Evropa na križišču – z Evropejci ali brez njih SA NDI ČEŠKO
Po desetletjih uspešnega razvoja povezovanja in združevanja evropskih držav ter osredotočenosti na izboljševanje življenjskih razmer se nenadoma zdi, kot da je bilo vse samo zabloda ali misija nemogoče. Ni ogrožen le celoten združitveni proces, celo mir kot najbolj pomemben dosežek ni več nekaj samoumevnega. Z ekonomsko krizo ni izpuhtel le optimizem. Celo najbolj preudarni politiki, kot je Jean-Claude Juncker, opozarjajo, da so se duhovi vojn ponovno prebudili. Jezik izključevanja in iskanja krivcev pri drugih postaja celo legitimen del diskurza v nekaterih parlamentih in drugih demokratično izvoljenih institucijah. Za ekonomsko in socialno blaginjo že vemo, da takšne, kot je bila do sedaj, v spremenjenih ekonomskih razmerjih ni več možno
zagotavljati. Prvič po dolgem obdobju rasti nova generacija ne more več samoumevno pričakovati, da bo živela bolje od svojih staršev. To je zelo črnogleda slika, zato je izzive, s katerimi se srečuje Evropa, treba postaviti v kontekst svetovnih sprememb, ker le tako lahko razumemo celoto in ne samo njenih delov ali lokalnih posledic. Svet se je namreč dramatično spremenil, še posebej njegova gospodarska slika. To najbolj ponazarja dejstvo, da še dobro desetletje nazaj ni nihče pomislil, da bo rast evropskega gospodarstva tako odvisna od še donedavno nerazvitih gospodarstev (države BRIC). Tektonske spremembe, ki danes premikajo in pretresajo svet in z njim tudi Evropo, so posledica: 1) Globalizacije, ki je povzročila, da so dobesedno čez noč padle skrbno varovane pregrade med državami, civilizacijami in kontinenti. 2) Hitrega uvajanja novih tehnologij – predvsem digitalnih,