>> MA RTA KOS MARKO
dov, različnih kultur, različnih pogledov … Naj nas vse to bogati in ne siromaši. Ne bojmo se drugačnosti in pogledov, ki jih lahko v EU prinesejo njene nove članice ... Naj za Evropo prihodnosti ne bo meja – ne v glavah ne v geografskem pogledu! Včasih me vendarle žalosti, ker dobre ideje in politike kar ne prodrejo do ljudi. Nič ne pomaga še tako dobro načrtovan ukrep, če ga ljudje ne sprejmejo za svojega. Zato menim, da bi morali odločevalci pri načrtovanju imeti pred očmi predvsem prednosti in koristi državljanov EU. EU si ne more več privoščiti, da izgublja bitko za bitko v globalnem svetu, njene članice pa si ne smejo privoščiti solističnih akcij. Po poti moramo stopiti skupaj. Ljudje smo tudi tisti, ki bomo politiko sprejeli ali pa jo zavrnili, zato bi morala biti dobro skomunicirana. Komunikacija je seveda nujna v obeh smereh. Slišati se mora tudi glas državljanov in EU ponuja kar nekaj orodij, le izkoristiti jih je treba.
Državljanom Evrope se morda ob tem zdi, da se EU kot institucija od njih odmika, zato še enkrat ponavljam, da se jim mora ta približati na vseh ravneh odločanja – na lokalni, na regionalni in na državni. Ko pišem ta prispevek, sta za mano natančno dva tedna od prevzema mesta slovenske veleposlanice v Nemčiji. Današnji dan v Nemčiji zaznamujejo parlamentarne volitve, rezultat je znan. Prav Nemčija je tista, ki bo v največji meri vplivala na prihodnjo povezanost v EU, hkrati pa ima v rokah ključ za reševanje finančnih in gospodarskih težav evropskega prostora. Z njihovo rešitvijo je seveda povezana tudi prihodnost EU. Vesela sem, da je Nemčija, največja zagovornica ideje EU, tako zelo pomembna partnerica in zaveznica naše Slovenije.
To je še posebej pomembno v današnjih časih, ko je omajano zaupanje v domače in evropske politike, v banke, v uradne institucije ...
Ocenjujem, da z izgubo vere v skupno evropsko prihodnost izgubljamo vsi, se pa tudi strinjam, da so potrebne določene reforme v procesu oblikovanja politik, odločanja in nadzora EU. Pri tem moramo enakopravno sodelovati vse njene članice. Ne glede na velikost. Ne glede na število prebivalstva. Šteje naj ideja! In teh Evropi nikoli ni manjkalo. Zgodovina nam daje veliko zgledov.
Ves čas beremo in poslušamo o krizi v gospodarstvu, staranju prebivalstva, ogroženi konkurenčnosti evropskega gospodarstva, zahtevah za znižanje stroškov dela …
Želim in verjamem, da bo gospa Evropa dočakala še mnogo let, naša naloga pa je, da se zavzamemo za skupne cilje. Samo čakati, kaj se bo zgodilo in kaj bodo naredili drugi – tega si ne moremo in ne smemo privoščiti.