Ms monday 28 may

Page 1

LIPOLOTIKI: LITABA:

Bohanyetsi bo hulanya Koloi majoeng Mosali o utsoa thepa ea sekolo

U ka bapatsa khoebo kapa tšebetso ea hau sebakeng sena. Letsetsa 6200 5494 Imeile: adverts@mosotho.co.ls

Mosotho

Leqephe la 2 Leqephe la 4

Puo e 'ngoe, Koranta e 'ngoe, sechaba se seng.

Mantaha la 28 Motšeanong, 2018

IMEILE: newstip@mosotho.co.ls

Mohala: 6242 1414

HA HO TUME LI MELALA-NTŠONYANA

M5.00

. . . Phori o koala maliboho BAQOLOTSI BA RONA Liho ai tsa b oe a le tsa b o ‘malitšibana li bolela ha hajoale seho se llile bat la kenya linala ho bona hore ha ba soabisi ‘muso oa Tona-Kholo Thabane, haele mona joale o ba loanela selutse hore likhoebo tsa bona li tiee li ikemele. Tsena li hlalositsoe ke lihoai le bahoebi ba banyenyane kamor’a hore ‘muso e phatlalatse kasete ea ho koala maliboho ho sirelletsa theko le thekiso ea boea ba likhutšoane, ekasitana le ho koala hore mahe a likhoho ho se kene ka har’a naha. Lehoja maikutlo a fapana ho e aka libaka ho fapana, empa boholo bo supa ha ‘muso e le mohla o nepileng hore Basotho ba ke ba iphate konoso, ba kene khoebong e le kannete. Hara a mang a mabaka ao Letona la Likhoebo tse Nyenyane le Limmaraka, Mong. Chalane Phori a ileng a beha ka phatlalatso ena, o boletse joale e le nako ea hore ‘muso o etse maano a reng ‘Mosotho le Lesotho pele’. Phori o boletse hore e se e le nako joale Basotho ba tseba kamoo boea ba bona bo lleloang ke linaha tsa lichaba-chaba, empa lihoai tsa

farelane le seiboko tsona li setse li ntse li le putsoanyana ba sa bontše kholo maphelong le khobong tsa bona. “Naha ena e lahleheloa ke limillione-millione tseo ho seng mang kapa mang ea tsebang moo li fellang teng,” Phori eo. O boetse a supa ha lihoai tsa Basotho tsa boe a esale li jesoa maphoqo thekong le thekisetsanong ea boea koana maotleng, moo ba neng ba emeloa ke bo-mekena-lipakeng ba khoebo, ho se moo bona b aka ikemelang ka teng. “Ke sup aka mohlala feela, re fihlile mona hothoe boea bo rekoa kabo-M80.00 kilokrama e le ‘ngoe, empa hona tjena re fihletse theko ea M110.00,” a hlalosa joalo. O re litaba tsa boea li ngata hona esale qaleho likholo li sa tla. A mpa a khothalletsa bohle ba nang le thahasello ho thomeng bnocha le kholisong ea khoebo ena ea boea ho tla nka karolo ba ipapisitse le melao le melaoana e teng ea tsamaiso. “E kholo ke hore bohle ba tlang koano ba re ke batseteli, re bone lipokello tsa bona tsa lichelete li le ka har’a naha ena, re koale masoba ane a chelete ea Basotho e hoholehelang linaheng tse ling,” ke Phori eo, a re e meng ea meoloana ea qalo-bocha e se

Large-Scale Full Colour printer of newspapers, newsletters and retail pamphlets, with FAST, QUALITY Service coupled with great value for money.

e bopelletsoe ka har’a melao, e le hore boea bo kutoe, bo hloauoe, bo hlatsuoe, bo ohloe, bo tekoe, le tsohle tse ka etsoang pele bo e-ea mabopong, moo bo tlang ho fihla bo nkha Lesotho, bo jere Lesotho bo bile bo itšupa Lesotho ka hohlehohle, bo hlobotse boforokannere bo neng bo se bo ikhapetse bona. O bile a supa hore le ba bo‘malitšibana le bona kajeno bat la imona menoana kaha joale maliboho a tla koala bakeng sa mahe. “Re entse boithuto, ka boela ka bitsa pitso ea khohola-koqo, ‘me Basotho ba mpolelletse hore ba keke ba hloloa ke ho fepela naha ka mahe. Joale re entse qeto, ke hore re bone matjato kahohle-hohle,” Phori a rialo, a bile a supa hore ‘muso o tla lula o lisitse maemo le hore lihlaisoa tsa Basotho e be tse fihlelang lipehelo tse holimo tsa bohlahisi. A qetella litaba tsa hae ka hore esale ho lutsoe holimo taemane le bokhoni boo Basotho b aka tsebang ho ithehela mesebtsi ka eona ‘me joale nako ea hore Basotho ba iponahatse ese e fihlile. Ntle le boea, mahe le lihlaisoa tse ling tsa temo, ‘muso o boetse o tlo khothaletsa ka matla tlhahiso ea lihlahisoa tsa Seshoeshoe, ‘me

lekala le se le entse maoa a hore ba bang ba lisehi tsa masela li tle li isoe koetlisong ho la China ho ea ithutela ho seha lisutu tsa maemo-emo le boqetseke bo bong mesehong ea moteno oa sejoale-joale. “muso o boetse o haketse haholo hore Basotho ba boee sekoele tlhahisong ea meroho le litholoana tseo ka tsona ho ka tšeloang libotlolong le makotokoting, ho etsa mangangajane ekasitana le ho tlhotla maro e le ho fepela mebaraka ea machaba le ea hae koano.

TEL: 266-2232 5494

www.firstprintit.biz sales@firstprintit.biz

PRINTING FOR:

Newspapers Supermarkets Wholesalers

Hardware Stores Furniture Shops Grocery Retailers

Car Dealers School’s Newsletters Real Estate Agencies NGO’s & Corporate Newsletters

M6 le Bo-nkhekhe ba tseka balumeli Baruti

Leqephe la 5

LHDA e ha eso patale mahlatsipa a mang

Leqephe la 5

incl VAT


Mosotho Litaba

Mantaha la 28 Motšeanong, 2018

2

Setšoantšo sa khale; Tona Kholo Motsoahae Thabane le batlatsi ba hae pusong benghali Thesele Maseribane le Monyane Moleleki

Bohanyetsi bo hulanya Koloi majoeng LERATO BUTHELEZI MASERU- ‘Muso oa Koloi o eteletsoeng pele ke Dr. Motsoahae Thabane, o bonahala hona joale b ohanyetsi b o b a hulantša majoeng kamor’a hore ba ipolele ba keke baea thapelong e neng e lokela hoba ka la 24 Motšeanong naha ka bophara. Sena se boletsoe ke bao e leng batšehetsi ba ‘muso ekasitana le bashebelli feela kamor’a hore ho banahale merero e ‘maloana le likhang ekaba ka makhotleng le kae feela, li lahla ‘muso faatše. Thapelo ena, e tsoa thisisoa maobeng, ho ne ho hlongoa sepheo le motheo oa eona e le ho rapelisa morero oo naha o tobaneng le oona oa tlhopo bocha ‘me Maseru ene e reretsoe ho tloha sefikeng se seholo sa Moshoeshoe ka mokoloko, ho leba lebaleng la

Setsoto. Bohanyetsi bo ile ba bonahala bo hlile bo tšoela taba eo ka sehlethela sa mathe, hore ha ba utloe ho ena le lebaka la hore ho ka senyetsoa batho nako ka hore ba ee thapelong, empa ‘muso oa koloi o tseba hantle hore na o lokela ho etsa joang hore litaba tsa thlopho bocha li ka tsoela pele. Thapelo eo ebile ea chechisoa ka mabaka a ileng a hlalosoa hore ho bonahala ho ena le lintho tse ling tse neng li salletse morao ‘me thapelo e joalo e se e tla tšoaroa ka la pele Phuptjane. ‘Muso o bile o phatlalalitse letsatsi leo ele la phomolo e le hona ho fana ka monyetla ho batho bohle hore ba tsebe ho khumama ‘moho libakeng tse neng li se li boletsoe. Bohanyetsi bo lla ka hore litaba tseo ba batlang li hlahlojoe ke hore moetelli pele oa mokha oa Lesotho

Congress Democracy Monghali Mothejoa Metsing a fueo tšireletso e hlokahalang, abe a khutlele ka hare ho naha ho kenyeletsa le ba bang ba ntseng ba le palehong kantle ho naha ea Lesotho. Ntle le moo ba batla hore eo e neng ele Mookameli oa Sesole sa Lesotho Monghali Tlali Kamoli a lokolloe litlamong, kaha ba bolela hore tšoaro ea hae e amana le litaba tsa lipolotiki. Ba supile hore ha tsena le tse ling tse thathamantsoeng lengolong la bona la lipehelo, ke hona ba tlang ho nka karolo litabeng tsena tsa tlhopho bocha. Tlhopho bocha ena e reretsoe hore bohle Baetapele ba Lipolotiki, Marena, le mafapha oohle a sechaba ba kenye letsoho le toma e le hona ho hlahloba e meng ea melao le melaoana e amang naha ea Lesotho.

Ntle le moo ba batla hore eo e neng ele Mookameli oa Sesole sa Lesotho Monghali Tlali Kamoli a lokolloe litlamong, kaha ba bolela hore tšoaro ea hae e amana le litaba tsa lipolotiki. Ba supile hore ha tsena le tse ling tse thathamantsoeng lengolong la bona la lipehelo, ke hona ba tlang ho nka karolo litabeng tsena tsa tlhopho bocha. Lehoja ‘muso o ‘nile oa bolela ka makhetlo hore tse ling tsa lipehelo tsa bohanyetsi li keke tsa mameloa, joaloka ho lokolla ba litlamong ka liqoso tse fapakaneng, ekasitana le ho etsa ihloana ho bapolotiki bao ebang ba tobane

le liqoso tsa litlolo tsa malao, eka ho se ho ntse ho khothotsoa mekutu e ka lebisang moo ho ka fihleloang seka-tharollo e le hona hore boetapele ba bohanyetsi bo qetelle bo kene leetong lena la tlhopho bocha.

Kabi o rapalatsa matsapa a ho thibela ho ata hoa HIV LERATO BUTHELEZI

Letona la Bophelo Monghali Nkaku Kabi

MASERU - Letona la Bophelo Monghali Nkaku Kabi ore naha ea Lesotho e se e thehile meoloane oa hore na ba etsa joang ho thibela ho ata hoa lefu la HIV, eo naha e ipehetseng ho fihlela ka selemo sa 2020. Litaba tsena Letona o ile a liteka nakong ea seboka seo a neng a ile ho sona naheng ea Switzerland, moo a ileng a hlalosa hore selemong sa 2017 Lekala la hahabo le ile la etsa liphuputso tse ka ntle le ka hare hore na HIV le AIDS ho

kenyeletsa le lefu la Lefuba li ka thibeloa joang naha ka bophara. Monongoaha Lekala la Bophelo le ikakhetse ka setotsoana haholo ho bona hore ho fanoa ka litšebeletso ho batho ba li hlokang, haholo-holo banna, bana, basebetsi ba lifemeng, ba bile ba ntse ba sebelisa litsi tsa bo hloma o hlomolle ka hare ho naha, hore batho ba tsebe ho fumana thuso eo ba e hlokang ka nako eohle. “Muso o tlo sheba ka thata hore o lisa meoloane eo re ipehetseng eona re le Lekala ea ho thibela HIV le AIDS. Ke

boitlamo ba rona re le Lekala ho bona hore ka selemo sa 2030 lefu lena ha le eo ka hare ho naha, e ntse e le hona ho ipapisa le litaba tsa mongoaha kholo (SDGs),” a rialo Kabi. Lefu la HIV le AIDS ho kenyeletsa le lefuba le bonahala hona joale le ikakhetse ka boima ka hare ho naha. Ba bang ba batho ba nang le oona mafu ana ba lahlehetsoe ke bophelo, ha ba bang ba iphapanyetsa ho ea litsing tsa kokelo hoo motho a fihlang moo bophelo ba hae bo se bo le tsietsing, a se a bilea khannoa ka keribae.


Mosotho 3 Litaba

Manataha la 28 Motšeanong, 2018

Balisana ba tlo amohela libuka tsa lipale tsa bona LERATO BUTHELEZI ROMA - Baithuti ba etsang lengolo la Masters in Eduction, ba tla ea nehelana ka libuka tsa lipalekhutšoe tsa balisana ba kenang sekolo sa bosiu Semonkong, seo lebitso la sona e leng Good Shepherd. Balisana batla fuoa libuka tse 28 tseo kakaretso ea chelete e li entseng e leng M3556.00. Mosotho puisanong le ea ikarabellang litabeng tseo, ebile e le moithuti oa sekolo sa NUL, Monghali Malefetsane Khumalo, o itse hore ebe ba qetelletse ba fihletse hore libuka tsena li hatisitsoe, ha e’a ka ea eba mosebetsi o bonolo kaha baithuti ba ile ba lokela hore ba ikotle lipokotho hore buka ena e qetelle Ii hatisitsoe. “Rona re le baithuti re ile ra nka leeto ho leba hona moo Semonkong ka la robong khoeling ea Tlhakubele monongoaha, moo re fihlileng ra kopana le bona nakong ea mantsiboea eo ba tlang sekolong ka eona, ra nt’o bua le bona le ho ba botsa litaba tse ling tse ba amang,” a rialo Khumalo. A tsoela pele hore tse ling tsa litaba tseo ba ileng ba ithuta tsona ke hore batho bao ba na le litoro ka maphelo a bona. A re ba bang ba bona ba ileMAY ba hlalosa hore ke PUBLIC EYE 25, 2018

Balisana sekolong baruti likerekeng tsa bona, empa bothata bo boholo ene ele hore ha ba tsebe ho balla phutheho kapa hona ho ngola, keha ba tla khetha ho tla sekolong, molemong oa hore le bona bake ba fetise palo ka har’a liphutheho. Ba bang bona o re ba hlalosa hore ke barui ba liphoofolo joale bothata ene e leha motho a tlo reka

ebe ba sitoa ho tseba na motho eo o fetse a fane ka chelete ea lokelang ho reka phoofolo e joalo, ntle le moo bana ba rekisang liphoofolo bona ba re ba ne ba tšoaea palo ea liphoofolo ka majoe. “Buka ena le lipale tse monate haholo, hobane e bua ka bona, ebile hape e kentse le litšoantšo tsa bona. Re na le tšepo e& tehileng hore

Workplace Careers

KINGDOM OF LESOTHO

e tlo ba natefela haholo. Ha rea tseba ho bua le bona kaofela kaha ba bang ba ne ba le sieo mohla letsatsi leo, ba tsoile ka mabaka a mangata a mosebetsi oa bona, empa re ile ra atleha ho bua le ba 21, ha bona kaofela ba le 50 ho ea holimo ka palo,” ke Khumalo eo, a hlalosa. A phethela litaba tsa hae ka

hore balisana bana ke batho ba fapaneng ka lilemo, empa bongata ba bona ho bonahala ele batho ba nang le litoro kaha ba bang ba bona ba batla hoba oona matichere kapa baoki. Libuka tsena ho tla nehelanoa ka tsona ka la peli Phuptjane hona sekolong seo sa Good Shepherd 5 Semonkong.

KINGDOM OF LESOTHO

Public Procurement and Advisory Division Ministry of Finance Re-Registration of Vendors The Public Procurement and Advisory Division of the Ministry of Finance is going through a process of cleaning the vendor database, where a unique identity number is to be created for each vendor.

Public Procurement and Advisory Division Ministry of Finance Nchafatso ea Ngoliso ea Likhoebo Ofisi ea Public Procurement and Advisory Division, Lekaleng la Lichelete e mothating oa ho hloekisa lethathamo la bahoebi, moo ho tlo fanoa ka nomoro e ikhethileng bakeng sa mohoebi ka mong.

All vendors that have already registered for SP numbers are hereby notified to come and re-register their business with the Government of Lesotho.

Ho tsebisoa bahoebi bohle ho tla nchafatsa ngoliso ea likhoebo tsa bona le ‘muso. Liforomo tsa ngoliso li fumaneha Lekaleng la Lichelete, offising ea PPAD, phapusing ea 3016, mokatong oa boraro (3rd floor).

Registration forms are available at the Ministry of Finance, PPAD Department, Room 3016 on the 3rd Floor.

Ho bahoebi ba kantle ho setereke sa Maseru, liforomo tsa ngoliso li tla fumaneha li ofising tsa ‘Musi oa Setereke (DA’s Office).

Vendors outside Maseru can obtain the forms at the District Administrator’s Office. The registration forms are also available online at the following websites: www.gov.ls and www.finance.gov.ls Vendors will need to provide certified copies from source of the following documents: 1. Valid Trader’s License; 2. Valid Tax Clearance Certificate; and 3. Bank Confirmation Letter

Bahoebi ha ba se ba tlatsitse liforomo tseo, ba ka li siea hona moo liofising tsa Bangoli ba litereke moo ofisi ea PPAD e tlang ho li lata teng kapa ba itlisetsa tsona Maseru ofising ea PPAD. Liforomo li ka fumaneha hape ho marang-rang: www.gov.ls le www.finance.gov.ls.

Registration forms can be returned to the PPAD Department, Room 3016 at the Ministry of Finance; at the District Administrator’s Office; or at the following email address ppad.finance@gov.ls.

Bahoebi ba lokela ho tla le likopi (copies) tse hlapant’sitsoeng moo ba li fumaneng teng, kapa ba ka romela liforomo ka marang-rang ho: ppad.finance@gov.ls; ‘me litokomane tse hlokahalang ke tse latelang: 1. Lengolo la khoebo (Valid Trader’s License); 2. Lengolo la ho patala lekhetho (Valid Tax Clearance Certificate); le 3. Bopaki ba Banka (Bank Confirmation Letter).

The re-registration process will start on the 1st June until the 29th June 2018. New registrations are not affected.

Tsébetso ena ea ngoliso bocha e lebeletsoe ho qala ka la 01 ho fihlela 29 Phuptjoane 2018. Bahoebi ba qalang ho ngolisa, tsebiso ena ha e ba ame.


Mosotho Litaba

Mantaha la 28 Motšeanong, 2018

4

Maratha a Lilepe Ka Lerato Buthelezi

Ba ntseng ba bona linako ba tlo keteka MASSERU - Kajeno ke ketekelo ea letsatsi la banana le basali ba ntseng ba bona linako tsa bona tsa sesali. Letsatsi lena le tšoauoa hobane ho hlokomelehile hore batho ba hlokang meqato hangata ha ba ile linakong ba ea ipata, ‘me ba qetelle ba lahlahetsoe haholo maphelong a bona, ekaba thuto, mesebetsing le likaroloaneng tse ngata tsa bophelo. Lona le tšoaretsoe sekolong sa mathomo sa Senekane Sefikeng Berea.

Basali ba tšoela monna ka mathe MASERU - Basali ba Basotho ho kenyeletsa le karoloana ea banna ba eme ka maoto ho tšoela ka sehlethela sa mathe monna oa Afrika Boroa ea ileng a bonahala a pepesa litaba tsa thobalano le moroetsana oa Lesotho, bare monna eo o lokela ho nkeloa likhato tsa molao, kaha ho utloahala e le e mong oa ba koetelang banana hamora’o a batle chelete ho batsoali ba bona.

Ba beheletsoeng ka thoko LRA ba khutlela mosebetsing MASERU - Basebetsi ba Setsi sa Pokello ea Lekhetho Lesotho ba bahlano ba ileng ba behelloa ka thoko ho mosebetsi hobane ho ntse ho shoejoa litaba tse amanang le tšebetso ea bona, Lekhotla le ile la laela hore ba busetsoe mosebetsing hang hang.

Letšeng e fumane taemane e ‘ngoe MOKHOTLONG - Morafo oa Letšeng o fumane taemane e ‘ngoe ea boleng ba 115 carats. Morafo ona monongoaha o bonahala o ntša litaemane tse manoni haholo hoba esale selemo se qala o ntse o fumana lijoabelahali tsa majoe tse tonetsoeng mahlo ke bareki ba baholo ba lefaatše ba mabenyane. Ho fihlela hona joale morafo o ntse o ena le linoko tse 70, ha ‘muso ona le tse 30. BAKENG LA LITABA News Editor: Sechaba Matatiele Mohala: +266 6242 1414 Fax: +266 2231 0614 Imeile: editor@mosotho.co.ls BAKENG LA LIPAPATSO: Imeile: adverts@mosotho.co.ls P.O. Box 14129, House No. 14A3, Corner Princess Margaret / Mabile roads, Old Europa, Maseru – LESOTHO. BAKENG SA HO FUMANA KORANTA: Premium Logistics Mohala: +266 2833 2121 Imeile: distribution@plogistics.co.ls

Mosali o utsoa thepa ea sekolo NAPO LEKHOOANA BOTHA-BOTHE – Lekhotla la ’Maseterata Hlotse le file mosali ho hlola chankaneng lilemo tse hlano kapa ho itefella M5 000, ka ho utsoetsa sekolo libuka tsa boleng ba M12, 980. Sena se tla kamor’a hore ‘Mateboho Mohale (39) oa Qoaling a ipolele molato oa bosholu bona, boo a bo entseng sekolong se phahameng sa Likileng. Mochochisi ‘Malefa Malefane h’a fana ka mohlaka mabapi le sena, o re Lepolesa Senauoane ea sebetsang Sepoleseng sa ButhaBuathe o ne a tla bontša hore o fumane tlaleho ea bosholu bo entsoeng sekolong sa Likileng ka la 19 Motšehanong. Mochochisi o re tlaleho e ne e etsoa ke paki ea pele nyeoeng ena e leng ’Matabola Malothoane (40), eena e le mosuoe-hlooho sekolong seo. O re Malefane o ne a tla supa hore paki ea pele e hlalosa ba ile ba fumana tse ling tsa libuka li nyametse sekolong moo. A re sepolesa se ile sa qalella ho etsa liphuputso tsa sona, ’me ka la 23 Motšehanong ba ile ba fumana monyenyetsi oa ba supa ho ’melaelloa. O re kamor’a moo litho tse peli tsa sepolesa eleng Malefane le Litšilo ba ile ba leba moo moqosuoa a lulang teng. O re ba fihla ba ipolela ho moqosuoa ka se ba tlisitseng ho eena.

Lithunya li qeta batho masimong

Mochochisi a re litho tseo tsa sepolesa li ile tsa kopa tlhaloso ho moqosuoa. Moqosuoa ka boithaopo a ntša teranka e putsoa le k’habinete e sootho tse tšetseng libuka. A re moqosuoa morao ho moo o ile a itlhalosa hore o nkile lithepa tseo ntle le tumello ea sekolo. O re ke moo moqosuoa a ileng a nkeloa sepoleseng, ’moqosuoa o

ile a ntša libuka tse 78 tse baloang (text books), moo tse ling li nang le setempe sa sekolo. O re ke ka lebaka leo, paki ea pele e ile ea atleha ho li tseba hore ke tsa sekolo sa hae. A re paki ea tiisa hore hase ka tumello ea hae moqosuoa a ileng a nka libuka tseo. Moqosuoa ha etsa thapeli kapele ho lekhotla o itse o kopa

lekhotla le mo ahlole ka mohau kaha ke mosali a phelisang bana ba babeli ba lilemo tse 12 le 5. A re o phela ka ho fumana mesebetsi ea nakoana, ebile hajoale o ntse a tšoere oa ho ruta sekolong sa likonyana. ’Maseterata Tseko Poleli h’a fana ka kahlolo a re moqosuoa o lokeloa ke kotlo e boima kaha ketso eo ea hae e senya thuto ea bana.

LERATO BUTHELEZI

fumane pere ea hae e ntse e fula tšimong oa bona. Babelaelloa ba tla hlaha kapel’a lekhotla hang ha liphuphutso li pethetsoe. Ho sale joalo Morena oa Leribe Pitseng o ile a lleloa ke tšepe kamor’a hore a thunye monna moholo ea lilemo li 55 oa hona motseng moo. Ho ea ka lipatlisiso tsa sepolesa, se sibolotse hore liphoofolo tsa lehlatsipa li ile tsa fumanoa li ntse li fula moo ho behiloeng ka la 21 ‘Mesa. Eka morena o ile a kopa

monna moholo hore o lokela ho lefella liphofolo tseo tsa hae, ke moo ba ileng ba qhoelisana ka mantsoe ho fihlela morena a ntša letsopa la kapa. Morena o bile a lleloa ke litšepe ha monna moholo eena a ile a potlakisetsoa sepetlele Motebang Leribe. Morena o ile a lokolloa ka lebaka la hore ke motho ea nang le mosebetsi o mongata oa ho thusa sechaba, ’me tebello ke hore o tl’aba teng khotla nakong eo litaba tseo li buoang.

MOKHOTLONG - Banna ba babeli ho kenyeletsa le mosali ba tla hlaha ka pel’a Lekhotla la ‘Maseterata Mokhotlong, ba tobane le qoso ea teko ea polao ea monna ea lilemo li 18 oa KomaKoma Mokhotlong. Ho utloahala ha boraro bona, ka bo-mong, ka kopanelo ea sepheo le morero, bo ile ba thunya monna enoa ea ntseng a le kokelong, kamor’a hore ba

Monna le mosali ba ikhapela bana NAPO LEKHOOANA MATUKENG – Bana ba babeli ba fetohileng likhutsana ’m’a bona a ntse a phela, ba inketsoe ke monna le mosali oa hae Motjoka Raselemeng le ’Mamotlatsi Raselemeng ka le reng ba khathetse ke ho bona masisa-pelo. ’Mamotlatsi oa Matukeng Maseru o hlalositse hore haho bana ba otlang pelo ho feta bao ba lilemong tse supa le tse ’ne, bobeli e le bashanyana bao a itseng ’m’a bona o letse a ba siile nyele le masiu. “Re lekile re le ba bang ba

basali ba motse ona ho bua le ’Mapoloko, ho mo hlokomelisa hore na o hlokomela joang hore a sie bana a ea moo re sa tsebeng, a fetola bana bao likhutsoana empa eena a phela,” ke Raselemeng eo. O tsoetse pele ho supa hore ntat’a bona o na hlokahale ka selemo sa 2014, nakong eo a neng a sa tsoa haha ntlo ea mokhoro eo bana bao ba lulang moo ba le bang nako eohle ba le baputsoa ba lapile. “Bana bano ba lula mokhorong ono ba sena seo ba se jang, ha ba kene sekolo, ’m’a bona o ba sia nako eohle, ’me ke sa

itlhaba kea ba nka ke tla ba thusa kamoo ke tla khona ba le haka mona. “Ke khathetse ke ho bona mahlomola-pelo a tjena ka bana,” ho rialo Raselemeng a tsoela pele hore ba habo bana bao ba tla ba lata ho eena haeba le teng ba ba hloka. O re eena le monna oa hae ea bileng pelo-nolo ho amohela bana bao, ba etsa sena nakong eo basali ba bang ba motse ba leng mothating oa ho tla lalla ’Mapoloko ho tla mo khalemela kapa ba mo tšoarise ke ketso tseo a li etsang.

Raselemeng oa monna o itse ba ne ba lokela hoba pelo e mongobo ho nka bana bao hona le hore ba lule ba phela ntlong e joalo hoba le ho pateloa hoa bona ho k’aba bobebe. Ba bang ba sechaba sa motse ba boletse ha ketso ena e le ea Sesotho se bolelang hore bana ke ba motse, ‘me ba ne ba keke ba tlohella masisa-pelo ao ho tsoelapele. Ba boetse ba supa hore ebang ba ne b aka emela hore ho sebetsoe ka sejoale-joale sa melao ea sekhooa tiehiso e ne e tl’ba e kholo ha ho ntse ho mpefala maphelong a bana, ke ka hon aba boneng ho le molemo hore tsa molao li tle li latele ba se ba nkile qeto ho pholosa maseea.


Mosotho 5 PUBLIC EYE Litaba MAY 25 2018

Manataha la 28 Motšeanong, 2018

Workplace&Careers

6

Baruti le Bo-nkhekhe ba tseka balumeli LHDA e ha eso patale mahlatsipa a mang KABELO MASOABI

tsoela pele. khale ha moporesitente oa teng a Athe puisanong le Mofumahali ne a leleka likereke tsa melata tse LERIBE – Ke taba e makatsang ’Mammatli Sekoali, oa Ha ’Mathata, kabang 6000 a re li siea sechaba morao ona ho utloa baruti le se mo makatsang ke hore bongata sa hae se sotlehile kaha ke tsa Civil Society Engagement towards Fostering lingaka tsa moetlo ba tsoileOrganisations letšolo ba lingaka tsa moetlo le likereke bohata. Ha ho ka moo Mosotho ho ipolela le ho ekathe batho ho tla tse hlalositsoeng, li etelloa pele ke Rule of Law and Accountability in Lesotho a ka thehang kereke Nigeria litšebeletsong tsa bona ba iphafa melata e tsoang Afrika e holimo, kapa naheng e’ngoe e be e’a tuma ka makhabane. haholo ea linaha tsa Afrika e hobane batho ba rata hoLEADER bolelloaIN REPRODUCTIVE HEALTH AND POPULATION AND DEVELOPMENT OF REFERENCE Taba ena e hlahisoa ke MonghaliTERMS bophirimela, e leng se etsang ka mehlolo eo melata e boneng Bethuele Folatsane, ea of Human hore a Rights ipotse and horeWomen na ha ho sa na ka eona. Diagnostic StudyoaonKolojane, the Trends Rights Statusmonyetla in Lesotho oa khoebo Post Title: HIV and AIDS Programme Officer reng ke thohako hore e be likereke baetsalibe le bakuli linaheng tsa Likereke tsena li fetohile sentene Letamo la Katse Level: NOB li se li fetotsoe mapatlelo a khoebo bona. sa litsotsi tse thetsang sechaba,” o 1. Background and Context Fixed Term LERATO BUTHELEZI litokelo tsa manthla tsa botho. moo lipapatsong tsa tsona ho “U tla utloa motho oa molata a hlokomelisa joalo. Contract type: The Lesotho Council of NGO’s is an umbrella body for civil society organisations in Lesotho. The organisation was established with the bileng ho rekisoang linthoana, eme seterateng a bua ka sebuelaO re ho teng likereke tse hlileng “Ho fihlela hona joale ho Duration: 1 year (Renewable) purpose of providing the supportive services to the NGO community through networking, leadership, information dissemination, joaloka metsi ao hothoeng a hole a phafa eo a mo bitsang li theheloang ho pheha chelete le MASERU Morero oa Metsi a bonahala hose seo Morero o seng Duty station: UNFPA Country Office, Maseru capacity building, coordination, advocacy and lobbying, and representation when dealing with the international community and hlohonolofalitsoe. moporofeta oa hae joale atowards hohela baLaw tsona Lihlaba tsa Lesotho o ntse o so o se entse se neng se boletsoe government. LCN is implementing a project titled Civil Society Organisations Engagement Fosteringbaruti the Rule of and o tla hl’o ba bone ka O re litabaintse buuang ke baruti, bathoUnion. ho ea kerekeng ea bona, ho pepesa likatleho tsa bona hohle qete ho lefa ba bang ba batho Background: Accountability Lesotho with support from the European The project aims at fostering public institutions and leaders ke Monamoli ho kenyeletsa le haholo ba likereke bakeng sa ho etsetsoa mehlolo. mona empa balateli ba bona ba ba UNFPA is looking to recruitbaanileng HIV andba AIDS Programme Officer. The incumbent hore will undertake thetsela following main tasks: accountability to ensuretsa thatBokreste, the rule of lawtse and democratic principles are enhanced and maintained in Lesotho. angoa ke morero ba etse e lebang Ha hlomang litente hohle ka har’a Melata e ipitsang lingaka tsa moetlo sala ba lapile. mokhahlelong oa pele. Ratau, Ha Mosalla, Ha Tsolo le ho 2. Purpose of the assignment Main Tasks and Responsibilities: naha, ke tse hohelang balumeli ka le eona e fana ka lipampitšana tse “Joale tsena tsa melata li nqaka Tsena sibollotsoe ke the UNAIDS division qetela hosupport lefa batho ba phelang The purpose of tse this assignment is to engage one competitive registered consultancy to conduct a diagnostic on the following: line with UNFPA’s substantive andlimandated role under of labor, programmes to accelerate litšebeletso bolelisang mehlolo hlalosang litaba tse tšoanang hohle study hofeta hobane ha § keIns’o utloe Monghali Lenka Thamae ho tsoa tikolohong ea Mojakhomo bao HIV prevention and reduce sexual transmission of HIV. 1. Human Rights Trends in Lesotho eo ba ka e etsetsang batho joaloka mona,” a bolela joalo. ho eba le Mosotho ea ipitsang 2. Policy and legal framework geared towards women rights § Support national implementing partners to develop effective linkages, integration and mainstreaming of HIV within Mokhatlong ba batho ba angoeng litsiane tsa bona li neng li ntse li ho folisa ba kulang, ho leleka O re ’nete e salang ke hore moporofeta ea thehileng kereke 3. Human Rights Treaties and Conventions Lesotho has signed and levels of reporting- highlight those that have been signed with Sexual reproductive health.ea matamo Lesotho ke khaho le morao,” a rialo Lenka. boloi, ho fumanela batho manyalo, lingaka esale li ntse li lefisa linaheng tseo tse Afrikabroader e holimo. reservations § Support project outputs. Monitor project disbursements, (SOLD). for timely and efficient delivery of project Litaba tsa mahlatsipa a mesebetsi le borui, e leng lintho litšebeletso tsa tsona leha tsa “Baruti ba Basotho ba ’nile ba implementation 4. Treaties and conventions that Lesotho has domesticated expenditures and progress. tseo ba reng li matleng a bona, ba Sesotho e ne e se ‘ngoan’a phakoe leka ho theha likereke hona mona Ha a etsa mohlala, Mabusetsa morero li bonahala li le ngata 5. Indicate capacity of different stakeholders such as Public Institutions, Leaders and non-state actors to respond to democracy and and participate as a resource person in advocacy meetings, round-tables, training workshops and other HIV/AIDS bile ba ipitsa senna o ipolela’ empa e makatsang, Afrika Boroa empa§ Organise ba hloloa o supile hore Monghali haholo, har’a bona hona le ea human rightsbaporofeta. violations in Lesotho meetings. lehlakoreng leng,strategies ena kethere from. ebile e le thohoako mahlong hobane ha o se letsoalloa la linaha Sekhebetlela Mojakhomo, e 6.Ka Propose Human Rightsle Advocacy neng a hlalose eena e le hona a § Review, analyse and provide technical input on related policies and strategies on prevention of HIV. mehlolo eo a reng a Molimo, ke ea likereke tseo tseo, ho bonahala ho eba thata le e mong Interested consultancy firmsmehleng should submitena, their Technical Proposal indicating: ileng abyangoa ke fuoang matšeliso kamorao ho § Carry out any other duties as may beea requested the Representative. Conceptualisation the task ba• lahlang litaola,of bo-rankhekhe, thahasello ea tsona e leng ho ho saloa morao ke lichaba tseo. Morero, ho fihlela hona joale ha lilemo tse 20, ele khale a ntse a Methodological le •bona ba ikeme lepaketla ba fumana koleke e ngata ka ho Taba eo e ka sebetsaJobha eba e le Requirements a eso fumantšoe litsiane tsa hae li mathela empa li bonahala li sa • Expected bontša ba eresult etsa leha bona ho se thaotha balumeli le ho ba rekisetsa boemong ba baruti ba• romelloang Academic requirements: Master’s degree or equivalent inaPublic Health, Medicine, joalokaha Monamoli a ne entse tsoe. Sociology, Anthropology, Education, • A detailed Budget on a separate envelop moo ba ikamahanyang le tumelo lihlahisoa tsa tsona. e le boromuoa ba boemoHealth, bo holimo Economics, Epidemiology, Behavioural Studies, Communication and other related fields. same can be accessed at following links khothaletso e joalo ka selemo sa level inHar’a tse ling tsahealth litletlebo eaTheBokreste, ba qoqa le balimo Mosotho ha e nonya Mobishopo (missionaries) joaloka bararo • Atba least 5-7years professional experience at the national or international implementing public programs. www.lcn.org.ls 2006. tsa bona ke hore matšeliso ana baShould bona. Monaheng Sekese, oa Assemblies ba ileng ba theha makalana a you not hear from us by 22nd June consider your application unsuccessful and LCN deserves the right to select a suitable HOW TOmona APPLY:ka Thamae a supa hore tsena a bona ebe a bophelo bohle “Litaba tsena li ee li siee of God, maikutlo tabeng ena, o likereke tsa bona Lesotho consultancy. Interested submit tse the application with a covering letter, CV, certified copies ofacertificates, ke litaba ling tsa liphuphutso kaha masimo bona aneaddressed a tlo to balumeli ana- June ka bobeli bontšitse eaaddresses linaha tsa bo 1833,” Ke Mobishopo eo. candidates should Submissionho duemafapha date is Tuesday 12th, on or before 1600hrsha onmebuso the following Operations Manager, UNFPA Office UN Road 103, email address:lesotho.office@unfpa.org on or before 12 :00 noon on le 31st ba ferekane ke ka hona o bonang Afrika e Extension tlaase, ho kenyeletsa le A re le hona boemong boo tseo ba ileng ba li fumana, ‘me ba phelisa nako e telele bona Hoohlo May 2018. House No. 544 Basotho ba bang e le Bakreste ba Lesotho, e lokollotse ’mele haholo boromuoa bo joalo bo fa matsoalloa bana ba Sekebetlela ba ntse a litloholo le litloholoana, empa For further details on this position please visit our websit at: 100, Lesotho bileng ba hlabelang balimo empa ho Maseru lumella melata ho ithuhisa ka a linaha tseo ba thehang ho tsona, isoa holimo le tlaase ha ba ntse taba eo e ile ea bonahala e ba and lesotho.unfpa.org. Southern Africa bibele ea Testamente e ncha eo ba sechaba. marapo a ho etella https://www.facebook.com.unfpa.lesotho pele likereke ba batla litsiane tsena tsa bo hlola kaha morero oona o fana ka Telephone (+266) 22317205/ 22325798 e balang e le khahlanong le seo,” o admin@lcn.org.ls/ “Naheng ea Rwanda ha se tseo. E-mail: lebohang.leeu@lcn.org.ls bona.will A be recontacted. hona ke khatikelo ea matšeliso lilemo tse 50 feela. Only shortlisted candidates

VACANCY ANNOUNCEMENT

KINGDOM OF LESOTHO

KINGDOM OF LESOTHO

TERMS OF REFERENCE FOR TRAINING OF SOCIO-ECONOMIC UNIT STAFFMINISTRY OF FORESTRY, RANGE & SOIL CONSERVATION UNDP LESOTHO Type of Contract Commencement Date Time commitment Deadline Location/duty station Project

:Contract For Professional Services :July 2018 :4 Months – July to October 2018 :05 June 2018 :Maseru, Lesotho with frequent visits to project sites :REDUCING VULNERABILITY FROM CLIMATE CHANGE IN THE FOOTHILLS, LOWLANDS AND THE LOWER SENQU RIVER BASIN PROJECT

Background UNDP is the UN’s global development network, advocating for change and connecting countries to knowledge, experience and resources to help people build a better life. It works with individual countries on their own solutions to global and national development challenges. UNDP Lesotho supports Lesotho’s development priorities laid out in the National Strategic Development Plan and through that, the achievement of the SDGs. The focus areas of the UNDP Country Programme are Democratic Governance; Environment and Energy; Poverty Reduction and Economic Growth, with Gender Mainstreaming and HIV/AIDS as crosscutting areas. The Government of Lesotho (GOL) in collaboration with UNDP developed a project titled “Reducing Vulnerability from Climate Change in the Foothills, Lowlands and the Lower Senqu River Basin”. This is a 5-year project funded under Global Environment Facility (GEF) and is aimed at increasing ecosystem resilience to climate change in the southern parts of Lesotho. Therefore, UNDP invites interested national companies with expertise in Performing capacity assessments, Development of Training Plans and Performance of training in Planning, Monitoring & Evaluation as well as training in the performance of Cost Benefit Analysis on Land Rehabilitation Interventions to submit their proposals for carrying out an assessment for above mentioned project. For full details and detailed Terms of Reference for this advertisement please go to local UNDP website: http://procurement-notices.undp.org/view_notice.cfm?notice_id=46644

TERMS OF REFERENCE FOR NATIONAL COMMUNICATION EXPERT Type of Contract Contract Duration Target Start Date Deadline Project Title

:Individual Contract - National Consultant :June – October 2018 :June 2018 :06 June 2018 :Development of Cornerstone Public Policies and Institutional Capacities to acceleration Sustainable Energy for All (SE4All) Progress.

Background The Government of Lesotho and UNDP Country Office are implementing a five year (2016 — 2021) GEFfinanced project “Development of Cornerstone Public Policies and Institutional Capacities to accelerate Sustainable Energy for All (SE4A11) Progress”. The objective of the project is to catalyse investments in renewable energy-based mini-grids and Energy Centres to reduce greenhouse gas (GHG) emissions and contribute to the achievement of Lesotho’s Vision 2020 and SE4All goals. The project proposes to put in place an enabling environment for the development of renewable energy systems and a suitable business model and financial instruments for their viability and replication. This objective will be achieved through the participation of the private sector working hand in hand with village communities in the 5 districts of Mokhotlong, Thaba Tseka, Mohale’s Hoek, Quthing and Qacha’s Nek. Project outcomes are as follows: 1. Development of cornerstone SE4All Policies and Strategies to facilitate investment in renewable energybased mini-grids. 2. Improved capacity of energy stakeholders and government officials for decentralized clean energy planning and decision-making on the basis of quality energy data. 3. Successful establishment of a village-based energy service delivery model for replication nationally 4. Outreach programme and dissemination of project experience/best practices/lessons learned for replication nationally and throughout the region. The SE4All project requires the services of a consultant to develop a National Communication Strategy (NCS) to implement outreach and promotional activities for the SE4All Project, targeting both domestic and international project developers, including sensitization of communities in the five selected districts. For detailed Terms of Reference for this advertisement please go to: http://procurement-notices.undp.org/view_notice.cfm?notice_id=46642


Mosotho Khoebo Litaba

Mantaha la 28 Motšeanong, 2018

6

'Malikeletso Marang-rang a re hlokisa Khotso Ke monna ea seng a le lilemo li ngata haholo, ke ile ka utloa le ho makala ha Mofumahali oaka a mpolella hore hona le batho ba ntseng ba bua kanna marang rang a facebook, eka motho enoa ore na ke tla tlisa chelete ea maleiri le lebese neng, ke utloile e le litaba tse makatsang, ha ke motho oa mafereho hohang hona joale, hoja litaba tsena li hlahileng lilemong tse 10 tse fetileng kene ke tla lumela hore e kanna eaba ho joalo. Ha rese re batla mongoli oa litaba re fumana hore o butse marang rang ana ka mabitso a fosahetseng. Esale taba ena e hlaha mofumahali oaka ha ana khotso ke lekile ho mohlalosetsa hore ha hona motho eo ke nang le ngoana le eena empa o bonahala a sa utluisise. Ke lula pelo eaka e le bohloko ka linako tsohle le lapeng haka ha kesa batla ho ea ho hang. T. Mokhele Quthing Karabo Mofumahali oa hao h’a etse phoso ea ho o koatela, hobane matsatsing ana banna ba etsa basali ntho tse bohloko, empa le uena haeba o motho oa thethana o lokela hore o ke o e tlohelle hanyenyane hobane e tla o senyetsa lelapa. Monna o re ngoana hase oa hae Molekane oaka o re ngoana eo ke nang le eena oa boraro hase oa hae, eena ha a hopole ho ena le letsatsi leo a kileng a nketsetsa ngoana ka lona. O re o’a tseba ke utloana le motho e mong mosebetsing. Ke utloa litaba tsena kaofela ha tsona li nkutloisa bohloko hobane ha hona motho eo ke utloanang le eena empa feela a batla ho qala litaba kapa hona le motho ea utloanang le eena, joale o pata bobe ba hae ka nna hobane ke motho ea sa tsoafeng ho tsamaea matsatsi tsatsi ke sa tsebe moo a leng hona teng. Ebe nka etsa joang? Ke siee bana baa ke tsamaee le e monyenyane feela, ke ferekane habohloko. Q. Nosi Maseru Karabo Banna ba bangata nakong eo ba qalang botoutu hangata ba bua eona mehlolo ena ea hore bana hase ba bona. Uena na o ile oa bitsa lelapa hore le ke le tlo o makalisa joale motho o hana ngoana oa hae? Haeba o ile oa etsa joalo empa o ntse a hlotse uena o lokela ho nka likhato tse kenyeletsang eona thlahlobo ea mali, hape o ka kopa boeletsi mafapheng a likamano tsa sechaba hore na ha ho le tjena o lokela ho tsoa le kae. Seo ke ithutileng sona ke hore lerato malapeng a mangata le felile hose ho setse lenyalo feela le uena mosali o lokela hore o ipehe hantle, molemong oa bophelo ba hao le ba bana ba hao, hobane ho timela hoa hao ke ho timela hoa bona.

Sehou lenyalong NAPO LEKHOOANA LERIBE – Se seng sa sechaba se phelang metseng ea tikoloho ea ’Mate, Leribe, se ile sa tšoara mathata moketeng oa lenyalo ke mohlankana ea hlabileng sehou moo, a re monyaluoa ke kharebe ea hae. Moketeng oa lenyalo o bileng ka Moqebelo Motinyane, ea ileng a thijoa ke batho moketeng moo ka ho baka morusu, o hlalosa a sa tšelisehe ke sehloho seo monyaluoa a mo etselitseng sona. Ba bang ba banna le basali ba neng ba le moketeng oo oa lenyalo, ba ile ba thiba Motinyane ea neng a lla seboko a eme hekeng ea habo monyaluoa.

Motinyane o ne a lla joalo ka hanong a koma-koma a re ‘enoa ngoanana lenyalo la hae h’a le tlo mo tsamaela hantle’. H’a atameloa ke batho ho ’motsa bothata ba hae, eena o hlalosa monyaluoa e bile kharebe ea hae lilemo tse ’ne empa o makatsoa ke ho nyaloa hoa hae. Hang hoba a hlalose sena a hoelehelitse, sechaba se seng se ile sa mo seohela hampe-mpe ha se seng se ile sa mo nkela thokoana ho mo hlokomelisa bobe ba ketso ea hae. Ke moo ho ileng ho a hlokomeleha kamorao hore Motinyane o bile o tlasa tšusumetso ea mothamahane. Eare a phamoletsoe holimo ho mo baleisa sebakeng seo sa

mokete, eena a re, “Ke ntse ke tiisa Libakiso haho moo a tla ea teng. Eseng ka keko eo a nketselitseng eona,” o rialo a ntse a sehlabile hloohong. Poisanong ea Mosotho le abut’ia monyaluoa eo a kopileng mabitso la hae le la khaitseli ea hae a se hlalosoe. O tiisitse hore monyaluoa e bile kharebe ea Motinyane ea nako e telele. “Ho joalo, empa kea kholoa ke ngoahola ha ke tseba khaitseli ena eaka e se e na le mohlankana e mong ka kopanelo le eena Motinyane,” ke abuti eo. A tsoela pele ho supa hore nakong ea litlhophiso tsa lenyalo o ile a botsa khaitseli na o bolelletse Motinyane hore o a nyalo a.

Khaitseli ea re a mo lese ka eena. “Teng le rona rea tseba melemo eo Motinyane esale a ntse a e etsetsa khaitseli ena eaka e nyaloang. Leha ke sa rate taba eo a e entseng ea ho batla ho senya mokete ona. Re soabile haholo ho ba habo mohlankana ha re tsebe re ilo reng ho bona,” ke eena eo. O hlalosa ha Motinyane a entse ketso eo a tlamehang ho nkeloa bohato ba molao. A re haholo Motinyane eo e le tichere ho se seng sa likolo tse haufi moo. Ramotse Sebakeng seo Monghali Mapetla Mpana o ile a kopa taba eo e tle e seka-sekoe boleleleng ba beke ena. Mpana a kopa taba eo le libui tse tla bua lenyalong moo li se e ame. Teko ea ho kopana le ba habo monyali h’a e’aka atleha.

Motjatji o re teronko e bosula KABELO MASOABI HLOTSE – Tieho Motjatji oa Pitseng o re h’a khothaletse mang kapa mang ho kena tlolong ea molao ho latela bohloko ba ho ba lepantiti. Monna enoa ea seng a tihile, o sa tsoa qeta sekoebo sa kahlolo ea lilemo tse robeli a hoehla ntloanatšoana, kaha a ne a fumanoe a le molato oa ho beta ’me a ahloloa lilemo tse 15 ke ’Maseterata. Halofo ea kahlolo o e phonyohile ka ho fumantšoa ke Motlotlehi mohau oa parola. O re tšebeliso e mpe ea lithethefatsi, haholo matekoane le joala, ke tsona tse ka pele tse susumetsang batho, haholo bacha, ho etsa lintho tse bophoofolo tse sa amoeheleheng sechabeng. “Ke ithutile ha ke le ka moo hore bongata ba batšoaruoa ba banna ke ba li peto le lipolao tse hlahang ka tšohanyetso li susumetsoa ke ho lobokana hoa kelello ha motho a sebelisitse lithethefatsi. Ke ne be ke tsubile matekoane haholo h’a ke tla hlasela ngoan’a motho ke ba ke jela molato oo ka teronkong ke le lilemo li 22,” o hlalosa a bonahala a ikoahlaha. H’a bua ka ho pantita, o re leha teronko e le sebaka seo batšoaruoa ba hlabolloang ho sona, motho o phela joaloka phoofolo hobane o tsekisoa tokelo ea bolokolohi ba ho tsamaea hohle le ho ba ka har’a sechaba. Motjatji o re, “Moo o tšoana le phoofolo e ropiloeng e laeloang hore e etseng ka nako e feng. O fepuoa ka nako e laoloang le hore nako ea ho robala ha e taolong ea hao. Ka holimo ho tsohle, khatello ea maikutlo e ba boima haholo ha ba heno le metsoalle ba se ba sa tl’o o hloela hobane b’a khathala

Setsi sa tlhabollo ea batšoaruoa Maseru

Ke ithutile ha ke le ka moo hore bongata ba batšoaruoa ba banna ke ba li peto le lipolao tse hlahang ka tšohanyetso li susumetsoa ke ho lobokana hoa kelello ha motho a sebelisitse lithethefatsi. Ke ne be ke tsubile matekoane haholo h’a ke tla hlasela ngoan’a motho ke ba ke jela molato oo ka teronkong ke le lilemo li 22 le bona haholo ha ba phela sebakeng se hole,” o tsoela pele. “Mohla o tsoang ka moo o fumana bophelo bo o siile haholo o sokola le ho fumana mosebetsi. Ha ke lakaletse motho ho iphumana a le ka moo.” Qholotso e mo tobileng hajoale o e hlalosoa e le ea ho

se amoheloe ke karolo e’ngoe ea sechaba sa moo a phelang teng, kaha a hlokometse hore batho b’a mo khesa, b’a qoabika ha ba batle ho bonoa ba tsamaea le eena. Ka nako e’ngoe o re o ee a nahane ho ineha naha a l’o phela moo a sa tsejoeng hoba joale sekhobo se mo apere.

Molula-setulo oa mokhatlo oa batšoaruoa ba mehleng Monghali Mothobi Mothobi o ee a hlalose mathata a ’maloa ao ba kopanang le oona a kenyelletsang ho khesoa hoa batšoaruoa ba mehleng phumantšong ea mesebetsi le ho se amoheloe ke sechaba leha motho a se a lokile a fumantšitsoe tlhabollo. Har’a litlolo tsa molao tse atileng naheng ena peto ke e’ngoe e hlahelletseng ka mahetla hoo Tona-Kholo Dr. Motsoahae Thabane ka nako e’ngoe a ileng a bua khothaletso ea hore makhotla a matlafatse likahlolo, “Motho h’a fumanoa a bitile a faoloe,” a na a rialo. Thabane a boela a toboketsa hore teronko e se be sebaka se monate hore se tle se tšabise batho ho etsa botlokotsebe.


Lipapali

Manataha la 28 Motšeanong, 2018

Manataha la 28 Motšeanong, 2018

Mosotho

Mosotho 7 Litaba

IMEILE: newstip@mosotho.co.ls

Chitja o phahamisa folakha ea naha NAPO LEKHOOANA MASERU – Monna eo setumo sa hae se atileng ka nqa ea bochabela papaling ea mojao oa lipere, Monghali Malefetsane Chitja, o hlahile bobeling mojaong oa lipere o bileng Durban ka la 20 Motšehanong. Chitja o bolelletse Mosotho maobane hore litsela tsa hae li ile tsa buleha kamor’a hore e ’ngoe ea likhoebo tse tšelang mafura a likoloi e mo phallele M25 000, e le tšehetso ea ho itukisetsa ho ea kenela mojao oo. ’Me moo o tla a hapile M75 000. Chitja o re eena jo aloka sepalami sa lipere sa khale,

kamoo a itlhalositseng ka teng, o ne a tseba hore tšehetso ea chelete eo a neng e fumane e ne e sa tlo soabisa bafani empa e tlo ba etsa motlotlo le ho feta ke tšebetso ea hae e ntle. Mojao ona ho ea ka sepalami sena o ne o kenetsoe ke eena le bashanyana ba babeli ba koetlisitsoeng ke eena Chitja ho hlaha Lesotho. ’Me bona ha b’a sebetsa hantle, ea sebelitseng hantle ke eena ka ho hlaha bobeling mejaong e ’meli eo a ileng a e kenela letsatsing leo. O re ona ke mojao oa bone oo a o hapang ka ntle ho naha. “Mejao e mengata eo ke ileng ka e kenela e bile ke e hapa, ke

e tšoareloang kahar’a naha ka mona e bile ke sebelisa lipere tse fapaneng,” ho rialo Chitja. A re mojao ona o neng o le Durban ke lekhetlo la boraro a o kenela, empa e ’meli e fetileng ea hona Durban moo o ne a sa sebetsa hantle. O re lebaka la hose sebetse hantle moo o ne a na le pelaelo ea hore pere eo a neng a e sebelisa e ne e-so chokhe hantle. “Ke ile ka hla hlalosa pele ke ea mojaong oo hore haele moo ke ile ka thola tšehetso, menyetla e ea fokolo ea hore ke ne ke ka hloloa,” ke Chitja eo. O re, “Ke thabetse boemo bona boo ke tlang ke bo fumane hobane

mojao oo, re ne re o kenetse le bana ba basoeu (Makhooa), bao lipere tsa bona li jang hantle ho feta tsena tsa rona. Tse bileng li fumanang koetliso e ntle ka mokhoa o fetisisang.” A hlalosa hore athe haele bashanyana ba hae ba lipalami ba babeli h’a tšoha hohang kaha o bone hore ba na le bokhoni bo boholo. O re bona h’a ba hloloa hampe fela isao ba tl’a be ba lokile kaha eena a tl’a be ase a beile meja fatše. Mookameli oa Khoebo e ileng ea fana ka tšehetso monghali Phasumane Pokane, o re ba thabetse tlholo ea Chitja kaha e ba fa hore eke ke bona ba neng

ba kenetse mojao ’me ke bona ba hlotseng. “Ka ho etsa joalo re ntse re leka ho kenya letsoho ho holisa Basotho ba ratang lipapali. Rea tsotella. Ke se ntse ke ipiletsa le ho tse ling tsa likhoebo ho kenya letsoho le toma lipapaling ka ho fapana hoa tsona,” Pokane o rialo. Lipalami tse ngata tsa Basotho ekasitana le beng ba lipitsi tsa mabelo bae e ba hlolehe ho kenela mejao e meholo naheng ea boahelane le linaheng tsa mose ka lebaka la ho hloka tšehetso ‘me lipere tsa Lesotho tse tummeng li ee li bonahale li sa sebetse hantle mejaong eo ea mabopong a Natala ha li ile tsa leka lehlohonolo.


Boithabiso

Mosotho Litaba

8

Mantaha la 28 Motšeanong, 2018

Mosotho

Manataha la 28 Motšeanong, 2018

Semonkong e ikhantša ka bohahlauli

KUBUNG GUEST HOUSE AROUND NALELI CENTRE

Sebaka sa bohahlauli sa phororo ea 'Maletsunyane Semonkong KABELO MASOABI SEMONKONG – Ngoahola khoeli ea machaba ea bohahlauli, Loetse, e ile ea tšoauoa ka mokete o moholo sebakeng sa Semonkong tlas’a bohlophisi ba Koporasi ea Ntšetsopele ea bohahlauli (LTDC). Baahi sebakeng sena ba supa ha ketsahalo eo e pahamisitse moea oa tlhahiso ea tsa bohahlauli ekaba menyakoe le lipontšuoa tseo ba reng ba tla lipepesa nako eole ha bahahlauli ba fihla. “Morero ke ho bapatsa tlhahiso ea linthoana tsa bohahlauli tseo re iketsetsang ka matsoho a rona re fihlele bohahlauli ba moshoelella bakeng sa ntšetsopele ea sechaba,” ho rialo Mofumahali ’Mathatho Selaelo. Semonkong ke sebaka se ikhantšang ka phororo e oelang ho tse ling tse kholo ka

hofetisisa hloahloeng e boroa ea Afrika e bitsoang ’Maletsunyane. Nalane e hlalosa ha lebitso la Semonkong le tsoetsoe ke moholi o kang mosi o bang holim’a phororo eo ’me lentsoe semonkong le tsoa ho semoko. Sebaka sena se hlalosoa se holile ntlheng ea bochaba ’me sechaba nako le nako se hlophisa har’a tse ling mojao oa lipere tsa liponi le maeto a ho leba phororong ho tloha toropong ea Semonkong. Ntle le peiso ea lipere ho ka bohoa hape tlhahiso ea boea femeng le linonyana tsa mofuta o sa tloaelehang. Mocheso tikolohong ena, haholo lithabeng, o tlalehoa o sa fete likhato tse 28 ha serame se ka theohela ho tse katlaase ho leshome ’me lehloa le oa ka linako tsohle lithabeng tse akaretsang Thaba-Putsoa le Thaba-Ntšo tseo Semonkong e lutseng tlas’a matsatsa a tsona.

Security cameras installed around the place

Mathebekoane o mpolaile …ho rialo Porofesa Makhaseane KABELO MASOABI TEYATEYANENG – Mothehi oa Seeale-moea sa Molisa ea Molemo, Porofesa Phamotse Makhaseane, o re mookameli oa sona Selebalo ‘Ushaka’ Mathebekoane o mo bolaile ka ho itokolla mosebetsing. Mokaubere oa seboholi Mathebekoane eo e bileng karolo ea moifo o thehileng seea-le-moea seo ka 2014, o hlalosoa ha mathoasong a khoeli ena a nehelane ka lengolo ho mong’ahae, leo ka lona a lebohang mosebetsi, a bontša ha mafelong a eona khoeli ena a tla tsoa ka har’a bosebeletsi ba seea-le-moea se Teyateyaneng. Mong’ahae o re lengolo le ngotsoe ka bokhutšoane ’me ha le’a hlalosa mabaka a ho itokolla ntle le ho tsebisa feela hore eo o tlohela mosebetsi. “Ha ho likhohlano tseo ke li tsebang tse kileng tsa etsahala kapa ona makukuno ao nka reng ke ea a hopola a ka susumetsang hore Ntate Mathebekoane a itokolle. Lengolo lena ha le’a ’makatsa feela ebile le ntšositse. O mpolaile ka ho ntšiea ke bile ke sena litsebo tsa seea-le-moea. Ke ntse ke mo hloka leha ke ithutile hore ho na le mesebetsi ea hae ea seng a ntse a e etsa e kekeng ea mo lumella ho khutla hajoale,” Porofesa o hlaloselitse bamameli joalo ka Labone.

Maikutlo a hae ke hore haeba ho ne ho e-na le ‘matsetse a lokeloang ho ntšuoa, tebello e ne e le hore ba lule fatše le eena Mathebekoane ba shebisane hore ba ka a ntša joang ka tlung’. “Ke maketse ha ke se ke utloa ho thoe o ntse a bua seea-le-moeeng a phatlalatsa boitokollo ba hae empa re sa etsa tokiso ea puo e joalo ka har’a lenaneo. Le ha ho le joalo, tšebetso e kholo eo a reng o tla hopola Mathebekoane ka eona, ke ho koetlisa liboholi le ho tsamaisa seeale-moea ka tsela e lebisitseng ho holeng hoa sona ka potlako, kaha a bontšitse neo le litsebo tsa ho tataisa basebetsi le ho aha mananeo a ipabolang a seea-le-moea. Lehlakoreng la hae Mathebekoane o hlalositse ha a keke a kena ho hlaloseng mabaka a mo susumelitseng ho beha meja fatše hobane litaba tsa ho itokolla li lipakeng tsa hae le mohiri oa hae. Seboholi sena sa mehleng sa Moafrika FM ho tloha ka 2009 ho fihlela 2014, se boetse sa sitoa ho topisi ntlha potsong ea hore o tla sebetsa eng ho tloha hajoale, le hore na o tla boela a sebetsa seealemoeeng hape. “Hajoale ke sa il’o phomotsa kelello hae, ha ho letho le nkareng ke tl’o sebetsana le lona ntle leha ho ka hlaha ho hong,” a rialo puisanong le Mosotho maobane (Sontaha).

Rooms per night range from M350.00 to M550.00

Conference Hall

from M650.00

TEL: 6793 3221 / 5322 9429 E-MAIL: kubungguesthouse@gmail.com WEBSITE: www.kubungguesthouse.co.ls


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.