B A BY BO O M BA B Y B O O M 01
je moj brat. Ki nimajo dela, nimajo s čim preživeti. Kot sta moja starša, ki še danes nista zmogla odplačati kreditov za stanovanje in jih ne bosta zmogla, če ne bom pomagala. Ki ne zmoreta mesečnih položnic, ki ne zmoreta niti plačila zdravil za mojo mamo. Obeti, da se zaposlim v tujini, so dani. In verjamem, da jih bom uresničila, kot sem uresničila tudi svoje izobraževanje. Toda zakaj ne morem tega tu, kjer sem rojena, kjer sem se izobraževala, kjer je moja družina. Imam partnerja. Še študira, vendar tudi zanj ne bo dela, ko bo študij zaključil. Torej bova odšla s trebuhom za kruhom oba. In zapustila to najino domovino, ki postaja mačeha. Mnogim, ki sem jih spoznala na poti skozi življenje. Ni jim dano preživetje. S poštenim delom ne več. Je bilo tega treba. Je bil potreben tako velik pohlep? Je bilo treba v takšno razslojevanje, kot ga doživljamo danes? Kakšna sporočila naj pustim, ko bom odšla? Rada bi zrla v prihodnost – optimistično, kot sem vsa leta doslej. Rada bi verjela v lepši in boljši jutri. Pa ne morem. Preprosto zato ne, ker v iskanju priložnosti za osnovno preživetje srečujem sebi enake, ki brez poznanstev, s poštenim delom in preprostim življenjem ne zmorejo več v nov dan. Zakaj tako?
40 / 41
Odločena sem postati glasnica revnih, poštenih ljudi. Tistih, ki s srčnim in predanim delom, z vrednotami življenja in spoštovanjem soljudi ustvarjajo lepšo družbo, zdravo družbo in ohranjajo naravo za naše potomce. In vem, da kjerkoli bom, bom storila vse, da to svoje življenje podelim z ljudmi, ki so vredni spoštovanja, ki si želijo novih znanj, ki so usmerjeni v dobro zase in za vse ljudi, ki bodo zmogli in znali deliti ljubezen, dobrine in znanje. Ki bodo znali sodelovati v zavedanju, da je ta svet dan prav vsem – za čas življenja! In ga je treba spoštovati. Če hočemo na poti skozi življenje potovati zadovoljni, zdravi in uresničeni.