkli, na Stiv i mene; i sedevme okolu pe~kata, pu{ej}i i razmisluvaj}i {to treba da pravime, koga taa vleze. Pogledna vo site nas na brzina.

“Izgledate kako konspiratori. I site mi ste luti. No ne mi e gri`a#, re~e taa.

Potoa mi dojde inspiracija.

“Izli{no e da imate dvajca doktori da se gri`at za eden slu~aj. Da pretpostavime da Ve zadol`ime Vas#, rekov brzo. “Vie bi mo`ele i da go lekuvate i da go neguvate. [erlok ne bi imal protiv. Se soglasuvate li?#

“Sekako#, odgovori odedna{.

“V red, toga{ toa e svr{eno. Vie prezemate od {est ~asot ve~erva. ]e naredime da Vi se donese krevet vo portirnicata i }e se smetate sebesi za zarazena. Nema rabota vo bolnicata. Nema doa|awe vo trpezarijata. ]e vi se nosi hrana za obajcata vo portirnicata. Razbirate?#

“Sekako#, re~e taa, i si zamina triumfalno.

Stiv mi isprati bavna, blaga nasmevka.

“Veli{, Tatko. Te razbiram. Toa ne mi e nekakov izduv. Taa misli deka pobedi#, razvle~e toj.

“Taa e sovr{eno mila. Celata e impulsivna. I davam dva dena za da se zamori od toa. Potoa [erlok }e mo`e pak da prezeme, i taa }e bide mirna do sledniot pat#, odgovoriv.

Vsu{nost, trieset i {est ~asa ja iscrpea. Pacientot be{e krajno dosaden, kako i pove}eto pacienti so treska. Toj ja dr`e{e budna pogolem del od no}ta, i bara{e da mu zboruva po cel den.

Taa ne be{e naviknata na neguvawe bolni, i £ dojde kako iznenaduvawe od mno{tvoto raboti {to treba{e da gi pravi za nego. A pritoa i bolnicata £ nedostasuva{e. Najposle pristigna i Majorot i 91

se zagri`i za nejzinata svest. Toj re~e deka e sme{no da se tro{i energijata potrebna na stotina pacienti samo za eden slu~aj, za {to sekoj dobar bolni~ar bi ja obavil rabotata {to taa ja vr{e{e, i deka toj znae{e eden ~ovek koj {totuku se oporavil od mali sipanici, koj bi bil spremen da obavuva rabota kako brat neguvatel za deset dinari nedelno.

Toa ja dokusuri. Taa se vrati na rabota po dvata dena {to £ gi dadovme. [erlok ja prezede gri`ata; i potoa nikoj voop{to ne £ spomna za slu~ajot. No mislam deka taa znae{e, za{to nikoga{ ne spomna da go vidi pacientot povtorno, i nemu mu be{e dozvoleno da se oporavuva sam potpomognat so dnevnite poseti na [erlok, kako i pomo{ta na drug srpski bolni~ar, koj{to ne zboruva{e angliski. Nikoj od edinicata bolesta ne go prefati; no sega po~navme da primame vo na{ata bolnica po tri do ~etiri slu~ai dnevno.

Op{to zemeno tie bea sosema obi~ni slu~ai, no koga iskrsnuva{e ne{to posebno ili somnitelno povikuvaa po eden od nas. Za eden takov slu~aj dobro si spomnuvam.

[erlok go pronajde pri edna popladnevna poseta, i ve~erta me odvede da go vidam.

“Ova e krevetot#, re~e [erlok, i na zborot bolni~arot ja odvitka zavitkanata bala.

“Ne, pogre{iv#, re~e toj, koga go pogledna otkrienoto lice.

“Toa e povtorliva treska. Obidi se so ~ovekon dvajca pogore#.

^ovekot dvajca pogore ispadna deka e so difterija, koj{to toa popladne treba{e da bide prefrlen vo Bolnicata treska.

“Se pla{am deka go izgubiv#, re~e [erlok. “Ajde da pogledneme potaka#.

Pacientite le`ea na slamarici na podot tolku zbieni {to slamaricite se dopiraa. Sekoj od niv be{e zavitkan vo temno vojni~ko }ebe, naj~esto preku glava; si probivme pat me|u tesnite redovi so pomo{ na slabo kadelni~e {to go nose{e bolni~arot, i natamu vo potraga po posebniot slu~aj.

Odedna{ me|u dvajca drugi se razmrda eden ~ovek, stana so zdiveni oxareni o~i, i po~na da drdori, mavtaj}i so racete kako dirigent so orkestar.

“Toa e toj#, re~e [erlok. “Znaev deka e ovde nekade#.

Na zborot od bolni~arot ~ovekot skokna i se ispravi vo legloto, frlaj}i go nastrana }ebeto i izlo`uvaj}i go celoto svoe telo.

“Zarem ova ne e prekrasen primerok#, re~e [erlok, so obezli~ena satisfakcija na nau~nik. “Toj e sovr{en primer na konfluentni maligni mali sipanici {to voop{to sum gi videl#.

92

“Sekako, toj e tipi~en#, priznav. “[teta {to ne mo`ete da go zadr`ite. Toj }e bide mrtov za edna nedela vo Bolnicata za treska ‘Polumese~ina’# 20.

“Da, znam#, odgovori toj, i si go obesi liceto. “Otidov tamu pred nekoj den. Tamu imaat pacienti so povtorliva treska, so paratifus, so mali sipanici, so difterija, site izme{ani na zarazeni posteli. Nema ~are, prenatrupani kako nas, samo u{te polo{o#.

“Slu{am imaat eden slu~aj so tifus#, dodade odnafol.

Tifus.

Imeto vo mene razmrda usireni se}avawa kako {to ne mo`e ni{to drugo da stori {to se odnesuva do bolest, me vrati kon poluzaboravenite denovi na u`as {to Ve polazuva, toj skrien strav {to doa|a so znaeweto i prisilnata hrabrost {to treba da go sovlada toj strav. Za mig toa mi vrati se}avawa za `eni, mladi, poletni, ubavi, koi, znaej}i za rizikot, se soo~ija so rizikot so {iroko otvoreni, smireni o~i, nesvesno od kakvi bilo visoki altruisti~ki pobudi, sekako ne od nekakva preterana `elba za krunata na ma~enik, nitu, pak, so idejata nastanata vo blesokot pred fascinantniot svet, tuku ednostavno zatoa {to tie bea medicinski sestri iznajmeni za rabota za po dve i pol gvinei 21 nedelno, i nikoga{ ne im padnalo na um da ja ostavat.

Za angliskiot um, duri i za onoj na angliskiot doktor, imeto navestuva malku. Obi~niot ~ovek obi~no go brka so paratifus (enteritis), bolest {to sega go zagubila siot svoj teror. Angliskiot doktor za nego znae samo od ~itawe. Toj, skoro e sigurno, nikoga{ nema videno slu~aj, pa taka nema nasleden strav od nego. Dokolku toj e verziran vo istorijatot na svojot zanaet toj za nego pro~ital vo svojot Marhison kako kampova treska, zatvorska treska, irska treska, treska od glad, mrenliva treska. Celiot predmet, me|utoa, bi bil samo od istoriska gledna to~ka i toa samo za nego.

No vo Irska toa ne e taka. Tamu vo zabatalenite mesta u`asot seu{te demne, koj{to nad`iveal u{te od stra{nite vremiwa na Golemiot glad, koja izbuvnuva neo~ekuvano na sekoi nekolku godini na eden ili drug lokalitet. Irskiot selanec so svojata dolga neuni{tiva memorija, ja ~uva vo smrten strav. Doktori i medicinski sestri pri spravuvaweto znaat deka ako gi zemat nivnite `ivoti vo svoi race, od niv se razboluvaat pedeset 20 Polumese~ina - Vo orig. “Polymesis#-pogre{no transkribiran naziv na Bolnica Polumesec 21 Gvineja - 1 gvineja = 21 {iling (porane{en zlatnik)

93

procenti, dvaeset procenti umiraat.

Porane{nata misterija za nejzinata pri~ina, neznaeweto kako se prenesuvala, o~iglednata nemo`nost da se za{titat od nea go dopolnuvala stravot od nea. Vo Irska edvaj da ima doktor, koj doa|a od lekarsko poteklo, koj{to nema nekoj od negoviot prethoden rod {to ne umrel od nea. Za nego toa bila senka u{te od lulka. Li~no, toa e bolest so koja mrazam da rakuvam.

Koga, kako fakt, [erlok soop{ti deka bil objaven eden takov slu~aj, jas bev svesen za izrazit {ok. Znaej}i gi uslovite pod koi rabotevme, imav pret~uvstvo deka {tom bolesta edna{ po~nala vo Srbija so nas }e bide gotovo. Taa }e se {iri kako jangan. Taa }e ja preplavi zemjata. Se}avawata od prethodni epidemii }e bidat bledi pred ovaa vo slu~aj edna{ taa da po~ne.

“]e Vi ka`am za vakviot slu~aj#, rekov navrapito.

“Malata Crvena @ena, Razmisluvame da pojdeme do bolnicata Polumese~ina da pogledneme. Sakate da dojdete#, dodade toj odnafol.

“Jas ne#, odgovoriv vedna{. “Svoevremeno od nea sum videl premnogu, za da vidam u{te#.

“Sekako, jas zaboraviv. Se se}avam na tvojata kniga za toa, sega po~nuvam da razmisluvam za nea. @alam#, re~e toj izvinuvaj}i se.

Jas kimnav.

“I dokolku go prifatite mojot sovet - {to nema da go storite - }e se otka`ete. Toa ne e Va{a rabota. Kako bilo, {to bilo da napravite, ne ja vovlekuvajte Malata Crvena @ena vo toa#, rekov.

Se razbira tie otidoa. Znaev deka }e odat. No se vratija razo~arani.. Toa ne be{e vistinski slu~aj, samo paratifus; i mene stra{no mi olesna.

Taka kako {to be{e, zasega imavme dosta maki na glava.

Pove}eto od ~lenovite na na{ata ekipa dobivaa povtorliva treska, i nemavme na~in vistinski da gi lekuvame, zatoa {to toa be{e pred da zapo~ne da se koristi Salvarsanot koj dava{e odli~ni rezultati vo lekuvaweto na ovaa bolest.

Rabotite da stanat u{te polo{i, Stiv se razbole. Ne be{e ne{to v red so negovite o~i. Se `ale{e na silna glavobolka, nepodnesuvawe na svetlina i zvuk, i cela nedela be{e nesposoben.

Bidej}i toj be{e neumorliv rabotnik, negovoto neprisustvo stra{no se ~uvstvuva{e; site nie bevme malku preoptovareni so rabota, i sekoj od nas stana lo{o nastroen. Kako {to Stiv re~e, “re~isi sekoj be{e razdraznet#, i znaej}i za toa po~navme da se izbegnuvame eden so drug.

94

Koga toj so u{te dvajca se oporavija, povtorno site bevme sre}ni. * * * * * * * *

Sekoe utro na pat za operacionata sala proa|avme pokraj umrenite od prethodnata no}, naredeni vo prizemjeto vo krut red, sekoj zavitkan vo }ebe, legnat na nosila so zapalena sve}a kaj glavata.

Site tie bea ma`i od Severna Srbija, pa zatoa stranci i nikoj da gi oplakuva. Okolu deset ~asot doa|aa volski koli i na niv gi tovarea po {estmina polo`eni vo grubo izraboteni kov~ezi naredeni eden vrz drug, so bojosan krst na kapakot. Pop so dolga kosa, vo prekrasna ode`da, ode{e napred, dvajca partalavi vojnici so pu{ki mar{iraa odzadi, i toa be{e pogrebot.

Nema{e u`alani, nema{e prevozni sredstva. Porano tie bea ma`i {to herojski se borele za svojata zemja; a sega bea samo imiwa na spisokot na poginati. Niv gi pogrebuvaa vo dolgi mogili na nivnite grobi{ta, koi postojano se zgolemuvaa, podaleku od stanicata, preku prugata, sekoj so svojot mal drven krst.

Sve`o pristignati vo stra{nata surovost na vojnata, nie otprvin bevme trognati; no nabrgu se naviknavme. Vo voeno vreme vrednosta na ~ove~kiot `ivot u`asno tone. Znaevme deka na{ite sopstveni lu|e, na{ite sopstveni oficeri, bea pogrebuvani isto tolku nabrzina, ~estopati pobrzo na Zapadniot front; i ~uvstvuvav deka toa zboruva{e dobro za administracijata na ispustenata zemja, vo koja{to bevme, i deka nema{e mesto za kakvi bilo formalnosti.

Be{e toa na nekolku dena pred Bo`i} koga go zabele`av prviot slu~aj na ta`ewe. Umrenite le`ea vo voobi~aeniot morni~av red na nosila na podot. Eden ~ovek, me|utoa, be{e so kapata na glava. Zad uvoto ima{e gran~e zeleno. Bokal so vino, jabolko i nekolku zrna p~enica kraj nego. Teloto be{e zavitkano vo prekrasna {arena batanija; a kraj nea `ena, kleknata na kolena, liceto zabradeno, lipa{e ne~ujno.

Nie ne~ujno pominavme po skali. Na ru~ek vreme taa seu{te be{e tamu bdeej}i nad umreniot. Popladneto koga se vrativme taa izgleda{e kako voop{to da ne se podmrdnala. Sledniot den taa be{e oti{la, i teloto so nea. Nikoga{ ne doznavme koja be{e taa, i kogo ta`e{e - tatko, brat, sin ili libeto. Taa za mig se vkrsti so na{iot pat, a potoa povtorno premina tivko vo nepoznatata nadvore{nost.

95

No verbata vo voskresnuvaweto od mrtvite simbolizirana so gran~eto zelen (bosilek), kako i so zrnata p~enica, koi iako pogrebani vo po~vata, sepak povtorno izniknuvaat i vireat, materijalnata snabdenost na du{ata na nejzinoto osameno pate{estvie vo praznoto prostranstvo, pretstaveno so jabolkoto i so bokalot vino, dolgo se zadr`a vo na{ite se}avawa, za{to imavme ~uvstvo deka zabele`avme obi~ai verojatno izliteni od vremeto pred Memfis, Teba, Nineva na koi pomislivme, i sekako so vekovi pred eklekti~nata vera na Nazarenite gi nakalemila vrz stebloto na svojata tradicija. Toa be{e kako nenadejna neo~ekuvana vizija vrz vekovite. *

*

*

*

*

*

*

*

Dosega bevme preku dva meseci daleku od Anglija, no ne ni pristigna nitu edno pismo ili vesnik, iako, kako {to ve}e spomnav, srpskata po{ta postojano ni pra}a{e pisma {to im pripa|ale na drugi lu|e {to se nao|aa podaleku vo zemjata. Site nie imavme prijateli za koi bevme sigurni deka ni pi{uvaa barem edna{ nedelno. Pove}eto od nas imavme sredeno da ni se ispra}aat razli~ni vesnici. Be{e sredeno britanskiot Crven krst da ni ja ispra}a celata takva korespondencija. No ni{to ne pristigna. Ti{inata po~na da ni odi na `ivci. Izgleda{e kako da sme odedna{ istrelani vo ovaa dale~na zemja, i potoa brzo zaboraveni.

Streton be{e posebno poti{ten. Toj be{e ~ovek vo godini, koj{to ve}e ja minal vojni~kata vozrast, koj{to pri izbuvnuvaweto na vojnata nabrzina be{e odbien kako od Voenoto biro taka i od Admiralitetot, i navistina nikoga{ ne bi trebalo da go ispra}aat nadvor. No ni{to drugo ne bi go zadovolilo, i toj mu ja izvadi du{ata na sekoj od avtoritet dodeka na krajot, kriej}i ja svojata vozrast, go ubedi Britanskiot crven krst da go primat.

Po dvodnevna odjava toj ja otka`a svojata ordinacija, isprati telegrama za zamena {to nikoga{ ne ja vide, se zboguva so soprugata i decata, i trgna so nas stresen od vozbuda. No nedela po nedela molkot po~na da go razjaduva.

“Gospod znae {to s¢ mo`elo da se slu~i. @ena mi pi{uva dvapati nedelno. Znam deka go pravi toa#, re~e toj.

Eden den dojde doma siot raspenet. Toj be{e vo poseta na Bolnicata na Ledi Pexet, i tie dobivale pisma redovno. Istata 96

ve~er slu{navme deka eden od na{ite pomo{nici dobil pismo od po{tata, ednostavno pu{teno vo sanda~e na voobi~aen na~in pred dvanaeset dena.

Pomisluvavme na kupi{tata pisma {to se trupale vo Glavnata direkcija na Pal Mal. [efot potvrdi deka toj vedna{ im telegrafiral po na{eto pristignuvawe baraj}i da ni se ispra}a po{tata.

“Toa mu stava kapak na seto toa#, re~e Stiv.

Slika V - Volski koli doa|aat vo bolnicata da gi prenesat umrenite od prethodnata no}

Ponekoga{ si razmisluvav deka taa no} po nekoj vid telepatija, nasobraniot otrov od na{ata razdraznetost stignal od {to na dobrata `ena vo Pal Mal, zadol`ena za na{ata korespondencija, po~nale da ÂŁ yunat u{ite. Mo`ebi. Mo`ebi toa be{e samo zgolemeniot obem od na{i raboti {to im go popre~uval patot {to ja nateralo da se podmrdne.

Mo`ebi taa slu~ajno pomislila posle nekoe matine.

97

“Zdravo. Ovde ima polno pisma za Srbija. Daj da vidam, zarem ispra}ame ekipa tamu, ili si zaminala? Daj da vidam koga se primeni. Edna nedela. Taka e. Tri nedeli - Hm. Pet nedeli - majko moja. Sedum nedeli - Kako sum mo`ela da bidam tolku nevnimatelna. Osum nedeli -. Ne smeam da gledam vo drugite pove}e. Tie mora da pojdat u{te vedna{#.

Sevo ova e ~ista imaginacija. Verojatno vo slu~ajov nema{e takva `ena du{egri`ni~ka. Mo`ebi samo obi~en glupav slu`benik, spobudalen od premnogu rabota, {to treba{e da se obvinuva. Ne mo`am da ka`am. Kako bilo, edno zlatno popladne tie pristignaa.

Praznik od po{ta.

Samo onie {to skitale na kraj na svetot mo`at da ja zamislat radosta od toa. Samo onie koi{to treba{e da im udovolat na svoite du{i so trpelivost mo`at da ja sfatat svireposta {to mo`e da ja predizvika ramnodu{nosta na nadle`nite.

Toa se slu~i na samo nekolku dena pred Bo`i}, koga pristigna prvata pratka. Toa popladne nikoj ne mo`e{e da obavuva kakva bilo rabota. Streton ima{e xinovski snop, i be{e zadovolen.

Mi se ~ini deka jas dobiv petnaeset snop~iwa so pisma. Sekoj dobi po{ta osven Stiv. Toj ne posmatra{e kako ~itame i prepro~ituvame, prika`uvaj}i posebni delovi, prevrtuvaj}i plikovi.

“Veruvaj mi, Tatko, da se bide sirak vo vakvi okolnosti ~oveka go pravi da se ~uvstvuva nekako podol. Ne deka toa e nekakva gre{ka na moite#, toj brzo nafrli. “Ne vo `ivotot. Baba misli deka nejziniot Vili e bezbeden vo Filadelfija. Taa }e bide malku za~udena koga }e slu{ne za ova dejanie#. Taa ve~er Streton ble{te{e od zadovolstvo.

“@ena mi ka`uva deka rabotite se v red, i zamenikot e popularen#, se doveri. “Sepak £ pi{av pismata da gi pra}a direktno#, dodade so nata`eni o~i.

Prirodno, site nie go napravivme istoto, taka vo idnina pismata ni doa|aa, sosema redovno po pravilo za ~etirinaeset dena od denot koga bea isprateni. No nie ne stignavme tokmu navreme za da gi prekineme na{ite bo`i}ni pisma da ni gi ispra}aat preku Upravata, i tie vo Srbija ne pristignaa s¢ do mart.

Seu{te se se}avam kako prebaruvavme niz taa `alosna bo`i}na po{tenska vre}a - paketi so cigari, luliwa, rakavici, gu{ki, {al~iwa, bo`i}ni ~estitki, stvrdnati grutki {to nekoga{ bile kola~ - adresirani na imiwa na lu|e koi{to bile vrateni doma so skr{eno zdravje i duh, ili, u{te polo{o, koi{to le`at mirno vo svoite polni so voda srpski grobovi. No ova se moi pretpostavki.

98

G L A V A VI PRODOL@UVAME

^ovekot so zabegan pogled - Tretmanot na avstriskite zarobenici - Kako gi otkrivme Xejms i Entoni - Avstriski badnik - Srpskiot posmrten mar{ - Kako se obidovme da kupime vezovi - Za makedonskite nosii, Ciganki, ja{maci i ~ar{afi - Stiv i maslinkite - Yvonci za kravi i zanesot na Entoni - Otkrivaweto na “Anot# - Korabite na Raguza 22 - Vistinskata tajna na makedonskite masakri - Pristignuvaweto na safra`etkite - ^udnoto odnesuvawe na trgovskiot patnik Ta`nata prikazna za toa kako go kolnevme a najposle mu prostivme na eden [kotlan|anec.

Do ova vreme zavr{i prviot golem nalet od raneti. Srbite ja izvojuvaa fenomenalnata pobeda nad omraznetiot “[vaba#, {to pretstavuva{e zna~aen podvig na borbata na Sojuznicite do Bo`i} 1914. Tie zarobija sedumdeset iljadi ma`i, stotici topovi, iljadnici pu{ki, milioni sitna municija. Toa be{e vistinski debakal.

Radost i voshit blika{e niz celata zemja, i svrtuvaweto na sre}ata vo vojnata se ispoluva{e vo promenetiot izgled na ranetite.

Sekoj be{e sre}en.

Sega nie sovladuvavme nekoi od te{kotiite so jazikot, i nema{e previduvawe na slu~ai ili da ne se prevrzat kako porano.

Pacientite ostanuvaa kaj nas podolgo, bidej}i tie ne se evakuiraa tolku brzo za Veles, Gevgelija, Tetovo, Bitola kako porano, pritisokot od frontot ne be{e tolku silen. Slu~aite {to gi operiravme sega bea odvojuvani vo eden agol, i na nivnite kreveti bea stavani prepoznatlivi broevi, taka {to mo`evme da gi odbereme na{ite slu~ai za da gi previeme vo salata. Deka ovaa posledna merka tolku obi~na {to se smeta za voobi~aena vo koja bilo bolnica, nie ja smetavme za golem napredok, poka`uva kolku primitivni i

22 Korabi od Dubrovnik

99

rizi~ni bea na{ite metodi za vreme na prvite ko{marni nedeli, duri koga be{e nevozmo`na i prevrska na site slu~ai na koi im be{e potreben iten tretman.

Red po~na da se vospostavuva od haos, i ~uvstvuvavme deka najposle navistina imavme bolnica, a ne samo smestuvali{te za raneti, za koi treba da se gri`ime.

Smrtnosta kaj nas se namali vo prosek za 10-12 dnevno, i otkako izgotvivme dietalna {ema so vlastite, prestana da ne ma~i neprijatnoto ~uvstvo deka zaradi pacientite {to ne mo`at da jadat onie na frontot gladuvaa.

Srpskiot selanec ne znae da se `ali. U{te od rano detstvo toj e naviknat na te{ka rabota i slaba hrana - toest, slaba spored zapadnite standardi. ^etvrt obrok od leb na den so ~orba od meso, so ~a{a vino napladne e negoviot osnoven obrok. ^aj vo {est nautro, ~aj ili varen oriz nave~er, so somun ili polovina somun crn leb, toj e dobro najaden.

Ustanovivme deka mlekoto kako del od dietalnata ishrana na ranetite e skoro nevozmo`no da se dobie. O~igledno na Balkanot mlekoto se koristi mnogu malku. Najposle nekako izdejstvuvavme da dobieme posle mnogu peripetii. Tvrdo vareni jajca, par~iwa su{ena slanina, ne{to pe~eno ov~o meso ili kozjo, `ilavo meso od bivol lesno mo`e{e da se nabavi. Se ~ini deka nema{e pobaruva~ka od zelen~uk ili kompiri, iako gi ima{e vo izobilstvo na mesnite pazari. Puter ne mo`e{e da se dobie. Xemot ili slatko od ovo{tie se smetaa za golem luksuz, iako vo zemjata vireat jabolka, slivi, ~ere{ni, itn., i bea dosta evtini.

Kako i obi~no ranetite imaa neobi~na `elba za blagi ne{ta, i, kako {to ve}e spomnav, postoe{e redovna razmena so lebot {to go dobivaa za slatki i drugi blagi jadewa.

Ponekoga{ prijatelite imaa obi~aj da im nosat takva blagotija. Ponekoga{ nekoj Srbin patriot, koga ima{e “Slava#, }e naprave{e obikolka niz bolnicata, razdeluvaj}i takvi ne{ta. Na eden ili na drug na~in se ~ini pove}eto od niv bea vo sostojba da si udovolat na svojot infantilen kopne` po blagi raboti.

Vo toa vreme ima{e eden pristar ~ovek koj, od edna ili od druga pri~ina, osobeno se privrza kon mene. Koga velam deka be{e pristar, mislam deka izgleda{e star, za{to ni be{e dosta te{ko da ja odredime vistinskata vozrast na ovie izmoreni, raneti, poluizgladneti ma`i. Skoro sekoga{ im naddavavme po dvaeset ili trieset godini. Ovoj ~ovek obi~no se vrtka{e re~isi sekoj den, srame`livo vo zadninata nikomu ne velej}i ni{to, podiduvaj}i 100

nanapred koga }e zabele`e{e deka ima mesto, `elno ~ekaj}i koga onie {to se turkaa }e se napikaa pred nego. Sekoga{ koga nekako }e se najde{e vo blizina, se ~ini o~ite mu gledaa vo mene. Sekoga{ koga }e go podignev pogledot se sre}avav so negoviot. Toj nekako mi se vre`a vo svesta. Jas posebno se gri`ev da go prevrzam vedna{ {tom go zabele`am - samo i samo da se oslobodam od negoviot progonuva~ki pogled. Toj be{e eden od na{ite retki slu~ai so abdomenalni rani; i celo vreme dodeka be{e kaj nas postepeno mu stanuva{e s¢ polo{o i polo{o.

Eden den go pra{av dali mo`am da storam ne{to posebno za nego toj izgleda{e tolku osamen, tolku bespomo{en. Mu treba{e mnogu vreme za da sfati. Potoa mi ka`a deka nema prijateli, nitu rodnini, a ni pari, i ona {to najmnogu sakal vo `ivotot e kocka {e}er, no ne mo`el da si udovoli.

Mu vetiv deka }e mu donesam nekolku popladneto, a toj mi se zablagodari na ~uden, otsuten na~in. Potoa nekoj me povika za nekakva operacija. Bev nadvor od bolnicata do krajot na denot i potpolno zaboraviv na nego.

Cela no} bev so ~uvstvo na voznemirenost deka ima{e ne{to mnogu va`no {to go previdov; toa trae{e s¢ do slednoto utro, koga go po~uvstvuvav negoviot pogled vrz mene, i toga{ sfativ.

Bev stra{no posramoten. Srede mojata rabota se vrativ vo trpezarijata, mu rekov na ^arli deka sakam nekolku kocki {e}er, i se vrativ.

Mislam deka toj den mu be{e mnogu polo{o. Toj go zede {e}erot bezvolno. Potoa, otkako go prevrzav, sede{e otsuten so {e}erot v raka ne obiduvaj}i se da go vkusi. Slednoto utro mi nedostasuva{e; toj ne be{e na negovoto voobi~aeno mesto, da ~eka.

Se raspra{av za nego. Izgleda deka nikoj ne go zapameti po izgled, i bidej}i ne mu go znaev imeto ne mo`ev da go identifikuvam so mojot opis.

Sledniot den toj seu{te be{e otsuten, i naredniot. Nikoga{ ne go vidov povtorno. Mislam deka umre taa no}. *

*

*

*

*

*

*

*

Srbite zarobija tolku mnogu avstriski zarobenici za vreme na golemoto napreduvawe {to ne znaeja {to da pravat so niv.

Samo da gi hranat be{e golema rabota sama po sebe. Rasporedu101

vawe, smestuvawe i ~uvawe be{e stra{no uslo`net problem poradi faktot {to dolna Srbija be{e polna so begalci ~ii{to domovi bea uni{teni od vandalskite “[vabi# za vreme na nivnoto napreduvawe vo oktomvri i vo noemvri. Samo vo Skopje ima{e preku pet iljadi od ovie zatvorenici, ispartalena, deprimirana tolpa od vle~kovci vo ne~isti sivi uniformi, koi gi gledavme kako mar{iraat vo grupi napred-nazad za da rabotat po pati{tata, prateni od pridru`ba so namesteni bajoneti. Pove}eto od niv imaa {ineli i visoki ~izmi; ponekoga{ se gube{e po eden ili drug, bilo zatoa {to se zagubuvaa ili bea ukradeni, ili, pak, bea prodadeni od nivnite sopstvenici za nekolku dinari, za da si kupat po ne{to.

Prizemjeto na na{ata Bolnica br.3 se koriste{e kako nivna kasarna; gorniot del kako bolnica za onie od niv koi bea bolni. Bolesta be{e op{ta pojava me|u niv, delumno zaradi nivnite maki niz koi minale, delumno poradi nedovolnata hrana {to ja dobivaa, delumno poradi prenatrupanosta i nedostigot na obi~ni sanitarni uslovi {to bi go zaslu`ile imeto.

Ne zatoa {to se sproveduva{e nekakva namerna svirepost so ova. Voop{to ne. Spored srpskite sfa}awa tie ne bea vistinski lo{o smesteni ili hraneti. I navistina, kako {to nabrgu otkrivme, tie bea isto tolku zgri`eni kolku i samite srpski vojnici, i sekako isto tolku dobro kako i srpskite begalci

No, spored angliskite sfa}awa, uslovite bea u`asno lo{i.

Be{e o~igledno deka dokolku izbie nekakva epidemija }e gi pokosi kako muvi. U{te polo{o, pokraj toa smetavme deka tie bi pretstavuvale seriozna zakana i za srpskata zaednica dokolku dojde do takva opasnost, od koja stravuvavme.

Edna{ ili dva{ ova mu go naglasivme na na{iot star srpski Komandant, major Suskalovi}, i toj vo potpolnost se soglasi. No, so sobirawe na ramenicite, i potvrduvawe so racete, vele{e:

“[to bi pravele vie? [to da pravime nie? Na{ite sopstveni lu|e se vo sli~na sostojba#.

Toj bil vo Skopje celi ~etirieset godini pod Turcite i dlaboko potonal vo nivnata filozofija za “sudbinata#. Toa be{e `elba na Alah. Pokraj toa, bidej}i se {koluval vo Viena, i ima{e `ena Avstrijka, znae{e deka go smetaa za premnogu privrzan kon “[vabata#. Kako bilo, toj prave{e onolku kolku {to mo`e{e da im ja olesni sudbata na onie {to bea pod negova nadle`nost; i toa be{e toj, mislam, komu prv mu padna na pamet da se koristat kako bolni~ari vo na{ata bolnica.

Potem postepeno po~navme da gi zamenuvame na{ite be102

spolezni makedonski bolni~ari so avstriski, taka {to imavme preku stotina koi rabotea kako nosa~i na nosila, delewe na hrana, ili kako ~ista~i. Samo za obezbeduvawe na bolnicata so se~eni i iscepeni drva be{e potreben poprili~en broj. Za nosewe voda i pomo{ vo kujnite u{te pove}e. Yidari i dogramaxii me|u zarobenicite se koristea za izrabotka na pregradi, kako i za popravka na zgradite {to nie gi koristevme. Otkrivme duri i eden koj{to mo`e{e da pravi longeti i ve{ta~ki race i noze.

Nikoga{ nema{e nedostig od dobrovolci za rabota vo bolnicata, za{to toa se smeta{e za pomalku naporno od popravka na pati{ta. Prirodno, nie bevme mnogu zadovolni. Lu|eto rabotea izvonredno, i bea spremni da se pokorat na disciplinata.

Nabrgu po zaminuvaweto na Ajk, go zamolivme Komandantot, ako mo`e da ni najde nekoj me|u avstriskite zarobenici koj{to znae da zboruva angliski. Ete kako gi dobivme “Xejms# i Entoni#.

Xejms be{e na{iot golem pronajdok. Pred vojnata toj rabotel kako stranski korespondent vo edna banka vo Praga. Toj zboruva{e nekolku slovenski jazici pokraj germanski i angliski. Uzansite na biznisot gi nau~il vo Wujork. Toj be{e poru~nik vo polskata artilerija. O~igledno toj be{e ~ovekot {to go posakuvavme, i u{te vedna{ go odredivme za glaven preveduva~ vo bolnicata Za edna nedela toj sozdade red vo bezredieto me|u avstriskite bolni~ari vo bolnicata.

Kako ^eh, prirodno, toj be{e ramnodu{en po pra{aweto na vojnata; no be{e i Avstriec vo prili~na mera, za da ~uvstvuva i da izrazuva najgolem prezir kon valkanosta i neurednosta {to ja zatekna nasekade niz Srbija. Toj nikoga{ ne ja spomna golemata hrabrost, srde~nosta, golemata blagorodnost na narodot. Verojatno, kako voen zarobenik, toa da se o~ekuva od nego be{e premnogu.

Entoni be{e na{iot drug pronajdok. Godini pred toa toj bil kelner vo Hotel Sesil. Koga izbuvna vojnata toj imal mala gostilnica nekade vo negovata rodna ^e{ka. Bil faten so celata svoja dru`ina na spiewe vo zasolni{te vo planinite ju`no od Vaqevo, i so iljadnici svoi sonarodnici bile internirani na jug.

Nie go nazna~ivme za stjuard vo trpezarijata, so xaket od pi`ami nad uniformata, toj ne slu`e{e so celata predanost na maitre d’hotel 23, balansiraj}i ~inii i pjati so takva ve{tina {to samo postojana izve`banost mo`e toa da go ovozmo`i. Toj ima{e

23 Fr. - [ef na hotel

103

eden pridru`nik, nam}orest, tivok ~ovek kogo nikoj od nas ne go ~u da zboruva. Sekoe utro tie }e izletaa nadvor so ko{nica za da kupat produkti za toj den za nas, za{to “Beliot zajak#, kako snabduva~, se poka`a kako potpoln neuspeh, zatoa {to site go la`ea, tutnuvaj}i mu gi najlo{ite par~iwa meso, naj`ilavite piliwa, najbajatiot zelen~uk poradi negovata nesomnena nevinost, vlo{uvaj}i go svoeto odnesuvawe i so {to }e mu gi odredea najvisokite mo`ni ceni, za u`asnite raboti {to }e gi donese{e.

So Entoni kako snabduva~, i so ^arli, na{iot debel dobro}uden malte{ki gotva~, vo kujnata, po~navme da pominuvame mnogu podobro. So smaluvaweto na na{ata rabota imavme pove}e vreme za razmisluvawe, da u`ivame po na raat. Redovnoto pristigawe na pismata ni pomogna da se ~uvstvuvame pomalku otse~eni od svetot. So faktot {to nema{e pojava na novi slu~ai od mali sipanici ni olesna.

Drva imavme u{te vo izobilstvo, i ognot babote{e za da se za{titime od studot. “Beliot Zajak#, so {me}arlok nekako uspea da nabavi nekoi ispravni gazieni lambi namesto mizernite od tene}e {to gi koristevme i be{e neverojatno kolku poudobno izgleda{e na{eto smestuvali{te koga smrznati i umorni doa|avme vo stopleni sobi osvetleni so vesela svetlina.

Koga }e ja obavevme dnevnata rabota, po ve~erata, navra}avme vo sjajno-osvetleniot salon, i, zasednati so za`areni luliwa, zapa|avme vo nevrzan razgovor za toa {to se slu~uva{e prez denot. Ponekoga{ Stiv }e svire{e na usnata harmonika. Ponekoga{ }e gi slu{avme na{ite bolni~ari kako peat. ^estopati }e navrate{e Konzulot ili po nekoj od Ekipata na Pexet na razgovor.

Site bevme sre}ni, rabotej}i naporno zaedno; site prijatno zamoreni, site zadovolni {to sudbinata ne zafrlila vo mesto kade {to mo`eme da stekneme takvo ogromno raznovidno iskustvo.

Pokasno se navra}avme na ovie denovi kako na na{ zlaten period.

Duri i pred da se svestime, Bo`i} be{e skoro pred nas.

Malata Crvena @ena be{e dosta aktivna poradi toa. So nejzinoto prepolno srce so toplina sega taa ja prezede gri`ata nad avstriskite zarobenici nad svoite ple}i. Spored nea Badnik, a ne den Bo`i}, za niv be{e va`niot den. Pa taka za da gi napravi da se ~uvstvuvaat pomalku osameni, go nabedi na{iot Komandant da im ovozmo`i specijalna ve~era po toj povod vo prizemjeto na na{ata Bolnica br.3, i na taa ve~era, pokraj nea, be{e pokanet i [erlok, zatoa {to toj posebno se gri`el za nivnoto zdravje.

Taka, ispadna {to Stiv i jas ostanavme sami vo trpezarijata taa ve~er; i taka, posle ve~erata, pomislivme deka bi mo`ele 104

da se iskradneme i da pogledneme na sve~anostite bez da ne zabele`at.

Be{e studena, sve`a no} koga izlegovme. Bolnicata br.3 be{e vo temnica, i treba{e da si najdeme pat so talkawe preku slamaricite, rasfrlani po prazniot pod od prizemjeto, za da go najdeme agolot kade {to se spu{taa stepenicite kon vizbata, vodeni od zvukot na violinite {to doa|a{e od dolu.

Ne zaplisna rea od vrel vozduh dodeka se iskraduvavme kraj edno }ebe gore kaj skalilata koe ni slu`e{e kako zavesa. Za mig ne zaslepi sjajnata svetlina od lambite. Potoa zabele`avme dolga masa, ukrasena so zelenilo, na sredinata od prostorijata, dol` koja bea isposednati na klupi ma`i vo sivi uniformi. Site lambi bea na masata; no na drugiot rab od svetlosta se gledaa kreveti od kade {to gledaa pacienti sednati ispraveno so svetnati streseni o~i.

Pred sekoj sednat gostin ima{e zemjeno bokal~e so pivo; za moment sekakva gor~ina na ropstvoto im be{e is~eznala od nivnite `ivnati lica.

Na gorniot del od prostorijata ima{e mala platforma so orkestar od tri violini i ~elo koi svirea nekakva ne`na ~udna melanholi~na ungarska muzika koja{to iska~uva{e ~udna grutka vo grloto, navla`enost na o~ite, {to prave{e ~ovek da se ~uvstvuva ta`en no sepak sre}en i gord, i pomalku osamen, ~udna me{avina na emocii, poradi {to mi be{e milo {to sum vo temnica na rabot od svetlinata.

Eden pameten, ubav mlad poru~nik izgleda{e deka e glavniot na ceremonijalot. Toj ode{e naokolu raspolo`en, gri`ej}i se sekoj da bide zbrinet. Toj be{e osobeno galanten so Malata Crvena @ena, koja{to sede{e nasmeana i sre}na, kralica na ve~erta.

Me|u ma`ite se nao|aa ra{trkani izvesen broj srpski medicinski sestri so kapi so crven krst na niv. Ima{e i nekolkumina srpski vojnici kako gosti, malku ponastrana, malku gordelivi, ne{to namurteni. Posmatraj}i gi otvorenite sini o~i na rusokosite Avstrijci, raspolo`eni od muzikata i orkestarot, ~ovek zabele`uva deka tie poteknuvaat od pone`na, posentimentalna, poneprimitivna rasa, i mo`e da se sfati kako ~ovek na ~oveka vo `estokiot animalen konflikt bea odredeni da go izvle~at podebeliot kraj. Posmatraj}i gi be{e te{ko da se poveruva deka ovie emotivni qubiteli na muzikata bi mo`ele da se vinovni za u`asnite yverstva {to ja izvalkaa ubavata slava na avstriskata vojska prez stra{nite meseci koga vo svoi race ja dr`ea severnata 105

tretina na Srbija.

Mirno zastanati vo temniot agol gledavme i ja slu{avme muzikata. Vidovme kako £ nazdravuvaat na Malata Crvena @ena so pofalni zborovi, ja posmatravme kako pocrvenuva od prijatna vozbuda, go vidovme [erlok sednat pokraj nea, kako se navaluva i £ zboruva na uvo, zabele`avme kako mrda so glavata, potoa se koleba. Najposle taa se ispravi i odr`a kratok govor na germanski, zablagodaruvaj}i im se za ona {to go rekoa za nea, i zavr{uvaj}i so nade` deka idnata godina site }e se raduvaat na sre}en Bo`i} vo svoite domovi, koga }e zavr{at svirepostite na vojnata.

Za celo vreme dodeka taa zboruva{e voda~ot na orkestarot, po izgled mladolik kako pravo dete, no ve}e, kako {to mi rekoa, vode~ka yvezda na Konzervatoriumot vo Praga, go dr`e{e pogledot prikovan za nea vo ekstaza na emocionalen zaborav.

No koga taa prestana, i si gi pribra rabotite kako za da si odi, toj izgleda{e kako da se razbudi, gi protre prstite niz negovata dolga kosa, i zavr{uvaj}i brzo im se obrati na svoite sosvira~i.

Toga{ se slu~i ne{to neo~ekuvano. Pred taa da ima vreme da trgne, orkestarot gi zasviri odva`nite noti na ruskata nacionalna himna. Niz prostorijata prostrui naelektrizirana vozbuda. Tamu ima{e mnogu avstiski sloveni i odedna{ sekoj stana na noze, glasovite go prifatija refrenot, i veli~enstvenata stara melodija gromoglasno dopre do nas stoej}i taka vo temnicata kaj skalilata.

“Vi blagodaram. Mnogu, mnogu vi blagodaram#, ~uvme kako taa veli so podgoltnuvawe vo glasot.

“Podobro da ja zbri{eme pred taa da dojde#, re~e Stiv nabrzina. “Ka`i, Tatko#, re~e toj koga se najdovme nadvor povtorno bezbedni vo temnata no}. “Ispadna sramno {to ni se padna da se borime protiv Avstrijcite#.

“Znam, stara rabota#, odgovoriv. “Toa e samo poradi nivnata lo{a sre}a {to se na{le na stranata {to gubi. No, iako tie se prekrasni lu|e, tie se bez kakov bilo moralen ‘rbet, a Srbinot e podobar ~ovek so kogo da se pojde na ubivawe na tigri#. *

*

*

*

*

*

*

*

Na den Bo`i} napladne prekinavme so rabota za da im ostavime na na{ite avstriski pomo{nici {to e mo`no pogolem del od 106

denot za sebe. Faktot {to nie i tie go slavevme Bo`i} na toj den ne prave{e prema niv da se ~uvstvuvame posebno prijatelski; za{to Srbite, Rusite i Grcite, seu{te se pridr`uvaat kon Julijanskiot kalendar i do nivniot Bo`i} ima{e u{te trinaeset dena.

Ve~erta be{e pokaneta na zaedni~ka ve~era celata britanska kolonija vo prostoriite na Bolnicata na Ledi Pexet; i sekoj se raduva{e {to }e provede zaedni~ka ve~er i }e ni ovozmo`i da se ~uvstvuvame pomalku proterani. Na utroto na Bo`i} prviot danok {to Srbija ima{e da go sobere od nas be{e sproveden so smrtta na edna od medicinskite sestri od Ekipata na Pexet, i cela ve~er senkata lebde{e nad nas.

Pogrebot be{e odreden za 2 ~asot popladne slednata sabota; i Malata Crvena @ena i jas pojdovme na pat po kalta niz nekolku sporedni uli~ki kon “Gimnazijata#, kade {to Ekipata od Fondot za pomo{ na Srbija ima{e svoja bolnica. Slikovita tolpa od Srbinki i deca, oble~eni vo najnova prazni~na obleka, se muvaa okolu vleznata porta zanesno. Vo ~etvrtestoto dvori{te pred bolnicata svire{e voen orkestar. ^eta studenti od Belgrad stoeja postroeni od ednata strana na vlezot. Grupa od visoki srpski oficijalni lica, so zlatni epoleti, {epotea ne~ujno na skalite. Otvorenata pogrebna kola stoe{e dolu. Najposle go izvadija kov~egot zavien so britanskoto zname Junion Xek. Kov~egot go vnesoa vo kolata, i povorkata se formira{e mirno. Napred ode{e muzikata svirej}i srpski pogreben mar{. Po nea ode{e strela~kata ~eta. Eden pitrop ode{e maftaj}i so kadelnica so temjan, a po nego ~etvorica rasko{no oble~eni sve{tenici na gr~kata crkva 24 , predvodeni od skopskiot Vladika.

Vo katedralata sledevme besprekorna slu`ba na gr~ki 25 so dosta peewe. Potoa na vlezot od katedralata, zastanat nad kov~egot, srpskiot Komandant na bolnicata kon koja taa be{e dodadena, pred nasobranata tolpa odr`a “pogreben govor#, istaknuvaj}i kako ovaa `ena od dale~na Anglija do{la vo Srbija i go polo`ila svojot `ivot za dobroto na srpskiot narod. Srbite se prirodno nadareni oratori, a Malata Crvena @ena mi ka`a deka toa bil prekrasen govor. Zabele`av mnogu nasolzeni o~i naokolu.

Koga toj zavr{i muzikata povtorno zasvire i ta`nata povorka po~na da se izviva niz ulicite, preku prugata, niz more od

24 ^est termin za Pravoslavnata (ortodoksnata) crkva 25 O~igledno deka slu`bata na staroslovenski avtorot ja me{a so gr~ki

107

Slika VI - Namurteniot pomo{nik. Entoni. Xejms. ^arli, debeliot malte{ki gotva~. Preveduva~ite i kujnskiot personal.

Slika VI - Na{ite bolnici, od kaj pazari{teto

108

kal kon hristijanskite grobi{ta potaka od stanicata. Tamu britanskiot Konzul vo potpolna uniforma, ja pro~ita ednostavnata prekrasna slu`ba na angliskata crkva nad otvoreniot grob, so gr~kite sve{tenici, srpskite oficeri i nasobraniot narod, {to prisustvuvaa na pogrebot.

Nastapi pauza, i nekoj tivko zapea himna. Toa be{e himnata “Vodi qubezna svetlino#, i site Britanci koi stoeja me|u }utlivite Srbi, se pridru`ija.

Za celo vreme jas se ~uvstvuvav naj~udno izdvoen. Treba{e da bidam trognat; no ne bev, zatoa {to ne ja poznavav medicinskata sestra, i ceremonijalot ne mo`ev da go povrzam so nekakva zaguba.

Me|utoa, jas bev ~udno fasciniran, osobeno od pogrebniot mar{. Go slu{nav po prvpat. Potoa vo mesecite {to doa|aa toj mi stana samo premnogu, premnogu poznat. Se pra{uvav kako sum mo`el da go zasakam; za{to toj stana u`asen, no}en ko{mar, ne{to stra{no za da se potturne nazad vo umot na ~oveka so kakvo bilo drugo sredstvo.

Taka, se se}avam kako popladneto se vrativ tivko otkako s¢ se zavr{i, i izvr{iv dve operacii. Podocna, posle edna takva scena ne se osmeluvav da imam verba vo sebe da amputiram nitu prst. *

*

*

*

*

*

*

*

Zad bolnicata, na edvaj triminuten od ponataka, ima{e edno golemo otvoreno mesto koe{to nekoga{ bile stari turski grobi{ta.

Me|utoa, tie bea tolku stari {to bile potpolno zapusteni so godini, nadgrobnite kamewa ispopa|ani, nivnite natpisi ne~itki. Koga Srbite go zazele Skopje ovoj kraj go zateknale zapu{ten.

Vo Skopje edna{ nedelno be{e pazaren den, koj{to se odr`uval so vekovi. Toj sekoga{ se odr`uval na eden mal plo{tad otsprotiva od “Tvrdinata# vo stariot grad; no kako {to pazarot narasnuval prodava~ite s¢ pove}e i pove}e se prelevale po tesnite krivulesti uli~ki i sokaci koi vodele od plo{tadot kon ~ar{ijata, na golema nezgoda na kupuva~ite, i celata dislokacija na soobra}ajot vo sosedstvoto.

Poradi toa vakvata neudobnost ja zabele`uvaa site, no nikoj ne prezema{e ni{to. Za Tur~inot, faktot {to pazarot sekoga{ bil tamu bilo dokaz deka toj sekoga{ treba da bide tamu. Srbite, me|utoa, koga zapo~naa energi~no da go podobruvaat gradot, mislea poinaku. Edna od prvite ne{ta {to gi napravile be{e da go 109

simnat pokrivot od bezistenot malku podaleku od pazarot, za da pa|a dnevna svetlina, taka {to pove}e ne be{e mo`no da se zaluta, kako vo Solun, vo slabo osvetlena pe{tera za u`ivawe, nao|aj}i neo~ekuvano bogatstvo. Slednoto ne{to {to go napravile be{e da iznajdat novo i uredno mesto za nedelniot pazar; a mestoto na napu{tenite grobi{ta be{e izbrano kako najpogodno. Vo periodot koga pristignavme noviot pazar be{e vo potpoln podem, i, iako stariot hrabro se bore{e da se odr`i, o~iglednite prednosti na noviot ve}e mu ja odredija negovata sudbina. Site pazarxii se sjatuvaa na mestoto zad bolnicata, i sekoj vtornik toj be{e prepoln. Rano u{te pred da se razdeni selanite od okolnite planini po~nuvaa da doa|aat so svoite proizvodi, {to gi nosea natovareni na kowi ili volski koli, za da pristignat v grad pred otvoraweto na pazarot vo devet ~asot, vjasaj}i so `enite i }erkite, spremni da se cenkaat i za najsitna mo`na pari~ka.

Site nie bevme ~ule za ovoj pazar. Nabrgu po na{eto pristignuvawe, po~naa da kru`at prikazni za prekrasni vezovi {to gi iznakupile medicinskite sestri od Ekipata na Pexet, izvonredni albanski nosii, haremski zdolni{ta, svili, ~udesno ukraseno oru`je, srebro i filigrani. Ovaa ekipa vo toa vreme seu{te ja podgotvuvaa bolnicata, taka {to imaa slobodno vreme.

No nie ne mo`evme da odvoime slobodno vreme u{te od na{eto pristignuvawe. Sekoga{ bevme prezafateni. Sekoga{ imavme premnogu rabota. Me|utoa, po Bo`i}, rabotata po~na da splasnuva.

Taka ponekoga{ popladne bevme slobodni. Potem edno utro Xejms soop{ti deka lesno mo`eme da bideme slobodni do pladne. Be{e vtornik. Od gorniot prozorec na bolnicata mo`evme da ja vidime vrvulicata na pazarot.

Konzulot, koj{to be{e golem avtoritet za vezovi, neodamna mi ka`a deka pazarot posebno obiluval so takvi ne{ta, i mi poka`a nekolku par~iwa za na masa, i nekolku beskorisni }ilim~iwa {to im se dopa|aat na `enite, {to toj gi kupil kako svadben podarok za nekoja prijatelka vo Anglija. Za ova £ spomnav na Malata Crvena @ena i zabele`av kako od `elba £ svetnaa o~ite.

“Zamislete da zememe polovina ~as odmor#, predlo`iv.

Taa me pogledna so prifa}awe.

“Navistina mislite deka bi mo`ele?# re~e taa, sli~no kako koga mu se nudi jabolko na u~eni~e koe se pla{i deka }e mora da go odbie.

“Sekako#, rekov. “Drugite mo`at lesno da prodol`at, a nie }e se vratime za polovina ~as#.

110

Taka otidovme.

Tri `eni so stomni na glavite, drdorea kraj edna ~e{ma i se yverea vo nas dodeka minuvavme. Eden `andarm, koj{to ode{e bescelno naokolu, stegnat izleze pred nas. Po kalliviot prostor pat si nao|avme dosta vnimatelno, vnimavaj}i da ne pogledneme vo ~etata avstriski zarobenici {to si gi perea ko{ulite i gi prostiraa da im se su{at, dodeka tie stoeja so goli gradi na sonce. Be{e prekrasno toplo utro kako vo prolet. Probivaj}i si pat niz redica koli, vrzani kowi i magariwa, kraj volovi {to pre`ivaat, od koi Malata Crvena @ena mnogu se pla{e{e, se najdovme pred izlo`ena grn~arija, kandila za so maslo kako onie vo dreven Egipet, stomni, naredeni ramni tavi i vagani nekoi plitki kolku sad za sapun, a drugi dlaboki kako za lordovski krem, misuri, crepni. Zastanav da poglednam, a `enata na grn~arot se obide da ni prodade.

Nie prodol`ivme, so qubezno tresewe na glavata, me|u redici vre}i polni so p~enica, ja~men, oves, carevka, kraj onie {to prodavaat kompiri, “paprika# 26 , zelki, kromid, sirewe, prodava~i na staro `elezo, stari ali{ta, delovi za plugovi, potkovici, ko`a; sre}avavme selanki {to prodavaa jajca vo ko{nici, dodeka najposle ne stignavme do delot kade {to se prodava vezena obleka.

Tamu ima{e eden {irok sokak, i od obete strani ima{e prodava~i isposednati na zemi, krstnoze, so stokata ra{irena pred sebe. No naokolu i potaka od izlezot odea selanki so bov~i so vezovi staveni na glava. Vo ovie bov~i obi~no ima{e po edna ili pove}e beli ko{uli, izvezeni so {areni boi, {to selankite hristijanki od Makedonija gi nosat vo nedela ili na verski praznici, ili dolama (bez rakavi) {to odi so ko{ulata.

Konzulot ima odbrana zbirka od ovie. Tie bea ~udesni, i nie posakuvavme da nabavime nekoi dobri primeroci, za{to nosiite {to gi nosat makedonskite selanki se najatraktivni. Vo dolgite zimski no}i tie ja predat volnata od svoite sopstveni ovci i tkaat {ajak. Od ovoj bel {ajak se napraveni ukrasenite dolami i navezenite ko{uli. Glavite gi vrzuvaat so rasko{no vezeni darkmi). Ko{ulata zavr{uva na okolu triesetina santimetri od zemjata za da se gledaat {arenite ~orapi, “~arapa# ispleteni vo forma na badem. Na nozete oblekuvaat “opanke#, sandali od ko`a ili od ukrasena ov~ja ko`a, vrzani so vrvki preku stapaloto i glu`dovite. Vo studeno vreme tie nosat, dopolnitelno, dolg ko`uv

26 Avtorot ja upotrebuva srpskata forma za piper (piperki).

111

od ov~ja ko`a dolg do pod kolena. Koga ne vrne tie gi nosat prevrteni so volnata nanadvor. Koga vrne gi prevrtuvaat.

Nie {etavme poleka naokolu, razgleduvaj}i gi razli~nite izlo`eni raboti, u`ivaj}i vo potpolnost, svesni za ukradeniot odmor. Mnogu od prodava~ite na vezeni i pleteni raboti bea tur~inki koi nosat staromoden ne tolku privle~en “ja{mak# preku ustata i ~eloto, pokrivaj}i ja kosata potpolno.

Vakvoto pokrivawe na kosata e tipi~no muhamedansko. @enata hristijanka ~esto nosi {amija so {to si ja pokriva glavata i ustata; no kosata zavr{uva so pletenki koi se gledaat, vrzani so {areni pandelki, po ple}ite me|u ramenicite. Ovoj e najbrziot na~in po koj mo`e da se razlikuva edna hristijanka.

Me|u pazarxiite ima{e ras{etani nekolku Tur~inki {to nosea “~ar{af#, tenko ferexe, obi~no crno, prifateno od sovremenata mohamedanka. Ovaa marama soodvetstavuva so bezformniot izgled na gornata ode`da {to ja nosat na ulica, pove}eto `eni gi pravi prakti~ki neprepoznatlivi, i ka`uvaat deka ~esto gi nosele Mladoturcite vo Carigrad kako apsolutno bezbedno prepravawe, za{to nitu eden mohamedanec ne bi bil ozna~en za vinoven ako javno ÂŁ se dobli`i na `ena.

Zabele`itelni na sekade na pazarot bea Ciganite, ili \upcite. Ovie lu|e gi ima nasekade na Balkanot. Okolu Skopje ima nekolku nivni naselbi. Ma`ite rabotat najmnogu kako amali; `enite, ako ne{to pravat, rabotat kako ~ista~ki. Tie se ubava rasa, osobeno `enite, so izraziti orlovski crti, izraziti crni o~i, i ispravena graciozna stava. Cigankata pretpo~ita haremsko zdolni{te. Ubavo tenko ele~e ÂŁ gi pokriva nabregnatite gradi. [alvarite se {iroki vo jarki crveni boi. Nozete bosi; i tie ili odat bosi ili na nivnite graciozni stapala nosat turski mestrii.

Zevrtuvaj}i ja mojata kamera nastrana mi pojde od raka da slikam edna takva `ena, bez taa da znae, dr`ej}i go svoeto bebe na kolkot na ciganski na~in.

Odevme gore dolu, vnatre nadvor, me|u Albanci so beli ke~iwa, Turci so turbani, tvrdokorni Makedonci so izvezeni dolami, Cigani so piratski izgled, Evrei so fesovi, Bugari so nizok rast vo kafeavi doma{no tkaeni objala, visoki Rumunci (verojatno Vlasi) so visoki astraganski {ubari, Srbi so pleteni {apki od doma{na slama, avstriski zarobenici vo svetlo sivi ne~isti uniformi. Nie bevme prazni~no raspolo`eni, i celosno se zabavuvavme. Malata Crvena @ena si kupi vezeno za na masa kako i edno ralo nalani, pazarej}i se za sekoj {ej posebno, cel polovina ~as, 112

Sl. VII - Pazarot. Proda`ba na vezovi

Sl. VII - Pazarot. Izlo`ena grn~arija

113

spored isto~niot obi~aj od pamtivek.

Eden srpski oficer, so zlatni epoleti i so yve~kawe na sabjata, mina le`erno pokraj nas, nosej}i dve `ivi koko{ki, koi {totuku be{e gi kupil, prefrleni, vrzani za noze, preku ramo. Si pomisliv kakva senzacija bi predizvikal kaj Vajthol; no ovde se ~ini deka nikoj toa ne go smeta{e za neumesno.

Srbinkite so torba vo rakata si probivaa pat niz tolpata, {tedlivo nabavuvaj}i produkti za prez nedelata. Eden ortodoksen sve{tenik so dolga kosa, so kapa bez obod i so r‘|osana mantija, “popot# na nekoe malo selo vo planinite, java{e ka~en na svoeto prgavo planinsko kow~e, so polni disagi. Prodava~i na slatki, {erbet i “boza# (pijalak {to se pravi od proso, omilen me|u Srbite) odea gore-dolu, izvikuvaj}i go ona {to go prodavaat. Naidovme na Konzulot sesrdno pomagaj}i im na edni medicinski sestri pri kupuvaweto. Tie zborlesto ni objasnija za nivnite pazarewa, voinstveno svetnati vo o~ite.

Potoa se vrativme vo bolnicata za da previeme u{te nekolku rani po nozete. I taka na ru~ek.

Sledniot den popladneto bevme gotovi, i Stiv i jas trgnavme na pat po otkritija niz gradot. No ne stignavme daleku. Stiv ima{e neodoliv kopne` za ona {to toj nau~i deka vo Amerika go vikaat “candies# 27 . Minuvavme kraj gr~kata slatkarnica, koga vo izlogot zabele`a tegla so za{ekereni slivi, i kako molwa se najde vnatre. Malku podocna, koga go preminuvavme mostot otkrivme eden du}an kade {to prodavaa maslinki, konzervirani raboti i delikatesi. Sega toj be{e izvonredno sre}en, za{to maslinkite bea u{te edno od negovite ludosti. Du}anxijata zboruva{e lo{ francuski, Stiv podednakvo lo{ srpski. Me|usebno, me|utoa, tie se razbraa. Pojdovme natovareni so plen; toa popladne nema{e pove}e istra`uvawe. Za Stiv otkritieto na maslinkite be{e izvonreden ~in. Na pat za doma toj izede polovina tegla. Be{e strastno vquben vo niv; i, koga dozna deka nikoj od nas ne gi saka ne znam kolku, be{e vistinski razo~aran, i malku se razvedri koga na ru~ekot Malata Crvena @ena mu pritr~a na pomo{, i prizna deka i taa ~uvstvuva sli~en kopne`.

Slednoto popladne [erlok i jas zapo~navme da go istra`uvame stariot del od gradot preku mostot, upatuvaj}i se kon “^ar{ijata# (Bazaar), ja pominavme monumentalnata ~e{ma

27

[e}eri, blagi raboti.

114

ispi{ana so stihovi od Koranot vo spomen na nekoja pobo`na Tur~inka {to ja podarila, koja ni slu`e{e kako me|nik.

Pogre{noto svrtuvawe ne odnese kaj kasapite, kade {to visea obeseni na izmasteni ~ingeli so krv zbieni redici od mr{i.

Nabrzina se nurnavme vo lavirintot na krivulesti, neramno kaldrmisani sokaci polni so {arenilo od lu|e, povremeno turkani od ednata strana od po nekoj raskosten pajton, ili od nekoj ka~en na kow, ili pak od bavna volska kola. Za da znaeme kade odime, odredeni mesta gi zapi{uvavme. Ovde be{e du}anot na Albanecot, koj{to ima{e izlo`eno piramidi od beli }e~iwa. Tuka be{e edna sru{ena xamija. Tuka ima{e eden yid so eden tavanski prozorec so re{etki nad nego. Tamu, pak, nadgroben spomenik na nekoj Svetija.

Ottuka prugore vode{e edna uli~ka do malata crkva, so niska kambanarija nad koja se izdiga{e krst sproti neboto. Sive ovie ni slu`ea kako me|nici, od kade {to si go znaevme patot.

Na edno mesto, pokraj edni napu{teni turski grobi{ta, postojano sede{e edna stara slepa `ena, podavaj}i gi svoite suvi race i izvikuvaj}i dodeka minuvavme: “Milostina, za qubov na Alah#, so zaripnat, krkliv glas, koj{to ~ini{ pa|a{e vrz gluv svet, za{to izgleda nikoj nikoga{ ne ÂŁ podal ni{to.

Vo sokakot kaj ko`uvarite naidovme na pre~ka. Nasekade, na otvoreno pred du}anite, ima{e redici opinci, turski mestrii, prekrasni ko`ni remeni jaki kako da }e krepat fi{eklii, redici edna vrz druga anxari i lovxiski kami vo ko`ni no`nici. Nie se pazarevme zaludno. Protiv nas be{e krenata konspiracija na poka~eni ceni. Bidej}i ne bevme so namera da kupime, ostanavme na toa. Ona {to navistina baravme be{e yvonec za na masa, za da go povikame nasekade prisutniot Entoni. Nikoj od nas ne go znae{e srpskiot zbor za “yvonec#, i na{ite obidi da go opi{eme ona {to go barame, predizvika mnogu krevawe na ve|ite, i mrdawe so glava od strana na du}anxiite koi prodavaa `elezarija, tamu kade {to baravme. Slu~ajno, vo du}anot na eden `elezar, najdovme yvonec za krava, onakov kakov {to se sre}ava vo [vajcarija. Ova ni pri~ini golema radost. Toa be{e to~no ona {to go baravme.

Otprvin so nego bevme mnogu gordi. Toj stoe{e na masata za ru~awe, i Entoni brzo se odyiva{e, bez ogled kade i da be{e. O~igledno toa mu se dopa|a{e. Mo`ebi negoviot zvuk go potsetuva{e na ne{to prijatno. Nekako postepeno, kako da po~na da si go prisvojuva. Po~na da go snemuva od masata.. S¢ pove}e i pove}e stignuva{e vo kujnata. Toj ima{e obi~aj da go narekuva svoj strog pomo{nik i so nego da ne povikuva na ru~ek. Nie se smeevme 115

na negovata ludorija. No, koga po~na da go koristi za da ne krene vo studenoto utro, od na{ite prijatni sni{ta za na pojadok vo sedum ~asot, nekako po~navme da ne go sakame - otprvin pasivno, potoa aktivno.

Eden den toj is~ezna. Nikoj pove}e ne postavuva{e nikakvi pra{awa. Toj ednostavno is~ezna. Entoni be{e neute{liv, no nie site povtorno di{evme slobodno.

Se slu~i na denot otkako go kupivme yvonecot da go otkrieme “ANOT#, golemiot srednovekoven karavansaraj na Skopje.

Barkli i jas skitavme niz ulicata so filigranski du}ani vleguvaj}i vo nivnite du}aw~iwa, posmatraj}i gi ne~ujnite race na obi~no osameniot majstor dodeka ja izviva `icata so sovr{ena ve{tina vo ~udesni spiralni formi, pazarej}i se umilno, kako {to dolikuva koga ~ovek ima rabota so umetnik.

Toa be{e otkako izlegovme od edno od ovie mali zaj~e{ki kafezi koga zdogledavme eden impozanten vlez od kamen od stranata na edna mala vrtenica so niski zbieni mizerni ku}arki, kade {to ko`uvarite go obavuvaa svojot zanaet so ov~i ko`i, sednati krstnoze na otvoreno. Nad vlezot ima{e fasada izrabotena od dolgi delkani kameni blokovi, so visina od dva kata, i na ramnomerno rastojanie probiena so mali ~etvrtesti prozori so re{etki bez staklo, nad koi se izdigaa obli kupoli oblo`eni so olovo, i dupli oxaci, sozdavaj}i ~udesna atmosfera od srednovekovna ubavina {to mu go dava{e zavr{niot namaz na slikata.

Zasvodeniot trem be{e edno {est i polovina metri dolg, i vode{e kon ~etiriagolno dvori{te so zasvoden hodnik otstrana i dovolno {irok za da mo`at da vlezat ~etvorica java~i odedna{ pod negoviot gostoprimliv lad. Od obete strani, po celata dol`ina, ima{e izmaznet divan od kamen. Ovde vo staro tursko vreme sede{e ~uvarot na kapijata, sednat krstnoze, so turban, pu{ej}i nargile, pozdravuvaj}i gi so dostoinstven pozdrav trgovcite {to vleguvaa sledeni od nivniot buluk dobitok natovaren so svili, mirisi, mirudii i nakit. Mo`eme da zamislime kakvi ne prikazni im raska`uvale vo letnata kve~erina na onie {to imale ~est da bidat pokaneti da sednat vo nivno dru{tvo, prikazni za straotiite po patot, za napadi na ilirski banditi, za pirati , za nasilen hara~ na bosanskite banovi ~ii{to tvrdini se nao|aat na glavniot karvanski pravec od Konstantinopol za Raguza 28, za

28 Staroto ime na Dubrovnik.

116

morski ajduci od gr~kite ostrovi {to gi napa|aat galiite na pat za Solun, za nemilostivite Vitezi na Sv. Jovan od Malta, koi ja napa|ale za{titenata flota, za grabe`ite na Normanite, koi “da dade Alah da izginat#, za gordosta na Venecijancite, i nivniot poraz od racete na Vernikot. Vo svoe vreme toj mora da bil najzna~ajnata li~nost. Sega od seto toa ne ostanalo ni{to do ovoj divan od kamen, svetnat od koristewe so vekovi.

Tremot vodi pravo kon golemiot ~etiriagolen prostor srede koj nekoga{ `uborel {adrvan od mermer. Skr{eniot {adrvan seu{te e ovde, no vodata prestanala da te~e. Koga vlegovme vo mirnoto ~etiriagolno dvori{te odletaa bu~no dva sivo-beli gulabi. Sekade naokolu opkru`uva{e zasvoden hodnik, so ~etvrtesti kameni stolbovi krepej}i obli arki od tuli. Prizemjeto, nema somnenie, slu`elo kako skladi{te. Kameni skali od obete strani od kvadranglata ovozmo`uvaat pristap kon gornata zasvodena galerija, od kade {to otvoreni vrati vodea vo mali starinski odaj~iwa, so enormno debeli yidovi i zasvodeni varosani tavani, sekoja odaja ja osvetluva{e prozorec dlabok kako pu{karnica, bez staklo. Trkalezni kamari vo debelinata na yidovite slu`ele kako dolapi. Odaite izgledaa goli i kako zatvorski, no nesomneno vo staro vreme so obeseni zavesi i bogati kilimi od Orientot pru`ale komfor i bezbednost na onie vnatre, koi, koga sakale da raspravaat za biznis, }e gi postelele svoite }ilim~iwa nadvor vo zasvodeniot koridor.

Vo sredniot vek Skopje bilo edno od golemite mesta za sredbi me|u Istokot i Zapadot, i kako rezultat na toa postoela raste~ka dubrovni~ka kolonija. Ovde doa|ale trgovcite od Makedonija, a bile pre~ekuvani od blagorodnite merkatori na pro~uenata Republika. Tri meseci ne bilo nevoobi~aeno vreme da se otsedne vo karavan sarajot, kade {to po voobi~aeniot baven na~in na Istokot, se sre}avale trgovcite, prijatelski zaedno piele kafe, i si razmenuvale dvorski komplimenti pred na krajot da preminat vo biznis.

O~igledno takov zbir od zna~ajni lu|e baralo pridru`ba za odr`uvawe; i, za da se smesti seto toa, odzadi imalo u{te edna kvadrangla, vo koja bile kujnite, prostoriite za slugite, kako i plevni za dveste kowi vo edna ogromna prostorija izgradena kako kripta na nekoja katedrala. Ovde boravele Vlasi tera~i na goveda, kako i vooru`enata pridru`ba koja go pridru`uvala karvanot so dveste ili trista kowi koi go nosele dragoceniot tovar so sol od solanite vo Dubrovnik i Kotor, od {to zavisea isklu~itelno 117

balkanskite narodi; bogatite zlatni brokati, svili i saten od Venecija, po koi kopneeja @upanite, golemite Vojvodi i Pa{ite; tkaeninite, staklarijata, zlatniot i srebreniot nakit od Rimini i Servija, {to Turcite ne mo`ea da go dobijat na drug na~in. Ovie kako zamena bea menuvani za sirovite produkti od Srbija, Bugarija i Makedonija - goveda, volna, ko`i, med, vosok, sirewe, srebrena i `elezna ruda, zlato, olovo, bakar, `iva i kalaj. Toa pretstavuva{e ogromen biznis; i za da se bavat so nego dubrovni~ki kolonii bea rasprostraneti po siot Balkan. Tie imaa vospostaveno kovnici na pari, go sobiraa danokot, otvoraa rudnici, prakti~ki ja kontroliraa vnatre{nata kako i nadvore{nata trgovija od Jadranot do Crnoto More, od Dunav do Egejot.

Toga{ malku e za ~udewe {to tie za sebe gradele takvi ogromni karavansarai kako ovoj golem “An# vo Skopje. Goleminata na dizajnot, prostranosta, izvonrednata jakost na objektot neobi~no ne impresioniraa. Evidentno arhitektot bil so namera toj da trae za site vremiwa. Toj ne se somneval vo negovata trajna poleznost.

I sega site tie ne{ta se mrtvi. Slavata na Dubrovnik ja odnese viorot. Gi nema pove}e negovite trgovski princovi. I samoto ime na Republikata e zaboraveno. Da se poka`e nejzinoto mesto na kartata za pove}eto obrazovani lu|e denes e premnogu golem napor..

“I zamisli ova prekrasno mesto sega se koristi samo kako kasarna pri prekumerna navala na vojska# re~e Barkli. Kako tranzit - ! *

*

*

*

*

*

*

*

Sledniot den be{e Nova godina, 1-vi januari, 1915. Vo slovenskite zemji po~etokot na godinata e najzna~ajniot nastan, i pravilno e da se ispratat ~estitki na site prijateli, i na lu|e {to ~ovek ne gi saka, no saka da gi smiri. No vo Srbija be{e samo osumnaesetti dekemvri spored julijanskiot kalendar, pa taka koga nas ne opsipaa karti~ki kako sneg od site oficijalni li~nosti, pomislivme deka e pril~no {armantno od nivna strana da se setat.

Barkli i jas i eden zalutan Angli~anec, rudarski in`ener od gorniot del na zemjata, taa ve~er ve~eravme so Konzulot.

“Ona {to treba da go zapameti{, kako odgovor, e deka 118

nivniot Bo`i} e slednata nedela, a nivnata Nova godina po edna nedela#, re~e toj. “O~ekuvam neprijatnosti vo Novata godina#, dodade seriozno.

“Zo{to?# rekov jas.

“Zatoa {to Severna Makedonija treba da stane del od Srbija, zvani~no na prvi januari. Narodot }e izleze na izbori za da izberat ~lenovi na “Skup{tinata#.

“No zo{to toa bi predizvikalo neprijatnosti?#

Konzulot se nasmevna i prodol`i da mol~i; no in`enerot, koj{to ima{e oficijalna vozdr`anost, odgovori:

“Zo{to! Bidej}i tie }e bidat obvrzani za regrutacija. ]e gi povikaat mladite za da ja zajaknat sogolenata srpska vojska, a tie ne go sakaat toa. Mnogumina od niv se bugarski simpatizeri. Kako {to se pla{at Mohamedancite da ne gi soberat da se borat protiv nivnite sovernici. Albancite i Ciganite ne sakaat da se borat za nikogo osven za sebe i me|u sebe. Zna~i tuka sme! Prose~niot Makedonec ne e nitu Srbin, nitu Grk, nitu Bugarin. Toj e ona {to mu odgovara na vremeto. Bo`e! Makedonskoto pra{awe! ]e nastane ‘mal pekol’ koga }e po~nat da se molknat kako regruti vo Skopje. ^ar{ijata ve}e vrie od revolt#.

Konzulot se nasmevna seriozno.

“Nacionalnosta vo Makedonija vo golema mera e pra{awe povrzano so verata#, re~e toj. “Edno vreme sive ovie lu|e pripa|aa kon gr~kata crkva, pa taka bea klasirani kako Grci, iako naj~esto tie ne umeeja da ka`at nitu zbor na gr~ki! Potoa srpskata pravoslavna crkva be{e priznata od slo`niot Tur~in, koj{to saka{e da gi razdvoi hristijanite, pa taka lu|eto {to im pripa|aa na ovaa crkva bea smetani za Srbi. Se razbira, Srbite nabrgu po~naa so propaganda za da ja pro{irat svojata crkva; i sve{tenicite od obete sekti po~naa da se tepaat za telata na novoroden~iwata, zapi{uvaj}i gi vo nivnite oddelni u~ili{ta. Potem Bugarinot zame{a raka. Nivnata crkva - Egzarhijata - e ne{to poinakva, i lu|eto {to se “egzarsi# gi smetaat za Bugari. Grcite i Srbite ne ja priznavaat Egzarhijata, pa taka obete crkvi me|usebno se ekskomuniciraat edna so druga#.

In`enerot se podnasmevna na nekoi se}avawa.

“Si spomnuvam za vo staro vreme, ne{to kako pred pet deset godini, skita~ki bandi Komiti preobra}ale celi sela kon gr~kata, srpskata ili kon bugarskata crkva so pomo{ na me~ot#.

Zabele`uvaj}i go mojot za~uden izgled, toj prodol`i.

“Znam. Zvu~i neverojatno. No vistina e. Onie koi ne se 119

preobratile ednostavno bile ograbeni a ponekoga{ i ispoklani od nivnite so`iteli hristijani. Turcite posmatrale i se potsmevnuvale. Toa izvonredno im odgovaralo na nivnata politika ovie hristijani da se qubat na vakov na~in. Po pravilo na vakvite slu~uvawa od ednata ili od drugata strana tie im gledale niz prsti, kako {to im odgovaralo; no koga ne{tata stanuvale premnogu `estoki tie navaluvale vrz obete strani bezrezervno, i taka se slu~uva{e u{te eden makedonski masakar za da ja zgrozi Evropa. Kako li samo Turcite mora da se smeele!#

“No dali ovoj makedonski narod navistina rasno se razlikuva?# pra{av jas.

Na izvesen na~in da, ili ne. Ednostavno, tie se Makedonci.

Pravite Srbi i pravite Bugari se sosema razli~ni rasi. Bugarinot ne e Sloven, iako zboruva slovenski jazik. Makedonskiot e me{avina od albanski, srpski i bugarski, so gr~ki vo krajbre`jeto.

Dijalektot e podednakvo razbirliv i za Srbinot i za Bugarinot.

Vo nego ima malku od gr~kiot. Lu|eto ovde sega velat deka se Srbi; no ako slednata nedela dojde Bugarinot, tie }e bidat Bugari. Vo minatoto obete zemji imale prevlast, i obete polagaat istorisko pravo, no ne i rasno eden na drug. Verojatno praviot sopstvenik e “Vlavot#, kogo voop{tvo nikoj ne go zema predvid, zatoa nemu voop{to ne mu e do toa#.

“Bo`e! Kakva ka{a#, re~e Barkli, podzevaj}i malku, dodeka stanuvavme da si odime. *

*

*

*

*

*

*

*

Sega ve}e imavme nedostig na tutun za lule, od Anglija ni nema{e ni{to stignato. Vo zemjata, se razbira, ima{e dosta tutun {to se prodava{e na kontrabanda, i go probavme i nego. No nikoj od nas ne mo`e{e da go pu{i. Slednata ve~er za ve~erata koga [efot ni soop{ti deka, ete, utroto }e odi za Solun, vedna{ go zadol`ivme pod itno da ni donese {to bilo vo forma na civiliziran tutun {to }e mo`e da go najde.

Toga{ Solun, kako {to podocna se potvrdi, be{e mesto na naj`estoki glasini. Pove}eto od niv gi otfrlivme; no povremeno se ~uvstvuvavme neudobno koga tie potraaja pove}e od edna nedela.

Najnovata prikazna {to ni stigna be{e deka Grcija se 120

nao|a{e vo predve~erjeto da ÂŁ objavi vojna na Turcija, deka 200.000 Grci bile skoncentrirani vo Edrene, spremni da se sjatat preku granica; i dokolku tie go storat toa linijata kon Gevgelija }e bide zatvorena za civilen soobra}aj, i na toj na~in }e ja otse~e Srbija na neodredeno vreme. Toa za nas bi pretstavuvalo seriozna rabota, za{to pove}eto od parite na edinicata se ~uvaa vo banka vo Solun, i }e be{e nevozmo`no da se dobie zlato preku granica {tom edna{ se objavi vojna. Dokolku, zna~i, glasinite bea to~ni, i postoe{e mo`nost da se prefrlime preku Crna Gora, be{e pametno da si go dobieme na{eto zlato {to e mo`no poskoro. Taa be{e pri~inata za patuvaweto na [efot.

Vozot od Ni{ treba{e da pristigne vo Skopje vo pet i trieset utroto, i da trgne za Solun od prilika vo petnaeset do {est.

No ~estopati toj ne pristignuva{e do okolu posle osum, i onie {to ne znaeja za ova ostanuvaa da visat naokolu po studen utrinski vozduh so ~asovi. Nie se nao|avme na edvaj pet minuti do stanicata; i koga nekoj patuva{e so voz imavme obi~aj da go ispratime Entoni da doznae koga pristignuva vozot.

Celi ~etirinaeset dena vozot postojano docne{e; No, se razbira, ova utro se slu~i toj da bide navreme; i [efot, pojaduvaj}i le`erno vo {est i trieset, go propu{ti. Zatoa, koga pristignavme na pojadok go zateknavme so mnogu ovisnata kikiritka.

Prez denot, me|u Srbite se pro{irija glasini deka taa ve~er niz Skopje }e mine voz poln so Angli~anki safra`etki. [to pravele tie vo Skopje se ~ini nikoj ne znae{e; no sekoj be{e dosta qubopiten da gi vidi, za{to niz vesnicite na Balkanot kru`ea najneobi~ni prikazni za nivnite podvizi vo Anglija pred vojnata.

Zatoa, koga ve~erta treba{e da pristigne vozot od Solun stanicata be{e prepolna so qubezni qubopitni lu|e vklu~uvaj}i gi site Angli~ani vo Skopje - Ledi Pexet, Major Morison, g-n ^i~ester od Edinicata na Fondot za pomo{ na Srbija, Konzulot, eden ili dvajca zalutani angliski doktori, i nie.

Be{e prekrasna blaga yvezdena no}; i lu|e lutaa naokolu bescelno vo polutemninata, preku prugata kako {to pravat lu|e na stanicite na kontinentot kade {to nema podignati peroni, dodeka ne go zdogledaat vozot. Toj zastana za polovina ~as, pa se otvorija prozorci i vrati, i zdrvenite patnici se simnuvaa od mra~nite vagoni, za da si gi protegnat umorenite tela i da pobaraat toplo kafe vo stani~niot restoran.

“Koe e ova mesto?# slu{nav kako pra{uva edna `ena so {kotski akcent, dodeka somnitelno yirka{e od vratata na vagonot 121

sproti mene.

“Ova e Skopje# £ rekov, i taka se pretstavivme eden na drug.

Nabrgu okolu nas se sjati celo jato od niv - medicinski sestri vo nivnite uredni uniformi, ubavi, zdravi, naizgled sposobni `eni, nosej}i ja so sebe starata poznata atmosfera na red i ~istota, atmosfera koja nie, borej}i se so Avgievite plevni 29 na srpskata neefikasnost, re~isi bevme ja zaboravile.

So drugarstvoto na profesijata site nie vedna{ stanavme prijateli. Tie ni rekoa deka bile Edinica na {kotskite `eni, i deka odat za Kraguevac. Tie ne nau~ile da go izgovoruvaat pravilno, no nie znaevme na {to mislat. Tie bea mnogu gordi na svojata Edinica, mnogu gordi {to se [kotlan|anki, `elni da doznaat kakvi uslovi gi o~ekuvaat za da se spravat. Ni raska`aa za koli~inata na oprema {to ja nosele, brojot na kreveti {to go predlo`ile za rabota, vidot na rabota {to se nadevale da ja obavuvaat. Da gi slu{a{ kako razgovaraat za nas be{e kako goltka vino, nekako umorni, nekako preraboteni, spremni da pomislime deka originalnata ostrica na na{iot potfat malku se izzabila.

Potem edna mnogu seriozna, sitna, trkaleznoobrazna `ena navali vrz Barkli i vrz mene. Taa be{e edna od doktorkite odgovorni za Edinicata. Ni postavuva{e pra{awa, mnogu umni qubopitni pra{awa, na koi odgovorivme najdobro {to mo`evme. Vnimatelno go bele`e{e ona {to go ka`uvavme, so vnimatelnost na u~itelka pri ispit. Taa be{e tolku seriozna {to za malku da se nasmeam.

No se vozdr`av spomnuvaj}i si za ogromniot problem protiv koj se bori. Najva`no be{e taa da doznae. Nie £ raska`avme s¢ {to mislevme deka }e £ pomogne. Najposle go ostavi bele`nikot nastrana, ni se zablagodari na nejze sopstveniot vnimatelen na~in, i ja spra{ti nekade vo mrakot da se pogri`i za ne{to so uverenost na potpolna sposobnost.

Nikoga{ ne £ go doznav imeto 30. Imam ~uvstvo deka taa umre tamu nekade koga zavladea epidemija. No dali umrela ili ne, potpolno sum uveren deka golem del od izvonredniot uspeh na ekipata be{e nejzina zasluga.

Koga taa si zamina nie se vrativme kaj sestrite, sobravme

29 Od gr~kata mitologija, Avgij kral na Ilis vo Grcija, ~ii{to plevni ne bile is~isteni so godini.Zabele{ka na preveduva~ot.

30 Mo`no e taa da bila Elsi Inglis, doktorka [kotlan|anka, edna od osniva~kite na Bolnicata na {kotskite `eni (zab. na prev.)

122

eden kup od niv i gi odvedovme vo restoranot kade {to se nasladuvaa na `e{koto kafe i kifli {to po dvanaeset ~asa vo voz bea pristojna hrana koja dobro im dojde. Otkako vidovme deka `enata na {ankot im dade trieset dinari za edna funta, namesto dvaeset dva kolku {to ima{e namera, nie si zaminavme, po`eluvaj}i im dobra sre}a. Potoa pojdovme da go pobarame Konzulot, pretpostavuvaj}i deka ima ne{to, zatoa {to toj se odnesuva{e mirno na misteriozen na~in, {to go prave{e sekoga{ koga privremeno go odlo`uva{e svoeto prijatelsko dr`ewe i zazema{e oficijalen izgled. Poznavaj}i gi dobro simptomite, sekoga{ ne zanima{e da se obideme da doznaeme {to be{e pri~inata za seto toa. Pro{etavme po dol`inata na vozot, pa taka, tragaj}i po nego, dodeka ne stignavme sproti edni zatvoreni vagoni niz ~ii{to prozorci se poddavaa glavite na izvesen broj ma`i, o~igledno civili.

“Lele, Bil, ako ona ne e nekoj britanski oficer {to odi dolu potpolno otvoreno vo uniforma#, slu{nav kako veli eden ma` so iznenaden, nekontroliran glas.

I potoa zagatkata se razjasni. Akcentot, slabite, mazno izbri~enite lica na ma`ite potpolno ja odgatnaa pretstavata. Toa be{e ~eta od britanski sini bluzi, apsurdno prepraveni vo konfekciska civilna obleka, isprateni vo Belgrad za da bide `e{ko za avstriskite monitori na Dunav.

Tie bea pod komanda na eden “trgovski patnik#, ~ii{to pisma pristignaa do Konzulot vo vre}ata od F.O 31 , so adresa “Kapetan R.H.# na niv. Toa povtorno be{e prikaznata so “na{iot g-n Braun#.

Go zateknavme kako zboruva so Konzulot. So sebe toj nose{e trieset toni eksploziv - “mustri# gi nare~e toj. Tie bea so etiketi “Paprika - luta stvar#, ni re~e so tivok {epot.

Paprika e crven piper, nacionalen dodatok na jadewata vo Srbija, pa taka vo potpolnost u`ivavme vo {egata, iako znaevme deka Avstrijcite nema da go sporat toa. Se razbira, prepravaweto be{e o~igledno za sekoj. Sekako toa ne be{e so namera da zala`e; no Grcija seu{te be{e, barem teoriski, neutralna dr`ava, i da dozvoli borci da minuvaa drsko niz nea bi se smetalo za lo{ ~in.

S¢ dodeka, ete, tie vlegle kako civili, oficijalnite vlasti nemale nikakva zabele{ka.

No da rezimirame. Dodeka zboruvavme so grupata na Konzulot, eden vesel mal ~ovek, so {kotska kapa i so sli~en akcent, se

31 Forin ofis - Ministerstvo za nadvore{ni raboti

123

izdvoi, pra{a za mene, re~e deka e zadol`en za {kotskata edinica, i mi podade pismo. Go otvoriv so netrpenie, i doznav deka e od na{iot prijatel na Malta, vo koe ne izvestuva deka gi primil pette funti, i ni ja pra}a prvata pratka so tutun za {to go pra{av nositelot na pismoto.

Koga Barkli i jas razbravme za ova puknavme od radost. S¢ drugo be{e zaboraveno. Prakti~no nie bevme pri kraj so na{ite rezervi, i ova be{e kako mana 32 vo divina.

“Poka`ete ni ja stokata#, izviknavme od radost, mislej}i deka go ima paketot vo vagonot.

“Sekako#, re~e toj. “Toj e odzadi vo baga`ot na edinicata#.

Po toa ne poplati golem strav. Nie gi poznavavme Srbite. Toj ne. Toj misle{e deka seu{te e vo Glazgov, kade {to paket vo furgonot mo`e da se najde vedna{. Znaevme deka {tom edna{ ne{to e von pogledot, nikoga{ ne mo`e da se pronajde. Pa taka, poprili~no ni se slo{i od maka koga po~navme da barame. Se razbira, be{e beznade`no. Ne mo`evme da go pronajdeme duri ni baga`ot na edinicata. Nema somnenie toj se nao|a{e nekade vo Srbija, i so nego i na{iot dragocen tutun. Maliot ~ovek dlaboko se izvinuva{e. Toj se ponudi da prebara vo Ni{ vedna{ {tom stignat. Toj veti {tom go najde, da ni go isprati po specijalen glasnik. Navaluva{e da go zememe siot tutun {to go ima{e, kako za du{a. Be{e bespolezno.

A nie apsolutno neute{ni. Nemavme tri ~isti za da go li{ime od negoviot sopstven tutun, znaej}i deka po seta verojatnost negovite pratki }e se zagubat isto taka. Celata epizoda stavi kapak na na{ata ve~erna zabava. Se pozdravivme so site niv, i gi isprativme nata`eno. Potoa se vrativme vo na{eto smestuvali{te i go prokolnuvavme [kotlan|anecot. Ne izlude ~uvstvoto deka skapoceniot tovar sozdava{e kariera niz Srbija, gi odmina pravite sopstvenici koi{to kopneeja po nego. Slednoto utro [efot uspea da go fati vozot za Solun, ponesuvaj}i ja na{ata nasobrana po{ta; i nad ekipata se spu{ti spokojna mirnotija.

Po edna nedela tutunot se pojavi v red, i na [kotlan|anecot mu prostivme.

32 Hrana ~udotvorno dostavena na Izrailite na nivniot pat niz divinata.

Zabele{ka na preveduva~ot.

124

G L A V A VII NA BO@I]

Golemiot Bo`i}en pana|ur - “Grad# i prekrasna gletka - Gletka vrz planinite - Zo{to maliot debel ~ovek naleta na stra`ar - Muslimanski svetii - Ceremonijalno piewe na kafe so eden Svetija - Srpski Bo`i}, da ne go zaboravime Badnik, Polas nik i pe~eno prasence - Iska~uvawe do edno planinsko selo - Turski grobi{ta - Malata Crvena @ena i Damata so `olti ~orapi - Ve~era vo Drinoski 33 i Bo`e ~uvaj go Kralot.

Vo Srbija be{e nedelata pred Bo`i}, i podgotovkite za golemata gozba ve}e se zabele`uvaa. Vtorni~niot pazaren den be{e najgolemiot vo godinata. Na toj den site selani na so kilometri od okolu gi donesoa svoite najdobri produkti, nivnite najubavi vezovi, nivnite naj{areni batanii, so nade` deka }e naidat na dare`livi kupuva~i koi bi gi obezbedile so pari za nivnite bo`i}ni nabavki vo gradot. Konzulot mi re~e deka e izlezen da pronajde odredeni odbrani vidovi vezovi koi obi~no se pojavuvaa vo ova vreme, ili na Veligden; pa taka toa utro {etavme zaedno gore-dolu, razgleduvaj}i no ni{to da kupime. Taa zada~a mu be{e prepu{tena na eden od albanskite gavazi (konzularni slugi), ili na glavniot dragoman (tolkuva~), Baraka, mal {panski Evrein, koj umee{e da se cenka i da izdejstvuva najpovolna zdelka od koj bilo od nas.

Se ~ini deka polovinata od medicinskite sestri od Ekipata na Pexet bea na pazarot. Tie pa|aa vo trans po nekoi narodni nosii, i postojano ne povikuvaa da go potvrdime nivniot izbor, i da ja sni`ime cenata {to ja baraa takanare~enite prodava~i.

Be{e vidno deka pazarot stanuva{e poskap poradi prisustvoto na angliskata zaednica, na {to nekoi od Srbinkite, slu{navme pod-

33 Zrinski

125

ocna, stra{no se `alele.

Konzulot ne mo`e{e da kupi ni{to. “Po Bo`i} tie }e bidat mnogu poeftini#, re~e filozofski, znaej}i deka }e mo`e da pri~eka. No nekoi od sestrite ne mo`ea da ~ekaat. Nivnite dogovori prestanuvaa vo fevruari i barem polovinata imaa odlu~eno da se vratat vo Anglija. Prirodno, zaradi toa tie bea `elni da priberat {to e mo`no za vremeto {to im ostana na raspolagawe.

Taka, tie si dozvoluvaa da gi istri`at te{ej}i se so pomislata deka duri i so poka~enite ceni vo Anglija tie }e bidat evtini. *

*

*

*

*

*

*

*

Barkli i jas taa nedela se menuvavme koj }e bide hirurgoperator, i koj bilo da ne be{e na dol`nost toj iznao|a{e mo`nost da zavr{i so rabotata vo bolnicata do vremeto za ~aj. Taa nedela jas bev sloboden; i bidej}i ne{tata stivnaa, po nekolku dena srediv da pojdeme so Konzulot na razgleduvawe. Toa be{e mo`nost {to ne smee{e da se propu{ti, za{to toj be{e verziran vo mudrosta na Orientot, rudnik od informacii za s¢ {to e tursko.

Na{ata cel za toj den be{e edna stara hristijanska crkva so pro~uen ikonostas; i, dokolku ni ostane vreme potoa, bevme so namera da pro{etame po “Grad#, kako {to ja narekuvaa starata turska tvrdina.

Vo Skopje tvrdinata dominira nad s¢. Samiot grad le`i vo sredinata na triagolna ramnica, so planini nasekade naokolu.

Vo ovaa ramnica, nadvisnata nad rekata, strmno se izdiga visoko brdo; i na ova brdo se nao|a tvrdinata. Jasno e deka gradot rastel postepeno pod zakrila na brdoto, i nemu mu ja dol`el svojata polo`ba, navistina, blagodarenie na brdoto koe mo`elo da e utvrdeno, i pred naletot na modernata artilerija vo staro vreme gradot go pravel skoro neosvoiv. Be{e o~igledno deka mestoto bilo izbrano zaradi negovata ogromna ja~ina. Vardar, koj te~e tokmu pod nejzinite yidini, ja pravi bezbedna vo slu~aj na nedostig od voda, taka {to ako e dobro snabdena i so vojska, nemalo pri~ina, vo staro vreme, zo{to da bide osvoena. Tuka mora da postoela tvrdina u{te od pamtivek. Sekoga{, vo koe bilo vreme od stariot grad se gledaat nejzinite utvrdeni beli yidini, i ~estopati, koga beznade`no }e se zagubevme vo turskiot del, }e zaplovevme kon nea i povtorno }e se najdevme vo poznata zemja.

126

Vrvej}i preku mostot na Vardar toa popladne poglednavme nakaj nea, tamu izvi{ena, vozdu{esta vo sivinata.

“Mislam#, re~e Konzulot, “podobro }e bide prvo da ja razgledame crkvata, vo maloto mestence mnogu brgu se stemnuva#.

Taka odevme poleka po strmata ulica kon vrvot na brdoto, dodeka ne stignavme do razurnatite yidini na golemiot bastion na tvrdinata izgradena vo vizantiski denovi. Potoa svrtivme preku stariot pazar, pokraj ku}ata na grn~arot, dol` eden slep yid.

“Ova e crkvata#, re~e Konzulot.

“Ne gledam nikakva crkva#, rekov jas.

“Ne. Sepak }e ja vidi{ za moment. Vo muslimanskite zemji na hristijanite ne im bilo dozvoleno da gradat impozantni crkvi, iako muslimanite sekoga{ bile potolerantni od hristijanite#.

Dodeka zboruvavme toj vleze vo edna vratni~ka vo yidot i se najdovme vo edno poplo~eno dvori{te. Mala drvena kambanarija, na vrvot so krst, se nao|a{e to~no nad vratni~kata. Na sprotivnata strana na dvori{teto ima{e nekolku grobovi, blizu do edna niska avlija so kamari pokrieni so crveni |eramidi, pod koja se spu{taa ovalni skali kon vratata od crkvata, pravej}i ja crkvata skoro podzemja. Vo vlezot na edno pango ima{e naredeno sve}i, {to vernicite gi kupuvaa i gi palea pred ikonite na svetecot. Samata crkva be{e male~ka gradba, koja zbira{e verojatno stotina lu|e.

Nema{e klupi, no kraj yidovite ima{e redica, mnogu izli`ani od sedewe drveni sedi{ta, a odzadi ima{e re{etki zad koi sedea `enite.

Samata crkva ne be{e so nikakvi arhitektonski pretenzii.

Taa be{e temna, slabo osvetlena prostorija. Ona {to ja prave{e pro~uena po cela Srbija, me|utoa, be{e ikonostasot. Ova be{e najubavata izrabotka od izrezbareno drvo, potemneto od patinata na vekovnoto traewe, na koj bea izrezbareni preku trista bibliski sceni po~nuvaj}i od Edemskata gradina pa do Raspetieto i Simnuvaweto. Za toa se zaslu`ni trojca bra}a, i toa bila rabota od preku trieset godini.

Toa be{e ne{to ogromno, tolku nadmo}no vo malata crkvi~ka, {to ja stesnuva{e i dominira{e. Mo`ebi poradi nekakov potsvesen voshit sve{tenicite izobesile mali gizdavi ikon~iwa od vizantiski svetci preku celata dol`ina, kako da sakaat da go napravat pomalku impozanten, podru`equbiv.

Koga vlegovme vo crkvata taa be{e prazna, osven eden osamen sve{tenik vo agolot. Za celo vreme dodeka go razgleduvavme ikonostasot, toj prodol`i so svojata slu`ba so `aloven re~itativ, 127

povremeno premestuvaj}i se od edno mesto na drugo, mavtaj}i so ~udesno izrabotena srebrena kadelnica vo koja ~ade{e temjan, voop{to ne obrnuvaj}i vnimanie na nas.

“Misli{ deka e navreden so na{eto prisustvo?# rekov jas.

“Da ne go voznemiruvame?#

“Voop{to ne. Ednostavno toj ne znae deka nie postoime#, odgovori Konzulot.

Go posmatrav vo negovata rasko{na ode`da, negovata izmrsena brada {to mu pa|a{e na gradite, negovata dolga seda kosa vrzana vo svinska opa{ka odzadi, op{tiot vpe~atok od izvalkanost {to go ostavaa liceto, racete i noktite; i dodeka gledav ~uvstvuvav deka gledam vo voskresenie - za{to li~nosta gi reproducira{e to~no onakva kako {to se sre}avaat vo stari iluminirani srednovekovni rakopisi, koi otslikuvaat poznati vladici, svetci i ma~enici na crkvata, vo ranite hristijanski vremiwa.

“Zo{to pobo`nosta odi so ne~istotija vo ovaa zemja?# pra{av, {tom povtorno izlegovme na ulica.

“Of, pa. Na{ite srednovekovni vladici ne bile ni{to po~isti, i nie obajcata poznavame univerzitetski profesori koi ne bea ne znam kolku ~isti. Po s¢ ~istotata e otkritie na 19-tiot vek.

Samo muslimanite se ~isti na istok#, re~e Konzulot tolerantno.

Razgovaraj}i taka go preminavme mostot i vlegovme vo tvrdinata (Grad). Toa be{e {iroko prostrano mesto so razli~ni zgradi kako kasarni, i eden golem kvadraten prostor vo koj bi mo`ela da manevrira edna brigada. Nejziniot bolni~ki del ne ne interesira{e. Ona {to sakavme da go vidime od nejzinite bedemi be{e zao|aweto na sonceto, za{to od pozdravniot plotun na stariot rimski bastion pogledot vrz gradot i okolinata be{e ~udesen. Nasekade naokolu pod nas bea {ilestite kupoli i minariwa, privle~nite nepravilni ulici, malite dvor~iwa vo senkite od drvja okolu ku}ite so crveni pokrivi vo turskiot del, niz kade {to {irokiot Vardar zmiulesto se izviva{e so brzi svioci na jug kon linijata na ramniot horizont. Na sekade, po polite na gradot, se gledaa ~udni neramnomerno na{areni beli prostori, {to gi prepoznavme kako turski grobi{ta, tolku karakteristi~ni za mestoto.

Potoa, dodeka okoto {eta po podno`jata na planinite, kon sever i kon zapad i na istok, pogledot zapira vrz planinite. Na istok ottaka Kumanovo bea onie na bugarskata granica. Na sever se nao|a golemata crna planina na Skopska Crna Gora - sega senkite na klisurata prekrieni so sneg. No, toa be{e zapadot od {to 128

se iskri pogledot, ti se stega grloto; za{to tamu na zajdisonce se prostiraat vencite na planinata [ara obviena so ve~en sneg, nad koi{to kulminira eden ogromen sinobel vrv kako {e}erosan somun - vrvot Linboton 34 - rastreperena ubavina vo maglovitost, rumena od son~evata kve~erina, ~udesno li~ej}i na pro~uenata Fuxijama, vo sredniot ostrov na Japonija, viden koga se isparuva ju`no od Jokohama rano nautro.

Vo Skopje ~ovek e sekoga{ obzemen od ~uvstvoto na tie sinobeli planini {to gi krevaat svoite vrvovi kon neboto; i ~estopati podocna, koga ~ovek se ~uvstvuva deprimiran, od pogledot vrz niv, videni od nekoja neo~ekuvana valkana ulica, ne prolazuvaa trpki od vozbuda {to za mig go vozdiga{e ~oveka od natrupanata mizerija na sega{noto vo ve~noto, nepromenlivoto. Za{to planinite, osobeno onie pokrieni so sneg, nekako go pravat ~oveka da se ~uvstvuva mal, minliv. Tie se tolku dostoinstveni, tolku ~isti, tolku postojani, tolku negibnati od vremeto, taka {to vo nivno prisustvo malite aferi na ~oveka se ~ini se topat do nezna~itelni razmeri. ^uvstvuvaj}i go ova, na ~oveka mu stanuva jasno zo{to Grcite go ustoli~ile Zevs na visokiot Olimp. Toa e priroden zaklu~ok. *

*

*

*

*

*

*

*

Skopje e grad na mnogu xamii; no vo na{e vreme site tie bea napu{teni, za{to pove}eto od bogatite Turci po prispojuvaweto si zaminale. Zaradi toa Srbite po~naa postepeno da gi prenamenuvaat pretvoraj}i gi, dodeka bevme tamu, vo voeni skladi{ta, vo kasarni, ili kako pribe`i{ta za smestuvawe na onie {to prebegnaa od Severna Srbija pred Avstrijcite.

Prakti~no sekoja xamija bila podignata vo se}avawe na nekoj “Svetija#, i grobot na svetecot sekoga{ pridodaden kon xamijata. Skopje be{e polno so vakvi “Svetii# vo site vidovi neo~ekuvani mesta, za{to ne sekoj svetija imal xamija vo negovo se}avawe. Eden takov grob ima{e vo samata tvrdina.

Po pravilo Srbite bea mnogu pedantni tie da se so~uvaat od skrnavewe, i takvite koi bile povrzani so xamija sekoga{ bea ~uvani zaklu~eni pod katanec, taka dokolku nekoj saka{e da vidi

34 Quboten

129

nekoj od niv treba{e da go bara ~uvarot.

Re~isi od sprotiva na vlezot vo tvrdinata se nao|a{e najimpozantnata xamija, koja nesomneno za vreme na slavnite denovi od turskoto vladeewe bila pod slu`ba na pa{ata. Na vra}awe od tvrdinata se obidovme da vlezeme, no ja zateknavme zamandalena.

Poglednuvaj}i od zadniot prozorec zabele`avme deka be{e polna so tene}iwa so gazija. Togaj si rekovme da go pobarame grobot na svetijata. Toj se nao|a{e vo gradba vo forma na kube vo neposredna blizina. Se obidovme da ja otvorime vratata. Taa be{e zaklu~ena.

Celo vreme srpskiot stra`ar {to gi ~uva{e tenekiwata so gazija ne demne{e somnitelno. Koga se obidovme da vlezeme vo grobnicata za nego toa be{e premnogu, i ni prijde so postaven bajonet, opomenuvaj}i ne na lokalen dijalekt od koj Konzulot ne razbra ni{to. O~igledno toj be{e novajlija i be{e zbunet od mojata uniforma. Zaludno se raspravavme so nego. Toj ne saka{e da se rasprava so nas.

“I komi~nata strana od toa e {to toj zboruva bugarski dijalekt#, re~e Konzulot.

Ostanatiot del od stra`ata po~naa da se pribli`uvaat dosta namurteni. Be{e o~igledno deka }e morame da si odime.

Vo toj moment, me|utoa, naide eden debel ~ovek vo civilna obleka {etaj}i zad agolot, go prepozna Konzulot, mu se obrati na germanski, i dozna vo {to e rabotata.

Odedna{ toj izgleda mnogu se naluti, i zavrtuvaj}i mu se na stra`arot go napravi puzder, narekuvaj}i go budala, sin na budala, tatko na budali, maska, bez ponos i pretci, nitu pak so nade` za potomstvo. Toa be{e izvonreden primer na karawe, i stra`arot vidno premale.

Toj go informira deka nie sme Englezi 35 od golema zemja preku more koja{to e prijatelka na mala Srbija, i deka stra`arot ÂŁ nanel straotna navreda so toa {to ne spre~il. Potem toj dodade deka sekoj vistinski Srbin }e go znae{e toa, i deka toj evidentno, be{e samo glupav Bugarin.

Sega stra`ata postepeno po~na da se topi, obiduvaj}i se da izgleda kako stra`arot da nemal ni{to so niv. O~igledno denot be{e osvoen. Stra`arot vedna{ dojde so vojni~ki pozdrav, se zavrti i odmar{ira. Li~no mene mi be{e mnogu `al za nego, toj be{e

35 Angli~ani

130

vo potpolno pravo.

Sega debeliot ~ovek go obzede nenadeen mir. Od raskrakan misir se pretvori vo razgugana gugu~ka.

Dali sakavme da ja vidime xamijata? Dali sakavme da ja vidime grobnicata na svetijata? Nie treba{e samo da naredime.

Od nekade od pazuvite izmolkna ogromen klu~, golem kako nekoe sekir~e, i se upati kon grobnicata. Nie poleka go sledevme, za{to navistina ne sakavme da ja vidime neznam kolku. No toj insistira{e, po~uvstvuvavme deka }e morame da mu udovolime. Toj {iroko ja otvori vratata so veli~estven pokret.

Toa be{e male~ka zasvodena prostorija, so varosani yidovi. Vo sredinata be{e grobnicata, sarkofag vo forma na starinska lulka, pokriena so pokrov od rasko{no sino kadife, obrabeno so te{ko zlatno girlanto so golemi zlatni resi. Kaj glavata od grobnicata ima{e ogromen fes. Ima{e postaveni ~etiri mesingeni sve}nici, po eden na sekoj agol.

“Vo tursko vreme na niv bi gorele sve}i#, re~e Konzulot.

“Kolku neobi~en fes#, rekov.

“Of, toj! Toa e bekta{ki fes. Svetijata mora da mu pripa|al na dervi{ki red na Bekta{ite, edna od tajnite sekti, i edna od najmo}nite#.

“Kako Vi se ~ini da pojdete i da posetite nekoj vistinski `iv Svetija## dodade toj.

Pri spomnuvaweto na predlogot jas skoknav od radost, i zboguvaj}i se so ~uvarot na grobnicata se spu{tivme po najniskoto pat~e vo turskiot del, niz sokakot na ortomarite, potoa niz kaj kolarite, i niz kaj yvon~arite dodeka ne izlegovme na glavnata arterija na ~ar{ijata - ulicata koja{to bila pokriena pred da dojdat Srbite.

Odevme po nea, nadoeni so atmosferata na mestoto, odej}i na vistinski orientalen na~in poleka srede pat, kako vremeto da ne be{e bitno.

Kako {to odevme seriozni ma`i so turbani ne pozdravuvaa so dostoinstven naklon i nasmev. Evidentno, vo turskiot del Konzulot be{e dobro poznat - “Salaam effendi bey - Salaam aleikum# 36. Postari ma`i isposednati krstnoze vo otvorenite kafeani, pu{ej}i nedogorlivi cigari, ili igraj}i {ah, povremeno go krevaa pogledot dodeka minuvavme. Prodava~i na {erbet i boza se motaa naokolu

36 Pozdravot Gospodov neka bide vrz tebe.Zabele{ka na preveduva~ot.

131

vikaj}i. Na sekoj agol po nekoj prodava~ na blagi raboti ima{e svoe tezge. Evrei, Grci, Albanci, dervi{i na razli~ni redovi, `eni so ferexiwa, axii so zeleni turbani od Meka, {eici i drugi svetii se sre}avaa nasekade. Ako ne namine{e po nekoj srpski `andar ~ovek bi pomislil deka e pod vlast na Tur~inot.

Konzulot odedna{ zapre.

“Toa e nekade ovde#, re~e poka`uvaj}i na eden yid so plitari na agolot od edna strani~na vrtenica.

Capkaj}i poleka stignavme do edna niska ku}a so izvitkani `elezni re{etki na ednata strana.

“Ova e grobnicata na svetijata za koja se gri`i Baba kogo odime da go posetime#, re~e toj.

Poglednavme vnatre, i vidovme grob osvetlen so sve}i, ne{to podoteran odo{to onoj koj {totuku go napu{tivme, opkru`en so `elezna ograda na koja ima{e izobeseno razli~ni lenti od hartija.

“Ovie se molitvi za svetijata, stihovi od Koranot, {to tamu gi stavile posetitelite molej}i go da gi izlekuva od nekakva bole{tina#, objasni Konzulot. Nekolku ~ekori potaka dojdovme do poplo~eno dvori{te, vo senka na eden ~inar so mermerna ~e{ma so voda do nego. Sproti ~e{mata se nao|a{e edna mala zgrada so veranda i koga pristignavme eden pomo{nik gi doteruva{e fitilite od obesenite lambi vo forma na ~amci koi visea od verandata, da bidat spremni na zajdisonce.

“Ova e ‘Te}e’, edna vrsta mal manastir ili boravi{te na Baba, ~uvarot na grobot, koj tuka `ivee so svoite eden ili dvajca u~enici. Se pra{uvam dali svetijata e doma. Toj mi veti pred nekolku meseci deka }e me poseti, no ne go imam videno nekolku meseci otkako go vidov za posleden pat#, re~e toj.

Kako {to zboruva{e zgaznavme na goliot drven ~ardak, a izme}arot pristigna da ne pre~eka. Na na{eto pra{awe toj ni odgovori deka svetijata e vnatre; pa taka po~navme da se sobuvame. Skornite na Konzulot so vrvki bea lesni za sobuvawe; no moite crni gumeni ~izmi duri i so ponudenata pomo{ od izme}arot, ispadnaa mnogu pote{ki. No sepak, nie dvajcata uspeavme da gi sobueme; i po ~orapi prodol`ivme niz eden mal vlez vo priemnata odaja

Ova be{e pravoagolna prostorija, oblo`ena so pocrneto drvo, osvetlena od tri strani so mali pravoagolni prozorci, predniot gleda{e na ~ardakot, ostanatite vo mala gradina odzadi. Po temnoto svetnato du{eme ima{e rasposlano ko`uv~iwa od ovci; a 132

okolu tri strani od odajata ima{e nizok divan edno osum in~i 37 od podot, nareden so dolgi pernici pokrieni so platno vo sini i beli kocki.

Sednat krstnoze na divanot vo agolot vo dlabo~inata sede{e svetijata, komu mu bev ceremonijalno pretstaven na pompezen na~in od Istokot. Po ova sednavme. Jas sednav krstnoze na divanot desno od Baba, Konzulot od negovata leva strana, drug posetitel, koj dojde posle nas, malku podaleku od levata strana na Konzulot.

Koga vlegovme toj pu{e{e cigara. Na du{emeto pred nego ima{e mal pravoagolen mangal od mesing; i ottamu izme}arot izvadi usviten `ar so ubavo izrabotena ma{a, i ni go podade sekomu od nas za da si gi zapalime cigarite.

Otkako zavr{ija ovie preliminarni ne{ta, Konzulot i svetijata, vidno stari prijateli, se vpu{tija vo `iv razgovor, a jas, pak, se zabavuvav posmatraj}i ja sredinata.

Odajata premnogu mi se dopadna. Po grmadata od ne~istotija na koja vo posledno vreme naviknav, nejzinata stroga bleskava mona{ka ubavina mi dojde kako neo~ekuvan {arm. Nekolkute ov~ji ko`uv~iwa na du{emeto ja istaknuvaa negovata svetnata ubavina.

Neobi~niot ukras so dijamantski monistra preku celiot tavan se ~ini be{e praviot dekorativen duh za odajata. Duri i trkaleznoto limeno }umbe kako kube srede odaja, so borija so koltuci, ne izgleda{e deka ne e namesto. Otsustvoto na stolici i masi sozdavaa ~uvstvo na prostornost.

No voglavno toa be{e samiot svetija {to me interesira{e, sednat vo temna mantija, mnogu mudar, so negovite tenki race, so negovoto temno visoko aristokratsko lice so brada, so nacuclena `olta kapa kako kube, okolu koja ima{e kafeav turban. Toa be{e prekrasno staro dostoinstveno lice, smireno so mir na suverenost, neizbrazdeno od silniot napliv na nastani okolu nego, neizvalkano od svetot. O~ite bea o~i na dete, polni so verba, verodostojni.

Toa be{e ~udno privle~no lice.

Pred da vlezeme verojatno pi{uval, za{to alatite za toj zanaet bea okolu nego, hartija, stilo, {i{e indisko mastilo, plitok sad so voda. Pretpostavuvam deka pi{uval soodvetni stihovi od Koranot na lenti hartija, koi {to gi kupuvaa onie {to barale zdravje na grobot na svetijata, za da gi {titat od sekakvo zlo.

37 1 in~ = 2.54 sm.

133

O~igledno ova be{e negov glaven izvor na prihodi, i neosporno starecot imal dlaboka verba vo nivnata efikasnost. Jas bev pretstaven kako angliski ekim (doktor), i toj vedna{ me prifati kako brat lekar, iako od vidno ponizok rang.

Na negovoto u~tivo pra{awe za toa kolku mi se dopa|a Skopje, odgovoriv so formulata izlitena od vremeto: “Vozduhot e ~ist, zemjata dobra, a vodata izvonredna#.

“Ah, da#, odgovori toj brzo. “Zemjata e kako mo{us; no lu|eto {to `iveat na nea ja ispoganija kako erusalimski ku~iwa#.

Dali toj misle{e na Srbite ili ne, te{ko be{e da se ka`e.

Negoviot um be{e tolku odvoen, mo`no e toj i da ne znael za nivnoto dominirawe.

Sega izme}arot mu prijde so ubav star kafeav poslu`uvalnik, na koj ima{e ~etiri mali filxani kako i pribor za varewe kafe.

Od poslu`uvalnikot toj zede malo bakarno |ezve polno so voda, vo forma kako dupla ~a{a za dr`ewe jajce, so dolga ra~ka. Vnimatelno go stavi |ezveto me|u svitosaniot `ar vo mangalot, i po~na da vari kafe, koe koga be{e gotovo go sipa{e vo ~etirite filxani.

Dodeka pomo{nikot go slu`e{e kafeto go posmatrav Konzulot. Toj go zede filxanot so desnata raka, otkako prethodno so prstite si gi dopre usnite i ~eloto vo znak na blagodarnost.

Koga mi dojde mene red jas go storiv istoto.

Konzulot mi se nasmevna.

“Go pie{ so edna ili so dve goltki, brzo, za da poka`e{ kolku mnogu ti se dopa|a#, re~e toj. “Ne smee da ima vle~kawe. Toa bi zna~elo deka ne e dobro, i bi bilo neu~tivo#.

Vsu{nost toa be{e izvonredno, {to be{e malku za~uduva~ki, za{to vo toa vreme vo Skopje prakti~no nema{e sade kafe, toa {to se prodava{e se sostoe{e voglavno od pe~ena p~enica. Otkako zavr{ivme so ceremonijalot se vpu{tivme vo nevrzan razgovor. Razgovorot na starecot pretstavuva{e izvonredna me{avina od fakti, fikcija i iskrivena istorija. Si spomnuvam ni raska`a dolga prikazna za “Iskander# (Aleksandar Veliki), i “Darija# (Darij), eventualno smetaj}i gi niv za porane{ni mohamedanski svetii. Ima{e u{te edna druga prikazna za Konstantin, dvete potpolo{ki i Bosforot, koja ja zaboraviv. Toa be{e najzamrseno {arenilo. Naj-posle stanavme da si odime; i nakraj ni dade blagoslov:

“Neka ve ~uva Gospod. Navratete pak da se vidime#, re~e ne`no.

Potoa se upativme nakaj doma.

134

“Po dene{niov den }e moram da ja proveram seta moja pretstava za dervi{ite#, rekov zamisleno, odej}i kon mostot na Vardar.

Konzulot se nasmevna.

“Pri poblisko poznanstvo pove}eto lu|e }e moraat da go pravat toa. Osnovnata pretstava Angli~anite ja dobile spored Ludiot Mulah, kako i so gomila od sliki na fanatici koi{to nagrnale na mestoto kade {to se nao|ale britanskite vojnici vo pustinata#.

Docna ve~erta, sproti srpskiot Bo`i}, [efot se vrati bezbedno od Solun, donesuvaj}i so sebe novi pratki od sve`i glasini, glasini koi poznavaj}i go mestoto ne napravija popretpazlivi za da gi prifatime.

Va`nata rabota za nas, me|utoa, be{e deka toj uspeal da vrati so sebe 800 funti sterlingi vo zlato, zavitkani vo negovata vojni~ka limena kutija i imav ~uvstvo deka }e mo`eme da si go platime patot ako morame da se povle~eme preku Crna Gora ili Albanija, {tom naumime da se vratime vo Anglija na prolet, vo slu~aj da se slu~i najlo{oto, i Bugarite navistina da objavat vojna i da ne otse~at od Solun.

*

*

*

*

*

*

*

*

Utredenta be{e srpski Bo`i}, za {to bevme svesni u{te rano utroto. Za{to se ~ini deka be{e obi~aj sekoj {to poseduva kakva bilo pu{ka da ispuka prez denot tolku istreli kolku {to e mo`no.

Rano nautro ne probudija salvi, neredovni pukotnici, osameni istreli od sekoj kraj vo brzi vremenski intervali. Nasekade ima{e golemi koli~ini na zarobeni avstriski pu{ki, kako i kupi{ta municija. Se ~ini sekoj ima{e pu{ka, i se ~ini sekoj se trude{e, kolku {to e mo`no, da pravi pogolema buka od svojot sosed

Go pra{av Petar Petrovi}, prijatel na na{ite pomo{nici, zo{to go pravat toa. Petar bil vo Amerika i zboruva{e mnogu te~no amerikanski. Toj ni objasni deka srpskiot bo`i}en ru~ek se sostoi od pe~eno prase, i deka ~asot koga praseto se stava na ogan da se pe~e, obi~aj e da se ispuka so pu{ka. Sekoj istrel treba da zna~i u{te edno pe~eno prase. Nie obajcata se slo`ivme, me|utoa, deka vo cela Srbija nema da ima tolku iljadnici pe~eni prasiwa kolku {to bevme slu{nale vo Skopje.

“Pretpostavuvam deka tie go pravat toa od zabava#, re~e 135

Petar.

Vo dvori{teto na bolnicata ima{e zapalen ogan, vo koj srpskite bolni~ari frlaa dabovi }utuci. Ovoj ogan go bea zapalile prethodnata no}, i be{e mnogu bitno ovie }utuci voop{to da ne dogorat do slednoto utro na Bo`i}. Ovie dabovi }utuci gi narekuvaat Badnik#.

“Razbiram za Badnikot#, mu rekov na Petar. “No {to zna~i frlaweto p~enica vo nego?#

“Of, p~enica! ‘Pola{nikot’, toj ja rasfrla#.

“No, koj e ‘Pola{nik’?# rekov jas malku zbunet.

Petar izgleda{e iznenaden {to ne znam.

“Pa ‘Pola{nikot’ e prvoto lice {to }e go premine pragot na Den Bo`i}. Toj rasfrla p~enica po }utukot - ‘Badnikot’ - {to gori vo ognot, a potoa veli: ‘Hristos se rodi’, a doma}inite odgovaraat - ‘Navistina se rodi’ #.

Toj me pogledna voozbilen.

“Koga }e odite vo bolnicata denes, Vie }e bidete ‘Pola{nik’.

Na prviot ranenik {to }e go sretnete }e mu re~ete: ‘Hristos se rodi’; a toj }e Vi odgovori ‘Navistina se rodi’. Toa e mnogu va`no#.

“Razbiram#, odgovoriv jas.

Toj den be{e nevozmo`no vo bolnicata da se obavi kakva bilo rabota. Zatoa {to be{e Bo`i}, bolni~arite i pacientite ne mo`ea da sfatat deka nie sakavme da prodol`ime kako i obi~no.

Sprema toa, vr{evme samo neophodni prevrski, ostavaj}i gi drugite za sledniot den, koga rabotite povtorno }e stivnat i }e se vratat vo normala.

Popladneto ne zatekna slobodni, pa taka, bidej}i be{e prekrasen vedar den, Konzulot, Stiv i jas odlu~ivme da se iska~ime do “Gornovaldo# 38, planinata vo ~ie {to podno`je le`i Skopje.

Osven nas planinata re~isi be{e pusta. Po nekoe malo stado ovci, {to gi vodi star brav so klopotarec na vratot, minuvaa pred nas. Od vreme na vreme ov~ar~e so ko`uv i so {ubara im doviknuva{e pisklivo.

Na padinite ima{e dve sela, i dodeka se dobli`uvavme do podolnoto, do nas dopre reskiot piskot na gajdi.

“Gajdata e nacionalen muzi~ki instrument kaj ovie gor{taci#, re~e Konzulot. “Verojatno igraat na oro#.

38 Gornovodno

136

Nabrgu pristignavme do seloto, mizerna xumka od ku}arki od plitar podignati na drveni potpori sproti planinskiot greben.

Krivulest kalliv pat vrve{e niz nego, so mali ko{ovi od p~enka od obete strani, potkrenati na drveni kolci za da gi {titat od gluvci. Zvukot na muzikata stanuva{e s¢ pojasen i pojasen. Svrtuvaj}i zad eden agol stignavme do izvorot, kamenata ograda od selskata crkva, kade {to momi i momci od maloto selce igraa na muzikata od gajdite poleka vo “Kola# 39, ni{kaj}i se napred-nazad, fateni so racete za ramena vo neramen krug. Po na{eto pristigawe tie srame`livo zaprea; bidej}i denot blednee{e nie ne se zadr`avme, tuku prodol`ivme prugore krivulestiot pat do povisokoto pozna~ajno selo Gornovodno, na nekolku milji ponataka. Nad buicata ima{e razni{an drven most i tamu naidovme na postaven stra`ar, vooru`en so stara pu{ka Martini, so prosta~ki izgled i so odvrten desen o~en kapak, sostojba {to ni malku ne go podobri izgledot na negovoto odbivno lice. I pokraj negoviot izgled, sepak, toj be{e najsmirenata individua.

Stiv insistira{e da ja razgleda negovata pu{ka, velej}i “dobra, dobra#, negoviot edinstven srpski zbor. O~igledno toj ne prepozna, za{to, kako {to mu objasni na Konzulot, toj neodamna bil pacient vo bolnicata, i nie sme mu napravile edno ~udo dobrina.

Iska~uvaweto sega stanuva{e pozamorno. Go zdogledavme vtoroto selo, beli ku}i sproti siviloto, dosta blizu; no patot se izviva{e zmiulesto, i kratkite prese~uvawa za lu|e {to ne se naviknati se poka`aa prenaporni, od {to ~ovek se zadi{uva ako nema kondicija, koja se steknuva so meseci.

“Vo tursko vreme razli~ni konzuli za vreme na letnata gore{tina iznajmuvale ku}i ovde. Imame eden do dvajca prijateli koi mo`eme da gi posetime#, re~e Konzulot.

Toj go vode{e patot niz selo, svrtuvaj}i levo po eden koj{to se izdiga{e nad edna dlapka kako krater, kade {to ima{e dve-tri ku}i, ~ii{to pokrivi od crveni |eramidi bea ramni so patot. Edna od ovie ku}i be{e cel na na{ata poseta. Doma}inot o~igledno ne videl pred da pristigneme, i izleze da ne pre~eka, oble~en vo be~vi kako albanskite i so xamadan, so mala {ubara nad liceto, {ibano i izbrazdeno od sonceto, do`dot i veterot, edno pedeset godini.

So srpska qubeznost, ni ovozmo`i da se ~uvstvuvame slo-

39 ora

137

bodno vo negoviot dom so s¢ {to ima{e tamu. Ku}ata be{e izgradena na direci, i se stignuva{e po razni{ani skali {to vodea na ~ardak. Toa be{e ku}a na eden kat, izgradena so plitar i se sostoe{e od edna odaja so mal prozorec i vrata niz koja se izleguva{e na ~ardak Podot be{e od nabiena zemja. So isklu~ok na pe~kata i dve kro{ni, sekoja so bebe, vo ku}ata prakti~ki nema{e druga poku}nina. Bidej}i nema{e ni{to na {to da sedneme, donesoa ruguzina zaviena vo rolna, vrz koja sednavme. Sega po~naa da pristigaat sosedi, sekoj si nose{e stol~e so tri noze, i nabrgu zapo~navme razgovor so niv, starata selanka, slaba `ena, negovata sopruga, sinot, i debela mlada `ena so pr~est nos, koja doe{e bebe sednata , non{alantno ni se priklu~i vo razgovorot.

Bidej}i be{e den Bo`i} nie minavme niz specijalni pozdravuvawa u{te edna{ i nastapi dosta vedrina i krstewe pri sekoe spomnuvawe na Boga. Potoa se pojavi golem bokal - amfora - so crveno vino, i sekoj si ja napolni ~a{ata. Razgovorot se razgoruva{e s¢ pove}e i pove}e. Konzulot o~igledno im ka`uva{e za golemata vojna so Avstrijcite. O~igledno tie za toa ni{to ne znaeja. Ona {to gi bune{e be{e deka Avstrija, koja e hristijanska zemja, se bori protiv niv. Sekako Avstrija im be{e prijatelka. Sega, da be{e toa Tur~inot. Tie site go razbiraa Tur~inot. No Avstrijcite.

Toa be{e zagatka. I deka Tur~inot be{e so Avstrijcite be{e u{te pozagado~no. Tie ne mo`ea da sfatat.

Srede razgovorot, slabata `ena se pojavi so tava polna so mali pr`eni mnogu soleni komat~iwa svinsko meso. Niv gi zemavme od tavata `e{ki, i jadevme so prsti. Za kraj iznesoa kr{eni orevi; i gozbata zavr{i. Kasnavme od s¢, i pofalivme s¢; gostoprimstvoto be{e ona vistinskoto, tolku neizve{ta~eno. Na krajot stanavme da se zboguvame, sakaj}i da se vratime pred da se stemni.

Koga stignavme do na kraj selo, prudolu, sonceto tone{e i za mig podzastanavme. Daleku dolu se prostira{e {irokata triagolna ramnica i (Skopska) Crna Gora, preku koja Bugarinot ~uva{e stra`a i varde{e. Preku nea golemata reka se izviva{e zmiulesto, nejzinite vodi usviteni kako maten bakar od sonceto {to zao|a{e. Od mestoto kade {to stoevme crvenite pokrivi na stutkanite ku}i, visokite beli minariwa, topkalestite kubiwa na xamiite i crvenite bedemi na tvrdinata, pravea gradot da izgleda pove}e kako vizija od bajki, tolku nestvaren izgleda{e toj, nasproti smrdlivata realnost vo koja znaevme deka se nao|ame.

“Toa e taka so sekoj isto~ni~ki grad#, re~e Konzulot. “Romansata e skoga{ vo dale~inata#.

138

“Oh, da. Romansa e ona {to se slu~i v~era, ona {to }e se slu~i utre, nikoga{ ona {to se slu~uva denes. Romansata e sekoga{ zad agolot.#, odgovoriv jas. *

*

*

*

*

*

*

*

Nekolku dena podocna pristignaa vesti za u{te edna zakanuva~ka avstriska invazija. Pukaweto vrz Belgrad po~na odnovo; i za~estija borbite dol` granicata so Dunav i Sava. Poradi toa, be{e neophodno {to e mo`no poskoro da se evakuiraat bolnicite {to bea blizu do frontot; i, bidej}i bevme polni, dobivme naredbi da ispratime trista i pedeset slu~ai, {to mo`at da se prefrlat so voz za Bitola, taka {to nie, vo zamena, da gi prifatime sve`o ranetite od frontot.

Prirodno toa go mrazevme, za{to navistina nema ni{to {to civilniot hirurg go mrazi tolku, otprvin, kako postojanata voena neophodnost koja go prisiluva da gi evakuira svoite slu~ai tokmu toga{ koga tie se podobruvaat. Seto toa e rabota, i ni{to da se poka`e na megdan. No toa e neizbe`no.

Taka po~navme da gi evakuirame takvite slu~ai za koi mislevme deka se pogodni. Sanitetskiot voz treba{e da pristigne vo sabotata nave~er i do toga{ treba{e da se podgotvat bolni~ki listi.

Sabotata popladne na Malata Crvena @ena ÂŁ sevna ideja.

Taa mu sugerira{e na Majorot deka medicinskiot oficer na ambulantniot voz bi dobil pove}e odo{to bi mo`el da se spravi; i predlo`i da pojdat so Barkli da pomognat i da se gri`at za na{iot del za vreme na patuvaweto. Majorot se nasmevna tatkovski. Malata Crvena @ena mu be{e negova mileni~ka. Da be{e }erka mu `iva }e be{e na nejzina vozrast.

“Zna~i#, re~e toj {eguvaj}i se. “Saka{ da gleda{ vo ubavite raboti vo du}anite vo Solun. Dobro, zaslu`uva{ malo praznuvawe.

Ako se slo`i Polkovnikot sredeno e#. *

*

*

*

*

*

*

*

Nedelata be{e prekrasen den, kako utro vo rano leto vo Anglija; i [erlok i jas skitavme celo popladne niz turskite 139

grobi{ta na periferijata od gradot. Gi ima{e tolku mnogu na site strani, taka {to sekoga{, koga }e pomislam na Skopje, pred o~i mi izleguvaat grobi{tata. Pove}eto od niv, se ~ini, bea stari pove}e vekovi, za{to grobovite bea prekrieni so zelenilo, a nadgrobnite spomenici bea izgrizeni od vremeto do neprepoznavawe. Nikade nema{e nikakov znak na sredenost. Nema{e pateki, nema{e cve}iwa, okolu grobovite nema{e ogradi, nikade nikakvo ureduvawe.

Ona {to ~ovek mo`e{e da go vidi be{e gola kosina, so neednakvi beli kameni spomenici kaj glavite nasekade, nekako naddadeni, kako zabi na zmev po celata povr{ina. Nadgrobniot spomenik od kamen na ma` odozgora ima{e izgraviran fes. Namesto toa za `enite ima{e nekakov konvencionalen znak. Izgleda grobi{tata bea potpolno zanemareni. Nikoj ne se gri`e{e za niv. Sledovatelno, ako nekomu mu trebaa kamewa da go poplo~i dvorot, ili pateka, ode{e kaj grobi{tata so volska kola i otkopuva{e onolku nadgrobni spomenici kolku {to mu treba{e, i gi odnesuva{e bez ni~ija dozvola. *

*

*

*

*

*

*

*

Na{iot konvoj be{e predviden da trgne ponedelnikot nautro, vo edinaeset, za Bitola, i ve~erta se pozdravivme so onie za koi ni be{e maka {to se razdeluvame po`eluvaj}i im pomo`i bog i brzo oporavuvawe. Ponedelnikot treba{e da bide ubav den; no, se razbira, po~na silno da vrne, nemilosrdno, vedna{ {tom prvata grupa so nosila ja nap{ti bolnicata. Sepak evakuacijata prodol`i metodski, za{to ima edna rabota {to srpskiot personal mo`e da ja sprovede potpolno, a toa e brzo da prenesat lu|e, da se spravat so tolpa, da is~istat prostori. Voenata ma{inerija e efikasna vo celost.

Koga otidovme da go pogledneme vozot, polovinata ve}e be{e poln. Poglednav vo eden vagon. Toj ima{e osum tesni kreveti postaveni popreku, na dve tretini. Ovie bea zafateni so slu~ai {to moraa da le`at. Po cela dol`ina od ostanatiot del ima{e postaveno klupa na koja ima{e isposednati dvaesettina ma`i, slu~ai {to mo`at da sedat, so frakturi na racete i so drugi rani, zbieni eden do drug. Stiv i jas gi poglednavme niv.

“Gospode. Milo mi e {to ne odam#, re~e toj. “Koga }e pomislam kolku se izmoriv doa|aj}i vamu po dvanaeset ~asovno patu140

vawe vo udoben patni~ki vagon, sosema v red i dobar, i koga }e pomislam deka ovie kutri |avoli }e moraat da presedat zgneteni celi dvaeset i ~etiri ~asa. Srpskiot selanec e ~udo#.

Prodol`uvaj}i ponataka zateknavme edna grupa koja{to se be{e zbrala okolu Malata Crvena @ena, zavitkana toplo za na pat, celata nasmeana i radosna {to }e patuva i {to }e provede vo odmor - prviot vistinski odmor otkako po~na vojnata pred pet meseci.

So nea bea Barkli, poru~nik Jori}, na{iot a|utant, i potpolkovnik Marketi} P.M.O. na vozot. Otkako bevme pretstaveni, potpolkovnikot ne odvede do negovoto kupe vo vozot. Ovde zateknavme dve dami, soprugata na potpolkovnikot, nekoga{ poznata ubavica, i edna krupna `ena so rasko{na stava, lekarka Rusinka od Kraguevac, oble~ena vo mnogu ubav stegnat kostum od avstrisko sivo, {ien na {iva~, i zabele`av deka Malata Crvena @ena go ispituva{e so voshit. Damata vo golema mera se ~uvstvuva{e prijatno, o~igledno gorda na svojata stava, i be{e sednata taka {to da mo`at da se istaknat nozete oble~eni vo briljantni ~orapi `olti kako kanarinec, a vpe~atokot fini{iran so lakirani francuski ~evli so mnogu visoki topuci - vo vakvata sredina vistinska egzoti~na ptica. Znaej}i ja na{ata Mala Crvena @ena, zabele`av kako taa se nakostre{uva kako nekoja ‘rtka vo prisustvo na neobi~na ma~ka; no krupnata `ena be{e totalno nesvesna za efektot {to go ostava, i ja pozdravi so izlivi na srde~nost kako sogra|anka.

“[to misli{ za mojot kostum?# taa pra{a odedna{.

“Mnogu e {ik#, odgovori Malata Crvena @ena otse~no; i potoa, za da ja zadovoli svojata qubopitnost, taa dodade, “No, kade go najdovte materijalot?#

“Ah#, odgovori taa vedro#, “isparav {ineli na trojca avstriski zatvorenici, i mi go so{i eden {iva~ vo Belgrad#.

“Ste im gi zele zimskite {ineli na trojca zatvorenici!# izusti Malata Crvena @ena, zaprepastena.

“Da. Na gnasnite [vabi; im gi zedov#, odgovori predizvikuva~ki. Potoa Malata Crvena @ena namerno £ go zavrte grbot, i znaevme deka toa e vojna do no`.

Barkli i jas se nasmevnavme eden so drug posrameni.

“Se nadevam ubavo }e si pominete#, rekov veselo.

“Nade`ta vo ~ovekovite gradi izvira ve~no#, promrmori taa.

141

*

*

*

*

*

*

*

*

Si otidovme vo bolnicata prili~no osameni bez niv toa utro, no do popladneto se oporavivme, za{to Stiv, koj prethodno ima{e kupeno dvogled Cajs za dve funti, sega pregovara{e za Manliherka {to Xejms ja otkri, i toa be{e kako komedija gledaj}i gi kako se pazarat.

Navodniot sopstvenik be{e eden srpski bandit, eden od grupata komiti sostavena da rovari po bugarskata granica. Toj be{e eden nikakvec, so najproste~ki izgled, so golem debel nos kako modar patlixan, kako rezultat na prostrelna rana na liceto, koja pri~ini opstrukcija na krvta vo venite. Toj bara{e osumdeset dinari, ne{to pomalku od tri funti, za pu{kata i za trista fi{eci municija. Kako ja dobil ne go pra{avme. O~igledno, dokolku taa mu pripa|ala nekomu, toa bila sopstvenost na srpskata vlada. No taa be{e ubavica, i Stiv, koj{to ima{e svoevidni mani za sobirawe na oru`je, be{e mnogu zagrean.

Streton i jas, otkako ja isprobavme pu{kata, vidovme deka e sovr{ena, gi ostavivme da se raspravaat i pojdovme da operirame.

Be{e dolgo i zamorno popladne. Vo operacionata sala provedovme preku pet ~asa i koga zavr{ivme be{e skoro vreme za ve~era. Barkli i Malata Crvena @ena, znaevme, sega bea na pat za Solun; doznavme deka Stiv si legnal so silen napad na neuralgija, i taka, poradi toa, grupata vo trpezarijata bi bila mala i tivka.

Odedna{ Streton i jas po~uvstvuvavme taa ve~er deka ne bi mo`ele da podneseme da ve~erame doma.

“Jas sum skoro sureden, poln so hloroform, nadvisnat nad tie gnojni rani {to se raspa|aat#, re~e ofkaj}i.

“Se pla{am deka ^arli }e ni kurdisa pe~eno jagne{ko po petti pat edno po drugo#, odgovoriv razdrazneto. Potoa mi dojde inspiracija. “Ajde da pojdeme do ‘Zrinski# i da go vidime filmot#, rekov.

“Storeno#, re~e Streton so nenadejna spremnost.

Nikoj od nas voop{to ne bil vo “Zrinski#. No znaevme deka e centar na modata vo Skopje. Za toa ~uvme od personalot na Bolnicata na Pexet, od koi mnogumina ~estopati bile na ve~era.

Tamu nave~er doa|ala i gradskata elita, {tabni oficeri, visoki li~nosti na vlasta so soprugite, da pijat vino po ve~erata, da go slu{aat ciganskiot orkestar i da gledaat film. [tom pomislivme na toa se po~uvstvuvavme ~udno {to do sega ne sme bile.

142

Be{e toa privremena drvena konstrukcija na ramna povr{ina podaleku od mostot na Vardar, vo senka na tvrdinata. Koga pristignavme tamu pred vlezot gore{e jaka svetlina, i na blagajnata go zateknavme “magacionerot# na na{ata bolnica - slu`beno lice koj soodvestvuva na intendant na angliska voena edinica. Toj ne pozdravi veselo; i na na{e iznenaduvawe doznavme deka toj e sopstvenik. Gri`ata okolu skladi{tata na na{ata bolnica be{e samo negova “voena rabota#, za{to se zboruva{e deka toj bil eden od najbogatite lu|e vo Skopje.

Samiot restoran be{e dolga zgrada na eden kat, ukrasen so bela i zlatna boja, osvetlen so elektri~na svetlina. Mali masi, pokrieni so beli ~ar{afi, bea staveni vo dolgi paralelni redovi. Na vlezot ima{e galerija za muzikantite, kade {to be{e smesten ciganskiot orkestar i filmskiot proektor. Krajniot yid be{e prekrien so belo platno.

Prostorijata be{e polna so oficeri so zlatni {iriti, sami Srbinki, i ima{livi civili. Toa be{e obi~en, sosema obi~en restoran od tipot na avstriski pivnici; no po na{eto spartansko `ivotarewe ni se pri~ini izvonreden. Obajcata vozdivnuvavme.

Ne mo`evme da si pretstavime deka Skopje mo`e da se izdigne do takov luksuz.

“Pa imaat pristojni ~ar{afi na masite, pa duri i salfeti.

Salfeta ne sum videl so meseci#, re~e Streton.

Se razbira, sekoj ne poznava{e, dodeka si probivavme pat da najdeme masa. Go vidovme na{iot srpski Polkovnik, Generalot, nekoi od negovite pomo{nici, nekolkumina od ruskiot i italijanskiot konzulat. Ispome{ani so ovie ima{e golem broj civili, i nekolku srpski podoficeri i obi~ni vojnici, za{to Srbija e, kako {to rekov, vistinski demokratska zemja. Zabele`avme duri i eden od na{ite bolni~ari koj izvel edna sestra ve~erta so bak{i{ot {to go sobral vo bolnicata.

Dvajca vo kaki uniformi od Bolnicata na Pexet ne pozdravija, i im se pridru`ivme na nivnata masa. Ni podadoa vistinski meni, vistinski kelner se vrte{e okolu nas, prav kelner {to slu`i vino, koj ni poso~uva{e koe vino da go izbereme; seto toa izgleda{e skoro kako son. Ne be{e bitno {to menito be{e otpe~ateno na srpski, ta ne mo`evme da go pro~itame. Ne be{e bitno {to vinata nikoga{ ne ja videle Francija. Toplinata, svetlinata, smeata, svetnatoto srebro, bea pove}e od dovolno da ni go podignat splasnatiot duh. U`ivavme vo potpolnost.

Koga se pribli`i devet ~asot gi is~istija masite, i onie 143

{to ne sakaa da go gledaat filmot si otidoa. Go namalija svetloto i filmot po~na. Toa be{e ~udna pretstava. Site filmovi bea od germanski tip. Srpskite gleda~i sedea do krajot, site tivki. Orkestarot odzadi svire{e ne`na melanholi~na slovenska muzika.

Sekoj be{e mnogu miren.

Na krajot zae~i sve~enata ruska nacionalna himna, i sekoj zastana vo stav mirno. Taa zavr{i. Sledea nekolku akordi, i me|u prisutnite se razlea xagor. O~ite svetnaa, obrazite zarumenea, srcata po~naa da ~ukaat od vozbuda. Toa be{e srpskata himna. Bran od emocii se razlea nasekade i ne poplati i nas, za{to zarem nie ne bevme so niv vo nivnata prekrasna borba.

Muzikata prestana, a potoa i napnatosta se olabavi. Lu|eto se tresea kako posle nekakov son, se razdvi`ija, im se nasmevnuvaa na tie do niv, se podgotvuvaa da si odat. Xagorot povtorno se nakrena.

Nie se upativme kon vratata vo grupa. [epot i kimawe ni upati eden od srpskata uprava; i sosema odnenade` i neo~ekuvano orkestarot povtorno zasvire. So prviot akord, avtomatski, zastanavme zdrveni. Xagorot prestana. Sekoj gleda{e vo nas so prijatelski pogled. Orkestarot ja svire{e “Bo`e ~uvaj go kralot#.

Pominaa meseci otkako bevme ja slu{nale. Site nie bevme iznenadeni. ]e se setite deka vo tie denovi emociite bea mnogu blizu do povr{inata, i po~uvstvuvav kako vo grloto mi se kreva grutka, i ~udna navla`netost vo o~ite. Slu~ajno na izlezot bevme osummina do desetina blizu eden do drug; i odedna{ zad mene eden od pomo{nicite vo Bolnicata na Pexet, student od Kembrix, po~na da pee so ~ist tenorski glas. Nabrgu site nie mu se pridru`ivme.

Lu|eto okolu nas zastanaa da ne gledaat. Tie ne razbraa nitu zbor; no napravija da se po~uvstvuvame deka se so nas.

Potoa zaedno odmar{iravme vo tolpa pozdravuvaj}i go Generalot, dodeka proa|avme site ni otpozdravija stegnati.

“Milo mi e {to otidovme. Be{e prekrasna ve~er#, re~e Streton, dodeka se vra}avme po temnicata niz kalta na drugata strana od Vardar.

144

G L A V A VIII NAGRNUVAWE NA SENKI

Proglas do Makedoncite - No}na pro{etka i nekoi ~udni slu~ki - Misterijata na ranetiot Tur~in - Bitola i negovite bolnici - Surovata pri~ina zo{to se otka`avme da operirame Ungarci - “Svetewe na Vodite# - Neo~ekuvano uspe{na operacija - [to stana so izgubeniot slu~aj - Streton go fa}a povtorliva treska - Kralska poseta i posledicite od nea - Kako “Vodnikot# se obide da izleze na dvoboj - Pove}e nevolja so Malata Crvena @ena - Streton si odi doma.

Prvi januari (po staro) ozna~i nova politi~ka era vo Ju`na Srbija. Na toj datum site vesnici objavija mnogu elokventen proglas, vo koj se istaknuva deka turskiot jarem e simnat za sekoga{ od vratot na makedonskite Srbi, i tie se vrateni vo istoriskite pazuvi na rasata, kralot, trognat od nivnata lojalnost, posaka na niv da ne gleda pove}e kako na pokorena zemja tuku kako na integralen del na Srbija Magna. Kako posledica na ova, i sovetuvan od ministrite i Parlamentot, poradi {to izdade zakon i barawe toj da bide ispraten i objaven niz site kraevi na Ju`na Srbija, deka, od toj den natamu, na naselenieto mu se davaat site prava i privilegii na srpski gra|ani, so pravo da izbiraat pretstavnici vo Narodnata skup{tina, za da im se ovozmo`i nivnite sopstveni posebni interesi da bidat soodvetno {titeni.

Za da se proslavi toj nastan, bila proklamirana narodna veselba, se viorea znamiwa na site javni zgradi; i taa no} gradot treba{e da bide osvetlen.

Sootvetno na toa, Stiv i jas, posle ve~erata izlegovme da go vidime osvetluvaweto. Glavnata ulica od stanicata do mostot be{e mrtva. Dol` rekata i na mostot ima{e postaveno broj lambi na kerozin, polovinata od niv duvani od vetrot gorea slabo.

Malkumina lutaa naokolu bescelno. Se ~ini nema{e nkakov buren voshit vo vrska so toa. Bevme zbuneti.

“Ajde da go pobarame Marko, stra`arot#, rekov jas.

Prodol`ivme vnimatelno.

145

“Stani! Ko ide#, se slu{na zakana.

“Prijateli#, odgovorivme, {tom go vidovme kako doa|a od stra`arnicata na na{ata strana od mostot.

“Dobrove~er, gospoda#, re~e toj.

“Ve~er, Marko#, re~e Stiv, “imam ~uvstvo deka sme ja propu{tile golemata bu~na ujdurma. Koga po~nuva cirkusot?#

Marko se nasmevna namurteno.

“Veruvajte mi#, re~e toj, “ovoj pat nema da ima cirkus, gazda#.

Site nie stoevme opu{teni blizu do agolot od mostot.

Naokolu nema{e nikoj, i Marko izgleda{e raspolo`en za razgovor. Mal zvuk go natera da se zavrti. Eden osamen Tur~in se simnuva{e prudolu po izdignatite arkadi i pri negovata pojava celoto raspolo`enie na Marko is~ezna od negovoto lice.

Bez da ni prozbori nitu zbor za ~as toj se zavrte i se ustremi kon Tur~inot. Nastapi brza razmena na zborovi, brz zalet na Marko, i brzo povlekuvawe na Tur~inot, i stra`arot povtorno se vrati, smeej}i se, so ne{to vo rakata. Toa be{e odvratna kriva kama so ra~ka ukrasena so sedef.

“Ovaa mi e dvaeset i treta ve~erva#, re~e toj. “Ima naredba Turcite da se razoru`aat#.

“Zo{to?# rekov.

“Naredba#, odgovori toj.

No}ta be{e mlada i ne bevme raspolo`eni da se vratime, pa taka prodol`ivme preku mostot kon turskiot del. Lambite postaveni dol` re~niot breg frlaa bledi razigrani rigi po olovnata penliva voda. Visoko gore svetilkite od tvrdinata migaa oslabnato. Nekolku uli~ni svetilki na dolg razmak frlaa bledi krugovi po neramnata kaldrma. Izgleda nema{e nikoj naokolu; no zad temnite kapaci na nekolku kafeani se slu{a{e zvuk na muzika so gudala.

Odedna{ od eden od niv, trojca se istrkalaa na ulica sledeni od zrak svetlina od otvorenata vrata. Slede{e istrel od revolver. Lu|eto se ~ini se rastopija; no od nekade od blizina eden `andarm vo sino, na sli~en na~in, skokna odnenade` vo `ivot. Za nas toa be{e kako senkovita slika. Mo`evme da mu go vidime obrisot na negovata nacuclena {apka, negoviot mal nos, nagore podignata bradi~ka, zaviokot na vratot, vo ostra silueta na svetlosta. Vidovme kako mu se podiga gorniot del od rakata i se slu{naa tri raporti i vratata odnovo tresna.

“Toa be{e avtomatski kolt. Znae{ jas bi mu go prepoznal lave`ot kade bilo#, re~e Stiv vozbudeno.

146

“Toj ne gube{e mnogu vreme za da odlu~i#, rekov jas. “Ha#, re~e Stiv. “Sekoga{ dobro pravilo e prv da mu nani`e{ ‘monisto’ na drugiot. Podobro za tvojata osiguritelna kompanija. Se pra{uvam {to be{e vo Adot celata taa pukotnica#.

“Ne sum protiv da se kladam deka nikoga{ nema da ja slu{nam#, rekov jas.

Nie ne slu{navme.

Sledniot den, me|utoa, tokmu pred ru~ek, vo bolnicata pristigna eden dobrostoe~ki Tur~in, potpomognat od svoite prijateli, desnata raka zaviena vo maram~e, od koja kape{e krv po stepenicite s¢ do gore.

Otkako mu go izvadivme improviziraniot zavoj, treba{e da mu ja poglednam rakata, za da vidam deka mu ostanale samo palecot i polovinata dlanka, ~etirite prsta i ostanatiot del od dlankata mu bea otkinati, ostavaj}i u`asno raskrvavena skalunka od koski {to str~at, par~osano meso i `ili od veni. Ne postaviv nikakvo pra{awe. Hirurgot, osobeno koga e zafaten, ne e qubopitna li~nost. No prijatelite na ~ovekot svoevolno ni dadoa informacija za ona {to se slu~ilo toa utro. Ni rekoa deka staval drva vo pe~kata, i se slu~ila eksplozija, i ova be{e rezultatot.

Jas prikaznata ne ja komentirav, no otkako ja prevrzav ranata, mu rekov na ~ovekot, dokolku dojde vo tri ~asot popladne, }e mu dadam hloroform i }e ja sredam rakata kako {to treba. Pacientot za celo vreme ne re~e ni{to. Sega toj kimna vo znak na soglasnost; mi se nasmevna seriozno, i go odvedoa.

No, popladneto toj ne se pojavi.

Koga go zapra{av Majorot, sledniot den, dali doznal ne{to za nego, toj glatko odgovori:

“Of, da. Toj be{e zadr`an od strana na voenite vlasti vedna{ {tom ja napu{ti bolnicata, i mu naredile da dade podatoci za bombata. [tom ispituvaweto }e bide zavr{eno, toj, sekako, nema somnevawe, }e se vrati kaj Vas za natamo{en tretman#.

No toj voop{to nikoga{ ne se varti. Pove}e ne ispra{uvav.

Imav ~uvstvo deka natamo{ni pra{awa ne bi bile dobredojdeni.

Pobrzo bi pomislil deka toj bil zastrelan toa popladne.

Toa be{e, se razbira, kako {to mi navestuvaa pretpostavuvawata na rudarskiot in`ener, verojatno samo epizoda od op{toto neraspolo`enie po proglasot. Srbija ima{e smrtna potreba od sve`i regruti za nejzinata stra{no razret~ena armija, no ovie Makedonci ne bea volni da bidat regrutirani, mnogumina od niv se so pro-turski ili pro-bugarski simpatii, pove}eto od niv ed147

nostavno mrazat da bidat “povikani#; najgolem del od niv ne se raspolo`eni da se borat za nekogo. *

*

*

*

*

*

*

*

Otsustvoto na trista i pedeset slu~ai {to Barkli i Malata Crvena `ena gi pridru`uvaa za Bitola napravija slednata nedela rabotata da ni bide mnogu polesna. Faktot {to ne pristignuvaa novi slu~ai vo bilo kolkav broj ni ovozmo`i da se zalo`ime za povnimatelen tretman na onie {to gi imavme. Xejms bescenetiot, na{iot avstriski preveduva~, gi dovede svoite bolni~ari vo ona {to se veli raboten red. Na krevetite stavija broevi, i mo`evme da stavime raka na koj bilo slu~aj {to }e posakavme. Be{e opredelen prostor za {eeset kreveti za sve`o operiranite slu~ai, taka {to pove}e ne be{e mo`no da se zagubi pacientot me|u na{ite petstotini na broj. Vo celina, so nastanatite sreduvawa bevme mnogu posre}ni. Sega mo`evme da pravime utrinska obikolka na operiranite slu~ai, i da gi previeme v krevet - ostavaj}i im na bolni~arite da prodol`at dodeka da zavr{ime. Isto taka, nekolku od srpskite sestri sega ve}e se steknaa so nu`noto iskustvo; edna od niv posebno se zazede da se gri`i za moite slu~ai. Za nea jas bev “Velik gospodin doktor#. Taa me informira deka nejzinoto ime e “Sestra Pava#.

Otprvin, koga po~nuvav so rabota, so mene doa|a{e koja bilo sestra {to be{e pri raka, no otkako taa me prisvoi im stava{e do znaewe deka nivnoto prisustvo ne e po`elno. Jas bev nejzina sopstvenost, i tie isto taka go priznavaa faktot, edna{ za sekoga{.

Ova mi odgovara{e izvonredno. Taa be{e krajno korisna. Za nea ni{to ne be{e premnogu ma~no, ni{to ne be{e dosada.

Taa be{e so jami~ki, male~ka so rumeni obrazi, brza, energi~na, i so mnogu lo{i zabi. Be{e dosta ubavka s¢ dodeka ne se nasmevne{e. Otprvin ova me zagri`uva{e dodeka ne mi dojde inspiracija: £ gi izvadiv site rasipani zabi i ja nau~iv da se smee bez da gi poka`uva onie {to £ ostanaa,

Sekoj den odevme na obikolka, taa ja nose{e taftata so zavoi. Me|u nea i pacientite ima{e obilen razgovor. Sodr`inata na tie razgovori mi ja soop{tuva{e so posebna kombinacija od lo{ germanski, dobar srpski, i so odli~na pantomima, {to ja smeta{e za odli~na metoda za da stigne do mojata inteligencija. Izvesen 148

del od taa informacija be{e pronikliv. So ona {to znaev deka sum napravil za pacientot, so ona {to }e videv koga }e gi poglednev negovite rani, i so ona {to taa se obiduva{e da mi ka`e za nego, nie dosta zadovolitelno prodol`uvavme so rabotata. *

*

*

*

*

*

*

*

Vo me|uvreme sestra Rauntri, koja ni ja dadoa na zaem od Bolnicata na Pexet, postepeno po~na da ~uvstvuva deka bi sakala po~esto da doa|a, pa duri i za stalno. Se {irea glasovi za raspa|awe na Bolnicata na Pexet. Polovinata od niv imaa potpi{ano dogovor na samo tri meseci, i rokot ve}e im be{e izminal. Se somnevaa da ne se vrati celata ekipa, za{to se ~ini deka za izvesno vreme borbite bea prekinati, i be{e neizvesno deka Avstrijcite, potpolno anga`irani so ruskoto napreduvawe vo Galicija, bi se obidele za u{te edna invazija na Srbija pred esenta. Toa zna~e{e deka vo Skopje }e ima s¢ pomalku i pomalku hirur{ka rabota, i onie slu~ai {to gi imaa vo nivnata bolnica nabrgu }e bidat otpu{teni. Nie, pak, od druga strana, so 600 hirur{ki kreveti pred nas imavme rabota za u{te tri meseci; i s¢ dodeka ne slu`e{e zdravjeto i izbegnuvavme infekcii vo na{ite valkani nesanitarni zgradi, bevme sre}ni i zadovolni. Hirur{kiot materijal be{e izvonreden. Operiravme sekoj den; i sestrata ni be{e od neprocenliva va`nost. Prirodno, nie sakavme da ja zadr`ime, dokolku bi mo`ele da ja oslobodat, za{to hirurg bez sposobna sestra vo salata e kako ~ovek so edna raka. Za sre}a taa saka{e da ostane so nas, ~uvstvuvaj}i kolku bevme zavisni od nea.

Taka be{e sredeno da ni doa|a prez denot.

Se slu~i tokmu toga{ koga Streton dobi vtor napad na povtorliva treska, otkako potpolno se oporavi od prviot.

Taa dojde nenadejno, karakteristi~no za nea. Toj be{e zdrav i rabote{e do prekinot za ~aj. Kaj osum ~asot le`e{e vo delirium so temperatura od 104ÂşF.

Mu rekov na ^arli, na{iot debel malte{ki gotva~, da mu podgotvi Bengerova hrana, ispra}aj}i po Antoni konzerva so upatstva do kujnata.

Koga otidov, po eden ~as, siot besen otkriv zo{to ne stignala. Go zateknav kako gleda nata`eno vo nevkusnata zdrvena masa od {to i na maska bi ÂŁ se slo{ilo. Bengerovata hrana e ne{to 149

{to te{ko mo`e da se prigotvi, duri i koga vnimatelno se sledat upatstvata. ^arli se obiduva{e da ja prigotvi kako }e mu svetne prirodata, nemo`ej}i da pro~ita nitu zbor na angliski. Hinc illac lacrime 40.

Sledniot den pacientot be{e podobar; i, na na{a golema radost, na{ite skitnici se vratija od Bitola, donesuvaj}i so sebe nekoi mnogu prifatlivi zalihi. Jas osobeno se se}avam na dvaeset i ~etiri tegli so xem, evtina stoka koja vo Anglija ne bi ja poglednal, no za nas vistinska abrozija 41. @iveej}i glavno na sleduvawe od meso i crn leb, kon toj xem bevme lakomi kako deca. U{te edna druga rabota {to donesoa bea salfeti. Ovie ne napravija da se ~uvstvuvame prili~no civilizirano; i, koga otkrivme deka tie bea podarok za trpezarijata od Malata Crvena @ena, insistiravme da £ nazdravime, od zadovolstvo nejze £ se napravija jami~ki na obrazite.

Sedej}i okolu ognot na drva po ve~erata, gi zamolivme da ni raska`at za nivnite do`ivuvawa.

“Vo Solun stignavme nabrgu po polno}#, re~e Barkli. “Toa be{e zatoa {to ne sakavme na{ite raneti da bidat videni pove}e otkolku {to be{e neophodno. Po polovina ~as trgnavme za Bitola.

Se ~ini kako pogolem del od patot da be{e nagornina, bidej}i imavme dve lokomotivi, i vozot treba{e da bide podelen na strmnite mesta nekolku pati. Toa e prekrasna planinska zemja so ezera, kako Visinite na [kotska. Vo Bitola pristignavme po sne`na bura; i osven volski koli drug transport za ranetite nema{e. Na stanica ima{e eden osamen pajton, {to go zazedovme. Potoa doznavme deka bil ispraten za nekoj visok srpski dostoinstvenik.

“Edinstven pristoen hotel e “Bosna#, i bidej}i pogolemiot del od vremeto od dva dena `iveevme od salami i vino, prvata rabota za koja zamoliv be{e pristoen topol obrok#.

“Toj be{e neraspolo`en s¢ dodeka ne go dobi#, re~e Malata Crvena @ena

Barkli se nasmevna. “I jas velam deka bev. Kako bilo, potoa bev sre}en, i dosta u`ivav sedej}i na balkon posmatraj}i gi gr~kite42 sve{tenici piej}i liker. Toga{ gi vidovme na{ite raneti kako proa|aat na volski koli, slu~aite so rani po racete isposednati, te{kite slu~ai legnati vo slama - site izgledaa mizerno#.

“Me|utoa, nekoi od niv ne vidoa, i ni mavtaa so raka, smeej40 Lat. Od tuka ovie solzi.Zabele{ka na preveduva~ot.

41 Hrana na gr~kite i rimskite bogovi.Zabele{ka na preveduva~ot.

42 Pravoslavnite

150

}i se dodeka minuvaa. Od toa poradi prethodnoto lo{o odnesuvawe se zasramiv#.

“Kakvi bea bolnicite?# rekov jas.

“Ima{e tri - dve od niv gr~ki i edna srpska. Nie otidovme vo site tri. Srpskata be{e nekoga{na turska voena bolnica. Bila izgradena tokmu pred Prvata Balkanska vojna, i do sega nikoga{ ne bila so bolni. Be{e prili~no moderna - beli sali so beli kreveti, i oddelen operacionen blok, so soba za anestezija, operaciona sala i sali za pregledi, site kompletirani. Mislevme deka e prekrasna dodeka ne stignavme do koridorite. Tie smrdea kako plevni - bez sanitarni uredi.

“Komandantot be{e mnogu gord na svojata bolnica. Toj ne odvede vo edna soba i ni poka`a odreden broj spakuvani kutii, poluotvoreni.

“[to se tie?# re~e d-r Kadi{.

“Rengenska oprema# ni re~e so gordost.

“No, zo{to ne se vo upotreba?# re~e taa. Iznenadena.

“Of, Madam! Tie se preskapi za eksperimentirawe. Ne znaeme da rakuvame so niv#, re~e toj krevaj}i ramena.

“Me zdobole pri pomislata na toa. Siot toj prekrasen materijal za {to bi si gi dale o~ite da go imame, seu{te spakuvan vo originalnite kutii, nikoj da ne go upotrebil, a nie kopneeme po nego sekoj den#.

“Sledniot den trgnavme nazad za Solun. Tamu imavme na raspolagawe dva dena, kako {to znaete. Gi potro{ivme site pari.

I sega umiram da si legnam#.

Sledniot den pregledav eden zatvorenik Maxar (Ungarec).

Morav da go storam toa, pove}eto kako {to bi postapil hirurg veterinar, za{to toj izgleda{e skoro nesposoben da se potrudi za da go razberat. Imavme samo eden bolni~ar, rumunski Srbin, koj zboruva{e ungarski; za{to duri ni Xejms, na{iot poliglot, avstriskiot preveduva~, nikoga{ ne se obidel so ovoj te`ok jazik. Jas mu postavuvam pra{awa na Xejms na angliski. Toj gi preveduva{e na srpski. Bolni~arot gi preveduva{e na ungarski. I taka ~ovekot be{e ispra{uvan. No na site moi pra{awa toj be{e apati~no nem. Bolni~arot ni{to ne mo`e{e da napravi so nego.

Pa taka, be{e nevozmo`no, da se zaklu~i kako se razvil negoviot slu~aj. S¢ {to doznav be{e deka ima ogromna abdomenalna hidropsija, i taa postepeno se vlo{uva{e.

Na bolni~arot mu rekov deka predlagam operacija. Toj nitu se soglasi nitu odbi. Koga go otvoriv izvadov sedum litri te~nost.

151

Ni toga{ ne mo`ev da ja otkrijam pravata pri~ina za nasobranata te~nost. Po nekolku dena povtorno se obidov da go raspra{am; no toj i natamu ostana bez odgovor. O~igledno toj be{e re{il da umre.

Duhot mu be{e potpolno skr{en. Toj be{e tu|inec vo tu|a zemja, omrazen od Srbite, omrazen duri i od Rumuncite i Avstrijcite, negovite sogra|ani koi ne go razbiraa negoviot jazik. Toj umre sosema mirno edna nedela podocna.

Koga £ rekov na Malata Crvena @ena deka nad nego sakav da izvr{am “Talma Morison# taa odgovori:

“Kakva polza bi imal? Toj i taka }e umre{e. Site Maxari {to gi operirame umiraat. Nitu eden Srbin ne saka da gi hrani#.

“Mil Bo`e!# izviknav. “Se se}avam deka ova mi bilo re~eno i porano. No zo{to?#

“[to bi o~ekuval?# re~e taa. “Nim im se pripi{uvaat site stra{ni zlodela {to gi izvr{ile nad srpskite `eni vo vaqevskiot kraj minatiot septemvri, duri ni ^esite ne se dru`at so niv.

Znam, toa e stra{no; no ne mo`am da zamislam nikakva pravedna indignacija kon niv#.

“I taka umiraat#, rekov jas.

“Da#, odgovori kratko.

Posle toa pove}e ne operirav Ungarci, osven ako me zamolea da go storam toa, i treba{e da bidam siguren deka potoa }e mo`at da se hranat samite. *

*

*

*

*

*

*

*

Dva dena po vra}aweto od Bitola pristigna praznikot Bogojavlenie, koj vo zemjite pod jurisdikcija na Pravoslavnata crkva e skoro isto tolku zna~aen kolku i Bo`i}. Na toj den se odviva ceremonijata “Svetewe na Vodite#; i ve~erta pred toa na isto~nata strana na Vardar do mostot be{e podgotveno stojali{te za godi{nata ceremonija.

Celo utro, od osum ~asot pa natamu, topovite ispukuvaa po tri salvi od po~esnite baterii na Tvrdinata; i narod po~na da se sobira dol` bregot na rekata za da gi posmatra slu~uvawata.

Okolu devet ~asot na mestoto od proslavata po~naa da pristignuvaat dve dolgi procesii. Ednata ja predvode{e Arhiepiskopot od katedralata, a drugata, pak, Vladikata od crkvata Sv. Dimitrija.

Site sve{tenici bea celosno vo kanonski ode`di, mnogu rasko{ni; 152

i sekoj eden vo procesijata dr`e{e zapalena sve}a, sve{tenicite nosea bajraci, mavtaa so kadelnici, potpevnuvaj}i pobo`ni himni dodeka odea, ~eti vojnici gi odr`uvaa ulicite slobodni. Prisutni bea site od Komandniot General do oficerite so najnizok ~in.

Kulminacija na s¢ be{e koga Arhiepiskopot, ka~uvaj}i se na visokoto stojali{te, krena nad glavata golem srebren krst so pozlata, i go frli vo rekata.

Vedna{ {tom toj ja dopre vodata, nekolku ma`i i mom~iwa ~ekaj}i spremni, zaronija po nego, i go donesoa nazad do stojali{teto triumfalno. Potem Arhiepiskopot povtorno go zede, i sega go brcna vo golem sad so voda koj stoe{e pred nego, taka svetej}i ja vodata.

Ova be{e znak tolpata narod da navali napred, nosej}i ~am~iwa, bokal~iwa, itn., sekoj so `elba da zacrpi od krstenata voda. Vednej}i se kon vernicite, sve{tenicite na stojali{teto gi skrstuvaa i so bosilok brcnat vo krstenata voda gi dopiraa po ~eloto. Taka toa prodol`i dodeka ne se izredija site.

Postepeno lu|eto po~naa da se raziduvaat; i nie {to posmatravme, se vrativme v bolnica da ja prodol`ime dnevnata rutinska rabota.

Sega krevetite povtorno se napolnija, i povtorno bevme zafateni so rabota. Sve`o raneti prestanaa da ni pristignuvaat i na{ata najgolema nevolja be{e brojot na slo`eni skr{enici na bedra {to gi imavme za lekuvawe. Ovie nesre}ni slu~ai pristignuvaa kaj nas vo u`asna sostojba, obi~no so strani~ni longeti, sekoga{ zagnoeni i naj~esto pet do deset santimetri skuseni zatoa {to na skr{enite delovi ne bila vr{ena ekstenzija.

Bidej}i nemavme soodvetni longeti, i sredstva za ekstenzija, moravme da improvizirame dolgi Listonovi longeti vrzuvaj}i zaedno dve letvi kako edna longeta koja dosega{e od cipata pa s¢ do peticata. So ovie sredstva uspeavme da go smalime deformitetot vo zna~itelna mera; no pacientite gi mrazea i od vakvite longeti se pla{ea, zatoa {to moraa da le`at ispru`eni na niv, i im be{e te{ko da se hranat v krevet. U{te pove}e, bidej}i voop{to nemaa nikakva nega, tie brzo razvija krevetski rani; i, u{te polo{o, bidej}i vo bolnicata nema{e sanitarni uredi, niv treba{e sekoj den da gi nosat dolu na nosila, od strana na krajno nevnimatelni nosa~i, do }enefot nadvor, pa taka smislivme vo turskiot del na gradot da im se izrabotat krevetski lopati za nivna upotreba. Toa ja podobri sostojbata vo zna~itelna mera. I pokraj toa, me|utoa, pacientite nastojuvaa da im se olabavi zavojot okolu gradite ili karlicata, za da mo`at da sedat i da jadat; 153

pa taka, sosema prirodno, kraevite na zavoite povtorno }e im se izmestea, i sekoja ve~er imavme po dva do tri slu~ai so krvarewe.

Na{iot no}en angliski bolni~ar potpolno se navikna na ova. Toj im stava{e tvrd zavoj za da go zapre krvareweto, i }e ~eka{e dodeka glasnikot ne dovede{e nekoj od nas. ^estopati toa podrazbira{e no}na operacija vrz obolen ~ovek, preslab za da mo`e da ja izdr`i. Procentualno smrtnosta be{e povisoka odo{to ~ovek saka{e da pomisli.

Prez denot, u{te pove}e, koga bevme najzafateni, so polna programa od dovolno operacii za da ne zadr`at dodeka se stemni, ne be{e neobi~no da ni stigne itna poraka od bolnicata deka ima u{te eden so sekundarno krvarewe, koj{to bi pristignal so bolni~ar svisnat nad arterijata, pred vratata od operacionata sala srede nekoja amputacija.

^inam deka sme ja zatnale prakti~no sekoja glavna arterija vo teloto osven aortata, bezimeni i najobi~ni klu~ni koski, po neznam kolku pati. Nadlakticite bea naj~esti; no brojot na zadnata tibialna arterija be{e dosta neobi~na. Taa e te{ka pomalku zgodna arterija za zatnuvawe, i otprvin u`ivav da go pravam toa, no nabrgu se zamoriv otkako obaviv nekolku zafati. Poplitealni zadkoleni~ni frakturi i onie na femuralnata butna koska bea ~esti; subklavialni kako i eksterni karoidni vratni arterii, ne tolku ~esti. Lingvalni i facijalni arterii imavme na nekolku navrati.

I celo vreme znaevme deka, so malku gri`a, pove}eto od ovie povredi bi mo`ele da se izbegnat; i dokolku imavme stotina Tomisovi longeti ne bi trebalo da imame ni trieset procenti, od na{ite smrtni slu~ai. Se razbira toa be{e ni~ija vina. Srbite imaa pomalku od dvesta doktori i prakti~ki nikakva hirur{ka oprema koga izbi vojnata; mnogu od doktorite bea ubieni vo prvite dva meseci, a ostanatite postojano bea prenatrupani so rabota.

Najlo{oto od seto toa be{e {to posle uspe{no previvawe ponekoga{ vo devitaliziraniot ekstremitet se pojavuva{e gangrena, pri {to slede{e amputirawe na nogata, po ve}e prekumernata rabota {to treba{e da ja izvr{ime da ne dojde do drugi posledici.

S¢ be{e tolku inficirano {to, bez ogled kakvi predostro`nosti da prezemevme, primarno soedinuvawe po amputacijata ne se formira{e vo pove}e od dvaeset procenti.

No i pokraj seto toa postignuvavme odli~ni rezultati vo mnogu od slu~aite, povremeno navistina, rezultati {to bea iznenaduva~ki ne isti. Mnogu dobro se se}avam za eden takov 154

slu~aj. Toa be{e slo`ena fraktura na gornata tretina na levata butna koska, u`asno inficirana. ^ovekot be{e prav skelet, so propadnati o~i, so temperatura od 38 do 39 C stepeni (100-102 F). Go premoliv da mu go amputiram bedroto. Potoa nastapi golemo krvarewe, {to potpolno go pobele. Toa be{e zatnato i zapreno, bidej}i toj odbiva{e s¢ drugo. ^etiri dena podocna dojde do vtoro krvarewe. Vo toa vreme se nao|av vo sobata so pacienti i krvareweto go zaprev so pritiskawe so prsti na femoralnata arterija, dodeka zboruvav so ~ovekot objasnuvaj}i mu deka dokolku go trgnam palecot od arterijata toj }e iskrvari do smrt. Nekako se soglasi da mu ja vrzam arterijata, no odbi da primi hloroform, pla{ej}i se da ne ja iskoristam mo`nosta za da ja amputiram dodeka se nao|a vo besvest. Toga{ i tamu ja vrzav femoralnata arterija v krevet, bez anestezija, bez nikakvo antisepti~ko sredstvo. O~ekuvav ekstremitetot da stane gangrenozen. Potpolno bev siguren deka operiranata rana }e se inficira. Namesto toa, zasekot zazdrave od prva, ekstremitetot ostana topol i kolateralnata cirkulacija sama se vospostavi. Gi zasu{iv prostrelnite rani na izvesno vreme, i taka pacientot se oporavi so ekstremitet samo pet santimetri pokratok od drugiot. Toa pretstavuva{e triumf na konstitucijata nad okolnostite i iskustvoto.

Vsu{nost nie i se otka`avme od obidot da gi pronajdeme to~kite na krvarewe vo nadlakticata i nogata, ne obiduvaj}i se po ni{to pomalo od bropnhijalnata arterija na nadlakticata, kako i poplitealnata arterija vo podolniot ekstremitet. Namesto toa ranata ja pro{iruvavme, potpolno ja isceduvavme, upikuvavme cev~e za drena`a pravo niz ekstremitetot, }e stavevme lek i }e ja previevme.

Vakviot tretman, pri{to se za{teduva{e mnogu vreme, se poka`a mnogu uspe{en. Na {to bevme mnogu gordi. Podocna, koga po~naa da ni pristigaat angliskite medicinski spisanija, doznavme deka se razvil ne{to sli~en tretman, nezavisno, od na{ite medicinski lica vo Francija; no toa ni najmalku ne ja namali na{ata satisfakcija za na{ata sopstvena originalnost. Naprotiv, na toa gledavme kako promocija na ispravnosta na na{iot sud.

Od antisepti~ki sredstva imavme samo jodoform, jod, i hipermangan, i tie se poka`aa kako predobri. Sterilizirani zavoi, se razbira, ne doa|aa predvid. Edno vreme, na izvesen broj slu~ai, isprobavme so prodol`ena irigacija so solen rastvor, no neophodnosta od postojano nadgleduvawe i izve`ban nadzor, za na{iot neobu~en personal se poka`a kako premnogu. Ne{tata 155

sekoga{ ispa|aa pogre{ni; nemavme medicinski sestri na koi mo`evme da se potpreme; i rezultatite bea nezadovolitelni.

Konzervativnata hirurgija be{e mnogu te{ka. ^estopati pravevme hrabri obidi za da gi spasime ekstremitetite. Ponekoga{ uspevavme, osobeno koga bevme potpomognati od pacientot. ^estopati, me|utoa, takvite obidi bea so stra{ni posledici, zatoa {to, nemajki sposobnost da se spravime so enormniot broj na prevrski {to treba{e da se napravat, ne mo`evme da im posvetime celosno vnimanie {to be{e potrebno podocna. Ponekoga{ ni se slu~uvaa ~udesni iznenaduvawa. Se se}avam na edno prvo takvo iznenaduvawe; se obidov da spasam noga zasekuvaj}i dolg `leb vo koskata tibija za osteomelitis. Dodeka go pravev toa pristigna na{iot star Major, ja strese glavata i re~e “Amputatio#. No jas bev re{en da ja spasam nogata. Sam go previvav ~ovekot tri dena. Potem edno utro is~ezna, negoviot krevet be{e prazen, i nikoj ne znae{e {to se slu~i so nego. Otidov da gi poglednam desette le{evi {to bea vo mrtove~nicata, no toj ne be{e tamu. Stiv, koj mi dava{e anestezija za slu~ajot, be{e mnogu zainteresiran.

“Pretpostavuvam, Tatko, deka toj e umren sekako. Toj e ve}e i pogreban#, re~e veselo.

I kako {to minuvaa slednite denovi bez nikakov znak od nego, jas bezvolno se prifa}av za naga|awe. Toa be{e vo raniot period koga nemavme vistinska kontrola vrz slu~aite. Toga{ bevme preoptovareni so rabota, i za edna nedela potpolno zaboraviv na nego.

Dva meseci podocna ispituvav eden slu~aj na tifus so Stiv.

“No, proklet da sum#, re~e toj, “ako toj ne e tvojot star slu~aj so tibija. Eve tvojot znak e ispi{an vrz nea ra~no#.

Ispadna deka po previvaweto, po gre{ka, toj be{e prefrlen na drugiot kat i ni se zagubi od vid dodeka povtorno ne ni go privle~e vnimanieto so tifus. Spored site zakoni na poetska pravda, otkako tolku hrabro se izbori, isto taka bi trebalo toj da se oporavi od tifusot. No, avaj za poetskata pravda .... toj ne se oporavi.

Vo vreme koga gi isprobuvavme ovie konzervativni operacii se razbole Streton, po tret pat, od napad na povtorliva treska.

Prvite bea silni no toj od niv brzo se oporavi. No sepak, od niv negovata vitalnost splasna. Toj, re~isi, be{e najstariot ~len na ekipata, prestar za tolku te`ok `ivot. S¢ dodeka be{e so dobro zdravje toj be{e poln so energija, no vedna{ {tom dobi napad od treska, negovite godini po~naa da ka`uvaat. Le`e{e v krevet po cel den. Otkako }e zavr{evme so rabota vo operacionata sala, 156

sestra Rauntri vleguva{e kaj nego, mu mere{e temperatura, mu go meste{e krevetot, go podu~uva{e ^arli kako da mu sprema dietalni jadewa. Po pravilo, eden ili drug negov prijatel od Bolnicata na Pexet, go poglednuvaa prez denot.

I pokraj s¢, sepak, toj od den na den slabee{e, temperaturata ne mu spadnuva{e, umot s¢ pove}e i pove}e mu se zamatuva{e, gradite po~naa da mu se zatinaat, i po~na da blada.

Toga{ se voznemirivme. Sestrata re~e deka nemu mu trebaaat dvajca “specijalci# da se gri`at za nego, dewe-no}e, dokolku sme so nade` da go spasime, i deka morame da ja zamolime ekipata na Pexet da go primat vo nivnata bolnica.

Toa ne pottikna da deluvame brzo. Be{e rizi~no da se premestuva, no moravme da se pomirime. No}ta be{e studena ko~an, no za sre}a ne vrne{e do`d. Go zavitkavme vo }ebiwa, go stavivme na nosila i go simnavme niz dvorot do pajtonot {to ne ~eka{e nadvor. Nosilata bea zacvrsteni po dol`ina, Sestrata se stisna vo pajtonot, jas se ka~iv kaj pajtonxijata, i poleka pojdovme po u`asnite kaldarmisani ulici so bapkawe, so pacientoto stenkaj}i vo temnicata.

Na drugiot kraj ~etvorica jaki avstrijci go vnesoa vo bolni~kata soba. Toa be{e mala prostorija, porano ja koristele kako u~ilnica po prirodoznanie, vo koja ima{e golemi tegli so zmii, skeleti od razli~ni ribi ganoidi, ogromen prepariran orel koj{to vise{e od tavanot, botani~ki grafikoni po yidovite, stakleni kafezi so mali preparirani ptici naokolu. Streton se yvere{e vo seto ova so nerazbirawe. Mu go izmeriv pulsot - slabo pulsirawe do 160 - i se pra{uvav dali }e ja pre`ivee no}ta.

Neguvaweto go spasi. Po dva dena krizata mu mina. Po edna nedela povtorno se vrati doma, mnogu oslaben, mnogu razdrazliv, no revnosen da prodol`i so rabota kako i sekoga{. Toa be{e vistinska sila na `elba {to, sepak, go tera{e da prodol`i.

Nie odr`avme tivka konsultacija.

“Toj e prestar za vakov te`ok `ivot#, re~e [efot odlu~no.

“Treba da si odi doma. Ako ne si odi }e umre ovde. Nekoj }e mora da mu go ka`e toa#, re~e [erlok.

No nikoj od nas ne saka{e. Namesto toa mu odredivme lesna dol`nost, go zamolivme da dava lesna anestezija, mu ja predadovme dol`nosta na eden razbolen od na{ite bolni~ari.

157

*

*

*

*

*

*

*

*

Denot po negovoto vra}awe slu{navme deka }e imame kralska poseta, ta poradi toa ima{e dosta svetnuvawe. Uniformite doterani, kop~iwata i skopcite svetnati da sjaat kako zlato, prostoriite is~isteni. Se obidovme ne{tata vo bolnicata da izgledaat tip-top.

Kralskiot voz pristigna vo {est nautro. Mo`evme da go vidime od na{eto dvori{te. Posetata, ne informiraa, bila predvidena za 9 ~asot. Go zabele`avme na{iot Major vo negovata najdobra uniforma i so sabja, no`nicata svetnata, stignat navreme.

Nie po~navme so rabota, krevaj}i go pogledot koga }e slu{nevme pristigawa. Me|utoa, ni{to ne se slu~i, i nie poleka zaboravivme. Po ru~ekot, Barkli i jas odlu~ivme da ne odlo`uvame edna operacija na arterio-venozen aneurizam, {to predlo`ivme da ja izvr{ime vrz eden avstriski zarobenik. Zavr{ivme so operacijata i otidovme na ~aj. Seu{te ni{to. Majorot stana mnogu neraspolo`en. Znae{e deka kralskata svita be{e vo gradot, i ne mo`e{e da pretpostavi {to se slu~ilo. Princot pobaral da ja poseti angliskata bolnica i go odvele vo Bolnicata na Pexet, gi izrazil nu`nite u~tivi izrazi, pretpostavil deka taa e edinstvenata angliska ekipa vo Skopje, i si zaminal.

Na{iot Major be{e silno deprimiran, ne ubeduva{e deka toa ne e negova gre{ka, ni ka`a da ne go zememe toa kako navreda, se izvinuva{e kako toa da be{e negova vina.

[to se odnesuva do na{ite ~uvstva, pak, nam ni olesna, za{to bevme svesni za nedostatocite na na{ata bolnica. No za na{iot star Major, ni be{e mnogu `al, zatoa {to, kako {to doznavme, toj mnogu se gordeel so mestoto a i so nas, za{to i pokraj site nedostatoci, smrtnosta kaj nas be{e poniska od koi bilo drugi srpski bolnici, i se fale{e deka nie izvr{uvame mnogu pogolem del operacioni zafati vo Skopje. Vakvoto otkritie {to starecot mislel za nas, kako {to Stiv zabele`a, “malku ne razveseli#; i se podgotvivme da se soo~ime so na{iot bete noir 43, slo`ena fraktura na bedroto, u{te edna{ so obnoven elan. Ovie, i brojnite zagnoeni koleni~ni zglobovi {to gi imavme, znaevme, }e ni ovozmo`at rabota za slednite dva meseci, duri i vo me|uvreme da ne prim-

43 Fr. - crn cver

158

ime nitu eden edinstven slu~aj. I posle toa, vo mart, si mislevme, na{iot dogovor istekuva dobro i vistinski izvr{en. *

*

*

*

*

*

*

*

Otprilika vo ova vreme na{iot “Vodnik# zaglavi. Toj be{e eden od na{ite pomo{nici, mnogu ureden vojnik koj{to minal niz ju`noafrikanskata borba, a i vo Prvata Balkanska vojna na stranata na Bugarite. Site nie mnogu go zasakavme. Toj gi prima{e naredbite kako avtomat i gi izvr{uva{e, pravilno ili pogre{no, so najstroga sovesnost - za nego naredbata be{e sveta rabota.

So pacientite be{e mnogu vnimatelen, nikoga{ ne {tedej}i se sebesi da im ugodi. Sebesi a i svojata uniforma ja odr`uva{e besprekorno ~isto, i pokraj site tie to~ki na voena etikecija toj be{e rudnik od informacii. Koga nekoj od nas }e si dozvole{e da mu se razlabavi remenot koga }e se najdevme nadvor, ili vo stegnatosta so koja pozdravuvavme ili otpozdravuvavme, negovoto nesoglasuvawe go ~uvstvuvavme vo negoviot molk, koj ne opomeuva{e so besprekornosta na negovoto dr`ewe. No i toa be{e mnogu seriozno no - toj ima{e edna slabost - vinoto, no vo ovoj slu~aj “kowak# ili “slivovica#; i pod vlijanie na alkoholot toj potpolno se promeni od blag so dobri maniri, mnogu korekten pomo{nik, vo podednakvo korekten no obmislen golta~ na plamen.

Toj nikoga{ ne pie{e osven koga be{e von dol`nost; no {tom zavr{e{e dnevnata rabota toj }e otide{e vo nekoja kafeana vo gradot, so eden ili pove}e drugari, potpivnuva{e poleka i smireno, so saati, dodeka ne se nacvrcka{e. Nikoga{ ne be{e nesposoben.

Nautro toj sekoga{ be{e tivok i korekten. No koga be{e vo vakva sostojba nema{e ludorija za koja toj ne be{e sposoben. Na izgled ne be{e ubav, no nekako gi privlekuva{e pogledite na `enite.

Vo nego ima{e nekakva naglasena ma{kost. Site `eni go sakaa.

Sestrite vo bolnicata mu se nasmevnuvaa koga ne gi zabele`uvaa drugite pomo{nici.

So oficerite zboruva{e mnogu malku. ^inam deka Stiv i jas go poznavavme najdobro.

Edna ve~er mi prijde, udri so topucite, me pozdravi seriozno i re~e:

“Ser mo`am li da ja dobijam Va{ata dozvola da izlezam na duel utre popladne?# 159

“Duel?#

“Da, ser#.

“Dali toa se odnesuva na Va{ata ~est, vodni~e?# rekov milno, otkako mnogu odamna prestanav da se iznenaduvam od bilo {to.

“Da, ser#.

“Raska`ete mi s¢ vo vrska so toa#, rekov.

“Toa e eve vaka, ser. Minatata ve~er sedev vo kafeanata na Hotel “Balkan#, koga edna `enska, sestra vo bolnicata, vleze i mi se nasmevna. Jas ja znaev `enskata, ser. No taa ve~er taa be{e so eden oficer, poru~nik. Oficerot me zabele`a deka £ vozvrativ so osmev i mi frli ~a{a vino vrz mene. Jas mu udriv {lakanica po lice, ser; i toj me predizvika#.

“Taka zna~i, vodni~e. No dali Vi e dozvoleno da tepate oficer?# rekov so nade` da se izvle~am od problemot.

“Dozvoleno e, ser, vo ovaa zemja, dokolku vo takviot slu~aj oficerot se otka`uva od svojot rang. Nie ja prodiskutiravme situacijata, ser, i potpolno e vo red#.

“Razbiram. I kakvo oru`je odbravte?#

“Pa, ser. Jas ne sum tolku vi~en so sabja, no ubavo strelam.

Izbrav revolveri#.

Nie ve}e imavme da vratime eden pomo{nik doma poradi mala konfrontacija so voenite vlasti.

“Blagi Bo`e#, pomisliv. “S¢ e utvrdeno; i }e imame u{te edna `ivotinska komplikacija koja, ovoj pat, mo`e da ne istera od Skopje#.

“Koga treba da se slu~i?# pra{av.

“Pa, ser, si zedov sloboda da go utvrdam datumot za utre popladne vo tri ~asot, nadevaj}i se deka ne }e Vi trebam vo bolnicata#.

Toj be{e tolku smiren i vnimatelen vo vrska so toa, vsu{nost taka nenadejno, {to me zatekna vo potpolna nespremnost. Jas ne komanduvav, i kako {to mi ka`a so doverba, znae{e deka nema da ja otkrijam negovata tajna.

Pred Golemata vojna go spodeluvav, pretpostavuvam, intelektualniot u`as od duel , {to pove}eto lu|e go imaat vo normalni vremiwa. No Prusite go izmenija seto toa. Nie stanavme poprimitivni. Starite sfa}awa ja povratija svojata vrednost. Samata vojna be{e duel na pogolemo ramni{te. Lu|eto se borea za ~est, ne kako poedinci tuku kako nacii; i pogolemite gi vklu~ija pomalite.

Edinstvenata nevolja vo ovoj slu~aj, {to mi pa|a{e napamet, be{e {to }e se slu~i ako edniot ili drugiot od protivnicite pogine. Kako toa bi se odrazilo na na{ata rabota? Kakov stav bi 160

zazele voenite vlasti okolu toa?

Zneav deka nie, kako ekipa, treba da zastaneme zad na{iot ~ovek po sekoja cena.

Imav ~uvstvo deka “Vodnikot# be{e podobriot ~ovek. Ne mo`ev da go zamislam kako mrtov ili nedaj bo`e ranet, i iskustvoto me nau~i da se oslonam na prethodnoto znaewe. Kaj Keltot toa e darba na dobro ili na zlo.

Ekipata, si mislev, verojatno }e mora da si odi. Bi bile mnogu nepopularni kaj vojskata dokolku ostaneme. No ima{e mala uteha dokolku si otideme: - pacientite ne bi stradale. Sega na{ata rabota lesno bi mo`el da ja prezeme personalot na Srbite, Grcite, Amerikanskite ^esi, Avstrijcite, koi ve}e se nao|aa na mestoto. Vojuvaweto dol` granicata prakti~no prestana; sve`i slu~ai ne pristignuvaa; i postoe{e adekvaten dotur na doktori za da se spravat so rabotata {to preostana.

Pristigna i narednoto utro, i go vidov “Vodnikot# kako raboti so svoite prevrski oddale~en, mirno, metodski, isto kako da nema ni{to da se slu~i. Popladneto, kako {to o~ekuvav, toj se izgubi.

“Pretpostavuvam deka dosega na raskrsnicata se slu~uva nekakva valkana rabota#, re~e Stiv poglednuvaj}i na svojot ~asovnik okolu tri i trieset.

“Se nadevam kutriot star “Vodnik# e v red#, rekov, so momentalen somne`.

“Se opkladuva{ so `ivotot#, re~e Stiv, veselo.

No, se razbira, od na{a strana seto toa be{e mnogu glupavo. Na duelot treba da imalo polovina stotini svedoci. Nikoj od nas ni da pomisli na toa. Nie isto taka zaboravivme na srpskite vlasti so lisi~ji o~i. Koga se vrativme od operacionata sala doznavme deka s¢ se zavr{ilo; “Vodnikot# se be{e vratil vo smestuvali{teto; nemalo duel.

Ona {to se slu~ilo ispadnalo taka {to srpskiot oficer toa utro bil zastra{uvan, mu naredile i bil ispraten na dol`nost na albanskata granica, u{te vedna{. Na sli~en na~in ne~ujno bil povikan “Vodnikot# da se javi kaj Majorot i kaj na{iot [ef, i negovata prikazna bila soslu{ana i potvrdena. Mu bilo staveno do znaewe deka vinata ne ja frlaat vrz nego, no deka za duel ne stanuva zbor, epizodata zavr{i i toj ne moral da misli na toa.

Taka zavr{i toa. Toj taa rabota ne ja spomna u{te edna{.

Nitu pak nie. I vo senkata na poserioznite raboti {to treba{e da sledat, toa be{e nabrgu zaboraveno.

161

*

*

*

*

*

*

*

*

Tokmu po ova maka ma~evme so Malata Crvena @ena. Dodeka be{e vo Bitola edna druga `ena doktor, Madam Markovi}, pristigna vo Skopje od Francija, i svojata slu`ba ja ostavi na raspolagawe na Majorot. Nam stra{no ni treba{e u{te eden lekar, osobeno takov {to go zboruva jazikot, zatoa {to da lekuva{ lu|e medicinski bez vakvo znaewe e mnogu pote{ko odo{to da postapuva{ so niv hirur{ki. Sledovatelno, nam ni be{e mnogu milo da bide so nas; i pred da se vrati Malata @ena, ja zadol`ivme za na{ata Bolnica broj 2, kade {to imavme poprili~en broj na pacienti so povtorliva treska, so mali sipanici i so difterija, ispome{ani so na{ite voobi~aeni slu~ai. Te{kotijata be{e kade da ja smestime. Vo toa vreme gradot be{e prepoln vo prili~na mera, taka {to nema{e mesto vo blizina na bolnicata, osven sobata na Malata Crvena @ena. Majorot, kutriot ~ovek, osmeluvaj}i se vo golema mera, ja smesti tamu; i po vra}aweto Malata Crvena @ena ja zatekna tamu.

Za den-dva taa ne re~e ni{to, no be{e o~igledno deka be{e mnogu pogodena.

“A taa u{te i ‘r~i#, mi re~e `alno.

Majorot se ~uvstvuva{e prili~no vinoven, no be{e potpolno bespomo{en. Toj predlo`i Malata Crvena @ena da ja zeme vo svojata ku}a; no kako {to ve}e ja ima{e Ledi Pexet i nejzinata sekretarka, be{e premnogu od nego da se o~ekuva u{te toa; i taa go znae{e toa, i odbi.

Potem Madam Markovi} dobi silen katar, i ‘r~e{e pove}e od koga bilo. Zgora na site na{i nevolji, tokmu toga{ pristignaa nekoi angliski vesnici so dolg prikaz za na{ata rabota poln so pofalbi. Incidentno vo nego ima{e prikaz za rabotata na Malata Crvena @ena, poln so pofalbi, i tokmu poradi ova, od nekoja skriena `enska pri~ina, taa se odlu~i za napad.

Taa odedna{ skokna so zaklu~okot deka jas sum go napi{al toa. Jas bev potpolno nevin, no taa odbi da poveruva. Mora da sum jas; i toa go re{i problemot. Otkako izraziv negoduvawe, go ostaviv taka. No izvesno vreme me|u nas postoe{e vidno ladno odnesuvawe. Vistinskata nevolja be{e vo toa {to taa po~na da ja ~uvstvuva napnatosta od so meseci preoptovarena so rabota, a ne go priznava{e toa.

Nekako za Madam Markovi} iznajmivme soba nekade, i mirot povtorno zavladea.

162

*

*

*

*

*

*

*

*

Vo toa vreme hirur{kata rabota se smaluva{e nasekade.

Stignavme do sredinata na januari, i mo`evme da zavr{ime so rabota sekoe popladne pred ~ajot. Po periodot poln so napregnatost vo koj se najdovme, ova ne napravi da se ~uvstvuvame kako da bezdelni~ime. Vo vozduhot se ~uvstvuva{e duh na promena i nemir. Eden od na{ite lu|e pra{a dali na{ata ekipa se vra}a doma.

Mnogumina od Bolnicata na Pexet vr{ea podgotovki da go storat toa. Edna od nivnite sestri, koja{to be{e mnogu bolna od skarlatina, odlu~i za edna nedela da zamine za Anglija.

Streton, isto taka, nikoga{ povtorno ne se oporavi. Toj be{e slab i vo liceto izgleda{e ispien, go fati i{ijas, i povtorno po~na da se `ali na stariot katar. Koga slu{navme deka sestrata se vra}a, be{e ubava mo`nost da go ispratime vo nejzino dru{tvo. Isto taka, ima{e eden pomo{nik koj{to prefati mali sipanici. Toj sega se oporavuva{e i, bidej}i se vospostavi deka e bezpolezen, na [efot mu izgleda{e deka bi bilo podobro i nego da go pratat doma, taka {to Streton bi imal ~ovek koj{to }e se gri`i za nego vo slu~aj da se razboli po pat. Taka, napraveni bea podgotovki site trojca da gi pratat doma preku Brindizi.

Sekoga{ e bolno koga se zboguva{ so drugari so koi si bil zaedno vo te{ko vreme. Toga{ ~ovek se se}ava na celata lojalna pomo{ {to si ja pru`ile eden na drug i zaborava na povremenite kavgi {to iskrsnuvaat me|u koja bilo grupa lu|e so nezavisna misla.

Posledniot den Streton skita{e naokolu bescelno. Se raduva{e {to si odi, no i mu be{e `al {to ne ostava. Gi obavi svoite posledni kupuvawa, se pozdravi so srpskite prijateli, ni dade upatstva {to da pravime so negovite pisma, mi ja podari svojata polska stolica i mijalnik na no`iwa.

Imavme mala pro{telna ve~era na koja bea prisutni sestra Rauntri, Malata Crvena @ena i Konzulot. [efot odr`a tivok i dosta pofalen govor, a Streton emocionalen odgovor. Site nie se ~uvstvuvavme malku posrameni, mrazej}i da poka`eme kakvo bilo ~uvstvo.

Potoa se razdelivme za da gi napi{eme pismata {to treba{e Streton da gi ponese so sebe i da gi pu{ti vo Anglija.

Be{e pet nautro i koga ne povikaa na pojadok. Vozot treba{e da trgne vo {est; i vo posleden moment za malku da go propu{time.

Vo posleden moment stigna itna poraka, i nie se rastr~avme da 163

gi pronajdeme site tamu, poradi {to vozot zadocni deset minuti.

Nabrzina Streton be{e natovaren, `elezni~arot duvna vo svirkata, lokomotivata svirna, i vozot poleka izleze od stanicata.

Potem se vrativme, ~uvstvuvaj}i se ~udno osameni. Toa be{e prviot raskin vo ekipata.

164

GLAVA IX SENKITE SE ZADLABO^UVAAT

Polumese~inata - Operacija na ulica - Senkata od Tifus Sestra Rauntri ni se pridru`uva - Ekipata pogodena za prvpat - “Boleduvawa i makite na Xejms - Pogrebot na srpskiot Major - Ciganska naselba - Zo{to `enite vo Makedonija se ednostavni - Skladirawe manliherki - [erlok se razboluva od tifus - Prvata smrt vo ekipata - Srpski popladneven povik - “Vodnikot se razboluva ? - Zo{to Avstriecot be{e lekuvan vo senarnik - Go posetuvam Ni{ - Ja posetuvam Kralskata besplatna bolnica - Ruski Car i Ana - “Piramidata od ~erepi# - Srpskiot Crven krst - Kako gi obespokoivme dvajcata Grci - Angliski medicinski sestri - Nazad vo Skopje

Bolnicata za zarazni bolesti vo Skopje se vika{e “Polimesis#, inaku “Polumese~ina#. Kogagod imavme nekakov slu~aj vo na{ata bolnica {to treba{e da go preneseme, ispra}avme soop{tenie do “Kancelarijata#, na Majorot, i po podolg ili pomal zastoj, pristignuva{e raskostena ambulantna kola {to ja vle~e{e eden kow i go prenesuva{e pacientot. Koga ni se brza{e, i ambulantnata kola ne be{e raspolo`iva, ~ovekot ednostavno }e go stutkaa vo pajton i go ispra}aa, pajtonot potoa se vra}a{e za da go iznajmat isto kako i prethodniot pat.

Samata bolnica Polumese~ina be{e prili~no ubava zgrada na periferijata od gradot, podaleku od Vardar, i za vreme na Balkanskata vojna bila Bolnica na britanskiot crven krst. Koga ja posetiv, nabrgu po pristignuvaweto, be{e polna so pacienti so povtorliva treska, so nekolku slu~ai na paratifus i difterija.

Duri i toga{ be{e snabdena prete`no so avstriski bolni~ari.

Odgovorniot doktor ima{e premnogu rabota duri i prekuglava, i sledovatelno, bidej}i be{e Grk, toj nea ne ja izvr{uva{e.

Evidentno toj ne be{e hirurg, za{to koga nekoj te`ok slu~aj na difterija {to zahteva{e traheotomija, toj ni go prepra}a{e nam.

Edna{, izleguvaj}i od bolnica [efot naide na takov pacient 165

donesen na nosila so akutna laringalna opstrukcija. Na ~ovekot o~igledno mu bila potrebna itna traheotomija. [efot nabrzina naredi da go donesat vo operacionata sala, koja se nao|a{e vo sosednata zgrada, vo me|uvreme pobrzuvaj}i napred da gi spremi instrumentite. [tom zabele`a deka ~ovekot ne pristignal, toj str~a po skali i povtorno se najde na ulica za da otkrie deka bolni~arite, podzamoreni od nivniot tovar, gi ostavile nosilata na snegot, i se odmorale. I na prv pogled se gleda{e deka ne smee{e da se zagubi nitu minuta. Za sre}a vo toj mig pomo{nikot vo operacionata sala gleda{e niz prozorec i [efot mu vikna da gi donese instrumentite dolu. Toga{ i tamu toj ja izvr{i operacijata bez anestezija, na ulica so site qubopitni minuva~i posmatraj}i {to pravi ~ovekot. Potoa te{kite slu~ai na difterija pretpo~itavme da gi zadr`uvame, koga-gode be{e mo`no, znaej}i deka tie sigurno bi umrele ako im dozvolevme da si odat.

Denta otkako Streton si zamina, [erlok dojde kaj mene so mala vozbuda:

“Vo Polumese~ina primile dva slu~ai so tifus#, re~e toj.

“Prav tifus? Ona {to nie go narekuvame tifus?# pra{av.

“Minatiot pat koga otidovte, se se}avate, ispadna tie da se so paratifus#.

“Da. Prav tifus - Typhus Exenthhematicus#, re~e toj. “Slu{am deka ovoj pat nema somnenie#.

“Dobro, znaete {to mislam jas#, odgovoriv. “Znam deka Vie i Malata Crvena @ena }e pojdete da gi vidite. Jas ne mo`am da Ve zapram. No koga }e otidete Ve molam nemojte da gi fa}ate bolnite za raka. Tie se stra{no zarazni. Mo`ete da ni go donesete vo `iveali{teto. Toa ne mi se dopa|a. Dokolku morame da se spravuvame so toa vo na{ata rabota, togaj, }e morame da rakuvame so nego.

Na toa ne se protivam. Sum go pravel toa i porano, mo`am povtorno da go pravam. No ne si ja baram beqata. Priznavam deka od nego smrtno se pla{am#. Za vreme na ~ajot imavme bu~na rasprava okolu bolesta. Site str~aa po nivnite prira~nici, i nabrgu se najdovme `estoko sprotivstaveni vo raspravijata okolu tehni~kite pra{awa. Angliskite prira~nici “Osler# i “Tejlor# se razlikuvaa od germanskata literatura na Malata @ena. Taa tvrde{e deka {tom treskata dostigne do najvisokata to~ka za edno dve nedeli, taa postepeno se spu{ta vo normalna pribli`no za edna nedela, a kako dokaz ni poka`a tipi~ni grafikoni vo nejzinite knigi. Nie, pak, bevme na stojali{te deka to~no ili pribli`no kon krajot na dvete nedeli nastapuva “kriza#, prosledena so brz pad na tempera166

turata na normalna za dvaeset i ~etiri ~asa. Nie £ poka`avme tipi~ni grafikoni od angliskata medicinska literatura, vo koi se naveduva vakvoto tvrdewe, no taa nikako da se soglasi.

Vsu{nost site nie bevme vo pravo. Za{to podocna imavme slu~ai od dvata vida. Vo Irska sega (kako i vo Anglija porano) pove}eto no ne i site slu~ai zavr{uvaa so “kriza#. Vo kontinentalnata varijanta re~isi site slu~ai krevaat temperatura koja postepeno se namaluva. Inaku, klini~ki ne postoi razlika. Site drugi simptomi se sli~ni. Za ~udo re~isi site slu~ai {to podocna se pojavija me|u na{ite pomo{nici i lekari se oporavija so kriza, dodeka me|u Srbite i Avstrijcite, “lysis#, toest postepen pad na temperaturata be{e po~est.

No koga se pojavija vakvite rani slu~ai, ne znaevme za toa, i raspravata trae{e so denovi.

Vo me|uvreme ne{tata se slu~uvaa.

Za den-dva slu{navme deka vo Polumese~ina imalo preku dvaeset slu~ai. Potoa doznavme deka bolesta izbila me|u avstriskite zarobenici izdvoeni vo kowi~kite kasarni na pat za Kumanovo.

Slednoto utro mi prijde [erlok.

“Sakam da pregledame eden slu~aj vo Bolnicata broj 3, dokolku se slo`ite#, re~e.

Otidovme tamu. ^ovekot le`e{e zadreman. Na zborot od bolni~arot toj sedna ispraven i brzo go trgna }ebeto od sebe. Jas stoev na dolnata strana od krevetot i go poglednav.

“Od kade e?# rekov.

“Toj e eden od grupata {to pristigna v~erave~er, so voz, od vnatre{nosta, mislam#.

“Pa, sinko, toj e faten i u{te kako; i nabrgu }e doznae{ s¢ za bolesta. Vo ova na{e u`asno mesto }e dojde do epidemija. Samo so ovoj edinstven slu~aj moralo da ima iljadnici kontakti#, rekov.

[erlok kimna.

“Ti si vesel ~ovek, moram da re~am#, re~e toj.

“Kako mu e splinata?# pra{av odedna{.

“Zgolemena#, odgovori vedna{.

“Taka. Si ja pipal so goli race, neli? I si go pregleduval bez ni{to da ima{ nad tvojata uniforma?# rekov prekoruva~ki.

“Jas od nea ne se pla{am#, odgovori tvrdoglavo.

“Si spomnuvam koga i jas ne se pla{ev#, promrmoriv. “No sega sum smrtno upla{en. Otstranete go {to e mo`no pobrzo#.

^ovekot be{e Avstriec. Go premestija u{te popladneto, 167

i se nadevam deka reagiravme dovolno brzo. Toj be{e ispraten, du{ekot i s¢ drugo, taka {to nikogo da ne stavat vo negoviot inficiran krevet.

“Dobro e {to toj ne be{e vo golemata hirur{ka bolnica#, re~er Barkli koga slu{na za toa. “Bi bilo u`asno ako gi prefati operiranite slu~ai#.

“Da#, rekov poti{teno.

Tokmu vo toa vreme Sestra Rauntri zamoli da £ se pridru`i na na{ata ekipa za postojano.

Za celo vreme otkako rabotime vo bolnicata u`asno go ~uvstvuvavme otsustvoto na izve`bano neguvawe. Nejzinoto prisustvo me|u nas, znaevme, bi bila ogromna blagodet. No, so izgledi na epidemija {to doa|a kaj nas, ~uvstvuvav deka bi bilo najnequbezno da ja vklopime vo rizikot, dokolku samata taa ne be{e potpolno svesna za ona vo {to se vpu{ta.

“Niz ovaa rabota sum minal i porano#, rekov. “[ansata za na{e izbavuvawe nepovredeni ne pretstavuva ni{to. Sega koga stariot i dvajcata pomo{nici si zaminaa, svedeni sme na petneasetmina. Od ovie petnaeset mo`no e da prefatat pove}e od polovina, nekoi }e umrat - nikoj ne znae koi, nitu kolku - no nekoi sigurno. Sega mo`ete mnogu lesno da ostanete ponastrana. Vie dojdovte na tri meseci. Vremeto Vi isteklo. Mo`ete da se vratite doma vo Anglija i na svojata rabota so potpolno ~ista sovest. Ako ni se pridru`ite go pravite toa so rizik za koj nie nemame pravo od Vas da barame da go prifatite. Jas ne bi Vi sovetuval da ni se pridru`ite. [to mislite?#

Jas prestanav da se ~udam na ne{tata {to angliskata medicinska sestra e vo sostojba da gi pravi. Se ~ini deka toa ne e samo edna `ena. Izgleda deka site tie se isti.

“Jas }e dojdam#, re~e mirno.

“Znaej}i go rizikot?#

“Sekako#.

I toa go re{i slu~ajot. [efot najde soba za nea blizu do bolnicata, i nie ja zedovme sledniot den “so silata” na na{ata Misija (I-va Srpska Ekipa na Britanskiot Crveniot krst).

Kako {to spomnav, izvesen broj od na{ite pomo{nici se razbolea od povtorliva treska, no nikoj od niv, osven Edvards i Guliver, ne ni pri~ini kakva bilo zagri`enost. Edvards be{e na{iot najmlad ~len, Guliver najstar.

Vo sredinata na napadot Guliver za malku da umre. Srceto vedna{ po~na da mu se {iri i da malaksuva. Nekolku dena bevme 168

mnogu zagri`eni, i tokmu toga{ po~navme da ~uvstvuvame kolku bi ni zna~elo negovoto prisustvo dokolku se slu~i ne{to - za{to vo negovata oblast toj be{e institucija, izvor na golema radost.

Za svojot `ivot, ~inam, toj mu dol`i na Streton, koj neumorno se gri`e{e za nego, i mu pomogna da se oporavi tokmu pred da si zamine. Pristar ~ovek, kako civil vodovodxija, ili, kako {to se narekuva{e sanitaren in`ener, be{e eden od najefikasnite redari, znae{e malku kolokvijalen francuski i germanski, i be{e neobi~no svesen za svojata sopstvena va`nost. Drugite redari go vikaa Doktor Guliver, polu podbivno, polu od po~it, i titulata ja prifati sosema ramnodu{no kako negovo pravo. Za Guliver nema{e samosvest.

Koga se oporavi odlu~ivme da ne rizikuvame da go vratime vo bolnicata, tuku da mu dademe “lesna rabota# kako permanenten ~ista~ vo smestuvali{teto, da raboti kako sanitaren inspektor, pomo{nik na glavniot za smestuvawe, generalen snao|a~ i posrednik. Da be{e staven za Premier ne bi se smetal ili ~uvstvuval za pova`en, za{to {to bilo da naprave{e toj ima{e ~uvstvo na prijatna iluzija deka toj be{e sto`erot okolu koj se vrti celiot mehanizam na bolnicata. Prirodno, toj ni be{e mnogu drag. Kako {to zabele`a Stiv toj be{e “simpati~na pajka#.

Drugiot ~ovek be{e sosema poinakov. Toj be{e {armantno poinakvo mom~e, miren, obmislen, ne`en so krevko telo no so takva puritanska sovest, kruta i jaka skoro do fanatizam.

Koga izbi vojnata toj be{e dlaboko pottiknat od povikot na zemjata. Toj ne mo`e{e da bide vojnik; odzemaweto na ~ove~ki `ivot nemu mu be{e potpolno odvratno; no ~uvstvuva{e deka mora da slu`i na nekoj na~in. I taka, protiv `elbite na site negovi rodnini, toj dobrovolno se prijavi za ovoj dale~en sektor na vojnata, znaej}i kolku golema morala da bide potrebata. Toj sekoga{ be{e najsvesen, sekoga{ svoeto telo go optovaruva{e ne spored negoviot kapacitet tuku spored baraweto {to go postavuva{e negovata du{a. I sekoja zarazna bolest {to }e naide{e }e go fate{e nego. Na dvapati podlegna na povtorliva treska. Potoa se razbole od eden vid skarlatina koja {to e na Balkanot endemi~na.

Koga se oporavi od nea, bidej}i ne be{e dovolno jak za da mo`e da go izdr`i naporot da prevrzuva, go stavivme da mu pomaga na [erlok od medicinska strana. [erlok ima{e obi~aj da odi poleka od pacient do pacient pronao|aj}i simptomi, i, kako {to dijagnosticira{e, im dava{e lek ili tabletka ili pra{ok od poslu`uvalnikot so pregratki {to toj be{e mu go napravil. Ova go 169

prave{e po dvapati na den, zatoa {to nemavme {i{enca vo koi da gi rasporedime lekarstvata.

Edvards be{e zadol`en da go nosi poslu`uvalnikot po doktorot. Drugite pomo{nici go narekoa “pol`avska kutija#, no Edvards mnogu se gordee{e so nego, i lekovite gi dr`e{e sovesno, sekoj na svoe mesto.

Ne{tata prodol`ija vaka edna nedela, potoa povtorno se razboli. Temperaturata rapidno mu skokna; ima{e silni glavobolki i povtorno mora{e da le`i, na svoe gadewe, tokmu na denot koga Streton i negoviot pomo{nik zaminaa za Anglija.

Toj spie{e vo prostorijata za spiewe so dugi ma`i, dijagnozata be{e u{te edna povtorliva treska, {to pove}eto od ostanatite ve}e ja imaa prele`ano. Za nego se gri`e{e [erlok i, pritisnati od rabotata, nikoj ne mu obrnuva{e mnogu vnimanie. Za negovite potrebi prez denot se gri`e{e Guliver, mu mere{e temperatura i redovno izvestuva{e.

Koga odle`a pet dena, [erlok dojde po mene vo bolnicata kade {to bev zafaten so moite operacioni zafati so srpskata sestra.

“Sakam da dojde{ da go pogledne{ Edvards#, re~e zabrzano.

“Sega?# pra{av iznenaden.

“Ako saka{. Mnogu sum zagri`en za nego. Toj ne e mnogu dobar. @alam {to ti dosaduvam#.

Bolnicata ja napu{tivme zaedno, i preminavme preku patot odminuvaj}i edna volska kola natovarena so drva za gorewe {to ja istovaruvaa avstriski zatvorenici vo zadnoto dvori{te.

Pacientot go zateknavme kako le`i vo spijali{teto so Guliver koj{to bdee{e nad nego. Negoviot krevet be{e na sredina od sedumte.

Zaedno go pregledavme vnimatelno. Potoa izlegovme vo dvorot i seriozno se yverevme eden vo drug.

“Ti se ~ini li deka go prefatil i nego?# re~e [erlok.

“Potpolno sum siguren vo toa. Nafrlenoto vrz abdomenot e apsolutno tipi~no#, odgovoriv. “Da si gi izmieme racete#.

Mehani~ki vlegovme vo mojata soba i si gi dezinficiravme racete.

“]e odam da mu ka`am na [efot#, rekov. “Ti pogri`i se za izolacijata#.

Potoa se vrativ vo bolnicata dlaboko zamislen. Se razbira deka znaev na {to sme. [ansite da se spre~i ponatamo{noto {irewe bea skoro nula. Se razbira, nie treba{e da se obideme. I 170

vistinski se obidovme. No kon nas sudbinata be{e mnogu stroga. ^ovekot le`e{e pet dena me|u svoite drugari redari, i sega site bea vo dopir.

Be{e nevozmo`no da se dijagnosticira poskoro, za{to simptomite se skoro identi~ni so povtorlivata treska s¢ dodeka ne se pojavat mozolki, a dotoga{ beqata e napravena. Se razbira, da imavme mikroskop so nas vedna{ }e mo`evme da utvrdime dali se raboti za povtorliva treska ili ne, no nie nemavme nikakva laboratoriska oprema.

S¢ dodeka nema{e lo{a epidemija mo`evme da prodol`ime, no sega vistinskata nevolja se spu{ta{e vrz nas, i nie po~navme stra{no da go ~uvstvuvame toj nedostig.

Go pronajdov [efot i mu ka`av za na{eto otkritie. Toj vedna{ svrati da go vidi pacientot. Koga se vrati mi ka`a deka sum zgre{il. Prirodno se najdov vo nebrano.

“Ste videle li tifus porano?#

“Ne#.

“Pa eve go gledate sega, i }e vidite i u{te. Viknete go Majorot da go pogledne mom~eto#.

Majorot `iveel vo gradot polni trieset godini. Vo mirnodopski vremiwa toj bil odgovoren za zdravstvoto. Vo zemjata bolesta be{e endemska, i toj gledal po nekolku slu~ai sekoja godina. Kako i site Srbi i toj veruva{e deka infekcijata se prenesuva preku di{eweto.

Prativme da go viknat. Toa utro toj izgleda{e mnogu tivok i deprimiran, no koga go povikavme dojde u{te vedna{, go pogali mom~eto po glava milozlivo, mu re~e deka odli~no se dr`i, potoa izleze i ni re~e deka toa e tipi~en primer na te`ok slu~aj, i ne posovetuva da mu dademe inekcija so 10% }amforovo maslo na sekoi tri ~asa.

Incidentno toj ne informira deka negoviot kolega, Majorot zadol`en za “Idahja# 44 Rezervna bolnica br. 2, umrel utroto od tifus. Tie bile stari drugari u{te od Viena, i smrtta stra{no go pogodila. Ne e za ~udewe {to go zateknavme neraspolo`en.

Toj predlo`i pacientot da go prefrlime vo Polumese~ina, no veti deka }e mu obezbedi zasebna soba i ne uveruva{e deka }e mu bide pru`ena sekakva nega. No toj plan ne ni se dopadna. Idejata nekoj od na{ite lu|e da go prepu{time na milost i nemilost

44 Verojatno Idadija

171

na avstriskite bolni~ari ne ni se dopadna. Stra`arskata ku}a kaj vlezot, kade {to go izoliravme na{iot slu~aj na mali sipanici, sega be{e dezinficirana i prazna. Odlu~ivme da bide smesten tamu. Pra{aweto be{e koj da se gri`i za nego.

“Ostanuva da gi pra{ame pomo{nicite i tie da opredelat dobrovolec#, re~e Barkli.

Po ru~ekot [erlok i jas otidovme da ispitame. Im objasnivme za rizikot, i sugeriravme deka eden od ne`enetite momci treba da volontira. Mislam deka ima{e ~etiri ne`eneti momci.

Tie site se prijavija, i go izbravme Glazier, za{to me|u niv toj be{e ~ovek so najdobra fizi~ka gradba.

Pacientot be{e prefrlen na nosila popladneto i be{e smesten vo stra`arskata ku}arka. Od Komandata za Glazier obezbedivme yvonest {ator i go postavivme vo prednoto dvori{te. Toj si ja prenese svojata torba tamu i ottoga{ za site ostanati stana tabu. Be{e odreden specijalen redar Avstriec za da mu nosi hrana nemu i na pacientot. Site ~inii bea oddelni; be{e zabraneta sekakva komunikacija so `iveali{teto; pa taka se nadevavme deka }e go spre~ime {ireweto na zarazata me|u nas.

Vo toa vreme be{e neobi~no te{ko da se doznae kakov zamav ima{e zazemeno epidemijata. Cenzurata be{e mnogu stroga, i srpskata Vlada prave{e s¢ {to be{e mo`no da go sokrie besneeweto {to bolesta go prave{e vo redovite na nejzinata vojska. No postepeno ne{tata po~naaa da se cedat. Ve}e sto dvaeset i tri doktori bile pogodeni od bolesta vo Severna Srbija, a devedeset i sedum ve}e umrele. Izgleda bolesta po~nala vo oblasta na Valevo, i postepeno se {irela kon jug. Se zboruva{e deka Ni{ bil poln so bolni i deka ne bile prezemeni nikakvi merki za da se spre~i dopir so skita~i po celata zemja. Vojnici na otpuska, selani begalci, pacienti na oporavuvawe, patuvale slobodno so vozovi {irej}i go virusot kako {to odele.

Sledniot den eden avstriski student po medicina, mnogu dobar ~ovek, {to mu pomagal na [erlok, bil kutnat vo na{ata Bolnica br.3. Dosega na{ata hirur{ka bolnica be{e po{tedena, i si ~estitavme sebesi. No naredniot den Malata Crvena @ena na tretiot kat otkri eden slu~aj me|u na{ite operirani. Nie vedna{ go spakuvavme vo Polumese~ina; i se poglednavme eden so drug. Se bli`e{e s¢ poblisku i poblisku do nas. Nabrgu, znaevme, deka taa }e ne poplati; no odlu~ivme da go odlagame toa s¢ dodeka mo`evme.

Toga{ ni se sugerira{e na{ite sili da gi prefrlime vo 172

Belgrad, koj be{e oficijalno sloboden, i da gi odneseme site na{i hirur{ki slu~ai vo edna nova bolnica tamu. [efot vnimatelno go razgleda predlogot, no brojot na kontakti be{e premnogu golem za da ni ovozmo`i da se nadevame deka }e ja dr`ime infekcijata ponastrana od nas, pod pretpostavka da pojdeme tamu. Nezgodata so bolesta e toa {to £ trebaat dvanaeset do ~etirinaeset dena za da se pojavi po inficiraweto, i za celo vreme pacientot ne poka`uva apsolutno nikakvi simptomi. Sledovatelno, sekoj od nas bi mo`el da ja ima bez da znae, i taa mo`e da se pojavi vo koe bilo vreme po predlo`eniot transfer. Zatoa, togaj za togaj, bevme protiv kakvo bilo premestuvawe.

Toga{nite doma{ni maki ni go odvlekoa vnimanieto za izvesno vreme. Poradi faktot {to borbite na granicata prakti~ki prestanaa, na pacientite {to se oporavuvaa im se dava{e “otsustvo# mnogu po{irokogrado. Koga nekoj ~ovek be{e spremen da go otpu{tat, pa taka toj doa|a{e so svojata “lista#, i na nea nie }e ozna~evme 10, 15, 25, 30 dena, spored prirodata na negovata rana kako i vremetraeweto za da stigne do svojata destinacija. Poradi lo{ite `elezni~ki uslovi, mnogumina od ovie lu|e {to `iveele vo sela oddale~eni od `eleznicata im treba{e pet ili {est dena odewe od najbliskata stanica. No re~isi site {to mo`ea da odat sakaa da si odat doma. Mnogumina od niv bea izlezeni od doma nad dve godini; i nemaa nikakva pretstava {to se slu~uva so `enite i decata po avstriskata erupcija, kako ni za sudbinata na nivniot mal selski imot otkako bea povikani vo aktivna slu`ba.

Prirodno, vakvite “boleduvawa za doma{no otsustvo, bea `elno barani; i postojano bevme opsipani da im go dademe, bez ogled dali pacientot bil sposoben da go ispolzuva. Sekako, mnogumina moravme da gi odbieme na nivno golemo razo~aruvawe.

Sosema prirodno, isto taka, toa mnogu zavise{e od ona {to }e go ka`ea preveduva~ite za okolnostite vo koi se nao|a{e pacientot, kolku dolgo bile otsutni od doma, kolku daleku bea od voenata bolnica i taka natamu.

Orientalniot um e naviknat na mito. Sprema toa, be{e sosema prirodno ovie neuki selani da pomislat deka ako im poddadat ne{to na preveduva~ite nivnata {ansa za otsustvo bi bila podobrena. I ete toa se slu~i. Sekoj ~ovek koga }e mu “dadevme # nude{e po eden dinar (eden frank) za sekoj den otsustvo {to mu se dava{e. Ako dobie{e deset dena podolgo, spored povolniot prikaz na preveduva~ot, istiot dobiva{e deset dinari pove}e. Pove}eto od ovie pari odea vo xebovite na preveduva~ite, lu|eto bea dosta 173

zadovolni ako dobieja ekstra denovi. Malata Crvena @ena be{e prvata koja otkri {to se slu~uva; taka odlu~ivme pove}e da ne davame otsustvo na nikoj {to }e go donese bolni~ar ili preveduva~.

Dokolku ~ovek saka{e toj mora{e da dojde li~no i da pobara. Ova go popre~i praveweto profit. No toa ne go uni{ti.

Eden den Majorot dojde so golema lutina. Vo rakata dr`e{e potvrda za “boleduvawe#. Brojot be{e vidlivo promenet od 15 na 25 dena otsustvo, i toj se nafrli vrz Xejms, na{iot avstriski prevedeuva~, obvinuvaj}i go deka toj go napravil toa. Nikoj od nas ne mo`e{e da poveruva. Rizikot za zatvorerenik be{e mnogu golem.

Prestapot pretstavuva{e falsifikat na voen dokument od strana na voen zarobenik, i kaznata be{e pedeset udari so kam{ik i dve godini zatvor. Nie site implicintno mu veruvavme na Xejms. Vo toj moment ne mo`evme da poveruvame deka za ni{to`ni deset franci bi rizikuval da se izlo`i na takva u`asna kazna. Xejms silno protestira{e da ja doka`e svojata nevinost. Od strav toj pobele.

N¢ mole{e da go spasime. Barkli be{e toj {to go odobri otsustvoto; i, koga Xejms mu se obrati nemu toj re~e deka ne bil siguren, no pomisli deka toj go promenil brojot. Toa be{e stra{na rabota.

Majorot nekako se smiri. Toj o~igledno ne veruva{e vo nevinosta na Xejms, no od po~it kon Barkli toj se preprava{e deka e zadovolen. Za vreme na ru~ekot koga raspravavme za slu~ajot, Malata Crvena @ena izjavi so sigurnost:

“Sigurna sum deka Majorot be{e vo pravo. Toj go falsifikuval brojot za da gi dobie parite od ~ovekot#.

“Zamislete kolku dobri bevme kon nego, i samo kakov rizik be{e toa. Sigurno e deka obrazovan ~ovek kako Xejms ne bi go napravil toa?# protestirav.

“Toj go stori toa#, taa insistira{e cvrsto.

“Sakam da ka`am, tokmu sega, vo posledno vreme trpevme premnogu od Xejms#, re~e Stiv. “Mislevme deka e ~ovek {to se `rtvuva. Ona {to ne luti e deka celo vreme toj na site nam ni gi zatinal o~ite#.

“Te{kotijata so Avstrijcite e vo toa {to iako tie se mnogu prijatni, {armantni lu|e, sepak ne mo`e{ da se nasloni{ na niv - tie sekoga{ ja pravat polesnata rabota. Ete zo{to re~isi sekojpat tie trpat poraz. Ete zo{to sega Germancite im visat na vratot kako nekoj u`asen star ~ovek od moreto. Jas bi mrazel da sum Avstriec#, re~e [erlok.

“Bi sakal#, re~e Barkli da ne go {titev. Toa me pravi da izgledam takov budala!# 174

Te{kotijata sega be{e {to da se pravi so nego. ^uvstvuvavme deka sega pove}e ne mo`evme da mu veruvame. A sepak toj ni be{e od takva korist {to ne sakavme da se oddelime od nego. Da go vratime vo Komandata da poprava pati{ta ni se ~ine{e premnogu svirepo. Me|utoa ne treba{e da se obespokojuvame. Xejms sam ja sredi rabotata. Slednoto utro za vreme na pojadokot Entoni soop{ti deka nego go kutnala silna treska i blada.

“Mislam deka se raboti za povtorliva treska#, re~e [erlok, otkako otide da go vidi.

“Kade go smestivte? Bi sakale li jas da pojdam i da se pogri`am?# re~e Sestra Rauntri.

“Ne Vie, Sestra. Ne sakame da ste tamu kade {to ima treska#, re~e [erlok odlu~no. “Toj e dobro. Toj e vo smestuvali{teto za posluga pod kujnata. Entoni }e se pogri`i za nego sosema dovolno#.

Toa popladne se izvr{i pogrebot na srpskiot Major. Nie bevme zafateni so amputirawe vo operacionata sala koga do na{ite u{i dopre zvukot na pogrebniot mar{. Hristijanskite grobi{ta se nao|aa daleku od stranata na prugata, i za da stignat tamu treba{e da ja pominat na{ata bolnica. Operacijata zavr{i, jas izlegov nadvor i £ se pridru`iv na povorkata.

Polovinata od ma`ite odea napred, sledeni od orkestarot {to go svire{e u`asniot pogreben mar{. Potoa sledea sve{tenicite vo nivnite ode`di, pa starata rasklatena pogrebna kola, i na krajot najbliskite so zapaleni sve}i.

Kako samo gi zamraziv - taa muzika, pogrebnata kola, bavniot ~ekor po kalta pokraj bolnicata, preku prugata po ugornicata do nesredenite grobi{ta na~i~kani so drveni krstovi, dostoinstvenoto poewe nad grobot, ceremonijalnoto jadewe na poga~ata za voskres na du{ata. Pri se}avaweto na seto toa seu{te me lazat mornici. Vo narednite tri meseci toa se povtoruva{e tolku ~esto.

Umiraa doktor sled doktor, prijatel sled prijatel, i sekoga{ istata muzika, istata pogrebna kola, istiot baven ~ekor na vooru`ena ~eta, istoto ~ekawe otstrana kraj grobot vo kalta i po do`d, so istata misla vo umot na ~oveka: deka vo sekoe vreme mo`e i nemu da mu dojde redot.

Dodeka go spu{taa teloto site gi simnuvaa kapite, site se fa}aa za sabjata; sve{tenicite, veli~enstveni vo zeleno i crveno, poeja Kirie Elejson, a bliskite frlaa zemja nad kov~egot. Potem glavniot oficer, Polkovnik Jorovi}, po obi~aj dr`e{e pogreben govor nad grobot, falej}i gi zaslugite na umreniot, negoviot pridones za Srbija, negovata tivka hrabra smrt slu`ej}i £ na svojata 175

Slika IX. - Srpski vojnici se pro{tat od vo{ki 176

zemja. Potoa se iznesuva{e poga~ata za voskres na du{ata, i sekoj kine{e po eden zalag i go jade{e. Poga~ata e mesena od p~eni~no bra{no i ima simboli~no zna~ewe za voskresnuvawe od mrtvite, za{to kako {to zrnoto p~enica se izdiga od po~vata kako sve` zelen strak povtorno vo `ivot, taka na posledniot den se kreva teloto is~isteno od site negovi zemni bole{tini.

Sledniot den be{e nedela, prekrasen topol den pod sino nebo bez oblaci. Vo dale~inata, pobelenite planini koi bleskotea na bugarskata granica ne povikuvaa. Nasekade lu|eto bea izlezeni da u`ivaat vo nenadejnata toplina. Stiv i jas, pottiknati od proletniot zdiv, ostavaj}i gi na{ite nevolji zad sebe, vooru`eni so na{ite fotoaparati trgnavme na dolga pro{etka niz priroda, ~uvstvuvaj}i se prili~no sre}ni. Edvards, na{iot pomo{nik, izgleda{e podobar; Toj den vo bolnicata nema{e novi slu~ai; i nikoj od na{ite lu|e ne poka`uva{e nikakvi znaci. Pristignuvaj}i do mostot na Vardar se upativme pravo vo stariot del po ugornicata pokraj tvrdinata. Ovde naidovme na ciganskata naselba, redica slikoviti, stutuleni `iveali{ta od kal naseleni so ovie |upci.

Tie o~igledno pretstavuvaat zasebna rasa, iako ~ovek gi sre}ava po siot Balkan. Ma`ite prete`no se oblekuvaat kako obi~nite selani, osven {to seu{te nosat fes. @enite ve}e gi opi{av. Tie brzo stareat, no dodeka se mladi izgledaat mnogu ubavo, nivnata prekrasna ispravena snaga, orlovski crti, zdrava kafeava ko`a, temni o~i i bleskavi beli zabi istaknati so nivnite gizdavi {amii, golemi zlatni obetki i {iroki zeleni, crveni ili purpurni {alvari nad tenkite kafeavi glu`dovi, seto zaedno pravi slika koja instinktivno go pleni umetni~koto oko. Sporedeni so makedonskite selanki so svojot dobar izgled tie gi nadminuvaat niv i se daleku posuperiorni za{to vo Srpska Makedonija edno ne{to {to navistina ne za~udi be{e izrazitata neprivle~nost na `enite.

Koga diskutiravme za ova Stiv re~e:

“Imam pret~uvstvo, Tatko, deka vo staro vreme, koga Tur~inot }e zabele`el nekoja ubava `ena naokolu, taa mnogu brgu is~eznuvala vo negoviot harem#.

“Taka, za hristijanite ostanuvale samo grdite za ma`ewe#, podvlekov, kako o~igledno logi~en zaklu~ok#.

“Da, gospodine; me razbra#, re~e Stiv.

Na polpat nad brdoto, potaka od artileriskata kasarna ima{e bunar od koj{to cigankite vadea voda; i tie stoeja tamu i muabetea, so golemi stomni na glava ili na ramo, so~inuvaj}i 177

mnogu slikovita orientalna grupa. Nie zaprevme da gi slikame, i nabrgu bevme opkoleni od surija deca dosaduvaj}i ni za bak{i{.

Za da go izbegneme nivnoto navaluvawe zavrtevme vo artileriskata kasarna. Ovie kasarni navistina bea stari kowu{nici, kade {to bea smesteni na stotici srpski vojnici, no tie bea suvi i ne prokapuvaa, i voop{to ne bea lo{i za smestuvawe. Pregradite bea poslani so slama na koja {to spieja vojnicite. Pu{kite i torbite im bea obeseni na drvenite direci od kowu{nicata. Lu|eto bea ispolegnati vo site stadiumi, oble~eni i neoble~eni, budni i zaspani. Edna grupa sede{e na edna klupa okolu pe~kata pu{ej}i i varej}i si kafe. So otvorenoto vojni~ko drugarstvo ni ovozmo`ija da se ~uvstvuvame slobodni vo nivnata sredina, ni ponudija kafe so nasmevka. Kako i obi~no, pomislija deka sme Rusi, za{to ovie lu|e {totuku bea zemeni vo vojska i seu{te se nemaa naviknato na na{ata uniforma. Nie pro{etavme naokolu nasmevnuvaj}i im se i ne potapkaa po ramenicite. Site tie izgledaa sposobni i dobro, ispe~eni vo licata i jaki kako `elezo. Naokolu nasekade site isposednati na sonce, edni sedea sreduvaj}i si ja opremata, drugi {iej}i si kop~iwa, krpej}i si ja uniformata, u`ivaj}i vo nedelniot odmor od dol`nosta.

Malku potaka povtorno naidovme na ciganskata naselba. @enite bea srame`livi i se zasolnuvaa koga }e se obidevme da gi fotografirame; no ma`ite stoeja raspolo`eni i izgledaa dosta razo~arano koga ne mo`evme vedna{ da izvadime slika za niv.

Preku naselbata, na visot {to se nadvisnuva nad Vardar, naidovme na u{te edno od napu{tenite turski grobi{ta so nadgrobni spomenici kaj glavata, svrteni kon siot svet kako rase~eni bademi nad torta. Ovde se otvora{e nov pat kon Kumanovo; i ovde zateknavme avstriski zarobenici vo nivnite partalavi uniformi, rasekuvaj}i eden pcovisan kow za potoa da jadat.

Sega ve}e se stemnuva{e i bevme prili~no umorni, taka se zavrtivme, ~ekorej}i po strmniot pat vo kal do kolena - kal koja sega prestanavme da ja zabele`uvame, znaej}i deka nekolku minuti pod pumpa koga }e stigneme doma }e se izmie od na{ite gumeni ~izmi, pravej}i gi da svetnat i da bidat sjajni kako porano.

@ivnati od pro{etkata, sve`iot vozduh i promenata od bolnicata, otprvin ve~erta stanavme mnogu zborlesti; no nabrgu po~navme povtorno da se ~uvstvuvame poti{teni. Vestite bea lo{i.

Na Edvards, na{iot pomo{nik, sostojbata mu se vlo{i. Majorot bil da go vidi i postavil mnogu lo{a prognoza. Pokraj toa, Xejms, na{iot avstriski preveduva~, definitivno imal tifus. Ova be{e 178

mnogu voznemiruva~ko, zatoa {to toj spie{e vo podrumska prostorija so ~etiri kreveti, vo koja be{e smesten, Entoni, na{iot trpezariski stjuard, kako i dvajca avstriski kujnski pomo{nici.

Site tie bea vo lo{ dopir, i site tie, osobeno, Entoni, postojano vleguvaa i izleguvaa od na{eto smestuvali{te.

Novata podrumska soba be{e vistinska smrtna stapica; i prva rabota {to ja napravivme be{e da obezbedime dva yvonesti {atori, {to gi postavivme odzadi, za Entoni i drugite, taka ostavaj}i go Xejms sam. [efot be{e za toa toj da se isprati vo Polumese~ina u{te vedna{, no maliot [erlok za toa ne saka{e ni da ~ue.

Ako go prefrlime toj }e umre. Tamu ne bi pratil ni pes#, toj se protive{e `estoko. “Xejms, i pokraj falsifikatot, rabote{e za nas dobro. Ne mo`eme da go ostavime sega, duri i pri dopolnitelen rizik po nas#.

^uvstvata na site nas bea so nego, i [efot popu{ti so negoduvawe.

“Toa e ~ista glupost#, re~e ladnokrvno. “No, ako si go sakate, }e si go dobiete#. Sekako deka be{e vo pravo, i nie go znaevme toa; no zapnavme i Xejms go zadr`avme.

Na{ata ~a{a so nevolji seu{te ne be{e polna. Malata Crvena @ena pristigna na ve~era, i soop{ti deka Madam Markovi}, drevnata doktorka koja {to prethodno ja okupira nejzinata soba, ja kutna ne{to {to bi mo`elo da bide ili da ne bide tifus, pa taka na{ata Bolnica br.4 ostana bez doktor.

[erlok gi spu{ti ramenicite stu{eno.

“Toa zna~i deka jas }e moram da rabotam mnogu, pretpostavuvam#, re~e toj. “Sega imam 300 kreveti, u{te 240 nema da pravat nekoja razlika#.

“Ti ne mo`e{ da go pravi{ toa#, re~e Barkli odlu~no. “Eden od nas }e mora da ja prezeme taa rabota. Ti i taka ima{ rabota preku glava#.

“Togaj toa zna~i jas#, re~e Stiv.

“Pretpostavuvam deka e taka#, rekov obmisleno.

Slednoto utro toj zapo~na so karakteristi~na furtuna od energija. Napladne mi soop{ti deka otkril u{te dva novi slu~ai na tifus koj{to se razvil dodeka se razbolela starata doktorka. Toj be{e dosta nastoj~iv za niv.

“Dojdi i pogledni gi!# mi re~e srde~no.

Otidov da se uveram deka e vo pravo. Toa be{e stra{no prepolno mesto, nagneteno prete`no so avstriski zarobenici. Kreve179

tite skoro se dopiraa. Nitu eden prozorec ne be{e otvoren, poradi {to atmosferata be{e zadu{uva~ka od smredea.

Jas pomirisav ~ujno. Stiv mi se nasmevna pokajni~ki.

“Te fativ, Tatko!# re~e toj. “Potpolno si vo pravo. Ova e neizdr`livo. No, veruvaj mi, nema ni polovina ~as kako gi otvoriv prozorcite. Tie povtorno gi zatvorija vedna{ {tom tvoeto galeni~e Vili zavrte zad agolot - Gospod da gi blagoslovi!#

Potoa gi poglednavme dvajcata pacienti. Stiv vnimatelno sam go trgna }ebeto od prviot pacient za da go poglednam abdomenot - mestoto kade {to prvo se pojavuva crveniloto.

“Toa ne smee{ sam da go pravi{#, rekov. “Ako ovaa bolest ja pri~inuvaat vo{ki, kako {to se pretpostavuva, na toj na~in sigurno }e te prefati i tebe#.

Za mig toj se yvere{e vo mene.

“Ova go pravam celo utro#, re~e seriozno.

“Dobro, no nemoj povtorno da go pravi{#, mu vozvrativ otse~no. “^ovekot sam neka se otkriva#.

Nitu vo eden od slu~aite nema{e somnenie. “Site tie treba da odat vo bolnicata Polumese~ina popladnevo#, rekov.

“Imam trojca so mali sipanici i dvajca so ‘dif’ (difterija). [to so niv?# re~e le`erno, tolku le`erno {to se nasmeav.

“Isprati gi site#?#, rekov. “Ova tvoe mesto e izvonredno vozbudlivo, zarem ne?#

“Ovaa bolnica e izvonreden primer. Nema zarazna bolest {to ja nema vo nea. Tvoeto galeni~e Vili }e bide kako nekoe kutre vo dijagnosticiraweto ako se mota niz nea#, odgovori.

Toa popladne jas treba{e da izvedam dvojna amputacija na but poradi gangrena, i dodeka zaminuvav kon operacionata sala vidov kako ambulantnata kola doa|a so osumtemina pacienti.

Vnatre ima{e {estmina sednati zagledani vo ne{to. Edno malo mom~e sede{e na pomo{noto podvi`no sedi{te, na ednata strana od nego be{e smesten raskrvaveniot so mali sipanici a na drugata tifusarot. Mislev deka dotoga{ dovolno okoravev. Sepak priznavam deka toa prili~no me voznemiri. Podocna mali ne{ta kako ovie ednostavno minuvaa nezabele`ani, za{to nie koristevme podednakvo sekakvo prevozno sredstvo {to }e go iznajmevme.

Slednoto utro, koga otidov da go poglednam mojot nov amputiran slu~aj otkriv deka toj ima tifusno crvenilo. Ve~erta toj umre.

Taa ve~er [efot za nas izlo`i obmislen sistem za kapewe, objasnuvaj}i ni {to treba da pravime za da se izbegne zarazata.

180

Slika H. - Avstriski zatvorenici rastovaruvaat zarobeni pu{ki

Veruvam deka i samiot se pridr`uva{e kon pravilata. Nikoj drug ne mo`e{e da se pridr`uva. Nie bevme tolku involvirani vo kontakti so slu~aite taka {to dokolku probavme treba{e da se dezinficirame po cel den. Kako {to se izrazi Stiv:

“Tvoeto galeni~e Vili }e nema vreme za da se nagizda. Toa e podosta te`ok predlog da gi sortira{ slu~aite, ramnomerno. U{te pote{ko e da se oslobodi{ od niv. Deneska otkriv novi petnaeset slu~ai, narediv da se otpremat, i mi rekoa da si gi pri~uvam za{to Polumese~inata istakna natpis ‘Ku}ata e polna. Mesto samo za stoewe’#.

“Gospode zlaten, ne misli{ da ka`e{ deka tie nema da primaat pove}e?# re~e Barkli.

“Veruvaj mi, Striko, toa e taka. Jas mo`am da sum Rubi od Rubivil, Okolija Gravska, no imam pret~uvstvo deka ova e nekakva epidemija, `imi Cacko!#

Nesre}ata be{e vo toa {to, tokmu vo toa vreme, tokmu pred da prekineme so sekakva hirur{ka rabota, po~navme da pronao|ame sekakvi vidovi interesni hirir{ki slu~ai. Toa popladne Barkli i jas izvr{ivme u{te eden arterio-venozen aneurizam na zglob od koleno. ^ovekot be{e avstriski zarobenik i, kako site niv, potpolno 181

spremen se soglasi na operacija {tom mu ja objasnivme sostojbata.

Celo utro postojano vrne{e, no, popladneto {tom zavr{ivme so operacijata, se razvedri, i koga izlegovme na ulica patot od stanicata go zateknavme blokiran so kolona od volski koli - site natovareni so pu{ki. Pod na{ata operaciona sala ima{e dolga redica sobi za skladirawe, i niv gi redea tamu. Gi ima{e trieset i pet iljadi, site manliherki, i tie pretstavuvaa polovina od plenot od Avstrijcite za vreme na nivnoto treto povlekuvawe vo dekemvri 1914.

Edna grupa avstriski zatvorenici pomaga{e pri istovarot, i gletkata na ovie lu|e anga`irani vo sortiraweto i redeweto na oru`jeto {to im bilo odzemeno na nivnata sopstvena vojska be{e tolku ~udna {to pobrzav da gi fotografiram.

Eden srpski oficer, koj{to znae{e ne{to angliski, dr`e{e edna od pu{kite so zanes.

“Ah, ova e prekrasno oru`je#, re~e toj. [tom }e gi popravime i }e gi nama~kame, }e bidat arni za na{ite novi regruti#. Toj u~tivo mu se pokloni na nekoj zamislen vis-à-vis 45. “Ti blagodaram, g-ne Avstriec. Fala ti nogu#, re~e cini~no.

Sledniot den be{e 1-vi fevruari, 1915, i na ru~ek [erlok ne pozdravi so depresivni vesti deka Martin, u{te eden od na{ite pomo{nici bil soboren od tifus. Sega imavme, vklu~uvaj}i go Xejms, tri slu~ai vo smestuvali{teto, pa taka treba{e da se napravat prili~ni prerasporeduvawa. Eden drug pomo{nik treba{e da se oslobodi od rabota vo bolnicata za da odi na no}na smena; taka {to brojot na onie {to rabotea vo bolnicata se smali na trojca.

Bolnicata stanuva{e s¢ poinficirana. Eden den }e se zateknevme ~isti i }e si ~estitavme za toa. Sledniot, }e izniknat dva ili tri novi slu~ai i povtorno }e ni gi sru{at na{ite nade`i.

Sekoe novo zarazuvawe me|u na{ite lu|e na lu|eto {to ostanuvaa dvojno im ja zgolemuva{e rabotata; i celo vreme bevme opsednati so u`asno ~uvstvo deka koj bilo den koj bilo od nas mo`e da po~ne da poka`uva simptomi.

Sepak gi prezedovme site merki na pretpazlivost {to mo`evme da gi smislime. Smesuvali{teto kade {to spie{e na{iot posleden slu~aj be{e is~isteno i dezinficirano. ^ovekot be{e smesten vo stra`arskata ku}a kaj portata zaedno so Edvards, a pomo{nicite {to gi slu`ea bea smesteni vo {ator vo blizina i im

45 Otsprotiva

182

be{e zabraneto da se me{aat so ostanatite. Site nivni raboti se dr`ea oddelno, nivniot pribor po upotrebata be{e dezinficiran so zovrivawe. Za niv ima{e poseben avstriski pomo{nik.

Samo {to doktorite be{e nevozmo`no da se izoliraat.

Site nie bevme podednakvo izlo`eni. Site nie, se razbira, na rabota nosevme specijalni mantili. Pove}eto od nas kako dodatok nosevme gumeni rakavici. Koga se vra}avme vo smestuvali{teto niv gi ostavavme vo bolnicata.

Me|utoa, Malata Crvena @ena za nas be{e izvor na gri`a; za{to za sebe ne prezema{e nikakvi merki na pretpazlivost. Na nejzin ~uden fatalisti~ki ruski na~in na na{ite obidi vo toj pravec taa gleda{e kako glupi i bespolezni - vsu{nost kukavi~ki.

Na{iot star srpski Major ne prezema{e nikakvi merki; pa taka nitu taa. Mo`ebi toa e angliski na~in, no toa ne be{e ruskiot.

Taa rakuva{e so pacientite kako i porano, kako ni{to da ne be{e so niv. Nie site ÂŁ bevme mnogu luti. [efot ne vele{e ni{to.

Odgovornosta be{e negova dokolku ekipata be{e zbri{ana, i toj za slu~ajot razmisluva{e smireno na nemu svojstven baven na~in pred da izvede nekakov zaklu~ok. Edna{ koleblivo izlo`i predlog, deka celata ekipa treba da se isseli dodeka seu{te ne ima.

No raspolo`enieto na site be{e protiv. Verojatno samiot toj ne misle{e taka. Me|utoa, toa mu dade mo`nost da go ~ue na{eto mislewe i go zajakna vo negovoto dosega{no nedeluvawe.

Istiot den ni soop{ti za negovata namera da pojde za Ni{ da vidi dali }e mo`e da gi razmrda vlastite tamu.

“O~igledno e deka epidemijata se {iri#, re~e toj. “Vlastite ovde, ili namerno ili od neznaewe, ne se vo sostojba da mi pru`at informacii. Slu{am vo Veles dol` prugata imalo trista slu~ai, i nitu eden doktor da se gri`i za niv. So amerikanskata bolnica vo Gevgelija ne{to ne e vo red. Koga gi pra{uvam za toa tie gi izbegnuvaat moite pra{awa. Vo Ni{ }e slu{nam {to se slu~uva, i kakvi ~ekori se prezemaat da se zauzda bolesta#.

Slednata ve~er toj pojde. Izgleda{e deka toa }e bide najneprijatnoto patuvawe. Tolpi od iljadnici begalci se upatuvaa nazad na sever, za da otkrijat {to ostavile Avstrijcite od nivnite domovi okolu Valevo po nivnoto povlekuvawe. Vozot be{e poln so niv kako uli{te - valkani, nezgri`eni, polni so sipanici, so gadinki, so paratifus i povtorliva treska, a verojatno i so tifus.

Tie izvr{ija invazija vrz sekoj vagon, ili se smestija po koridorite so svoite potrep{tini. Poradi toa [efot mora{e da presedi cela no} vo prepolniot vagon.

183

Vo me|uvreme nie ostanavme da prodol`ime so rabota. Na mojot kat otkriv ~etiri novi slu~ai. Stiv, koj seu{te ja vr{e{e rabotata na starata lekarka, sega definitivno dijagnosticiran kako povtorliva treska, otkri sedumnaeset slu~ai.

[erlok, koj se gri`e{e za na{ite lu|e, stanuva{e na sekoi tri ~asa vo no}ta so Edvards. Toj go stigna ~etirinaesetiot den i seu{te be{e `iv. Poradi toa o~ekuvavme kriza. Soblekuvaj}i si go mantilot ve~erta pojdov da go vidam. Toj premnogu se pote{e, a temperaturata malku mu spadna, koga se vrativ i ja izvestiv na{ata stra{no namalena dru`ina, site mnogu se izraduvavme.

Podocna dojde konzulot da ne vidi, i provedovme najprijatna ve~er raspravaj}i za istorijata na Turcija vo Evropa. Toj be{e rudnik od erudicija, i za da ne razvedri go zamolivme da ni odr`i odreden broj predavawa za politikata na Balkanot. Toj u{te vedna{ veti.

Imaj}i vo vid deka nie toga{ bevme, sosema ispravno, otse~eni od Bolnicata na Pexet, i lu|eto se pla{ea da ne zastanat na ulica i da pozboruvaat, be{e mnogu hrabro od negova strana {to prodol`i da ne posetuva. Toa nie nikoga{ ne go zaboravivme.

Petnaesetiot den od bolesta na Edvards sega pristigna.

Od prozorecot na mojata spalna mo`ev da poglednam vrz ku}arkata kaj kapijata, i sekoga{ znaev koga na pacientot mu e osobeno te{ko, za{to toga{ pomo{nikot doa|a{e so brzawe i }e ~ukne{e na prozorecot na [erlok, koj{to be{e vedna{ do mojot. Uvoto na doktorite e osobeno ~uvstvitelno na zvuci od mali pot~uknuvawa.

So godini toj sviknal sekoga{ da spie so svojata potsvest slu{aj}i go toj mal zvuk vo gluvata no} koj {to zna~i “Itno, doa|aj vedna{#. Glasni zvuci, kikotewe, vikotnici, drangawe na vrati ne mo`at da go probudat; no samo neka pristigne maloto tivko klukawe, i toj e vedna{ buden. Zatoa, sekoga{ koga pomo{nikot }e dojde{e po [erlok, go slu{av ~ukaweto na prozorecot.

Toj ne be{e voznemiruvan od polno}, i poradi toa se nadevav deka krizata navistina nastapila.

Sega pojadokot be{e vo sedum i pol, i tamu pred sedum go slu{nav brzoto ~ukawe dodeka se oblekuvav. Zavr{uvaj}i nabrzina otidov da go vidam pacientot. [erlok ve}e be{e tamu navednuvaj}i se nad nego. Martin, drugiot slu~aj ne posmatra{e so vxa{en, stresen pogled. Samo eden pogled i mi poka`a deka o~ekuvanoto oporavuvawe ne nastapi. Toj le`e{e so ustata otvorena i so streseni zabi. Negovite slabi obrazi izgledaa deka pokrivaat samo koski i ni{to drugo. Toj seu{te be{e bez svest. O~ite, dlaboko propadnati vo praznite dupki, se xarea prazno nagore, kako {to 184

pravea poslednite ~etiri dena.

Pogledot vrz kartonot poka`uva{e deka temperaturata sega be{e 105.6ºF 46. Go napipav pulsot. Kolku da se po~uvstvuva. [erlok i jas se poglednavme i izlegovme.

“[to misli{?# re~e pomra~en.

“Stra{no razo~aruva~ki#, odgovoriv.

Koga se vrativme vo trpezarijata, drugite, vklu~uvajki ja i sestra Rauntri, ve}e bea stignale.

“Dali nastapi krizata?# re~e Barkli.

“Ne#, promrmori [erlok, poslu`uvaj}i se so jajca i {unka.

Be{e prekrasen den, vtor posle nedeli od do`d i lapavica i kal, i, bidej}i nemavme zaka`ano operacii za popladne, Barkli i jas odlu~ivme da izlezeme na pro{etka vo priroda.

[totuku izleguvavme koga od bolnicata dojde eden bolni~ar so tr~awe, zadi{an od vozbuda i bez zdiv. Toj be{e Hrvat, taka {to ne gubevme vreme obiduvaj}i se da go razbereme. Koga vlegovme vo bolnicata i go poglednavme slu~ajot znaevme deka na{ata pro{etka za mig be{e odlo`ena. ^ovekot be{e smrtno bel. Krevetot be{e oblean crven. Nastanalo sekundarno krvavewe od zadkoleni~nata arterija. Eden avstriski redar pritiska{e vrz butot. Za sre}a toj bil trenirano medicinsko lice, za{to nikoj od na{ite pomo{nici ne mo`e{e da bide zadr`an na popladnevno de`urstvo. Ovaa nedela mu se padna na Barkli za itni slu~ai i mu pomognav da ja zavrze arterijata kaj Hanteroviot kanal kako {to le`e{e. Potoa izlegovme da ja prodol`ime prekinatata pro{etka, niz ~ar{ijata pro{etavme eden ~as, si kupivme konzervi sardini kako specijalno ~estewe so ~ajot i se vrativme.

Stiv be{e de`uren oficer, i bidej}i [erlok ne be{e izlezen so denovi, ja nabedi Malata Crvena @ena da go povede popladneto. Taka tie otidoa, i Stiv si ~estita{e na ubaviot politi~ki ~in dodeka se vratat.

“Pa kade otidovte?# re~e toj, smeej}i se.

“OF, otidovme do Polumese~ina, da go posetime avstriskiot doktor koj {to le`i tamu od tifus#, odgovori Malata Crvena @ena odnafol.

Stiv se yvere{e vo nea so zinata usta. Toj be{e potpolno stapisan. “Slaven Kristofer Kolumbo!# mrmore{e toj malaksano i, kolabira.

46 105.6ºF = 40,89ºC

185

Nie site bevme luti do bes. Toa be{e takva nepromislena rabota. Sekoj od nas, se razbira, vo toa vreme prezema{e seriozni rizici, no opravdani rizici. Be{e neophodno da prodol`ime so na{ata rabota. Ova, me|utoa, be{e sosema drugo. Kolku za tolku im ka`avme na obajcata. ^inam deka go upotrebivme duri i zborot ‘kriminalen’. Taa ve~er vladee{e izrazito napnata atmosfera.

Tie se ~uvstvuvaa otstraneti. Malata @ena si otide mnogu rano. [erlok ja otprati doma, kako i obi~no, i potoa namina da gi vidi svoite pacienti bez da se vrati vo salonot.

Sledniot den, se razbira, im prostivme na obajcata. Bevme premnogu blizu do smrtta za da se karame me|u sebe. Ne vrede{e.

Edvards, na{iot pomo{nik, seu{te be{e `iv, no nade`ite stanauvaa s¢ poslabi i poslabi. Site znaevme deka nema da pre`ivee, sega koga se znae{e deka mina denot na mo`na kriza.

Toj den [erlok be{e mnogu tivok i deprimiran. Mislev deka toa se dol`i na na{ata karanica, no pogre{iv. Ve~erta toj mi prijde koga bev sam. Bev zafaten so operacii cel den, i pu{ev so zadovolstvo, le`ej}i miren na mojot krevet.

“Ti velam, star drugaru#, po~na nesigurno.

“Da, Sinko, {to e?#

“Imam temperatura i glavata }e mi prsne#, promrmori ne`no.

Toa me stana vedna{. Po~navme da se gledame eden vo drug.

“Zavrti se#, rekov, “i }e poglednam#.

Go pregledav vnimatelno. Seu{te nema{e crvenilo no be{e mnogu pospan. Skoro pred da zavr{am so pregledot toj zaspa. Toa be{e lo{ znak. Se razbira ima{e bleda nade`. Toj ima{e povtorliva treska. Ova bi mo`elo da go povtori, no se somnevav. Taa no} prodol`iv da go nadgleduvam. Toj seu{te spie{e.

Bidej}i be{e jasno deka toj be{e bolen jas ja prezedov negovata dol`nost, i gi obikoliv na{ite tri slu~ai na tifus vo smestuvali{teto. Edvards be{e samo `iv, Martin blada{e glasno. Xejms, na{iot Avstriec, be{e edna ogromna {arena masa.

Sledniot den [erlok ne be{e podobar. Se `ale{e na preterana glavobolka. O~igledno toj be{e mnogu bolen. Sega ostanaa samo trojca angliski doktori i trojca pomo{nici. Barkli i jas treba{e da prodol`ime so operaciite vrz na{ite 600 kreveti.

Malata Crvena @ena ima{e svoe oddelenie. Stiv, koj seu{te ja vr{e{e rabotata na starata doktorka, sega treba{e da ja prezeme u{te i rabotata na [erlok.

S¢ dosega uspeavme da ja zadr`ime sestra Rauntri von 186

slu~aite so tifus. Taa £ se priklu~i na na{ata bolnica, kako {to spomnav porano, pred da ne stigne ~umata, i nie ja dr`evme ponastrana za{to ne sakavme da se izlo`uva na dopolnitelen rizik.

Sega toa izleze od kontrola, i insistira{e da go neguva [erlok.

“Podlo e da gi prezemete site rizici vrz sebe#, protestira{e taa. “Sum neguvala streseni i porano, }e bide v red#.

“Vie ne ste neguvale od tifus#, rekov.

“Ne se gri`am#, odgovori tvrdoglavo, “sega odam#.

Se razbira popu{tivme. Za nas be{e kako blagoslov da se ima ve{ta, izve`bana `ena vrz koja mo`e{ da se potpre{. Li~no se ~uvstvuvav mnogu vinoven za toa, no vo ovaa bolest neguvaweto e s¢ i sakav maloto ~ove~e da `ivee. Zasega potpolno bev odlu~il deka skoro e sigurno deka se raboti za tifus. Majorot dojde da pogledne i ne be{e tolku siguren. Toa mnogu ne izraduva. No, sepak gi prezedovme site potrebni predostro`nosti.

Toj spie{e pogolem del od utroto. Popladneto go zateknav buden. Toj pra{a kakov raspored sum napravil, i kako e Edvards.

Koga mu ka`av deka Stiv ja prezede negovata rabota, a Edvards be{e seu{te `iv toj zadovolno vozdivna i povtorno zaspa. Mora da be{e mnogu umoren, za{to se ima{e preraboteno i edvaj da spiel celi dve nedeli. Razboluvaweto mu dojde kako olesnenie, i ~esno da se odmori. Docna vo no}ta povtorno go posetiv. Be{e oxaren buden, so bistar um.

“Nema vaka da potrae dolgo#, re~e ne`no. “Sakam ti da se pogri`i{ za moite raboti vo slu~aj da se liznam#.

Potoa sosema jasno i inteligentno mi dade razli~ni adresi na koi saka{e da im pi{am, mi ka`a kakvi s¢ finansiski aran`mani da napravam, mi objasni kade gi dr`i va`nite hartii i be{e zadovolen {to razbrav, se zavrte i povtorno zaspa.

Srede gluvo doba vo no}ta Stiv me povika so brzawe. Be{e toa Edvards. Toj be{e in extremis 47. Gi isprobavme site raspolo`ivi sredstva na medicinata, znaej}i deka tie se bespolezni. Martin, drugiot pacient so tifus vo ku}arkata kaj kapijata, gi slede{e na{ite dvi`ewa so pogled, no celo vreme voop{to ne zboruva{e.

Kolku razbira{e od ona {to se slu~uva{e nikako ne doznavme, no se ~ini deka seto toa go prima{e odedna{.

Stiv i jas sedevme kraj krevetot do samiot kraj. Toj dojde

47 Lat. - Do samiot kraj. Zabele{ka na preveduva~ot.

187

Slika XI. - Konsultacii vo krugot okolu na{iot prv slu~aj na tifus. sosema poleka i mirno.

Nikoj od nas ne smeevme da se pogledneme eden so drug.

Se zateknav kako na pomo{nicite lutito im izdavam naredbi. Go odr`uvavme vo `ivot 17 dena, za na krajot da bideme porazeni.

Toa be{e prva smrt vo na{ata ekipa, i site bevme pogodeni.

Imavme ~uvstvo deka mrtvoto telo ne smeeme da go ostavime so `iv ~ovek, pa taka, gledaj}i deka Martin seu{te dreme, go iznesovme nadvor i go stavivme vo eden od {atorite za da ne go vrne do`dot celo utro. Potoa toj {ator nikoj ne mo`e{e da go pogledne. I taka go dr`evme kako mrtove~nica.

Koga vlegovme na pojadok go zateknavme [efot vraten od Ni{. Ni re~e deka ne mo`el ni{to da postigne. Epidemijata se {irela po cela Srbija, i Sanitarniot oddel izgledal paraliziran poradi nejzinite razmeri. Oficijalno se vele{e deka imalo po iljada novi slu~ai na den. Ni{to ne se spomnuvalo za brojkata na smrtnost dnevno, no ni rekoa deka do sega umrele 126 doktori.

Izgleda najpogodeni bile avstriskite zatvorenici. Od 2500 zatvorenici vo Skopje, 1000 ve}e umrele. Od 200 avstriski bolni~ari, koi{to bea isprateni kako pomo{nici vo na{ata bolnica, ostanaa 188

samo u{te 56.

“Li~no ne gledam kako }e mo`eme da prodol`ime#, re~e [efot. “Ne mo`eme da zememe nikogo od ovie makedonski Srbi da rabotat za nas kako redari. Tie ne sakaat da umrat, i jas za toa ne gi prekoruvam. Voeniot Otsek vo Ni{ povtorno ni predlo`i da ni ponudat hirur{ka bolnica vo Belgrad, i ni sugeriraat ovaa bolnica da ja zatvorime. Za ova }e moram da razmislam dosta vnimatelno#.

Mojata mala srpska sestra be{e vo golema nezgoda koga utroto se vrativ vo bolnicata. Nejzinata voobi~aena nasmevka is~ezna. Taa izgleda{e zbuneta. Koga ja pra{av {to ne ~ini mi re~e deka nejzinata kerki~ka, ~etirigodi{na, se nafrlala prethodnata no}. Se poglednavme eden so drug molkum.

“Tifus?# rekov.

Taa gi sobra ramenicite ta`no. “Tifus#, se soglasi. Vetiv deka }e go poglednam devoj~eto toa popladne. Stiv dojde so mene.

Ku}ata se nao|a{e vo turskiot del. Porta vo eden slep yid ne povede vo mal vlez, so sobi nad ednata strana kako portirnica. Ova be{e ma{kata prostorija i javniot del od ku}ata. Odzadi ima{e dvor~e poplo~eno so tuli, so smokva i bunar. Zad ova be{e `enskata prostorija, haremot. Varosani kameni skali vodea do eden mal balkonski ~ardak vo ~etvrtesta vizitna odaja, so prekrasen mesingen mangal nasred du{eme pokrieno so rogozin~e. Ona {to osobeno mi padna v o~i, po valkanata bolnica i gnasnite naviki na pacientite vo nea, be{e krajnata ~istotija na ku}ata. Taa be{e skoro kako japonska ku}a so nejzinata pedantna urednost.

Deteto be{e doneseno vo vizitnata odaja; i samo {to go vidovme se vide deka se raboti za vari~ela. Koga £ ka`av na majkata neizmerno £ olesni. Taa skoro da si pomisli deka jas ja izvrtev bolesta dijagnosticiraj}i ne{to poinakvo. Bilo kako bilo, jas za toa dobiv pofalbi. Be{e povikano semejstvoto i tie site mi se zablagodarija. Potoa slede{e tipi~na srpska ceremonija pri popladnevna poseta. Iznesoa maxunarka so slatko so dve la`i~iwa i so dve ~a{i so voda. Sekoj treba{e da si nacrpi polno la`i~e so slatko, da go izede, da pivne malku voda, i potoa da go stavi la`i~eto vo ~a{ata so voda. Toa e srpska zamena za popladneven ~aj.

Koga se vrativme nazad vo bolnicata, Stiv insistira{e da me odvede da poglednam nekolkumina so u`asno zagnoeni grla, {to toj gi dijagnosticiral kako zapostavena difterija.

Toj be{e osobeno zainteresiran za niv i gi natera pacientite {iroko da ja otvorat ustata, da mu di{at v lice dodeka 189

so sijalica im svete{e vo grloto. O~igledno toa bea mnogu te{ki slu~ai, i go opomenav da ne se navednuva tolku blizu nad niv. Potoa, koga poglednuvav nekoi somnitelni slu~ai kako tifus, povtorno go opomenav na nevnimatelnosta so koja se izlo`uva{e na opasnost.

“Ako ne dobie{ ‘dif’ a i tifus }e se iznenadam#, rekov naluteno, ne pomisluvaj}i kolku brgu }e se obistinat moite zborovi.

Srpskite vlasti odlu~ija da go pogrebat na{iot pomo{nik so site voeni po~esti, taka utroto vo sabotata posmatrav kako pozlateniot kov~eg go iznesuvaat vojnici vo krugot. Poradi smrtonosniot karakter na bolesta, crkovnite vlasti odlu~ija da ne slu`at opelo vo katedralnata crkva. Taka celiot verski ritual se izvede vo krugot, na dosluh na [erlok i drugite dvajca pacienti so tifus.

Kov~egot be{e postaven na odar, i pokrien so Junion Xek 48.

Odnapred ima{e postaveno ikona, i dolgi sve}i okolu kov~egot. ^etvoricata sve{tenici vo prekrasni ode`di peeja pobo`no opelo na gr~kata crkva 49, mavtaj}i so srebreni kadelnici so zapalen temjan. Celata na{a ekipa, [efovite od misijata na Pexet, kako i na{iot srpski Major, britanskiot Konzul, malata Rusinka, kako i sestrite od bolnicata stoeja okolu dr`ej}i zapaleni sve}i. Toa be{e kako nekakva scena od nekoja srednovekovna mirakula 50. Odnatre kapijata, nastrana vo stroj, blizu do Martin, koj{to le`e{e v krevet i gi gleda{e, stoe{e orkestarot sostaven od avstriski zarobenici, otstrana ~eta srpski vojnici so pu{ki i oru`je, koi {to ja predvodea povorkata do grobot. Po siot pat, preku edna milja51 - do hristijanskite grobi{ta orkestarot svire{e, edinstven pat {to gi slu{nav da svirat srpski pogreben mar{. Nie mizerno capavme po kalta, koga pristignavme kaj grobot zabele`avme deka ne e iskopan ni dopolu. Toa ni predizvika ~uvstvo na ~udna poti{tenost stoej}i taka i gledaj}i gi grobarite kako kopaat i kopaat, isfrlaj}i polni lopati so crvena zemja. Se ~ine{e tolku nepotrebno da ni se natrupuva vrz agonijata.

Toa popladne te{ko be{e da se raboti. Na{ite lu|e bea mnogu pogodeni od smrta na Edvards. Tie gi izveduvaa previva48 49 50 51

Angl. - naziv za britanskoto zname Pravoslavna crkva Drama so verska sodr`ina 1 milja = 1.609,33 m

190

wata so polovina srce; nikoj od nas ne po~uvstvuva da gi spobrka.

[efot odlu~i da go evakuira na{eto `iveali{te, pretvoraj}i go vo zarazno oddelenie za na{ite lu|e. Pa taka Barkli i jas se preselivme vo sobi blizu do sestra Rauntri, a Stiv be{e smesten isto taka, blizu bolnicata. Toj, me|utoa, nikoga{ ne otide tamu. Taa ve~er go fati grloto. Poglednav i ja zabele`av tipi~nata za~nata membrana od difterija.

“Te fati, star Sinko#, rekov prisetuvaj}i se da ne dodadam “Ti velev#.

Se razbira nie nemavme antitoksin. U{te vedna{ telegrafiravme vo Ni{ da ni pratat, no znaej}i gi te{kotiite vo koi se nao|a{e srpskata medicinska slu`ba vo toa vreme, sredstvoto edvaj da o~ekuvavme da go vidime. Vsu{nost nikoga{ ne go ni vidovme; za sre}a, u{te istata ve~er, pristigna paket od Pasteroviot institut vo Pariz za Bolnicata na Pexet, i tie ni dadoa dve dozi.

Ve~erta mu stavivme, a slednata ve~er go premestivme vo {ator vo dvorot. I tamu toj le`e{e sre}en i zadovolen.

“Zamisli, go fativ ova, i sega sum ~ist od tifusen marifet#, re~e toj.

“Taka e#, odgovoriv, iako mislev deka toa e krajno neverojatno.

Sega na{ata ekipa se svede na dve medicinski lica, pokraj [efot i malata doktorka, za na{ite bolnici so 1200 kreveti, i nedelata ja provedovme preraspredeluvaj}i gi na{ite dol`nosti. [efot be{e zafaten so slu`bena dol`nost i ne mo`evme da mu se obratime za rutinska rabota. Toj se gri`e{e samo za svoite slu~ai za operacija. Taka, Malata @ena, Barkli i jas si gi podelivme bolnicite me|usebno. Kako dodatok, Barkli se gri`e{e i za na{ite lu|e, so sestra Rauntri, koja gi neguva{e. Bidej}i gi otstranivme oficerite od `iveali{teto, mislevme deka treba da se evakuiraat i na{ite lu|e isto taka. Niv gi premestivme sledniot den vo eden hotel vo blizina; i nevoljata po~na vedna{ potoa.

Eden od lu|eto krena temperatura u{te prvata no} i treba{e da go vratime. Se razbira, be{e somnitelno na {to se dol`i temperaturata. Mo`no be{e toa da e povtorliva treska, ili, pak, be{e po~etok na tifus, do pojavata ili otsustvoto na crvenilo do pettiot den za nas }e be{e re{ava~ko, ednoto ili drugoto. Prirodno, nego ne mo`e{e da go neguvaat so zarazenite so tifus s¢ dodeka ne doznaeme; pa taka rabotite treba{e povtorno da gi preureduvame i da mu obezbedime smestuvawe samo za nego.

Ovoj nov slu~aj be{e te`ok udar za nas. Moralno bevme sigurni deka be{e tifus, i pomislata deka site drugi pomo{nici bea vo dopir so nego be{e porazno.

191

Sega stanavme parijci 52. Lu|eto po~naa da ne odbegnuvat nas i lu|eto od na{ata bolnica. Na{ata pera~ka, ne`no malo su{testvo, koja{to se gri`e{e za nas u{te od na{eto pristignuvawe, eden den ni gi donese ispranite ali{ta, si gi zede parite i se izgubi bez da pri~eka za valkanite ~ar{afi. Ne postavuvavme nikakvi pra{awa znaej}i ja pri~inata. Na ~lenovite od Bolnicata na Pexet im bea dadeni instrukcii, sosema ispravno, da ne ne posetuvaat. No sepak toa n¢ bole{e.

Na{ata edna i edinstvena neguvatelka, sestra Rauntri, na seto toa se smee{e. Taa se gri`e{e za site na{i lu|e - na{ite trojca so tifus, eden so difterija i somnitelniot slu~aj.

Be{e nedela popladne i se pojavi sonceto donesuvaj}i toplina i so toa i proleten nemir. Nadvor s¢ izgleda{e tolku prekrasno i mirno. Tamu vo dale~inata sinite planini nacucleni so sneg ne povikuvaa od severo-istok. Se vrativme na ru~ek od pogubnata atmosfera vo bolnicata, za{to seu{te ja zadr`avme prostorijata za ru~awe vo `iveali{teto vedna{ do kujnata.

Sestrata, Barkli i jas sedevme bezvolni po nevkusnoto jadewe. Odedna{ Barkli re~e:

“Ajde da zememe pajton i da izlezeme od ovde do ~ajot. Dotoga{ mo`e da prodol`i Glazner, pomo{nikot#.

Nie skoknavme na pomislata, i za samo ~etvrt ~as se vozevme niz gradot, upatuvaj}i se po stariot karvanski pat {to vodi kon Solun po dolinata na Vardar.

Popat ja pominavme bolnicata Polumese~ina, sega prava ~umosana ku}a, prepolna so nelekuvani slu~ai. Gr~kiot lekar umrel, i tamu se gri`el Srbin, komu mu pomagale avstriski zarobenici. Vnatre, zad `i~anata ograda lu|e bledi, iznemo{teni i teteravej}i se {etaa na sonce naokolu bescelno, dali pacienti ili onie {to se oporavuvaa ili, pak, pomo{nici. Ne mo`evme da odredime. Site izgledaa izme{ani zaedno. Nekoi od niv se yverea otsutno vo nas dodeka minuvavme.

“Gospode, kakva stra{na dupka#, re~e Barkli, stresuvaj}i se. “Taa e u{te polo{a od na{ata#.

Nevozmo`no e da se napu{ti Skopje bez da se mine edno ili dve od tie ~udni po izgled zapostaveni grobi{ta tolku karakteristi~ni za turski mesta. Edno se nao|a{e na obete strani od patot, nadgrobnite kamewa se izdigaa kako {ilesti zabi na

52 Bedna klasa vo Indija. Zabele{ka na preveduva~ot

192

sekade po branestite brda obrasnati so treva. Potaka pristignavme vo ramnica, me|u ridovite, prostiraj}i se prazna, na obete strani od rekata, vo edna dolga dipla vo nedogled s¢ do rabot na horizontot. Nitu edna ku}a, nikakov znak na ~ove~ki `ivot ne se zabele`uva{e. Za da se razbere stra{nata pustelija na Makedonija nadvor od gradovite, treba da se pojde tamu. @ivotot so vekovi bil tolku nebezbeden taka {to nikoj i ne pomisluval da `ivee oddale~en od zakrilata na svoite bliski, pa taka selanite se tutkaa vo mali selca skrieni vo pazuvite daleku od glavniot grad, do koi mo`e da se dojde samo po krivulesti kolski pati{ta ili kowski vrvici. Tamu vo dale~inata zabele`avme konvoj {to doa|a poleka prema nas, koj, koga ni se dobli`i, ispadna deka se edno dvaesetina koli natovareni so seno za Komandata vo Skopje.

Od planinite, rozovo-rumeni na kve~erinskiot sjaj, po ramnicata zasvr`i studen veter koj ne natera da si gi podigneme jakite od na{ite debeli vojni~ki {ineli do u{ite. Nikoj od nas trojcata ne zboruva{e. Site se znaevme tolku dobro, {to ne be{e potrebno.

Na kraj zavrtivme i se vrativme nazad, pristignuvaj}i vo trpezarijata gladni i mnogu poraspolo`eni, ~uvstvuvaj}i deka najposle izgledot ne izgleda{e tolku pust. Za~uduva kolku od makite na ~oveka po~ivaat vrz sosema obi~na fizi~ka osnova.

“Mislam deka lekot treba da go davame alternativno, preku eden den#, re~e Barkli. “Sega odam da mu dadam na Stiv u{te eden {pric so antitoksin. Toj denes se raspra{uva{e za negovata pu{ka, taka {to mora da e podobar#.

Sledniot den u{te eden od na{ite lu|e legna. Ovoj pat toa be{e “Vodnikot#, i jas bev mnogu pogoden, za{to go sakav, i znaev deka negovata odbranbena sila e slaba.

Sega ne mi ostana nitu eden pomo{nik vo bolnicata. Onie {to bea seu{te nepogodeni se gri`ea za na{ite lu|e pod direktivite na Barkli i Sestrata.

Pa taka Malata @ena i jas bevme ostaveni samo na sopstvenite race. Taka odlu~ivme, taa da se gri`i za medicinskata strana a jas da gi zemam site prevrski. Sega prakti~ki prestanavme so operacii. Nema{e nikoj koj bi rabotel vo operacionata sala. Nemavme anesteti~ar. Sestrata si otide. Pomo{nikot si otide. Xon, na{iot avstriski bolni~ar vo operacionata sala, go zedovme vo bolnicata. Mislam deka toa nemu pove}e mu se dopa|a{e otkolku da se gri`i za amputiranite delovi. Isto taka suvata avstriska vdovica, koja{to pere{e vo bolnicata ja preina~ivme da ni bide pera~ka nam, za{to na{ata mala `eni~ka ne napu{ti. Slavata 193

na na{ata operaciona sala mu pripa|a{e na minatoto. Duri i da mo`evme da operirame toa izgleda{e bezpolezno. Sekoj den koga gi previvav skore{nite slu~ai, otkrivav po trojca ili ~etvorica so crvenilo; i, navistina, so na{ata razret~ena ekipa sekakva slo`ena operacija ne doa|a{e predvid. Koga ima{e pojava na vtorostepeno krvavewe arterijata ednostavno ja vrzuvav na masata za prevrski vo bolnicata, pod kokain, ili ranata ja zatinav posle sloboden zasek.

Malata Crvena @ena i jas se sre}avavme samo na krajot od dolgiot den. Taa be{e mnogu deprimirana, no se ~ini si misle{e deka prakti~ki mora{e da bide imuna na bolesta, za{to taa be{e duri poeksponirana odo{to [erlok.

Po ~ajot, edno popladne, namina [efot vo na{ata bolnica.

Toj odlu~il povtorno da odi vo Ni{, da vidi dali na nekoj na~in }e mo`e da ja podbocne srpskata vlada da prezeme nekakva usoglasena akcija za da se zapre epidemijata vo na{iot kraj.

“Vo slu~aj da mi se slu~i ne{to bi sakal Vie da ja prezemete gri`ata za sostojbite vo ekipata# re~e toj. “Vo racete na Konzulot ima izvesen iznos vo zlato, i jas }e Vi gi predadam site dokumenti. Dokolku odlu~ite da zbri{ete, storete taka. Mo`ebi toa e najdobroto {to treba da go napravime. Ovaa epidemija e premnogu ogromna za individualni napori kako na{ite#.

Taa ve~er na{ite pacienti bea vo mnogu lo{a sostojba. “Vodnikot#, Wuton i Holt, site bea vo delirium. Samo Xejms, na{iot avstriski preveduva~ zboruva{e razbirlivo. Po ve~erata si prika`uvavme vo trpezarijata, sosema oddale~eni od mestoto kade {to le`e{e vo spijali{teto otsprotiva, no moravme da prestaneme bidej}i toj o~ajni~ki se `ale{e poradi vrevata {to ja pravevme.

Potoa, koga go pra{av, toj ne se se}ava{e na toa. Podocna na toa gledavme kako na dobar znak, za{to, koga toa mi go privle~e vnimanieto zabele`av deka toa be{e voobi~aen simptom vo vtorata nedela, osobeno me|u slu~aite koi potpolno se oporavija, sli~no kako koga ~estoto krvarvewe od nosot vo bolnicata mi pomogna da otkrijam deka ~ovek ~esto mo`e taka da otkrie tifus tri dena pred da se pojavi crveniloto - mnogu korisna pomo{ vo takvite okolnosti.

Posle s¢ taa ve~er [efot ne otide za Ni{. Toj den vo moeto oddelenie otkriv dvaeset i dva novi slu~ai i ova gi voznemiri oficijalnite lica za najposle da go zatvorat medicinskiot oddel na na{ata bolnica, i izdadoa naredba novi slu~ai da ne se primaat. Koga Srbinot se aktivira toj toa go pravi mnogu brzo. Utro194

to koga stignav vo bolnicata do pred devet ~asot tie evakuirale osumstotini lu|e. Taka bev ostaven so edno dveste ma`i kako i so samo pedeset hirur{ki kreveti, pove}eto slo`eni frakturi i drugi seriozni slu~ai koi{to ne mo`e{e lesno da se premestat.

Toa me napravi poprili~no bezdelnik.

Pomo{nikot gotva~ vo na{ata trpezarija be{e avstriski zarobenik. Koga pristignav na ru~ek doznav deka e stresen. Toa n¢ stavi vo mnogu nezgodna polo`ba vo vrska so na{iot kujnski personal. Site gi premestivme vo {ator vo zadnata gradina u{te pred ~ajot. No zagatkata be{e {to da se pravi so ~ovekot. Toj tolku `alno se mole{e da ne go pra}ame vo bolnicata Polumese~ina, pa taka mu dozvolivme da se smesti vo plevnata za seno na krajot od dvorot i tamu le`e{e, a hrana mu nose{e na{iot stjuard, a go posetuva{e Barkli, koj ja ka~uva{e skalata edna{ dnevno da go pra{a kako e. Toa be{e bezdu{en na~in da se lekuva ~ovek, no toa be{e podobro odo{to bolnicata, najposle barem dobiva{e jadewe i se tople{e vo senoto. Dokolku ode{e vo bolnicata najverojatno }e umre{e od glad. Kako {to ispadna toj pomina dosta dobro, i za golemo ~udo, potoa stana najblagodarniot ~ovek.

Trojca dokrori, Avstriec, Srbin i Grk umrele prethodniot den od tifus, taka vo tri oddelni slu~ai go slu{avme dostoinstveniot mar{ dodeka pogrebnata povorka poleka minuva{e kraj na{ata bolnica toa popladne. Sega ni ode{e na `ivci.

“Go molam Boga#, re~e Barkli, #da ne go pravat toa. Gospod znae deka toa e dovolno te{ko kako {to e, bez tie postojani ta`ni potsetuvawa#.

Toj i jas najdovme najudobno smestuvawe vo ku}ata na edna vdovica blizu do bolnicata. Toa be{e soba so nizok tavan, vo prizemjeto, so voobi~aena pe~ka na drva na ednata strana, i dva prozorci koi gledaa vo dvorot odzadi. Kade {to se sobiraa site ma~ki od sosedstvoto nave~er. Starata `ena so nas be{e mnogu qubezna, no nejze ÂŁ bevme golema gri`a. Malata niska soba, koga pe~kata }e gore{e, za polovina ~as stanuva{e nepodnoslivo zadu{liva. Sekoga{ {tom }e vlezevme prvo }e gi otvorevme prozorcite, i celo vreme dodeka bevme tamu gi dr`evme otvoreni.

No, sekoga{ koga }e se vratevme gi nao|avme povtorno zatvoreni.

Dobrata stari~ka ne mo`{e da go razbere na{iot ulav~ilak. Taa postojano ne paze{e od protiv nas samite. Nad mojot krevet ima{e ikona na Sv. \or|i, pred koja svete{e kandilo dewe-no}e. Taa go dr`e{e zapaleno za da ne ~uva od lo{o, za{to nie gi rizikuvavme na{ite `ivoti za nejzinata zemja. No, promajata od otvoreniot 195

prozorec postojano go gasne{e, pa taka silite na zloto povtorno zagospodaruvaa so sobata i vo no}nite ~asovi ni kobea lo{o koga satanata gospodare{e kako Gospodar na Temnicata.

Bidej}i bev osloboden od tri ~etvrtini od moite pacienti sedev vo temnica, mirno pu{ej}i so Barkli, tokmu pred ve~era, koga [efot ~ukna i vleze.

“Ve~erva odam za Ni{# re~e toj. “Bi sakal i Vie da pojdete so mene ako sakate. Sega doktorkata lesno }e mo`e da prodol`i dodeka se vratite. Vozot poa|a za ~etvrt ~as, pa dokolku sakate da dojdete treba da pobrzate#.

Jas pobrzav. Na stanica stignavme vo sedum ~asot. Nikakov znak od kakov bilo voz. Vo sedum i trieset ne{tata ostanaa isti. Nekolkumina oficijalni li~nosti odea gore-dolu po peronot; i togaj razbravme deka taa ve~er edna golema angliska ekipa bila na pat da otide za Kru{evac. O~igledno toa go zadocni vozot; ni rekoa deka vozot bi mo`el da docni dva ~asa, i sekako }e bide prepoln koga }e pristigne. Toa ne stavi vo misla. Isprativme telegrafska poraka vo Veles (Kiprili), i gi zamolivme da ni rezerviraat sedi{ta. Potoa go zedovme menito vo restoranot bidej}i za dvanaeset~asovnoto vozewe {to ni pretstoe{e ne }e mo`e{e da se obezbedi hrana za nas.

Vedna{ pristigna soop{tenie deka za nas }e obezbedat kupe i nie vozdivnavme so olesnuvawe.

“Patuvaweto kako oficijalni li~nosti ima izvesni prednosti#, re~e [efot mudro. “Jas gi zamoliv za oddelno, taka tie se potrudija i ni obezbedija kupe. Da zamolev za kupe tie sigurno }e ni dadea sedi{ta vo oddelna pregrada#.

“Se pra{uvam koi li bea tie {to go napravija ova za nas#, rekov. “Verojatno nekoj nesre}en civil. Sega nikoj koj ne e vo uniforma se ~ini ima ku~e{ki oset vo ovaa bolna zemja#.

“Of, pa, ova se voeni vremiwa#, promrmore [efot smireno.

Najposle vozot pristigna, i zdogledavme nekolku mnogu umorni neguvatelki i doktori vo uniformi na Crveniot Krst kako izleguvaat da si gi protegnat nozete i da se napijat `e{ko kafe dodeka vozot ~eka{e polovina ~as. Spomnuvaj}i si kolku umorni bevme i nie po patuvaweto od Solun, znaej}i deka nim im pretstoi dolga makotrpna no} pred sebe, i deka }e gi vidime vo Ni{, ne im dosaduvavme so razgovor. Namesto toa go pronajdovme na{eto kupe, gi vnesovme torbite, i se podgotvivme da se raskomotime kolku {to be{e mo`no za prez no}ta.

Utroto site nie se sretnavme na stanicata vo Ni{. Toa 196

be{e Kralskata slobodna bolni~ka ekipa, rakovodena od g-n Xejms Beri. Mu go pretstaviv na{iot [ef, a potoa otidov da razgovaram so ~lenovite na ekipata.

Slu{aj}i go nivniot vdahnoven razgovor, nivniot optimizam, nivnite planovi da stapat na rabota brzo i polezno, me napravi da se ~uvstvuvam mnogu ostaren i umoren. Tie evidentno bea so iluzija deka }e ima polno rabota so operirawe, i polno sve`o raneti {to }e im pristignuvaat sekoj den. Jas im ka`av za potpolniot prekin na vojnata, pa sledovatelno i nemaweto na hirur{ka rabota. Im objasniv deka zemjata se nao|a vo kanxite na najstra{na epidemija, i deka sekoja neguvatelka i s¢ medicinsko {to be{e na raspolagawe treba da bidat usmereni u{te vedna{ vo borba protiv nea. Tie bea mnogu qubezni kon mene, no mo`ev da vidam deka ne razbraa.

“No, nie sme hirur{ka ekipa. Dojdovme da izveduvame hirur{ka rabota#, re~e eden od niv, kako toa da go sredi toa.

“Se razbira deka sme spremni da pravime s¢, no vo osnova nie sme hirur{ka ekipa#, dodade povtorno drug.

Ona {to se slu~uva{e so niv be{e deka tie bea dva meseci nazad od vremeto. Tifusot izbi ne{to pred tie da ja napu{tat Anglija, no cenzurata be{e tolku stroga {to ne dozvoluva{e da se procedi ne{to od toa. Sledovatelno tie pristignaa vo sosema neo~ekuvani okolnosti.

Vidov deka }e im treba najmalku eden mesec za sostojbata na ne{tata da im slegne vo umot. Togaj znaev, g-n Berni }e bide prisilen da pomaga na sekoj mo`en na~in.

[efot ve}e bil vo Ni{, i znae{e kade da odi.

“Skoro e nevozmo`no da se dobijat sobi#, re~e toj. “Gradot go u~etvorostru~il svoeto naselenie otkako be{e pretvoren vo glaven grad, po evakuacijata na Belgrad. Prvo }e se obideme vo hotel “Ruski car#, i ako ne uspeeme da dobieme sobi tamu, }e pojdeme vo Komandata i }e gi zamolime da ni pratat nekogo da ni pomogne#.

Ni{ e mizeren grad so niski ku}i, so {iroki, mnogu lo{o kaldrmisani ulici, i so nekolku prazni plo{tadi kade {to se odr`uvaat pazari. Najdovme fijaker i se bapkavme i se treskavme do “Ruski car#, tretoklasen hotel {to go dr`at avstriski Evrei.

Tie ni rekoa deka nemaat sobi na raspolagawe. [efot, me|utoa, gi znae{e lagite na hotelot i se iska~i do sobata na eden srpski prijatel po ime Petrovi}, znaej}i deka ne }e se protivi vo negovata soba da ja izmieme pra{inata od patot. Tamu naidovme na Ana. 197

Ana be{e sobarica - gargojla 53 od grdotija, no izvonredna li~nost da pomogne. Se kolebam da ka`am kolku jazici zboruva{e, no angliskiot ne be{e eden od niv. Malku lo{ germanski so mnogu pokreti, kombinirani so nejzinata bistra inteligencija, pa taka, nabrgu dobivme s¢ {to ni treba{e. Potoa dojde pojadok, a potoa poseta kaj britanskiot Minister, koj{to privremeno kampuva{e so svojot personal vo Konzulatot i poradi {to be{e pritesnet so prostor.

Nie mu objasnivme vnimatelno s¢ {to znaevme za epidemijata, i go zamolivme da ni pomogne da stapime vo kontakt so Premierot, M. Pa{i}, kako i so glavniot na Sanitetskiot oddel, ako takvo ne{to postoe{e vo zemjata. Be{e o~igledno deka do{lo do zna~itelna perturbacija vo oficijalniot svet, taka {to ma{inerijata proraboti tolku brzo {to ni be{e veten intervju slednoto utro. Edna visoka li~nost od dvorskite krugovi, taka se {epote{e, se zarazil i lu|eto gi fati panika.

Po vesnicite po~naa da se pojavuvaat statii vo vrska so toa, i ekspertite tvrdea deka sigurna preventiva bi bila ako ali{tata se posipat so naftalin vo prav. Eden male~ok kuc Srbin, koj{to zboruva{e najsovr{en angliski, ni se pretstavi za vreme na ru~ekot vo “Ruski car#, i ni postavi pra{awa za angliskite stavovi pri lekuvaweto, objasnuvaj}i deka se na{ol vo Ni{ kako izvestuva~ na Dejli Mejl.

[etaj}i naokolu po popladnevnoto sonce, Ni{ mi se dopadna. Toj be{e poln so kosmopolitski svet na glaven grad. Oficeri vo prekrasni uniformi ima{e nasekade, vozej}i se so pajtoni, {etaj}i po ulicite, sedej}i po kafeanite. Edinstveni znaci na vojna be{e ~estoto istaknuvawe na crno zname na prozorcite na privatnite ku}i, izvestuvaj}i za smrt vo semejstvoto, kako i depresivniot broj na mladi vdovici oble~eni vo crno.

Jas gi prebarav du}anite vo potraga po anglisko-srpska gramatika za Malata Crvena @ena, no najdobroto {to mo`ev da go najdam be{e francusko-srpski re~nik. Vo Belgrad “Da#, mi velea, no vo Ni{ “Ne#. Vo Ni{ mo`ea da se najdat samo neophodni raboti i tie bea tripati poskapi od redovnite ceni.

Ni{ be{e turski grad s¢ do 1876 godina; no edna xamija i starata turska tvrdina {to go prestra{uva{e mestoto be{e s¢ {to sega ja ozna~uvaat turskata okupacija - ovie, i eden u`asen

53

Naddadeni figuri na fasada od zgrada so grd izgled.Zabele{ka na preveduva~ot.

198

spomenik so herojska slava: “Piramidata od ~erepi#.

Popladneto se odvezov da ja vidam Piramidata. Na nejzin svojstven na~in taa e primerok na divja~ki u`as vo Evropa. Takvo ne{to mo`e da se najde samo na Balkanot. Vid na kula napravena od glavi zgneteni vo beton, glavite na edno stotina srpski rodoqubi, otse~eni od odmazdni~kiot Tur~in po neuspe{no vostanie.

Pove}eto od glavite sega gi nema, otkinati od do`dot i vetrot, ili pak ukradeni od race na vernici za hristijanski pogreb. Nad site niv kube nad koe sega stoi krst, i mestoto e sveto za du{ite na onie {to ostanale. Neka po~ivaat vo mir.

Rekata Ni{ava, premostena so vise~ki most, go deli gradot od tvrdinata. Iskop koj{to rekata mo`e vedna{ da go napolni, ja opa{uva istata. Go preminav mostot i vlegov niz starata kapija na tvrdinata bez zakana. Vnatre najdov prostrano otvoreno mesto so nekolku kasarni, skladi{ta so municija i golemo paradno dvori{te. Izvesen broj od “Ekipata na Beri# koi{to pristignaaa so vozot so nas go razgleduvaa mestoto. Ona {to najmnogu me za~udi be{e zatvorot za osudenici, so lu|e oble~eni vo neobi~ni ali{ta so boja na srna, koi odea naokolu so prangi na nozete, za posleden pat vidov lu|e vo prangi koga posmatrav edna kineska grupa koja rabote{e po pati{tata nadvor od Batavija vo Holandska Isto~na Indija.

Del od na{ata zada~a be{e da stapime vo kontakt so Pretsedatelot na Srpskiot Crven Krst; ta taka ja preminavme rekata i se odvezovme dol` eden poluizgraden pat do gradinata koja{to be{e odvoena od Dru{tvoto, malku potaka od tvrdinata. Ovde se zapoznavme so Doktor Leko, glavniot na Dru{tvoto, i so negoviot sekretar, nao~it po izgled, vo srednovekovna sve{teni~ka ode`da na Pravoslavnata crkva. Doktor Leko i samiot be{e dobro}uden postar gospodin so patrijarhalna brada bela kako sneg. Toj vo golema mera me potsetuva{e na Premierot M. Pa{i}, Golemiot Starec na Srbija, koj{to tolku blagorodno ja vode{e zemjata vo nejzinata ednostrana borba so nejziniot sosed kolos Avstrija. Doktor Leko vo celost gi odobruva{e na{ite sugestii. Toj ni gi stavi site resursi na negovoto Dru{tvo na na{e raspolagawe, i se ~ini nema{e ni{to drugo na um osven da ni pomogne. Me|utoa, podocna doznavme deka vo toa vreme eden od negovite sinovi bil pote{ko obolen od tifus, i za celo vreme be{e krajno qubezen so nas, toj o~ekuva{e telegrama so koja }e mu javat za negovata smrt. No vo razgovorot so nas ne se zabele`uva{e ni{to od ova. Navistina, negova gri`a be{e da ni obezbedi sobi za taa ve~er. Toj telefonira{e do odgovorniot 199

vo Voeniot medicinski oddel i sam ne odvede so svoja kola do kancelarijata na polkovnik Karanovi}, glaven na Oddelot, za da se uveri deka }e bideme uslu`eni. So nezavisnosta na Britanecot, me|utoa, si rekovme deka }e se obideme samite pred da otideme vo Komandata i go fativme seznajniot Ivan, gavaz vo Ambasadata, da ni pomogne. Mislam deka mora da pominaa nekolku ~asa tr~aj}i naokolu; no, nasekade bevme presretnati so istata prikazna “nema sobi, polni sme so nedeli odnapred#. Vo me|uvreme, me|utoa, Komandata n¢ barala, ubedena deka nema da uspeeme; i koga bevme potpolno premoreni mnogu ni olesna koga doznavme deka ni obezbedile soba vo samiot “Ruski Car#. Na{ite vojni~ki torbi ve}e bea tamu, pa taka treba{e samo da £ gi predademe na Ana. Nie go napravivme toa so blagodarno srce i umorni koski. Potoa se simnavme na ve~era. Zdogleduvaj}i edna zgodna nezafatena masa nie vedna{ ja zazedovme. Bevme sre}ni {to go napravivme toa za{to restoranot brzo potoa se napolni, i nema{e nitu edna slobodna stolica cela ve~er. Vedna{ {tom ja zazedovme masata, vlegoa dvajca debeli Grci, ne poglednaa namurteno i si zaminaa. Potoa doznavme deka tie bea onie dvajca nesre}nici {to gi iselile od sobata u{te vedna{ za da ni ja dadat nam iako tie vo hotelot bea otsednati ve}e so meseci. Tie zaludno se metkale celi tri ~asa obiduvaj}i se da najdat drugo smestuvawe; i sega, koga se vratija, naostreni i gladni, mora da bea stra{no luti koga otkrija deka istite lu|e {to gi isterale od sobata im ja zazele i omilenata masa {to obi~no ja rezarvirale za niv. Male~kiot srpski dopisnik na Dejli Mejl, koj{to ni ka`a, be{e stra{no voodu{even. Se ~ini deka nemu mu pri~inuva{e neizmerna radost deka za celo vreme ne bevme svesni kolku lo{o sme gi iznervirale. Vo toa vreme Grcite ne bea popularni vo Srbija. Podocna stanaa u{te pomalku.

Hotelot “Ruski Car# vo Anglija se smeta za vtoroklasna gostilnica. Toa be{e ~udna me{anica od kafeana, pivnica i kr~ma.

Za da stigne do svojata soba ~ovek treba{e da mine niz centralnoto dvori{te i da se iska~i po kameni skali do sobite gore. Samite sobi bea pristojno ~isti, so neramno varosani yidovi, pod od tuli i nekolku kilim~iwa. Krevetite bea pokrieni so neizbe`ni debeli jorgani, omileni kaj site balkanski narodi. Osvetluvaweto be{e so sve}i, a sanitarnite uredi neopislivi.

I pokraj toa, toj be{e najdobriot hotel vo Srbija, nadvor od Belgrad, i vo ve~erno vreme siot um i krem se sobiraa tamu na ve~era. Avstriskiot sopstvenik sekoga{ o~ekuva{e da bide zastrelan v zori, no, vo me|uvreme toj ostvaruva{e ogromen bi200

znis. Vo negova polza mora da se ka`e deka toj dr`e{e odli~en gotva~. Hranata be{e isklu~itelno dobra. Ve~eravme prvoklasna ve~era; i se zabavuvavme posmatraj}i gi srpskite oficeri vo zlatno i crveno, so nivnite soprugi i deca, ve~eraj}i zaedno so podoficeri, pa duri i so obi~ni vojnici so demokratska ednakvost. Pove}eto od diplomatskite pretstavnici ve~eraa tamu, isto taka, kako i akreditirani pretstavnici na pariski i londonski vesnici. I pokraj ne~istata okolina toa be{e dru`ina vo vesel dekor, za{to oble~enata uniforma na srpskiot oficer, iako na slu`ba, e prekrasna, mu stoi mnogu ubavo vo sporedba so na{ata mrtva kaki uniforma. Ovde-onde mo`evme da zabele`ime po nekoe nepogre{livo anglisko ili amerikansko lice - najve}e in`eneri, kako i stru~waci za nafta koi doa|aa od Rusija preku Romanija, koi moraa da go prekinat patuvaweto vo Ni{, za utredenta da fatat vrska za Solun.

Vo devet ~asot ve~erata zavr{i, i lu|eto po~naa da si odat.

Me|u niv bea angliskite neguvatelki, site izgledaa mnogu umorni, mnogu preraboteni. Jas nosev paket za edna od niv, i bidej}i ova ni poslu`i kako pretstavuvawe, tie ne pokanija da gi posetime vo nivnata bolnica utredenta. Koga si zaminaa, zabele`avme deka prili~en broj od lu|eto gi zadr`aa svoite sedi{ta, a po~naa da pristignuvaat i novi. Toa{ ja otkrivme pri~inata poradi golemoto belo platno vo gorniot kraj od restoranot. Otprilika toga{ treba{e da otpo~ne kinopretstavata, i onie {to ostanaa treba{e da platat u{te po eden dinar (franak) ekstra za gledaweto.

Re~isi site filmovi bea germanski, bilo da bea otvoreni farsi ili sladnikavi qubovni sceni. Be{e ~udno, koga pomisliv na toa podocna, da ja posmatram srpskata publika kako se razonoduva, se vozbuduva i se topi od snimenite radosti, tagi i qubov na nivniot najgolem neprijatel. ^ove~kata priroda e ista po cel svet, i nikoj, duri ni jas, vo toa vreme ne ja po~uvstvuvav neskladnosta.

Mnogu porano pred da zavr{i pretstavata nie se povlekovme. Bevme mnogu umorni, a utredenta pred nas ima{e dolga programa. V krevet, me|utoa, otkriv deka sum premnogu umoren duri i da spijam. Taka odnovo ja zapaliv sve}ata, {to se nao|a{e vo mojata terenska torba, i izvadiv kniga od mojot ranec. Toa be{e Religio Medici 54, edna od nekolkute knigi {to postojano gi nosev so sebe. ^itaj}i glasno, ne`no za sebe, sonornata proza na lekarot

54 Lat. - Religija na lekarot.Zabele{ka na preveduva~ot.

201

od Norvi~, postepeno stanuvav s¢ pomalku i pomalku svesen za opkru`uvaweto, za mojot zamor, za sebe. Potoa mi dojde son~e so meki sivi krilja sovladuvaj}i me bez otpor, a posle toa zaboraviv s¢ do `estokoto tropawe na vratata, nasmeanoto lice na Ana so mojot pojadok na poslu`uvalnik, i brz pogled vrz mojot ~asovnik me natera da sfatam deka u{te eden den ja pomina svojata prva nevinost.

Bolnicata vo koja{to rabotea angliskite sestri be{e blizu do `elezni~kata stanica. Zedov fijaker i se izdrangav po neramnata kaldrma na Ni{, pokraj kolona volski koli nosej}i oru`je, niz ulici so niski ku}arki nikoga{ ne bojadisani. Nasekade ima{e srpski vojnici selani vo nivnite doma{ni grubo tkaeni ali{ta, so pu{ki i so redenici. Tie nosea ~udni sandalki (cipele) 55, so spiralni ko`eni vrvki zavieni okolu nogata preku {areno izvezenite ~arapa (~orapi), koi{to bea navle~eni nad dolniot del od tesno nabranite pantaloni na na~in karakteristi~en za Severna Srbija. ^esto gi gledav vakvite cipeli na na{ite pacienti od sever, no ne mo`ev da gi vidam vo Skopje, za{to tie ne se vo moda vo Makedonija. Ovde, me|utoa, ~ovek mo`e da gi kupi vo sekoj du}an za ko`a, a jas, na pat kon bolnicata, zastanav i si zedov eden par za moja upotreba.

Bolnicata be{e impozantna lokalna zgrada, nabrzina promeneta za smestuvawe na okolu iljada do iljada i {estotini pacienti.

Prakti~ki taa se roe{e so zapostaveni, neizmieni individui vo ispartaleni uniformi, {etaj}i naokolu o~igledno bez kontrola, iako na vlezot stoe{e stra`ar so zaka~en bajonet. Dol` koridorot pacientite le`ea na du{eci na podot, na na~in kako {to nie sega potpolno se naviknavme. Mestoto mirisa{e na neobi~no poznato. Toa be{e istata neopisliva zadu{liva atmosfera kako i vo na{ata skopska bolnica.

Proa|aj}i kraj edni budni previeni lu|e, pristignav vo previjali{teto i tuka gi zateknav trite angliski medicinski sestri. Vo centarot na sobata ima{e ~etiri operacioni masi, so klupi od stranite. Masite, klupite i mestoto izme|u s¢ be{e zafateno, i pove}e od zafateno od postojano navaluva~kata masa na raneti, koi gi pregleduvaa, gi previvaa, i gi vadea nadvor {to e mo`no pobrgu za da napravat mesto za naizgled beskrajnata redica

55 Najverojatno avtorot misli na opinci

202

osakateni, ~ekaj}i ramnodu{no i mnogu trpelivo da im dojde redot. Dvajca lekari Grci i tri sestri Angli~anki se gri`ea za ovie prevrski. @enite izgledaa mnogu isto{teni i umorni, duri i vo tie rani utrinski ~asovi. Ne e ni ~udo - tie rabotea vo istata stra{na atmosfera so meseci, den za den, sekoj den, nikoga{ so otvoren prozorec.

Koga vlegov sekoj be{e zafaten, i stoev mirno posmatraj}i dodeka edna od sestrite ne me zabele`a i mi se nasmevna neveselo. Dvajcata doktori pregleduvaa eden slu~aj so septi~ka prostrelna rana vo nadlakticata - sosema obi~en slu~aj, eden od iljadnicite - mnogu vnimatelno.

“Zo{to?# £ rekov na sestrata.

“Ne znam# , odgovori taa. “Verojatno toj e so tifus. Obi~no ima ~etiri do pet sekoe utro#.

“No direktorot na Medicinskata slu`ba me ubeduva{e, minatata no}, deka zasega vo Ni{ nemalo slu~ai na tifus.

“Of, da! Se razbira ne! No sepak vo momentov vo ovaa bolnica gi ima {eststotini#, zabele`a taa. “Nie ne bi trebalo da znaeme. ]e Vi poka`am kade se nao|aat tie. Gledajte naokolu kako slu~ajno. Vladata se pla{i od panika ako se doznae vistinata, taka tie go krstija influenca. Kako {to stojat rabotite lu|eto se ve}e voznemireni. Eden doktor umre ovde. Edna sestra Rusinka, koja{to rabote{e so nas, umre. Nea ja donesoa i ja lekuvaa so ma`i bolni~ari. Nema{e nikakvi sestri, i ne ni ka`aa dodeka taa ne umre. Toa ne e ni~ija gre{ka#, re~e taa bezvolno.

S¢ na s¢ toa be{e najdepresivnoto utro. Jas go potvrdiv tvrdeweto deka mestoto e polno so tifus, Dvete sestri, doznav, gi odnele sledniot den za Anglija, fizi~ki iscrpeni, so slomen duh.

Onaa {to ostanuva{e se zboguva so mene.

“Dojdete da me vidite, ako nekoga{ dojdete ovde pak. Spomnete si deka jas }e bidam potpolno sama#, re~e taa ednostavno.

“Zo{to ne si odite so drugite?# ja pra{av.

“Nemam ni{to za {to da se vratam nazad#, odgovori taa, tapo.

Nema{e ni{to drugo {to da se ka`e. Toa be{e bezradosna siva tragedija na nepo`elna `ena. Taa be{e debela i neprivle~na, pristara i kako testo. Li~no ne mi se dopadna. Toa be{e samo par~e {to pluta po naplivot od `ivotot, no taa be{e Angli~anka, i pomislata na nea me napravi da se ~uvstvuvam proklet cel den.

Ja slu{am kako veli “Spomnete si jas }e bidam potpolno sama#.

Stra{no. Ja zamraziv {to me napravi da se ~uvstvuvam mizerno.

Taa ve~er mu dosaduvav na [efot za nea.

203

“]e treba da napravime ne{to za da ja izbavime#, rekov neveselo.

“Ja. Ako ne go storime toa taa sigurno }e umre#, odgovori toj poleka.

“Ja vidov minatiot pat koga bev ovde, i se pra{uvav dali bi bila od nekakva korist za nas. Taa ne e istrenirana sestra, znaete#.

Be{e dogovoreno deka ve~erta treba da odime za Belgrad, i da go pogledneme mestoto za novata bolnica {to ni be{e predlo`eno da ja zememe. Me|utoa, idejata ne ni se dopadna.

Izgleda{e Srbite kako da mislat deka sakame da pobegneme od Skopje. Toa ne napravi da se ~uvstvuvame neprijatno. U{te pove}e {to ~uvstvuvavme deka so na{iot razret~en personal ne bi mo`ele da otpo~neme nov potfat so izgledi za uspeh. Koga go doznavme u{te i toa deka predlagaat da gi evakuirame na{ite dvesta i pedeset slu~ai slo`eni frakturi, site vo dopir so tifus, vo Belgrad vo novata bolnica, bevme stapisani.

“Toa mu stava kapak na s¢#, mu rekov na [efot. “So niv }e go zarazime cel Belgrad, dokolku odime#.

“Premnogu e beznade`no#, odgovori toj tapo.

Po ru~ekot, me|utoa, ne{tata se razvedrija.

Imavme intervju so Premierot, M. Pa{i}, i vedna{ sfativme deka imame rabota so `iv ~ovek. So svoite ubavi o~i gledaj} i od negovoto dobro}udno staro lice, go slu{na na{eto izlagawe na slu~ajot, izlo`eno so pomo{ na britanskiot Minister i negoviot Prv sekretar. [tom edna{ razbra, rabotite po~naa da se dvi`at. Be{e utvrdeno da se nazna~i komisija od trojca vo Skopje, koja }e se sostoi od P.M.O., na{iot Major i [efot. Tie bi imale plenarna mo}. Gradot, prakti~ki, bi im bil prepu{ten nim, i site aran`mani {to }e se napravt bi va`ele kako naredbi.

Nekako po intervjuto horizontot se ras~isti nasekade. Imavme ~uvstvo deka nie pove}e ne ramnevme kraevi vrz mrtva inercija, pasivniot otpor na provinciskite vlasti na Ju`na Srbija.

Sega zad nas stoe{e Vladata; izgledite za brzo podobruvawe bea rozovi. I taka odlu~ivme deka planot za Belgrad treba definitivno da bide otfrlen, za da mo`eme da se skoncentrisame vrz na{ata oblast.

Obajcata, ~inam, izdi{avme so olesnuvawe koga dojdovme do ovaa odluka. Obajcata ne obzede razdrazliva `elba da go napu{time Ni{. Sakavme da si odime doma. Idejata da patuvame tri dena do Belgrad vo u`asno inficirani vozovi ne ni izgleda{e prifatliva.

“Daj da se vratime#, re~e [efot.

204

Be{e na vrat na nos da se stori toa. Na tr~awe treba{e da se stigne do hotelot, karanica so u`asniot sopstvenik,. Male~ok avstriski Evrein koj{to ni odredi pregolema cena, silno tresewe vo fija}erot po kaldrmata, i zadr`uvaweto kaj rampata taman pred da stigneme na `elezni~kata stanica. Sega si spomnuvam kako zedovme eden Srbin, go natovarivme so na{iot baga`, go isplativme fija}erot, brzaj}i natovareni so mala torba na stanica, i tokmu na vreme vturnuvaj}i se vo vozot pred da trgne. Uniformata nosi po~it so sebe nasekade niz Balkanot. Zazedovme edno kupe, koe verojatno be{e nameneto za drug, i ednostavno se ukopavme zad na{ite torbi i so nekoja zakrila na nerazbiraweto na koj bilo jazik na koj ni se obra}aa. Toa be{e sosema nepravedno, mnogu avtoritativno i eminentno uspe{no.

Vozot nasekade be{e prepoln, a koridorite bea polupolni so lu|e prestojuvaj}i celo vreme na patuvaweto vo temnica. Svetlost nema{e nikade.

So pomo{ na par~e zapalena sve}a, dve konzervi sardini i polovina somun leb, uspeavme da gi mineme prvite dva ~asa. Potoa sve}ata ni otka`a, i taka od golem zamor zaspavme.

205

Slika XII - Neobi~niot raskosten mal an .....so |evreci nadenati na stapovi

Slika XIII - Ciganka

206

GLAVA H CRNATA SMRT

Raspravii so voenite vlasti - Mrtovci bez kov~ezi - Sre}avaj}i se so na{ata Bolnica broj 2 - Ser Tomas Lipton i dopisnicite na vesnicite - Malata @ena i Stiv podlegnuvaat - Konzulot i jas mu pravime povtorna poseta na Svetijata Popladne so “Dervi{ite {to vijat# - Smrtta na Vodnikot Neo~ekuvana poseta vo gluvo doba na no}ta - Tifusniot kamp - Razurnatoto Te}e - Prikaznata na gr~kiot doktor i srpskata sestra - U`asite na zatvorenicite od voeniot kamp - Na{iot “Magacioner#.

Izgleda{e kako da se vra}ame doma po vtor pat, ova vra}awe vo Skopje. ^uvstvuvavme topol sjaj od zadovolstvo zatoa {to se vrativme tamu kade {to znaevme deka im trebame. Vo mekata proletna son~evina neobi~niot mal raskosten an pred stanicata, so |evreci naredeni na stapovi, so slatki, so kutii so }ibrit, dvajcata ili trojca nametnati mu{terii Albanci, ni izgleda{e ~udno poznata.

Vo na{ata bolnica s¢ be{e mirno. Sestrata se dvi`e{e meko naokolu. Site na{i lu|e izgledaa podobro. Nie se razvedrivme.

Jas navrativ vo bolnicata polna so streseni. Prekrasnata mala Rusinka si ode{e so te`ok ~ekor. Izgleda{e iznenadena koga me vide deka se vrativ. Pove}e bi pomislil deka taa si zamisluvala deka sum ja napu{til. Od Ni{ donesov nekolku srpski knigi za koi taa me zamoli, i £ raska`av so kakva mo} se vrativme. Zboruvavme tivko, rabotejki celo vreme, dodeka slu~aite gi nosea na nosila za da se prevrzat na valkanite drveni masi. Pomo{nicite vo nivnite partalavi avstriski uniformi, tupkaa postojano napred-nazad so sekoj pacient, na{aren kako so raka od znakot za tifus, ili po`olten i omalodu{en od povtorliva treska kako dodatok na nivnite rani. Vo{ki lazea poleka nad nivnite zavoi dodeka gi otsekuvavme i gi frlavme vo kanti od cink do nozete od masite. Koga }e gi zdobole{e nekoi od niv ofkaa slabo kako deca - ne mo`evme da izbegneme da ne gi povredime za{to ima{e tolku mnogu rabota da se obavi; no pove}eto od niv, pak, toa go podnesu207

vaa so neobi~na `ivotinska mol~elivost na selanec. Samo o~ite zboruvaa: kostenlivi tainstveni slovenski o~i koi{to omeknuvaa i se topea po malata crvenokosa “Gospogica Doktor#, koja im se posveti tolku hrabro niz seto toa, i na koja tolku bezrezervno £ veruvaa. Mi be{e milo {to odlu~ivme da ne gi prefrlime vo Belgrad.

Pove}eto od niv toa }e gi dokusure{e.

“No, ne! Ne e mo`no tie toa da go sugerirale#, re~e taa, u`asneta.

“Sepak tie go rekoa toa#, odgovoriv.

“Gospode na moite tatkovci!# vozdivna taa. *

*

*

*

*

*

*

*

Popladneto dojde do dolga i zagreana raspravija me|u [efot i voenite vlasti. S¢ {to se su|erira{e be{e nevozmo`no; ni{to ne se pra{uva{e {to mo`e da se napravi. Cela ve~er se raspravaa okolu toa. Nie go sakavme novoto Kadetsko u~ili{te nadvor od gradot za bolnica za slu~ai so tifus. Vlastite velea deka vo nego ima smesteno vojska, i trupite na O.K. dobija naredba da go ispraznat vedna{.

Sledniot den ni{to ne se slu~i. Trupite seu{te bea vo predvidenata bolnica za koja bev nazna~en za Komandant. Seu{te bev vo starata bolnica obiduvaj}i se da rakuvam so ranetite i toa utro vo nea otkriv trieset i pet novi slu~ai so tifus. “Vodnikot# i u{te eden redar sega definitivno imaa tifus.

Sega bevme mnogu mala dru`ina. Pove}e od polovina od ekipata be{e pogodena, a ostanatite bea zafateni gri`ej}i se za niv.

Lu|eto na ulica s¢ pove}e i pove}e ne odbegnuvaa. Na{ata gazdarica ne vele{e ni{to, no se trga{e od nas. Se ~uvstvuvavme kako da sme leprozni.

Edna svetla to~ka be{e {to [erlok i Stiv obajcata izgledaa kako da se dr`at, i Sestrata be{e zadovolna so niv.

Toa popladne, Sestrata, Barkli i jas otidovme u{te edna{ da se povozime po solunskiot pat, kako {to sega toa ni stana sekojdnevna navika. Prakti~ki re~isi ne zboruvavme nitu zbor za celo vreme dodeka bevme na izlet; no sve`iot vozduh postojano ni pomaga{e da se ~uvstvuvame podobro. Proletta pristigna; i son~evina se razlea na sekade; i mirot na pustata ramnica niz koja se vozevme sekoga{ ne uspokojuva{e.

208

Otkako se vrativme, otidov do slatkarnicata da zemam malku slatki za so ~ajot. Dve volski koli vle~kaj}i se po glavnata ulica, sekoja so vooru`en vojnik napred, mi go zadr`aa pogledot; i dodeka minuvaa za mig poglednav vo tovarot.

Tamu ima{e okolu dvaesetina trupovi, po deset vo sekoja kola, bez kov~ezi, nevnimatelno zavieni vo }ebiwa. Nozete na eden od trupovite, na brzina frlen na kola, se mavtaa nad oskata od vtorata kola. Od toa se stresov.

Sega lu|eto umiraa vo tolkav broj, }iurxiite ne mo`ea da postignat za pobaruva~kata od tolkav broj }iuri. Lu|eto stanuvaa s¢ poispla{eni. Duri i ciganite odbivaa da gi tovarat trupovite.

Koga se vrativ, slu{nav deka utroto od tifus umrel u{te eden srpski doktor, i deka srpskata Bolnica br.2 na Britanskiot crven krst, snabdena so sestri bila na pat za Ni{ so ve~erniot voz. Pomislata {to tie sega }e ja odnesat opremata me ispolni so zavist. Nie, kutriot star tim na Bolnicata broj 1, po dvaeset i ~etiri ~asovno soop{tenie nabrzina namesteni so edna osmina od opremata za terenska ambulanta. Mene mi sevna besna misla deka mo`ebi, dokolku im ja izlo`ime na{ata o~ajna polo`ba, }e ni dozvolat da dobieme edna duzina neguvatelki, kako i eden do dva kamionski tovari, {to }e ni pomogne za na{ata nova tifusna bolnica.

Nekolku sposobni, istrenirani `eni, malku od nivnite obilni zalihi, bi ne napravilo tolku mnogu sre}ni. Ne izgleda{e deka barame mnogu; no sepak izgleda{e premnogu ubavo za da se nadevame. Mislam deka taa ve~er site se najdovme dolu. Go pre~ekavme vozot. Site oficijalni li~nosti so nekakva va`nost, se ~ini, bea na peronot. Ekipata, ni rekoa, pristignala so jahtata na “Ser Lipton # - “Erina#; i deka “Ser Lipton# patuval so niv so `eleznica, pridru`uvan od jato novinari dopisnici. Tie treba{e da ~ekaat eden ~as vo Skopje, pred vozot da trgne za Ni{; sekoj izleze za da si gi protegne nozete; i site po~navme da zboruvame zaedno. Vidov izvesen broj sestri kako se ~i~kaat okolu g-ca Rauntri. Voenite dopisnici nagrnaa vrz mene so siguren instinkt na sobira~i na vesti. Pretpostavuvam deka taa ve~er mora da sum zboruval mnogu. Po vreme ~uvstvuvav deka izleguvam od kontrola. ^estopati, koga me prekinuvaa so ona {to mi se ~ine{e kako glupo pra{awe, zabele`uvav deka se ~uvstvuvav navreden, zaboravaj} i deka tie {totuku pristignale, i ona {to mene mi be{e jasno po trimese~na rabota vo zemjata, za niv ne be{e tolku evidentno.

Medicinskite lica bea podednakvo razdraznuva~ki. Tie trg209

nale od Anglija koga seu{te traeja `estokite sudiri, koga ranetite doa|aa na jug so iljadnici kako reka i potrebata od hirurzi be{e itna. Tie pristignaa snabdeni za operirawe. Se zateknav kako im objasnuvam, kako {tro go storiv so ekipata na “Beri” pred nekolku dena, deka operirawa nema pove}e, deka borbite prestanaa, deka zemjata se nao|a vo kanxite na crnata smrt, i deka dokolku sakaat da vr{at vistinska rabota za Srbite svoite instrumenti treba da gi trgnat nastrana i da se zafatat so spravuvawe na pra{aweto na tifusot, i samo so tifus.

Obyrnuvaj}i se sega nanazad, mo`am da vidam kolku mnogu zbunuva~ki mora da deluvalo za nivnite prethodno zamisleni planovi, i, incidentno, kolku zdodevna li~nost mora da sum im izgledal, stoej}i na polusvetlina, oble~en vo uniforma iskinata na laktovite, zboruvaj}i histeri~no za potrebite na Skopje - mesto za koe tie nikoga{ porano ne slu{nale - glupo molej}i da ni bide dodelen polovina od nivniot personal i oprema - za niv o~igledna apsurdnost.

Potoa pro~itav eden prikaz vo Tajms, parafraziraj}i go ona {to im go rekov na dopisnicite. Napravile mnogu dobra kopija.

Sekoj, se razbira, so nas be{e mnogu qubezen. Ser Tomas mi veti kutija so ~aj, {to nikoga{ ne o~ekuvav deka }e ja dobijam i ne ja ni dobiv, iako podocna doznav deka toj ne zaboravil i navistina ja ispratil. Izvesen Benet, glavniot na Bolnicata br.

2, veti da dojde da se vidi so nas vedna{ {tom se sredi. Nekoi od neguvatelkite mi rekoa deka tie bi volontirale dokolku im bide dozvoleno; i siguren sum deka toa i go mislea.

Gledavme vo molk kako nivniot voz poleka ispu{ta parea izleguvaj}i od stanicata.

Posle toa Barkli ja strese glavata.

“Kakvo pustewe#, promrmori toj.

Site nie kimnavme, i nie ~etvoricata - Barkli, Malata Crvena @ena, sestrata i jas - se vrativme, molkum, vo na{ata mirna ulica.

“Mislam#, re~e Male~kata @ena, “}e pojdam da poglednam vo bolnicata.

“]e dojdam so Vas#, rekov.

Otidovme tamu mol~ej}i. Potoa ja otprativ do vlezot od nejziniot stan.

Nadvor stra`arot se najavi so ~krapawe.

“Laka no}, vojni~e# (Leka no}, stra`aru), re~e Male~kata Crvena @ena.

“Laka no}, Gospo|ice Doktorke#, re~e stra`arot, seriozno.

210

“Laka no}#*, rekov jas.

Jasno be{e deka sega zemjata be{e zafatena od agonijata na epidemijata takva kakva {to nikoga{ porano ne be{e iskusila.

Vladata be{e celosno alarmirana. Duri i silno cenzuriraniot pe~at otvoreno zboruva{e za nevoljata, i objavuva{e precizni upatstva kako ~ovek da se za{titi od bolesta.

Se zboruva{e deka vo zemjata imalo 125.000 slu~ai ve}e soop{teni, i deka brzo se {ire{e. Vojnici na otsustvo, selani begalci vo opinci - ma`i, `eni i deca - {to se vra}aat vo svoite ispusteni domovi, patuvaa gore-dolu po `eleznicata bez dozvola ili bez nekakva pre~ka, prenesuvaj}i ja bolesta eden na drug, i raznesuvaj}i ja do najoddale~enite mesta nadvor od glavnite pati{ta na komunikacija. Site takanare~eni hoteli, preno}i{ta, kafeani, `elezni~ki vagoni, javni prevozni sredstva, s¢ be{e zarazeno.

Na nekolkupati se raspra{uvavme za Amerikanskata bolnica vo Gevgelija i sekoaga{ dobivavme nejasni odgovori. Sega znaevme zo{to. Site doktori se razbolele od tifus, i pove}eto od sestrite. Donoli, glavniot doktor, umrel. Vo Veles, sledniot golem grad me|u nas i Solun, i vo nego imalo iljadnici slu~ai, a nitu bolnica nitu doktor za niv.

Celo vreme se borevme da dobieme nova ~ista zgrada kade {to bi mo`ele da po~neme ubavo, i pravilno da ja lekuvame bolesta. Malata Crvena @ena i jas seu{te prodol`ivme vo na{ata ^umosana ku}a.

Makite, se ~ini, |avolski u`ivaa {to se natrupuvaa vrz nas edna vrz druga. Na eden od na{ite pomo{nici, Holt, koj{to izgleda{e deka ja prebroduva bolesta, ve~erta odedna{ sostojbata mu se vlo{i. Barkli i jas otidovme nad nego vnimatelno, da otkrieme dali dobil pnevmonija vo dolniot del na ednoto krilo na denot koga se o~ekuva{e krizata.

Mislam deka dodeka diskutiravme za negoviot slu~aj pristigna brza poraka deka Malata @ena se razbolela, pra{uvaj}i dali bi sakal da pojdam da ja vidam.

Barkli i jas se poglednavme eden so drug.

“Pretpostavuvam deka toa e ‘TOA’#, re~e toj.

“Imaj}i vo vid kolku e taa nevnimatelna, edvaj da mo`e da e ne{to drugo#, odgovoriv mra~no, ~uvstvuvaj}i se sosema siguren deka nesre}ata nema da ne po{tedi od nitu eden element. No koga ja vidov stutkana v krevet kako malo dete, so dva golemi prameni kosa na liceto, nemav srce da £ go ka`am toa. Namesto toa ja uveruvav deka toa li~i isto tolku na povtorliva treska kolku i 211

na tifus, i deka za u{te dva ili tri dena navistina nikoj ne bi mo`el da ka`e koja od niv be{e vrz klini~ka osnova.

Jas otkriv, me|utoa, deka taa za toa ne be{e osobeno zainteresirana.

Taa znae{e kolku i jas deka {ansite se na obete strani. Ona za {to taa be{e vistinski zainteresirana be{e edno dvajca-trojca posebni pacienti, nejzini galeni~iwa, {to gi mazne{e vo bolnicata, za koi taa saka{e jas da prezemam posebna gri`a dodeka e bolna.

Jas vetiv, pa taka go prezedov i nejziniot del od bolnicata.

Sega ima{e okolu 400 slu~ai vo dve ogromni oddelenija na prviot i vtoriot kat. Najgorniot kat be{e evakuiran, osven nekolku hirur{ki slu~ai koi ne mo`ea da se premestat; i nie bevme polni glavno so tifusari nasobrani od nekolku drugi bolnici. Golem del od na{ite hirur{ki slu~ai si zaminaa, ili pak umrea od tifus. Prili~en broj na slu~ai od tifus vo blaga forma se {etaa niz bolni~kite prostorii zatoa {to nema{e nikoj koj da gi nadgleduva. Na{ite avstriski redari sekojdnevno se razboluvaa, i ne mo`e{e da se dobijat pove}e.

Provedov dolg den obiduvaj}i se so materijalot {to go imav da vovedam nekakov red, i se vrativ vo na{eto smestuvali{te mnogu umoren i deprimiran.

Na{eto smestuvali{te sega prakti~ki se pretvori vo bolnica za tifusni me|u na{iot personal.

Koga vlegov s¢ be{e mnogu mirno. Sestrata i Barkli oti{le na pro{etka. Be{e prekrasno son~evo popladne.

Stiv go zateknav vo svojot {ator vo krugot, zafaten so pu{ka za tepawe ~avki, obiduvaj}i se da pogodi eden poster zaka~en na edno drvo otsprotiva.

“Difterijata izgleda sosema se izle~ila#, rekov.

“Se ~uvstvuvam super dobro. Jas bi zemal ne{to pove}e od dif 56 za da me kutne i stane#, re~e veselo.

“Malata @ena dobi tifus#, rekov nata`eno.

Toa go skisna.

“Sveto kadelni~e!# izvikna toj. “Dobivam nervni napadi koga }e pomislam na toa devoj~e tamu. Kako bi bilo da ja donese{ ovde?#

56 Skratena forma za difterija

*

Srpskite zborovi {to avtorot gi nau~il vo tekstot gi dava vo izvorna forma,nekade pogre{no,zatoa vo prevodot gi zadr`uvame vo originalnata forma.

212

“Taa ne bi do{la#, rekov. “Ve}e odbi#.

“Po |avolite. Mora{ da ja natera{#, odgovori toj.

Sledniot den navistina ja donesov, posle poprili~na borba.

Sega be{e definitivno deka taa ima tifus, taka nejze £ ja odrediv mojata specijalna srpska sestra kako i na{ata g-ca Rauntri. Potoa otidov da go izvestam Stiv.

No Stiv ne be{e pove}e zainteresiran. Temperaturata mu skokna na 104ºF 57, i nema{e somnenie deka i “nego go fati#, kako {to vele{e, “dobro i dosta#.

[efot povtorno otpatuva za Ni{ da gi intervjuira vlastite; pa taka, od na{ata prvi~na ekipa, ostanavme samo Barkli i jas.

Be{e pazaren den, se se}avam, i sega dobiv Srbinka lekarka, koja{to be{e se oporavila od tifus, pomagaj}i ni da prezeme rabota vo na{ata bolnica pogodena od tifus. Po utrinskata obikolka zalutav do pazarot, tokmu pred bolnicata, pra{uvaj}i se kolku dolgo }e trae, kolku }e treba pred site nie da padneme `rtvi, dali vrede{e i natamu da se borime. Ima vremiwa koga sekoj eden stanuva takva `rtva, pretpostavuvam.

Pazarot be{e poln so voobi~aenite tolpi selani od sosednite planini prodavaj}i proizvodi, `ito, kompiri, zelen~uk, koko{ki; a drugi pak ovde{en volnen {ajak, vezovi. Kako dodatok, tuka bea voobi~aenite Tur~inki so ferexe, so {alovi od muslin nakiteni so pulej}i, prodava~i na slatki, {erbet, boza, grn~ari so golemi zemjeni grnci, Evrei {to prodavaat predmeti od mesing, porcelan, kako i predmeti od sekakov vid. Albanski selani, Vlasi {to prodavaat stoka, Ciganki vo ogromni {alvari, srpski oficeri vo polna uniforma izlezeni so svoite soprugi da pazarat, potpolno nesvesni za nekakva neobi~nost.

Seto ova izgleda{e mislovno tolku daleku od `ivotot vo bolnicata, iako fizi~ki be{e mnogu blizu. Go zabele`av Konzulot kako dava sovet za nekoi turski kilim~iwa na jato neguvatelki od Bolnicata na Pexet, i imav ~udno ~uvstvo deka sonuvam; vsu{nost nema{e nikakov tifus, toa be{e samo lo{ ko{mar od koj sega treba{e da se rasonam za da otkrijam deka sega se {etam nadvor, kako {to pravev so meseci porano, na polovina ~as pred nekoja operacija.

Potoa se vrativ vo bolnicata i go otvoriv sekoj mo`en prozorec za da ja otstranam stra{nata neposredna smrdea na neizmie-

57 104ºF = 40ºC

213

na bolest {to go ispolnuva{e mestoto. Ova go pravev sekoe utro i sekoe popladne, no sekoga{ koga-gode se vra}av gi nao|av povtorno zatvoreni za{to Srbinot ima takov nezdrav strav od sve` vozduh, taka {to edinstveniot na~in ~ovek da dr`i otvoren prozorec be{e da go skr{i stakloto.

Narednite denovi bea prav ko{mar. Doktorkata prezede od mene najgolem del od rabotata i jas prodol`iv dodeka na{eto novo mesto ne be{e gotovo; [erlok i Stiv i Malata @ena, site bea seriozno bolni; trojca od na{ite pomo{nici bea opasno bolni; a edniot {to go vidov be{e na umirawe. Vremeto, isto taka, be{e za nikade. Postojano vrne{e po cel den.

Barkli i jas }e pojdevme mizerno do kaj Konzulot na po cigara, otkako }e ja otpratevme Sestrata doma. Spomnuvaj}i si za seto toa sega sfa}am deka za takviot civil mora da be{e potrebna zna~itelna hrabrost za da dozvoli takvi vidovi kontakti vo svojata ku}a. No toj nikoga{ ne re~e ni{to; sekoga{ ne ostava{e so ~uvstvo deka sme dobredojdeni; i toa be{e takvo blagosloveno

Barkli. Stiv. Slika. XIII - Stiv oporavuvaj}i se od difterija 214

olesnenie da u`ivame vo takvata privilegija vo potpolnost.

Potoa vremeto odedna{ se razubavi; i povtorno se najdovme vo prekrasna proletna son~evina. Prvata ve~er potoa, dodeka sedev mirno vo sobata za pu{ewe kaj Konzulot, toj re~e:

“Slu{am se pojavil tifus vo turskiot del. Kako bi bilo da go posetime na{iot star prijatel ‘Svetijata’, i da vidime kako toj gi lekuva? Eve go tvojot rival ~ovekot, xu-xu’ 58 i mo`ebi }e ti pomine.

“Re{eno. Ajde da pojdeme utre popladne. ]e sredam so d -r Stadovi} vo bolnicata#.

Izmina cel mesec otkako go preminav Vardar, i toa za mene be{e kako ukraden raspust. Go pronajdovme na{iot prijatel dostoinstven i qubezen kako i sekoga{, vo negovoto malo “Te}e# do grobot na eden lokalen svetija, Alim Baba.

Ima mnogu treska prizna toj, i svetijata be{e dosta zafaten. Dodeka sedevme voozbileni, sednati krstnoze, piej}i kafe na negoviot divan, onie {to baraa da gi lekuva prodol`ija da doa|aat i da si odat.

Edna zagri`ena majka go donese svoeto bebe so oftalmija59.

Ova toj go le~e{e so uhnuvawe vo liceto tripati i triej}i go so plunka po o~nite kapaci, celo vreme izgovoruvaj}i molitvi. Edna druga `ena dojde baraj}i iqa~ za treskata na eden prijatel. Za nea toj zavrza konec so sedum vrzalki (misti~en broj), potpevnuvaj}i dodeka gi vrzuva{e vrzalkite. Na drugi pak im dava{e iqa~i za xvakawe, podgotveni od stihovi od Koranot ispi{ani na hartija.

Obi~nata nagrada izgleda be{e polovina pjastra, {to pacientot diskretno ja ostava{e na rabot od divanot.

Seto toa be{e mnogu dostoinstveno i impresivno.

Isto taka toa be{e i krajno ednostavno.

Ako receptot ne uspee{e molitelot be{e dol`en da se potpre vrz verata, ili ako naporot ne be{e dovolen da go zavrti vnimanieto na svetijata kon bolkata. Na{iot prijatel, Babata, ne prifa}a{e odgovornost da im veruva na drugite. Kolku bi sakal da mo`ev da se spravuvam so epidemijata od tifus so ista {iroka ute{itelna verba, i bez pret~uvstvo za razumnoto.

Nie sedevme i posmatravme i ~ekavme, dodeka Babata se oslobodi od svoite klienti, dodeka brojot ne se prepolovi i najposle zavr{i. Potoa sedna na divanot voozbilen, i zapadnavme vo nevrzan razgovor dodeka si vitka{e cigara, a negoviot izme}ar svari 58 Ju-ju Afr. Baja~. Zabele{ka na preveduva~ot.

59 Vospalenie na o~noto jabolko.

215

u{te kafe. ^inam toj sfati na nejasen na~in deka se nao|ame srede golema svetska vojna, no po zasluga ili ne, dobrata ili lo{ata sudbina, i o~ekuvanite promeni do koi dojde toj be{e prili~no odvoen i nezainteresiran. Rekata na negovite misli {umole{e neprekinata od sviocite. Verojatno brojot na posvetenite na grobot na svetijata be{e pomal i darovite pomali, no toa ne be{e ni va`no.

Negoviot u~enik predano se gri`e{e za ednostavnite `elbi na negovoto telo, dozvoluvaj}i mu da se skoncentrira vrz transcedentalnite misterii na povisok plan vrz koj se dvi`e{e negovata du{a. I incidentno toj gi le~e{e bolnite, no toa be{e materijalna rabota, del od hendikepiranosta povrzana so teloto, od ~ija{to neophodnost go prave{e da se ~uvstvuva malku navreden, odzemaj}i, kako {to prave{e, od ~asovite nameneti za molitva i meditirawe.

Sosema ne`no i qubezno me natera da poveruvam deka mojot pogled vrz `ivotot be{e vo golema mera materijalen, deka jas rabotev vrz plan beskrajno ponizok od negoviot, deka ona {to go pravev be{e ~isto nadvore{no, pri {to ona {to navistina be{e zna~ajno bea ne{tata na du{ata.

Koga povtorno izlegovme vo nadvore{niot svet, mu rekov na Konzulot:

“Ima izvonredno smiruva~ki efekt, zarem ne?#

“I Vie go po~uvstvuvavte?# pra{a toj. “Ne mislev deka ste tolku ~uvstvitelen kon atmosferata; no ponekoga{ i jas go koristam nego, potpolno bez sram, kako sedativ#.

Go poglednav otstrana, blagodarno.

“Razbiram. I pomislivte i mene mi treba takvo ne{to?

Mnogu Vi blagodaram#.

Verojatno toa be{e od pomislata da mi odr`i lekcija za ottrgnuvawe {to slednata ve~er predlo`i deka bi mo`ele da prisustvuvame na slu`ba na Rufai, ili takanare~enite ‘Dervi{i {to vijat’. Bilo kako, po mojata utrinska obikolka, zedovme fijaker i se razdrangavme po kaldrmata baraj}i go Te}eto Rufai, kade {to obi~no se slu~uva{e ceremonijalot. Koga pristignavme na na{ata destinacija, me|utoa, otkrivme deka Te}eto go pretvorile vo kasarna za eden od brojnite novi bataljoni, koi{to bea formirani od makedonski selani koi{to sega bile regrutirani vo srpskata armija, i vidno protiv svoja volja. Ova be{e mnogu razo~aruva~ko; no kako rezultat na mnogu istra`uvawe i u{te pove}e gestikulacii nekako otkrivme deka zdru`ena slu`ba na Rufaite i Mevlevite, ili ‘Dervi{i {to igraat’, treba{e da se odviva vo Mevlevi Te}eto, koe seu{te ne be{e voznemiruvano. Taka trgnavme odnovo, 216

{trakaj}i po briljantnoto sonce, po krivulesti pat~iwa, zarabeni so monotoni yidovi od kal od obete strani. Ovde-onde so po nekoja otvorena porta, odnatre i odnadvor misteriozno is~eznuvaa `eni so ferexe, kade {to se gledaa kaldrmisani dvorovi so po nekoja ~e{ma ili smokvino drvo, ili slikovit balkon, ili, pak, grupa od raskikoteni deca vnatre.

Vo Mevlevi Te}eto pristignavme koga slu`bata treba{e da po~ne za eden ~as, pa taka vremeto go minavme {etaj}i po grobi{tata na sosednata xamija, kade {to slivite sega bea polni so cut, me|u razurnatite zapusteni natpisi na umrenite.

Sekoj dervi{ki manastir, kako i sekoja xamija, e izgraden pokraj grobot na nakoj Valija i Svetija. Posebno ovoj manastir obiluva{e so Svetii. Vnatre vo edna dolga niska zgrada, ima{e edno polovina duzina izdol`eni grobnici, od koja ednata strana, blizu do dvori{teto, pod vertikalna drvena pregrada, be{e otvorena so re{etki. Me|u pregradata se gledaa grobnicite pokrieni so rasko{no vezeni ~ar{afi, so gigantski turbani kaj glavite.

Na svetnatoto du{eme pred sekoj grob ima{e mesingeni sve}nici i zemjeni stomni. S¢ oddava{e znaci na gri`a i po~it.

Odredeni grablivi instinkti mi sugeriraa deka ovie skapoceni navezeni svileni pokrovi mora da bea bescenni, i se pra{uvam zo{to Srbite gi ostavile.

Ona {to go doznav podocna mi ja objasni sostojbata koja{to e osobeno prisutna vo Palestina, kade {to na ista po~va se sre} avaat tri golemi religii. Tamu ~ovek }e otkrie deka Hristijanite, Muslimanite i Evreite kon site sveti mesta se odnesuvaat so podednakov respekt. Erusalim e sveto mesto za Muslimanot. Avram i Mojsie, David i Solomon, podednakvo go spodeluvaa so Evreite.

Sprema toa, ne e nevoobi~aena gletka da se vidi tamo{en Hristijanin da se moli na grobot na muslimanski svetija, a, pak, Muslimanot da mu oddava ista po~it na Hristijaninot. Ova verojatno ja objasnuva relativnata izdr`livost na ovie grobnici vo Srbija.

Vo samoto grobi{te ima{e izvesen broj nadgrobni kamewa na vernici pogrebani vo blizinata {to ovie svetii ja pravat sveta, i niz niv vode{e ubavo poplo~ena pateka do predvorjeto na Te}eto.

Ovde eden }utliv izme}ar ni gi soble~e ~izmite i ne povede po ~orapi dol` eden tesen premin siot so divan naokolu, na koj ima{e isposednato edno desetina ili dvaesetina bra}a od redot. Koga vlegovme sekoj ni potstana, i ne odvedoa na po~esnoto mesto vo sredinata na divanot sproti vratata. Potoa povtorno site isposednaa krstnoze kako i porano. Pred sekoj od nas ima{e 217

Slika XIV. - “Vremeto go pominavme {etaj}i po grobi{teto od sosednata xamija#

Slika XIV. - Srpska selska ku}a blizu Skopje (centralen otvor za dim vo dnevnata odaja, dobitok vo sosednata).

218

pepelni~e, i sega izme}arot donese malo mangal~e so `ar za da si gi zapalime cigarite.

Bidej}i ceremonijata treba{e da bide me{ana, ima{e prisutni ~lenovi od dva ili tri reda. Edni imaa kafeavi mantii, nekolkumina imaa beli turbani, a nekoi nosea obi~ni “efendi# kostumi - toest evropski ali{ta so fes. ^ad od cigari i tivok seriozen razgovor se razlevaa niz prostorijata. Kako {to doa|a{e sekoj nov posetitel sekoj stanuva{e, so desnata raka tripati se udira{e po gradite, i povtorno sednuva{e voozbilen. Poslu`ija kafe. Se ~ine{e deka ni{to nema da se slu~i. Koga togaj, sosema neo~ekuvano, mnogu moderen amerikanski ~asovnik na yidot ot~uka osum, toest ~etiri ~asa pred zajdisonce - krajot na muslimanskiot den. Poglednav vo mojot ~asovnik. Toj poka`iva{e 1.30 evropsko vreme. Ova, se ~ini, be{e znakot za koj{to ~ekavme.

Sekoj stana, a nas ne povedoa vo sosednata soba, kade {to na Konzulot i mene ni dadoa stolici. Se ~ini, ova be{e mestoto kade {to treba{e da se odr`i slu`bata.

Toa be{e obi~na pravoagolna varosana soba bez mebel, so tri prozorci so re{etki visoko od stranata na nadvore{niot yid.

Ima{e voobi~aena ni{a na Meka (Kibleh), bojosana sino i zlatno, iznad i okolu, so tekstovi od Koranot. Na ednata strana od sobata na du{emeto nasproti yidot bea naredeni osum ko`uv~iwa od jagne, po ~etiri na obete strani od Kiblehot, dodeka, pak, na sredina od goloto istrieno du{eme vo polukrug ima{e edno dvaesetina ko`uv~iwa sproti Kiblehot.

Osummina seriozni postari vernici gi zazedoa osumte ko`uv~iwa na obete strani od Kiblehot. Poponiznite bra}a gi zazedoa onie vo polukrug. Sekoj od vernicite, sednat krstnoze na svoeto ko`uv~e, so svoeto ~elo ja dopre zemjata pred sebe, pred povtorno da sedne na petici.

S¢ be{e mnogu mirno i spokojno.

Ceremonijata zapo~na ednostavno so Fatijah - muslimanskata verska ispoved. Dodeka vernicite potpevnuvaa tie poleka se ni{aa na kolena od levo na desno, intoniraj}i gi melodioznite arapski zborovi kako pri baewe, predvodeni od eden od najvidnite ~lenovi sednat vedna{ do Kiblehot. Se redea red po red, stih po stih, ma`ite ni{aj}i se poleka od desno na levo potpevnuvaj}i ednoglasno, nekoi od niv so zatvoreni o~i. Edno mom~e blizu do sredinata na polukrugot be{e osobeno istaknato. Toj ve}e be{e vo trans. O~ite mu bea svetnati. Vo povtoruvaweto glasot mu se izdiga{e pisklivo. Teloto mu se ni{a{e nezavisno od negovata 219

`elba.

Vo toj moment site od polukrugot se ispravija od na kolena i stoeja so desniot palec nad leviot. Gi trgnaa ko`uv~iwata i poeweto po~na odnovo, prateno na tarabuka vrz koja udira{e eden mnogu star, slab Dervi{. Vernicite vo polukrug seu{te se ni{aa napred i nastrana, evociraj}i gi devedeset i devette imiwa na Alah dodeka site ne se najdoa vo sostojba na potpolna hipnotizirana egzaltacija.

Odedna{ ~etvorica od polukrugot nastapija vo kvadrat, gi ra{irija racete i po~naa da se vrtat, so glavata preku levoto rame, vrtej}i se otprvin bavno, postepeno vrtej}i se s¢ pobrzo i pobrzo, dodeka site ostanati okolu niv poeja. Proa|a{e minuta sled minuta, a tie seu{te se vrtea, zasiluvaj}i se s¢ pobrzo i pobrzo, dodeka rakavite od nivnite rizi ne im se ra{irija kako krilja i sekoe telo izgleda{e kako zastanata ptica. Potem eden od ~etvoricata tropna so desnata noga, i tie vedna{ zaprea, o~igledno bez nikakov znak na zamaenost, iako se vrtea otprilika edno deset minuti. ^lenovite na redot povtorno kleknaa na kolena. I natamu poeja. Potem ceremonijata zavr{i sosema brzo i tivko. “Ekstazata# zavr{i.

Site nie se sobravme u{te edna{ vo priemnata soba. So kafeto dojde do nevrzan razgovor za persiski tekstovi, i se ~ini deka na{ite doma}ini potpolno zaboravija na svojot trans od pred pomalku od polovina ~as. Verojatno tie mo`ea potpolno da se premestat me|u dvete sostojbi na umot.

“I toa#, rekov jas, remetej}i ja ti{inata na vra}awe, “e ‘Dervi{ {to igra’ #.

“Toa#, re~e Konzulot, “e ‘Dervi{ {to igra’ #.

Toa po malku potse}a na metodite na amerikanskiot crnec pri sredba vo kamp#, dodade toj. “Tie zaedno u~estvuvaat vo peewe na himni i molitvi, a Dervi{ite so peewe na imeto na Boga dodeka ne padnat vo trans#.

Vidov deka Konzulot e vo svojot element, taka go prekinav.

“Potpolno taka. Patem, }e piete li ~aj so mene ili jas so Vas?#

Toa go {trekna. Konzulot be{e krajno gostoprimliv. Se nao|avme blizu do gr~kata slatkarnica na pat za doma.

“Vie doa|ate kaj mene#, re~e toj, nurkaj}i se preku pat vo du}anot za da se snabdi so izvonrednite slatki {to site tolku mnogu gi sakavme.

Obyrnuvaj}i se sega nanazad, vo na~inot na koj se prepravavme deka sme veseli ima{e ne{to pateti~no. Sekoj se prave{e 220

“vesel# kako primer za drugite. Konzulot be{e vesel bidej}i toj go pretstavuva{e Kralot i Zemjata, zatoa {to nemu navistina mu be{e `al za nas, zatoa {to be{e dovolno hrabar da go ignorira faktot deka nie bevme opasno rizi~ni lu|e za da gi pokani doma.

Sestrata be{e vesela zatoa {to taa be{e edinstvenata `ena {to ja imavme, pa taka zavisevme od nea.

Barkli i jas se prepravavme deka sme veseli samo nadvor od na{ata bolnica. Vo na{ata sme{na male~ka soba, so niskiot pokriv i zadu{liva poku}nina i u`asnata pe~ka na drva, so slikata na Kral Petar vnatre, i maloto kamar~e na Sv. \or|i i so zapaleno kandilo duri i no}e, koe }e se izgasne{e {tom go otvrevme prozorecot, odbivavme da sme veseli osven po ve~erata koga }e ne posete{e Sestrata.

Potoa povtorno se prepravavme. Seto toa be{e mnogu zamorno.

Sledniot den site na{i lu|e se ~uvstvuvaa polo{o. “Vodnikot# dobi desna hemiplegija 60 i vidno be{e na umirawe. Stiv be{e mnogu raspolo`en, i uspea da go sokrie svojot avtomatski pi{tol za da ne mo`e Sestrata da go najde. Malata @ena ja prefrlivme od na{eto smestuvali{te vo mojata stara soba tokmu pred da isturi do`dot; posle toa be{e tolku bolna, {to odlu~ivme, i protiv nejzina volja, navistina da zamolime od drugata Britanska Bolnica da dojde nekoja sestra da de`ura no}e.

Se razbira tie u{te vedna{ ni ispratija sestra, i nie se ~uvstvuvavme najapsurdno blagodarni. Sega se ~uvstvuvavme tolku ni{to`ni {to i najobi~na qubeznost ni izgleda{e kako da e premnogu za nas.

Potoa ne{tata po~naa da se podobruvaat. Eden ~ovek kogo go isprativ v planina se vrati so vre}a mraz za na{ite pacienti.

Taa no} Konzulot navrati da ne vidi.

“Odam za Solun#, re~e toj. “Dali imate kakva bilo po{ta za pra}awe. ]e ja ponesam so sebe#.

Pomislata be{e qubezna. No nikoj nema{e sila da pi{uva doma. Namesto toa se vpu{tivme vo nevrzan razgovor. Konzulot be{e poln so entuzijazam za Sveta Gora; taa ~udna kolonija od gr~ki, ruski, srpski i bugarski manastiri koi{to opstojale so vekovi i pokraj turskoto vladeewe, prakti~ki avtonomni, na pomalku od dva dena pat od Solun - u{te eden primer za tolerancijata na Islamot.

60 Odzemenost kako rezultat ns mozo~en udar

221

Nie planiravme patuvawe do tamu. Zboruvavme opu{teno za patuvawe so feluka 61od Solun po Egejskite ostrovi. Se soglasivme da patuvame preku [panija na pat za doma vo Anglija, da go posetime ona {to ostanalo od sjajot na Mavrite. I celo vreme ~uvstvuvav deka toa be{e sosema zaludno, {tom Srbija gi stavila svoite zarazeni race vrz nas, deka nekoj od nas nema da gi vidi belite grebeni na Anglija u{te edna{. Toa be{e `alosno me~taewe po ne{tata, nevozmo`no no dobronamerno.

I ve~erta “Vodnikot# po~ina. Teloto go prenesovme vo stra`arnicata, koja sega ja smetavme za mrtove~nica.

Potoa gi pregledav negovite raboti, pretresuvaj}i go negoviot vnimatelno zdiplen {inel i `alnite mali li~ni predmeti, seto spakuvano so pedantnost na star vojnik. O~igledno toj be{e osamen ~ovek. Nema{e nitu edna fotografija od `eni, pisma, drebulii. Se ~ini nikoj ne go poseduval. Vidno nemal nikogo komu da pi{uva, koj bi go `alel. Ete toj `ivotot si go dal za lu|e {to ne gi poznaval, za kauza koja ne ja razbiral. Prosto za ideja za dol`nost, za koja nejasno no sepak `ilavo se dr`el. Ednostavno toj be{e qubezen, skromen britanski Tomi 62, koj prifa}a{e naredbi, sproveduva{e instrukcii, i slu~ajno umiraj}i vo nivnoto izvr{uvawe, kako i iljadnici koi{to podnesoa krajna `rtva, za{to, bez nitu edna jasno formulirana misla osven da “prodol`i# s¢ do smrt, osven ako negoviot povisok oficer ne naredil poinaku.

Mu priredija oficerski pogreb. ^e{kiot orkestar go svire{e posmrtniot mar{ niz ulicite do grobi{tata. Vladikata, oble~en purpurno, crveno i zlatno, pridru`uvan od negovite sve{tenici vo jako zeleno, mavtaj}i so srebreni kadelnici so razgoren temjan, kraj pogrebnata kola. Sve~enata pogrebna slu`ba na gr~kata crkva ja peeja nad otvoreniot grob. Sekoj od nas go pozdravi spu{taweto na kov~egot na na{iot drugar.

Potoa se vrativme vo bolnicata, pra{uvaj}i se komu }e mu dojde redot.

Mislam deka toa be{e den koga duhot na ekipata splasna do najniska to~ka. Vo na{ite umovi vladee{e neopislivo ~uvstvo deka site nie sme vo stapica, deka naporot be{e bespolezen, deka ni{to ne mo`eme da napravime {to bi im pomognalo na na{ite pacienti ili nam. Prerabotenost, nedostig od medicinski sredstva,

61 Malo brot~e so edra ili so vesla. Zabele{ka na preveduva~ot.

62 Britanski vojnik. Zabele{ka na preveduva~ot.

222

o~iglednata beznade`nost deka oficijalnite vlasti voop{to }e storat ne{to, ~uvstvoto na izoliranost od lu|eto od na{iot sopstven jazik, seto toa pomogna da se zasili takviot vpe~atok.

Taa ve~er se slu~i ~udna rabota. Vo Bolnicata be{e mnogu mirno. Be{e blizu polno}. [erlok spie{e vo svojot krevet. Malata Crvena @ena le`e{e vo mojata stara soba, prefrlaj}i se vo polusvest. No}nata sestra be{e otidena vo kujnata da podgotvi bolni~ka hrana. Site vrati bea otvoreni. Ognot vo pe~kite tlee{e nejasno crven. Vo sekoja prostorija svete{e po edna zapalena sve}a.

Krade{kum niz hodnikot prolazi edna figura, vleze vo mojata soba, pojde, iznenadena koga ja vide Malata Crvena @ena tamu, se pokoleba i potem se upati kon sobata na Stiv potaka.

Vratata be{e delumno podzatvorena, i, dodeka ja potturna poleka, taa krcna. Toj seu{te krade{kum ja otvori i vleze. Stiv, le`ej}i vo svojot krevet, se razbudi od {umot, se zavrti, i se ispravi tresej}i se - bela figura vo slabo osvetlena soba.

“Stoj! Koj odi tamu?# izvikna toj so ~uden zaripnat glas, za{to jazikot mu be{e mnogu suv, i mo`e{e da artikulira so te{kotija.

Figurata {to se iskradnuva{e zastana, pogledna vo muckata na pi{tolot Mauzer {to go dr`e{e Stiv vo rastreperenata raka, svika brzo, se zavrte i nabrzina izleze, tokmu koga Stiv kolabira onesvestuvaj}i se v krevet, a pi{tolot se istrkala na podot.

Toa be{e Ajk.

Sledniot den slu{nav deka go videle vo gradot, i povtorno si zaminal. [to prave{e vo na{eto smestuvali{te nikoga{ ne doznavme. Dali toj slu{nal ili ne deka pove}eto od nas bea soboreni od tifus, ne mo`am da ka`am. Kako bilo, nie nikoga{ povtorno ne go vidovme. Toj pogledna vo poluludite o~i na Stiv. Evidentno znael deka toj e mnogu blizu do smrtta.

I Stiv. Toj podocna se se}ava{e mnogu nejasno. Od nekakva ~udna pri~ina toj se zalepi za svojot Mauzer za celo vreme od bolesta, go krie{e od Sestrata, go premestuva{e koga mu go mestea krevetot, postojano dr`ej}i go so sebe. Edna{ ili dva{ Barkli se ubedi da go nabedi da mu go dade toj da mu go ~uva, no toj sekoga{ stanuva{e tolku besen, {to ovoj se otka`a.

“Pi{tol ti treba samo edna{ vo godinata#, Stiv ima{e obi~aj da re~e, “no koga }e ti zatreba vistinski ti treba. Mislam deka mojov }e si go ~uvam#.

Toa be{e ~udna epizoda, i ja ozna~i na{ata posledna sredba so Ajk.

No za nego slu{nav podocna. Toj uspe{no ja vodel grupata an223

gliski medicinski sestri niz Albanija vo golemoto povlekuvawe devet meseci podocna; i dobro se se}avam na negoviot portret vo Sfera, so ~etiri pofalni reda ispi{ani odozdola “na{iot galantent sprski voda~#.

Imam ~uvstvo deka jas nikoga{ ne go proceniv Ajk vo celost.

Sledniot den pristigna telegrama od [efot “Se vra}am so dve sestri#; i odedna{ site povtorno se raspolo`ivme. Se razbira, toa be{e sosema nelogi~no. Za na{ite potrebi dopolnitelnata pomo{ be{e kako kapka vo okean. Situacijata navistina ne olesna; no sepak nie site se ~uvstvuvavme podobro, i koga novodojdenite se pojavija sekoj `ivna i povtorno se razvedri. Toa zna~e{e ne{to. Duri i da vidi{ lu|e {to ne go pominale na{eto iskustvo.

Edna od sestrite be{e sve`o dojdena od Anglija; i ja zabele`avme nejzinata zainteresiranost za sostojbite, nejzinata spremnost da otpo~ne so rabota za da pomogne, dosta zagreano. Vo izvesna smisla ni se vrati ~uvstvoto za humor; i u{te edna{ bevme sposobni da se smeeme dodeka gi preraska`uvavme komi~no-`alosnite sceni niz koi pominavme. [to se odnesuva, pak, do mene, pokraj toa, mojata sovest se smiri. Drugata nova sestra {to [efot ja donese od Ni{ be{e bezdomna Angli~anka. Vo vrska so toa jas se ~uvstvuvav nekako apsurdno zadovolen. *

*

*

*

*

*

*

*

Sega be{e sredinata na fevruari, 1915. Site vistinski borbi prestanaa u{te od Bo`i}, taka sve`o raneti pove}e ne doa|aa po prugata od Dunavskiot front. Me|utoa, sega zemjata be{e zarazena so tifusna treska na nivo na epidemija, i vlastite izgledaa nemo}ni da storat {to bilo za da go zaprat najzinoto diveewe. Kru`ea prikazni deka od nea bile ispolegnati celi sela, za gradovi kade {to po bolnicite le`ele po dve-tri iljadi slu~ai bez lekari, bez lekarstva ili kakva bilo druga medicinska pomo{. Se zboruva{e deka sekakvi golemi zgradi dol` prugata bile polni ako ne i prepolni. Bolnite umirale po ulicite.

Umirale doktori. Gr~kite doktori {to bile vraboteni na nivno mesto, se zboruva{e, deka gi zapostavuvale pacientite ili, pak, gi napu{tale svoite rabotni mesta, ili, pak, i samite umirale. Site gi krivea avstriskite zarobenici deka tie ja donele bolesta; no bidejki bolesta vo Srbija e prisutna sekoja zima poverojatno e 224

deka zatvorenicite zasolnuvaj}i se vo kakvi bilo zgradi, golemi tolpi od vojska odej}i napred-nazad, borej}i se pod nesanitarni uslovi, kako i neo~ekuvaniot napliv od zarobenici za koi ne bilo obezbedeno soodvetno kasarnsko smestuvawe, seto toa zaedno doprinelo obi~nata endemska sostojba da bukne vo epidemska.

Edinstvenata li~nost koja{to se ~ini deka ima nekakvo razbirawe za sostojbata be{e Premierot M. Pa{i}. Slu{navme deka toj telefoniral vo Francija i vo Anglija za sanitarna misija od po sto lekari od sekoja zemja i deka ovie bile isprateni. Vo me|uvreme na Ser Ralf Pexet i na na{iot [ef im bile dadeni avtokratski prava vo Skopje; i deka tie povtorno vr{ele pritisok vrz mesnite vlasti. Ona {to nie sakavme da go napravime be{e da vospostavime tifusen kamp nadvor od gradot; i u{te edna{ ja pobaravme Kadetskata {kola i Kowi~kata kasarna na kumanovskiot pat, za taa namena. Tie bea na visoko i na vetrovito mesto. A u{te podobro {to zgradite bea novi, so voda vnatre, i imaa golemi spalni soodvetni za bolni~ki sobi, so bawi vdol`. Se predlaga{e jas da ja prezemam Kadetskata {kola, a, pak, d-r Majtland od Bolnicata na Pexet, Kowi~kata kasarna.

Te{kotijata be{e vo toa {to vo kasarnite ima{e smesteno vojska; vo {koloto se odviva{e obuka za pitomci; i Komandantot seu{te odbiva{e kategor~ki.

Okolu toa se raspravavme nekolku dena.

Vo me|uvreme, bidej}i jas treba{e da se gri`am za na{iot del od kampot koga }e po~ne{e, otidov da go razgledam mestoto.

Be{e prekrasno proletno utro so sonceto visoko na runsko sinoto nebo, i pe{a~eweto preku Vardar, pokraj Tvrdinata po izvi{enoto plato nad gradot, be{e neobi~no prijatno. Na den kako ovoj be{e nevozmo`no ~ovek da se ~uvstvuva bezdu{en. Potaka od Tvrdinata minav kraj ciganskata naselba. Pove}eto od ma`ite bea regrutirani, i protiv svoja volja, da slu`at so novite regruti koi gi zemaa za da gi ispolnat ispraznetite redovi od srpskata vojska od 1914. No naselbata seu{te be{e prepolna so deca, crnooki, so temna ko`a, ovde-onde nekolku vitki devojki i gradesti `eni dre~livo oble~eni, yrnkaj}i so srebreni ukrasi po ubavite ~ela i trkaleznite vratovi.

Tie so~inuvaa slikoviti grupi dodeka muabetea pisklivo okolu ~e{mata od strana na patot, so stomni na ramena ili pak namesteni na glava, frlaj}i brzi pogledi vrz srpskite oficeri vo sini pelerini {to minuvaa javaj}i, potpolno zanemaruvaj}i gi selanite oble~eni vo {aja~ki ali{ta {to proa|aa, odej}i nakaj 225

gradot, so natovareni magariwa so }umur ili, pak, so bali suv tutun za Regija.

Pred dve godini seva ovaa zemja be{e turska; i u{te potaka se nao|a{e malo dervi{ko te}e, so niska avlija okolu grobnicata na svetijata so kube, nad koe se izdigaa redica visoki topoli, koi se izdigaa viskoko kon neboto kako stra`ari. Od nikade se pojavi eden star osamen dervi{ {to denta se gri`e{e za grobot na svetijata, i gi sobira{e pari~kite {to vernicite gi pikaa niz ceputkata vo yidot. Raspa|aweto i op{tata atmosfera na zapu{tenost ne navestuvaa izobilstvo, i kako {to minuvav spu{tiv srebren dinar niz ceputkata, za{to za mene nema ni{to popateti~no kako raspa|aweto na amblemite na verata na autsajderite, bez ogled koi se tie.

Potaka od te}eto, po rabot od brdoto, poluzavr{en vlez vode{e kon edna golema bela zgrada so mnogu prozorci, koja{to prethodno bila palata na turskiot guverner; a zad nea ima{e naredeno edno {est ili osum dolgi zgradi, kako kasarni.

Ova be{e predelot {to go barav.

Palatata, kako {to vidov, ve}e be{e bolnica. Drugite zgradi odzadi u{te bea zafateni so vojnici. Jas se upativ kon bolnicata.

Rumena vo obrazite, nao~ita, prili~no partalava Srbinka na okolu triesetina me pre~eka vo tremot. Taa me pozdravi na angliski i mi predlo`i da mi poka`e naokolu. Od nea doznav deka bolnicata ima{e okolu 750 pacienti, pove}eto od novite regruti, i mnogumina od niv imaa tifus. Eden gr~ki lekar i taa se gri`ele za site niv so pomo{ na avstriski zarobenici. Trojcata prethodni lekari umrele od tifus, a ovoj, re~e taa, si odel. Taa me pra{a dali jas }e prezemam i izgleda{e razo~arana koga rekov:

“Ne. Nie sakame da ja zememe Kadetskata akademija a ovaa da ja ostavime kako voena bolnica#.

Ja pra{av zarem ne se pla{i da ne ja prefati tifus. Taa gi sobra ubavite ramenici.

“Ne. Komu e gri`a? Jas ne, seu{te me nema fateno. Gi neguvav site trojca doktori {to umrea. Se ~ini deka na doktorite takva im e sudbinata. Ovoj seu{te ne fatil. Ako go fati i toj }e umre#. Taa pogledna vo mene ta`no. “Mestovo nema sre}a. Nemojte da se pla{ite. Gi sakam Angli~anite. Pred vojnata rabotev kako stjuardesa na Vodot Crvena Kotva. Ete zo{to go zboruvam Va{iot jazik, Ako sakate da me zemete }e dojdam vo drugata bolnica so Vas#. Taa me pogledna odedna{. “Izvadete me odovde. ]e bidam mnogu dobra za Vas#, dodade poleka, potoa go zavrte pogledot.

226

“@alam#, odgovoriv ne`no. “Ve}e imam tri sestri Angli~anki#.

Na toa taa se omalodu{i. “Potpolno Ve razbiram#, re~e taa vle~ej}i go glasot.

Vo toj mig pristigna doktorot Grk. Toj nose{e srpska vojni~ka uniforma, i izgleda{e mnogu umoren. Sepak, toj qubezno me povede naokolu, i dobiv vpe~atok deka na grub, i prakti~en na~in negovata bolnica be{e onolku efikasna kolku {to mu dozvoluva{e materijalot {to mu be{e na raspolagawe.

Site vidovi streseni le`ea na kreveti za zarazni, i me|u niv toj prave{e razliki na prakti~en na~in, fa}aj}i gi za palecot od nogata na minuvawe. Ako tie se stutkaa i ja povle~ea nogata za niv vele{e deka imaat tifus. So mene ne nosev knigi, no nejasno se se}avav deka sum pro~ital takvo ne{to, verojatno kaj Mar~ison, Grejvs, ili Stouks za “ne`nite tufusni palci#, i bev qubopiten da go isprobam kaj moite slu~ai podocna. Nema somnenie deka na takvoto testirawe odgovaraa 60-80%. No togaj imav ne golem broj na slu~ai koi zavr{uvaa so gangrena na esktremitetite, sostojba mnogu neobi~na kaj podobro neguvanite, pooslabeni slu~ai {to ~ovek gi sre}aval kako student vo Irska.

Nekako ~udno go zasakav ovoj neraspolo`en, umoren ~ovek.

Mi re~e deka rabotata mu ja prepu{ta na eden avstriski doktor, zarobenik, a toj se vra}a vo Solun; no so staroto keltsko predznaewe za smrtta {to na ~oveka mu doa|a, znaev deka nikoga{ nema da se vrati, i ~uvstvuvav deka i `enata {to ide{e po nas i taa znae{e, isto traka, za{to izgleda taa se odnesuva{e so nego so qubeznost {to e rezervirana samo za onie {to se osudeni.

Mislam deka po okolu dve ili tri nedeli povtorno go vidov.

Toj se razbole od bolesta nedela ili deset dena po mojata poseta, i na barawe na gr~kiot konzul, be{e prefrlen vo Bolnicata Idadija, za negova nesre}a, za{to toj ne saka{e da ja ostavi `enata.

Koga nikoj ne go gleda{e, edno popladne toj stana od krevet, vo bunilo, so nekakva nejasna misla da se vrati kaj nea, i sose ali{ta se obide da go prepliva Vardar, pote~en od led studenata voda od Karadak. Na polovina pat popreku stigna do edno ostrov~e, i tuka po~na da si gi soblekuva ali{tata. Od bregot go zabele`a eden srpski vojnik, dopliva i go vrati, ispliva u{te edna{ i mu gi vrati ali{tata, i togaj, koga vide deka mu gi zaboravil ~izmite, ispliva povtorno po niv. Dotogaj mojata bolnica ima{e zapo~nato so rabota i go donesoa kaj mene. No, toj ima{e dvojna pnevmonija i krajot be{e neizbe`en.

227

Se se}avam na doa|aweto na negoviot konzul da me poseti vo vrska so nego. Stoe{e nadvor od bolnicata i se dr`e{e na dvaesetina metri rastojanie od mene. Gledav deka mnogu se pla{i od zaraza. Go pra{av dali saka da go vidi pacientot i toj nabrzina se izvini so “No! Mon Dieu! Non! Non!# 63 S¢ {to saka{e da znae be{e dali so nego se postapuva kako so oficer. Jas pove}e pati go ubediv vo toa, i negovata oficijalna du{a be{e zadovolena. Go pogrebavme so site voeni po~esti sledniot den.

@enata - ne mislam deka dojde na negoviot pogreb. Mislam deka nejze ne £ be{e mnogu gri`a za nego. Kako bilo, jas nikoga{ pove}e svesno ne ja vidov. Mislam deka se izvle~e nepovredena. [to £ se slu~i dokolku taa be{e seu{te tamu koga Bugarite se probija vo 1915, za toa ne se gri`am da mislam.

No da rezimiram. Zad bolnicata ima{e i drugi zgradi pove}e ili pomalku naseleni so vojska, artileriski {upi polni so zarobeni pu{ki, i bivaci vo koi se sobiraa vo grupi okolu ognot Albanci, Vlasi, Srbi, Cigani, seu{te vo nivnite selski ali{ta so nivnoto oru`je na kup kraj niv. Nekoi gotvea, nekoi si gi ~istea pu{kite, nekoi bezgri`no pu{ea posmatraj}i gi edinicite {to nesmasno ve`baa na paradnoto dvori{te vo blizina. Site bea so bezgri`en dobro raspolo`en vojni~ki izgled.

Dodeka minuvav frliv pogled vrz razli~nite zgradi, razgleduvaj}i gi mo`nostite za nivno koristewe kako improvizirani bolnici. Potaka naidov na dolga redica kowi~ki {tali, pred koi {etaa dvajca stra`ari so postaveni bajoneti. Dodeka vleguvav vo grloto me udri smrdea i dodeka o~ite mi se naviknaa na poluosvetlenata prostorija zabele`av deka taa be{e polna so avstriski zarobenici so sino-sivi ispartaleni uniformi, ispolegnati po slamata od {talata, so tup izraz, apati~ni, anemi~ni, ispieni.

Eden uredno oble~en oficer artilerec vedna{ mi padna v o~i.

Duri i vo vakvite odvratni okolnosti toj uspeal da si ja so~uva svojata uniforma, da se dr`i doteran i ~ist, i da si ja odr`i svojata samopo~it. Negoviot brz pogled vedna{ me zabele`a.

“Vie odgovoren ovde?#

“Da, gospodine#.

Tolku dobro se naviknav na dobriot angliski {to go zboruvaa Avstrijcite, {to ni najmalku ne se iznenadiv koga doznav deka toj bil vo London so godini.

63 Fr. - Ne! Bo`e moj! Ne! Ne! Zabele{ka na preveduva~ot.

228

Dodeka odevme naokolu niz smrdlivata zgrada go raspra{uvav.

Da, lu|eto sposobni za rabota sekoj den odea da go popravaat kumanovskiot pat. Dokolku ~ovek ne be{e sposoben ne ode{e; no, se razbira, negovoto sleduvawe ne be{e tolku dobro. No, Srbite ne gi preoptovaruvaa so rabota. Pove}eto od niv bea Hrvati - samiot toj be{e Hrvat - i protiv niv nema{e omraza. Priznavaa deka tie ne sakaa da se borat protiv Srbite. Lekuvawe. Pa, ako ~ovek be{e bolen toj treba{e da se javi kaj gr~kiot doktor gore vo bolnicata.

Ponekoga{ tie go pravea toa, ponekoga{ bea premnogu slabi ili bolni za da izvestat. Toga{ tie samo le`ea na slamata i umiraa ili se oporavuvaa. Navistina, ne be{e ni~ija gre{ka. Vo bolnicata ima{e mnogu malku mesto. Gr~kiot doktor nema{e vreme da se simne dolu. Drug nema{e. Ne, toj ne gi krive{e Srbite. Koga tie }e se razbolea i na samite nim ne im se obrnuva{e pogolemo vnimanie. Avstrija ne be{e mnogu podobra. @ivotot nasekade be{e mnogu evtin. Ne be{e kako vo Anglija ili Amerika kade {to javnoto mislewe ne gi odobruva{e takvite raboti. Toj znae{e za podobro no drugite ne znaeja. Tie samo le`ea i umiraa kako nemi `ivotni.

Toj i samiot ima{e tifus - za malku da umre - no nekako se oporavi.

Zboruva{e ramnomerno, ~udno ottrgnat. Od toa mi se slo{i.

Se se}avam kako pogledav vo edna {tala.

“Toj ~ovek izgleda mrtov#, rekov.

“Da, gospodine. Toj e mrtov. Ova utro ima ~etvorica umreni.

Koga rabotnata grupa }e se vrati napladne, }e gi izvle~eme nadvor i }e gi zakopame#.

Pogled vo teloto. Toa be{e na{areno so tifus. Dvajca spieja vo {talata pokraj ona {to ostanalo od nivniot drugar. Ve~er nekoj drug ~ovek }e go zazeme negovoto mesto vo slamata. Nema da ima dezinfekcija, ni izolacija. Negovite inficirani ali{ta i ~izmi }e si gi podelat negovite drugari zatvorenici.

Be{e stra{no, no sepak neizbe`no. Znaev deka ako seto toa im go izlo`am na voenite vlasti }e bide beskorisno. Nivnite sopstveni problemi bea mnogu te{ki, {to nemaa vreme da se gri`at za voenite zatvorenici. Duri be{e seedno i faktot deka ovie zatvorenici bea postojan izvor na opasnost za vojnicite okolu niv.

Nema{e ni{to {to mo`ev da napravam osven da si vetam deka koga }e dojde na{ata bolnica }e se potrudam da bidat zgri`eni.

229

*

*

*

*

*

*

*

*

Toa popladne slu{nav deka voenite vlasti bile pritesneti, i nie treba{e da gi dobieme zgradite na Voenata akademija koi se nao|aa severno od bolnicata i kasarnite {to gi posetiv utroto.

Zatoa, slednoto utro izlegovme so [efot vo devet ~asot i zgradite gi zateknavme isprazneti. Taa be{e dolga ~etiriagolna zgrada, so spijali{ta vo sredina, i mali dnevni sobi i kancelarii na obata kraja. Vsu{nost, taa vo isto~noto krilo ima{e klozeti i sprovedena voda; i nie blikavme od radost, za{to toa be{e ne{to najblisku {to bi mo`elo da se nare~e bolnica {to do sega bevme videle vo Srbija.

I sega nastapi mnogu raboten period. Imavme na raspolagawe ogromna prazna zgrada sposobna da sobere {estotini bolni, srpski stil, ili okolu trista angliski stil. Nie napravivme kompromis vetuvaj}i da zememe maksimalno ~etiri stotini; i na{a rabota be{e da iznajdeme oprema i personal.

Srbite mi dodelija “intendant# za da mi pomaga, ili kako {to tie go vikaat “magacioner#. Negova dol`nost be{e da ne snabduva so materijali, nabavuvaj}i od intendantskata slu`ba onolku kolku {to e mo`no, i da ni pomaga so soveti kade bi mo`ele da go kupime ostatokot. Taka toj be{e odgovoren pred Vladata za bezbednosta na site ovie rezervi.

Na{iot “magacioner# be{e nabien vesel ~ovek na edno ~etirieset i pet, so kratko potstri`ena kosa, so edno ~udo zazdraveni posekotini od sabja, so svetol i vesel pogled, i so neuni{tiv optimizam. [to bilo da pobaravme toj se soglasuva{e u{te vedna{ so brzo “dobro, dobro# (all right), }e bide.

Nie sakavme da zapo~neme do 2 popladne - dobro, dobro.

Sakavme edna premorena grupa od petnaeset Avstrijci da ni gi varosaat sobite za smestuvawe na bolni i koridorite -dobro, dobro.

Baravme klu~evi za da se doteraat raznite sobi i da se obele`at - dobro, dobro.

S¢ be{e dobro.

Tamu pristignav vo dva ~asot. “Magacionerot# go nema{e, nema{e grupa premoreni. Nitu klu~ovi, ne napravil ni{to.

Vo tri ~asot, mnogu lut, otidov vo glavnata bolnica. Ni trag od magacionerot. Najposle pristigna i jas mu se vdadov. Na lic230

Slika XV. - “Malo dervi{ko te}e, so niska avlija okolu grobot na Svetijata#

Slika XV. - Zgradata na Voenata akademija (Kadetskata zgrada) {to ja pretvorivme vo tifusna bolnica 231

eto mu se pojavi bolen izgled. Me ubeduva{e deka bezuspe{no se obiduval celo utro da nabavi ~etki za varosuvawe od Intendaturata, najposle moral sam da gi kupi vo gradot. Mnogu go zasegna {to namesto pofalba naide na osuda. Be{e stra{no razo~aran. Za pet minuti negovoto dr`ewe me dovede do sostojba na izvinuvawe; i nie stanavme dosta prijatelski raspolo`eni koga toj najposle sredi da zapo~neme slednoto utro vo 8 ~asot.

Mojot avstriski redar Xejms, koj sega potpolno se oporavi od tifusot, be{e zadol`en da se gri`i za bolni~kata zgrada i klu~ovite. Go ostaviv nego i magacionerot da izgotvat nara~ki za takva rabota i materijal {to ni treba i se vrativ kaj [efot da mu raportiram.

Slednoto utro me zatekna v bolnica mnogu rano i mnogu nestrpliv. Xejms im naredi na svoite lu|e i tie rabotea mnogu poleka, i mlitavo, varosuvaj}i so golemi zastoi. Kutrite tie, jas ne se ~udev. Polovinata bea poluizgladneti anemi~ni Avstrijci koi {totuku se oporavile od tifus. Jas specijalno pobarav lu|e {to se oporavile poradi opasnosta od rabotata po onie {to ne se “zapipereni#, i ova be{e najdobroto {to tie mo`ea da go napravat za mene. Stra{no be{e da se poteraat, no rabotata treba{e da se zavr{i, i jas go stegnav srceto, vetuvaj}i im ekstra sleduvawe na site onie za koi }e dobijam povolen izve{taj. Za da go dobijat toa, avstriskite zarobenici, op{to zemeno, rabotea dobro. Se razbira tie kradea koga }e im se uka`e{e mo`nost, gi ograbuvaa umrenite, go jadea sleduvaweto na pacientite, i vo celost tie nikoga{ ne bea dovolno qubezni kon bespomo{nite, i koga bea nadgleduvani tie gi izvr{uvaa dadenite zadol`enija pod uslovi koi{to mora da bea neizostavno te{ki za lu|e {to treba{e da bidat staveni vo domovi za oporavuvawe. Povremeno nekoj }e padne{e mrtov koga pomaga{e da se nosat nosila; no nikoga{ ne se slu~uva{e da nema koj da ja popolni prazninata, bidej}i se pogri`ivme sekoj redar da ima svoja postela za spiewe, pokriv nad nego, odredeni uslovi za rabota koi{to ne bea premnogu naporni i redovna hrana. Isto taka se gri`evme da bide iskapen i oble~en.

Bidej}i be{e o~igledno deka dodeka se sobere bolni~kata oprema }e potrae izvesno vreme, [efot sugerira{e da ja posetam Bolnicata br.2 na Britanskiot Cerven Krst vo Vrwa~ka Bawa, dodeka da se sredat rabotite, za da se vidi kakva dopolnitelna pomo{ }e mo`eme da dobieme od niv, {to oprema bi mo`ele da dobieme od niv, osobeno koga bi mo`ele da ni dadat ambulantna kola. Dosega ne ni treba{e ambulantna kola zatoa {to na{ata stara 232

bolnica be{e vo blizina na stanicata, no ovde bevme oddale~eni tri milji, i so podobruvaweto na vremeto, pa sledovatelno po taka nare~enite pati{ta, mislevme deka bi mo`elo da se koristi ambulantna kola. Takvo ne{to nema{e vo cela Ju`na Srbija, no slu{navme deka ekipata {to idela posle nas vsu{nost imale tri od tie udopstva. Mo`ebi bi ni pozajmile edna. Isto taka tie imaa medicinski sestri - vistinski neguvatelki - edno triesetina ili ~etiriesetina. Mislevme deka tie sigurno bi ni dozvolile da dobieme dvanaesetina, a mo`ebi eden do dva doktori. Site nie bevme umorni, a i iscrpeni. Od nas ostanaa malkumina, i eve ja prezemame odgovornosta za ovaa nova golema bolnica, obiduvaj}i se da ja rabotime vrz pravi bolni~ki pravila.

233

G L A V A XI KRAJ

Kako pojdov po “Napu{tena nade`# - Ni{ i Stala} - Kako se sprijateliv so eden pramatar Evrein i so eden profesor po geologija - Gostilnicata vo Kru{evac i maliot Avstriec - Epizodata so sobarkata i stariot Rumunec - Vrnci - Vila Agnes i dvete Britanski Bolnici - Neuspeh - Sre}na sredba so angliskiot profesor - ^udnoto odnesuvawe na stra`arot - “Slavska# ve~er - Ni{ i Hanterovata Misija - No} so avstriskiot {pion - Prezemaweto na Tifusnata bolnica Sudbinata na “Magacionerot# - Si gi pribirame ostatocite od ekipata - Malata Crvena @ena, ~izmi i O.S.R. na @. Kamp - Kako dojde krajot.

Se se}avam se ~uvstvuvav mnogu deprimiran vo vrska so patuvaweto. Be{e poslednata nedela od fevruari; i prethodno, izvesno vreme bev izlo`en na tifus, i za dva dena treba da se pojavat simptomi, pod pretpostavka deka sum ja fatil bolesta.

Se pla{ev da ne se razbolam me|u tu|inci koi ne go zboruvaat mojot jazik, se grozev od pomislata da ne me stavat vo nekoja ne~ista prenatrupana bolnica za da umram, vsu{nost, ~uvstvuvav deka bi dal s¢ za da ne odam.

No ne{tata od koi se pla{ite se najlo{i vo pretpostavkite odo{to vo ostvaruvaweto. Koga pristignav na stanica otkriv deka vsu{nost vozot ima “Me|unaroden Vagon li#, del od kompozicijata na Orient-ekspres koj{to voze{e do Konstantinopol vo denovite sega tolku daleku, koga nema{e vojna, a granicite samo za ~itawe na karti vo Bedeker, interesno, se razbira, no ne so prakti~na va`nost od gledna to~ka na patnikot.

Umot e mnogu optovaren so materijalni ne{ta. Koga, kako dodatok na toa, najdov ~isto kupe so sve`i ~ar{afi i kondukter so vistinski izgled na stjuard so “Merci, Monseur# 64, so maniri, mi se

64 Fr. - Blagodarm, gospodine.

234

trgna tovarot od grbot so moite pretska`uvawa.

Kabinata ja delev so eden srpski oficer koj {totuku se vratil od Italija. Toj izvadi Dejli Telegraf, ni ~etirinaeset dena star; i sega me obzede skoro histeri~na radost. S¢ u{te se se}avam so kakva netrpelivost ja goltav literaturnata stranica. Toj be{e kako mana vo divina, voda vo `edna zemja. Ima{e raboti vo vrska so vojnata, isto taka - nie povtorno sme zazele pet metri od germanskiot rov, i Bo{, kako rezultat na toa, bil na rabot na kolaps. Ima{e oglasi za teatri i koncerti, rasproda`bi na draperii i akcii. S¢ u{te se gledam kako ~itam legnat na mojot krevet, kako nenasitno gi ~itam site do eden, dodeka mojot srpski prijatel drdore{e neprekidno. Toa me vrati nazad vo ~ist, razumen svet.

Po~uvstvuvav kako mi se vra}a stariot razum za uramnote`enost.

Najposle ima{e i drugi raboti vo `ivotot pokraj tifusot. Zaspav gu{kaj}i ja takvata misla, i utredenta se razbudiv vo Ni{.

Mojata krajna destinacija be{e edno letuvali{te na bregot od Zapadna Morava, {to se vika Vrwa~ka Bawa, kade {to se nao|a poznatata topla bawa. Ovde srpskata vlada ja smestila na{ata Bolnica br. 2 na Misijata na Crveniot krst, kako i Ekipata na Beri od Kralskata slobodna bolnica. Mestoto se nao|a{e na prugata {to se dvoi kon granicta so Bosna, i vo Skopje mi be{e re~eno deka }e treba da ~ekam eden den vo Ni{ pred da fatam vrska. Me|utoa [efot od stanicata vo Ni{ misle{e poinaku, voz za Stala} ima vo 10 pretpladne, re~e toj; potoa }e treba da se prepu{tam na sre}ata. Vo “Ruski Car# srediv da najdam preveduva~ i da go povedam so sebe. Ta zatoa pobrzav so fijaker do hotelot, nara~av pojadok i prativ po preveduva~ot. Se razbira toj ne be{e tamu i odlu~iv da ne go ~ekam. Prema toa, deset ~asot me zatekna na stanica i vo vozot za Belgrad, koj vedna{ po~na poleka da se trkala kon sever.

Vo Srbija sekoj eden se odnesuva mnogu prijatelski. Dvajca oficeri go podelija svojot ru~ek so mene. Toj se sostoe{e od par~iwa vareno svinsko i felki leb, zaleano so crno vino. Be{e toa odli~en ru~ek, i s¢ ode{e dobro dodeka ne stignavme vo Stala} okolu 1.30 popladne. Ovde treba{e da go menuvam vozot i da se zboguvam so moite prijateli, koi{to prodol`uvaa natamu kon Dunavskiot front. I sega po~na mojata nevolja. Nema{e voz za Vrwa~ka Bawa (Vrwci) duri do sledniot den, i jas bev nasukan. Stala} ednostavno be{e samo raskrsnica so nekolku ku}i i ne na glas, prepolni, an (gostilnica) poln so bolvi, kade {to ima{e nekolku lu|e koi le`ea bolni od tifus. Pa taka, izgledite za da preno}am ne bea {to te kanat. Odlu~iv, dokolku e neophodno, da prespijam na 235

stanica. Za sre}a vo mojot ranec imav hrana za dva dena, i so moeto vojni~ko kan~e i }ebiwa, znaev deka }e mi bide dosta udobno. Taka odlu~iv da si svaram kafe na primus, i si zgotviv u{te i izvonreden obrok. Taka zakrepnat, ne{tata se ~ini po~naaa da se vedrat.

Lu|eto naokolu stanaa pointeresni - selanki zavitkani vo ko`uvi od ovca, ispartaleni vojnici so opinci, ednoli~ni civilni begalci, avstriski zarobenici, site isgledaa podru`equbivi.

Se sprijateliv so eden pramatar Evrein koj{to zboruva{e lo{ francuski, i so eden star gospodin so pitom izgled so bela brada, koj{to znae{e po ne{to angliski i ispadna deka e profesor po geologija na Univerzitetot vo Belgrad.

Koga vtoriov razbra deka se obiduvam da stignam do ona {to Srbite go narekuvaa “Misijata na Ser Lipton#, toj stana mnogu predusretliv. Srbite bile krajno impresionirani od Ser Tomas Lipton. Toj ja donese Bolnicata br. 2 na Britanskiot Crven Krst so svojata jahta, i ovaa kako i “Bolnicata na Beri#, Srbite prodol`ija da ja vikaat spored nivnite imiwa, za{to i obete bea smesteni na isto mesto. Profesorot znae{e s¢ za niv. Toj mi go potvrdi ona {to go doznav od {efot na stanicata, deka nema da stignam do Vrwci (Vrwa~ka Bawa) do pred slednoto popladne, no mi spomna deka bi mo`el da odam do Kru{evac, pove}e od polovina pat, i da go dovr{am patuvaweto slednoto utro. Do 4.30 ima{e voz za Kru{evac , a i toj ode{e tamu. Dokolku bi sakal, itn. Jas navistina sakav.

Patuvavme razveseleni vo vagonot na sprovodnikot na vozot, profesorot i jas, maliot Evrein pramatar koj ni se zalepi so pokorna tvrdoglavost na negovata rasa, i eden krupen gospodin na koj mu visea mesata, mnogu upla{en od tifusot, koj ~esto gi posipuva{e ali{tata so naftalin vo prav za da se za{titi od infekcija. Ispadna deka Kru{evac e golemo mesto bez nekakva ubavina, postaven na brdo ovisnat nad dolinata na Zapadna Morava. Kaj stanicata, kade {to ima{e polno avstriski zarobenici vle~kaj}i se naokolu, debeliot ~ovek i maliot Evrein pramatar se izgubija.

Profesorot, me|utoa, se pogri`i za mene, najde edno mom~e da mi ja nosi torbata, i me odvede so sebe do ona {to toj tvrde{e deka e edinstveniot mo`en hotel.

Toa be{e nizok raskosten an, izgraden ~etiriagolno okolu dvori{te, spored turski urnek. Kelner so prenapregnat izgled, o~igledno Avstriec, go prifati baraweto na profesorot za soba za mene so vidna odbivnost. Ne znam {to mu be{e re~eno, no izgleda mojot prijatel pridodal na mojata va`nost, i taka toj popu{ti.

Mo`e da se sredi. Ima{e edna soba {to treba{e da se deli so 237

edna sobarica i eden drug posetitel (drugi gospodin), dokolku ne se protivam. Ispadna, sobata £ pripa|ala na sobaricata, no toa ne bilo ni tolku bitno. Jas rekov deka ne bi imal ni{to protiv da ja spodelam sobata so “drugiot gospodin# dokolku ne go delam i krevetot. Toa be{e v red. Imalo i vtor krevet, no bi mo`elo da e nezgodno sobaricata da se li{i od krevet koj £ pripa|al, i koja, o~igledno, ne se protivela na drugiot gospodin, eden star ~ovek da spie vo drugiot. Jas rekov }e rizikuvam so sobaricata, se zboguvav so mojot qubezen prijatel i ja ostaviv torbata vo sobata, koja{to ispadna dosta ~ista, so varosani yidovi, pod od kamen i dva kreveti, sekoj pokrien so eden od golemite, mnogubojni, polneti jorgani karakteristi~ni za Levantot.

Potem otidov vo dolgata, niska zaedni~ka prostorija odnapred ku}ata, kade {to edno triesetina ili ~etiriesetina lu|e sedea na mali masi~ki jadej}i i piej}i. Pove}eto od niv se ~ini bea srpski ili avstriski podoficeri, site piej}i zaedno prijatelski. Ima{e izvesen broj civili i nekolku `eni. Vo mojata britanska uniforma za niv stanav predmet na qubopitstvo. Tie ne bea sosema sigurni za mene. Jas bev smetan, kako i obi~no, za Rusin.

Vo toj mig eden mal star ~ovek kri{um vleze vo prostorijata, pogledna naokolu, prijde poleka do mojata masa i sedna. Po~na da mi zboruva na prili~no ubav angliski jazik i jas go prifativ otvoraweto, zadovolen {to }e mo`am povtorno da go upotrebuvam mojot roden jazik po dvaeset i ~etiri ~asa lo{ francuski i u{te polo{ srpski. Se razbira deka bev potpolno svesen deka me pumpaat u~tivo. Voenite vlasti bea dosta na {trek poradi {pioni.

Nie ne bevme mnogu oddale~eni od bosanskata granica, i tie sakaa da znaat. Bidej}i jas nemav ni{to {to da krijam, zboruvav sosema slobodno. Maliot ~ovek stanuva{e s¢ pove}e i pove}e prijatelski raspolo`en. Toj otkri deka negovata zada~a e mnogu poprijatna odo{to {to pretpostavuva{e.

Sega niskata prostorija postepeno stanuva{e s¢ popolna.

Taa stana Vavilonska kula od razgovor. Eden visok, crnomurest Crnogorec, so nakrivena crvena kapa, dosta zagrean, glasno se fale{e za brojot na lu|eto {to gi ubil, i mavtaj}i so te{ka koqa~ka sabja, koja {to, kako {to vele{e, mu ja zel na eden turski oficer vo edna smrtonosna bitka. Nekolku Albanci i Vlasi vo ko`uvi pieja glasno {mrkaj}i vo agolot zad mene. Mirizbata na kowak, slivovica, rakija, bajato pivo, izmrseni ali{ta i {vercuvan tutun, stanuva{e s¢ pojaka i pojaka. Lu|eto seu{te poglednuvaa vo mene i vo maliot ~ovek koj evidentno be{e ispraten da me 238

ispra{a. Eden visok mlad oficer odej}i so preterana cvrstina, ni prijde, pogledna so prezir vo mojot pridru`nik i me povika da pojdam so nego. Jas stanav ja doprev negovata ~a{a so mojata, se nasmevnav, se pokloniv i povtorno sednav. Toj se vrati kaj svojata masa zadovolen. ^inam deka toj saka{e da istakne deka toj, na toj na~in, ima{e `elba da me prifati kako prijatel i drugar na Srbija, bez pogovor.

Sega po~na da mi stanuva `al za maliot ~ovek, otsprotiva, stanuvaj}i s¢ pove}e i pove}e nestrpliv, koj{to ne be{e vo svojot element vo ova pijano duvlo. Najposle predlo`i deka, namesto da jademe vo gostilnicata, treba da odime vo negovata ku}a kako gostin. Jas se soglasiv vedna{.

Toa be{e ubavo, malo ~isto mestence. S¢ svete{e - mesingot, `elezoto, pe~kata na drva, mebelot, podot od kamen poslan so turski }ilimi, policata za knigi koi svetea na svetlosta od lambata, foteljite so svetol tapacir, masata na koja ve~eravme, porcelanot, i, na kraj od s¢, doteranata mala Grethen so kosa kako len, gotva~ka, pomo{ni~ka i glaven sluga, s¢ zaedno, koja se gri`e{e za seto toa i za nego. Be{e vidlivo deka toa e dom na u~en.

Po~nav da gledam kade se nao|am. Mojot doma}in be{e avstriski Evrein so svojata mala sluginka, otse~en so nenadejniot mete` na vojnata, od `enata i od svoeto semejstvo. Toj `iveel vo Kru{evac so godini, i mo`el da zboruva inteligentno za carina, za ceremonii, ideali, za umetnosta i kni`evnosta na zemjata.

Provedov najprijatna ve~er. Malata `ena prave{e vlezi-izlezi, iznesuva{e jadewe pred nas, gi sobra praznite ~inii, go odr`uva{e ognot da gori tivko i postojano. I celo vreme toj zboruva{e so radost na ~ovek zatvoren vo {i{e neo~ekuvano nao|aj}i slu{atel {to slu{a so vnimanie. Go pra{av kako nau~il da zboruva angliski tolku dobro, a nikoga{ da ne bil vo zemjata. Toj mi poka`a izdanie na Dikens so stranici na angliski i na germanski. Mi raska`a deka u~el na toj na~in. Omilen mu bil “David Koperfild# Angliskiot vo nego bil mnogu polesen da se prati odo{to vo ostanatite, re~e toj; no toj gi pro~ital site, i za niv znae{e mnogu pove}e odo{to jas.

Najposle koga stanav da si odam, toj navali da ostanam ve~erta, istaknuvaj}i deka hotelot bil poln so tifus, gazdata {totuku umrel od toa, i s¢ be{e somnitelno. Zabele`av, me|utoa, deka vo ku}ata nema{e u{te edna soba, i mu ugodiv so toa {to mu vetiv deka }e naminam na pojadok. Potoa se vrativ vo anot, po studena no} polna so yvezdi.

Vo mojata soba go zateknav drugiot gostin, samo {to ne leg239

nal, eden star gospodin Rumunec, so visoka {ubara od astragan koja{to ja nose{e duri i v krevet. Toj prijatno mi se nasmevna, se zavitka vo jorganot i si legna sose ali{ta. Jas odlu~iv da go imitiram nego, i {totuku se spremiv da go storam toa koga vratata se otvori i vo sobata vleze edna krupna devojka Srbinka so rumeni obrazi, bez tropawe. Taa be{e sobaricata ~ij{to krevet go zazedov. O~igledno nejze ne £ ka`ale ni{to vo vrska so toa, i stariot gospodin be{e mnogu vesel dodeka objasnuva{e, dodeka jas sedev i se sme{kav i ~ekav da vidam kako }e go prifati toa. Otprvin nejze toa voop{to ne £ se dopa|a{e Potoa poprili~no se smiri; eventualno kako izlez od te{kotijata, taa se soglasi da spie na podot. Stariot se slo`i so toa, i obajcata izgledaa neobi~no veseli, sledovatelno, koga im staviv do znaewe, so me{avina od francuski, srpski, germanski kako i so op{ti gestikulacii, deka pove}e bi sakal da ne go pravam toa. Najposle £ objasniv deka, ako navistina nema drugo mesto vo anot, }e moram da spijam na podot od trpezarijata i }e £ go otstapam krevetot. Ovaa sugestija izgleda{e sosema neo~ekuvana kako za stariot taka i za devojkata, pa taka napravivme kompromis. Taa re~e deka }e spie so nekoja od drugite sobarici, jas £ podariv golema tabla “^okolado Manier# i dva srebreni dinari i taa si otide nasmeana. Potem ja zamandaliv vratata cvrsto, i se vovrev, sose ~izmi i sose {inel, i slu{nav vo temnicata kako stariot gospodin si prika`uva so sebe vo vrska so moeto ~udno odnesuvawe.

Na utro koga se razbudiv toj be{e oti{ol, i bev razbuden od vleguvaweto na nasmeanata sobarica so `e{ka voda. O~igledno taa ne mi nose{e lo{i `elbi za{to mi gi zdipli }ebiwata i gi zgneti ne~ujno vo mojata torba, mi ja donese smetkata, mi po`ela dobar pat i mi mavna so raka od vratata dodeka izleguvav od dvori{teto po utrinskoto sonce.

^estopati se pra{uvav kako li pominala koga Avstrijcite navalija i go zazedoa mestoto slednata esen. Dobro, se nadevam.

Taa ima{e ostro oko.

[etaj}i niz Kru{evac rano nautro mo`ev da razgledam pogolem del od gradot na pat kon mojot pojadok so interniraniot Avstriec. Mestoto se nao|a na edna vetrometina koja se izdiga nad Zapadna Morava. Vo nego ima nekolku ubavi zgradi, vo toa vreme skoro site pretvoreni vo bolnici, kako i eden spomenik so golemi ispraveni figuri vo se}avawe na taa legendarna li~nost vo srpskata tragi~na istorija, Car Lazar, porazen na Kosovo Pole, fatalniot 15 juni, 1389. Toa e datum {to stana del od nasledst240

voto na se}avaweto na sekoe srpsko dete, za{to istiot se slavi vo ciklusi epski pesni od “guslari# {to odat od mesto vo mesto vo zimskite ve~eri vo tekot na petstotini godini potoa. Toa e datumot koga Srbija ja zagubi svojata nezavisnost, i mina, o~igledno, zasekoga{ pod diveeweto na Otomanskiot Tur~in.

Gledaj}i gore vo raskrilenata figura toa utro, se nadevav deka ovoj slobodoqubiv narod nema nikoga{ povtorno da padne pod tu| jarem. Potoa go zabrzav svojot ~ekor, za{to po~nav da se ~uvstvuvam mnogu gladen.

Me o~ekuva{e odli~en pojadok, slu`en od Grethen. Maliot Avstriec odnovo se poka`a kako odli~en doma}in. Znaev, se razbira, deka toj }e izvestuva za mene, ta zatoa voop{to ne bev iznenaden koga mi sugerira{e deka }e treba da mu napravam u~tiva poseta na Komandantot na gradot, pred da si odam. Taka izlegovme zaedno i za ~as pristignavme do Hotel de Ville 65. Koga ne vovedoa vo “prisustvo#, Komandantot be{e mnogu qubezen, no go pra{a mojot doma}in dosta strogo, i gi razgleda moite dokumenti mnogu vnimatelno. Koga vide deka se ispravni, si dozvoli da se nasmevne.

Na maliot ~ovek, pretpostavuvam, ne mu be{e dozvoleno da se dvi`i na dale~ina pove}e od milja od gradot u{te od avgust 1914.

Sega kako nagrada za negovoto dr`ewe so koe toj doka`a deka ne sum {pion, i za dvojno da go poka`e toa, nemu mu be{e dozvoleno da me pridru`uva do Vrwa~ka Bawa, pa taka pojdovme na voz zaedno, mnogu veseli. Izvesen broj avstriski zarobenici rabotea vo dvorot na stanicata, rastovaruvaj}i vagoni. Eden od niv, mom~e so svetli o~i, koj izgleda{e sre}en, zapo~na razgovor so mene. Toj be{e berber, mi re~e; negovata posledna rabota bila vo Kamden Taun i mu se raduva{e na denot koga povtorno }e se vrati tamu. Mi re~e deka no}e spiel vo kamion, pokrien so cerada, i bil neobi~no zadovolen so toa odo{to da spie vo zadu{livata kasarna kade {to drugite zatvorenici se turkaa za da se stoplat.

“Nema strav#, re~e toj. “Ne sakam da dobijam tufus; a pokraj toa mo`am da se kapam sekoj den vo rezervoarot na motorot, i da bidam ~ist. Ovie drugive se valkani Maxari. Jaska sum Hrvat#, dodade smeej}i se slatko poka`uvaj}i gi svoite jaki beli zabi.

Jas mu dadov eden primerok od Vikli Tajms i toj ednostavno go progolta. Verojatno nemal videno kakov bilo vesnik so meseci.

Po{to vozot po~na da ispu{ta parea poleka izleguvaj}i od stani-

65 Fr. - Gradski hotel.

241

ca, toj tr~a{e po nas.

“Zbogum!# vika{e toj. “Naskoro }e se vidime vo London!#

Ponekoga{ se pra{uvam {to li se slu~ilo so nego. Dali go izbegna tifusot? Kako li pre`ivea negoviot mlade{ki optimizam narednite ~etiri godini? Kade li e sega dokolku pre`ivea. Se nadevam deka prebrodi.

Vozeweto do Vrwci, skrateno ime za Vrwa~ka Bawa, mina bez incident. Doznav deka gradot e oddale~en nekolku milji od stanicata, i se sostoe{e voglavno od vili so crveni pokrivi kako i so letni hoteli. Izgraden i eksploatiran od avstriskiot glaven grad kako rezervoar za voda vo vnatre{nosta vo godinite pred vojnata, mi izgleda{e sve` vo sporedba so mizerijata vo Skopje, kako raj me|u brdata obrasnati so bor. Celoto mesto tolku mnogu nalikuva{e na doma {to izgleda{e nestvarno. Vo Vila Agnes, kade {to Kapetan Benet, vo toa vreme glaven na Bolnicata br. 2 na Misijata na Crveniot krst, ja ima{e svojata uprava, ~uvstvuvav kako da si gi trijam o~ite da se uveram deka ne sonuvav deka sum vo Vimbldon.

Ima{e gradina i ograda, skali do vratata, yvon~e, vistinski hol i skalila, pa duri i “moderni higienski prostorii# - prvite {to gi vidov vo Srbija. Toa be{e re~isi neverojatno udobno na sredno-viktorijanski na~in.

A potem nivnata bolnica “Zlatibor#, preina~en hotel, i doteranite sestri, bolni~arite, {est na broj, opremata, lekarstvata, zavoite, vistinski longeti, rentgenska prostorija, postelnina, ~ar{afi, celata sprema na prvoklasna bolnica - od toa me zabole srceto od zavist. I dve motorni vozila - ambulantna kola i kamion. Si pomisliv na na{ata stara raskostena koli~ka, vo koja stavavme po {est do osum zaboleni od tifus, difterija, paratifus, povtorliva treska, sednati stutkani eden do drug, {to ja vozi po do`dot partalavo dete do Polumese~ina. Si pomisliv na na{ite stotici slu~ai prakti~ki bez nega. Si pomisliv na na{iot `alosen mal poslu`uvalnik so tableti edinstveno {to imavme od lekovi, potpoln nedostig od longeti, za nemaweto ~ar{afi, za site iljada i edno ne{to {to go nemavme, a tolku mnogu ni trebaa.

Popladneto go provedov razgleduvaj}i ja bolnicata “Terapija#, bolnicata na “Misijata na Beri#, otkako ja razgledav onaa na na{ata Bolnica br. 2.

Dobro se se}avam na taa ve~er, zboruvaj}i sred krug okolu svetlinata na pe~kata vo trpezarijata na g-n Beri, raska`uvaj}i im {to pravime nie, za ona za {to nie bevme protiv, za beznade`nata 242

nesoodvetnost na na{ata oprema. Obyrnuvaj}i se na toa sega nazad, mislam deka mora da im izgledav histeri~en. Tolku mnogu mi be{e potrebna pomo{. Tie gi imaa site udopstva. Mene mi izgleda{e sosema o~igledno deka, namesto {to se tamu kade {to se, tie treba{e da bidat so nas vo najgustoto. Mi izgleda{e tie kako da se na sporeden kolosek igraj}i si so pomislata za rabota baraj}i interesni hirur{ki slu~ai, koi{to bi gi tretirale poleka na poznat angliski na~in na koj{to tie bea naviknati doma. Mi izgleda{e kako tie da gi odbegnuvaa odgovornostite. Si mislev deka za niv }e nema hirur{ka rabota, deka }e ‘r|osaat bez rabota, da se dr`at tamu kade {to bea be{e skandalozno pustewe na materijalot, koj{to be{e stra{no potreben na drugo mesto.

Sega koga se obyrnuvam nanazad kon toa, so podocne`noto iskustvo podocna provedeno prete`no vo administracija, konstatiram deka gre{ev. Za site niv tamu kade {to bea ima{e rabota na pretek - podocna, deka toa be{e taka go potvrdija nivnite podatoci. Sepak nenaviknat na brzite promeni vo vojnata, koga eden den nema ni{to, a drugiot si prenatrupan so rabota, ne gi razbirav strategiskite nameri na srpskata vlada {to gi postavi tamu. Toga{ ne ja razbirav mudrosta da se ima bolnici vo polna forma za da se spravat so sekoja itnost. Jas bi gi zel polovinata od niv u{te vedna{, i bi gi upotrebil nepotrebno, obiduvaj}i se da ja zatnam tifusnata sterna, rasfrluvaj}i korisni `ivoti vo beznade`en obid da se postigne nemo`noto. Sega znam podobro.

No vo toa vreme za mene celata taa rabota be{e borba na individualci da spasat individualni `ivoti, ne zdru`en obid da se spasat iljadnici so pravi profilakti~ki metodi - metoda {to se poka`a kako potpolno izvonreden uspeh so strategijata na Polkovnik Hanter. Sega znam deka potpolno gre{ev, no vo toa vreme bev stra{no razo~aran.

Izvesen broj medicinski sestri dojdoa kaj mene privatno, hrabri, prekrasni `eni kakvi {to gi dal Gospod, i rekoa deka tie so zadovolstvo bi volontirale ako gi pobaram. Edna fina mlada `ena, d -r.^ik, mi re~e deka bi se vratila so mene dokolku ja oslobodat. No jas ne mo`ev da ja zemam takvata odgovornost. Nitu edna od ekipite zvani~no ne mo`e{e da mi pomogne so doktori, sestri ili materijali, a jas ne bi baral neoficijalno. Zatoa, slednoto utro pojdov za Skopje, ne postignuvaj}i ni{to, ~uvstvuvaj}i se potpolno porazen i o~aen.

Koga trgnav be{e prekrasno proletno utro, i niz maloto ~isto grat~e vladee{e dremliv mir, so negovite crveni pokrivi 243

vgnezdeni vo zeleniloto, {to go prave{e ~udno odvoen od trkata i uni{tuvawata na vojnata, stra{nata odvratna mirizba na bolest, tr~aweto i mete`ot na potfatot. ^ovek bi mo`el sre}no da sonuva me|u ovie brda, sre}no na stra{en na~in poradi poznatiot nemir nadvor od za~araniot krug.

Nara~av kola da me preveze po kallivata vrvica od dve milji, {to go vikaa pat, kon stanicata. Taa be{e nara~ana mnogu vnimatelno. Me ubeduva{e nikoj drug tuku Gradona~alnikot, deka taa }e bide to~na. Karakteristi~no, me|utoa, taa voop{to ne se pojavi, i jas predlagav da pojdam pe{ so mojata vojni~ka torba na ramo, praten od maliot Avstriec, koga slu{nav kako me pozdravuva prijatelski glas od fijakerot {to minuva{e, pra{uvaj}i me dali }e sakam da me prefrlat. Toa be{e eden star prijatel, Profesor Vajls od Bolnicata na Pexet, koj{to {etal niz gradot prethodnata no}, i denta se vra}a{e za Ni{.

Ste zabele`ale li, koga ne{tata izgledaat najlo{i, kako ne{to doa|a neo~ekuvano i sonceto povtorno se pojavuva? Jas stravuvav site tie dolgi trieset i {est ~asa za Ni{ sam so moeto ~uvstvo na neuspeh posakuvaj}i da se zavr{i, posakuvaj}i da ne bev do{ol nikoga{, krajno razbesnet od poslednata {ansa, {to mojot prevoz ne se pojavi. I eve prevoz i veselo dru{tvo i dobar razgovor, s¢ vo edno. Duhot brzo mi se nakrena.

Profesorot, so svojata lepliva priroda, sobra u{te eden sopatnik, eden nizok kelner od hotelite so ~uden izgled, ~ij{to edinstven baga` se sostoe{e od edna prskalka polna so nekakva antisepti~ka te~nost so koja toj postojano se prska{e, i saka{e i nas da ne poprska, ubeduvaj}i ne deka toa e car protiv tifusot.

Se razbira deka toa be{e sosema beskorisno, no toa mu vleva{e slepa hrabrost, i deka toa samo po sebe be{e vreden kapital.

Maliot Avstriec go simnavme vo Kru{evac, so golemo u~tivo `alewe i povtorno veselo go prodol`ivme patot do Stala}. Profesorot, koj te~no zboruva{e srpski, go pribira{e sekoj eden okolu sebe, {to mo`e{e da ne ~ue, so svojata qubezna vdahnovena aura. So takov sopatnik patuvaweto se pretvora vo eden vid carsko pate{estvie. Zboruvavme i se smeevme i zaedni~ki jadevme od hranata {to ja nosevme - neizostavniot leb, varena solena {unka i crno vino - sednati vo kamion za prevoz na stoka ozna~en so “Chevaux 10 hommes 40# 66, vid prevoz so koj, podocna, milioni britanski voeni lica stanaa premnogu bliski.

66 Fr. - Kowi 10, lu|e 40. Zabele{ka na preveduva~ot.

244

Vo Stala} povtorno se najdovme na glavnata pruga BelgradNi{; i ovde ni be{e re~eno deka kon tamu nema voz duri do naredniot den. Sega be{e docna nave~er, i profesorot i jas po~navme da se pra{uvame kade bi mo`ele da ja provedeme no}ta.

Spomnuvaj}i si za gostilnicata tokmu zad stanicata {to ja vidov na pat prema gore, si pomisliv da pogledneme vnatre. Ja zateknavme prepolna so neuredna vojska; javnite prostorii neopislivo gnasni; i velea deka vo ku}ata vladeel tifus.

“Mene mi izgleda, profesore, deka ova ne e pravoto mesto kade da zapreme#, rekov.

Profesorot se nasmea veselo.

“Zo{to voop{to da zapirame!# izvikna toj. “Ova e prekrasna no}, blaga i so yvezdi {to }e ne vodat. Zo{to da ne se pro{etame niz ~ista otvorena priroda? Tutun i dobar razgovor }e ni bidat na{i pridru`nici. Mo`eme da se vratime v zori#.

Poglednav vo profesorot, krupen, rus ~ovek, vitko graden, bezgri`no oble~en i poln so entuzijazam. Toa be{e prav predlog {to treba{e i da go o~ekuvam od nego. [to se odnesuva pak do mene, jas imav takov strav od tifus {to se pla{ev da spijam vo kakov bilo tu| krevet, ta taka idejata stra{no mi se dopadna.

“Zo{to ne?# izviknav. I trgnavme.

No nie ne smetavme na voenata ma{inerija. Nie bevme stranci, nesomneno mnogu prijatelski stranci, no sepak ne bi bilo na odmet da ne dr`at na oko - sosema nezabele`itelno - ni{to lo{o vo toa - navistina za na{a bezbednost. Gledaj}i sega nanazad, kako vojnik, gledam deka Komandantot kaj stanicata bil sosema vo pravo.

Pa taka, {totuku trgnavme koga edno vooru`eno lice i samoto od grupata {to bezdelni~e{e nadvor od stanicata, po~na da ne prati na edno dvaesetina metri zad nas, zastanuvaj}i koga i nie }e zastanevme, za da si gi zapalime luliwata, prodol`uvaj}i koga nie }e prodol`evme. Koga odminavme edno polovina milja i po~navme da se iska~uvame po ugornicata, i stignavme do krajot na seloto, ne zastana eden stra`ar. Nie mu odgovorivme na voobi~aeniot na~in, i stra`arot ne pu{ti da pomineme. Toga{ koga na{iot ~uvar mu se dobli`uva{e:

“[to e Stefane?# re~e toj.

“Dvajca ludi Angli~ani {to go ~ekaat utrinskiot voz, koi moram da gi ~uvam cela no}#, odgovori na{iot sledbenik naluteno. Profesorot me fati za raka i prozbore tivko dodeka mi preveduva{e

“[to sakaat?# 245

“Samiot Gospod znae. Naredeno mi e da gi sledam, no da ne im dodevam#, odgovori toj, dodavajki malku umorno:

“Bi sakal ve~erva ova da be{e dol`nost na nekoj drug. @ena mi e bolna i jas bi trebalo da sum doma so nea#.

Profesorot se svrte nazad odedna{. Toj mo`e{e lesno da go prati razgovorot, na iznenaduvawe na obata zboruva~i.

“Taa ima silna treska ovie ~etiri dena, i `enite mislat deka toa e crniot tifus. Nema doktor, i ne znaeme {to da pravime so nea#, odgovori ~ovekot ponizno.

Najposle na{iot ~uvar be{e samo kutar rasean soprug, svle~kan so pu{ka, go zadr`ale vo Stala} zatoa {to ne bil pogoden za aktivna slu`ba na frontot. Profesorot preveduva{e, me pogledna i kimna.

“Angliskiot doktor ovde }e ja pogledne `ena ti#, re~e toj.

Koga vlegovme vo prijatnata kujna ima{e isposednati okolu dvanaesetina lu|e. Tie bea prete`no `eni, i tie zboruvaa tivko kako pod napnatost.

Go ostaviv profesorot so niv i otidov vo spalnata potaka da ja vidam pacientkata. Toa be{e voobi~aena niska srpska spalna so golem krevet pokrien so {areni polneti jorgani, vezena tapita so Kral Petar, so pe~ka na drva vo sredinata na sobata, kako i malata “Ikona# na semejniot svetec vo edniot agol so zapaleno kandilce pred nea ~ij{to fitil pliva{e vo voda.

Be{e dovolen samo eden pogled vrz `enata, nafrlanite mozolki se razvile vo potpolnost. No £ ja izmeriv temperaturata i pulsot, i gi naslu{nav gradite, samo kolku da gi zadovolam nejzinite upla{eni streseni o~i. Rodninite vo kujnata ja podnesoa presudata stoi~ki. Nema somnenie tie i ja pret~uvstvuvaa. Profesorot go preveduva{e ona {to im go ka`av da go pravat, zavr{uvaj} i so ka`uvaweto deka imam ~uvstvo deka sostojbata £ se podobruva. ^inam toa be{e togaj koga nejziniot soprug se sru{i. Nie go ostavivme tamu, negovata dol`nost kako ~uvar zaboravena, i se podgotvuvavme povtorno da izlezeme nadvor vo no}ta.

No sega profesorot ve}e se sprijatelil so sekogo vo kujnata, faktot {to toj zboruva{e srpski mu ja otvori sekoja porta vo seloto. Vrz nas se isturija pokani. Na kraj mesniot ~len na Skup{tinata ne povede na “Slava#.

“Slava# e proslava o~igledno karakteristi~na za slovenskite narodi. Me|u zapadniot svet ne postoi ni{to takvo sli~no, najblisku do toa bi bile rodendenskite proslavi.

Sekoj Srbin e krsten spored imeto na svetecot zakrilnik, 246

pa spored toa negovata “Slava# pa|a na denot na svetecot.

Vo sekoe semejstvo toa e najzna~ajniot den vo godinata; i proslavata na istata pretstavuva ~udna me{avina od verski rituali i op{testveno opu{tawe. Postojat odredeni formuli, pozdravi, nazdravuvawa, site stereotipizirani so pove}evekoven obi~aj.

Profesorot mi zboruva{e za ova dodeka odevme.

“Za `al polovinata }e se ima zavr{eno pred da stigneme tamu#, re~e toj, “no mora da kasneme od slavskata poga~a, i }e stigneme navreme za ‘sedumte golemi nazdravuvawa’. Toa }e ne zadr`i taka s¢ do sabajle#.

Najposle stignavme vo domot, i na{iot pridru`nik, spored obi~ajot, od otvorenata vrata izvikna glasno:

“O doma}ine na ku}ava, sakate li gosti?#

Izleze eden starec, i tie se pregrnaa. Potoa ne pretstavi, i spored upatstvata, posle profesorot, rekov:

“Sre}na ti ‘Slava’#.

Na ova toj povtori:

“I da dade Gospod imal sre}a#.

“Sega mo`eme da vlezeme#, re~e profesorot.

Sobata be{e polna so raspolo`eni lu|e posednati okolu trkalezna masa, na sredinata ima{e golema `olta sve}a od vosok. Najstarata }erka na ku}ata, skromna moma so rumeni obrazi, ni sipa{e voda za da si gi izmieme racete, i ni ponudi riza. Potoa ne ponudija da sedneme; sled toa pred nas iznesoa pe~eno prase i “rakija# (viski od slivi). Sekoj eden pu{e{e, sekoj be{e vesel; nikoj ne izgleda{e deka ima nekakva gri`a na svetov. Kontrastot so scenata od kade {to dojdov be{e kompleten.

Nazdravuvawata {to gi prekinaa zapo~naa odnovo. Izgleda deka sekoj Srbin e nadaren orator po ve~erata, i zdravicite bea mnogu elokventni. Taka na{iot predvodnik, koj{to be{e poznat orator, stana. Be{e vidno deka nasobranite gosti o~ekuvaa ne{to posebno ubavo. I go dobija. Duri i profesorot stana entuzijast, preveduvaj}i go toa {to slede{e. Toa be{e lament za vojnata, kako i za neprirodnata alijansa me|u Avstriecot i Tur~inot, Hristijaninot i Muslimanot.

Tur~inot sekoga{ be{e nasleden neprijatel, i o~ite na Srbinot bea sekoga{ vnimatelno svrteni kon Istok od kade {to doa|aa site negovi opasnosti. Toj sekoga{ ~uvstvuva{e deka grbot mu e za{titen, za{to sekoga{ be{e {titen, potkrepuvan od Zapadot. Taka bilo od najrani vremiwa, i Srbinot smeta deka sekoga{ }e bide taka, nepromeneto kako yvezdite po nivnite pateki. I sega 247

tie se borat protiv Zapadot ...

Be{e toa dolg govor, i izgleda be{e zavr{niot del od ve~erata, za{to govorite zavr{ija nabrgu potoa i razli~nite gosti po~naa da se zboguvaat.

Na{iot voz za Ni{ treba{e da trgne vo 4.30 ~asot, i iako na{ite qubezni prijateli navaluvaa da ostaneme, pretpo~itavme da se vratime so vreme.

Vo Ni{ pristignavme okolu devet nautro, i na{ata prva misla be{e za pojadok. Taka se upativme pravo do Ruski Car, i pomisliv deka mojata avantura zavr{i. Sega jas bev tamu tolku ~esto {to mestoto go ~uvstvuvav kako doma. Znaev duri i izvesen broj od stanarite, za{to pove}eto od dopisnicite na francuskite i angliskite vesnici seu{te se hranea tamu. Po zavr{uvaweto na pojadokot, profesorot me napu{ti otkako se dogovorivme da ru~ame zaedno; i provedov polovina ~as pu{ej}i i razgovaraj}i le`erno so maliot kriv dopisnik na Dejli Mejl, pred da se upatam kon gradot.

Be{e sve`o martovsko utro so veter {to re`e. Ulicite bea bra{nosani so sneg, a jas odev poleka razmisluvaj}i kade bi mo`el da kupam bakarni kotli za mojata tifusna bolnica, koga se najdov vo vistinsko ~udo.

Na eden agol od ulicata, izgledaj}i prili~no smrznati i izgubeni, stoeja [est Britanski R.A.M.C. 67 oficeri, site mladi poru~nici, mnogu doterani i uredni vo nivnite ~isti i dobro skroeni kaki uniformi, pravej}i me da se ~uvstvuvam tolku izvetven vo mojata izlitena uniforma na Crveniot krst.

Evidentno tie pristignale toa utro. Jas navaliv kon niv so `ar. Tie me informiraa deka bile del od Sanitarnata misija od 25 oficeri, pod komandata na Polkovnik Vilijam Hanter, ispratena od Voenata kancelarija, kako odgovor na urgentnoto barawa na srpskata vlada. Se se}avam deka togaj gi sovetuvavme da si pobaraat 200 doktori od Francija i od Anglija, i zaklu~iv deka ova mora da e britanskiot odgovor na baraweto. Gledav vo tie ~isto oble~eni mom~iwa, so sve` mlade{ki izgled, i se pra{uvav od kakva li ovozemna pomo{ bi mo`ele da bidat. ^inam deka bev stra{no razo~aran, znaej}i deka s¢ {to slu{navme e vistina, duri i dveste od niv ne bi pretstavuvalo ni{to, a kamo li dovolno za

67 Royal Army Medical Corps - sanitetski edinici na kralskata armija. Zabele{ka na preveduva~ot.

248

da se spravat so masata slu~ai za koi se zboruva{e.

Sega, po {est godini, slobodno mo`am da ka`am deka gre{ev, za{to dvapati raska`ana prikazna za prekrasnata promena {to tie ja izvr{ija vrz celata situacija mu e poznata na sekoj student za golemata epidemija. No, vo toa vreme, si mislev tie ednostavno }e bidat zaludno upotrebeni. Jas bev premnogu blizu do rabotata, premnogu preokupiran so sitnici na lekuvaweto, za da sogledam {to s¢ mo`e da se napravi so op{irna politika na preventivna administracija kakva {to be{e prifatena, za koja mo`am nakuso da se osvrnam podocna.

Se sprijateliv so grupata; im pru`iv takva informacija za mestoto za koja mislev deka }e im koristi; i im ka`av kade }e mo`at da si gi promenat svoite funti za trieset srebreni dinari, namesto po dvaeset i {est na Oficijalnata srpska banka; i se dogovorivme site da se najdeme na ru~ek vo restoranot Kolona vo eden ~asot. Potoa prodol`iv da go re{avam problemot so bojlerite.

Eden ~asot me zatekna vo Kolona, kade {to se zapoznav so Polkovnik Hanter i negoviot vtor po komanda Major (podocna potpolkovnik) Stamers, R.A.M.C. Osven toa otkriv pretstavnici na u{te edna Misija, onaa na d-r. Klemou, porane{en od ambasadata vo Konstantinopol, koja{to ode{e vo Crna Gora. S¢ na s¢ okolu trieset britanski doktori, na Ser ^arls De Gra, na{iot Minister, polkovnik Harison, voeniot ata{e, nekolkumina srpski oficijalni li~nosti od Voenata kancelarija i profesor Vajls, so~inuvaa golema i vesela dru`ina; i taka po~uvstvuvav kako se oporavuvam vo prili~na mera od utrinskiot pesimizam.

Crnogorskata ekipa, pod sposobnoto komanduvawe na d-r.

Klemou, odea po `eleznica do U`ice, blizu bosanskata granica, i ottamu prodol`i da pe{a~i so volski koli preku Novi Pazar.

Bidej}i tie }e go povtorea patuvaweto {to jas {totuku go napraviv, profesorot, koj{to se vra}a{e, predlo`i da pojde so niv do Vrnci; i jas gi ostaviv, pa taka, popladneto pojdov na razgleduvawe, i otidov do Kancelarijata na Komandata za da sredam za mojot le`aj vo Vagon-li za ve~erta za Skopje. Me|utoa, poznavaweto na srpskite metodi me nateraa da pojdam na stanica, eden ~as pred vozot da trgne, da vidam dali mojot le`aj e navistina rezerviran. Be{e sre}a {to otidov, za{to otkriv deka istiot le`aj bil daden na ~len od Rokfelerovata misija, i pri sporedba na rezervaciite vidov deka toj ima{e prednost. Me|utoa, malku bak{i{ pravi ~uda. Mi dadoa drug le`aj, vnimavaj}i da ne se raspra{uvam 249

komu navistina mu pripa|al, i se najdov sopatnik so eden patnik od Sofija, koj{to mi ka`a deka e Rumunec. Mo`ebi i be{e; kako bilo, nie prijatno razgovaravme na lo{ franciski dodeka vozot jure{e napred vo no}ta, i toj me bombardira{e so pra{awa. Be{e ~ovek so najqubopiten um. Mojata kurirska torba ja staviv dolu na maloto masi~e me|u na{ite kreveti, i izlegov za edno deset minuti da pozboruvam so Amerikanecot. Koga se vrativ torbata be{e premestena, rasporedot na sodr`inata ne be{e istiiot kakov {to be{e, a mojot sopatnik be{e poluzaspan. Jas ne obrnav vnimanie, i za mig toj povtorno se digna, i go obnovivme razgovorot.

Taka jas go zavrtiv razgovorot na stra{nata situacija so tifusot me|u avstriskite zatvorenici, raska`uvaj}i mu za iljadnici {to izumrea i umiraa, prebrojuvaj}i go ona {to be{e sredeno i u{te tolku kolku be{e ostaveno nesredeno. Vidov kako e bolno pogoden.

Mi be{e `al za nego; no toj treba{e da gi po~ituva moite li~ni prinadle`nosti. Vo niv nema{e ni{to interesno za koj bilo osven za mene i trebal da znae deka nikoj drug osven budala ne bi mu ostavil zna~ajni dokumenti tuku taka na stranec da mo`e da yirka vo niv. Taa ve~er mora da go napraviv da se ~uvsvuva mnogu mizerno.

Potoa doznav deka go fatile na granica.

*

*

*

*

*

*

*

*

Jas bev re~isi cela nedela nadvor od Skopje bez kakvi bilo vesti za na{ata bolnica; i prva rabota {to ja napraviv be{e da pojdam do na{eto smestuvali{te i da vidam kako se site na{i lu|e.

Barkli i Sestrata me pre~ekaa nasmeani. Site na{i lu|e bea von opasnost. [erlok, Malata Crvena @ena i Stiv brzo se oporavuvaa. Na [efot mu izlo`iv za neuspehot na mojata misija, i o~igledno toj ne o~ekuva{e mnogu, za{to ne izgleda{e razo~aran.

Potoa se raspra{av za site najnovi vesti, i doznav deka ne{tata podmrdnale. Mi ka`aa deka jas navistina mo`am da ja prezemam mojata nova bolnica sledniot den, dodeka s¢ be{e v red, a pacientite }e po~nat da doa|aat u{te vedna{. Toa be{e dobro.

Isto taka slu{nav deka kompletno nova ekipa, {to ja ispratil Fondot za pomo{ na Srbija, {totuku pristignala, i gledale da najdat pogodna zgrada vo koja bi otvorile bolnica.

Taa ve~er vo Konzulatot se sretnav so dvajca od novite dok250

tori, i u{te edna{ se fativ kako im objasnuvam deka hirur{ki slu~ai nema, i ako tie navistina sakaa da bidat od korist za niv nema ni{to {to da pravat osven da se spravat so tifus.

Izgleda deka denta tie bile izlezeni i samite go otkrile toa, no seu{te ne bea vo sostojba svoite misli da gi odvojat od originalnata ideja.

Slednoto utro sestra Rauntri i jas se odvezovme da ja prezememe na{ata nova tifusna bolnica. Celo vreme dodeka bev vo Ni{ i Vrnci, magacionerot i Xejms so svoite avstriski pomo{nici go sreduvale mestoto, postavuvaj}i kreveti, polnej}i golemi vre}i so slama za slamarici, sreduvaj}i gi prostoriite za gotvewe, sobiraj}i pernici, ~ar{afi, no`ovi, vilu{ki, ~inii, {oqi, itn., od Upravata.

Smislivme detalen plan za dezinfekcija na sekoj pacient {tom pristigne, taka {to }e otpo~neme so ~ista bolnica. Blizu bolnicata ima{e odli~no kapali{te, vo koe {to se kapea vojnicite, dobra snabdenost so voda, kako i dovolna koli~ina na drva za greewe. Be{e sredeno pacientite, pred priemot, da se odvedat vo kapali{teto, da im se soble~at nivnite zarazeni ali{ta, da se iskapat so `e{ka voda. Da se istri`at, da se oble~at vo ~isti no}nici, pa duri toga{ da se primat. Nivnata zarazena obleka treba{e vnimatelno da se ozna~i, da se zovrie vo karbol (na{iot edinstven na~in na dezinfekcija), da se isu{at i da se zasolnat. I s¢ bi bilo spremno da mu se vrati na sopstvenikot pri otpu{taweto.

Site lu|e zadol`eni za ovaa dezinfekciska stanica treba{e da bidat avstriski redari koi{to se bea oporavile od tifus, za{to o~igledno rizikot za neimuni lica be{e premnogu golem za da se dozvoli toa.

Teoriski toa zvu~e{e sovr{eno, i podocna se odviva{e voshituva~ki, no za nesre}a pacientite bea spremni pred uslovite za kapewe. Navistina, pristignaa trieset slu~ai u{te prvoto utro, i, bidej}i ne mo`evme da gi iskapime moravme da se zadovolime so ma~kawe so parafinsko maslo po celoto telo, istri`uvaj}i im ja kosata za da se otstranat gnidite, oblekuvaj}i gi vo bolni~ki pi`ami i taka gi primivme - nadevaj}i se na najdobroto.

Otprvin, koga doznav deka novite {to pristignaa ne }e mo`eme da gi iskapime, besno mu se nafrliv na Xejms, koj me pre~eka so izvinuvawe deka magacionerot ne bil blizu mestoto cela nedela, i toj bez nego ne mo`el da napravi ni{to. Jas u{te vedna{ prativ po magacionerot, nabieniot mal ~ovek so glava kako kur{um, komu mu doveriv dol`nost na glaven organizator 251

pred da ja napu{tam zemjata pred ne{to pomalku od dve nedeli.

Se se}avam se preslu{uvav sebesi {to s¢ }e mu iznare~am, kako }e postapam so negovite glupavi izvinuvawa, kako najdobro }e mo`am da go stol~am, koga stigna odgovorot na Xejms, kogo go naterav da go povika:

“Komandata javuva, gospodine, deka na{iot magacioner umrel od tifus v~era nautro, i deka na taa dol`nost }e postavat nov {to e mo`no poskoro#.

Priznavam deka za moment se ~uvstvuvav malku lo{o i potresen. Jas go zasakav maliot. Toj za mene prave{e s¢ {to mo`e{e. Umre na rabotnoto mesto. Milo mi e {to se razdelivme kako prijateli.

No, vo me|uvreme rabotata treba{e da se vr{i, pacientite da se nahranat, da se napravat podgotovki za s¢ pove}e i pove}e na onie {to pristignuvaa, da se zabrzaat nara~kite, dosta od izgubenoto da se nadomesti. Xejms, po sila na ne{tata, treba{e da ja vr{i dol`nosta na glaven organizator, a na Komandata toa ne im se dopa|a{e, za{to toj be{e edinstveniot avstriski zarobenik. No otkrija deka im e nevozmo`no da iznajdat Srbin za magacioner, na negovo mesto. Taa rabota nikoj ne ja saka{e. Be{e premnogu opasno.

Pa taka toj prodol`i.

Imavme bezbroj maki. Pristignuvaa bolni i za niv imavme kreveti ama ne i slamarici, ne mo`evme da dobieme dovolno slama. Nara~kite za hrana treba{e da gi ispra}ame prethodniot den i nikoga{ ne znaevme kolku novi pacienti }e ni dojdat. Edna{ nara~avme za 100 dopolnitelni porcii, a ni stignaa dveste novoprimeni. Ponekoga{ ni snemuva{e drva pa taka ne mo`evme da go zagreeme mestoto ili, pak, da gotvime. Ponekoga{ snemuva{e gazija i ne mo`evme da izleguvame nadvor vo temnica. Site maki {to eden dobar odgovoren bi gi predvidel i bi gi re{il ni se slu~uvaa nam, za{to pokraj toa {to bevme zafateni so rabota obiduvaj}i se da gi lekuvame bolnite, jas bev tolku mnogu hendikepiran so toa {to ne go zboruvav jazikot za da mo`am po telefon da dobijam s¢ {to mi treba{e, a Xejms go ignoriraa koga im se `ale{e mesto mene.

Sepak se snao|avme. Sestrata i jas se smestivme vo na{eto novo smestuvali{te. Imavme pet angliski pomo{nici, i preku stotina avstriski bolni~ari za koi se pretpostavuva{e deka site imale tifus. Nekoi od niv, se razbira nemale, i vedna{ gi fati. Nie ednostavno gi trupavme so drugite pacienti i prodol`uvavme. No, jas celo vreme imav ~uvstvo deka za nas rabotata be{e premnogu 252

obemna. Bevme pretepani od rabota. Nemavme vistinski bolni~ki rekviziti, nemavme pomo{en personal, nema{e solidna snabdenost so lekovi. Imavme ~uvstvo deka ednostavno smestuvame tifus, a ne go le~ime. Dvajca od lekarite na bolnicata koi {totuku pristignaa eden den dojdoa so mene vo obikolka na prostoriite kade {to le`ea bolnite, koga bev vo vakvo raspolo`enie. Jas im gi poka`uvav najinteresnite slu~ai, osobeno onie so gangrena na ekstremitetite, no`nite palci, stapalata, u{ite i nosovite. Tie po~naa da stanuvaat fascinirani od bolesta. Jas imav den poln so gri`i, se ~uvstvuvav mnogu umoren, znaev deka celata nivna ekipa samo go pusti vremeto, i zavr{iv sugeriraj}i im deka najdobro za site nas bi bilo tie da ja prezemat celata na{a pretstava, i nas da ne pu{tat da si odime doma.

Me|utoa, sledniot den se ~uvstvuvav podobro. Sega dobivme tri golemi kujnski kazani za da gotvime vistinska ~orba za pacientite. Na moe iznenaduvawe doznav deka dvaeset ciganki za koi imav barawe vsu{nost pristignale za da ja perat inficiranata obleka, i najposle ima{e dovolno drva za da mo`e prostorijata za kapewe da zapo~ne so rabota. Osven toa mi pristignaa i dve funti tutun od brat mi, i primiv polno radosni pisma. Vo bolnicata imavme edno ~etiristotini slu~ai so tifus, i, pokraj s¢, nekoi za ~udo zazdravuvaa.

Pokraj s¢ `ivotot ne be{e lo{. I taka najdov vreme da izlezam na popladnevna pro{etka po bleskavoto proletno sonce.

Be{e prekrasen den, i preku ramnicata, na milja podaleku, ima{e eden star rimski vijadukt koj{to sakav da go razgledam. Taka pojdov popreku i provedov sre}en ~as ka~uvaj}i se po izurnatite arki, ispituvaj}i ja prekrasnata rabota so tuli seu{te cvrsti kako {to bile pred iljada godini. Vo blizina rastea nekolku bademi. Bea polni so cut, i se vrativ so polni race gran~iwa ~ija{to prijatna mirizba so denovi ni pri~inuva{e prijatno raspolo`enie vo na{ata trpezarija.

Vo me|uvreme, na{ite stari prijateli, Bolnicata na Pexet (Br.1 Misija za pomo{ na Srbija), ja prezede zgradata blizu do nas, kako i edni kasarni preku kampusot za koi predlo`ija da gi koristat kako tifusna bolnica. Za da go storat toa, polovinata od personalot go preorientiraa za tifus, ostavaj}i gi ostanatite da ja prodol`at svojata rabota vo starata bolnica vo gradot. Ova ne napravi da se ~uvstvuvame pomalku izolirani.

Sledniot den, Ledi Pexet, koja{to pomaga{e da se is~istat starite kasarni za da se prisposobat za pacientite, i samata fati 253

tifus, i ja zedovme vo na{iot del. Nekolku dena podocna, d-r. Knobel, eden od nejzinata bolnica koj{to se gri`e{e za begalcite vo gradot, isto taka go prefati bolesta i toj dojde kaj nas. Taka imavme dva akutni slu~ai vo na{ata bolnica; no sega mali ne{ta kako ovie ne ne voznemiruvaa mnogu. Nie se ma~kavme so sirovo parafinsko maslo od glava do petici dvapati na den, i ova prakti~ki stana specifi~no. Nikakvi vo{ki ni da se doprat. Smrdevme na parafin. Toa be{e najneprijatno ne{to, no izgleda zna~e{e bezbednost. Navistina, jas nikoga{ ne slu{nav deka nekoj koj se razbolel da go koristel svesno. Pove}eto od sestrite od Bolnicata na Pexet bea oble~eni vo pi`ami, nosea gumeni ~izmi vo koi im be{e piknat dolniot del od nogavicite, imaa gumeni rakavici koi{to odea nad man`etnite, i nosea maski na liceto. Prakti~ki tie bea otporni na vo{ki. Sega site bevme na prav pat. Izgleda{e deka }e mo`eme da se spravime so ne{tata kako {to treba.

I toga{, sosema nenadejno, brojot na primenite po~na da opa|a, pristignuvaa s¢ pomalku i pomalku bolni; vsu{nost imavme nekolku slobodni kreveti. Se ~ini kako kikiritkata na epidemijata da be{e dostignata i sega be{e vo opa|awe. Vsu{nost ova be{e vistina samo delumno. Golemite profilakti~ki merki {to bea prezemeni vo Gorna Srbija ne mo`ea da povlijaat vrz nas. Ona {to se slu~i be{e faktot {to sega ne dobivavme pacienti od gore, za{to siot `elezni~ki soobra}aj be{e zapren, no i izbuvnuvaweto na bolesta vo Skopje se smaluva{e. Za sevo ova doznavme podocna. Me|utoa, neposredniot efekt vrz nas be{e {to prestanavme da imame premnogu rabota, i imavme vreme da mislime na drugi raboti.

Zasega [erlok i Malata Crvena @ena bea potpolno von opasnost, i im se vrati ogromen apetit. Stiv se oporavuva{e, isto taka, i prakti~ki site na{i pomo{nici ozdravea. Ova be{e zgodna prilika da go zatvorime na{eto staro smestuvali{te vo `enskiot konvent, i ostatokot od ekipata da go doneseme na ova pogodno mesto kade {to postojano duva{e veter. Zatoa, vo narednite nekolku dena gi prenesovme vamu - naizgled prili~no izbledeni i oslabnati, no mnogu veseli i polni so blagodarnost {to se skraja od seto toa!

Barkli, taka oslaben, mo`e{e da mi pomaga vo mojata tifusna bolnica; a [erlok, i pokraj faktot {to po tifusot ima{e flegmasija, toj insistira{e da ja nadgleduva stanicata za dezinfekcija, kade {to gi kapea pacientite pred da bidat primeni.

Malata Crvena @ena, me|utoa, ne ni se priklu~i. Majorot 254

£ zabranil da vr{i kakva bilo rabota za tri meseci; i za da ja spre~i da se obide da pravi {to bilo, ja zede vo svojata ku}a. No taa be{e tolku neskrotliva kako i sekoga{. Sega gi zede avstriskite zarobenici pod svoe krilo, i se zazede da se sovetuva so italijanskiot konzulat za toa kako da im pomogne, za{to Italija vo tie denovi seu{te be{e neutralna, i nivniot Konzul be{e zamolen da se gri`i za interesite na Centralnite sili.

Razbravme deka od Solun pristignala pratka so ~izmi i drugi potrep{tini, i zatoa ne bevme ni malku iznenadeni koga edno utro Malata Crvena @ena pristigna so fijaker natovaren so niv za zatvorenicite blizu nas, koja po~na da im gi razdeluva. Ova, me|utoa, ne mu se dopadna na oficijalnoto mislewe na O.S.R. od W. Camp. Toj re~e deka ~izmite mora da odat vo magacinot i da im bidat podeleni na zatvorenicite kako {to bara{e. Malata Crvena @ena, so v`e{teni stapala, se vrati kaj G.C.O. 68, General Popovi}, baraj}i go glavniot na O.C.P. na W. Camp na oficerski kow. Generalot, se razbira, £ se nasmevna i £ re~e da pravi kako {to taa saka. Taa se vrati triumfalno. No O.C. na Kampot ne dozvoluva{e da bide pot~inet na takov na~in. Toj pobara pismena naredba, i odbi da £ dozvoli da vleze vo negoviot kamp bez istata.

“Ovie ~izmi im pripa|aat na zatvorenicite i jas sum nivniot oficijalen ~uvar#, re~e toj.

Me|utoa, Malata Crvena @ena nema{e namera da gi otstapi vrednite ~izmi na koja bilo oficijalna li~nost. Taa saka{e da se uveri so svoi o~i deka lu|eto gi dobile, i celata pratka povtorno se vrati vo Konzulatot. Kako ja razre{ija kavgata zaboraviv, no sosema sum siguren deka Malata Crvena @ena dobi lavovski del!

^inam deka toa be{e ovaa epizoda koja me potseti na potpoln nedostig od medicinska nega {to go vidov vo ovoj kamp na voeni zatvorenici pred nekolku nedeli, i sega koga rabotata se namaluva{e si pomisliv deka bi mo`elo da se napravi barem ne{to za da se podobri sostojbata. Za toa mu rekov na d-r. Belingam Smit od Bolnicata br.2 na Fondot za pomo{ na Srbija. Otidovme da se vidime so Komandantot, i sredivme da gi pregleduvame zatvorenicite vo alternativni denovi, ispra}aj}i go v bolnica sekoj bolen {to }e go najdevme. Veruvam deka edna{ gi pregledav. Mene mi izgleda{e deka rabotite odat izvonredno. A potem se slu~i ne{to ~udno, barem mene mi izgleda{e ~udno, no drugite rekoa

68 Angl. - Generalen komanden oficer.

255

deka izvesen period tie ve}e vr{ele pregledi.

Vo edna od malite prostorii za pacienti imavme eden srpski oficer. Toj be{e krupen, jak ma`, i si go lekuva{e svojot tatko, majka si i dvete sestri - s¢ {to ostanalo od negovoto semejstvo, niz tifusot. Tie site umrele, a sega go prefatila bolesta i nego. Za nesre}a, sekoga{ koga Xejms ili kojbilo od avstriskite bolni~ari }e se dobli`e{e do nego, toj stanuva{e skoro kako manijak, za{to izgledot na nivnata uniforma go tera{e da gleda crveno. Morav da stavam po dvajca angliski bolni~ari i samiot se iska~iv dve ili tri ve~eri vo po~esti intervali za da go zadr`ime v krevet.

Imav silna `elba da go spasam; no, se razbira, umre.

Posle toa, se ~ini, po~nav da gubam fat. Vidov mnogu lu|e kako umiraat, no se ~ini deka ovoj me dokusuri, i sosema odnenade`, na moe iznenaduvawe, dobiv nerven slom. Pretpostavuvam deka sum preteral so rabota. Za dva meseci izgubiv okolu dvaeset i pet kilogrami od te`inata i ne mo`ev da jadam.

Go zamoliv Barkli da ja prezeme rabotata na nekolku dena; i sega Bolnicata br.2 na Srpskiot Fond za pomo{ na Srbija definitivno predlo`ija da ne oslobodat od na{ata rabota.

Datumot na na{iot dogovor iste~e; no, se razbira, znaevme deka Britanskiot crven krst bi go prodol`il dokolku sakavme da ostaneme. Se konsultiravme za toa. Situacijata be{e takva {to [efot, vo sekoj slu~aj, }e mora{e da si odi. Od druga strana, pak, Barkli saka{e da ostane. [erlok i Stiv, znaevme, }e bidat nesposobni za te{ka rabota u{te nekolku meseci. Sestra Rauntri ima{e brat vo Bolnicata na Pexet koj se vra}a{e doma; taa ima{e nejzina li~na rabota vo London {to ja ~eka{e; i, dokolku ostanatite od nas odlu~ea da se vratat, taa, isto taka, be{e potpolno raspolo`ena da go napravi istoto.

Koga bev vo Vrwci mi be{e ponudeno da komanduvam so Bolnicata br.2 na Britanskiot crven krst, no vo toa vreme imav ~uvstvo deka ne bi mo`el da ja prifatam taa dol`nost bilo toa da be{e pravilno za niv ili za mene. Za toa zboruvav so kapetan Benet, glavniot na Bolnicata, koj{to se vra}a{e doma, i mu sugerirav da mu predlo`i na Barkli. Sega koga izgleda{e deka sme na rabot da se rasturime, Barkli be{e naklonet da prifati.

Pred da odlu~ime {to bilo, me|utoa, mislevme deka e podobro da gi pra{ame lu|eto {to tie bi sakale da pravat. Tie site rekoa deka bi sakale da se vratat, nikoj od niv ne saka{e povtorno da potpi{e. Ekipata kako dvi`e~ka sila, be{e mrtva. Lu|eto bea umorni. Site nie bevme umorni.

256

Be{e odlu~eno deka Barkli treba da ja prifati dol`nosta {to mu se nudi, a Stiv i [erlok, dokolku sakaa, bi mo`ele da pojdat tamu so nego da se oporavuvaat. *

*

*

*

*

*

*

*

Krajot dojde sosema tivko, a sepak odedna{. Edvaj da se prozbori zbor od koj bilo. Nie ednostavno se stopivme kako patnici od brod po dolgo patuvawe. Lu|eto bea smesteni vo gradot. Jas gi zedov sobite na [efot vo Skopje, na den ili taka ne{to. Sestra Rauntri otide vo hotel. Utroto go provedovme vo vizirawe na paso{ite vo Francuskiot i Italijanskiot konzulat, i vo pakuvawe na torbite. Im napravivme formalna poseta na na{ite srpski prijateli, i srde~no se pozdravivme so na{iot star Komandant, Major Saskalovi}. Imavme mala posledna ve~era vo Zrinski, i bevme spremni da si odime. *

*

*

*

*

*

*

*

Dojde polno narod da ne ispratat. Dvajca od Bolnicata na Pexet doa|aa so nas, isto taka. Malata Crvena @ena be{e na peronot, no taa odbi da se zboguva.

“Doa|am vo Solun#, re~e taa. “]e ostanam nekolku dena pred da otplovite. “]e bidam tamu da Vi ka`am ‘zbogum’ (farewell)#. *

*

*

*

*

*

*

*

Vozot se trkala{e vo no}ta. Sestra Rauntri, brat £, dve sestri i jas bevme vo Vagon-li. Jas ne mo`ev da spijam. Ne mo`ev da veruvam deka s¢ se zavr{i. Gi pre`ivuvav odnovo i odnovo mesecite {to izminaa, no v zori dremnav, za da se probudam na granica.

Doteran mal srpski oficer vleze da me vidi, toj be{e mnogu fudul, mnogu vesel i raspolo`en. Pominaa {est meseci otkako go vidov na pominuvawe. Be{e potpolno istiot. Mi donese kup ilustrirani angliski vesnici. Bea adresirani do site vidovi lu|e; no 257

toa ni najmalku ne go zagri`uva{e. O~igledno, toj go zadr`a toa {to go saka{e, a go isprati ona {to ne mu se dopa|a{e.

“]e se vratite li vo Srbija?# pra{a qubezno.

“Mo`ebi#, odgovoriv. “Slednata godina#.

“Ah! Cela godina. Dotoga{ s¢ }e zavr{i. Za dva meseci Rusite }e bidat vo Budimpe{ta#, vozvrati toj.

Kolku malku znaevme jas i toj. Toa be{e vo mart 1915. *

*

*

*

*

*

*

*

Po ~etirinaeset dena nie bevme vo London.

Kraj

258

EPILOG [TO IM SE SLU^I NA SITE NIM

259

EPILOG [TO IM SE SLU^I NA SITE NIM

“No#, re~e Lilan`, otkako go pro~ita rakopisot, “ne mo`ete da go ostavite vaka. Jas sakam da znam {to stana so site ovie lu|e.

Sakam da znam dali Malata Crvena @ena navistina ve isprati vo Solun. Sakam da znam kako be{e zaprena epidemijata. Sakam - #

“Vie navistina pra{uvate za u{te edna kniga#, rekov jas.

“No verojatno mo`am da Vi raska`am za s¢ {to treba da znaete, mnogu nakuso. Malata Crvena @ena navistina dojde navreme vo Solun za da ne isprati. Me|utoa, imavme prili~no maka, pred da stigneme tamu. Grcite bea u`asno ispla{eni od epidemijata, site nas ne tretiraa kako parijci. Ne zaprea kaj Igumenica, “sanitarnata stanica# ostanuva na granicata, i sekoj eden treba{e da izleze i da bide medicinski pregledan. Lekarot ne be{e lo{ ~ovek, no toj ne znae{e ni{to za tifusot, za{to toj gi bara{e site mo`ni pogre{ni raboti. Potoa grupa nosa~i ni gi odnesoa na{ite torbi do eden golem paren sterilizator malku potaka od peronot, i sekoja poedine~no se pe~e{e edno trieset minuti. Toa be{e sosema beskorisna pretpazlivost, za{to, iako tie mi go upropastija sekoj ko`en {ej i mi gi stopija moite gorni ~izmi vo smesa kako pasta, tie voop{to ne pomisluvaa da ni gi steriliziraat ali{tata {to gi nosevme, koi bea mnogu poopasni.

“Taka ni be{e dozvoleno da prodol`ime; no vo Solun povtorno ne proverija, ni gi zedoa imiwata i privremenite adresi, i ni rekoa da se javuvame sekoe utro vo Javniot oddel za zdravje slednite dva dena. Otidov tamu kako {to ni rekoa. Den potoa stigna Malata Crvena @ena i pojdovme zaedno. No i vo obata slu~ai vlastite izgledaa tolku iznenadeni {to sum se ma~el tolku, ta taka ne otidov u{te edna{#.

“Malata Cervena @ena ve~era{e so nas na brodot Messageries Maratimes ve~erta koga trgnavme za Marsej; i poslednoto {to go vidovme od nea be{e male~ka, pomalku pateti~na figura po mese~ina, mavtaj}i ni so {ami~e, izvikuvaj}i ni ‘Zbogum - zbogum zbogum!’ od kejot#.

“Potoa povremeno slu{avme za nea od Moskva, od Riga, i najposle od Gruzija - sekoga{ raspolo`ena, sekoga{ aktivna, sekoga{ rabotej}i na najnevozmo`ni mesta. Sega nikoj od nas ne slu{nal za 260

nea pove}e od dve godini, i se pra{uvam. Se nadevam deka so nea s¢ e vo red, no se pra{uvam#.

“Barkli postigna golem uspeh vo bolnicata br. 2 vo Vrnci, dodeka mestoto ne be{e zazemeno od Avstrijcite vo golemiot debakl vo noemvri 1915. Podocna toj be{e repatriran preku [vajcarija#.

“[erlok go vidovte. Toj pristigna po stra{noto povlekuvawe preku Albanija nepovreden, i podocna se najde vo Mesopotamija#.

“Streton, prv koj ne napu{ti, za malku da umre po ~etvrtiot napad na povtorlivata treska na pat za doma; taka ni be{e mnogu milo {to ne go zadr`avme do pristignuvaweto na tifusot.

No stariot, voen kow nikako da se smiri. Go sretnav u{te edna{ vo uniforma vo Egipet#.

“Sestra Rauntri, znaete za nea. Ja sretnavme samo pred nekolku nedeli, izgledaj}i kako nikoga{ da ne slu{nala za Srbija ili za tifus#.

“Epidemijata. Pa, sega mo`am da Vi iznesam nekoi brojki.

Ima{e polovina milion slu~ai vo tekot na tri meseci, januari, fevruari i mart, i preku sto i dvaeset smrtni slu~ai - sevo ova vo naselenie pomalku od polovina London. No za vreme na slednite tri meseci epidemijata prakti~ki be{e uni{tena, ednostavno so is~istuvaweto na vo{kite koi, sega e poznato deka tie ja prenesuvaat bolesta od kontakt do kontakt. Angliskata epidemija od 1865 trae{e osumnaeset meseci, iako taa be{e sosema trivijalna rabota vo sporedba so ovaa. Taka, gledate {to mo`e da se napravi koga se znae pri~inata#.

“Na~inot na koj{to go otkrija be{e sosema ednostaven. Prvo gi zaprea site patni~ki vozovi i site vojni~ki otsustva na eden mesec, taka {to inficiranite vojnici, begalci, voeni zatvorenici da ne mo`at da patuvaat gore-dolu po `eleznica niz celata zemja {irej}i ja bolesta. Za vreme na ovoj period bea dezinficirani `elezni~kite vagoni i stanici za da ne mo`e ni{to povtorno da se pojavi od bolesta. Vo me|uvreme i vojskata be{e opfatena. Vo Mladenovac otvorija golema dezinfekciska stanica, i niz zemjata vozea dezinficirani vozovi, is~istuvaj}i gi od vo{ki so momo{ na parna sterilizacija na uniformite i opremata na site lu|e na linijata na frontot. Vo me|uvreme bea izgradeni dezinfekciski stanici vo site gradovi i sela, i na site im bea is~isteni ali{tata od vo{ki#.

“Posledicite bea takvi {to, iako vo po~etokot na mart ima{e iljada i petstotini novi primawa vo bolnica na den, za pomalku od tri nedeli tie opadnaa na petstotini, i za eden mesec na sto. Bolesta be{e zbrineta i toa mnogu ednostavno. Be{e potre261

ben eden golem um da smisli, za toa da go izvr{at iljadnici spremni rabotnici i rabotata be{e izvr{ena#.

“Na svoj na~in, toa pretstavuva najdramati~en triumf na umot nad bolesta, {to voop{to bil postignat#.

“Da, toa zvu~i prili~no prekrasno#, re~e Lilan` ne`no.

“No, kakov horor, kakov stra{en horor!#

Izvesno vreme nastapi mala pauza. Jas se vrativ so mislite nazad, i pretpostavuvam taa ne saka{e da prekine taka odnenade`.

Pa taka za mig re~e:

“]e sakate li. Ostanaa Stiv i [efot#.

Jas £ se podnasmevnav.

“Da. Stiv. Toj se vrati bezbedno, no bolesta ostavi postojan beleg vrz nego. Toj saka{e da mu se pridru`i na R.A.M.C., i, za ~udo, mi go ispratija mene vo ‘Milbank’ za da go pregledam. Se razbira, jas ne mo`ev da go predlo`am za aktivna slu`ba, i toj go znae{e toa. No jas go isprativ kaj Ser Frederik Grevs, i Crveniot krst mu najde korisna rabota vo Francija. Potoa se vrati vo Avstralija, i ottoga{ nemam slu{nato za nego. No, kojbilo den o~ekuvam da se pojavi, i dokolku go stori toa sekako deka }e go sretnete. Za Stiv jas imam mnogu toplo kat~e vo moeto srce#.

Lilan` mi se nasmevna.

“Sigurna sum deka i jas }e go zasakam#, re~e taa.

“Pa, pokanete go na ve~era, }e imam maslinki i soleni bademi, i polni pjatiwa so bonboni nasekade okolu nego#, re~e taa.

“Za mene toj e mnogu realna li~nost#, dodade taa. “Mo`am da si go naslikam; no Va{iot [ef izgleda po malku senliva figura.

Ste slu{nale li voop{to od nego povtorno? Pretpostavuvam ne#.

“Ah, da, slu{nav za nego. Toa be{e naj~udnoto ne{to. Toa be{e tri godini podocna. Rabotev vo mojata kancelarija vo Kantara na Sueckiot Kanal edno vrelo egipetsko popladne. Toa mora da be{e nabrgu po na{iot proboj na frontot kaj Gaza-Bir{eba, docna vo 1917#.

“Vud, mojot D.A.D.M.S., i jas bevme mnogu zafateni, za{to jas ja prezedov medicinskata dol`nost za celata zemja od Erusalim do Suec, i toa be{e ogromna rabota#.

“Nie vr{evme pripremi za doprema na novi ekipi - bolnici, stanici za ras~istuvawe na ubieni, polski laboratorii, sanitarni sekcii, moderni depoa za medicinska oprema, kompanija za ispituvawe na voda - vo skoro-zazemenata teritorija. Za da se utvrdat detalite za sive ovie raboti, postojano se razmenuvaa ‘fajlovi’, se odr`uvaa konferencii, se pi{uvaa memorandumi do drugi de262

partmenti, osobeno ‘A’, ‘Q’ i A.D.O.S., pokraj pismata do na{iot S.M.O., odgovornite za razli~ni bolnici vo pra{awe, i na kraj i najva`noto do D.M.S. Za celo vreme, vo me|uvreme, se pra}aa telegrami so koi se izvestuva{e za dvi`eweto na vozovite-bolnici, informiraj}i sekojdnevno za ‘obezbedenosta so kreveti’ na na{ite medicinski ekipi, najavuvaj}i go pristignuvaweto i poa|aweto na brodovitebolnici koi doa|aa, kako i za pristignuvaweto na D.R.L.S. poraki.

Nakuso, site aktivnosti na golema kancelarija po napreduvaweto, podgotvuvaj}i se za u{te eden ‘prodor’, bea vo poln zalet#.

“Bevme potpolno sre}ni. Vud i jas. Ja sakavme rabotata.

Preku slatkovodniot kanal, zad mojata kancelarija, edna grupa obi~ni rabotnici od egipetskite rabotni brigadi rastovaruvaa ‘tibin 69 ‘, peej}i ja so ta`en monoton glas neizbe`nata ‘Kam Lil’, O kam Yoem’ dodeka urlaa zaedno. Moite predni prozorci gledaa na samiot Suecki Kanal, i tamu vo dale~inata koga poglednav ja zdogledav bolni~kata la|a ‘Indijana’ so Kap. Matison kako rakovoditel, tovarej}i go svojot tovar dvapati nedelno od bolni i raneti britanski vojnici za na{ata golema bolnica vo bazata kaj Port Said#.

“Be{e mnogu `e{ko, i Vud i jas rabotevme po ko{uli, a vojni~kite bluzi ni bea obeseni na stolici odzadi, remenite ra{ireni na masite pred nas. Toj mig zayvoni telefonot na Vud, i jas poglednav da slu{nam za {to e porakata#.

“’Da. Toa si ti Mak. Oh, da’. Nastapi pauza dodeka go slu{a{e drugiot kraj kako zboruva, i potoa: - ‘Taka. Isprati gi vamu’ i ja zaka~i slu{alkata#.

“’Pomladiot Kapetan ‘A’ veli deka pristignale trojca medicinski oficeri za da se prijavat’ re~e toj#.

“’Dobro. Sakame s¢ {to mo`eme da dobieme. Se pra{uvam koga G.H.Q.70 }e gi obezbedi onie dopolnitelni sto {to ni trebaat?’ odgovoriv pred da prodol`am so vnimatelnoto ~itawe na ‘Izve{tajot za napredokot na rabotite’ od C.O.O. za opremata na na{ite sali S.S.Y. {to napreduvaat na frontot Erusalim-Jafa.

Po izvesno vreme vleze na{iot vodnik#.

“’Trojca oficeri raportiraat, Gospodine’#.

“D.A.D.M.S. ja otvori utrinskata papka na svojata masa, ja izvadi telegramata ‘Diosmoani’, i ja stavi pred mene#.

69 Arap. - Seno, slama.

70 General{tab.

263

“’Eve gi gospodine’, re~e toj. ‘Eden O.S . Sanitaren oddel, kapetan, eden bakteriolog, isto taka kapetan, i eden poru~nik, hirurg.^ovekot od Sanitarniot oddel e za ‘105’ neli?’ pra{a toj.

Jas kimnav. ‘Nam ni treba bakteriolog za Polskata laboratorija vo Gaza, za da go zameni Xepson, kogo go prefrlile vo Ismailija’ prodol`i toj#.

“Da, to~no’, rekov#.

“’Kade sakate da go postavite hirurgot?’ pra{a toj#.

“’Im treba na onie kaj 44-ot Stacionar. Ajde da go smestime tamu’, odgovoriv. ‘Polkovnik Mekenzi malku e lut zatoa {to ne go popolnivme mestoto porano’#.

“Vud se nasmevna i se zavrte kon N.C.O. koj ~eka{e.#

“’To~no, Roulands. Mo`e{ da im re~e{ da vlezat eden po eden’. Avtomatski nie posegnavme po na{ite tenki vojni~ki bluzi od egipetski gabardin, si gi zedovme na{ite remnewa od pred nas.

Primaweto na novi oficeri pod ne~ija komanda ne mo`e da se obavi po ko{uli, duri i vo zapurno egipetsko popladne#.

“Dvajcata kapetani vlegoa, eden po drug, bea informirani za nivniot raspored, im bea dadeni naredbi za ‘pokret’ za nivnoto patuvawe, i gi zamolivme da pri~ekaat vo pretsobjeto dodeka im se ot~ukaat nivnite instrukcii. Tie pozdravija i se povlekoa#.

“’Sega drugiot oficer’ re~e Vud, ‘i mo`eme da se vratime na rabota. Gospode! Ama e `e{ko’#.

“Vleze visok tenok ma`, malu podveden, nosej}i ju`no afrikanski lenti i onoj na Ordenot Sv. Sava. Se poglednavme eden so drug. Toj be{e poslednata li~nost na svetot kogo voop{to ja o~ekuvav da ja vidam povtorno, i odedna{ godinite izme|u po~naa da se trkalaat nanazad. Namesto zaslepuva~koto sonce nadvor, pesokta, sinite vodi vo Kanalot, raspeanite amali, malata uredena la|a {to go nose{e svojot tovar so vnimatelno neguvani bolni kon izvonredno ~istata bolnica vo Port Said, pred o~i mi izleze kalta i do`dot vo Skopje, stra{nata zarazena ku}a bolnica, ja slu{nav melodijata {to ja svire{e srpskiot orkestar vo dale~inata, go po~uvstvuvav toa i ja zavrtev glavata i izlegov nadvor da ne ja mirisam reata na umrenite i na Avstrijcite koi umiraa vo {talata. I pokraj mojata stegnata vojni~ka bluza i rastreperenata `e{tina zabele`av deka se tresam; za{to koga go zdogledav nego mi se vrati siot neverojaten ko{mar od seto toa, tolku vidlivo kako da se slu~ilo prviot den#.

“Toa be{e [efot!#, re~e Lilan` ne veruvaj}i.

“Toa be{e toj#, odgovoriv.

264

Vo znak na balgodarnost

Kako avtor na prevodot na ova impresivno delo, ~uvstvuvam obvrska da ja izrazam mojata iskrena i dlaboka blagodarnost do Direkcijata za kultura i umetnost na grad Skopje koja ovozmo`i da se objavi ova zna~ajno delo za istorijata na gradot koe rasvetluva tolku mnogu nastani i sobitija vo te{kite voeni denovi od Prvata svetska vojna niz koi minuval gradot i negovite napateni `iteli. Posebno sakam da mu se zablagodaram na Nikola Gligorov direktor na Direkcijata koj sesrdno go prifati predlogot za pe~atewe na deloto; ne pomala blagodarnost mu dol`am na Mirko Stefanovski koj do maksimum bezuspe{no se anga`ira{e za iznao|awe na sredstva za pe~atewe na istoto koj so svojata {iroka nasmevka vleva{e optimizam vo realizirawe na proektot i sekako mojata blagodarnost do An~e Kuzmanovska koja neumorno traga{e po pe~atni gre{ki i istite se svedeni na minimum; sekako blagodarnost izrazuvam i kon mladiot i nadaren umetnik Goran Jovanov, koj vgradi vpe~atliv beleg vo umetni~koto oblikuvawe na deloto.

Na kraj, no ne i pomala e blagodarnosta {to im ja dol`am na ~lenovite na moeto semejstvo koi site na svoj na~in pridonesoa i go ovozmo`ija pe~ateweto na delovo; soprugata Olivera Cvetkovska koja go ponese najgolemiot tovar pri kompjuterskata obrabotka na tekstot, sinot Goga Cvetkovski i }erkata Marija Cvetkovska koi ja obavija celokupnata tehni~ka obrabotka na tekstot i sekako vnukata Vedra Cvetkovska zaslu`uva najmnogu pofalbi koja so ras~r~orenoto detsko glas~e na slavej~e ja razveseluva{e tegobnata atmosfera od potresnite umirawa vo bolnicata.

Sekako ~itatelot }e si spomne i za ni{kite od ubavina na makedonskiot pejsa` vtkaeni vo jatokot na ovaa rasko{na tapiserija i }e po~uvstvuva poriv da se iska~i na Kaleto da go posmatra rasko{niot zalez na sonceto vo zima svrtuvaj}i go svojot pogled kon Quboten na [ara, koj{to tolku mnogu si li~i so japonskata Fuxijama.

Ovde }e se soglasite, deka najgolema blagodarnost zaslu`uva avtorot na ovie potresni no i voshituva~ki stranici i se nadevam deka i Vie dragi ~itateli }e ni se pridru`ite zaedno da ja izrazime na{ata najiskrena blagodarnost.

Vladimir Cvetkovski

Џ. Џонстон Абрахам МОЈОТ БАЛКАНСКИ ДНЕВНИК Избор и превел од англиски јазик д.р Владимир Цветковски Задна корица и стр.259 фотографија: Стара железничка станица, од архивата на Музеј на град Скопје

Издавач Дирекција за култура и уметност - Скопје

Бул. Св. Климент Охридски 58б: п. фах 519, 1000 Скопје тел.: +389(0)2 322 342; 3165 064; 3238 372 e-mail: skleto@unet.com.mk За издавачот: Никола Глигоров За редакцијата: Анче Кузмановска Ликовно и графичко обликување: Горан Јованов

Печат: Графоден Скопје, 2009

CIP - Каталогизација во публикација Национална и универзитетска библиотека “Св. Климент Охридски”, Скопје 821.111-94 94(497.711)”1914/15”(093.3) АБРАХАМ, Џ. Џонстон Мојот Балкански дневник / Џ. Џонстон Абрахам ; [избор и превел од англиски јазик Владимир Цветковски]. - Скопје : Дирекција за култура и уметност, 2009. - 264 стр. ; 24 см Превод на делото: My Balkan Log / J. Johnston Abraham. - фусноти кон текстот. - Предговор / Владимир Цветковски: стр. 3-5 ISBN 978-9989-872-43-3 I. Abraham, J. Johnston види Абрахам, Џ. Џонстон а) Скопје - Историја - 1914-1915 - Сеќавања COBISS.MK-ID 78643466