G E N E RAC I J A Y
Druga stvar, ki je v Sloveniji zelo moteča in pri kateri bi se lahko precej zgledovali po drugih državah Unije, je šolski sistem. Mislim, da nisem edini, ki se mu zdi trenutni sistem preveč nedodelan. Otroke se že od malega navaja na tekmovalnost, ekipnemu delu pa se daje vse premalo pozornosti. Prav tako je z miselnostjo, da slediš pravi poti le, če se po osnovni šoli takoj vpišeš na gimnazijo. Že odkar pomnim, je poklicna srednja šola alternativa za ''lenuhe''. Ne boste verjeli, včasih sem celo pri nekaterih učiteljih dobil občutek, da so malo z rezervo jemali dijake poklicnih šol. Seveda imamo sedaj rezultat te miselnosti. Prevelik vpis na fakultete, nešteto nezaposlenih diplomantov, velik osip na fakultetah itd.
120 / 121
Slovenija, kot Evropska unija, bi morala spodbujati izobraževalni sistem, ki bi omogočal večjo zaposljivost in tudi mobilnost delovne sile. Kako vidim Evropsko unijo kot državljan države z majhnim gospodarstvom? Kajti Slovenija je kljub precej veliki blaginji majhno gospodarstvo. To gospodarstvo je trenutno v veliki krizi, česar pa ne bi bilo, če bi se bil naš politični vrh sposoben zediniti in sprejeti odločitve, ki ne bi bile namenjene zgolj nabiranju političnih točk, temveč usmerjene v dobro gospodarstva. Moje osebno mnenje je, da bi Evropska unija morala nadzorovati proračune posameznih držav, vendar ne vplivati na njih, temveč zgolj svetovati, kaj je treba >> >
DARKO ĐURIĆ, ROJEN 1 9 8 9, J E ŠT UD E N T F A K ULT E T E ZA PO SLOV N E V E D E N A KATO L I Š K E M I NŠ TIT UTU V LJUBL JANI, L J UB IT E L J ME TA L N E GLA SB E IN VRH U N S K I Š PO RTN I K – P LAVALEC. RO DIL SE JE Z IZJEM N O RE D KO GE N SKO N A PA KO, B RE Z N O G I N L E V E RO KE , A S TR D NO ODLOČNOSTJO, DA M U TO N E B O PRE PRE Č ILO SA N J . PRI DV E H L E TI H S O G A V S VOJ O DRU ŽINO S ŠT IRIMI OTRO K I SPRE J E L I D E B E L J A KOVI IZ POD BR E Z I J I N M U O M O G OČ I L I LEPO MLADO ST. PLAVATI SE J E (PO N A K L J U Č J U) N A U Č IL PR I D E S E TI H L E TI H V Š O L I V NA RAVI, RESNEJE PA SE J E PLAVA N J A LOT IL L E TA 2 0 0 7 V K LU BU G O R E N J S KA BA N KA RADOVLJICA . ZELO HITRO J E D O SE GE L O D L IČ N E RE Z ULTAT E IN S E U D E L E Ž U J E N A J V EČ J I H P RVENSTEV ŠPORTNIKOV IN VA L ID OV. L E TA 2 0 1 2 J E N A PA RAO L IM P I J S KI H I G RA H V LO N D O N U KOT DEBITANT DVAKRAT V E N E M D N E VU PO PRAVIL SVE TOV N I R E KO R D N A 50 M E TROV DELF IN, OSVOJIL ENO Č E T RTO, DVE PE T I IN E N O ŠE STO ME S TO, L E TA 2013 PA S E J E I Z MONTREALA VRNIL KOT DVA K RAT N I SVE TOVN I PRVA K (5 0 M DE L F I N I N 100 M P RO S TO ) I N PODPRVAK (2 0 0 M PRO STO ).