Moja Slovenija junij 2014

Page 1

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • junij 2014 • letnik VII • številka 6

gospodarstvo: »Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva« lepote slovenije: Negovsko jezero in kraj Negova reportaža: Pa se slis' po slovensko mladi: Ljubezen do konjev in konjeništva v Veliki Britaniji postala njena služba TEČAJI: Učenje slovenščine čez to poletje? WWW.MOJASLOVENIJA.NET

INTERVJU:

PRIMOŽ HIENG Fotografske razstave po Sloveniji in tujini


KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp

I. PRIDOBITEV DRŽAVLJANSTVA Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. ZDRAVJE Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije Miklošičeva cesta 24, 1000 Ljubljana Informacijski center Telefon.: +386 (0) 30 77 335, +386 (0) 43 33 340 Faks: +386 (0) 23 12 667 E-pošta: PEIC@zzzs.si

II. POTNI LISTI IN VOZNIŠKA DOVOLJENJA a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

Ambulanta Pro bono Mislejeva 3, 1000 Ljubljana Telefon.: +386 (0)1 437 20 10 Ambulanta za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s pripadajočo svetovalnico Strossmayerjeva 12 2000 Maribor

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

VIII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

III. ZAPOSLOVANJE Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

IV. SEZNAM MINISTRSTEV SLOVENIJI IN POVEZAVA NA NJIHOVE SPLETNE STRANI Spletna stran: www.vlada.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence)

V. REŠEVANJE STANOVANJSKEGA VPRAŠANJA Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

VI. IZOBRAŽEVANJE a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov) Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana

MOJASLOVENIJA

2

junij 2014


UVODNIK

Ponosni smo na našo domovino Slovenijo Ponovno smo Slovenci pokazali kako humani smo lahko ljudje. Republika Slovenija je pokazala človečnost do ljudi na poplavno prizadetem območju BiH. V soboto, 17. 5. 2014 so na pomoč prizadetim v Prijedor prispele ekipe civilne zaščite iz Slovenije. Na območju Prijedora je bilo 16. 5. 2014 ob 15:30 razglašeno izredno stanje, ko se je reka Sana razlila izven svojih bregov in poplavila velik del občine Prijedor. Najbolj ogrožena naselja ob reki Sani so: Tukovi, Gomjenica, Raškovac in druga. Pod vodo je ostalo več kot 5000 gospodinjstev. Ekipe uprave RS za zaščito in reševanje so takoj po prihodu v Prijedor odšle na pomoč na najbolj ogrožena območja, kjer so pomagali pri evakuaciji ljudi, delitvi hrane, vode, zdravil in drugih stvari, ki jih prizadeti potrebujejo in tistim, ki svojih domov niso želeli zapustiti, čeprav so bili že drugi dan v vodi. Vodja ekip uprave RS za zaščito in reševanje Jernej Hudohmet, poveljnik CZ Gorenjske, je na terenu koordiniral delo slovenskih ekip na poplavljenem območju. Povedal je, da je situacija na poplavlje-

nem območju zelo težka in resna ter da pomagajo kolikor lahko v takšni situaciji na povsem neznanem terenu. Povedal je tudi, da so izredno dobro sodelovali z domačimi ekipami ter pohvalil velikodušnost in prijaznost domačinov kljub tako veliki katastrofi. Kot predsednica tukajšnjega Društva Slovencev »Lipa« Prijedor, sem govorila z gospodom Jernejem Hudohmetom. Bila sem zelo ponosna, da so prav naši rojaki iz naše matice prišli na pomoč kraju v katerem živimo, čeprav smo, ko smo spet lahko ponovno spremljali televizijo in internet ugotovili, da so slovenske reševalne ekipe prispele na pomoč poplavljenim krajem po vsej Bosni in Hercegovini. Najlepša hvala domovini in rojakom! Besedilo in foto: Alenka Uduč

Področje mesta Prijedor je zalila reka Sana

junij 2014

3

MOJASLOVENIJA


KAZALO 8 12 14 17 20 22 23 27 28 29 31 32 33 34 35 37 38 41

Zgodba z naslovnice Po tem, ko je Slavko Avsenik leta 1991 zaključil svojo profesionalno pot, se je na odru pojavljal njegov sin Gregor. V letu 2009 pa je željo po nadaljevanju družinske glasbene tradicije pričel delovati Slavkov vnuk Sašo, tretja generacija naslednikov pristnih Avsenikovih melodij. Harmonika se je zopet vrnila v Avsenikove roke in nastal je Ansambel Saša Avsenika, ki ga boste lahko poslušali na dogodku Dobrodošli doma.

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektorica: Nataša Mlakar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

8

Intervju gospodarstvo Lepote Slovenije napoved reportaža na pomoč

Novice iz sveta in domovine svetovni slovenski kongres rafaelova družba SLOVENIJA V SVETU slovenska izseljenska matica SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA madžarskem knjižna polica tečaji poletna šola mladi

INTERVJU: PRIMOŽ HIENG Fotografske razstave po Sloveniji in tujini Primož Hieng je publicist, fotograf, avtor številnih izjemnih monografij, predvsem pa človek s srcem. Takšen, ki še stoji za svojimi besedami in dejanji, ki nesebično razdaja prijateljem svoja znanja, si zanje vzame čas. Le kako mu to uspe? Dan vseh nas je dolg 24 ur, vsem se zmeraj mudi in hitimo, v Primoževi družbi pa se dobi čas neko drugo dimenzijo. Kot da bi se pomnožil! Človek pa s tem izjemnim varuhom izročila in ustvarjalcem v slovenskem prostoru pridobi po vsakem srečanju veliko. Zelo veliko.

INTERVIEW: PRIMOŽ HIENG Photography exhibitions in Slovenia and abroad Primož Hieng is an editor, a photographer, an author of exceptional monographs and, above all, a man with a heart. The kind who still stands by his words and actions, who selflessly shares his knowledge with his friends and makes time for them. How does he do it? Everyone’s day is 24-hours long, everyone is constantly in a hurry, but when you are around Primož time takes on a new dimension. It is as if it multiplied! And every meeting with this extraordinary guardian of tradition and artist in the Slovenian area gives you so much.

ENTREVISTA: PRIMOŽ HIENG Exposiciones fotográficas en Eslovenia y en el extranjero Primož Hieng es escritor, publicista, fotógrafo, autor de numerosas y excepcionales monografías, pero sobre todo es un hombre de corazón. Un hombre en el cual se puede confiar, que brinda desinteresadamente sus conocimientos a sus amigos, les dedica su tiempo. ¿Cómo lo logra? El día dura 24 horas para todos y estamos siempre apurados, pero en compañía de Primož el tiempo adquiere otra dimensión. ¡Como si se multiplicara! Con este extraordinario guardián de la tradición y creador del mundo esloveno uno recibe después de cada reunión realmente mucho. Muchísimo.

4

junij 2014


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GOSPODARSTVO »Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva« Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je 14. maja v Pokrajinskem muzeju v Kopru potekala 5. poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Šlo je za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Severne Italije, na katerega so bili vabljeni predvsem podjetniki primorske oziroma obalno-kraške regije. Konference se je udeležilo čez sto podjetnikov iz Slovenije in Italije ter predstavnikov slovenskih gospodarskih ustanov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije.

ECONOMY “Cross-border cooperation of local businesses” The 5th business conference on cross-border cooperation of local businesses was held at the Koper Regional Museum on 14 May at the initiative of the Office for Slovenians Abroad. It was a consultation with Slovenian businessmen and business institutions mainly from Northern Italy and among the invited businessmen were mostly those living in the Slovenian Littoral or, more precisely, in the Coast and Karst Region. Over hundred businessmen from Slovenia and Italy attended the event together with representatives of Slovenian economic institutions in Italy, Austria, Germany, Croatia and Slovenia.

12

ECONOMÍA "Cooperación internacional de la iniciativa empresarial local" Por iniciativa de la Oficina del Gobierno para los Eslovenos en el Exterior el 14 de mayo se llevó a cabo en el Museo Regional de Koper la 5a conferencia de negocios titulada Cooperación internacional de la iniciativa empresarial local. Fue una reunión con empresarios eslovenos e instituciones empresariales, principalmente del norte de Italia, a la cual fueron especialmente invitados los empresarios de la región del Litoral y Karst costera. A la conferencia asistieron más de un centenar de empresarios de Eslovenia e Italia, así como representantes de las instituciones económicas eslovenas de Italia, Austria, Alemania, Croacia y Eslovenia.

LEPOTE SLOVENIJE Negovsko jezero in kraj Negova Iskanje manj znanih, a zelo lepih slovenskih jezer in krajev nas je tokrat pripeljalo v kraj sredi Slovenskih goric v Negovo in po njej imenovano jezero – Negovsko jezero. Ob tem velja uvodoma ponovno ugotoviti, da majhna Slovenija, brez kakšne posebne samohvale, dejansko premore nadpovprečno število nadpovprečno lepih krajev, z izjemno bogato preteklostjo in dediščino. Eden takšnih krajev je tudi kraj Negova in njegova okolica. To dediščino v Negovi in okolici zastopajo grad, cerkev, kužna znamenja in številna sakralna znamenja, kot so križi in kapele, posejane po gričih.

TREASURES OF SLOVENIA Negova Lake and the village of Negova This time our search for less known but very beautiful Slovenian lakes and places took us to a place in the middle of Slovenian Hills (Slovenske gorice) called Negova and to a lake named after it – Negova Lake. In the beginning, it is worth mentioning again that small Slovenia, without much self-praise, has an above average number of outstandingly beautiful places with an exceptionally rich history and heritage. One of those places is Negova and its surroundings where cultural heritage includes a castle, a church, plague crosses and numerous wayside shrines like crosses and small chapels scattered across the hills.

14

BELLEZA DE ESLOVENIA Negova y su lago La búsqueda de lugares y lagos eslovenos menos conocidos pero hermosos esta vez nos llevó a un lugar en medio de Slovenske gorice, a Negovo y al lago que lleva el mismo nombre – Lago de Negova. Cabe recalcar, sin vanagloriarnos, que nuestra pequeña Eslovenia cuenta con una infinidad de lugares de una belleza sin igual, con una historia y un patrimonio muy ricos. Uno de estos lugares es Negova y sus alrededores. El patrimonio de Negova y sus alrededores destacan en el castillo, la iglesia, la columna de la peste y muchos símbolos religiosas, como cruces y capillas esparcidas por las colinas.

junij 2014

5

MOJASLOVENIJA


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS NAPOVED Dobrodošli doma 2014 v Škofji Loki Tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva in po svetu se bo letos odvilo 5. julija v Škofji Loki na mestnem trgu. Škofja Loka je mesto z bogato kulturno dediščino in zgodovino, čudovito stavbno arhitekturo in obdano z neskončno naravno lepoto. Zato bomo cel dan preživeli aktivno in poskusili ujeti delček tega, kar nam to tipično mesto Gorenjske ponuja. Organizator prireditve je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

ANNOUNCEMENT Welcome Home 2014 in Škofja Loka This year the traditional gathering of Slovenians living abroad will take place 5 July at the Škofja Loka town square. Škofja Loka is a town with a rich cultural heritage and history, wonderful architecture and beautiful nature all around. That is why we will spend the day actively and try to make the most of what this typical Upper Carniola town has to offer. The event is organized by the Office for Slovenians Abroad.

ANUNCIO Dobrodošli doma – Bienvenidos a casa 2014 en Škofja Loka

18

El tradicional encuentro de los eslovenos que viven por el mundo se llevará a cabo el 5 de julio en Škofja Loka, en la plaza del pueblo. Škofja Loka es una ciudad con un rico patrimonio cultural e histórico, una maravillosa arquitectura y rodeado de una belleza natural sin fin. Por eso vamos a pasar todo el día activamente y tratar de atrapar un pedacito de lo que este típico pueblo de Gorenjska ofrece. El evento es patrocinado por la Oficina para los eslovenos en el Exterior.

REPORTAŽA: 16. srečanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope Pa se slis' po slovensko Od zgodnjih 70-ih let prejšnjega stoletja se slovenski pevski zbori zahodne Evrope srečujejo na revijah, ki jih izmenoma pripravljajo v deželah, kjer so naši rojaki nekdaj našli delo in drugi dom. Za letošnje 16. revijo je poskrbel nizozemski pevski zbor 'Zvon', ki je na cvetno soboto v Schienveldu gostil zbore iz Nemčije in Belgije. Namesto pevcev iz Francije, ki se tokrat niso mogli udeležiti srečanja, pa so pripravili drugačno slovensko presenečenje. Skupni imenovalec revije je bila ljubezen do domovine.

REPORTAGE: 16th gathering of Slovenian choirs from western Europe Singing in Slovenian

20

Since the early 1970s, Slovenian choirs from western Europe have been meeting on gatherings organized in turns in countries where our compatriots have found jobs and their second home. The organization of the 16th gathering was in the hands of “Zvon”, a Dutch choir that hosted choirs from Germany and Belgium in Schinveld on Palm Sunday. Because singers from France were not able to attend this year’s meeting, a different Slovenian surprise was prepared. The theme of the gathering was love for motherland.

REPORTAJE: 16o encuentro de los coros eslovenos de Europa Occidental Y suena en esloveno Desde principios de los años 70 del siglo pasado los coros eslovenos de Europa Occidental se encuentran en conciertos conjuntos, organizados en los países donde nuestros compatriotas encontraron trabajo y su segundo hogar. Este año, el 16o encuentro fue organizado por el coro holandés Zvon, quien durante el Domingo de Ramos acogió en Schienveld coros de Alemania y Bélgica. En lugar de cantantes procedentes de Francia, que esta vez no pudieron asistir al encuentro, prepararon una sorpresa eslovena diferente. El denominador común de la revista fue el amor a la patria.

MOJASLOVENIJA

6

junij 2014


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS MLADI: Mojca Usnik Ljubezen do konjev in konjeništva v Veliki Britaniji postala njena služba Mojca Usnik je mlada podjetnica, ki živi in dela v Veliki Britaniji. Z Mojco sva se spoznali na njenem obisku domovine in domačih. Pravi, da kvaliteta odnosov ni odvisna od količine preživetega časa skupaj, kar velja tako za družino in prijatelje. Rada se vrača domov na dopust, velikokrat pa jo domači obiščejo v Londonu. Njena velika ljubezen in hobi konjeništvo sta postali njena služba, v kateri neizmerno uživa. Ljubezen do konjev je bila vedno prisotna, povod, da je danes konjeništvo njena služba pa sta dali mati in sestra. V pogovoru boste izvedeli, kakšna je njena izkušnja izseljenstva in kaj je to konjeništvo.

41

MLADI: Mojca Usnik Love for horses and horseback riding became her job in the UK Mojca Usnik is a young entrepreneur who lives and works in the United Kingdom. I met Mojca during her visit of her family in Slovenia. She says that the quality of relationships is not connected with the quantity of time spent together, which is true for both her family and friends. She likes coming back home on vacation and her family members often visit her in London. Horseback riding, her great love and hobby, became her job and she enjoys it immensely. She has always been fond of horses, but it was her mother and sister who encouraged her to make horseback riding her job. We talked about her experience of living abroad and about horseback riding.

JÓVENES: Mojca Usnik El amor a los caballos y la equitación se convirtieron en su trabajo en el Reino Unido Mojca Usnik es una joven empresaria que vive y trabaja en el Reino Unido. Con Mojca nos conocimos durante su visita a la patria y al hogar. Dice que la calidad de la relación no depende de la cantidad de tiempo que pasan juntos tanto con los amigos como con la familia. Le encanta volver a casa durante las vacaciones y muchas veces sus familiares la visitan en Londres. Su gran amor y afición que es la equitación se convirtió en su trabajo en el cual goza inmensamente. El amor a los caballos siempre ha estado presente, pero convertirlo en trabajo fue inspirado por su madre y su hermana. En la entrevista nos cuenta acerca de su experiencia de emigrante y acerca de la equitación.

TEČAJI Učenje slovenščine čez to poletje? Kdor išče, ta najde. Tako je tudi z znanjem jezikov. Kdor se želi naučiti ali širiti svoje znanje slovenščine, bo zagotovo našel pot do inštitucije, tečaja ali spletne strani, ki mu bo pomagala do uresničitve zastavljenega cilja. Vsekakor je obisk Slovenije najuspešnejši in najbolj izkustveno bogat način za zbližanje z naravnim slovenskih jezikom in za doživetje pristne slovenske kulture. V prispevku si preberite vse možnosti učenja slovenščine za otroke in odrasle.

37

LANGUAGE COURSES Learning Slovenian during this summer? Seek, and you shall find. This goes for learning languages as well. Whoever wants to learn Slovenian or improve their knowledge of it will undoubtedly find an organization, language course or website that will help them reach their goal. Visiting Slovenia is by all means the most successful and experience-rich way to learn about the natural Slovenian language and genuine Slovenian culture. The article describes the possibilities of learning Slovenian for children and adults.

CURSOS ¿Aprender esloveno durante este verano? Quien busca, encuentra. Así sucede también con el dominio de los idiomas. Quien desee aprender o ampliar su conocimiento de la lengua eslovena seguramente encontrará el camino hacia la institución, curso o sitio web que le ayudarán a lograr el objetivo deseado. Sin embrago, es la visita a Eslovenia el camino más rico y exitoso para estrechar los lazos con una lengua eslovena natural y para experimentar la verdadera cultura eslovena. En este artículo le brindamos todas las posibilidades para el aprendizaje del esloveno tanto para niños como para adultos.

junij 2014

7

MOJASLOVENIJA


Kot fotograf v Budnarjevi muzejski hiši v Zgornjih Palovčah nad Kamnikom

MOJASLOVENIJA

8

junij 2014


INTERVJU: PRIMOŽ HIENG

Fotografske razstave po Sloveniji in tujini Primož Hieng je publicist, fotograf, avtor številnih izjemnih monografij, predvsem pa človek s srcem. Takšen, ki še stoji za svojimi besedami in dejanji, ki nesebično razdaja prijateljem svoja znanja, si zanje vzame čas. Le kako mu to uspe? Dan vseh nas je dolg 24 ur, vsem se zmeraj mudi in hitimo, v Primoževi družbi pa se dobi čas neko drugo dimenzijo. Kot da bi se pomnožil! Človek pa s tem izjemnim varuhom izročila in ustvarjalcem v slovenskem prostoru pridobi po vsakem srečanju veliko. Zelo veliko. Kako si služite vsakdanji kruh? Že 20 let sem svobodni novinar z uradnim poklicem fotografa. Sem samostojni kulturni ustvarjalec, do konca leta 2013 pa sem bil tudi glavni in odgovorni urednik Kamniških novic. Ko se mi je pogodba pred nekaj meseci iztekla. V času mojega urednikovanja sta se naklada in branost ves čas večala, kar je zame neizmerno priznanje za kakovostno uredniško delo. Uradno sem torej fotograf, ki zapravi več, kot zasluži. A mi ni žal za to. Doslej sem pripravil 55 samostojnih fotografskih razstav pri nas ter v Avstriji (Tinje na Koroškem) in Italiji (Opčine, Repentabor), sodeloval sem na več kot 300 skupinskih razstavah pri nas in v tujini ter prejel več kot sto nagrad in priznanj. Občina Kamnik me je dvakrat nagradila, leta 2006 s posebnim in leta 2011 z zlatim priznanjem občine. Leta 2011 sem prejel tudi Murkovo listino, ki jo podeljuje Slovensko etnološko društvo, lani pa še priznanje Kultura-Natura.si Naša Slovenija 2013, oboje za zavzeto fotografiranje slovenskih pustnih mask. Toda krajev, ki ležijo vzhodno od Ljubljane, pa ne pokrivate le po novinarski plati. Lahko rečem, da tukaj poznam vsak hribček in dolino kot lasten žep. Čeprav mi je še na balkonu ali ob oknu v kakšni stolnici nelagodno, se že junij 2014

9

več let ukvarjam fotografiranjem iz zraka. Tako je nastalo nekaj lepih knjig, ki jih imajo ljudje zelo radi, ker jim dajo spet drugačen pogled in perspektivo na kraje, ki jih imajo radi. Občina Domžale, pa je posnetke iz zraka tudi odkupila, postavila premično fotografsko razstavo, iz tega je nastala lepa knjiga Domžale – med nebom in zemljo. Nekaj zanimivih fotografij iz zraka pa ste objavili tudi v Moji Sloveniji. Kako je potekalo vaše snemanje Slovenije iz zraka in kakšne so bile vaše izkušnje? Imam resnično same pozitivne izkušnje. Koliko dobrega se da ustvariti, če so ljudje dobri. Letel sem celo s policijskimi piloti oziroma helikopterji. In piloti so se prav trudili, da so mi omogočili čim boljše snemalne kote. Moram jih pohvaliti, da so zelo potrpežljivi in visoko usposobljeni. Nedavno ste izdali tudi knjigo za otroke. Za potrebe svojih knjig običajno prerajžam vso Slovenijo in videl sem, da potrebujejo otroci drugačno razlago od odraslih. Tako je nastala zamisel, da bi otrokom predstavil in približal številne lepe kotičke domžalske občine, ki jih ni malo. Skozi pripoved babice in dedka ter njune vnukinj Mojce iz Ljubljane in domžalske maskote hroščka Simona sem napisal neke MOJASLOVENIJA


INTERVJU: PRIMOŽ HIENG Odprtje Hiengove razstave pustnih fotografij leta 2012 v ljubljanskem Tivoliju so pospremili člani zasedbe Kontrabant

vrste kulturno-turistični vodnik za otroke Rajžamo po Domžalah. To je dvajset zabavnih zgodb o tem, kako drugače preživeti počitnice, se udeležiti izletov po zanimivih krajih in podobno. Pravkar ste izdali izjemno knjigo, ki bi morala stati na knjižni polici vsakega slovenskega doma: Pod masko skrit in norčavo odkrit – slovenske maske in maškare. Naj se sliši se tako izrabljeno in neresnično, a

sedaj, ko je po grobi prekinitvi pogodbe, ki me ni pustila ravnodušnega, najhujše za mano, sem po svoje dejansko zares vesel, da so se reči tako iztekle. V sebi sem našel moč in veselje, predvsem pa čas za nekaj lepih projektov, ki sem jih že dolgo nosil v duši in bi kdo ve kdaj, če sploh kdaj, ugledali luč sveta. Knjiga, ki jo omenjate, je nastajala več let, obiskal sem vsako slovensko vasico, ki ima kakšen poseben pustni običaj in vse to združil v veliki monografski publikaciji z več kot 200 stranmi vsebine in s prav toliko

Knjige Primoža Hienga: 1997: Sveti Florijan 2008: Nad kabedini sečoveljskih solin 2010: Kamnik – portreti iz zraka 2011: Pod nebesi kamniških planin 2011: Ta norčavi pustni čas 2011: Domžale – med nebom in zemljo 2012: Občina Lukovica – kot jo vidijo ptice 2013: Ljubljana – pogled z neba 2013: Rajžamo po Domžalah 2014: Pod masko skrit in norčavo odkrit – slovenske maske in maškare 2014: Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije

MOJASLOVENIJA

10

avtorskimi fotografijami. Letos sem od pristojnega ministrstva dobil tako imenovano kulturno žepnino, ki sem jo prav tako namensko porabil: ponovno sem fotografiral iz zraka sečoveljske soline. Prav te dni pa končujem s pripravo zelo zajetne knjige, imela bo preko 300 strani, Vodnik po zdravilnih energijah Slovenije. No, lahko potrdim, jaz sem si ob njej zdravil dušo … Bralci bodo lahko spoznali, kje vse so v preteklosti ljudje iskali uteho, ko so zboleli, kje so številni zdravilni vodni viri, izviri, studenci in slatine, kje vse so energijske točke, gaji in parki, kaj za naše zdravje nudijo Sečoveljske soline in kje vse imamo terme, zdravilišča in toplice. Kakšne so vaše želje za naprej, za prihodnost? Da bi bilo tako, kot je. Čeprav to krizo občutimo vsak po svoje, sem prepričan, da je mogoče s pridnostjo in delavnostjo doseči zastavljene cilje. Sam imam pač takšno izkušnjo, da če si cilj zastavim, ga tudi dosežem. Včasih sem malo trmast in preveč natančen, a kaj morem, takšen sem. Čeprav je moja delovna miza vselej polna, imam na njej vse zloženo na rob … Besedilo: Alja Napotnik Foto: osebni arhiv

junij 2014


Tivoli so dva meseca krasile Hiengove velike pustne fotografije; doslej največja in najbolj odmevna razstava fotografij

Če bi želeli katero od knjig Primoža Hienga naročiti, se lahko obrnete nanj preko naslednjih povezav: Primož Hieng Pot terencev 14 1351 Brezovica pri Ljubljani M: 00386 41 991 857 E: primoz.hieng@siol.net

Fotograf in starosvetni smučar Roman Blaško junij 2014

11

MOJASLOVENIJA


gospodarstvo

»Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva« Na pobudo Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu je 14. maja v Pokrajinskem muzeju v Kopru potekala 5. poslovna konferenca z naslovom Mednarodno povezovanje lokalnega podjetništva. Šlo je za posvet s slovenskimi podjetniki in poslovnimi ustanovami pretežno iz Severne Italije, na katerega so bili vabljeni predvsem podjetniki primorske oziroma obalno-kraške regije. Konference se je udeležilo čez sto podjetnikov iz Slovenije in Italije ter predstavnikov slovenskih gospodarskih ustanov iz Italije, Avstrije, Nemčije, Hrvaške in Slovenije. in samih udeležencev, da iz na novo stkanih poslovnih vezi zrastejo novi, konkretni projekti in posli. Pri organizaciji konference so z Uradom sodelovali Regionalni razvojni center Koper, Območne obrtno-podjetniške zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana, Primorska gospodarska zbornica Koper, občine Koper, Piran in Izola ter z italijanske strani meje Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst. Finančno so dogodek poleg Urada podprle Mestna občina Koper, občina Piran, Regionalni razvojni center Koper, obrtno-podjetniške zbornice Izola, Koper, Piran in Sežana.

Dr. Zvone Žigon iz Urada je bil organizator in moderator dogodka

Poslovna konferenca pomeni nadaljevanje izvajanja aktivnosti Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu na področju spodbujanja gospodarskega povezovanja Republike Slovenije s slovenskimi gospodarstveniki v zamejstvu in po svetu. Podobne konference so potekale junija 2012 v Grosupljem, oktobra 2012 na Ptuju, aprila 2013 v Idriji in Cerknem ter oktobra 2013 v Termah Čatež. Urad želi s konferencami na lokalni ravni povezati podjetnike iz lokalnega okolja s podjetniki slovenskega rodu v zamejstvu, tokrat predvsem iz severne Italije. Rojaki odpirajo vrata Namen posveta je med drugim prav pomoč podjetnikom iz Slovenije pri prodiranju na tuja tržišča in pri intenziviranju proizvodnje, prodaje ter drugih dejavnosti. Takšne ustanove, pa tudi sami podjetniki slovenskega rodu, so dragocen vir informacij o posebnostih zakonodaje v tujini, hkrati pa lahko nudijo pomoč pri navezovanju stikov s posameznimi podjetji in pri premagovanju ovir na področju poznavanja jezika in poslovne kulture v posamezni državi. Po drugi strani ima poslovanje za podMOJASLOVENIJA

jetnike izven Slovenije še »dodano vrednost« ohranjanja stikov z matično domovino oziroma državo. Urad kot pobudnik in soorganizator posveta želi predvsem spodbuditi srečevanje in medsebojno komuniciranje med naštetimi gospodarskimi subjekti. Po končanem srečanju pa je predvsem na strani ostalih soorganizatorjev

Iskanje novih poti povezovanja Po uvodnem pozdravu gostitelja dr. Luka Jurija, direktorja Pokrajinskega muzeja Koper, je zbrane najprej pozdravil Minister Gorazd Žmavc, ki je sicer na konferenci gostil tudi ministra za gospodarski razvoj in tehnologijo Metoda Dragonjo. Ta je udeležence pozdravil z daljšim vsebinskim nagovorom. Minister Gorazd Žmavc je v dobrodošlici ob otvoritvi konference poudaril, da je splošna ekonomska in socialna kriza povod za to, da podjetništvo na vseh ravneh, od obrtnikov do velikih podjetij, še bolj intenzivno širi svoja obzorja, išče nove poti poslovnega povezovanja tako znotraj države kot tudi preko njenih meja. Urad si prizadeva, da bi poleg že uveljavljenih povezav na področju kulture, šolstva, športa

Mag. Mateja Gnidovec, SPIRIT Slovenija

12

junij 2014


Dejan Podgoršek z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu predstavil zamisel oziroma načrt organizacije »show-rooma« oziroma predstavitve zamejstva v Portorožu predvidoma v septembru letos. Gre za predvsem gospodarsko, pa tudi splošno predstavitev potenciala slovenskih rojakov onkraj meja, o katerem je slovenska širša javnost zelo slabo seznanjena in podučena. Pestro srečevanje med podjetniki V nadaljevanju dneva so se podjetniki intenzivno posvetili srečanjem ena na ena (»B2B«), podjetniki iz Italije, ki so se konference udeležili na pobudo SDZG Trst, pa so se na lastno pobudo ločeno srečali še s podjetniki iz Bavarske in Hrvaške. Dan se je zaključil s sprejemom, na katerem se je predstavila domača vokalno-inštrumentalna skupina Semikantá, navzoče pa je nagovoril minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc.

Primodrska vokalno-inštrumentalna skupina Semikantá itd. čim bolj spodbudil in uveljavil tudi gospodarsko povezovanje. To pripomore h krepitvi gospodarstva na obeh straneh meje, gospodarsko močna narodna skupnost pa ima večje možnosti za svoj kulturni obstoj. Ob zaključku nagovora je minister Žmavc poudaril osnovni namen konference, ki je predvsem medsebojno povezovanje s posebnim poudarkom na čezmejnih projektih in možnostih njegovega financiranja tudi iz evropskih sredstev. Poudaril je zavezo k povezovanju in skupnim naporom Urada in ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo pri krepitvi čezmejnega gospodarskega sodelovanja. Po kulturnem premoru, za katerega sta poskrbela akademska glasbenika, kitarist Svetlin Markov in flavtistka Alenka Zupan, so se v prvem vsebinskem sklopu predstavile slovenske gospodarske ustanove zunaj Slovenije. Nastopili so dr. Anton Jurgetz iz Slovensko-bavarskega združenja, Tomaž Kačar, predsednik Kluba slovenskih in hrvaških poslovnežev iz Zagreba, mag. Marina Einspieler Siegert iz Slovenske gospodarske zveze iz Celovca ter Marijana Košuta Banković iz EU koraka z Reke. Predstavitev slovenskih agencij in inštitucij V naslednjem sklopu so se s sorodno tematiko – pomoč slovenskim podjetjem pri prodoru na tuj trg, ustanavljanju podjetij v Sloveniji in čezmejnem poslovanju – predstavili mag. Mateja Gnidovec (Spirit Slovenija), Tatjana Rener (Služba vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oz. njen sektor za nacionalne organe in mednarodne zadeve), Vlasta Sluban (Območna razvojna agencija Krasa in Brkinov Sežana), Irena Cergol (Regionalni razvojni center Koper – RRA Južna Primorska), Tomaž Može (Primorska gospodarska zbornica Koper) junij 2014

ter Marija Rogan v imenu obrtno-podjetniških zbornic Izole, Kopra, Pirana in Sežane. Kako lažje poslovati z Italijo Za izrazito konkretno obravnavanje problematike in njeno reševanje so poskrbeli udeleženci iz »italijanskega« sklopa. Uvodoma je namreč splošno problematiko čezmejnega sodelovanja in vsakdanje politične, kulturne in gospodarske stvarnosti predstavila generalna konzulka RS v Trstu Ingrid Sergaš, o italijanskem gospodarstvu in njegovih značilnostih je govoril Gregor Šuc z gospodarskega urada RS v Milanu, Andrej Šik (Slovensko deželno gospodarsko združenje Trst) je govoril o premagovanju administrativnih preprek pri poslovanju v Italiji oziroma o vlogi združenja pri tem, tudi v povezavi s projekti iCON in Transarmon, Erik Švab pa je predstavil delo Euroservisa – Servisa Koper oziroma možnosti pridobivanja nepovratnih sredstev EU za čezmejno sodelovanje, spodbujanje podjetništva, raziskave in razvoj v okviru nove perspektive 2014-2020. K sodelovanju so bile povabljene tudi občine Tržaške pokrajine in obmejne občine Goriške pokrajine v Italiji, vendar se vabilo ni odzvala niti ena. Svoje sodelovanje sta napovedala podpredsednica Goriške pokrajine Mara Černic, ki se je pozneje opravičila, ter podpredsednik pokrajine Trst Igor Dolenc, ki je na konferenci dejansko tudi spregovoril. Njegov nastop je bil povezan predvsem z nizanjem še neizkoriščenih možnosti čezmejnega sodelovanja na temelju gospodarskih potencialov na eni in drugi strani meje. Napoved gospodarskega dogodka v septembru Ob zaključku plenarnega dela konference je

13

Obisk Srmina Dan po plenarnem delu konference, v četrtek, 15. maja 2014, si je skupina zainteresiranih podjetnikov ogledala Luko Koper, ki praznuje 57 let delovanja, ter novonastalo obrtno cono Srmin v Kopru. Glede na pozitivne odzive s strani ostalih sodelujočih ter podjetij, Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu konferenco ocenjuje kot zelo uspelo. To velja tudi v smislu števila udeležencev, saj jih je bilo čez sto, med njimi tokrat tudi zelo veliko podjetnikov z obeh strani meje. Urad se vsem udeležencem, predvsem pa soorganizatorjem in sofinancerjem, iskreno zahvaljuje za obisk, sodelovanje in podporo. Besedilo in foto: dr. Zvone Žigon, organizator konference

Gregor Šuc, Gospodarski urad Republike Slovenije v Milanu MOJASLOVENIJA


Negovsko jezero in kraj Negova Iskanje manj znanih, a zelo lepih slovenskih jezer in krajev nas je tokrat pripeljalo v kraj sredi Slovenskih goric v Negovo in po njej imenovano jezero – Negovsko jezero. Ob tem velja uvodoma ponovno ugotoviti, da majhna Slovenija, brez kakšne posebne samohvale, dejansko premore nadpovprečno število nadpovprečno lepih krajev, z izjemno bogato preteklostjo in dediščino. Eden takšnih krajev je tudi kraj Negova in njegova okolica. To dediščino v Negovi in okolici zastopajo grad, cerkev, kužna znamenja in številna sakralna znamenja, kot so križi in kapele, posejane po gričih.

Negova stara več kot 900 let Negova (nemško Negau) je zgodovinski kraj, saj prva pisna omemba kraja sega v leto 1106. Leta 20006 so 900 letnico kraja tudi slovesno obeležili in ob tej priliki izdali tudi več prospektov in zgibank; na eni od njih poleg naslova Negova 900 let piše tudi Negoinzelo, kar naj bi bilo tudi ime kraja v tistem času. Že leta 1265 pa se pojavlja pod imenom Negowe. Domnevajo, da je slovenska naselbina dobila ime po Negoju, večkrat omenjenem v srednjeveških pisnih virih. Arheološka odkritja dokazujejo prisotnost človeka od prazgodovine do preseljevanja narodov. Najznamenitejše so halštatske čelade – 26 po številu – z venetskimi napisi. Usoda je hotela, da imamo danes v Sloveniji shranjeno le eno negovsko čelado v Narodnem muzeju v Ljubljani, vse ostale pa so v Gradcu, na Dunaju, v Münchnu in Berlinu.

Rumeni oresek in lokvanji

MOJASLOVENIJA

14

junij 2014


Lepote Slovenije

Obnovljen grad Negova

Najpomembnejši kulturni spomenik je prav gotovo grad; obsežni grajski kompleks velja za odličen primer razvoja novoveške grajske arhitekture. Zidati so ga začeli že v prvi polovici 15. stoletja in prvič se omenja leta 1425. V naslednjih dveh stoletjih so ga razširili in utrdili. Leta 1487 ga je neuspešno oblegala vojska kralja Matije Korvina, našega kralja Matjaža. Leta 1542 je prešel v last štajerske aristokratske družine Trautmannsdorf in v njeni lasti je ostal vse do leta 1945. Graščina Negova je imela v lasti približno 540 hektarjev zemlje in je bila najmogočnejša posest med Muro in Pesnico. Z na zunaj lepo obnovljenim gradom, brez notranje opreme, ki so jo odnesli lastniki in stanovalci, danes upravlja občina Gornja Radgona. Znatna sredstva za obnovo gradu je prispevala tudi Evropska unija. Trenutno so v treh grajskih sobanah odprte tri fotografske razstave in grad bo morda (naj junij 2014

Grajska vrata s hišnim grbom 15

MOJASLOVENIJA


Lepote Slovenije

Negovsko jezero v vsej svoji lepoti

bi) postal celo slovenski center umetniške fotografije. Za obiskovalce je grad odprt od četrtka do nedelje. V bližini gradu se nahaja Zeliščni park Negova, ki z več kot 400 zelišči predstavlja posebno atrakcijo za ljubitelje in strokovnjake. Prvotna cerkev Marijinega rojstva je spadala v grajsko sestavo, a se ni ohranila. Sedanjo cerkev so gradili v letih med 1699 in 1710, krstilnico in baptisterij pa so prizidali leta 1850. Trenutno je cerkev zaradi obnove tal zaprta. K nedeljski maši, ki jo opravlja župnik iz Benedikta prihaja okoli 180 vernikov iz Negove in okoliških krajev. Negovsko jezero kot krajinski park Ko obiskovalec išče Negovsko jezero se najprej sprašuje zakaj se to jezero sploh imenuje Negovsko, saj se nahaja precej daleč od samega kraja. Najbrž je to ime ostalo iz časov, ko so negovski graščaki obvladovali bližnjo in daljno okolico Negove. In res, Negovsko jezero ter ribnika Gosijak in Klokečev ribnik so ostanki jezer, ki so nekoč obdajala Negovo. V času nevarnosti so jarke napolnili z vodo in tako preprečili dostop do gradu. Negovo in Negovsko jezero povezuje tudi dejstvo, da je celotno območje v obsegu 176,52 hektara od leta 1967 zavarovano kot krajinski park »zaradi izredne krajinske lepote, geoloških tvorb, flore in favne, kulturno-varstvenih, turističnih in urbanističnih razlogov,« kot piše na panoju pred vstopom v območje jezera. Krajinski park je območje s poudarjenim kakoMOJASLOVENIJA

Na jezeru je razvit ribolovni turizem vostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko in krajinsko vrednost. Po površini spada Negovsko jezero med majhna jezera, saj ne preseže 14 hektarjev. Največjo globino doseže ob nasipu (do 5 metrov), sicer pa le od 1,5 do 3 metrov. Nastalo je z zajezitvijo Kunovskega potoka, ki tudi skrbi za to, da je v vodi vedno dovolj kisika tudi za ribe, ki jih je v jezeru očitno precej, saj prodajajo celo ribolovne karte. V jezeru živijo krapi, amurji, ščuke, smuči in koreslji. Jezero je naravni spomenik, v katerem zelo dobro uspevata zaščiteni vodni orešek in beli lokvanj. Na tem mestu velja omeniti še laboda grbeca in kačje pastirje. Menda so ugotovili, da blato iz jezerskega dna pomaga pri revmatičnih in drugih obolenjih. Na tej osnovi tudi načrtujejo večji turistični razcvet Negove in okolice. Razcvet turizma ob jezeru je načrtoval tudi znani Slovenec, predsedniški kandidat Ivan

16

Kramberger, čigar hiša stoji tik nad jezerom. Po njegovem prezgodnjem odhodu je zamrlo še tisto malo turizma, kolikor ga je dobrotniku iz Negove že uspelo razviti Ob jezeru je delovalo gostišče, v jezeru so se ljudje kopali in postavljena je bila tudi skakalnica za skoke v vodo. Danes tega ni več, pač pa sta slabo polovico jezera prerasla beli lokvanj in vodni orešek. Danes ob jezeru zato lahko le zapojemo tisto ponarodelo Počiva jezero v tihoti, obdano z lepim in zdravim gozdom, v katerem neutrudno prepevajo kukavice in druge ptice. V naravnem gozdu rastejo hrast, dob, črna jelša, bukev in bor. Kjer je vlažnost prsti visoka, uspevajo črna jelša, praprot, šašje in trstičevje. Vse te rastline sodelujejo pri čiščenju vode in prsti. Mimo jezera in mimo Negove je speljana tudi kulturna pot sv. Martina Tourskega od Szombathelya do Zreč. Besedilo in foto: Tomaž Štefe

junij 2014


napoved XIV. Vseslovensko srečanje

»Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?« Srečanje bo v petek, 4. julija 2014, v veliki dvorani Državnega zbora RS, s pričetkom ob 10. uri.

Spoštovani rojaki! V veliko čast in veselje mi je, da vas v petek, 4. julija 2014, povabim na XIV. Vseslovensko srečanje z naslovom »Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora?«. O predloženi tematiki bodo razpravljali trije vabljeni govorci iz tujine in Slovenije, in sicer: direktorja slovensko-irskega društva Detelca Bernard Šrajner in Tilen Kranjc, predsednica Kulturnega društva člen 7 mag. Susanne Weitlaner in znanstvena sodelavka na Inštitutu za narodnostna vprašanja doc. dr. Sara Brezigar. Prepričani smo, da bo izbrani naslov XIV. Vseslovenskega srečanja spodbudil tudi veliko zanimivih razmišljanj, zato vas vabimo, da nam jih predstavite; v drugem delu ste namreč vabljeni, da srečanje sooblikujete tudi vi. V obliki desetminutnega prispevka (2 do 3 tipkane strani) lahko predstavite svoj pogled na dani naslov. Ker vemo, da je včasih potovanje v Slovenijo v točno določenem terminu lahko težavno, vam nudimo možnost, da vaš desetminutni prispevek pošljete v obliki video prispevka, ki ga bomo med srečanjem tudi predvajali. Vljudno vas prosimo, da do 23. junija 2014 sporočite naslov prispevka ali pošljete video posnetek, ki naj ne presega 10 minut, sekretarki Komisije dr. Katji Jerman (katja.jerman@dz-rs.si), svojo prisotnost pa predhodno Sporočite višji referentki Komisije Nevenki Pirnat (tel: +386 1 478 9922, faks: + 386 1 478 9882 ali na nevenka.pirnat@dz-rs.si). Z velikim zadovoljstvom sporočamo tudi, da bo XIV. Vseslovensko srečanje spremljal glasbeni program mezzosopranistke Tine Šilc in pianistke Anje Kunčič, predstavil pa se bo tudi Drago Bricelj. Veselim se srečanja in sodelovanja z vami ter vas lepo pozdravljam. Danijel Krivec, predsednik Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu

junij 2014

17

MOJASLOVENIJA


Anastazija

Alenka Godec

Irena Vrčkovnik

Andrej Šifrer

Dobrodošli doma 2014

v Škofji Loki

Tradicionalno srečanje Slovencev iz zamejstva in po svetu se bo letos odvilo 5. julija v Škofji Loki na mestnem trgu. Škofja Loka je mesto z bogato kulturno dediščino in zgodovino, čudovito stavbno arhitekturo in obdano z neskončno naravno lepoto. Zato bomo cel dan preživeli aktivno in poskusili ujeti delček tega, kar nam to tipično mesto Gorenjske ponuja. Organizator prireditve je Urad RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. In kaj bomo vse doživeli? Zjutraj nas bo gostoljubno mesto zbudilo ob zvokih mestne pihalne godbe, predstavili se bodo loški obrtniki, zabavali se bomo ob folklornih, pevskih in dramskih nastopih. Posedeli in počivali bomo ob okušanju pristnih slovenskih jedi, kjer domača potica, kranjska klobasa in pražen krompir ne sme manjkati. Naši najmlajši bodo uživali ob poslušanju pravljic, v prijetnem okolju in primerno njihovi starosti se bodo vodeno pogovarjali o moralnih vrednotah, ki nas združujejo in dajejo smisel: ljubezni, poštenosti in lepoti življenja. Mladi po starosti in duši se bodo učili slikati v slikarski delavnici športni navdušenci se lahko preizkusijo v plezanju in rolkanju, naše umetniške duše pa bodo uživale ob razstavi likovnih del umetnikov Škofje Loke. Dan bomo zaključili s pristno slovensko glasbo, ob kateri se bomo zavrteli in tudi sami zapeli ob pesmih Avsenika, Andreja Šifrerja, Alenke Godec in drugih priznanih pevcev slovenske popevke.

Rok Pečečnik – Tristan MOJASLOVENIJA

Za oboževalce domače glasbe Ob 18. uri se bo v Sokolskem domu predvajal

18

dokumentarni film, ki je nastal v jubilejnem letu 2013, ob 60. obletnici nastanka glasbe bratov Slavka in Vilka Avsenika. Režiser Aleksi Jercog, urednik na slovenskem programu RAI, je ujel v kamero pričevanja triintridesetih protagonistov Avsenikovih glasbenih poti: od članov družine Avsenik preko glasbenikov in pevcev Ansambla Avsenik do muzikologov, skladateljev ter drugih kulturnih in glasbenih delavcev. Nastal je enourni dokumentarec z obilo arhivskega gradiva, ki bo v veliki meri prvič objavljeno. Ob predstavitvi filma pa se nam bo pridružilo tudi nekaj nastopajočih v filmu, s katerimi boste obiskovalci lahko tudi pokramljali. Popolno doživetje Ob letošnjem srečanju bomo zaposlili vseh pet čutil: nos - ko bo zadišalo po domačem, oči – predstavitev bogastva barv nastopov in oblik likovnih del, ušesa – glasba bo božala in razvnemala, otip – ples in šport in naše brbončice – domača hrana nas bo popeljala v otroštvo (včeraj) in hkrati poskrbela, da bomo imeli dovolj energije.

junij 2014


napoved Dogajanje Glavni oder: - 9.00 –10.00: prihod obiskovalcev iz avtobusne postaje, na začetku mostu sprejem mladenke, oblečene v grajsko nošo, ponuja koščke kruha in sol - 10.00 –10.15: pihalna godba pride po ulici in naredi špalir pred odrom - 10.16 – 10.35: nagovor župana Mihe Ješeta in ministra g. Žmavca - 10.36 – 10.55: Slovensko društvo Lipa – München – folklorna skupina - 11.00 – 11.20: Suha Špaga – predstavitev starodobnih koles in smučanja v špalirju - 11.25 – 11.40: ljudske pevke iz Števanovcev, Porabje - 11.45 – 12.05: pihalna godba Škofja Loka - 12.10: odmor - 12.55 – 13.20: Slovensko društvo France Prešeren – mešani pevski zbor - 13.30 – 14.00: Društvo Slovencev Kredarica iz Novega Sada, Vojvodina - 14.05 – 14.20: Rock skupina BK evolution, Benečija - 14.25 – 14.50: Otroška folklorna skupina Društva Slovencev Triglav Banja Luka, Bosna in Hercegovina - 14.55. – 15.30: MPZ Encijan Slovenskega društva Istra Pulj, Hrvaška - 15.35: odmor - 16.00 – 18.00: Ansambel Saša Avsenika - 19.00. – 22.00: Program slovenske popevke – nastopajoči: Andrej Šifrer, Alenka Godec, Anastazija, Elda Viler, Irena Verčkovnik, Rok Pečečnik, Tomaž Ahačič – Fogl.

Elda Viler

Zaključek prireditve v starem delu Škofje Loke bo na parkirišču pred Upravno enoto, kjer se bo zaključil z ognjenim spektaklom.

Mali oder Sokolski dom: - 11.00 – 16.00: predavanje predsednika Rodoslovnega društva g. Petra Hawlina in možnosti iskanja svojih korenin

Vrt za Sokolskim domom: - 11.00 – 13.00: Vilinska dežela za otroke, pravljice in pogovor o vrednotah - 13.05 – 15.00: Davor Mešič – slikarska delavnica

Oder Sokolski dom: - 13.30 – 13.50: Otroški pevski zbor Danica - 14.00 – 14.30: Skupina dijakov iz Argentine – recital pesmi - 15.00 – 15.30: Slovensko kulturno-umetniško društvo Triglav - Stuttgart - 15.35 – 16.00: Skupina dijakov iz Kanade – predstavitev domoljubnih pesmi - 17.05 – 17.25: Milan Vinčec – kanadsko slovenski glasbenik - 17.30 – 17.45: Folklorna skupina »Val Resia«, Rezija - 18.00 – 19.00: Predstavitev dokumentarnega filma o zgodovini Avsenikove glasbe – možna prisotnost nastopajočih v filmu in pogovor z njimi Ansambel Saša Avsenika

Atrij starega farovža: - 09.00: razstava Združenja umetnikov Škofje Loke

Ogled Škofje Loke Pridružite se lahko vodenemu ogledu Škofje Loke, muzeja na prostem in gradu, ki vas bo očaral z muzejsko zbirko in čudovitimi ogledi panorame. Preživite dan z nami in obljubljamo vam, da boste domov odšli z lepimi spomini in trdnim sklepom, da se naslednje leto se zopet vidimo! Dobrodošli doma! Besedilo in foto: Andrejka Majhen junij 2014

Prostor pred Upravno enoto Škofja Loka: - 11.00 – 22.00: umetna plezalna stena namenjena predstavitvi vrhunskih plezalcev iz Slovenije in Šentjanža in Sel - »longboard« steza med glavnim odrom in plezalno steno V primeru slabega vremena bo dogodek potekal v veliki dvorani na Trati.

19

MOJASLOVENIJA


reportaža

16. srečanje slovenskih pevskih zborov zahodne Evrope

Pa se slis' po slovensko Od zgodnjih 70-ih let prejšnjega stoletja se slovenski pevski zbori zahodne Evrope srečujejo na revijah, ki jih izmenoma pripravljajo v deželah, kjer so naši rojaki nekdaj našli delo in drugi dom. Za letošnjo 16. revijo je poskrbel nizozemski pevski zbor »Zvon«, ki je na cvetno soboto v Schienveldu gostil zbore iz Nemčije in Belgije. Namesto pevcev iz Francije, ki se tokrat srečanja niso mogli udeležiti, pa so pripravili drugačno slovensko presenečenje. Skupni imenovalec revije je ljubezen do domovine, tudi tokrat se je prireditev začela z Zdravljico. O pomenu pevskih druženj za ohranjanje slovenske identitete in kulture je v pozdravnem govoru spregovoril veleposlanik RS v kraljevini Nizozemski Roman Kirn. V imenu vlade in ministra za Slovence po svetu se je zahvalil pevovodjem in vsem nastopajočim za njihovo delo, ki pomembno povezuje njihove dežele in domovino v združeno Evropo.

'Slomšek'. Za vaje v Maasmechelenu naredijo vsakih štirinajst dni vsaj kakih 1200 km. Za nastope in sodelovanje pri bogoslužjih jih redno vabijo v okoliške dežele. V Schinveldu so se predstavili v treh zasedbah: mešani in zenski zbor pod vodstvom Karlija Cverleta, moški zbor

Povezovanje družabnosti in kulturne zavesti Domačini, člani pevskega zbora 'Zvon' pod vodstvom Antona Koprivska, v nizozemske Limburgu nadaljujejo tradicijo svojih prednikov, ki so se v teh krajih pred 85 leti povezali v pevsko drustvo. S spremljanjem slovenskih mas in z nastopanjem na kulturnih prireditvah, tudi v Sloveniji, so steber tukajšnje slovenske skupnosti. S šopkom priljubljenih narodnih so zaceli revijo in ogreli poslušalce v župnijski cerkvi sv. Eligija. Podobno se je prek meje pred petdesetimi leti začelo v Belgiji, od koder izvira mešani zbor MOJASLOVENIJA

je vodil Vili Rogelj. Njihov izbor narodnih je požel navdušeno odobravanje poslušalcev. Tudi pot na pevske vaje v nemški Moers je za posamezne člane zbora 'Slovenski cvet' dolga nekaj deset kilometrov, za nastope pa se dlje: »V tem delu Nemčije v zadnjih tridesetih letih

»Slovenski fantje« iz Nemčije 20

junij 2014


Michon-Čebin in mož Nico. Mici je ti gorenjski nosi, skupaj z nošami z drugih slovenskih koncev, šivala za folklorno skupino 'Nizozemska', zdaj pa upa, da se še bo našla mladina, ki jih bo tudi v prihodnosti rada nosila.

»RedSingers« iz Schienvelda iz Nizozemske ni bilo slovenske slovesnosti brez pevcev 'Slovenskega cveta!« Pod vodstvom pevovodje Iztoka Kespreta je v okviru zbora nastala skupina 'Slovenski fantje', ki je začela njihov nastop. Po fantovsko prešerno so zapeli se v drugih slovanskih jezikih. Celoten 'Cvet' pa je občinstvo navdušil s peterico narodnih in ponarodelih pesmi, ki jim zna pritegniti vsak Slovenec. Tudi tujci znajo peti po slovensko Po zaslugi Antona Koprivska se je prav v Schi-

enveldu priložnostna pevska skupina lotila oživljanja starih ljudskih pesmi iz različnih evropskih držav. Vodstvo je med tem prevzela Margreet Wesseling, tudi pod njeno taktirko ostajajo najbolj priljubljene slovenske narodne in umetne pesmi. Pogumno so prvič zapeli predvsem slovenskemu občinstvu, ki jih je nagradilo z navdušenim ploskanjem. Pri skupnih pesmih vseh nastopajočih se je končno oglasila harmonika, za pravo slovensko podobo pa sta v narodnih nošah poskrbela Mici

»Slovenski cvet« iz Nemči

Skupna pesem

je

Zbor »Slomšek« iz Belgije

junij 2014

Skrb za prihodnost Ob domačih dobrotah in alpskih poskočnicah so se nastopajoči in gostje zadržali na veselem družabnem srečanju. Za voditelje zborov in dirigente se je delo nadaljevalo z ocenjevanjem tokratne in načrtovanjem naslednje revije. K veselju nad zelo uspešnim srečanjem se je primešal kanček pelina. Navdušenje nad prepevanjem v pevskih zborih upada, povprečna starost pevcev narašča. V preteklih letih je prenehalo kar nekaj zborov, sedaj 'Zvon' napoveduje, da bodo s praznovanjem 85-letnice v jeseni sklenili svoje delovanje. S tem se končuje pomembno poglavje v izseljenskem zborovskem petju. Ostali zbori se trudijo pritegniti nove pevce vseh generacij. Tudi s prireditvami, kot je bila tokratna: ko so pokazali, kako je veselje do petja in družabnosti mogoče dejavno povezovati s predstavljanjem Slovenije. Besedilo in foto: Metka Murko, Haag, Nizozemska

e

Zbor »Zvon« iz Nizozemsk 21

MOJASLOVENIJA


na pomoč

Pomagajmo ljudem ob katastrofalnih poplavah V Bosni in Hercegovini, Srbiji in delno na Hrvaškem se spopadajo z največjo naravno katastrofo doslej, ko je reka Sava prestopila bregove. Nedavne katastrofalne poplave, kot jih ne pomnijo stoletje nazaj, so zahtevale tudi smrtne žrtve. Po nekaterih podatkih, poplavljeno področje zavzema večjo površino kot je velika Slovenija. Številna humanitarna društva in organizacije v Sloveniji zbirajo materialno in finančno pomoč za poplavljena območja. V kolikor želite tudi sami prispevati pomoč, objavljamo podatke za nakazilo finančne pomoči. Vsak prispevek bo dobrodošel in se v naprej zahvaljujemo.

Rdeči križ Slovenije Mirje 19, 1000 Ljubljana SI56 0310-0111-1122-296 SWIFT: SKBASI2X Koda namena: CHAR Sklic za RK Bosna: 00 937057 Sklic za RK Srbija: 00 937058

Slovenska Karitas Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR : SI56 0214 0001 5556 761 Namen: POPLAVE SRBIJA IN BIH Sklic: SI00 625 Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X625

Rdeči križ Hrvaška IBAN: HR 6923400091511555516 SWIFT: PBZGHR2X Plačilo prek spletnega obrazca poiščite na: www.hck.hr

MOJASLOVENIJA

22

junij 2014


Novice

Novice iz sveta in domovine Novo vodstvo slovenskega društva v Budimpešti

zali so se s Slovenci v Avstriji, Italiji in v Vojvodini. Med zelo pomembne štejejo tečaje slovenskega jezika, ki so jih organizirali kar 14 let. Med udeleženci so bili tudi mladi, ki so se pripravljali na študij v Ljubljani. Tri leta imajo pevski zbor, ki nastopa skupaj z gostujočimi skupinami iz Slovenije. Irena Pavlič, ki je slovensko društvo vodila 20 let, se je rodila v Slovenski vesi pri Monoštru, na osnovni šoli v Števanovcih je poučevala slovenski jezik, ob preselitvi v Budimpešto je bila sekretarka Demokratične zveze južnih Slovanov, ki je združevala slovensko, srbsko in hrvaško manjšino na Madžarskem, urejala je slovensko stran v skupnem glasilu, Narodnih novinah/Ljudskem listu, sodelovala pri pripravi prvega samostojnega slovenskega, zdaj Porabskega koledarja in se ob demokratičnih spremembah povezala z mladimi izobraženci, ki so v Porabju ustanovili najprej društvo Lipa, potem pa prvo samostojno narodnostno kulturno in politično organizacijo, Zvezo Slovencev na Madžarskem. Zelo dejavno je tudi slovensko društvo v Szombathelyu, središču Železne županije. Besedilo in foto: E. R.

Po dvajsetih letih je Irena Pavlič vodenje slovenskega društva v Budimpešti prepustila Agati Merkli Kállay, za podpredsednika pa sta bila izvoljena Iris Babanič in Mišo Zadori. Slovensko društvo v Budimpešti deluje 24 let, prve štiri leta mu je predsedoval Feri Kranjec.

Celovečerni koncert mešanega pevskega zbora Fran Venturini

Z desne: Irena Pavlič, ki je Slovensko društvo v Budimpešti vodila 20 let; nova predsednica Agota Merkli Kallay, predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnok, Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš in obiskovalci na slovesnosti na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti.

Kot zadnji dogodek v sklopu letošnjih Cankarjevih dni se je 10. maja odvil celovečerni koncert MePZ Fran Venturini iz Domja pri Trstu. To je bil naš prvi uradni stik z Društvom Fran Venturini in naredili so tako dober vtis na nas, da jim bomo po vsej verjetnosti drugo leto vrnili obisk.

Koliko Slovencev živi v madžarskem glavnem mestu, ni točnih podatkov, ocena je, da več kot 500, prireditev in drugih dogodkov pa se je jih udeležuje nekaj več kot sto. Društvo ima svoj program, sodeluje z mestno slovensko samoupravo, slovenskim veleposlaništvom, s Porabjem pa z Zvezo Slovencev ter Državno slovensko samoupravo, ki imata sedež v Monoštru oziroma na Gornjem Seniku. Skupaj z mestno samoupravo ima tudi lepe prostore za svoje dejavnosti in srečanja, številčnejše prireditve pa so najpogosteje na slovenskem veleposlaništvu. Slovensko društvo prireja slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku in dnevu državnosti, vsaj enkrat na leto ima v gosteh župnika iz Slovenije, najpogosteje Lojzeta Kozarja iz prekmurskih Odranec, organizirano se udeležujejo prireditev v Porabju, hodijo na romanja v Slovenijo, se pove-

Nastopili so s šestnajstimi pesmimi, med odmorom pa se jim je predstavil naš zbor Camerata Slovenica. Prireditev je vodila naša članica Dina Maksumić. Po končanem uradnem delu smo nadaljevali druženje ob večerji in dobri kapljici. Takoj, ko smo se okrepčali in malo odpočili, pa je zadonela pesem, zaslišala se je kitara, nato še diatonična harmonika in v takšnem vzdušju so se do poznih večernih ur nizale slovenske, italijanske, bosanske in hrvaške pesmi, vse dokler naše goste ni premagala utrujenost. Kdo so naši novi prijatelji? Mešani pevski zbor Fran Venturini je nastal na začetku sezone 1995-1996 in deluje v sklopu istoimenskega društva s sedežem v Domju, v dolinski občini blizu Trsta. Slovensko kulturno društvo Fran Venturini je nastalo leta 1968, ko sta domačina dala pobudo za ustanovitev moškega pevskega zbora. Na prvi vaji se je predstavilo 20 domačinov, ki so sklenili, da bodo zbor poimenovali po domačinu, skladatelju in zborovodji Franu Venturini-

Irena Pavlič, ki je 20 let vodila Slovensko društvo v Budimpešti, izroča knjige župniku Lojzetu Kozarju iz prekmurskih Odranec, ki je pogosto maševal med Slovenci v Budimpešti in tudi drugih krajih, kjer na Madžarskem živijo naši rojaki. junij 2014

23

MOJASLOVENIJA


Novice Tradicionalni letni šahovski turnir

ju. Z nastankom zbora se je hitro razživelo tudi drugo kulturno delovanje, ki dejansko deluje nekoliko spremenjeno še danes. V sklopu slovenskega kulturnega društva Fran Venturini danes delujejo, poleg moškega mešanega pevskega zbora, še dva otroška ter sekcija klasične harmonike. Skupni imenovalec vseh štirih zborov kot tudi celotnega društvenega delovanja je želja po združevanju Slovencev širšega področja, v ohranjanju narodnostne istovetnosti, v odprtosti večinskemu narodu, ki je v Domju in okolici močno prisoten. Zbor izvaja zlasti slovenske ljudske in umetniške pesmi, seže pa tudi v glasbeno izročilo sosednjih narodov. Od leta 2005 zbor vodi pevovodkinja Cinzia Sancin, ki je v repertoar uvedla tudi sakralno glasbo.

V prostorih društva se je 27. aprila odvil drugi dogodek v sklopu »Cankarjevih dni 2014« in sicer tradicionalni šahovski turnir. Zanimanje za tovrsten dogodek je vsako leto večje, mogoče zato, ker je število igralcev zaradi lažje izvedbe omejeno in pa priložnost, kjer se amaterji lahko pomerijo s profesionalci.

Besedilo in foto: S. Č.

Spoznavanje Emone – rimske Ljubljane Kakšno je bilo življenje na današnjem slovenskem ozemlju v rimski dobi? Učenci dopolnilnega pouka slovenščine iz Banjaluke, Slatine, Prijedora in Teslića v BIH, so se pri pouku učili ob reševanju mega kviza. Ob obisku Ljubljane v maju, pa tudi v živo na sprehodu po arheoloških parkih. Na tem športno-zabavnem tekmovanju so se preizkusili člani treh društev (klubov ): ŠK Željezničar, ŠK Napredak in šahovska sekcija SD Cankar, sodil je mednarodni sodnik g. Edin Kemura. Najboljši med profesionalci so bili: Kamberović, Bošnjak, Tucaković; med amaterji pa Modic, Gliha in Jurić. Vsi tekmovalci so dobili zahvalo in praktično nagrado, prva tri mesta pa diplomo in malo večjo nagrado. Celoten turnir je potekal v sproščenem vzdušju in vsi so bili mnenja, da je tovrstna srečanja potrebno pogosteje organizirati, hkrati pa pohvalili organizatorja. Po tekmovalnem delu je sledilo druženje ob čevapčičih in soku. Ob tej priložnosti se zahvaljujemo donatorjem za praktične nagrade, obenem pa razmišljamo kako bi to športno zabavno področje v našem društvu dvignili na višjo raven. Besedilo in foto: S. Č.

Tradicionalna Cankarjeva tribuna v Sarajevu

Leta 2014 Ljubljana praznuje 2000 let, odkar so Rimljani tu ustanovili Emono. O tem smo se pogovarjali tudi z učenci. Pri pouku smo reševali vprašalnike o obdobju rimskega cesarstva na naših tleh. Informacije smo iskali v učbenikih in poučnih knjigah. Pravilno rešene kvize smo oddali v Mestni knjižnici Ljubljana in tako sodelovali v žrebanju za knjižne nagrade. Koliko sledi je obdobje rimskega cesarstva pustilo na slovenskih tleh, smo 9. maja spoznavali na sprehodu po arheoloških parkih Ljubljane. Zbrali smo se pred Mestnim muzejem v Ljubljani in se skupaj s kustosinjo podali na zanimivo raziskovanje ostankov preteklosti. Vsak učenec je prejel delovni zvezek in na fotografijah lahko vidite, kaj vse smo si ogledali in kako zbrano so učenci izpolnjevali delovne zvezke.

8. maja smo ob 18. uri organizirali Cankarjevo tribune, že tradicionalno prireditev našega društva SKD Cankar, ki je del projekta Cankarjevi dnevi 2014 in hkrati naš prispevek k Dnevom Kantona Sarajevo. Tema letošnje tribune je bila namenjena praznovanju 100. obletnice začetka prve svetovne vojne z naslovom “Avstroogrski vojaki iz BIH na Soški fronti.

Besedilo in foto: Barbara Hanuš

Gosta in predavatelja na tribuni sta bila Husein Sejko Mekanović, znan slovenski umetnostni zgodovinar in sociolog ter Besim Spahić, doktor komunikologije in redni profesor na Fakulteti političnih ved v Sarajevu. Predavatelja sta na zanimiv način vsak v svojem stilu predstavila bojišče na Soški fronti in hkrati odgovarjala na vprašanja radovednih obiskovalcev, ki so tudi imeli veliko vprašanj. Skoraj iz vsake družine iz BIH, pa tudi iz Slovenije, so bili nekdanji sorodniki ali na tem bojišču ali kot mobilizirani avMOJASLOVENIJA

24

junij 2014


Novice

Velikonočna delavnica barvanja pirhov

stroogrski vojaki kjerkoli. Tema je bila tako zanimiva, da se je po uradnem zaključku dogodka, debata nadaljevala v predverju dvorane in potem še na parkirišču. Tribuna je bila dobro obiskana, poleg naših članov in novinarjev so bili prisotni predstavniki Slovenskega veleposlaništva v Sarajevu in visoki predstavnik OHR v BIH, g. Valentin Inzko. Glede na to, da nam je nagajala računalniška podpora in da so bili obiskovalci zelo navdušeni nad temo in predavatelji, razmišljamo, da bi ob prvi pravi priložnosti, zadevo še v letošnjem letu ponovili. Besedilo in foto: S. Č.

17. aprila se je ob 17.30 v prostorih društva odvila že tradicionalna Velikonočna delavnica za otroke in odrasle, kjer smo barvali pirhe na različne načine.

Udeležba na seminarju na CPCD

Seminar je bil namenjen podjetjem in posameznikom profitnega in neprofitnega sektorja, ki zaprošajo za sredstva pri domačih in mednarodnih donatorjih. V vsakem primeru je bil seminar koristen in predvidevamo, da bomo nova znanja kmalu uporabili v praksi.

Odziv je bil dober in veseli smo, da pri tem sodelujejo cele družine in da je vsako leto na tem dogodku večje število otrok. To je dober znak in za nadaljevanje tovrstne tradicije in so vse skrbi odveč. Pirhe smo barvali s čebulno lupino, raznimi barvami, jih polepili in porisali, kreativnost je bila na visokem nivoju. Pri tem zabavnem opravilu se vsako leto naučimo nekaj novega tudi mi odrasli, ne samo otroci. Na koncu smo pirhe podarili sosedom in prijateljem, nekaj pa smo jih odnesli domov pokazat svojim domačim.

Besedilo in foto: Samo Čolak

Besedilo in foto: Samo Čolak

23. in 24. 4. smo se udeležili treninga za izdelavo logičnega okvirja in projektnega predloga na Centru za promociju civilnog društva.

junij 2014

25

MOJASLOVENIJA


urad

Prva nagrada: Razvoj slovenske skupnosti v Denverju Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu je zaključil že XII. Nagradni natečaj za diplomska, magistrska in doktorska dela na temo Slovencev v zamejstvu in v izseljenstvu. Na podlagi ocene strokovne komisije bo tako gospod Gorazd Žmavc, minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, je 27. maja svečano razglasil šest nagrajencev oziroma nagrajenk. Svečana razglasitev nagrajencev XII. Nagradnega natečaja Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu za diplomska, magistrska in doktorska dela je bila v Prešernovi dvorani Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU). Na podelitev so poleg medijev prišli udeleženci natečaja, njihovi mentorji, člani strokovne komisije za nagradni natečaj, člani Komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, osebe s področja kulturnih, znanstvenih, vladnih in nevladnih organizacij, ki se ukvarjajo s tematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu. Na XII. nagradni natečaj Urada je prispelo devet nalog na »zamejske« in šest nalog na »izseljenske« teme; vsota 15 nalog pa izenačuje dosedanje več kot desetletno povprečje prispelih nalog. Besedilo: Urad Foto: E. V.

Nagrajenci od leve: Gleb Verč, dr. Zaira Vidau, Maruša Verbič – Koprivšek, min. Gorazd Žmavc, Lidija Podlesnik Tomašikova, dr. Ines Beguš, dr. Geatano Dato

Letošnji nagrajenci so: IZSELJENSTVO

ZAMEJSTVO

1. nagrada Maruša Verbič Koprivšek, doktorat Razvoj slovenske skupnosti v Denverju, Kolorado Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za anglistiko in amerikanistiko Interdisciplinarni program Ameriške študije Mentor: red. prof. dr. Matjaž Klemenčič Somentor: red. prof. dr. Igor Maver

1. nagrada Zaira Vidau, Dolina pri Trstu, doktorat Upravljanje etno-jezikovne različnosti. Primer dežele Furlanije Julijske krajine Univerza v Ljubljani Fakulteta za družbene vede Mentor: izr. prof. dr. Miran Komac

3. nagrada (dve tretji nagradi) Ines Beguš, Ajdovščina, doktorat Avtonomija in ekonomija Nadiških dolin v Beneški republiki Univerza na Primorskem, Koper Fakulteta za humanistične študije Mentor: izr. prof. dr. Aleksander Panjek

2. nagrada Gaetano Dato, Opčine - Trst, doktorat L'uso delle memorie: il caso di Trieste, confine culturale e ideologico nel cuore dell'Europa, 1945-1965 Uporaba spomina – primer Trsta, kulturna in ideološka meja v srcu Evrope, 1945 - 1965 Universitá degli studi di Trieste, Trst Science umanistiche – indirizzo storico Univerza v Trstu Humanistične študije, zgodovinski oddelek Mentor: Prof. Aleks Kalc Somentorica: Prof. Anna Maria Vinci

3. nagrada (dve tretji nagradi) Gleb Verč, Trst, diploma La poesia per l'infanzia in Italia e in Slovenia. Generi, storia e problemi di traduzione Otroška poezija v Italiji in v Sloveniji: zvrsti, zgodovina in problemi prevajanja Universitá degli studi di Trieste, Trst Dipartimento di Studi Umanistici Humanistične študije, zgodovinski oddelek Mentor: prof. Fabio Cossutta Somentorica: prof. Karin Marc Bratina

2. nagrada Lidija Podlesnik Tomášiková, magisterij Življenje in delo Jožeta Osane (1919-1996) Univerza v Ljubljani Filozofska fakulteta Oddelek za muzikologijo Mentor: doc. dr. Aleš Nagode Somentorica: red. prof. dr. Cvetka Tóth

MOJASLOVENIJA

26

junij 2014


svetovni slovenski kongres

Novice »Slovenske besede«: Literarna nagrada »Vstajenje« podeljena Viljemu Černu Letošnjo, 51. nagrado »Vstajenje« za leto 2013, je odbor literarne nagrade podelil pesniku Viljemu Černu za pesniško zbirko »Ko pouno noći je sarcé – Ko polno je noči srce«, ki je lani izšla pri Goriški Mohorjevi družbi in Kulturnem društvu Ivan Trinko. Svečana podelitev nagrade je bila 28. malega travna v Peterlinovi dvorani na sedežu Slovenske prosvete v Donizettijevi ulici 3 v Trstu. Navzoče je pozdravil predsednik g. Sergej Pahor in poudaril pomen vsakoletnega podeljevanja nagrade. Po kratkem kulturnem sporedu je g. Jakob Müller obrazložil in utemeljil podelitev nagrade in predstavil življenje in delo nagrajenca g. Viljema Černa. Osrednja tema Černovega pesniškega sveta je zemlja, ki so jo ljudje s trpljenjem obdelovali in vanjo polagali k večnemu počitku svoje drage. Zemlja ima dušo in nosi v sebi lepoto trav, cvetja, drevja in v njej pesnik začuti, da je tudi on del narave, ki jo ljubi, kakor jo ljubijo vsi njegovi bratje, tudi tisti, ki so odšli v širni svet. V njej obuja spomin na čas,« ko tu bili smo vsi Slovenci, v srce Boga vklesani«. Trpka je zavest, da »sami smo, na zadnjem počivališču.« Ostale velike teme so skupnost, religioznost, beseda. Nagrajencu čestitali visoki gostje Po obrazložitvi je pesniku izročil nagrado pred-

Andrej Rant (na sliki levo), predsednik literarne sekcije Slovenska beseda, je nagrajencu Viljemu Černu (desno, za mizo) čestital in mu podaril knjigo »Zlati klas«

Poezijo sta v sozaložbi izdali Goriška Mohorjeva in KD Ivan Trinko. Černova poezija je vezena na ljubezen do krajev ob reki Ter in ljudi, ki živijo tam. Pesnik z bolečino opisuje trdo življenje in izseljevanje iz Terskih dolin, a je iz njegovih stihov še vedno čutiti upanje. junij 2014

stavnik Zadružne kraške banke z Opčin, ki je nagrado prispevala. Nagrajencu je v zelo prijaznem nagovoru čestitala sekretarka Urada za Slovence po svetu gospa Irena Vadnjal, v imenu Sekcije za literaturo »Slovenska beseda« Slovenske konference SSK pa mu je čestital Andrej Rant, predsednik sekcije iz Ljubljane in mu izročil knjižno darilo »Zlati klas«. Prireditve so se udeležili številni ugledni gostje, med domačini tudi najuglednejši pisatelj, gospod Boris Pahor. Iz Slovenije je na podelitev poleg drugih gostov prišla tudi pesnica sonetov izpod Nanosa gospa Alenka Skupek. Nagrajenec se je vsem zahvalil, potem pa je zbranim

27

pripovedoval svojo trpko življenjsko pot, svojo predanost rodni zemlji in jeziku in križev pot Beneških Slovencev, ki se je nadaljeval tudi po fašizmu po vojni. Jezik je identiteta skupnosti, besede pričajo o zvestobi zgodovini in skupnosti. Z besedami krstimo zemljo in jo podomačujemo. Pesnik trpko ugotavlja, da so »ubili v nas Besedo, da smo dan brez iskre luči, smo črni cvet smrti«. In kot pravi g. Marij Maver – rešilo nas bo le notranje prerojenje. Besedilo: Andrej Rant, predsednik literarne sekcije Slovenska beseda Foto: Alenka Skupek MOJASLOVENIJA


slovenija v svetu

Razstava Laure Esther Antonio Bavdek iz Buenos Airesa Izseljensko društvo Slovenija v svetu je v septembru in oktobru 2013 povabilo mlado umetnico slovenskih korenin, Lauro Esther Antonio Bavdek iz Buenos Airesa, da bi prvič razstavljala v Sloveniji, domovini prednikov. Slikarsko se je izoblikovala v Argentini, motivi in vsebina njenih del pa so skupek kultur, doživetij in podzavestnih izkušenj, ki se prepletajo v njeni notranjosti in sestavljajo njeno osebnost. Umetnica je razstavljala v Meršolovem atriju v Zavodu sv. Stanislava, v Šentvidu pri Ljubljani, kjer ima sedež tudi Osnovna šola Alojzija Šuštarja. Vodstvo šole se je odzvalo na povabilo SVS in učence pripeljalo na ogled razstave. Pod skrbnim mentorstvom so nekateri učenci 7. a razreda po ogledu razstave ustvarjali svoje basni. Nekatere izmed njih objavljamo v reviji Moja Slovenija. Besedilo in foto: Pavlinka Korosec Kocmur

BASEN (Sabina Zupin) Nekoč je živela zvita lisica, ki je imela prijazno in bogato prijateljico pujso. Neki večer je pujsa povabila lisico na čaj. Pogovarjali sta se o tem, kaj imata še za narediti pred dolgo, mrzlo zimo. Pujsa je rekla, da mora še pripraviti nekaj drv za kurjavo, da ji bo toplo, ter pospraviti zelenjavo z vrta. Lisica pa mora samo še sešiti nekaj toplih oblačil. Ko je lisica to razlagala pujsi, sta se prestrašili, saj sta zaslišali risa, ki je tulil v polno luno. MOJASLOVENIJA

Lisica je rekla pujsi, naj počaka, saj je doma pozabila ugasniti luči. Vendar se je pujsi zlagala in šla kopati luknjo za risa. Ko jo je skopala, je nanjo vrgla palice in listje. Naredila je to in se vrnila k pujsi. Tam je pujso prepričevala, da gre z njo risu reči, naj se jima pridruži. Pujsa se je najprej upirala, vendar to ni trajalo dolgo, saj si je nato kaj kmalu premislila in šla z njo po risa. Ko sta prišli do njega, je ris takoj privolil, saj je vedel, da je lisica nekaj naklepala. Nato pa so prišli do luknje in lisica je

28

postajala vedno bolj živčna. Ko je ris to videl, jo je prijel za dlako in porinil v luknjo. Pujsa, ki je to takrat videla, je izvedela, kako hudobna je lisica, in ji zabičala, da je nikoli več noče videti. Lisica je še dolgo vpila pujsi in risu, da ji je žal, a se je ni nihče usmilil. Nauk: Kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. LISICA, PRAŠIČ, MEDVED IN RIS (Maja Klemen) Ob polni modri luni se v temačnem gozdu ob

junij 2014


potoku srečata lisica in prašič, da bi omilila žejo. Ko se skupaj odpravita proti svojemu domovanju, na skali zagledata risa. Ris, obsijan z lunino svetlobo, se obrne k njima, ju pogleda in se zapodi za njima. Lisica med tekom prašiču pove, kam naj se zateče. Zavijeta z gozdne poti in prideta v jamo lisičinega prijatelja medveda Herga. Skupaj naredijo načrt. Risa bodo prestrašili tako, da bo medved stopil iz jame in ga pregnal. Ris priteče, medved stopi iz jame in se naredi strašnega in groznega. Mačka zbeži in druščina se veseli. Nauk: Prijatelj se najde v nesreči. LISICA IN PRAŠIČ (Lovro Zupanc Kovač) Lisica in prašič sta se že cel čas kregala, zato se je lisica spomnila zvijače. Lisica je skopala jamo in jo zakrila, za njo pa postavila jabolko. Načrtovala je namreč, da bo prašič stekel do jabolka in padel v jamo. Ko pa je šla lisica spat, je začelo pihati. Jabolko je odpihnilo v jamo. Ko je lisica prišla, je videla, da ni jabolka in ga začela iskati. Pri tem pa ni bila pozorna in sama padla v jamo. Tako je lisica spoznala, da kdor drugemu jamo koplje, sam vanjo pade. LISICA, PUJS IN KOZLIČ (Anamarija Drnovšek) Neke noči so lisica, pujs in kozlič naključno zgubljeno tavali po gozdu. V temni noči so zagledali svetel plamen. Približali so se mu in ugotovili, da je ogenj. Plašno so se mu približali. Začuda so ugotovili, da okoli ognja ni nikogar. Poleg je bil le list, na katerem je pisalo: Ta kraj je poseben in čudežen. Karkoli si zaželiš, vse se bo zgodilo. A la eno pravilo je: na kraju sta lahko le dva, sicer nič ne deluje. Živalim se je hitro zjasnil obraz, ko so prebrale listek. Takoj so se vprašale: »Katera bo odšla?« Nobena se ni oglasila, zato so se odločile, da bo tista, ki najbolje opravi 'test'. Lisica se je hvalila in bahala, da bo to ona. Na koncu jo premagata s skupnimi močmi pujs in kozlič. Lisica pa poparjena odide. Lastna hvala, cena mala. junij 2014

29

MOJASLOVENIJA


rafaelova družba

Obiski rojakov iz Slovenije nam veliko pomenijo Koliko lepih misli in topline preveva v nas, ki so povezani z obiskom Rafaelove družbe v Pulju. Obisk Rafaelove družbe smo v Slovenskem kulturnem društvu Istra, Pulj z veseljem in nestrpnostjo pričakovali. Stik z ustanovo, ki daje pomoč Slovencem izven slovenske domovine, je bil vsem članom društva v veliko čast in zadovoljstvo. Dotik slovenske besede vedno poboža vsako dušo, ki v sebi skriva korenine slovenstva. Prinašajo bogastvo nevidnih povezav in poglabljajo zgodovino povezovanja ter kulturnega življenja in sobivanja. Morda je za obisk odtehtalo tudi naše zadnje poročanje za Našo Luč, ko smo napisali “ obiščite nas dragi rojaki, verjemite da imamo kaj pokazati, od tritisočletnega mesta s prekrasno arhitektonsko dediščino iz rimskih časov, do naših dosegov v dejavnosti društva, predvsem pevske sekcije! ” Zelo smo ponosni na naš Slovenski dom z bogato knjižnico, ki premore več kot dva tisoč knjig v slovenskem jeziku. Prav tukaj smo sprejeli člane Rafaelove Družbe, lahko bi rekli “šopek” mladih, veselih, zvedavih, nadobudnih, obetajočih obrazov. Predsednica Klaudija Velimirović je našim gostom predstavila dejavnost našega društva, ki ga sestavljamo člani zavednih Slovencev in vseh tistih, ki spoštujejo medkulturni dialog in sožitje. Ni jih malo, nanje smo zelo ponosni! Tudi naša profesorica, Paola Stermotić, vodja našega pevskega zbora Encian ni Slovenka. Z veliko ljubezni išče za nas primerne slovenske pesmi. Prav njej gre zahvala za uspehe Enciana doma in po svetu. Naši gostje, simpatični člani Rafaelove družbe, so tako bolje spoznali naše delo in negovanje slovenske besede v Pulju, na katero smo tudi mi člani društva zelo ponosni. Čas je ob klepetu hitro mineval, a pred slovesom smo skupaj zapeli še nekaj slovenskih pesmi z željo, da se ponovno srečamo. Ivanka Koletnik, SKD Istra Pulj Foto: Rafaelova družba

SREČANJE TREH SLOVENIJ NA SVETIH VIŠARJAH V nedeljo, 3. avgusta 2014, lepo vabljeni na Svete Višarje, kjer se bodo ponovno srečale tri Slovenije: matična, zamejska in izseljenska! Program se začne ob 10.30 s predavateljem prof. Tomažem Pavšičem. Mašo bo vodil celjski škof dr. Stanislav Lipovšek. Pri maši bosta sodelovala cerkvena zbora iz Žabnic in Ukev, kulturni program bo obogatil moški oktet iz Žabnic.

MOJASLOVENIJA

30

junij 2014


slovenska izseljenska matica

Razstava slovenskih čipk Na Združenju Slovenska izseljenska matica smo v sredo, 14. 5. 2014, izpeljali 41. občni zbor članov SIM. Ob priložnosti občnega zbora smo z Ljubljanskim čipkarskim in klekljarskim društvom postavili razstavo čipk. Razstava bo julija gostovala v Avstraliji na svetovnem kongresu čipke, v kolikor bo interes, pa tudi v slovenskih društvih. Razstavo, ki nosi naslov Rastline Slovenije v čipkah je predstavila Afrodita Hebar Kljun. Članica društva klekljaric Tončka Stanonik pa je prebrala črtico iz spominov na babico in odhod stricev v Avstralijo. Razstava, ki je bila v prostorih SIM na ogled do 22. 5. 2014, je doživela velik odziv med obiskovalci.

Ogled razstave čipk na SIM

Predstavitev knjige povratnika Antona Aleša V četrtek, 29. 5. 2014, smo v prostorih SIM izpeljali predstavitev knjige povratnika Antona Aleša. Anton Aleš je napisal avtobiografijo z naslovom Zdomec. Predstavitev je vodila urednica spletne revije Rodna gruda Blank Markovič Kocen. Več o predstavitvi bomo napisali v naslednji številki Moje Slovenije.

Naslovnica avtobiografije Antona Aleša, ki je izšla v dveh delih

Slikarska kolonija 2014 Na razpisu za prijavo k udeležbi na 24. slikarsko kolonijo Slovenske izseljenske matice se je prijavilo enajst kandidatov iz Slovenije, zamejstva in sveta. Sprejeli smo jih osem, od teh štiri kandidatke, ki se bodo kolonije udeležile prvič, med njimi je tudi slovenska slikarska iz Düsseldorfa Nadia Zikes. Razstava slikarskih del bo v petek, 13. 6. 2014, ob 18. uri, v Vodni hiši v Mostu na Soči. Razstavo bo odprla mag. Alenka Bratušek. Vabljeni.

Keramična delavnica Odprt je razpis za prijavo na tridnevno keramično delavnico Slovenske izseljenske matice, ki se bo odvijala septembra 2014 v Ljubljani. Prijave pošljite na sim@zdruzenje-sim.si. Keramični izdelki lanskoletne delavnice - pred žganjem

Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić junij 2014

31

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI V AVSTRIJI

Z odprto mejo postajajo štajerski Slovenci prepoznavna manjšina Z nastankom samostojne slovenske države, njenim vstopom v Evropsko unijo pred desetimi leti, in v šengensko območje nekaj let pozneje, se je spremenil položaj Slovencev v avstrijski zvezni deželi Štajerski, še posebno v obmejnih vaseh Ragonskega kota. Slovenci postajajo prepoznavna manjšina, čeprav še vedno bistveno manj kot naši rojaki na Koroškem. prehodu med Radgonama, avstrijska stran pohitela in poskrbela, da potniki čim manj opazijo, ko prestopijo mejno in potujejo iz države v državo.

Pogled s slovenske na avstrijsko stran čez Most prijateljstva, ki sta ga odprla pokojna predsednika Tito in Franc Jonas. Most je šele v najnovejšem obdobju upravičil svoje ime, čeprav so bile tudi že pred desetletji prijateljske vezi med prebivalci zdaj dveh, nekoč enega mesta, poimenovanega po knezu Radigoju.

Š

tajerskih Slovencev niso kot manjšino priznavali v Avstriji, dokler je bila v Jugoslaviji, se zanje ni zanimala niti Slovenija. Deželna vlada v Gradcu je poudarjala, da so bile pravice štajerskih Slovencev, ki so izenačeni v državni pogodbi s Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradiščanskem, pomotoma zapisane v ta dokument, zato jim ne pripadajo, Slovenija pa se za nekaj tisoč slovensko govorečih rojakov ni zanimala, ker je prevladovalo politično prepričanje, da bi s tem slabo vplivala na dobre meddržavne odnose. Slovenska akademija znanosti in umetnosti o štajerskih Slovencih Prvo znanstveno razpravo, ki je imela tudi pomemben politični ali narodnostno-politični predznak, je leta 1993 v Mariboru pripravila Slovenska akademija znanosti in umetnosti. O Slovencih v avstrijski zvezni deželi Štajerski so pripravili referate ugledni strokovnjaki iz Avstrije in Slovenije in s tem naredili prvi resnejši korak te manjšine iz anonimnosti. V podporo akademikom in drugim strokovnjakom je bilo leta 1988 v Gradcu ustanovljeno Kulturno društvo Člen 7 za avstrijsko Štajersko. Po zaslugi društva, prva predsednica je bila dr. Andreja Zemljič, povedanega in zapisanega na omenjenem simpoziju in tudi medijev v Sloveniji, ki so začeli pogosteje pisati o štajerskih Slovencih, MOJASLOVENIJA

se je začelo ustvarjati ugodnejše ozračje za uveljavljanje manjšine na deželni in državni ravni, manj pa v lokalnem okolju. Prav lokalno okolje dolgo ni moglo sprejeti dejstva, da v vaseh okoli Avstrijske Radgone/Bad Radkersburga živijo prebivalci, ki jim pripadajo nekatere posebne pravice, da niso le sodržavljani, ki zgolj govorijo jezik sosedov. Samostojna država in odprta meja premagujeta zgodovinske predsodke Po tem, ko je postala Slovenija samostojna država, ko je zaživelo delo Pavlove hiše v Potrni/ Laafeldu, ko so na deželni in lokalni ravni pokazali naklonjenost do dejavnosti Kulturnega društva Člen 7, se je začelo spreminjati tudi ozračje v lokalnem okolju. Počasi je izginjal odpor do vsega, kar je imelo priokus nekoč Titovega in komunističnega čez mejo; na prireditve v Pavlovo hišo so začeli prihajati politiki iz Gradca in Avstrijske Radgone, okoliški prebivalci so videli, da se ne dogaja nič takega, kar bi njim kakorkoli škodovalo. Bistvena dejavnika za spremembe sta bila članstvo v Evropski uniji, kjer se je Slovenija pridružila skupini v kateri je Avstrija že bila in ukinitev mejne kontrole, torej šengenski režim tudi za Slovenijo. Kakor je trajalo desetletja, da so se odnosi med ljudmi odtajali, tako je, denimo, na mejnem

32

Učenje slovenščine, kot jezika sosedov se je močno povečalo Na avstrijskem Štajerskem ni ne narodnostnih in ne dvojezičnih šol, kot na Koroškem, zelo pa se je povečalo zanimanje za prijavo otrok k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika na celotnem ozemlju, od Radgone do Gradca. Zdaj obiskuje dopolnilni pouk prek 419 učenk in učencev oziroma dijakinj in dijakov. Uspeh je iz leta v leto večji, ocenjujejo učiteljice, ki poučujejo slovenski jezik, zlasti v šolah, kjer je slovenščina izbirni predmet in ni več le neka dodatna obveznost po rednem urniku. Na tečajih, ki jih organizira KD Člen 7 v Pavlovi hiši - reportažo smo objavili v prejšnji številki - se zbirajo predvsem a ne izključno starejši, ki se želijo naučiti jezik sosedov. Kljub tem, zagotovo razveseljivim rezultatom, še vedno ni možnosti za vsaj skromen začetek, za poizkus narodnostne ali dvojezične šole za Slovence na avstrijskem Štajerskem. Podobno, kot pred nobenim krajem, kjer živijo tudi Slovenci, še ni in kaže, da kmalu bo dvojezičnega topografskega napisa. Laafeld, kjer je v Pavlovi hiši največ dvo in celo večjezičnih dogodkov, bo še naprej nosil zgolj nemško ime in ne slovenskega - Potrna. Morda ob dvajsetletnico članstva Slovenije v Evropski uniji, če bo le-ta takrat - še - obstajala. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Dvo ali večjezične prireditve v Pavlovi hiši so vedno dobro obiskane z obeh strani meje

junij 2014


slovenci v italiji

»Evropski parlament zapuščam z zelo dobrimi občutki« Srečanja pod lipami v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici, ki sta ga v torek, 20. maja priredila Krožek za družbena vprašanja Anton Gregorčič in Kulturni center Lojze Bratuž, se je ob Michlu Ebnerju, Miru Petku in Damijanu Terpinu udeležila tudi evropska poslanka Slovenske demokratske stranke Romana Jordan, ki po desetletnem uspešnem in plodnem delovanju (leta 2007 je med drugim prejela nagrado Poslanke leta na področju energije) zapušča evropski parlament. Med drugim je predstavila tudi svojo novo knjigo »Za Evropo gre. Za vas gre«. svoji lastni koži, da vidim, kako bo lahko Romana v naslednjih letih zaupala Romani izpred preteklih let ...

Romana Jordan in Damijan Terpin Gospa poslanka, s kakšnimi občutki zapuščate evropski parlament po desetih letih delovanja? Zapuščam ga z zelo dobrimi občutki. Teh deset let je bilo zame zares pravo veselje delati, delo mi je bilo velik izziv in vem, da sem s tem dobila priložnost, ki je v Sloveniji ne bi dobila, kajti delala sem v izredno velikem in raznolikem okolju, kulturno zelo različnem, bilo je ves čas tako pozitivno ozračje, ves čas pa tudi dovolj problemov, ki smo jih morali reševati. Tako da sem res zelo zelo hvaležna, da sem najprej znotraj stranke dobila priložnost, da so me uvrstili na listo, potem pa seveda tudi volivkam in volivcem, da so me izvolili. Seveda je potem normalno vprašanje naprej, zakaj pa sem se kandidaturi odrekla. Zaradi tega, ker je delo poslanke v evropskem parlamentu zelo naporno in sem ga resno jemala. Delo je bilo res sijajno, vendar kvaliteta življenja pa je precej nizka, kajti ves čas si na poti, dejansko ves čas delaš, ne glede na to ali si v Bruslju, Strasbourgu ali Sloveniji in pa še v kakšni drugi državi. Odločila sem se, da je sedaj čas, da potrebujem malo več miru pa malo več zasebnosti. Čemu se boste sedaj posvetili? Trenutno želim še uspešno zaključiti delo tega mandata, ker še imam nekaj nedokončanih projektov. Potem se želim spočiti. Nato pa bi zelo rada začela z delom v gospodarstvu. Prej sem bila 14 let na raziskovalnem področju, zdaj 10 let v politiki. Ogromno sem se ukvarjala tudi z gospodarstvom, z razvojnimi vprašanji, s priložnostmi za podjetnike. Zdaj bi to rada preizkusila tudi na junij 2014

Iz teh bogatih izkušenj je tudi nastala knjiga, ki jo nocoj predstavljate ... To je knjiga, v katerih je izbor mojih člankov, ki sem jih pisala v desetletnem mandatu. Nekako sem razmišljala, kako bi lahko ljudem pokazala, s čim sem se v tem desetletnem obdobju ukvarjala in rekla sem si, da statistike objavljajo že drugi in da številke zelo malo povedo. Tisto, kar nekaj pove, je tisto, kar je sproti med mandatom nastajalo, ne tisto, kar nastane na koncu mandata. To so zagotovo prispevki, ki jih pišeš in objavljaš ali v časopisih, revijah, na spletu, kajti to pomeni, da si se takrat, ko si vse pripravljal, resnično moral ukvarjati s temi problematikami, da si jih obdelal in objavil pred javnostjo. Na tak način tudi ljudje spoznajo tudi, kako poteka naše delo, kaj vse je bilo zanimivo, kako je bilo treba obdelati določene politike z različnih aspektov. Upam, da je tudi na ta način zanimivo. Predvsem pa se mi zdi zanimiv za bralce tisti zadnji del, kjer so dnevniški zapisi s podnebnih pogajanj, ki so potekala pod okriljem Združenih narodov, kjer ne govorim o tem, kar je bilo možno prebrati v časopisu, ampak kako sem jaz kot članica, kot tam prisotna, to doživljala, kako je potekalo delo in tega seveda ljudje v časopisih ne morejo prebrati.

V teh letih ste se tudi posvečala dobrodelni dejavnosti za najrevnejše otroke v Indiji. Kaj nam lahko o tem poveste? To je projekt, ki je potekal za najrevnejše otroke v Indiji, kajti ti otroci so tako revni, da si mi verjetno tega niti predstavljati ne moremo. Tako so revni, da niti javne šole v Indiji ne morejo obiskovati. Tam se je znašla neka dobra duša iz Slovenije, to je gospa Mojca Gajan, ki se je poročila s sponzoriranim otrokom Anupom Gajanom in skupaj sta ustanovila šolo za te najrevnejše otroke. Jaz sem nekoč brala intervju z gospo Mojco, ki je izjemna ženska in po tistem intervjuju sem se odločila, da ji je treba pomagati. Sprožila sem akcijo z osnovnimi in srednjimi šolami, ne da bi gospo sploh poznala. Otroke sem povabila, da zbirajo odpadni papir ali da naredijo kakšno drugo akcijo in da del izkupička od tega namenijo tej najrevnejši šoli v Indiji. Potem smo pa navezali stike. Šola nam je poslala slikovni material, posneli so tudi filmček. Hodili smo po šolah, se z otroci tudi veliko pogovarjali o življenju. Zdi se mi, da je tudi slovenskim otrokom izredno veliko pomenilo to, da so lahko spoznali, kako različno živijo otroci v različnih predelih sveta. Zelo smo ponosni, resnično smo zelo ponosni vsi skupaj, da smo gospe Mojci in Anupu pomagali, da sta se letos preselila iz najete šole v njuno lastno, kajti uspeli so kupiti parcelo in zgraditi svojo šolo. Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

Od leve proti desni: Michl Ebner, Damijan Terpin, Tanja Perič (kandidatka SSk za evropske volitve na listi Južnotirolske ljudske stranke), Miro Petek in Romana Jordan

33

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI NA madžarskem

Kak lejpa je senička fara - kako lepa je seniška župnija Gornji Senik je zibelka porabske narodnostne pevske kulture. Tu je pred 75-leti začel prepevati dekliški cerkveni zbor, predhodnik sedanjega mešanega pevskega zbora Avgust Pavel, tu je najstarejša članica zbora Vera Gašper ustanovila skupino Ljudski pevci, iz Gornjega Senika se je zborovsko petje razširilo v Števanovce, Monošter, Szombathely in Budimpešto.

Ljudski pevci na odru domačega kulturnega doma in sekretarka Zveze Slovencev Biserka Bajzek, tudi pevka v mešanem pevskem zboru Avgust Pavel

L

judski pevci Zveze Slovencev na Madžarskem na Gornjem Seniku so posneli prvo zgoščenko leta 2006 pod naslovom Že spunjeno - Že izpolnjeno, drugo, najnovejšo Kak lejpa je senička fara - Kako lepa je seniška župnija/fara, so v domačem kulturnem domu na koncertu predstavili pred nedavnim. Skupino vodi njena ustanoviteljica Vera Gašper, ki je v maju naštela 62 let prepevanja v mešanem pevskem zboru Avgust Pavel, prvi in najbolj prepoznavni kulturni skupini Slovencev na Madžarskem. V skupini Ljudski pevci pojejo Vera Gašper, Laci Bajzek, Joži Gyeček, Ančka Ropoš, Margit Gyeček, Gyöngyi Kozar, Zsold Bajzek in Klara Laczó. Ki so vsi tudi člani mešanega pevskega zbora Avgust Pavel. Sekretarka Zveze Slovencev Biserka Bajzek je na slovesnosti povedala, da živi ljudska pesem tako dolgo, kako dolgo jo pojejo. Ljudska pesem druži ljudi, povsod je zraven, tako pri delu kakor pri praznikih. V novejšem času je manj druženja ob večerih, kajti prednost so dobili televizija, računalniki. Drugače je z ljudskimi pevci na Gornjem Seniku, ki se družijo vsaka dva tedna in si prizadevajo, da l pesem ne bo pozabljena, pri čemer jih vzpodbuja tudi Zveza Slovencev. 20 pesmi na zgoščenki Na zgoščenki Kak lejpa je senička fara, je 20 pesmi, razdeljenih v 6 vsebinskih skupin: Ljubezenske, Marijine cerkvene, teh je ob ljubezenskih največ, po ena Pripovedna, Delovna, Vojaška in dve Domoljubni. Vsebinski izbor je pripravila Vera Gašper skupaj z mladimi pevkami in pevci, "ki radi pojejo in imajo posluh za ljudsko petje." V izboru prevladujejo cerkvene pesmi tudi zato, ker

MOJASLOVENIJA

je imela cerkev z gornjeseniškim župnikom Janošem Küharjem pomembno vlogo pri ohranjanju slovenskih pesmi in identitete. Prav tako je imela vera pomembno vlogo ohranjanja porabskega narečja tudi doma, v družini. Največ pesmi se je prepevalo ob delu, na romanjih, v cerkvi; prinašali so jih s sezonskega dela, iz Prekmurja in osrednje Slovenije. Od tod tudi mešanje besedil s slovenskim knjižnim jezikom in porabskim/prekmurskim narečjem. Nekaj pesmi je napisala tudi Vera Gašper in jim dodala znano ljudsko melodijo. Taka je tudi naslovna pesem druge zgoščenke Kak lejpa je senička fara. Zdaj pri drugi in že pri prvi Že spunjeno, je s strokovnim svetovanjem sodelovala Jelka Pšajd, etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote, ki je avtorica spremnega teksta. Že spunjeno - Že izpolnjeno Na zavitek prve zgoščenke gornjeseniških Ljud-

34

skih pevcev je glasbeni strokovnjak Tomaž Rauch napisal: "Porabska ljudska glasba je nekaj posebnega - kot tudi Porabje samo. Posebno je predvsem v smislu zgodovinske fenomenologije, saj so se ljudem ravno tu v preteklosti dogajale izjemne stvari." Leta 2006 so na zgoščenko posneli 23 pesmi, in sicer Vesele, Ljubezensko, Vojaške, Pripovedno, Legendarni, Druge, Mrtveče noute/Mrtvaške (pogrebne) pesmi in Marijino, cerkveno. "Izbor pesmi na zgoščenki je torej poskus jedrnatega prikaza porabske pevske kulture, ki naj bi zajel bistvene elemente, obenem pa delno izpostavil nekatere redkosti izročila. Zato so pesmi na zgoščenki razvrščene po sklopih." Projekt Že spunjeno zajema pesmi in dodatno dokumentarno gradivo: besedila, spremne besede in fotografije. Porabska narodnostna kultura je raznolika, kulturne skupine delujejo v vseh okoljih, tudi v večjih krajih, kamor so se preselili ali so bili izseljeni Porabci. Pri tem je v ospredju pevska kultura, že od nekdaj s središčem na Gornjem Seniku, kjer so tudi vse prireditve odlično obiskane. Tu res velja rek, da "Kdor poje, slabo ne misli ..." In res je tudi, da je marsikaj odvisno od zavzetih posameznikov, na Gornjem Seniku sta to pokojni Andraž Čabaj, ki je več desetletij vodil mešani pevski zbor Avgust Pavel in vsestransko aktivna Vera Gašper. Seveda pa brez pevk in pevcev tudi ne bi bilo dobrih rezultatov, zato je zelo pomembno pomlajevanje pevskih skupin, izpostavlja Ciril Kozar, iz Goričkega v Prekmurju, ki zdaj vodi mešani pevski zbor Avgust Pavel. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Že spunjeno/Že izpolnjeno in Kak lejpa je senička fara-Kako lepa je seniška župnija/ fara, prva in druga zgoščenka gornjeseniških Ljudskih pevk in pevcev

junij 2014


Knjižna polica AVGUST PAVEL

Prekmurska slovenska slovnica Prekmurski rojak iz Cankove dr. Avgust Pavel, ki je živel v Szombathelyu na Madžarskem, je tudi avtor prve prekmurske slovnice, ki jo je napisal leta 1942, izšla pa je šele zdaj kot jubilejna stota knjiga zbirke Zora, ki jo izdaja mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru. Prekmursko slovnico s podnaslovom Vend nyelvtan, je iz madžarščine prevedla dr. Marija Bajzek Lukač, uredniškega dela pa se je lotil dr. Marko Jesenšek.

Prekmurska slovenska slovnica - Vend nyelvtan

Dr. Avgust Pavel (1886, Cankova - 1946, Szombathely) je Prekmursko slovnico v madžarskem jeziku napisal po naročilu madžarskih političnih krogov in strokovnih krogov, ki so želeli dokazati, da prekmurščina ni slovenski jezik ampak vendski, Slovenci na Madžarskem pa Vendi. Uveljavljeni jezikoslovec, prevajalec, etnolog, pesnik in pisatelj ter kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Dr. Avgust Pavel je izziv sprejel in napisal slovnico, s katero je dokazal, da je prekmurščina slovenski in ne nek neopredeljen vendski jezik, pri čemer je menil, da madžarski recenzenti ne bodo zaznali namena in omogočili natis njegovega dela. Toda zgodilo se je drugače, tisti, ki so delo prebrali, so ugotovili, kaj je avtor želel s slovnico znanstveno povedati, zato so natis prepovedali. Ostala je v rokopisu v madžarskem jeziku vse do pred nekaj let, ko je prišla pobuda, tudi od akademika, slavista dr. Antona Vratuše, akademikinje in dialektologinje dr. Zinke Zorko in še nekaterih jezikoslovcev, da bi kazalo slovnico iz madžarščine prevesti v slovenščino in kot dvojezično izdati v knjigi. Ko je bila osnovna dilema, kako zagotoviti denar za izvedbo projekta, razrešena, se je dela lotila porabska Slovenka dr. Marija Bajzek Lukač, profesorica na oddelku za slavistiko Univerze LTE junij 2014

v Budimpešti in pod uredniškim vodstvom dekana mariborske Filozofske fakultete dr. Marka Jesenška, obsežno slovnico prevedla. Urednik dr. Marko Jesenšek pravi, da ima zdaj knjiga drugačno vlogo, kot jo je imela v 4o-ih letih prejšnjega stoletja. Danes ni zanimivo čtivo le za jezikoslovce, temveč tudi za tiste, ki želijo zaužiti melodijo svojega maternega jezika. Besedilo slovnice je urejeno vzporedno, se pravi z madžarskim izvirnikom na levi in slovenskim prevodom na desni strani."Prekmurski slovenski jezik je v moji slovnici prvič normiran in predpisan, zato se zavedam, da ni brez napak. Strokovnjakom se opravičujem zaradi teh neizogibnih začetniških težav in drugih nestrokovnosti," je o svojem delu povedal dr. Avgust Pavel, njegova hči Judita, ki se je udeležila predstavitev v Szombathelyu in na Cankovi, pa je zelo ponosna na delo očeta in na natis slovnice v samostojni knjigi. V dodatku Marija Bajzek Lukač opisuje pot od rokopisa do prevoda in objave Pavlove slovnice, zgodovino rokopisa razgrinja Pavlova hči Judita,

Marc L. Greenberg piše o prekmurščini med slovanskimi jeziki, o prekmurskem knjižnem jeziku razmišlja tudi Martina Orožen, avtor razprave o pomenu Pavlove slovnice za razvoj prekmurskega knjižnega jezika, je Marko Jesenšek, ki je na predstavitvi na Cankovi, rojstnem kraju dr. Avgusta Pavla, poudaril, da je Pavlova slovnica trajen spomenik prekmurskemu jeziku. Tudi, če bo kdaj slovenski in s tem prekmurski jezik poniknil, bo ostal zapisan in o njem se bodo učili bodoči jezikoslovci. O Prekmurski slovenski slovnici so na predstavitvi na Cankovi razpravljali akademik dr. Anton Vratuša, urednik dr. Marko Jesenšek, prevajalka dr. Marija Bajzek Lukač in akademikinja dr. Zinka Zorko, ki je posebej izpostavila, da tudi zdaj v prekmurskem in porabskem narečju nastaja zanimiva proza in poezija, ter med avtorji omenila porabskega pisatelja Franceka Mukiča, med prekmurskimi pa Ferija Lainščka. Besedilo in foto:Ernest Ružič

S predstavitve na Cankovi: urednik, dr. Marko Jesenšek, prevajalka dr. Marija Bajzek Lukač, akademikinja dr. Zinka Zorko, ta čas vodilna dialektologinja v Sloveniji, ki se ukvarja tudi s proučevanjem porabskega in prekmurskega narečja, akademik in slavist dr. Anton Vratuša, tudi pobudnik za natis Pavlove slovnice in Drago Vogrinčič, župan Cankove, kjer je bil dr. Avgust Pavel rojen in kamor se je rad vračal, pa tudi v Potrno, kamor so se preselili starši iz Prekmurja in kjer je zdaj Kulturni dom štajerskih Slovencev

35

MOJASLOVENIJA


Knjižna polica

Signal pozitiven v kulturi in raznolikosti Letna publikacija štajerskih Slovencev Signal 2013/2014, je v znamenju dveh, med seboj tesno povezanih jubilejev: 25-letnice ustanovitve Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko in 15-letnice delovanja Pavlove hiše v Potrni/Laafeldu pri Radgoni. Objavlja pa tudi druge teme iz gospodarstva, zgodovine, arhitekture, šolstva in čezmejnega sodelovanja. v centru Gradca. Poleg leposlovnih knjig za odrasle in najmlajše knjige, je v čitalnici na voljo tudi periodični tisk in osrednji slovenski dnevniki. Zgodovinar Filip Čuček je avtor članka Nemško-slovenski nacionalni konflikt na Spodnjem Štajerskem v avstrijski ustavni dobi - Od obnove ustavnega življenja do padca Taaffejeve (druge) vlade. Avtor je poudaril, da je bilo opredeljevanje za nemštvo ali slovenstvo, po obnovi ustavnega življenja posledica zavezanosti določenim kulturnim vrednotam in političnim vizijam. "Nemštvo se je definiralo kot sistem napredka in svobode, slovenstvo pa je postajalo sinonim za nazadnjaštvo, klerikalizem in ultramontanizem." Zanimive teme, ki jo občasno obudijo tudi v Sloveniji, se je lotil Armin Klein, in sicer razprave o ponovni železniški povezavi med avstrijsko in slovensko Radgono.Mesti sta bili z železnico povezani od leta 1890 do aprila 1945, ko so razstrelili most čez Muro. Avstrijska Radgona je zdaj povezana z Gradcem s potniškimi in nekaj manj s tovornimi vlaki, medtem ko po slovenski progi od Radgone, Radence do Ljutomera občasno vozijo tovorni vlaki. Interesna skupnost "Nova radgonska železnica" si prizadeva za gradnjo mostu čez Muro in 2,65 km proge, ter s tem za železniško povezavo med Avstrijo in Slovenijo. Pisec poudarja, da bi imela železniška povezava med državama pomemben vpliv na razvoj gospodarstva in turizma v obmejnih regijah, denar pa bi lahko dobili tudi iz evropskih skladov. O Radgoni in slovenskih imenih vasi v Radgonskem kotu: Dedonci, Gorica, Gosinja vas, Potrna, Pridova, Zenkovci in Žetinci piše Silvo Torkar, medtem ko je Lidija Vindiš-Roesler opisala zgodovino lova na čarovnice: "V času lova na čarovnice je bila Štajerska še enotna in se ni - tako kot danes - ločevala na avstrijsko in slovensko Štajersko. Kljub temu lahko pri čarovniških procesih opazimo razliko med obema deloma Štajerske." Zadnja čarovnica v Evropi naj bi bila Anna Göldi, ki je bila z mečem usmrčena v švicarskem protestantskem kantonu Glarus leta 1782, prvi proces pa naj bi se zgodil leta 1546 v Mariboru. Razvoj publikacije Signal lahko primerjamo Avtorica pravi, da se s širitvijo aktivnosti KD Člen 7 in Pavlove je lov na čarovnice v hiše: publikacija Zima 2002/2003 je imela vojvodini Štajarski za- 55 strani in samo povzetke člankov v dručel s polstoletnim za- gem jeziku, najnovejši zbornik (in tako je mikom. zadnjih nekaj let) blizu 300 strani, vsi teksti pa so natisnjeni v obeh jezikih, če je nemBesedilo in foto: ško govoreči avtor najprej v nemščini in doErnest Ružič besednem slovenskem prevodu in obratno.

Otvoritev Slovenske čitalnice v štajerski deželni knjižnici v Gradcu: deželni glavar Franz Voves, predsednica KD Člen 7 Suzanne Weitlaner, zunanji minister Slovenije (v odstopu) Karl Erjavec, tedanji veleposlanik v Avstriji Aleksander Geržina (tudi pobudnik za ustanovitev čitalnice), deželni sekretar Reinhold Lopatka, takratni direktor štajerske deželne knjižnice Christoph Binder in deželni svetnik Christian Buchman.

Predsednica prve slovenske kulturne in politične organizacije štajerskih Slovencev - manjšine, ki je niso priznavali v Avstriji in za katero se dolgo ni zanimala Slovenija - mag. Suzanne Weitlaner v uvodniku, naslovljenem na bralke in bralce, tudi izpostavi: Znova Vam ponujamo širok izbor prispevkov in prepričani smo, da bo vsak izmed Vas med njimi našel nekaj zase. Pavlova hiša je gostila veliko prireditev, srečanj in obiskov, leto 2013 pa je minilo mnogo prehitro ... Nekdanji in sedanji člani, sodelavci, podporniki, obiskovalci, sosedje in prijatelji so pripomogli k temu, da smo slovensko narodno manjšino na avstrijskem Štajerskem rešili pred pozabo, da smo lahko v Pavlovi hiši ponudili čezmejno kulturno dejavnost in da imamo na avstrijskem Štajerskem znova aktivno slovensko skupnost." Predsednica se zavzema za ohranitev sedanjega pozitivnega ozračja, ki ne sme postati žrtev krize, ko se pogosto varčuje pri kulturi in raznolikosti in "lahko nacionalizem znova pade na rodovitna tla." Suzanne Weitlaner je opisala tudi pomen Slovenske čitalnice, ki so jo odprli v štajerski deželni knjižnici v Gradcu. Tako je zdaj slovenska literatura MOJASLOVENIJA

36

junij 2014


tečaji

Učenje slovenščine čez to poletje? Kdor išče, ta najde. Tako je tudi z znanjem jezikov. Kdor se želi naučiti ali širiti svoje znanje slovenščine, bo zagotovo našel pot do inštitucije, tečaja ali spletne strani, ki mu bo pomagala do uresničitve zastavljenega cilja. Vsekakor je obisk Slovenije najuspešnejši in najbolj izkustveno bogat način za zbližanje z naravnim slovenskih jezikom in za doživetje pristne slovenske kulture.

Mednarodni poletni jezikovni tabori (www.poletni-tabori.si), katerih medijski sponzor je tudi Moja Slovenija, se bodo odvijali v juliju in avgustu 2014: POČITNICE NA KMETIJI v Solčavi v Logarski dolini Tabor za otroke od 5 do 10 let, ki bodo spoznavali življenje na idilični kmetiji in na igriv način spoznavali živalsko-rastlinski svet v slovenščini, angleščini ali španščini.

Poleti se v Sloveniji odvijajo številke kulturno-zabavne prireditve v mestih in na podeželju. Zaradi povečanega obiska slovenskih zdomcev, izseljencev ali zgolj ljubiteljev slovenske dežele in jezika v poletnih mesecih so organizirani tudi tečaji slovenskega jezika za različne starostne skupine. Največ veselja čaka ravno otroke na poletnih jezikovnih taborih, saj se družijo s slovenskimi vrstniki, spoznavajo slovenske običaje in navade ter uživajo v aktivnostih v čudoviti naravi. Tečaji za otroke in mlade Otroci lahko izbirajo med jezikovnimi počitnicami z veliko različnimi aktivnostmi (ples, petje, spoznavanje kmečkega življenja, raziskovanje rož in dreves, ustvarjalne delavnice, fotografiranjem ipd.), kjer poteka učenje jezika skozi komunikacijo in dejavnosti na taborih, ter med počitnicami s klasičnim učenjem slovenščine v učilnici vsak dan, obogatenim z ekskurzijami in izleti po Sloveniji. Na Mednarodnih poletnih jezikovnih taborih za otroke, stare od 5 do 15 let, poteka učenje slovenščine preko tematskih delavnic in aktivnosti v naravi na sproščen, zabaven in izkustven način v idilični naravi slovenskega podeželja: www.poletni-tabori.si. Jezikovne tabore organizira podjetje SAMA Navitas letos že 7. leto zaporedoma. Otroci nad 15 let se lahko udeležijo Poletnega tečaja slovenskega jezika v Kopru - Halo, tukaj slovenski Mediteran, kjer poteka učenje jezika preko delavnic na temo slovenska folklore, slovenske ljudske glasbe, slovenske književnosti, gledališča in filma. Več si oglejte na spletni strani www.fhs. upr.si/sl/tecaji/poletne-sole/halo. Tečaj organizira Fakulteta za humanistične študije Koper. Dobro

junij 2014

poznana z dolgoletno tradicijo je tudi Mladinska poletna šola slovenskega jezika v Ljubljani za otroke, stare od 13 do 17 let: Potekala bo med 1. in 12. julijem. Prijavite se lahko tudi preko spletne strani www.centerslo.net Organizator poletne šole je Center za slovenščino kot drugi/tuji jezik Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Prav tako Center za slovenščino prireja Poletno šolo za otroke stare med 8 in 12 let. Potekala bo na Srednji vzgojiteljski šoli in gimnaziji Ljubljana med 7. In 11. julijem. Več informacij in prijavnica je na njihovi strani www.centerslo.net Učenje tudi za starejše Kdor ima rad mestno življenje in bi želel spoznati življenje v drugem največjem mestu v Sloveniji, je vabljen na Poletno šolo slovenskega jezika 2014 v Mariboru: www.govorimslovensko.si Poletna šola bo potekala med 30. junijem in 11. julijem. Pri njih nudijo tečaje slovenščine skozi celo leto, za odrasle in otroke. Center za slovenščino letos prireja 2 ali 4 tedenski tečaj slovenskega jezika od konca junija do konca julija v Ljubljani, na Filozofski fakulteti. Izbirate pa lahko tudi med različnimi dopoldanskimi tečaji. Več si preberite na njihovi spletni strani www. centerslo.net Možnosti učenja na daljavo Morda je pa le za nekatere pot v Slovenijo predraga, predolga ali prenaporna, pa bi vseeno želeli ohranjati ali nadgrajevati svoje znanje slovenščine. To dandanes omogočajo novi mediji in učenje preko spleta. Spletni portal www.thezaurus.com/ language nudi med drugimi jeziki tudi učenje slo-

37

ŠPORTNI TABOR na Rogli Otroci, stari od 10 do 15 let, bodo spoznavali fotoaparat ter se učili fotografiranja in obdelave fotografij, snemali film v čudoviti naravi na Rogli; za sprostitev pa bo vožnja s sanmi in veliko športnih aktivnosti . Delavnice potekajo v slovenščini, ruščini in angleščini z maternim govorcem. ŠPORTNI TABOR na Prevorju na Kozjanskem Od 9 do 13 let stari otroci bodo spoznavali fotoaparat ter se učili fotografiranja in obdelave fotografij, snemali film; opazovali zvezde skozi teleskop; za sprostitev pa bo veliko športnih aktivnosti. Delavnice potekajo v slovenščini in angleščini z maternim govorcem. V KOZJANSKEM RAJU Z GUZAJEM na Prevorju na Kozjanskem Otroci, stari od 6 do 10 let, bodo spoznavali podeželsko kulturo in življenje na kmetiji, ustvarjali na temo legendarnega razbojnika Guzaja; raziskovali gozd, travnik ... opazovali zvezde in prespali na seniku. Delavnice potekajo v slovenskem, nemškem in angleškem jeziku. POLETNA JEZIKOVNA PUSTOLOVŠČINA na Rogli Od 11 od 15 let stari otroci bodo obiskali Lovrenška jezera, lovsko opazovalnico v gozdu, se vozili s sanmi in zabavali v vodi; veliko ustvarjali z rokami, se učili žongliranja in joge. Delavnice potekajo v slovenščini in nemščini z maternim govorcem.

venščine. Tako lahko vsak najde pot do stika z jezikom, ki mu je pri srcu – ne glede na kraj bivanja. Besedilo in foto: Aleksandra Borštnar Maček

MOJASLOVENIJA


poletna šola Poletna šola kitare, bobnov, klavirja, petja in slovenskega jezika za zamejce in Slovence po svetu

Spoznavajmo glasbila in glasbo Kitara, bobni, bas, klavir in petje. V tokratnem intervjuju so se z menoj pogovarjali Tajda Jovanovič - učiteljica petja, Kristina Bogataj – učiteljica klavirja, Matej Osredkar – učitelj kitare ter Tilen Hudrap – učitelj bas kitare in basist svetovno znanega banda Vicious Rumors ter Mitja Žibert vodja MetalRock Akademije.

Kdor je zelo vešč v solfeggiu, zna ponoviti še tako težko solažo Vanesa: Tajda ste učiteljica petja, študirate solo petje na Akademiji za glasbo. Kaj za vas pomenita glasba in petje? Tajda: Težko na kratko opišem. Glasba je del mojega življenja, petje način življenja. Petje je najintimnejši inštrument na svetu, katerega se ne da zamenjati. Ravno zato moramo glas znati pravilno negovati,kontrolirati in uporabljati. Vanesa: Klavir mnogi poznajo le kot instrument, ki je namenjen klasični glasbi. Kakšno noto dajejo črno bele tipke metal rock zvrsti glasbe? Kristina: Klaviature v zvrsteh metala dojemam kot neko popestritev in poglobitev vzdušja, ki ga želimo doseči s prepletanjem drugih instrumentov. Seveda pa to nikakor ne MOJASLOVENIJA

pomeni, da so klaviature zato vedno v ozadju, nasprotno, sama zagovarjam, da glasba neke skupine izvajalcev v svoji polnosti zazveni takrat, ko vsak njen član tako v kompozicijo kot v izvajanje vloži svojih 100%, tako zadevajoč znanje, kot tudi svojo subjektivno, osebno noto. Sama poskušam svoje znanje izkoristiti v metal vodah zato, ker se mi zdi, da je to najbolj svobodna zvrst. Tu si res lahko dovoliš oblikovati celosten izdelek po svojih merilih, kar mi kot klasično izobraženemu glasbeniku in predvsem solistu, predstavlja tako ustvarjalni kot tudi izvajalski izziv. Vanesa: Kristina poučujete tudi solfeggio in glasbeno teorijo. Kaj sta solfeggio in glasbena teorija? Poznavanje glasbene teorije je za vsakega

38

glasbenika nujno, saj predstavlja orodje, s katerem se v muziki znajdemo. Je kot zemljevid v sprva neznanem kraju, ko pa so nam določene povezave jasne, pa do cilja lahko pridemo tudi brez njega. Sama na tem področju vsakodnevno najdem veliko izzivov, saj je osnovna glasbena teorija samo vrh ledene gore, ki jo sestavlja tako zgodovinski razvoj razvrščanja glasbenega gradiva, in njegova uporaba po različnih svetovnih regijah. Materiala je ogromno. Uporabna vrednost poznavanja glasbene teorije je neprecenljiva, saj uporabljati glasbeno teorijo pomeni razumeti glasbo. Solfeggio pa je veščina, ki temelji na glasbeni teoriji: sliši marsikdo, šele s solfeggiom pa spoznamo, kaj slišimo. Glasbena teorija nas nauči branja in pisanja, s solfeggiom pa svoje in tuje zapise lahko že v sebi ozvočimo,

junij 2014


kar nas, ob racionalno odmejenem fizičnem treningu, pripelje do znatno krajšega časa, ki ga moramo nameniti vadenju, saj že v sebi vemo, kako stvar zveni. To seveda pomeni tudi hitrejše prenašanje notranjih predstav na plano, in bolj jasno oblikovane glasbene misli. Z eno frazo: kdor je zelo vešč v solfeggiu, zna ponoviti še tako težko solažo, in tudi njegove lastne so nekaj posebnega in hkrati zaokroženega, saj je izvajalcu jasno, kakšno glasbeno misel želi oblikovati. Slednje naj bi bil cilj vsakega ustvarjalca in poustvarjalca. Vanesa: Matej za vas je glasba konstantna spremljevalka v življenju in pravite, da si brez nje le-tega težko predstavljate. Ste učitelj kitare, kakšno glasbilo je kitara? Električna kitara je pa meni osebno najbolj čustven inštrument, zmožen velikega razpona v interpretaciji (od najbolj agresivnega do izjemno nežnega in vsega vmes). Kitara je eden najpopularnejših inštrumentov na svetu. Sodi v veliko število žanrov, relativno hitro se lahko naučimo osnov s katerimi se že da igrati, hkrati pa je virtuozen inštrument, ki lahko brez problema nastopa v solo vlogi, če se spustimo dovolj daleč v zajčjo luknjo. Poučevanje inštrumenta vedno zajema tehnično plat, ki je pogosto najbolj izpostavljen del učenja (do neke mere upravičeno, saj brez tehnike nimamo kaj početi), meni pa osebno veliko pomeni, da vsak moj učenec lahko kadarkoli prime kitaro in začne igrati - torej da zna improvizirati. Vanesa: Omenili ste tehnike igranja kitare, kakšne vse pa poznamo? Kaj je to tapping tehnika? Tehnik igranja je ogromno, je pa res, da je nekaj bolj osnovnih in nato vse bolj eksotične. Pomembno je, da znamo na kitari uskladiti igranje obeh rok nato pa se kitarski svet deli na solo in ritem igranje. Ritem pomeni, da igramo spremljavo (navadno akorde in riffe slovenske besede za riff po mojem ni), solo kitara pa pomeni melodije in seveda solo). S tema dvema svetovoma je povezanih en kup tehnik igranja - dušenje z dlanjo, sweep picking in pa recimo tapping po katerem tudi sprašuješ. Tapping tehnika je igranje z obema rokama po vratu. To pomeni, da z desno (levičarji z levo) roko ne trzamo po strunah, temveč si z njo pomagamo pri igranju po vratu kitare. Omogoča nam igrati določene stvari, ki bi jih bilo sicer zelo težko ali pa nemogoče, zgleda pa odlično. Vanesa: Tilen vi poučujete bas kitaro in ritem kitaro. Kaj vam pomeni poučevanje na MRA? Tilen: MetalRock Akademija je inovativna, junij 2014

Tilen se ob poučevanju počuti univerzalno umirjeno in sproščeno perspektivna, napredna, naravnana k največjemu možnemu razvoju učencev na vse nivojih. Pomeni mi veliko, preko akademije prenašam znanje na učence, kar mi daje neizmerno notranje zadovoljstvo in duševno izpopolnitev. Ob poučevanju se počutim univerzalno umirjeno in sproščeno, moji učenci mi dajejo konstantni občutek zaupanja, kar neizmerno cenim, ob tej priliki se jim tudi zahvaljujem.

Podobna je kitari, le da ima daljši vrat oz. daljšo menzuro in debelejše strune. Funkcija bas kitare v metal ali rock zasedbi je ta, da igra najnižjo harmonično linijo, ki se imenuje kontrapunkt (ali kontramelodija), seveda pa so bas kitaristi prav tako znani kot odlični solisti. Mnogi električnemu basu pripisujejo vodilno vlogo pri spreminjanju in ustvarjanju novih glasbenih slogov v preteklem stoletju.

Vanesa: Kaj vam pomeni glasba in kako bi predstavili bas kitaro? Tilen: Glasba je življenje. Je moje življenje. Brez glasbe ne obstajam, v moji glavi in ušesih je 24 ur na dan, 7 dni na teden, 365 dni na leto. Ravno letos mineva 20 let, odkar se aktivno ukvarjam z glasbo. Bas kitara ali električni bas je električni štiri strunski inštrument.

Vanesa: Kaj imamo skupnega Slovenci in metal rock glasba? Ste član tujega banda Vicious Rumors, če primerjate tujino in Slovenijo, kje raje ustvarjate in zakaj? Redno potujete in igrate tako rekoč po celem svetu. Se radi vrnete v Slovenijo? Tilen: Veliko, kakopak. Metal ima z vsako človeško entiteto veliko skupnega: pooseblja kri-

39

MOJASLOVENIJA


poletna šola tično razmišljanje, anti-sistemski upor, spodbuja kreativnost, svobodno izražanje, skozi veliko različnih vej dopušča veliko možnosti za prav vsak okus. Kljub temeljiti primerjavi se ne bi mogel odločiti, kje raje ustvarjam, bilo bi nepravično. Glasba je univerzalni jezik, razumejo ga prav vsi, ustvarjam rad povsod, kjer je možno. V vseh delih sveta imamo oboževalce, podpornike, band obstaja 35 let. Z Vicious Rumors poizkušamo na vsaki turneji pokriti čim več delov sveta, čim več različnih kontinentov (in vmes tudi kakšen ocean) in glede na to, da so turneje dolge tudi do 40 dni in več, se po dolgih, utrujajočih potovanjih seveda zelo rad vrnem v rodno državo in predvsem v rodni kraj, Ravne na Koroškem. Vanesa: Mitja vi ste zelo odprta in energična oseba. A se vam zdi, da je akademija prav zaradi vaše osebnosti tako uspešna? Mitja: Vsi skupaj smo po mojem odgovorni za uspeh in dobro vzdušje na akademiji. Moje načelo je, da mora človek kljub visokim ciljem ostati v odnosu do ljudi skromen in preprost. Druga pomembna stvar pa je, da vsem učencem damo priložnost, jih spodbujamo in verjamemo v njihove cilje. Mislim, da ko ljudje to začutijo, se tudi sami lažje sprostijo in takrat je tudi energija tista prava. Torej, preprostost in skromnost v odnosu, vrhunske storitve in visoki cilji za naprej. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: Vanesa Kovač in Sara Sa

glasba je univerzalni jezik, ki ga razumejo vsi in vsepovsod po svetu

Poletna šola kitare, bobnov, basa, klavirja, petja in slovenskega jezika Spoznavajmo glasbila in glasbo Spoznajte glasbila in se naučite igrati na kitaro, bobne, bas ali klavir s profesionalnimi in zabavnimi učitelji, člani priznanih slovenskih in tujih glasbenih skupin. Hkrati pa spoznanje slovenski jezik! Bogatijo ga dvojina in pisana paleta narečij. Preizkusite se v kreativnem pisanju, slovnici ter petju v slovenskem jeziku! Čakajo vas zanimive športne aktivnosti in kreativne delavnice ter super izlet. Pridružite se nam na nepozabnih počitnicah z MetalRock Akademijo in Mojo Slovenijo. Poletna šola bo potekala v Ljubljani, od 30. do 5. julija 2014. Cena za celotedenski program je 140 eurov na osebo. Prijave: Vanesa Kovač urednistvo@mojaslovenija.net ali vanesa.omedia@gmail.com.

Človek mora kljub visokim ciljem ostati v odnosu do ljudi skromen in preprost

MOJASLOVENIJA MOJASLOVENIJA

40

junij 2014


mladi

Mojca Usnik

Ljubezen do konjev in konjeništva v Veliki Britaniji postala njena služba Mojca Usnik je mlada podjetnica, ki živi in dela v Veliki Britaniji. Z Mojco sva se spoznali na njenem obisku domovine in domačih. Pravi, da kvaliteta odnosov ni odvisna od količine preživetega časa skupaj, kar velja tako za družino in prijatelje. Rada se vrača domov na dopust, velikokrat pa jo domači obiščejo v Londonu. Njena velika ljubezen in hobi konjeništvo sta postali njena služba, v kateri neizmerno uživa. Ljubezen do konjev je bila vedno prisotna, povod, da je danes konjeništvo njena služba pa sta dali mati in sestra. V pogovoru boste izvedeli kakšna je njena izkušnja izseljenstva in kaj je to konjeništvo. Mojca ste mlada izseljenka, trenutno živiš v Londonu. Kdaj ste se preselili v Veliko Britanijo in zakaj? V Veliko Britanijo sem se preselila pred dvemi leti. Po opravljeni diplomi iz gradbeništva sem bila pred veliko odločitvijo, ali naj iščem službo v sektorju, ki mi je ljub in za katerega sem se pripravljala 5 let ali pa naj uresničim svoje sanje in hobi zadnjih šestnajstih let prelevim junij 2014

»Sem izredno ponosna Slovenka in Slovenija bo vedno moja domovina.« 41

v profesionalno kariero. Odgovor je bil jasen. Zakaj Velika Britanija? Predvsem zaradi jezika in kulture. Konjeništvo je tu del tradicije in možnosti za delo so res izvrstne. Kaj je Vaše delo v Veliki Britaniji? Trenutno sem redno zaposlena kot učiteljica jahanja, v sklopu katerega tudi šolam konje ter z njimi tekmujem v dresurnem jahanju. MOJASLOVENIJA


Imam pa tudi svoje podjetje oz. »business« za športno masažo konj, ki mi zapolni večino prostih dni. Je poslovno okolje v Veliki Britaniji bolj naklonjeno ustanavljanju podjetij kot v Sloveniji? Ne poznam podrobnosti ustanavljanja podjetij v Sloveniji kakor tudi v Veliki Britaniji. Sama sem registrirala »business« oz. posel, kar je podobno kot s. p. v Sloveniji. Postopek je zelo enostaven in brezplačen.

Omejitve so le plod strahov, ki pa jih imamo vsi. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko je pripravljen stopiti iz cone udobja za dosego določenega cilja. Zakaj ravno konjeništvo? Imate doma konje? Od kje ljubezen do te plemenite živali? Ne, doma nismo nikoli imeli konjev. Povod sta dali moja mati in sestra, ki sta se vpisali na 10 urni tečaj jahanja. Sestra je nato nadaljevala s treningi in tudi uspešno tekmovala v dresuri in preskakovanju zaprek. Ko sem bila dovolj stara, pa so v jahalno šolo vpisali tudi mene. Konji so res plemenite živali in bolj ko jih spoznavaš, bolj te privlačijo s svojo močjo, prisotnostjo in čutnostjo. So kot prijatelji, na katere si navezan. Ker ne poznajo praznikov, nedelj, snega, dežja, vročine, so velika vsakodnevna odgovornost, ki v življenje prinaša veselje in ljubezen. Ali v Veliki Britaniji poznajo slovenski ponos, lipicance? V večini ljudje, ki se ukvarjajo s konji, poznajo lipicance. Nekateri v povezavi z dunajsko visoko šolo, marsikdo pa ve tudi dejstvo, da izvirajo iz Slovenije. Kaj je dresurno jahanje? Dresurno jahanje je olimpijski šport, katerega cilja je popolna usklajenost jahača in konja pri izvajanju različnih elementov. Je kakor ples, saj je pri izvajanju elementov pomembna MOJASLOVENIJA

tudi sproščenost, energija in ekspresivnost. Tekmovanja se izvajajo na različnih nivojih, kjer par jahača in konja izvaja vnaprej določeno kombinacijo elementov na točno določenih točkah v maneži. Sodniki ocenjujejo vsak element kakor tudi splošni vtis. Treningi zahtevajo poleg tehničnega znanja tudi veliko psihološkega aspekta. Konj je atlet, ki ga s pravilnim pristopom treningov jahač razvije v partnerja, ki rad sodeluje in zaupa. Potrebno je temelijto poznavanje konjske psihologije in principov učenja. To pa je tudi stvar, ki me najbolj privlači v tem športu. Vsak konj ima namreč svoj karakter in telesne predispozicije in dober jahač bo prilagodil treninge vsakemu konju posebej.

Mojca Usnik je redno zaposlena kot učiteljica jahanja, v sklopu katerega tudi šola konje ter z njimi tekmuje v dresurnem jahanju

Je bila odločitev, da zapustite družino in domovino težka? Mislim, da se je ideja o življenju v tujini prvič porodila na študentski izmenjavi v Istanbulu, kjer sem prvič začutila, koliko priložnosti ponujajo tuje dežele in kuture. Prvič sem namreč dobila občutek, da je moje znanje kvalitetno in cenjeno ter skupaj z željo po novih izkušnjah omogoča, da se razvijem tako strokovno kot tudi osebnostno. Nikoli nisem imela občutka, da sem zapustila družino in domovino. Družina sicer živi v Sloveniji, ampak me neizmerno podpira, rada hodi na obiske, še rajši pa jaz domov na dopust. Vedno bolj ugotovljam, da kvaliteta odnosov ni odvisna od količine časa preživetega skupaj in to velja tako za družino kot za prijatelje. Kar se pa domovine tiče, sem izredno ponosna Slovenka in Slovenija bo vedno moja domovina. Šele sedaj pravzaprav opažam, kako lepo deželo imamo in koliko je še neizkoriščenega potenciala. V čem se življenje v velikem mestu najbolj razlikuje od življenja v Sloveniji? Največja razlika po mojem mnenju je v sami kulturi ljudi. Ljudje so bolj vljudni, prijazni in potrpežljivi, čeprav včasih samo navidezno, saj svoje resnično mnenje pogosto zadržijo zase. Kar se vsakodnevnega življenja tiče pa bi izpostavila način bivanja in gradnje. Kljub temu, da smo v 21. stoletju, imajo prenekatera okna še vedno le enojno zasteklitev, marsikatera hiša ni termo izolirana, napeljave so stare, čistoča pa ima tu drug pomen. Pipe (tudi v novogradnjah) so še vedno deljene na vročo in hladno pipo, ki postavlja uporabnika pred vsakondevno dilemo, ali si umiti zobe z vrelo ali ledeno mrzlo vodo. Potem so pa tu še očitne razlike kot so velikost mesta in s tem povezanih transportnih sistemov. Javni prevoz deluje izjemno učinkovito glede na število uporabnikov in veliko

42

junij 2014


mladi

Igranje pola je v Veliki Britaniji zelo priljubljeno

Vožnja po levi in volan na desni zahteva nekaj dodatne pozornosti Londončanov nima svojega avtomobila. Po zadnjih podatkih naj bi se samo podzemna železnica prepeljala skoraj 3 miljone ljudi na dan. Tudi transportne poti v druga mesta in države so izjemne, saj je v mestu in bližnji okolici kar 5 letališč. Česa se poslužujete, podzemne ali avtomobila? V Londonu po večini s kolesom ali avtobusom, včasih pa tudi s podzemno, nadzemno, vlakom in avtomobilom. Radi potujete. Včasih se zdi, da po potovanju vidiš stvari doma z druge perspektive. Je tudi pri vas tako? junij 2014

43

Kakor sem že omenila, sem iz potovanj dobila predvsem občutek, da je vse možno. Ko spoznaš ljudi, ki z veliko manj znanja, možnostmi in sredstvi naredijo neko spremembo v svojem okolju, ti da to ogromno motivacije, da dosežeš tisto kar si res želiš, ne glede na omejitve. Slednje so le plod strahov, ki pa jih imamo vsi. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko je pripravljen stopiti iz cone udobja za dosego določenega cilja. Tako da težko, rečem, da se je spremenila perspektiva na domače okolje, bolj je bila to transformacija na osebnem nivoju. Besedilo: Vanesa Kovač Foto: Mojca Usnik MOJASLOVENIJA


Konec tedna na izlet Po Sloveniji in zamejstvu Oglejte si Slovenijo skozi čudovite panoramske fotografije ali pa v živo doživite lepote naše domovine!

O knjigi

Popotniški vodnik po Sloveniji vam ponuja kar deset velikih tridnevnih izletov po Sloveniji in zamejstvu, s katerimi si lahko načrtno ogledate celotno Slovenijo. Dodanih pa je še dodatnih petdeset enodnevnih možnosti in izletniških idej. Seveda pa si lahko tudi sami sestavite svoje izlete in se malce prepustite naključju, odkrivanju in raziskovanju, saj je na poti po Sloveniji in njenem zamejstvu veliko lepega, neznanega, v vsakem letnem času drugačnega. Marjan Bradeško

Založba: O MEDIA d.o.o. Velikost: 240 x 170 mm Vezava: trda Število strani: 130 Leto izdaje: junij 2014 Cena: 27 EUR (plus stroški pošiljanja)

Naročite še danes! Po pošti: O MEDIA d.o.o., Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana, Slovenija Po e-pošti: urednistvo@mojaslovenija.net


Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.