>> PATRIK BOL E
Medtem ko pokrajina beži mimo okna, se mi poraja vprašanje: »Leta 2014, ko sem bil še v mladih letih, je kazalo, kot da Evropska unija nima prihodnosti. Kaj se je torej v šestnajstih letih tako drastično spremenilo?« Razmišljam in se spominjam preteklih dogodkov … Skozi refleksijo se počasi oblikuje odgovor. Leta 2014 je bila evropska družba postavljena pred zastrašujoče napovedi, da bo konec stoletja človek na pragu izumrtja, kar bo posledica globalnega segrevanja. Čeprav se je o mega trendu veliko govorilo, je le malokdo ukrepal. Vse pogosteje so se začela porajati vprašanja, zakaj uporabljamo prevozna sredstva na goriva, ki uničujejo naš planet. Zakaj izumirajo številne živalske vrste? Zakaj smo ustvarili družbo, ki temelji na materialnih dobrinah in nepravičnosti?
Zakaj ne moremo živeti v sožitju z naravo? Zakaj mladi nimajo prihodnosti? Vsa ta vprašanja so se vsakodnevno pojavljala v družbi. Evropska unija je sklenila narediti konec tedanjemu načinu življenja in postaviti zgled v svetovnem merilu. Sprejela je raznovrstne ekološke ukrepe, predvsem postopno ukinitev odvisnosti od naftnih goriv. Začela je dodatno spodbujati trajnostni razvoj in vlaganje v obnovljive vire energij. Vse več je začela vlagati v znanstvene raziskave in projekte, ki bi spremenili življenjski standard. Zamislila si je novo družbo, ki bi temeljila na solidarnosti in pravičnosti, socialni enakosti, sožitju z naravo in na pozitivnih medčloveških odnosih. Rezultati so se poznali že v naslednjih sedmih letih. Naftna goriva so zamenjala biološka goriva. Ljudje so se zavestno odrekli uporabi prevoznih sredstev zaradi inovacij, kot sta čevelj in kolo, ki ob hoji oziroma vožnji polnita baterijo, ki se jo lahko uporablja za polnjenje elektronskih naprav. Unija je financirala tudi razvoj lebdečih prečiščevalcev zraka v mestnem okolju in napravo za zaznavanje simptomov bolezni za domačo uporabo. Zveza evropskih držav je začela vlagati v zračne elektrarne, sončne celice in druge obnovljive vire energije. Šolstvo je prilagodila razvoju tehnologije, mlade izobražence pa spodbudila k ustvarjanju z izgradnjo tako imenovanih Akademij za mlade. Mestnemu življenju je hotela približati naravo z gradnjo številnih parkov ter sajenjem dreves in zelenja v betonskih mestnih četrtih in na ulicah. Vsem prebivalcem je omogočila hitrejši in cenejši dostop do