B A BY BO O M BA B Y B O O M 01
dobju zadnjih dvajset milijonov let, saj oceani odstranjujejo iz atmosfere kar četrtino človeških izpustov CO2 , to pa veča kislost površinske vode. Izginjanje stratosferskega ozona so mednarodni dogovori zaustavili, a na zakrpanje ozonske plasti bomo čakali še vsaj trideset let. Naslednji ekološki problem je povezan z globalnima cikloma dušika in fosforja, ki vplivata na življenje v jezerih in morjih in povzročata spremembe vodnih režimov. Človeška aktivnost pretvori več dušika iz ozračja v reaktivno obliko kot vse naravne kopenske pretvorbe skupaj. Gre za industrijsko pretvorbo v amoniak, fiksacijo atmosferskega dušika v
52 / 53
kmetijstvu, sežiganje fosilnih goriv in biomase. Varna meja je le četrtina trenutne vrednosti. Tudi ta kritična meja je presežena. Izguba biotske pestrosti vpliva na vse procese na Zemlji, a žal je to že tretja kritična meja, ki smo jo presegli. Povprečna stopnja izumiranja je v današnjem antropocenu sto do tisočkrat večja in ogroža približno četrtino vrst. Tudi raba pitne vode za stabilnost planeta ne sme biti večja od 4000 kubičnih kilometrov letno. Predindustrijska družba je letno porabljala šestkrat manj pitne vode kot današnja, a kljub temu osemsto milijonov ljudi na svetu še vedno nima dostopa do varne pitne vode. Tudi 20 milijonov Evropejcev >> >
LU Č KA KAJFEŽ BOGATAJ J E ROJ E N A L E TA 1 95 7. D IPLO MI RA LA J E N A F A K U LTE TI ZA MATE MATIKO IN FIZIKO, MAGIST RIRA LA IN D O KTO RIRA LA PA N A B I OTE H N I Š K I F A KU LTE TI . I ZOBRAŽEVALA SE JE ŠE N A ŠVE D SK E M IN V Z DA . PRE DAVA N A BI OTE H N I Š KI F A K U LTE TI , KJ ER JE T UDI VO DJA CE N T RA ZA B IO ME T E O RO LO GIJ O, N A F A KU LTE TI ZA M ATE M ATI KO I N FI ZIKO T ER FAKULT E T I ZA A RHIT E KT URO N A UN IVE RZ I V L J U BL J A N I . U KVA R J A S E Z RAZI SKAVAMI S PO DROČ J A K L IMAT SK IH SPRE ME MB IN A PL IKATI V N E M E TE O RO LO G I J E I N VODI ZNANSTV ENE NACIO N A L N E IN E U PROJ E KT E . B ILA J E Č LA N I CA BI ROJ A M E DV LA D N E G A PA NE LA ZA PODNEBNE SPRE ME MB E V Ž E N E VI, O D L E TA 2 009 PA D E L U J E V N J E M KOT U REDNICA PET EGA PO ROČ ILA . B ILA J E Č LA N ICA KO MIT E J A G LO BA L N E G A K L I M ATS K E G A OPAZOVAL NEG A SIST EMA PRI SVE TOVN I ME T E O RO LO ŠK I O RG A N I ZAC I J I I N J E Č LA N I CA U PRAVNEGA ODBORA G LO B A L WAT E R PA RT N E RSHIP. ZA SVOJ E S TRO KOV N O I N D R U Ž B E N O A NGAŽIRANO DELO JE P RE J E LA ŠT E VIL N A UGL E D N A PRIZ N A N J A V S LOV E N I J I I N TU J I N I I N J E S O DO BIT NICA NO BELOVE N AGRA D E ZA MIR (2 0 0 7 ).