>> ERI CA JOHNSO N DEBELJ A K
Ironično pa je, da sta si Evropa in Amerika kljub trenutnemu stanju čezatlantskih odnosov danes precej bolj podobni, kot pa sta si bili v sedemdesetih letih 20. stoletja. Takrat so bila evropska mesta v glavnem bela in monokulturna, danes pa se London, Rim in celo nekoč poškrobljeni Dunaj postavljajo ob bok New Yorku in Los Angelesu kot multikulturne in kozmopolitske prestolnice. Legalna marihuana je v puritanski Ameriki prav tako pogosta kot v Amsterdamu, voskanje bikinija pa na obeh straneh luže prisotno na vsakem koraku.
Da bi lahko v Evropski uniji in Združenih državah leta 2030 ne le ohranili zvezo nedotaknjeno, temveč predvsem uresničevali svoje pravice, človeško dostojanstvo in samoodločbo, pa tudi spodoben (čeprav ne pretiran) materialni standard, se moramo skupaj spopasti z velikimi izzivi našega časa. Najbolj nujni med temi izzivi so: ukrepi za ustavitev globalnega segrevanja in varstvo okolja, politične reforme, s katerimi se bomo lotili vse večjih slabost demokracije, in ekonomske politike, ki bodo poskrbele za pravičnejšo razporeditev bogastva ne le v posameznih državah, temveč med različnimi članicami Evropske unije ter po še bolj različnem svetu. Vem, da se takšen idealizem v teh časih sliši absurdno, vendar pa je edina druga možnost ta, da strmimo v televizijske in računalniške zaslone ter nejasno upamo, da bodo imeli naši otroci na tem planetu nekakšno prihodnost. Ob nedavnih škandalih, kot so vohunske dejavnosti ameriške Agencije za državno varnost in pregon Edwarda Snowdena, bi bilo za nas, Evropejce in Američane, nespametno, če bi se zanašali na to, da se bodo naše vlade same lotile teh izzivov. Tu in tam bodo potrebovale našo spodbudo. Zato pa imamo ulice.