>> MAT EJA KOŽUH NOVAK
Zdaj je Slovenija dežela siromašnih bogatašev in siromašnega prebivalstva, pri čemer imajo bogataši v rokah oblast in skušajo ponovno obogateti na račun zniževanja socialne države, zniževanja pokojnin in načrtnega odpuščanja delavcev. Takega vstopa v EU si prebivalci Slovenije nismo predstavljali. Seveda jemljem v zakup, da sem bila kot pripadnica majhnega naroda, ki je tisoč let živel pod tujci, dovolj nesamozavestna, da sem nekatere odzive Zahodnjakov jemala bolj občutljivo, kot bi jih smela. A vstop Slovenije v EU in dogajanje po njem me je prepričalo, da dogajanje v EU potrjuje prav to, kar sem občutila že prej: 'osvobajanje' vzhodne Evrope, ki se je moralo v Jugoslaviji končati z vojno, ker nas sicer ne bi mogli 'osvoboditi', je samo sodobni način kolonializma. Kot sem že večkrat povedala in napisala (ne trdim, da imam prav): prišli so trgovci z novci, naučili naše nadobudne politike in direktorje državnih podjetij (tiste, ki jih niso poslušali, so s pomočjo 'nadobudnih' slej ko prej diskreditirali in odstavili), kako se s tal pobere javno premoženje, kako se uspešna podjetja prenese v zasebne roke, ustvarili so kupček »nouveau riche«, jim pustili leto ali dve občutek, da so bogati, potem pa so jim pričeli ponujati vroče delnice in kredite brez kritja in še njih osiromašili. Ne verjamem, da vrh EU ni vedel, kaj se dogaja v Sloveniji.
Osnovni pogoj, da se združena Evropa razvija, je, da čim prej nehajo z razvojem dveh Evrop, da bogati bogatijo na račun siromašenja revnih. Nemčija je kupila podatke o svojih davčnih zavezancih, ki so denar nalagali v tujini. Zakaj tega EU ne naredi za vse članice ali pa vsaj za postsocialistični svet, kjer bogati vlagajo denar svojih sodržavljanov v davčne oaze? Bogate članice natanko vedo, kaj se dogaja v novih članicah. Namesto da bi pomagale ljudem, pomagajo domačemu kapitalu pleniti po Vzhodu, kar se še upleniti da. Ali se je kdo od načrtovalcev skupne Evrope ali od poslancev Evropskega parlamenta kdaj vprašal, kako preživi starostni upokojenec s 40 leti pokojninske dobe s 450 evri v Sloveniji, s 300 evri na Hrvaškem ali z 200 evri na Poljskem? Neprofitni nevladni sektor v novih državah članicah životari, medtem, ko se v starih hitro razvija. Perspektiva razvoja EU po moji oceni ni v razvoju profitnega podjetništva, zlasti zato ne, ker hočejo podjetniki v novih članicah najprej okusiti sveže pridobljeno bogastvo, se naužiti hotelov v Savdski Arabiji in počitnic na Havajih, preizkusiti adrenalinske užitke v igralnicah in borzah in še ne razmišljajo o tem, da jim bo bogastvo ohranilo samo dobro sodelovanje z zaposlenimi, ki jim ustvarjajo dobičke. Hitrejši razvoj novih članic je predvsem v razvoju neprofitnega nevladnega sektorja, ki se kljub nemogočim pogojem v zadnjih dvajsetih letih razvija, išče