Fuzijski projekt največji up Evrope M IHA ČAN ČU LA
Sem fizik, računalniški navdušenec in optimist, kar se verjetno odraža tudi v mojih napovedih za prihodnost. O politiki vem le malo, kljub temu da pomembno vpliva na naše življenje. Res pa je, da je vse velike družbene spremembe povzročil ali pa vsaj omogočil razvoj tehnologije, tako da se bom posvetil predvsem temu. V zadnjem času se je najvidnejši napredek preusmeril iz velikih projektov, kot so piramide, katedrale in vesoljski poleti, proti manjšim napravam, ki ljudem olajšujejo življenje, kot so mikrovalovne pečice in prenosni telefoni. Tehnološki razvoj v tej smeri je hitrejši kot kdajkoli doslej, kar najbolje predstavlja hitro povečevanje zmogljivosti in zmanjševanje velikost osebnih računalnikov. Kako bo torej izgledalo življenje v Evropi v letu 2030? V največji meri podobno kot danes. Močno dvomim, da bomo do takrat odpravili vojne, lakoto in bolezni, pa tudi letečih avtomobilov še ne bomo imeli. Bolj verjetno je, da nam bo stalni napredek še naprej postopoma olajševal življenje.
Preteklo desetletje ali dve sta bili nedvomno v znamenju računalništva. Računalniki so v tem času prišli v vsak dom, njihova zmogljivost pa se je močno povečala. Razbohotila so se zlasti ameriška podjetja, ki ponujajo programsko opremo in storitve, kot so Microsoft, Google, Apple in Facebook. Bližnja prihodnost pa bo po mojem mnenju prinesla razvoj tehnologij, ki povezujejo sposobnosti računalnikov z resničnim svetom. En tak primer so avtomobili, ki ne potrebujejo voznika. Te avtomobile razvijajo tako tehnološka podjetja, od katerih je najbolj znan Google, kot tudi uveljavljeni proizvajalci avtomobilov. Že sedaj imajo avtomobili vgrajenih veliko naprav, ki vožnjo naredijo enostavnejšo in varnejšo, kmalu pa se nam obetajo avtomobili, ki bodo vozili sami, brez posredovanja voznika. Zaenkrat so takšna vozila le prototipi, čez nekaj let bodo tovrstno opremo imeli le luksuzni avtomobili, do leta 2030 pa si jih bo morda lahko privoščil povprečen Evropejec. Sedanja evropska družba je odvisna od avtomobilov, predvsem za vožnjo v službo in nazaj. Če bomo uro živčnosti v prometu vsak dan nadomestili z umirjeno pripravo na delo ali z zajtrkom v avtomobilu, bo to zagotovo drastično vplivalo na počutje in obnašanje ljudi.