Vrnite nam Evropo! B RA NKO SOBAN
EVROPSKI ČLOVEK SE POČASI ZAVEDA POMLADI, NJEGOVO TRUDNO SRCE BI RADO Č LOVEČANSTVA! Srečko Kosovel
Evropa je svoje ime, kakor pravi mit, dobila po nesrečni Evropi, ki jo je bog Zevs v podobi belega bika ugrabil in odnesel na Kreto, kjer mu je potem rodila tri sinove. Herodotova zgodba je malce drugačna in, kakor pravi, bliže resnici. Slavni zgodovinar namreč piše, da je bila Evropa hči feničanskega kralja Agenorja (živela je torej na območju današnjega Libanona) in je ni ugrabil bog, ampak čisto navadni Grki s Krete. Znani francosko-bolgarski filozof Cvetan Todorov zato duhovito ugotavlja, da je Evropa pravzaprav dobila ime po priseljenki iz Azije, ki je tako v mnogočem za vselej zaznamovala našo celino in že takrat napovedala probleme, s katerimi se Evropa ubada še danes. Bila je namreč ženska in že zato marginalizirana, bila je preseljena tujka in neprostovoljna emigrantka. In živela je na robu Evrope, na otoku, in ne v središču kontinenta. Tako je v resnici poosebljala vse probleme, s katerimi se še dandanes spopada Evropa.
A Evrope niso ugrabljali le v antiki. Ugrabljali so jo pravzaprav ves čas. Najbolj krvavo zagotovo v dvajsetem stoletju, v stoletju dveh strašnih vojn, v katerih bi lahko doživela očiščenje, pa ga ni. Evropa je iz obeh svetovnih vojn namreč izšla kot invalidka. Invalidka, kot piše Boris Pahor v Nekropoli, kateri so dali steklene oči, da ne bi s praznimi očnicami strašila dobrih državljanov ... In zdaj, v krizi, ki ji ni videti konca, sta jo spet ugrabila kapital in neizvoljena politična elita. In s tem v bistvu samo še dodatno poglobila razkole in razhajanja v njej. Ugrabila sta jo, kakor da bi bila njuna last. Pa ne bi smela biti. Kajti (združena) Evropa ni ne ustanova in ne mehanizem. Je predvsem ideja, vizija mirne in razvijajoče se celine, ki naj bi temeljila na čedalje tesnejšem sodelovanju in na skupnih vrednotah: demokraciji, človekovih pravicah in vladavini zakona. Tako so si jo vsaj zamislili njeni očetje. Ne le Robert Schuman in Jean Monnet, ki veljata za ustanovitelja Evropske unije, ampak tudi Altiero Spinelli in Léon Blum, ki sta že v medvojnih fašističnih zaporih razmišljala o žlahtni ideji