ENOTA PIKA ŠMARJE-SAP

pretečenimi kilometri gradimo kroge solidarnosti okoli planeta Zemlja (dolžina ekvatorja je 40.075 km). Priprava na tek solidarnosti pomeni, da se z otroki predhodno o tem pogovarjamo in pripravimo. Pogovarjamo se o problematiki podnebnih sprememb in o tem, kako to vpliva na življenje revnih otrok, predvsem v Afriki. Pogovarjamo se tudi o tem, kakšen je pravi odnos do hrane, pitne vode in kako ohranjati zdravo okolje.

3.7 OBOGATITVENE DEJAVNOSTI IZVEDBENEGA KURIKULUMA

Namenjene so dopolnjevanju potreb in interesov otrok in staršev ter bogatenju življenja in dela v oddelku. Izvajamo jih v času bivanja otrok v vrtcu v obliki delavnic, ogledov predstav, knjižnic, muzejev, izvajanja interesnih dejavnosti s področja umetnosti in športa. Načrtujejo in izvajajo jih strokovne delavke vrtca. O načrtovanem in izvedenem delu v določenem obdobju obveščajo starše na oglasnih deskah in roditeljskih sestankih, ter na pogovornih urah. Dodatni stroški, ki so vezani na izvajanje obogatitvenih dejavnosti (vstopnine, prevozi, karte …), niso zajeti v ekonomsko ceno vrtca.

3.8 NADSTANDARDNE DEJAVNOSTI IZVEDBENEGA KURIKULUMA

Nadstandardne dejavnosti izvajamo v obliki eno in večdnevnih bivanj izven kraja bivanja otrok (pomladni vrtec v naravi).

Program izvajamo v nadstandardnih pogojih z bolj ugodnim številom strokovnih delavcev in manjšim številom otrok.

Cena nadstandardne dejavnosti ni zajeta v ekonomsko ceno vrtca.

3.9 DODATNE DEJAVNOSTI

Dodatnih dejavnosti ne izvajamo v okviru Kurikula za vrtce, ampak glede na želje staršev in prostorske možnosti vrtca z zunanjimi izvajalci po programskem času vrtca (ples, tuj jezik, ritmična gimnastika, gledališki abonma).

4. PROGRAM VAROVANJA ZDRAVJA

Naloge s področja prehrane in zdravstveno-higienskega režima predstavljajo skupek prizadevanj vseh zaposlenih za zdrav stil življenja in so stalnica v življenju in delu vrtca.

4.1 PREHRAMBENI PROGRAM

Zdrava prehrana za predšolske otroke je zelo pomembna, saj je odraščanje obdobje intenzivnega fiziološkega, psihosocialnega in kognitivnega razvoja posameznika. Vodilo za načrtovanje zdrave prehrane so Smernice zdravega prehranjevanja v vzgojnoizobraževalnih ustanovah (Ministrstvo za zdravje, 2005):

C otrokom nudimo štiri obroke dnevno (zajtrk, sadno oziroma zelenjavno dopoldansko malico, kosilo, popoldansko malico); C jedilniki so usklajeni s priporočenimi energetskimi in hranilnimi vnosi; C pripravljeni obroki so sestavljeni iz priporočenih kombinacij različnih vrst živil; C prednost imajo sadje in zelenjava, kakovostni ogljikohidrati (npr. polnovredna žita in žitni izdelki), kakovostne beljakovine (npr. puste vrste mesa ter stročnice) ter kakovostne maščobe (npr. olivno, repično, bučno olje); C v obroke vključujemo eko živila - živila iz sheme kakovosti ter živila lokalnih dobaviteljev; C pri obrokih, še zlasti pa med obroki, ponudimo otrokom zadostne količine pijač, predvsem nesladkan čaj in zdravstveno ustrezno pitno vodo; C za uživanje obrokov je dovolj časa, obroki so ponujeni v okolju na način, ki vzbuja pozitiven odnos do prehranjevanja; C pri načrtovanju prehrane upoštevamo tudi želje otrok ter jih uskladimo s priporočili energetsko-hranilne in kakovostne sestave ter splošne zdravstvene ustreznosti ponujenih obrokov; C za otroke z različnimi obolenji ali z motnjami v presnovi pripravljamo na podlagi zdravniškega potrdila dietne obroke; C zaposleni v vrtcu smo vselej odgovorni, da je hrana, ki jo pripravljamo in strežemo otrokom, varna (delamo po smernicah dobre higienske prakse za kuhinje vrtcev (Skupnost vrtcev 2009)). C otrokom starostne skupine 1 – 2 let v prvih mesecih obiskovanja vrtca nudimo kosilo v dveh delih (juho pred spanjem, po počitku še ostali del obroka);

4.2 ZDRAVSTVENO VARSTVO

Zdravje in način življenja sta bistvena kazalca kakovosti neke populacije. Skrb za zdravje in odnos do zdravja nista prirojena, zato je potrebno to zavest vzpodbujati že pri otrocih. Izobraževanje v smislu zdravstveno vzgojnega dela mora prav zaradi tega potekati na treh nivojih:

C otroci, C vzgojiteljice in ostali zaposleni v vrtcu, C starši.

Dejavnosti in aktivnosti v vrtcu načrtujemo v smislu zagotavljanja čustvene varnosti, varnega, zdravega in prijaznega okolja ter zadostnega gibanja in rekreacije.

Predšolsko obdobje je najbolj občutljivo za infekcije. Vzrok ni le v večji občutljivosti te starostne skupine, temveč tudi v njihovem skupnem življenju v kolektivu. Za preprečevanje in širjenje nalezljivih bolezni izvajamo preventivne ukrepe, ki so skupna naloga:

C družine: Starši bolnega otroka obdržijo doma, v vrtec pa pravočasno sporočijo vzrok odsotnosti otroka; C vrtca: Vzdržujemo ustrezen higienski režim, obveščamo starše in zdravstvene službe o pojavu nalezljivih bolezni in izvršujemo ukrepe, ki nam jih določi epidemiološka služba ob pojavu obolenj;