G E N E RAC I J A X
86 / 87
M IHA KOVAČ IČ, ROJEN 1 97 1 , IN Ž E N IR T URIZ MA (MÜN C HE N , PO RTO ROŽ ) I N M AG I S TE R M BA ( UNI V ERSITY OF KANSAS), SE PO K L IC N O UKVA RJ A S POTOVA LN I M I N KO N G R E S N I M TU R I ZM OM, KAR NI NAKLJU ČJE , SA J J E D E LO V T URIZ MU V D RUŽ IN I KOVAČ I Č P R I S OTN O ŽE ŠTIRI GENERACIJE. ZAČEL JE V PODJETJU KOMPAS, KASNEJE POSTAL VODJA KONGRESNEGA ODDELKA V GRAND HOTELU UNION, NAJVEČJEM KONGRESNEM HOTELU V LJUBLJANI, TRENUTNO PA JE DIREKTOR SLOVENSKEGA KONGRESNEGA URADA . MIHA JE NAVDUŠEN TEKAČ, PLAVALEC IN KOLESAR, KI SI JE ZA ŠPORTNI CILJ ZASTAVIL SODELOVANJE NA TRIATLONU IRONMAN.
In kaj je Evropa? Velik tanker, na katerem smo vse evropske države, ali morje, na katerem je toliko čolnov in čolničev, kolikor je evropskih držav? Dozdeva se mi, da bi bili radi tako na tankerju kot tudi na gliserju in udobni barki. A ne gre vse troje hkrati, mar ne? Vse se začne in konča pri ljudeh. Ljudje smo lepota in grdota te Evrope in sveta. Osebno sem pozitiven človek. V človeku iščem tisto energijo, ki ga poganja in mu daje navdih za življenje. Vsi imamo pozitivno energijo, mogoče jo morajo nekateri še odkriti. Verjamem v poštene ljudi, četudi smo v našem okolju priča velikim razočaranjem. A prepričan sem, da so v primerjavi s celotnim narodom to izjeme in da želimo živeti v poštenem in pravičnem svetu. Bi pa morali biti kot narod in kot posamezniki pozorni na tiste, ki imajo drugačne oz. škodljive načrte, jih čim prej izpostaviti pred drugimi in jim onemogočiti nadalje-
vanje prakse. Enako velja za Evropo, čeprav je to na ravni skupnosti še težje, saj smo si med seboj zelo različni. Nedvomno je stara celina pred izzivom. Dosedanji način življenja z vsem udobjem očitno ne bo več mogoč. Kapitalizem, ki je poganjal Evropo in s tem omogočal stalno rast gospodarstev, je dosegel neke vrste vrhunec. Vedno večji izvoz ne bo dolgoročno rešil evropskih izzivov. Mogoče še obstaja kontinent, kamor lahko izvozimo evropsko znanje in si tako kupimo blaginjo za še dvajset let, a kaj bo potem? Izziv bo takrat še večji in težji. Evropa in njeni državljani moramo takoj spremeniti prioritete in postati bolj solidarni. Začeti moramo živeti po principu najprej dati, potem dobiti. Ali kot je zapisal nedavno preminuli ameriški avtor Zig Ziglar: “V življenju imaš lahko vse, kar si želiš, če boš le dovolj pomagal drugim ljudem dobiti, kar si sami želijo.” Zelo preprosto, kajne? Mogoče je pa to recept za uspešno Evropo čez dvajset let.