Moja Slovenija december 2013

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • december 2013 • letnik VI • številka 10

POVRATNIKI: Iz Pertha v Ljubljano

LEPOTE SLOVENIJE: Prekmurska kuhinja NOVICE: Gospodarska konferenca v Clevelandu odpira vrata podjetjem VELIKI SLOVENCI: Bojevnik za štajerski Maribor

intervju:

rudi merljak

S srcem za Slovence zunaj slovenske domovine WWW.MOJASLOVENIJA.NET

KORISTNI NASLOVI Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite) Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si 6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00

MOJASLOVENIJA

2

december 2013

UVODNIK

Dežela priložnosti, v katero je vsakemu dano ugrizniti Generalni konzul Slovenije v Clevelandu, v ZDA, gospod Jurček Žmauc, je bil na krajšem obisku v Sloveniji. Ob tem je imel na Pravni fakulteti v Mariboru na povabilo izrednega prof. pravne zgodovine dr. Boruta Holcmana za študente prvega letnika kratko predavanje o delovanju konzulata in življenju v Clevelandu in ZDA nasploh.

Generalni konzul Jurček Žmauc

Cleveland z okolico ima 1,6 milijona prebivalcev. Mestni svet sestavlja le 17 mestnih svetnikov, kar je bistveno manj kot v veliko manjši Ljubljani, kjer je v svetu 45 članov.

Konzulat v Clevelandu je malce poseben. Že zato, ker tam živi največja slovenska skupnost izven Slovenije, ki jo sestavlja okoli 80.000 Slovencev in njihovih potomcev. So zelo aktivni, imajo osem kulturnih domov, dve cerkvi ter vsako leto zelo veliko kulturnih in športnih prireditev.

Konzulat vrši podporo kar desetim zveznim državam v ZDA. Osebje konzulata sestavljata le konzul in tajnica. Njihovo delo je izdajanje viz, potnih listov ter izvajanje drugih uradnih postopkov.

Zelo velik poudarek dajejo medsebojnemu povezovanju gospodarskih subjektov iz Amerike in Slovenije.

Januarja 2011 je bilo na pobudo Jurčka Žmauca ustanovljeno gospodarsko združenje SABA (Slovenian American Business Association). Združenje povezuje 35 članov in od tega jih je kar 14 iz ZDA. Pred enim mesecem pa je bila uspešno organizirana prva poslovna konferenca.

Med zanimivimi gospodarskimi aktivnostmi je Jurček Žmauc omenil gradnjo prve mikro pivovarne v Ameriki, ki jo gradi laška pivovarna. Američani so med največjimi pivci piva na svetu.

Obožujejo točeno pivo. Zato je na plodna tla padla ideja, da bi varili pivo po receptu iz Laškega. Vse razen vode bo iz Slovenije.

Pivnica se gradi na zahodni strani mesta, čeprav so vsi Slovenci na vzhodni strani. Zakaj? Ker ponudba piva prvenstveno ni namenjena Slovencem ampak Američanom.

Generalni konzul je še nazorno predstavil razliko v pristopih in razmišljanju ljudi, ki živijo v ZDA in Sloveniji, s prenesenimi besedami Johna F. Kennedyja: »ZDA kot država ne pomaga državljanom, ampak državljani pomagajo državi.« Amerika je dežela priložnosti in to ponazarja tudi ena od anekdot o imenu New Yorka, ki se predstavlja kot Veliko jabolko: »Ko prideš v Ameriko, je vsakemu dana možnost ugrizniti v jabolko. Ostalo pa je odvisno od tebe. New York kot veliko jabolko priložnosti …« Konzul je tudi omenil, da Slovence v Ameriki skrbi, kaj bo s Slovenijo in kaj se dogaja v domovini. Za konec pa je študentom svetoval, naj ne delajo po principu »ko gredo Slovenci proti Dunaju, že na Šentilju padejo na kolena«, ampak naj po diplomi vzamejo potni list in gredo v svet po izkušnje …

Besedilo in foto: V. E.

Največji delež od 300.000 Slovencev, ki živijo v severni Ameriki, živi v Clevelandu. Tam imajo svoja društva in kulturne domove, v katerih ohranjajo kulturno izročilo svoje domovine. Kljub temu, da večina ne govori več slovensko, se mnogi od njih še čutijo Slovence in se tako tudi javno opredeljujejo.

december 2013

3

MOJASLOVENIJA

KAZALO 8 12 16 19 20 21 28 30 32 33 34 35 38 39 40 42 42 44 46 47

Zgodba z naslovnice Tretjega decembra je tudi Ljubljano obsijal praznični december s prižigom tisočerih lučk. Na Prešernovem trgu se je kot vsako leto zbrala množica praznično razpoloženih ljudi.

Foto: Edvard Vrtačnik

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine.

Izdajatelj: O MEDIA d.o.o.

Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o.

Tisk: Kocman grafika d.o.o.

V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006.

ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije.

Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

8

INTERVJU Globalna Slovenija Lepote Slovenije Portret izseljencev povratniki

Novice iz sveta in domovine svetovni slovenski kongres rafaelova družba slovenska izseljenska matica

slovenija v svetu SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem Knjižna polica Učenje slovenščine Veliki Slovenci naučimo se slovenščine mladi voščila križanka

INTERVJU: Rudi Merljak »S srcem delam za Slovence, ki nimajo te milosti, da bi živeli v slovenski domovini« Slovenstvu je povsem predan, domovina in narodna zavest sta v njegovem srcu zapisani z zlatimi črkami.

Slovenci v sosednjih državah ga že dolgo vrsto let poznajo kot zanesljivega človeka, ki ves čas iskreno dela v interesu Slovencev, živečih v Italiji, Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem. Rudi Merljak je bil aktiven v času slovenske pomladi, avtor ideje o Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu ter velik poznavalec slovenske zamejske problematike pri nas.

INTERVIEW: Rudi Merljak “I work for Slovenians who do not have the possibility to live in their Slovenian motherland with all my heart.”

He is completely devoted to the Slovenian spirit; the words motherland and national consciousness are deeply anchored in his heart. Slovenians living in the neighboring countries have known him for many years and he has proved himself as a reliable person who works honestly for the benefit of Slovenians living in Italy, Austria, Hungary and Croatia. Rudi Merljak actively participated in the Slovenian Spring, he was the one who suggested creating the Office for Slovenians Abroad and he is also a great expert on the issues of Slovenians living in the neighboring countries.

ENTREVISTA: Rudi Merljak "Trabajo para los eslovenos que no tienen la oportunidad de vivir en su patria eslovena. Y lo hago de corazón."

Plenamente dedicado a lo esloveno; la patria y la conciencia nacional están grabadas en su corazón con letras de oro. Los eslovenos en los países limítrofes lo conocen desde hace muchos años como hombre de confianza que trabaja sinceramente para el bien de los eslovenos que viven en Italia, Austria, Hungría y Croacia.

Rudi Merljak, activo ya durante "la primavera eslovena", autor de la idea de la Oficina de los Eslovenos en el Exterior y gran conocedor de los problemas de los eslovenos en los países vecinos.

4

december 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GLOBALNA SLOVENIJA: SLOVENSKA FILHARMONIJA 310 let Slovenske filharmonije - Academia philharmonicorum Slovenska filharmonija je osrednja slovenska glasbena ustanova z več kot 310-letno tradicijo. Odmevni glasbeni dogodki in kakovosten program so že vrsto let zagotovilo za vrhunska umetniška doživetja. Impozantna stavba Slovenske filharmonije se ponaša z elitno lokacijo s pogledom na Kongresni trg v središču Ljubljane. Tako Orkester Slovenske filharmonije kot tudi Slovenski komorni zbor, oba namreč delujeta po okriljem Slovenske filharmonije, uspešno nadaljujeta zapuščino svojih predhodnikov in uživata velik sloves z odmevnimi koncerti doma in v tujini.

GLOBAL SLOVENIA: SLOVENIAN PHILHARMONIC 310 years of Slovenian philharmonic - Academia philharmonicorum With a tradition of more than 310 years, Slovenian Philarmonic is the central musical institution in Slovenia. Its outstanding musical events and excellent programs guarantee a first-class artistic experience year after year. The imposing building of the Slovene Philharmonic has an elite location with a view of the Congress Square in the center of Ljubljana. The Slovenian Philharmonic Orchestra and the Slovenian Chamber Choir, both working within the Slovene Philharmonic, carry on the legacy of their predecessors successfully and enjoy a good reputation earned with outstanding concerts at home and abroad.

ESLOVENIA GLOBAL: LA FILARMÓNICA ESLOVENA 310 años de la Filarmónica de Eslovenia - Academia philharmonicorum La Filarmónica de Eslovenia es la principal institución musical eslovena con más de 310 años de tradición. Eventos musicales de gran repercusión y un programa de alta calidad son, desde hace años, la garantía de experiencias artísticas de alta calidad. El impresionante edificio de la Filarmónica de Eslovenia tiene una ubicación de élite con vistas a la Plaza del Congreso en el centro de Liubliana. Tanto la Orquesta Filarmónica de Eslovenia como el Coro de Cámara Esloveno cuentan con el auspicio de la Filarmónica de Eslovenia, continuando con éxito el legado de sus predecesores y disfrutando de una gran reputación con conciertos de gran repercusión tanto en Eslovenia como en el extranjero.

12

PORTRET IZSELJANCA Franci (Francesco) Žnidar, predsednik Zedinjene Slovenije Franci Žnidar je eden tistih Slovencev iz Argentine, ki pooseblja vitalnost slovenske skupnosti v Buenos Airesu in tudi širše v celotni Argentini. Najbrž je tudi zato predsednik društva Zedinjena Slovenija. V sproščenem pogovoru z njim se ni težko nalesti južnoameriškega optimizma in samozavesti tudi kar zadeva prihodnost slovenskega naroda in države. Seveda sta tudi Francijeva starša v Argentino prinesla mnogo težkih bremen, s katerimi pa nista hotela ali znala obremenjevati svojih otrok, ali pa so se jih le-ti kasneje sami otresli, ali jih prerasli.

PORTRAIT OF A SLOVENIAN ABROAD Franci (Francesco) Žnidar, the chairman of the Zedinjena Slovenija Association Franci Žnidar is one of those Slovenians from Argentina who embody the vitality of the Slovenian community in Buenos Aires and in Argentina in general. This is probably also the reason why he is the chairman of Zedinjena Slovenija (United Slovenia Association). During a relaxed conversation with him, his South American optimism and confidence quickly starts to rub off on you, even regarding the future of the Slovenian nation and its country.

Of course Franci’s parents came to Argentina with a lot of heavy loads as well, but they did not want to or did not know how to burden their children with them, or perhaps their children shook them off or outgrew them by themselves.

RETRATO DE EMIGRANTES Franci (Francisco) Žnidar, Presidente de Eslovenia Unida Franci Žnidar es uno de esos eslovenos de la Argentina que encarna la vitalidad de la comunidad eslovena en Buenos Aires y en otras partes de Argentina. Es por ello, seguramente, que es el presidente de la Asociación Eslovenia Unida. En una conversación agradable con él no es difícil contagiarse del optimismo y la confianza sudamericanos, también en lo que respecta al futuro de la nación y el estado esloveno. Por cierto, también los padres de Franci llevaron a la Argentina un montón de pesadas cargas, pero o no quisieron o no supieron cargarlas sobre sus hijos, o quizás fueron éstos quienes se despojaron de ellas o las superaron.

december 2013

5

19 MOJASLOVENIJA

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS POVRATNIKI: AMANDA VUJADINOVIČ Iz Pertha v Ljubljano Za nenavadno velik skok iz zahodnoavstralskega Pertha v Ljubljano se je Amanda Vujadinovič odločila prelomnega leta 2000 – zanjo je bila to nekakšna milenijska odločitev. Pravzaprav se tako ni odločila samo Amanda, ampak kar cela družina Križman – tudi Amanda je bila tedaj še Križman – oče, mama, sin John, hčerki Amanda in Sonja. Danes živi v Ljubljani in vodi družinski hotel Vander v starem mestnem jedru.

LOS QUE REGRESAN: AMANDA VUJADINOVIĆ Desde Perth a Ljubljana Amanda Vujadinović decidió hacer un salto inusualmente grande desde Perth, al oeste de Australia, hacia Ljubljana en el año 2000, siendo para ella una decisión casi milenaria. A decir verdad, no se decide sólo Amanda, sino toda la familia Križman -Amanda en ese entonces se apellidaba Križman- padre, madre, el hijo John, las hijas Amanda y Sonja. Hoy vive en Liubliana y dirige el hotel familiar Vander en el casco antiguo de la ciudad.

20

BACK TO SLOVENIA: AMANDA VUJADINOVIČ From Perth to Ljubljana The year 2000 represented a turning point in Amanda Vujadinovič's life because she decided to take an unusually big leap from Perth in Western Australia to Ljubljana. In a way, that was her New Millennium's resolution. In fact, it was not only Amanda's decision, but also the decision of the whole Križman family – at the time Amanda's surname was Križman – father, mother, son John and daughters Amanda and Sonja. Now she lives in Ljubljana and runs the Vander hotel, a family hotel in the old town.

GOSPODARSTVO Gospodarska konferenca v Clevelandu odpira vrata podjetjem 14. novembra je Slovenian American Business Association (SABA) organizirala gospodarsko konferenco v Clevelandu. Naslov konference »Slovenia: Business Oppurtunities for US Companies« je napovedal možnosti vstopa ameriških podjetij na slovenski gospodarski trg. SABA je bila ustanovljena januarja 2012, najprej s sedežem v mestu Dayton, Ohio, sedaj pa v Clevelandu, prav tako Ohio. Na konferenci je Gorazd Renčelj, ekonomski svetovalec na VP RS v Washingtonu D.C. predstavil slovensko gospodarsko situacijo s posebnim poudarkom na privatizacijskem razvoju v RS, ostali predavatelji pa so predstavili možnosti vstopa na trg ZDA ali Slovenije.

ECONOMY A business conference in Cleveland opens doors to companies

23

MOJASLOVENIJA

On November 14, the Slovenian American Business Association (SABA) organized a business conference in Cleveland. The title of the conference ‘Slovenia: Business Opportunities for U.S. Companies’ announced the possibilities for American companies to enter the Slovenian market. SABA was established in January 2012; at first its headquarters were in Dayton, OH, and now they are in Cleveland, OH as well. At the conference Gorazd Renčelj, Economic Counselor at the Embassy of Slovenia in Washington, D.C. described the Slovenian economic situation with special emphasis on the development of privatization in Slovenia while other speakers presented the possibilities of entering the US or the Slovenian market.

ECONOMÍA La Conferencia Económica en Cleveland abre las puertas a las empresas El 14 de noviembre último pasado la Slovenian American Business Association (SABA) organizó una conferencia económica en Cleveland. El título de la conferencia "Eslovenia: Opurtunidades de Negocios para las Empresas de los Estados Unidos" anunció la posibilidad para las empresas estadounidenses de entrar en el mercado económico de Eslovenia. SABA fue fundada en enero de 2012, inicialmente con sede en Dayton, Ohio, y ahora en Cleveland, Ohio también. En la conferencia, Gorazd Renčelj, asesor económico de la Embajada de la República de Eslovenia en Washington DC, presentó la situación económica de Eslovenia, con particular énfasis en el desarrollo de la privatización en la República de Eslovenia. Los demás oradores presentaron la posibilidad de entrar en el mercado de los EE.UU. o de Eslovenia.

6

december 2013

VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS VELIKI SLOVENCI: GENERAL RUDOLF MAISTER Bojevnik za štajerski Maribor Letos mineva natanko 95 let od zgodovinskega datuma, ki ga zadnja leta slavimo tudi kot državni praznik. To je dan Rudolfa Maistra, ki obeležuje spomin na 23. november 1918, ko je general Rudolf Maister prevzel vojaško oblast v Mariboru in s tem odprl možnosti za zavarovanje severne meje. Takratno slovensko ozemlje je tako pridobilo del Koroške in omogočilo pridružitev Prekmurja z matično domovino.

GREAT SLOVENIANS: GENERAL RUDOLF MAISTER Fighter for Styrian Maribor This year is the 95th anniversary of the historical date that has also been celebrated as a national holiday in recent years. Rudolf Maister Day marks the memory of November 23, 1918, when Rudolf Maister took over the military command in Maribor and, by doing so, opened up possibilities to protect the northern border. That is how the Slovenian territory of the time gained a part of Koroška, which connected Prekmurje to the mother country.

GRANDES ESLOVENOS: EL GENERAL RUDOLF MAISTER Guerrero por el Maribor de Štajerska Este año se cumplen exactamente 95 años desde la fecha histórica que desde hace unos años celebramos como fiesta nacional: es el Día de Rudolf Maister, que se conmemora el 23 de noviembre de 1918, día en que el general Rudolf Maister se hizo cargo del gobierno militar en Maribor y así abrió la posibilidad de proteger la frontera norte. El territorio esloveno vuelve a obtener entonces parte de Carintia, permitiendo la anexión de Prekmurje a la patria.

42

MLADI: MAŠA BRINAR - SLOVENKA NA TAJVANU Ljudje vedno pripravljeni prisluhniti tvoji želji Maša Brinar doma iz Koroške, se je nekaj mesecev nazaj odločila, da bo sledila svoji ljubezni do kitajskega jezika. Maša je poliglot, govori angleški, nemški in italijanski jezik, kitajščina pa zanjo predstavlja še posebno strast. Tako se je odločila za študij kitajskega jezika na Tajvanu. Zdaj tam pridno študira in se uči novih pismenk ter besed. Kot je za Kitajsko značilno pije veliko čaja, njen najljubši je mlečni čaj z biseri. Preberite si pogovor o življenju na Tajvanu, o domovini in njenih načrtih za prihodnost.

YOUNG PEOPLE: MAŠA BIRNAR – A SLOVENIAN IN TAIWAN People are always ready to hear your wishes.

Maša Brinar comes from the Slovenian region of Koroška, but a couple of months ago she decided to follow her love for the Chinese language. Maša is a polyglot, she speaks English, German and Italian, but she is especially passionate about Chinese. That is why she has decided to study Chinese in Taiwan.

Now she is there, actively studying, learning new Chinese characters and words. She drinks a lot of tea, which is typical of China; her favorite one is bubble tea. Read the conversation about life in Taiwan, her motherland and plans for the future.

JÓVENES: MAŠA BRINAR - ESLOVENA EN TAIWÁN Gente siempre dispuesta a escuchar tu deseo Maša Brinar, de Koroška (Carintia), decidió hace algunos meses ir en pos de su amor por el idioma chino. Maša es políglota pues domina el inglés , el alemán y el italiano, siendo el chino para ella una pasión particular. Así es que decidió estudiar el idioma chino en Taiwán, en donde se encuentra ahora estudiando y aprendiendo nuevos caracteres y palabras. Como es típico en China, suele beber mucho té, su favorito es el té con leche con perlas. No se pierda la entrevista con ella acerca de la vida en Taiwán, la patria y sus planes futuros.

december 2013

7

44 MOJASLOVENIJA

»Zamisel o Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot posebnem, avtonomnem državnem organu, je bila moja, do ustanovitve Urada pa je prišlo na precej zanimiv način,« pravi Rudi Merljak

MOJASLOVENIJA

8

december 2013

Intervju: Rudi Merljak

S srcem za Slovence

zunaj slovenske domovine Slovenstvo je njegovo vodilo, domovina in narodna zavest vrednoti, zasidrani globoko v njegovi duši. Rojaki v sosednjih državah ga že dolgo vrsto let poznajo kot zanesljivega človeka, ki se ves čas iskreno trudi zanje, za Slovencev v Italiji, v Avstriji, na Madžarskem in na Hrvaškem.

Pogovarjali smo se o njegovem delu in življenju, pa tudi o zaslugah za to, da imamo samostojen urad, pristojen za rojake zunaj meja naše matične domovine. Rudi Merljak, sekretar in vodja Sektorja za Slovence v sosednjih državah pri Uradu Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Spoštovani gospod Merljak, Slovenci v zamejstvu vas dobro poznajo, z njimi ste zelo pogosto v stiku, manj pa naši ljudje, ki so razseljeni po vseh kotičkih sveta. Povejte, kako ste sploh »zašli« na področje, ki ga pokriva Urad Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu?

Odločilen je bil notranji vzgib, ki me je na poti življenja kratkomalo potiskal v to smer. Slovenstva, kot posebne vrednote, sem se pričel jasno zavedati v zgodnjih dvajsetih letih svojega življenja.

Bil je to klic, ki me ni več zapustil. Že kot študent sem si želel, da bi lahko v odrasli dobi delal stvari, ki bi bile kar se da povezane s slovenstvom. Klic torej ni zamrl, prav nasprotno, po-klicanega me je vodil h poklicu, ki ga opravljam že dolgo in z veseljem. Želel sem si delati na področju, povezanem s ključnimi vprašanji obstoja in razvoja slovenskega naroda, še posebej močno pa me je vleklo k prizadevanju za tisto slovenstvo, ki je najbolj ogroženo - torej k delu za zamejce, za Slovence ki so avtohtono prebivalstvo na svojih tleh, a nimajo te sreče, da bi živeli v slovenski domovini. Ta želja se mi je, hvala Bogu, izpolnila.

Kako pa ste se srečali z delovnim področjem, ki ste mu predani že dvajset let in še kakšno zraven?

Do te točke, kjer sem danes, je bilo treba prehoditi neko pot. V politiko - seveda ne v profesionalno politiko - sem aktivno vstopil leta 1988, v času slovenske pomladi. Že od leta 1982 sem strastno (a spočetka precej samotno) sledil ideji ter idealu neodvisne in dedecember 2013

mokratične slovenske države. V sebi sem nosil močno, res prav nerazložljivo močno hrepenenje po tem, da bi se ta ideja nekoč uresničila. In po svojih skromnih močeh sem se trudil tudi kaj narediti za to. Šlo je predvsem za širjenje in utrjevanje ideje, za ustvarjanje emocionalne podlage (navdušenja), šlo je za to, da jo sprejme čim več ljudi. Ne bom razlagal, saj so te stvari bile res nekaj posebnega in lahko bi celo izgledalo, kot da se širokoustim. Vsekakor se tega dela svoje mladosti spominjam s ponosom.

Ko je slovenska država postala realnost je za delo v upravnih strukturah potrebovala tudi nekaj novih ljudi. In v svoje politično-sistemsko drobovje je v nekem trenutku vsrkala tudi mene. Moja poklicna pot se je odvila tako, da so me nagib, povezanost in poklicanost z roko v roki v pravem trenutku pripeljali na pravo mesto.

Ste se morda v družini srečevali z izkušnjo zamejstva ali izseljeništva?

Ne, nič od tega. No, moj rojstni kraj je skoraj predmestje Gorice, ki je eden od treh najpomembnejših slovenskih centrov zunaj Republike Slovenije.

To je morda že malce vplivalo. Tudi predniki, po očetovi in materini strani, so se borili za slovensko svobodo. Družina iz katere sem izšel pa je bila čisto običajna družina. A poklicanost, ki sem jo omenil, me je vseeno našla.

Predvidevam, da ste zaključili družboslovni študij.

Seveda, zaključil sem družboslovni študij, saj me je pritegoval svet vrednot, svet človekovega duha in možnosti njegovega razvoja. Moja temeljna iz-

9

obrazba pa je tehnična. Je pač tako, da me zanimata in človek in svet; zanimajo me torej in družba in narava (kot bi se nekdaj reklo v osnovni šoli), pa tudi tehnika in sploh (skoraj) vse.

Prejle ste dejali, da ste se močno angažirali v času slovenske pomadi.

Res sem se. To je bilo obdobje, ko sem se dogajanju, ki je teklo v pravo smer, predal, kot se reče, s srcem in dušo. Brez rezerv, predano, iskreno. In zgodilo se je, da sem bil v tistih kritičnih ter usodnih dneh povabljen, da se profesionalno angažiram znotraj nastajajočega obrambnega sistema bodoče neodvisne Republike Slovenije. Povabilu sem se seveda brez pomišljanja odzval. Kako se tudi ne bi, po vseh letih hrepenenja, sanjarjenja, pa tudi dejanskega prizadevanja za uresničitev mladostnega ideala.

Sprejel sem položaj republiškega podsekretarja na Republiškem sekretariatu za obrambo. Strogo formalno gledano je bila v tistem času to tretja pozicija v oblastno-upravni strukturi obrambnega področja. Danes bi to bil generalni sekretar (s kakšno dodatno pristojnostjo).

Mladi ste bili.

Tako mlad pravzaprav tudi nisem bil več. Takrat, pred skoraj četrt stoletja, petintridesetletniki pač nismo bili več mladeniči, tako kot so to dandanes.

Je pa to za moja zgodnja srednja leta in za mojo ne ravno veliko izkušenost vseeno bila zelo zelo odgovorna naloga. Opravljal sem jo v ključnem obdobju osamosvojitve, vojne za Slovenijo in najintenzivnejše graditve slovenskega obrambnega sistema. Z Obrambe sem se takrat, ko je postal MOJASLOVENIJA

Podpredsednik Vlade Republike Slovenije, preselil k dr. Jožetu Pučniku. Z današnjim evroposlancem dr. Zverom sva bila Pučnikov dvočlanski podpredsedniški kabinet (katerega je v obliki zunanjega sodelovanja dopolnjeval še pokojni prof. dr. Mišo Jezernik). Po reorganizaciji vlade in ukinitvi podpredsedniških mest, pa smo vsi zaposleni v treh podpredsedniških kabinetih imeli možnost, da si sami izberemo področje našega nadaljnjega dela znotraj javne uprave. Tako sem prišel na področje sodelovanja s Slovenci v zamejstvu.

državni organ (tedaj sicer še v sestavi zunanjega ministrstva), ustanovljen. Prihodnje leto bo star 20 let.

Več kot štiri leta sem bil najožji sodelavec dr.

Venclja, človeka, ki je imel veliko poguma in občutka za delo na tem izredno zahtevnem ter občutljivem področju. V tistem času sem pokrival ogromno stvari; opravljal sem številne in zahtevne naloge na vsebinskem, organizacijskem, finančnem in še kakšnem področju. Ja, to so bila naporna, vendar ustvarjalna in lepa leta.

Ampak takrat samostojnega organa za Slovence v zamejstvu in po svetu vendar sploh še ni bilo.

Zamisel o Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, kot posebnem, avtonomnem državnem organu, je bila moja, do ustanovitve Urada pa je prišlo na precej zanimiv način.

V začetku leta 1993 sem prišel na zunanje ministrstvo. Prav takrat je bil za področje sodelovanja s Slovenci v zamejstvu in po svetu uveden položaj državnega sekretarja. Nanj je bil imenovan univerzitetni profesor, dr. Peter Vencelj, ki je prej bil prvi slovenski minister za šolstvo. Dr. Vencelj je torej bil državni sekretar, za operativno delo na področju sodelovanja pa je bil oblikovan tričlanski Sektor za Slovence po svetu. Že v prvih dneh dela v novem okolju mi je postalo jasno, da sta tista sistemska raven in tista organizacijska oblika neprimerni in prav kmalu sem prišel do zaključka, da bi - za takratni čas seveda - bila najprimernejša sistemsko-organizacijska rešitev: upravni organ v sestavi ministrstva. Pripravil sem predlog, ki ga je dr. Vencelj takoj podprl. Skupaj sva prepričala še ministra Peterleta in ob prvi spremembi Zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev (oktober 1994) je bil naš Urad, kot samostojen

Kateri so dosežki iz tistih časov, ki so posebej pomembni?

Na mnoge rešitve in rezultate iz tistih časov sem zares zelo ponosen. Zame je eno večjih življenjskih zadoščenj, da smo takorekoč iz nič postavili slovenski kulturni center (Lipa) v Monoštru, Pavlovo hišo v Potrni pri Radgoni, Kulturni dom v Pliberku. Povsem novo dimenzijo smo omogočili Kulturnemu centru Lojze Bratuž v Gorici, Finžgarjevemu domu na Opčinah nad Trstom, K&K centru v Šentjanžu, močno smo pospeševali slovensko šolo v Špetru Slovenov, omogočili, da se je materialno postavila na noge in se organizirala slovenska narodna skupnost na Hrvaškem in še in še bi lahko našteval.

To so sami izjemni projekti. Kako pa ste se jih lotili?

Delali smo zavzeto in trdo, z neko posebno zagnanostjo in z veseljem, ki ju danes ni več čutiti.

Delali smo državotvorno. Zgodba o Slovencih in Sloveniji se je tedaj pisala na novo in očitno so stvari najlepše na začetku.

Kje pa je prišlo do največjih sprememb?

Tisti časi so bili najbolj težavni za Slovence v Italiji.

Ko je slovenska država postala realnost je za delo v upravnih strukturah potrebovala tudi nekaj novih ljudi. In v svoje politično-sistemsko drobovje je v nekem trenutku vsrkala tudi Rudija Merljaka MOJASLOVENIJA

10

Z osamosvojitvijo in demokratizacijo se je v Sloveniji sprožil proces široke družbene in politične preobrazbe, s tem pa so bile v večjo notranjo preobrazbo tako rekoč avtomatično potegnjene tudi tiste strukture Slovencev v Italiji, ki so bile močno povezane s Slovenijo. In ta preobrazba, ki si je del Slovencev v Italiji verjetno ni želel, je na široko odprla vrata številnim in težkim problemom, do katerih smo se bili primorani opredeljevati tudi mi. Z najboljšimi nameni smo seveda tudi sodelovali pri njihovem reševanju. Nisem pa prepričan, da nam je to vselej uspelo najbolje. V tem pogledu mi bo omenjeno obdobje v spominu ostalo tudi kot težko obdobje.

Slovenska manjšina je bila organizirana na način, izrazito in močno povezan z realnostjo, ki je enostavno ni bilo več. Prilagajanje je bilo vse prej kot lahko, zamajane so bile ključne strukture, razpadalo je gospodarstvo, pojavila so se sumničenja, … Ah, bilo je tudi nekaj neprijetnih stvari! Je pa meni osebno slejkoprej zelo važno to, da smo mi vselej delovali izključno dobronamerno in transparentno.

Kako pa je bilo v Avstriji, pa na Madžarskem?

Procesi preobrazbe so bili precej podobni tudi v

december 2013

Intervju: Tamara Burmicky – Taya

»Prav v zadnjih dveh, treh letih smo sploh priča nekaterim premikom, ki si jih pred dvema desetletjema skoraj ni bilo mogoče niti zamisliti. Samo poglejte spremembo na Koroškem.« Avstriji, le da so bila tamkajšnja dogajanja bistveno manj intenzivna in dramatična. Slovenci na Madžarskem pa so se z osamosvojitvijo Slovenije šele zares vzpostavili in se organizirali kot samostojen narodnosten subjekt. Do razpada Jugoslavije so bili del skupne Demokratične zveze južnih Slovanov; niso imeli pomembnejših lastnih struktur, niti prave avtonomije. Za Slovence na Madžarskem je Republika Slovenija, kot matična domovina, naredila ogromno, res.

Tudi za Slovence na Hrvaškem se je najbrž marsikaj spremenilo.

Ne marsikaj, spremenilo se je skoraj vse! Slovenci na Hrvaškem prej sploh niso bili pojmovani kot narodna manjšina, zato so se morali najprej nekako »ovedeti«, da so to postali. Nato pa so morali, tudi z našo pomočjo, pričeti intenzivno graditi svoje manjšinske strukture. In danes ima tudi slovenska narodna skupnost na Hrvaškem kaj pokazati! Res lepo napredujejo ti naši rojaki; zlasti v nekaterih županijah.

Veliko sva govorila o letih, ko se je skrb za Slovence zunaj meja domovine skupaj z našo ljubo Slovenijo šele razvijala. Kako pa je danes? december 2013

Pogovor s človekom, ki tako srčno opravlja svoje delo, da v hipu dojamem pomen besede po-klic, je poseben privilegij. Vmes, ko se odgovarjanje na novinarska vprašanja malo ustavi, si hitro zapišem njegovo polglasno razmišljanje. Zre skozi okno, pogled ima uprt v gosto kostanjevo krošnjo, in pove: "V nekem času, ki je poseben, ki je čas, ko stvari nastajajo … niso namreč vsi časi enaki … je biti na pravem mestu prava milost. Imeti voljo, vizijo, občutek, smisel, pa ravno tako!" V to zgodbo je vstopil, ko se je zgodovina nasmehnila našemu narodu ... in morda košček tega nasmeha namenila tudi njemu … mu dala možnost, da dela to, k čemur ga je vodil klic.

Morda bi lahko potegnil vzporednico z življenjem posameznika. Človek v svojih prvih petnajstih, dvajsetih letih naredi največ, se razvija najhitreje.

Potem pride na vrsto izpopolnjevanje, dograjevanje, utrjevanje, Podobno je z vsem ostalim, celo s skrbjo glede katere me sprašujete. Je pa ta skrb vsekakor tudi danes velika in stalna in njeni rezultati imajo ravno tako svojo težo ter pomembnost.

Prav v zadnjih dveh, treh letih smo sploh priča nekaterim premikom, ki si jih pred dvema desetletjema skoraj ni bilo mogoče niti zamisliti.

Samo poglejte spremembo na Koroškem. Težko sicer rečem ali je, poleg tega da je zelo vidna, tudi zelo globoka, zagotovo pa je kvalitativna. Gre za nič manj kot za spremembo družbene klime; ja,

11

gre za veliko stvar! Žal večinskemu Slovencu to dandanes pomeni bolj malo. Zanj so važne samo osebne in zasebne koristi. Mene pa ti zamejski uspehi notranje radostijo. Neizmerno navdušenje me je navdajalo, ko je Franc Jožef postal župan, ko se je naša angelska koroška rojakinja pred kratkim uvrstila v avstrijski parlament, in srečen sem tudi danes, ko sem izvedel, da se bodo porabski rojaki že čez nekaj dni lahko naposled tudi zares zapeljali po lepi, novi, "manjšinski" cesti iz Verice v Gornji Senik. Če bo ob njegovem prebiranju še kdo začutil nekaj tega veselja, je najin razgovor imel smisel. Hvala!

Besedilo in foto: Karolina Vrtačnik MOJASLOVENIJA

Novice

Novice iz sveta in domovine 27. Folklorjada slovenskih društev V petek, 27. 9. 2013 smo pripravili 27. Folklorjado slovenskih društev iz Nemčije. Gostili smo tudi Upokojensko folklorno skupino z Razborja in njihove pevce iz Slovenije. Na pomoč so nam prišli tudi pevci iz Pirana pod vodstvom Nine Luša, ki je obenem zrežirala cel potek prireditve. Pod vodstvom in dirigentsko palico našega duhovnika Romana Kutina pa so kot vedno pridno pripomogli k obogatitvi programa dogodka.

Pred nastopi smo v bližnji cerkvi imeli tudi sveto mašo za pokojne folkloriste. Na ta dan je bila tudi izrečena osmrtnica nekdanje predsednice društva, gospe Olge Habjanič. Maševala sta duhovnika gospod Roman Kutin in gospod Zvone Štrubelj, ki je prav zaradi tega prišel iz Bruslja. Na tej prireditvi so bili prisotni tudi časni gostje: veleposlanica gospa Marta Kos-Marko s spremstvom, dr. Boris Jesih, župan mesta Piran gospod Peter Bossman, prvi župan mesta Augsburg dr. Kurt Gribl in tretji župan Augsburga Peter Grab.

Prav njemu se moramo najlepše zahvaliti, da smo dobili nove prostore v prelepem objektu www.parktheater.de.

Besedilo in foto: Franc Kolman

Folklorna skupina društva Drava iz Augsburga je plesala primorske plese.

Na sliki so folkloristi iz Münchna, v ozadju pa tretji župan mesta Augsburg s soprogo gospod Peter Grab, ki nam je veliko pomagal, da smo dobili to prelepo dvorano, in predsednik društva Drava Franc Kolman.

Mešani pevski zbor pod vodstvom župnika gospoda Romana Kutina. V tem zboru pojejo tudi člani slovenskega društva iz Ulma.

Na sliki prvi župan mesta Augsburg dr. Kurt Gribl, predsednik društva Drava Franc Kolman ter napovedovalki Nina Luša in Aleksandra Kolman.

Na sliki se vidijo častni gostje, kot so: nova veleposlanica gospa Marta Kos-Marko, ki je prišla iz Berlina, državni sekretar dr. Boris Jesih, konzul Matjaž Marko, župan mesta Piran Peter Bossman, vicekonzulka Andreja Horvat iz Münchna in drugi. december 2013

Folklorna skupina iz Slovenije Društvo upokojencev Razbor ni samo plesala, ampak so tudi zelo lepo po domače zapeli. Pa še to, povprečna starost njihovih članov je 67 let.

21

MOJASLOVENIJA

Novice 60 let Krščanske kulturne zveze Povojna obnovitev Slovenske prosvetne zveze in njena ideologizacija v duhu Osvobodilne fronte je kmalu docela razdvojila slovensko narodno skupnost. Posledica je bila ustanovitev konservativno usmerjenega Narodnega sveta koroških Slovencev leta 1949. Iz njenega kulturnega odseka je leta 1953 zrasla Krščanska kulturna zveza, ki pa je Jugoslavija dve desetletji ni kaj dosti upoštevala. Šele odločno nastopanje mladega predsednika Erika Prunča na začetku sedemdesetih let je privedlo do novega odnosa Ljubljane do desnice in polagoma tudi finančne podpore. Zelo dobro so se razvili odnosi z ZKOS, danes Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Kmalu je KKZ bistveno razširila svoje dejavnosti in našla priznanje vsepovsod. Danes je KKZ krovna organizacija za približno 50 krajevnih društev, med katerimi so nekatera izredno delavna, pa tudi takšna, ki na obrobnih krajih nimajo več zadostnega zaledja. Vsem pa KKZ pomaga s skromnimi finančnimi sredstvi, servisom in strokovno pomočjo.

Na podelitvi Tischlerjeve nagrade Borisu Pahorju 24. 1. 2013. začela intenzivna kulturna izmenjava s prijateljskimi organizacijami na Primorskem in zdaj že tri desetletja prirejamo izmenoma Primorske dneve na Koroškem in Koroške kulturne dneve na Primorskem. Seveda pa je nadaljnje težišče kulturna izmenjava s slovenskimi centri, predvsem Mariborom in Ljubljano. Vedno znova iščemo stike tudi z večinskim narodom znotraj dežele Koroške.

V delovanju KKZ izstopa nekaj stalnic, ki jih prireja tekom leta. Naj izpostavimo omenjeni gledališki praznik v celovškem Mestnem gledališču, kjer je vsako leto 8. decembra v gosteh eno od vrhunskih gledališč iz Slovenije in Trsta. Nad štirideset let KKZ že prireja spomladansko zborovsko revijo Koroška poje v celovškem Domu glasbe. Pred 35 leti je bila ustanovljena na pobudo KKZ slovenska Glasbena šola, ki ima medtem okoli 600 učencev.

Od sredine sedemdesetih let posveča KKZ posebno pozornost mladinskemu gledališču in lutkarstvu. Da je to področje doseglo tako kakovostno raven, je predvsem zasluga Brede in Tineta Varl ter Francija Končana, kakor se sploh zavedamo, da brez strokovne pomoči iz Slovenije tako razveseljivega razvoja na raznih področjih ne bi zmogli. Osnova delovne filozofije KKZ je, da polaga posebno pozornost na aktivno, kreativno udejstvovanje mladih. To izpričujejo tudi Tedni mladih umetnikov na Rebrci, kjer vsako leto nad 120 otrok preživi v dveh tedenskih tečajih s petjem, plesom, igranjem, likovnim ustvarjanjem in seveda jezikovnim poglabljanjem. Gledališke delavnice, dolgo časa v Fiesi, zdaj že nekaj let v Ankaranu, pomenijo, da se tudi več kot 200 mladih igralcev pripravlja na jesenske produkcije. Jezikovne počitnice v Novem mestu, tudi že četrt stoletja, so namenjene izpopolnjevanju jezikovnega znanja, v glavnem za učence naših slovenskih in dvojezičnih šol, ki imajo željo po nadgradnji in dopolnitvi znanja slovenskega jezika.

Udeleženci letošnjih 25. Jezikovnih počitnic 2013 v Novem mestu in njihovi gostitelji na izletu po Ljubljani. Foto: Gabi Frank

Leta 1983 je v okviru KKZ začel delovati narodopisni oddelek, ki je kmalu dosegel takšne dimenzije, da ga je bilo treba osamosvojiti in je bil ustanovljen Narodopisni inštitut Urban Jarnik. Istega leta se je

Poudarek na ohranjanju slovenskega jezika Najnovejša široko zasnovana akcija pa je kampanja za družinski jezik, ker smo vedno bolj spoznali, da je učenje jezika v šoli potrebno, ne rodi pa pravega uspeha, če otrok ob vpisu v šolo nima jezikovne podlage, ki mu jo z narečno govorico zmore posredovati le družina, saj ne govorimo naključno o materinem jeziku. In samo, če bomo znali ohraniti slovenski jezik v vsakdanjem, družinskem okolju, bomo preživeli kot narodna skupnost.

Krščanska kulturna zveza je jubileju obstoja posvetila letošnji osrednji koncert Koroška poje, spomnila pa se ga bo tudi decembra, ko bo 60-letnica ustanovnega občnega zbora.

Besedilo: dr. Janko Zerzer

Združeni zbori na osrednjem koncertu KKZ Koroška poje 10. marca 2013. Foto: Cenc Gotthardt MOJASLOVENIJA

22

december 2013

Novice Gospodarska konferenca v Clevelandu odpira vrata podjetjem Dne 14. novembra 2013 je Slovenian American Business Association (SABA) organizirala gospodarsko konferenco v Clevelandu. Naslov konference »Slovenia: Business Oppurtunities for US Companies« je napovedal možnosti vstopa ameriških podjetij na slovenski gospodarski trg.

SABA je bila ustanovljena januarja 2012, najprej s sedežem v mestu Dayton (Ohio), sedaj pa v Clevelandu (prav tako Ohio). redne promocije vseboval tudi (v sodelovanju z AmCham) organizacijo gospodarske delegacije iz RS v ZDA (v Cleveland, Akron in Pittsburgh) ter organizacijo druge (to je bila prva) gospodarske konference v ZDA (po vsej verjetnosti v Pittsburghu). Na konferenci je sodeloval tudi Miha Jarc iz Maribora, ki bo v svoji magistrski nalogi na EPF v Mariboru "obdelal" Slovenian American Business Association in tako pomagal tudi na ta način predstaviti SABA širši publiki.

Mestna svetnika Clevelanda (Joe Cimperman in Michael Polensek – oba s slovenskimi koreninami) pa sta predsedniku SABA Jožetu Kokalu iz Aurore (Ohio) predala priznanje mesta Cleveland za aktivno spodbujanje gospodarskega povezovanja med Clevelandom in Slovenijo. Konferenco so omogočili tudi sponzorji SPIRIT Slovenija, GK RS v Clevelandu, Team NEO in Tucker Ellis LLC. Besedilo in foto: Jože Kokal, predsednik SABA Jurček Žmauc, GK RS v Clevelandu, Michael Polensek, clevelandski mestni svetnik, in Gorazd Renčelj, ekonomski svetovalec na VP RS v Washingtonu D. C. Novembrska konferenca je bila prva slovenska gospodarska konferenca v Ohiu. Konferenco so obiskali predstavniki preko 60 podjetij iz Slovenije, Ohia, Illinoisa, Michigana, Pensilvanije in New Yorka. Posebna zahvala za pomoč pri organizaciji dogodka gre odvetniku Rayu Marvarju (njegovi stari starši so iz Žužemberka na Dolenjskem) iz odvetniške pisarne Tucker Ellis LLP, ki je omogočila prostor v zgradbi Ernst&Young v Clevelandu, ki je najnovejša pridobitev v mestu.

Na konferenci je Gorazd Renčelj, ekonomski svetovalec na VP RS v Washingtonu D. C., predstavil slovensko gospodarsko situacijo s posebnim poudarkom na privatizacijskem razvoju v RS, ostali predavatelji pa so predstavili možnosti vstopa na trg ZDA ali Slovenije in ob koncu tudi dva primera že izvedenega sodelovanja (eno tudi preko SABA). Petra Mitchell, predsednica podjetja Catalyst Connection iz Pittsburgha, Pensilvanija je predstavila temo "The Resurgence of Manufacturing", Raymond Marvar in njegovi kolegi odvetniki iz pisarne Tucker Ellis LLP pa so predstavili "Business in America – Corporate Overwiev".

Primera dobre prakse sta bila predstavljena kot "Center of Excellence PoliMaT Innovation Collaboration with City of Akron", ki ga je predstavila dr.

Zorica Crnjak Orel, podpredsednica znanstvenega sveta Cetra odličnosti PoliMaT in "Grah Lighting in Michigan", ki ga je predstavil Phil Warburton, predsednik WIRIC Corporation in Detroit, Michigan.

Ob koncu je Jurček Žmauc, generalni konzul RS v Clevelandu, izvedel predstavitev vseh članov SABA, 36 podjetij, od tega 14 iz ZDA in 22 iz RS! Gospodarska konferenca je služila tudi promociji slovenskih vin (St. Tomas, Črnko in Protner), slovenskega piva Laško in slovenske vodke.

Promocijo je izvedel uvoznik slovenskega vina in vodke iz NYC gospod Emil Gaspari.

Predstavil se je tudi načrt dela SABA za leto 2014, ki bi naj poleg ostale december 2013

Konferenco so obiskali predstavniki preko 60 podjetij iz Slovenije, Ohia, Illinoisa, Michigana, Pensilvanije in New Yorka

Jurček Žmauc, GK RS v Clevelandu, Jennifer Stueber, odvetnica pri odvetniški pisarni Tucker Ellis LLP, in Ray Marvar, odvetnik pri odvetniški pisarni Tucker Ellic LLP, katerega družina prihaja iz Žužemberka na Dolenjskem.

23

MOJASLOVENIJA

Novice Čustva med našimi rojaki Društvo »Slovenski zvon« iz Krefelda je za konec tedna od 18. do 20. oktobra organiziralo dvodnevno srečanje slovenskih družin v Baasemu v Eiflu. Predsednica društva Rozina Lovrenčič je za predavatelja povabila socialno pedagoginjo Valerijo Ilešič Toš in našega znanca Milana Černela, profesorja matematike in fizike, režiserja KUD Vitomarci.

Kostanjev piknik v vrtu društva 26. 10. 2013 ob 14. uri smo organizirali kostanjev piknik v vrtu sedeža društva. Vreme in dobra volja sta bila na naši strani in to je bilo treba izkoristiti. Zbrala se je pisana druščina naših članov vseh generacij, vse od najmlajšega pa do najstarejšega člana našega društva.

Organizacijski tim je pravočasno poskrbel za pripravo kostanja za začetek in postavitev sedežne garniture, potem pa so morali pomagati drugi prostovoljci, v glavnem pri pripravi kostanja za peko. Bilo je to splošno druženje in sprva so dogodek popestrile melodije s »CD-playerja«, potem pa je naš Željko zaigral na kitaro in sledilo je petje v živo, kjer so do izraza prišli člani našega pevskega zbora, pridružili pa smo se jim tudi drugi. Ob prekinitvah je bil čas za pogovor, potem pa smo spet nadalje-

Srečanja se je udeležilo 30 slovenskih rojakov iz dežele Severno Porenje-Vestfalija. V petek zvečer smo se z obema predavateljema pogovorili, o čem bomo razpravljali. V soboto dopoldne sta za zanimiv uvod gosta iz Slovenije zaigrala zabaven skeč »Priprava na potovanje v Nemčijo«. Na spletni oglas za potovanje v Nemčijo so se prijavili različni interesenti. Vse je zaigral Milan Černel. Na koncu se je Valerija odločila, da vzame s seboj na pot prijatelja Milana. Skeč sta zaključila s Pavčkovo pesmijo Nekoga moraš imeti rad. Predavateljica Valerija in Milan sta napisala tri plakate, ki so razlagali čustva. Sledilo je razpravljanje o naših čustvih. Popoldne smo se razdelili v dve skupini in po skupinah narisali naše izražanje čustev, ker smo v povzetku tudi razložili.

Zvečer je sledil družaben večer z različnimi igrami, druženjem in petjem.

Za dobro voljo sta poskrbela harmonikar Stane Krepek in njegova žena Ljubica. Manjkalo ni zelo okusnih kulinaričnih slovenskih specialitet, kot so potice, jabolčni zavitki, pršut, klobase, salame in vina iz Vitomarcev.

V nedeljo dopoldne smo naredili povzetek dvodnevnega razpravljanja na temo čustva in se poslovili od obeh gostov iz Slovenije.

Po kosilu smo se v sončnem jesenskem vremenu odpeljali našim domovom nasproti.

Besedilo in foto: Dušan Čegovnik iz Essna

MOJASLOVENIJA

24

december 2013

Novice Slovenski kulturno informativni center je nastal iz pobude predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, da bi v Monoštru ustanovili slovensko narodnostno radijsko postajo, za katero je bilo potrebno zagotoviti prostore. Mestna občina je dala na voljo opuščen tovarniški otroški vrtec, ki so ga predvsem s finančno pomočjo iz Slovenije in delno mesta Monošter ter skromnim deležem Madžarske preuredili, predvsem pa dogradili v Slovenski dom, v katerem so bili ob radijski postaji še prostori za Zvezo Slovencev, za uredništvo tednika Porabje, za knjižnico, dvorana za manjše prireditve in razstave in dvorana za večje dogodke, ter še prostori prvega hotela v Monoštru, z restavracijo Lipa. Tako je Slovenski dom nedvomno najpomembnejša pridobitev porabskih Slovencev, in sicer ne samo v materialnem, marveč predvsem v vsebinskem smislu, kajti v njem se je v petnajstih letih zvrstilo na desetine dvojezičnih kulturnih dogodkov in prireditev, ki so pritegnile številne obiskovalce iz tega dela Madžarske in iz Slovenije, ne glede na narodnostno pripadnost.

Jubilej, 15-obletnico uspešnega dela, so počastili s koncertom, odprli so razstavo likovnih del letošnje 12. mednarodne kolonije, ki je prav tako nastala po zaslugi Slovenskega doma, medtem ko so Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, Zveza kulturnih društev Slovenije in Zveza Slovencev odprli Kulturno-informativno točko, prvo med Slovenci v sosednjih državah.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

vali v ustaljenem pevskem ritmu. Vse je potekalo hkrati, peka kostanja, petje in ostalo, kar sodi zraven. Vrtna zabava je trajala vse do poznih popoldanskih ur, dokler nas ni pregnal sveži zrak. Kmalu se zopet vidimo na novih dogodkih, ampak najbolj odmevno bo verjetno martinovanje.

Besedilo in foto: Samo Čolak, glavni tajnik SD Cankar

Jubilej slovenskega doma v Monoštru Novembra 1998 sta tedanja predsednika Madžarske in Slovenije, dr. Arpad Göncz in Milan Kučan, odprla v Monoštru slovenski generalni konzulat in Slovenski kulturno informativni center – Slovenski dom.

Ivan Klančar – sedemdesetletnik Sredi novembra je praznoval 70 let življenja naš rojak Ivan Klančar iz Schönbühla blizu Berna v Švici. V Švico je odšel leta 1967 kot kvalificiran izolater toplotne, hladilne in akustične izolacije pri podjetju Termika v Ljubljani.

Dvanajst let pozneje je stopil na pot samostojnega podjetnika z enim zaposlenim, ni težko uganiti, s kom. Glas o vestnem in natančnem podjetniku se je hitro širil po deželi in prav kmalu je moral zaposliti več delavcev. Zato je leta 1984 svoje podjetje »prekvalificiral« v delniško družbo AG z imenom WKB – isolierungen. V podjetju, ki je trdno zasidrano na zahtevnem švicarskem trgu, je danes zaposlenih 14 delavcev.

Ivan pa ni samo uspešen gospodarstvenik, ampak je tudi zelo aktiven kot Slovenec. Že dolga leta igra pomembno povezovalno vlogo v bernskem delu Švice, poznajo pa ga tudi v drugih delih Švice. Res je pravi steber slovenstva.

Kot dobrotnik je dobro znan tudi v krajih, od koder izhaja, predvsem v krajevni skupnosti Zbelovo in tudi širše v Poljčanah, Ločah, na Prelogah,

Slovenski kulturno informativni center v Monoštru, ki ga pogosto obiskujejo tudi Madžari, je s svojo vsebino postal najpomembnejše stičišče in žarišče slovenske manjšine na Madžarskem.

Veličastni kip, posvečen Sončevemu mrku, je delo uglednega slovenskega kiparja Metoda Frlica, tudi avtorja spomenika, posvečenega bratoma Cirilu in Metodu v Zalavaru, nekdanjem Blatogradu blizu Blatnega jezera. december 2013

25

MOJASLOVENIJA

Novice Prihovi in drugje. Na praznovanje 70-letnice rojstva je s posebnim avtobusom v Slovenijo pripeljal vse v podjetju zaposlene delavce in njihove družinske člane. Po prihodu avtobusa k domačiji Debelak na Ljubičnem nas je pozdravila godba na pihala iz Poljčan, v nadaljevanju pa je do poznih ur za primerno razpoloženje skrbel ansambel Toneta Rusa. Posebej imenitno in zelo vrhunsko so Ivanu na čast zapeli Lesjakovi fantje iz Oplotnice. Imen drugih skupin in godcev ne poznam, vem zgolj to, da je bilo humoristu ime Tone. Slavja pri Debelakovih se je udeležilo tudi veliko Ivanovih prijateljev – povratnikov iz Švice – z vseh koncev Slovenije in celo iz Hrvaške. Vsi so dobili tudi publikacijo z naslovom Uspešna pot od blizu, v kateri je opisana Ivanova življenjska pot in njegova življenjska filozofija. Napisal jo je spodaj podpisani. Želimo mu še veliko zdravih in uspešnih let.

Veronika Kohoutova za slovenskimi orglami v gornjepočerniški cerkvi.

Besedilo: Tomaž Štefe

Dnevi slovenske kulture v Pragi

ki ga je izvedel rojevajoči se »Slovenija center Praga«, in orgelski koncert Slovenke Veronike Kohoutove na edinih slovenskih (!) orglah v Pragi, ki se nahajajo prav v gornjepočerniški cerkvi. Na razstavi, ki sem jo omenil na začetku, sta se poleg gostij iz Žirov (ki jih je v Prago pripeljala duša slovenskega društva in učiteljica dopolnilnega pouka slovenščine za tukajšnje slovenske otroke, gospa Helena Poche) ter lektorata predstavili še slikarka Katarina Vladimirov Young in arhitektka ter oblikovalka (in pesnica) Ajda Balderman Plesnik, zelo lepo fotografsko razstavo s slovenskimi motivi pa so pripeljali kolegi z lektorata v Brnu. Literarno-gledališki večer v počerniškem gledališču so poleg kolegice Alenke in Ajde sooblikovali Ingrid Vostrá, češka igralka Vladislava Kužilková (z branjem prevodov njihovih pesmi),

Da je Praga zlata, je nekako splošno znano, zakaj njeno ime tako hitro povežemo s tem pridevnikom, pa že malce manj. Zaradi zlate krone na strehi Narodnega gledališča in okrasja na nekaterih drugih pomembnih stavbah?

Ali morda zaradi alkimistov, katerih sledi iščejo množice turistov v skromnih hišicah Zlate uličice? O obojem najdemo nekaj duhovitih odstavkov tudi v imenitnem romanu »Popkorn« Andreja E. Skubica (pred dvema letoma smo oba, tako avtorja kot tudi roman, spoznavali na enem izmed lektoratovih literarnih večerov), a letos se – najbrž bolj kot v zadnjih nekaj letih – zdi, da ji to žlahtno oznako podeljuje tudi jesensko navdahnjena mati narava.

V okviru svojih sposobnosti in znanja, vsekakor pa z dobrimi nameni in zanesenjaško, smo se trudili praško jesen dodatno pozlatiti tudi tukajšnji slovenisti. Za nami sta dve akciji.

O gostovanju Anje Štefan v Pragi, izidu slovenskega obtednika Tvar in prevodu knjige Evalda Flisarja si preberite na spletni strani www.MojaSlovenija.net.

Nataša Burger, Andraž Polič, režiserka Marjetka Kürner Kalous in sijajni moderator, slovenist Radek Novák. Z odličnim reklamnim filmom je bilo še enkrat opozorjeno tudi na zadnjo češko (pravzaprav dvojezično) antologijo slovenske poezije, »S petdesetimi glasovi govorim«, ki sta jo lani pripravila, prevedla in izdala Peter Kuhar in Lenka Daňhelová.

Slovenska kultura tudi konec leta Oktober je bil torej v Pragi pester in prijeten, podoben pa bi moral biti tudi november. Večer po martinovem pričakujemo v 'slovenskemu lektoratu prijazni' Literarni kavarni Řetĕzová »Že spet obisk« Andreja Rozmana Roze – Geografsko-turistični večer v prostorih gornjepočerniškega župnišča.

Začetek študijskega leta je tokrat sovpadel z Dnevi slovenske kulture, prvim projektom Slovenskega društva Jožeta Plečnika, ki je bilo ustanovljeno spomladi letos. Za (prav danes zapirajočo se razstavo) v Chvalskem zamku, gradu oziroma trdnjavi v praškem predelu Gornje Počernice, katere najatraktivnejši del so bile nedvomno čipkarske umetnine žirovskih klekljaric, smo trije tukajšnji pedagogi (poleg trenutnega lektorja še prof. za literarno zgodovino doc. Alenka Jensterle-Doležal in prejšnja dolgoletna lektorica doc. Jasna Honzak-Jahič) pripravili okvirni pregled osebnosti in pomembnejših publikacij, ki so oblikovale utrip tukajšnjega lektorata skozi 99 let njegovega dosedanjega obstoja, ter literarnoprevodnih dosežkov zadnjih generacij njegovih obiskovalcev. Profesorica Jensterle-Doležalova je kot pesnica nastopila tudi na večeru v Pragi živečih slovenskih literarnih in dramskih umetnikov, ki je tridnevno prireditev zaključil. Dnevi slovenske kulture so sicer obsegali tudi večer geografsko-turistične predstavitve Slovenije, MOJASLOVENIJA

Razstava žirovskih čipk.

26

december 2013

Novice kot prevajalka sodeluje nekdanja študentka, dr. Hana Mžourková, kot sonastopajoči pa tule že večkrat pohvaljeni Radek Novák, medtem ko je lektorat (le) soorganizator. Ves mesec, s podaljškom v začetek decembra, pa bo v kinotečnem kinu Ponrepo potekala prva velika mednarodna retrospektiva filmov Františka Čapa – s katero imata kot prevajalki kar nekaj filmov polne roke dela tudi sveža slovenistična magistra Magdalena Slezáková in letošnja diplomantka Eliška Bernardová.

Umrl likovnik Bogdan Grom 18. novembra je na svojem domu v Englewoodu v New Jerseyju nekaj pred polnočjo mirno zaspal vsestranski likovni umetnik Bogdan Grom.

Bogdan Grom se je rodil leta 1918 v Devinščini pri Trstu. Njegov oče je kot ravnatelj Hranilnice Dravske banovine v Ljubljani podpiral umetnike in ga vozil na razstave. Mati je prav tako znala v njem vzbujati smisel za lepoto in ljubezen do domače zemlje ter kulture, na kateri je ostal navezan.

Besedilo: Andrej Šurla, lektor slovenščine na FF Karlove univerze Foto: Jan Hanuš

Študiral je na akademijah za likovno umetnost v Perugii, Rimu in Benetkah, kjer je diplomiral leta 1944 s slikarjema Guidom Cadorinom in Carlom della Zorza. V Münchnu in Benetkah se je nato specializiral v uporabni umetnosti. Veliko je potoval in živel v Pragi, Trstu, Zagrebu, Subotici, Ljubljani, Beogradu in Ptuju. Poučeval je v Trstu in New Yorku.

Pred odhodom v Ameriko leta 1957 je ustvarjal batike, vedute, krajine in žanrske prizore, ki jih označuje izrazna svežina, vzporedno pa se je posvečal tudi grafičnemu oblikovanju, predvsem knjižni ilustraciji.

Ameriško obdobje je začel v neofuturističnem duhu prenovljenega dinamizma. Značilen stiliziran obris kraškega zidka je postal osrednji motiv njegovih izrezank, cut-outov. Njegove kipe iz različnih materialov označujeta smisel za plastičnost, monumentalnost in uporaba tako tradicionalnih kot tudi industrijskih materialov. Ustvaril je številne posege za arhitektonske objekte, palače, nakupovalne centre, trge, sakralno arhitekturo, vitraže in okrasne mozaike. Na Veleposlaništvu RS v Washingtonu je njegov bronasti kip Straža iz leta 1968.

Bogdan Grom je bil posebej pozoren do družbene problematike in krajevne identitete. Razstavljati je začel leta 1949 s skupino slovenskih tržaških umetnikov v galeriji Scorpione v Trstu, sledile so razstave v pomembnejših italijanskih mestih, sodeloval je tudi na rimskem Quadriennalu. Razstavljal je v Italiji, nekdanji Jugoslaviji, Nemčiji, Švici, Španiji, Avstriji, Sloveniji, Bolgariji, Izraelu, na Japonskem in v ZDA. Njegova dela so prisotna v stalnih zbirkah v Galleria Nazionale d'Arte v Rimu, v muzeju Revoltella v Trstu, v Narodni galeriji v Beogradu, v Moderni galeriji v Ljubljani, v Cincinnati Art Museum v Ohiu, v Guggenheimu v New Yorku, v White House Art Collection v Washingtonu in številnih drugih, tudi zasebnih zbirkah. Leta 2011 je prejel odličje predsednika Republike Slovenije Danila Türka za bogat ustvarjalni opus, s katerim je vseskozi opravljal poslanstvo ambasadorja odličnosti in umetnosti slovenske kulture.

Bogdan Grom, umetnik dveh svetov, razpet med Evropo in ZDA, je pustil izjemno bogat in raznolik opus. Njegova avtorsko umetniška produkcija zajema področja slikarstva, grafike, kiparstva, uporabne umetnosti grafičnega oblikovanja ter opremo arhitekture in javnih prostorov.

Lani je bila ob priložnosti rojstva stalne zbirke mojstrovih del, ki jih je umetnik podaril Tržaški pokrajini v Trstu, v prostorih Skladišča idej večja retrospektivna razstava. Leta 2011 mu je zgoniška občinska uprava dodelila in izročila častno občanstvo. Na to priznanje je bil še posebej ponosen, saj je ostal čvrsto povezan s svojimi koreninami in kulturo, ki jo je ponesel daleč v svet.

Besedilo: OGP

Univerza v Tübingenu: pogledi na Trubarja Pred dnevom reformacije je potekalo na lektoratu slovenščine na Univerzi v Tübingenu slovensko literarno popoldne. Lektorica slovenščine dr. Irma Kern je predstavila Trubarjevo življenje, delo in njegov vpliv na okolico, v kateri je deloval.

V nemškem prostoru Trubarja danes imenujejo »slovenski Luter«. Članek z naslovom Der 'slowenische Luther' (podnaslov: Primus Truber hat von Stift Urach aus die Reformation exportiert) je izšel v časniku Scwäbisches Tagblatt, 27. jul, 2013, avtor Wolfgang Schöllkopf, ki je letos izdal delo Stift Urach (Süddeutsche Verlagsges., Ulm, 2013). Članek je opremljen s fotografijo slovenskega eno evrskega kovanca s podobo Primoža Trubarja in s pripisom pod fotografijo: »Stati in obstati« – Stehen und bestehen: Dieses Zitat aus Primus Trubers Kathechismus ist mit seinem Konterfei auf den sloweinschen Ein-Euro-Munze verewigt. Ta citat iz Katekizma Primoža Trubarja je skupaj z njegovo podobo ovekovečen na slovenskem enoevrskem kovancu. Dober poznavalec Trubarjevega življenja in dela prof. Rolf-Dieter Kluge z Eberhard-Karlove univerze v Tübingenu je v prispevku za zbornik mesta Tübingen Blatter 2008 o Trubarju zapisal: »Za širitev reformacije je bilo odločilno, da je Martin Luther s svojim prevodom sv. pisma v ljudski jezik naredil religijo za stvar ljudstva. Tudi Primož Trubar je želel s prevodi katekizma in nove zaveze neposredno nagovoriti in prebuditi slovensko ljudstvo. A Trubar je moral, za razliko od Lutra, najprej slovenski jezik slovnično in pisno utemeljiti in ga napraviti za uporabnega. In drugačen kot pri Lutru je bil pri Trubarju odnos oblasti do njegovega dela: ne le da ni našel podpore pri deželni oblasti, ampak ga je celo izgnala iz svoje dežele. V luteranski deželi Württemberg je končno našel zatočišče, da je lahko izpeljal svoje verske in literarne dejavnosti.« V že omenjenem zborniku je Wilfried Lager razčlenil vse Trubarjeve tiske.

Kar 37 Trubarjevih del je bilo natisnjenih med letoma 1560 in 1564 v tiskarni v Urachu ob finančni podpori koroškega plemiča Hansa Ungnada, pl. Sounnegg. Žal je z Ungnadovo nenadno smrtjo tiskarna prenehala delovati. Slovenska literatura je bila s Trubarjevim delom močno vpeta v evropsko snovanje svojega časa, kar poudarjeno ugotavljajo nemški raziskovalci Trubarjevega dela.

Celoten prispevek si lahko preberete na www.mojaslovenija.net Besedilo: dr. Irma Kern december 2013

27

MOJASLOVENIJA

svetovni slovenski kongres

VIII. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije V prostorih Gospodarske zbornice Slovenije je 17. in 18. oktobra potekala VIII. konferenca slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije. Svetovni slovenski kongres že vrsto let pripravlja strokovna srečanja slovenskih strokovnjakov doma in po svetu, s katerimi želi vzpostaviti stalne stike in medsebojno oplemenititi strokovne in podjetniške odnose z izkušnjami naših uspešnih rojakov po svetu – to je bilo namreč že 27. tovrstno srečanje. Tokratno konferenco je Svetovni slovenski kongres pripravil v sodelovanju z Gospodarsko zbornico Slovenije, Slovensko znanstveno fundacijo, Institutom Jožef Štefan in Evropskim centrom Maribor, častno pokroviteljstvo konference pa je prevzel predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, akad. prof. dr. Jože Trontelj. Osrednja pozornost je bila namenjena malim in srednjim podjetjem.

Udeležence konference so uvodoma nagovorili predsednik Svetovnega slovenskega kongresa Boris Pleskovič, minister za izobraževanje, znanost in šport Jernej Pikalo, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik, ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel in predsednik komisije DZ za Slovence v zamejstvu in po svetu Danijel Krivec.

V prvem tematskem sklopu konference z naslovom »Energetika, okolje in trajnostni razvoj« so

sodelovali: dr. Rafael Mihalič z Univerze v Ljubljani, dr. Uroš Gabrijel z Agencije za koordinacijo energetskih regulatorjev (ACER) in dr. Miroslav Polzer s Centra za svetovne izzive in inovacije v Celovcu (Glo-Cha), omizje pa je moderiral dr.

Jadran Lenarčič z Instituta Jožef Stefan. Dr. Rafael Mihalič je predstavil problematiko izbire med tako imenovanimi klasičnimi viri električne energije in zeleno energijo. Zelena energija še ne more nadomestiti klasičnih virov električne

energije, lahko pa do manjše mere dopolnjuje klasične vire. Evropske smernice in nekaj predpisov s tega področja z vidika EU je predstavil dr. Uroš Gabrijel. Kot eno od pomembnih nalog na poti k nizkoogljični družbi je izpostavil zagotovitev stalnega ugotavljanja razpoložljive električne energije. Dr. Miroslav Polzer je predstavil pred dvema letoma odprt Center za svetovne izzive in inovacije v Celovcu. Raziskave, ki so jih opravili, so pokazale, da je napredek opazen le pri štirih od devetdesetih globalnih ciljev za varstvo okolja. V prihodnosti bo treba iskati skupne poti pri ohranjanju narave in čezmejne iniciative, še posebej na tako geografsko majhnem diverzificiranem področju, kot je EU. Drugi dan konference je potekal v znamenju iskanja ključnih dejavnikov za uspeh malih in srednjih podjetij v povezavi s pomenom njihove inovacijske kulture. Odlični uvodni predavanji dr. Lawrenca Hewicka in gospe Alenke Avberšek sta komparativno osvetlili naravo in pomen malih in srednjih podjetij tako v Sloveniji kot tudi v svetu.

Sledil je najobsežnejši tematski sklop konference, ki sta ga moderirala mag. Mateja Forštnarič in dr. Boris Pleskovič. Mag. Mateja Forštnarič je uvodoma poudarila, da so srednja in mala podjetja gonilo gospodarstva. V večini primerov iščejo ta podjetja rešitev v tržnih nišah. Treba se

Andrej Šik (Italija)

prof. dr. Anton Mavretič (ZDA)

dr. Dušan Petrač

Uvodna slovesnost: predsednik SSK dr. Boris Pleskovič je ob začetku nagovoril udeležence in jim zaželel uspešno delo

MOJASLOVENIJA

28

december 2013

je zavedati, da mora biti usmeritev dejavnosti osredotočena na trg oziroma kupca, inovacije pa so nujne za uspeh. Glavni element uspeha, ki pa se ga v Sloveniji še preslabo zavedamo, so talenti zaposlenih, je zaključila.

Predstavitve in razloge za uspeh podjetij so predstavili: dr. Uroš Rosa iz podjetja Akrapovič, Roland Petek iz podjetja Marand, Lea Benedejčič iz podjetja Mimovrste, Marko Kajzer, obrtnik leta 2012, Dušan Nedelko iz podjetja MIK Celje, Miha Kampuš iz podjetja Gasser & Partner, Luka Grilc iz podjetja Elan in Tomaž Lah iz podjetja Nektar Natura. Čeprav njihova podjetja delujejo na zelo različnih področjih, pa so predavatelji vedno znova izpostavljali strast do tistega, s čimer se ukvarjajo, trdo in vztrajno delo, vlaganje v razvoj in izobraževanje zaposlenih ter usmerjenost in prilagoditev kupcu.

Sklop o vlogi gospodarskih in obrtnih zbornic, v katerem so sodelovali Aleš Canteruti in mag.

Simona Rataj iz GZS, Andrej Šik iz SDGZ ter mag.

Marina Einspieler iz SGZ, je moderirala Mojca Osojnik. Predavatelji so v svojih nastopih predstavili pomen, ki ga imajo tovrstne organizacije in kakšno pomoč lahko nudijo malim oziroma srednjim podjetjem. Predvsem je ta usmerjena na informiranje podjetij o tržiščih oziroma morebitnih novih državah, na katere bi se podjetja rada širila. Pogosto podjetjem pomagajo tudi z iskanjem oziroma s srečanjem s partnerjem iz želene panoge oziroma države. To je ključnega pomena za manjša podjetja, saj nimajo denarja ali časa za raziskovanje novih trgov in le težko sama vzpostavijo stik s podjetji v tujini. Čeprav se med seboj močno razlikujejo po številu članstva in obveznosti članstva, so vsem skupne želje širjenja na nove trge ter vsaj ohranitev deleža prodaje na obstoječih trgih in v svoje načrte vključujejo povečano čezmejno sodelovanje in sodelovanje v čezmejnih projektih.

Zadnji tematski razdelek konference je bil namenjen predstavitvam dosežkov in dobrih praks slovenskih raziskovalcev in inovatorjev. V sklopu so sodelovali: prof. dr. Janko Jamnik s Kemijskega inštituta Slovenije (KIS), prof. dr. Anton Mavretič z Boston University, dr. Dušan Petrač z NASE, prof. dr. Tomaž Rodič s Centra odličnosti Vesolje-SI in prof. dr. Maja Ravnikar z Nacionalnega inštituta za biologijo, predavanja pa sta moderirala dr. Edvard Kobal, predsednik Slovenske znanstvene fundacije (SZF), in prof. dr. Ludvik Toplak z Alme Mater Europaea. Prof. dr. Janko Jamnik je najprej predstavil nekaj najzanimivejših projektov s področja shranjevanja energije.

Med temi velja izpostaviti projekta nove generacije litij-žveplovih baterij in raziskave baterij na magnezijevi osnovi. Dr. Anton Mavretič je v svoji predstavitvi podal smernice za mlade inovatorje in mlade menedžerje start-upov. Poudaril je, da so inovatorji redki in je zato potrebna posebna skrb zanje, še posebej za tiste, ki so zaposleni december 2013

mag. Marine Einspieler-Siegert (Avstrija) v podjetjih. Infrardeči astronomski satelit – IRAS je predstavil dr. Dušan Petrač. Satelit je opravil 10-mesečno misijo, na kateri je štirikrat mapiral 96 odstotkov neba – pri tem je število katalogiziranih astronomskih virov povečal za kar približno 70 %. Tudi Center odličnosti Vesolje-SI je izdelal mikrosatelit v sodelovanju z Etiopijo, Nigerijo, Združenimi arabskimi emirati in Kitajsko. Uporabnost tega satelita je zelo raznovrstna – uporabiti ga bo mogoče pri kmetijstvu, gozdarstvu, skupinskem zbiranju podatkov, prometu na morju in pri raznih nesrečah. Tematski sklop je zaključila dr. Maja Ravnikar s predstavitvijo nove tehnologije za detektiranje virusov v vodi.

Uporabnost takšne tehnologije je predvsem v preventivi – čiščenje vode, onesnažene z virusi, priprava cepiv za gensko zdravljenje in identifikacija novih virusov.

Zanimivega srečanja se je v obeh dnevih udeležilo nekaj več kot 170 ljudi. Konferenca je prikazala kar nekaj izjemnih znanstvenih dosežkov, ki kažejo na to, da je Slovenija v koraku s časom kar se tiče novih raziskav in dobrih praks, precej pa zaostaja pri odprtosti univerz, ki naj s svojo širino omogočajo interdisciplinarna znanja.

Besedilo: Luka Klopčič Foto: fotoarhiv SSK

mag. Mateja Forštnarič (Avstrija)

dr. Lawrence Hewick (Kanada)

dr. Miroslav Polzer (Avstrija)

Zbornik VIII. konference slovenskih znanstvenikov in gospodarstvenikov iz sveta in Slovenije

29

MOJASLOVENIJA

rafaelova družba

Ekskurzija v Gorski kotar in na Reko V oktobru smo na Rafaelovi družbi pripravili ekskurzijo, v kateri smo spoznavali področje Gorskega kotarja in Reke. Pot smo začeli v Ljubljani in jo preko Notranjske nadaljevali proti Prezidu.

Jelena Malnar nam je pripravila zanimiv program in topel sprejem MOJASLOVENIJA

Etnološka zbirka v Prezidu

30

december 2013

Stara hiša Staji ana majhna hiša pouk cejste sama, stara …

Zos rajfneka se več na kadi, nutre nibedon na zlja, čez uaknu nibedon na glida, venaj se nibedon na jegra …

I gredica je zapeščjena, samu trava vilka raste, sve je v kaprive zarastuo, Ni jabuane več na radio …

Staji ana majhna hiša, pouk cejste sama, stara …

Anamarija Koritnik

Predstavniki Slovenskega kulturnega društva »Gorski kotar« so nas toplo sprejeli in pogostili.

Jelena Malnar, podpredsednica društva, nam je predstavila delovanje SKD Gorski kotar, Slavko Malnar, član društva, pa nam je približal zgodovino Prezida, Čabra in okoliških krajev ter utrip življenja Slovencev na tem področju. Predstavila sta se tudi mlada pesnika – Anamarija Koritnik in Antun Malnar – s pesmimi v domačem narečju. Etnološko zbirko v Narodnem domu in tradicionalno goransko hišo nam je predstavil gospod Petar Lautar.

V Palčavi šiši v Plešcah

Iz Prezida nas je pot vodila v Plešce, kjer smo spoznali zelo zanimivo »Palčavo šišo«. Etnološko zbirko rodbine Čop in življenje v hiši, kjer so se ukvarjali s trgovino, gostilno in turizmom, nam je približal Marko Smole.

Ob Čabranki smo se odpeljali na kosilo v Osilnico, nato pa krenili proti Trsatu, znanemu romarskemu kraju, in Reki, kjer so nas vodile prijazne domačinke. Obiskali smo tudi Slovenski dom, kjer je sedež Slovensko kulturno-prosvetnega društva Bazovica.

Domov smo se vračali obogateni z novimi spoznanji, ki jih »skrivajo« doline, o katerih se malo sliši, in veseli, da na Reki deluje močna slovenska skupnost.

Besedilo: Mihela Zaveljcina Foto: arhiv Rafaelove družbe december 2013

Spoznavanje Reke s simpatično Petro (v sredini)

31

MOJASLOVENIJA

slovenska izseljenska matica

Kreativna delavnica z glino V četrtek, 14. 11. 2013, smo v Lončarskem ateljeju SEM odprli razstavo izdelkov, ustvarjenih na keramični delavnici za Slovence v zamejstvu in po svetu, ki jo je SIM uspešno organizirala prvič. Otvoritve so se udeležili posamezni člani in prijatelji SIM, s svojim obiskom pa nas je počastila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar.

Klub začetnemu sramežljivemu povpraševanju o delavnici, se je na delavnico prijavilo šest članic Društva Slovencev iz Banja luke in članica društva Slovencev v Beogradu.

Večina udeleženk ni imela izkušenj v oblikovanju gline, toda izkazalo se je, da so zelo spretne. Delavnica je potekala tri dni, začetni urnik, pa se je bistveno podaljšal od načrtovanega, saj se udeleženke kar niso mogle ločiti od gline.

Mentorica delavnice akademska kiparka in oblikovalka keramike Eva Peterson Lenassi ima dolgoletne izkušnje z vodenjem delavnic. Nad skupino je bila navdušena, presenetile so jo tudi s svojo kreativnostjo in zavzetostjo.

Razstava izdelkov je bila v Lončarski delavnici SEM na ogled do četrtka, 21.

11. 2013. Izdelke smo prepeljali v Banja luko, kjer bo Društvo Slovencev Triglav organiziralo razstavo keramičnih izdelkov za člane in prijatelje društva.

Udeleženke delavnice že razmišljajo, kako bi lahko naučeno znanje prenesle na ostale člane in prijatelje društva.

Ker nameravamo delavnico organizirati tudi prihodnje leto, že sedaj vabimo vse rojake in rojakinje v zamejstvu in po svetu, da razmislijo o prijavi. Delavnica bo potekala v Ljubljani, tudi naslednje leto bo pod vodstvom mentorice.

Predhodne izkušnje niso potrebne.

Besedilo in foto: Vesna Vukšinič Zmaić

Slovo zavedne Slovenke v Urugvaju V stodrugem letu starosti je preminula zavedna Slovenka, Primorka in zamejka Vera Marušič Cingerli, rojena leta 1910 v Štandrežu, v italijanski Gorici.

V Pavlovi hiši v Potrni smo spoznavali življenje rojakov na avstrijskem Štajerskem

MOJASLOVENIJA

Z mamo in bratoma so se leta 1925 pridružili očetu Alojzu Cingerliju, ki jih je pričakoval v Montevideu. V Urugvaj je odšel zaradi takratnega fašizma leta 1923. Vera si je ustvarila družino z domačinom in se kasneje pisala Nunez. Imela je tri otroke, nekaj vnukov in pravnukov. Vse je učila slovenskega jezika.

Besedilo: Zora Marušič Pelikan

32

december 2013

SLOVENIJA V SVETU

Ogled kulturnih in naravnih znamenitosti Slovenije za dijake iz prekomorskih držav Izseljensko društvo Slovenija v svetu že 22 let, prav od svojega nastanka, vsako leto sprejema novo generacijo dijakov iz prekomorskih držav, ki po končanem 13-letnem dopolnilnem pouku v slovenskem jeziku prihaja v Slovenijo z namenom, da obišče »očetnjavo« – domovino svojih prednikov.

Od slovenske osamosvojitve dalje je v Slovenijo prišlo že skoraj 1.000 mladih iz različnih držav, kar pomeni velik trud ne le za slovenske družine, ampak tudi za slovenske organizacije v Sloveniji, v zamejstvu in po svetu, hkrati pa velik dosežek slovenske države, saj s tem obiskom mladi Slovenci spoznavajo kraje in ljudi, o katerih so slišali, se učili in si jih vedno želeli videti. Letos smo sprejeli 32 dijakov s tremi spremljevalci, ki so najprej obiskali Slovence na Tržaškem. Prevzeli smo jih na Primorskem in se takoj povzpeli na Nanos, kjer so se mladi izkazali kot izkušeni hribolazci, kljub temu, da skoraj vsi prihajajo iz ravninskega Buenos Airesa. Ta vzpon je veljal kot priprava na gorniški krst – vzpon na Triglav!

Naslednji dan so dijaki začeli z dvotedenskim izpopolnjevalnim tečajem na Mladinski šoli slovenskega jezika. V prostem času in po končanem tečaju smo jim tudi letos, kljub gospodarski krizi, organizirali izredno bogat program ogledov Slovenije, z možnostjo nastopov, ki jih maturantje vsako leto skrbno pripravijo. Program smo lahko izpeljali s pomočjo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, Slovencev doma in v zamejstvu ter sponzorjev iz Slovenije. Med drugim so: - obiskali Ljubljansko nadškofijo, si ogledali stolnico in založbo Družina; - nastopili na prireditvi »Dobrodošli doma«, na 20. taboru Slovencev po svetu, v Števerjanu in Šentjoštu; - si ogledali Turjak, Kočevski rog in Žužemberk; Štajersko (Celje, Teharje, Maribor in Ptuj); - jih pogostili v Šentjoštu, Gorici, na Koroškem …; - si ogledali slovensko obalo in se tam kopali; - osvojili Triglav in uživali na Kredarici v objemu Alp; povzpeli so se do izvira Soče, ogledali si dolino Trente, Log pod Mangartom, Kranjsko Goro in Planico; - kot zaključek poromali k Mariji Pomagaj na Brezje in si vtisnili še zadnje podobe Bleda in Bohinja.

Naš namen je, da bi tovrstni obiski ob koncu dopolnilne šole slovenskega jezika po svetu bili še naprej v spodbudo in pomoč pri utrjevanju slovenske identitete mladih slovenskih potomcev po svetu. Hkrati pa se nam zdi pomembno, da srečajo vrstnike in se medsebojno povežejo.

Dijaki so si ogledali slovensko obalo in »preizkusili« slovensko morje

Nastop na dogodku Dobrodošli doma

Prelepe slovenske Alpe

Osvojili so Triglav, uživali na Kredarici in se povzpeli do izvira Soče …

Besedilo in foto: Boštjan Kocmur december 2013

33

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V italiji

Narodna in študijska knjižnica ter Koprska knjižnica Srečka Vilharja podpisali pomemben sporazum o sodelovanju Narodna in študijska knjižnica ter Koprska knjižnica sta 21. novembra v Trstu ob prisotnosti ministrice za Slovence v zamejstvu in po svetu Tine Komel podpisali sporazum o sodelovanju. Gre za zelo pomemben sporazum, ki bo nudil uporabnikom obeh knjižnic vrsto ugodnosti. Obiskovalec, ki bo želel imeti na razpolago elektronsko knjigo iz prve slovenske spletne knjižnice Biblos – začela je delovati letos 1. julija –, bo prišel v NŠK, kjer mu bodo brezplačno nudili izkaznico Koprske knjižnice, prejel bo vpisno številko in geslo, s katerima bo lahko vstopal v portal in ostale vire, ki jih ima na razpolago Koprska knjižnica. Prav tako bodo člani Koprske knjižnice lahko obiskali NŠK in brezplačno koristili celotno njeno bogato zbirko domoznanskega in študijskega gradiva. Knjige si bodo izposojali brezplačno, veljali pa bodo isti pogoji kot za člane. “Uvajamo v bistvu skupno članarino,” je povedala knjižničarka Ksenija Majovski, “ki bo veljala za vse storitve obeh knjižnic”.

Velik dosežek za kulturno dejavnost Slovencev z obeh strani meje, ki lahko postane primer dobre prakse tudi drugje.

K

njižničarka Koprske knjižnice Srečka Vilharja Luana Malec je obrazložila, da bodo člani NŠK lahko do elektronskih virov dostopali 24 ur na dan in 365 dni na leto, torej kadar koli in od koder koli. Najnovejši in najpomembnejši vir pa je prav Biblos. Omogočen bo dostop tudi do 30.000 elektronskih knjig v angleščini, do pravnega portala, do finančnega in računovodskega portala in dostop do portala z gospodarskimi informacijami in termini.

“Več let delamo skupaj in zadnja leta tudi intenzivno,” je povedala Ksenija Majovski. “Predvsem na digitalizaciji slovenskega časopisja sodelujemo pri projektu Primorci beremo in pri ustvarjanju spletnega biografskega portala primorci.si.

Imamo zelo dobre odnose in te dobre odnose nadgrajujemo s podpisom sporazuma o skupni uporabi storitev obeh knjižnic.”

Ministrica Tina Komel je pohvalila pobudo. “Zelo sem vesela, da pridem sem k vam,” je med drugim povedala, “ker vi dokazujete, kakšni lepi projekti se lahko rodijo pri takšnem povezovanju.

Dandanes žal podatki dokazujejo, da upada zani-

MOJASLOVENIJA

manje za knjige. Takšni projekti, kot je ta, pa so naša prihodnost in jih zelo močno podpiram. Absolutno pa, odkar sem v tej funkciji, poudarjam vlogo medsebojnega sodelovanja kot ključ uspeha. Z veseljem sem se odzvala na povabilo, ker menim, da moramo pokazati, kaj se s sodelovanjem lahko doseže,” je še povedala ministrica.

Ravnatelj osrednje Koprske knjižnice Srečka Vilharja David Runco je med drugim povedal, da se je projekt rodil iz želje, da bi prvo slovensko elektronsko knjigo približali pripadnikom slovenske narodne skupnosti v Italiji. “Prepričani smo,” je rekel “da bo okrepljeno sodelovanje med knjižnicama zbližalo tudi Slovence na obeh straneh meja. Ob tej priložnosti bi se zahvalil ministrstvu za kulturo in še posebej ministrici za Slovence v zamejstvu in po svetu Tini Komel, ki nam je s svojo navzočnostjo izkazala podporo na poti povezovanja.”

Predsednica Narodne in študijske knjižnice Martina Štrajn pa je med drugim povedala, da sporazum predstavlja zelo velik dosežek za kulturno dejavnost Slovencev in lahko postane tudi pri-

34

mer dobre prakse v Evropi, ko vsi iščemo načine združevanja in medsebojne pomoči. Zahvalila se je ministrici Tini Komel in Vladi Republike Slovenije za vso podporo.

“Narodna in študijska knjižnica doživlja v teh časih kar nekaj lepih dogodkov,” je povedala. “V Trstu v Narodnem domu se v teh dneh rojeva nova mladinska sekcija naše knjižnice. Prostori bodo preurejeni, opremljeni za mladinske potrebe, urejeni bosta dve novi čitalnici. Obenem bodo prostori še vedno na razpolago za kulturne prireditve, razstave in podobno. V Gorici poteka istočasno prevzem Trgovskega doma, kjer bomo predvidoma prostore odprli februarja in bomo v letu 2015 obeležili 150-letnico rojstva Maksa Fabianija in obenem pripravili projekt slovenskega delovanja v Trgovskem domu.

Zgodovinski odsek pri NŠK smo preselili skoraj v celoti na novo lokacijo in v razmeroma kratkem času bomo vsi imeli na voljo približno 120.000 Magajnovih slik na Cobisu. Slike sicer pripadajo arhivu, ki ga hrani naša knjižnica oziroma odsek, toda z digitalizacijo jih bomo ne le približali širši javnosti, temveč bomo na primer lahko prirejali digitalne razstave umetnin tega našega domačega mojstra širom po svetu. Nazadnje, kar je danes najvažnejše, sporazum naše in koprske knjižnice, ki bo obogatil paleto že itak zelo visoko kvalificiranih storitev, ki jih obe ustanovi zagotavljata svojim obiskovalcem in uporabnikom.

Posebej se javno zahvalim našim knjižničarkam, ki s strokovnostjo in vsakdanjim delom tako v Trstu kot tudi v Gorici in Kopru skrbijo, da naši knjižnici rasteta in, kar se tiče naše knjižnice, da spremlja slovensko narodno skupnost v Italiji, ki je še tako potrebna slovenske knjige,” je zaključila Martina Štrajn.

Po dogodku so se predstavniki obeh knjižnic in ministrica Tina Komel ob prisrčnem vzdušju zaustavili v Tržaški knjigarni, kjer je bila na sporedu krajša družabnost.

Besedilo in foto: Darko Bradassi, www.slomedia.it

december 2013

SLOVENCI V AVSTRIJI

Slovenska gospodarska zveza praznovala 25. obletnico delovanja 7. novembra je Slovenska gospodarska zveza v prireditvenem centru K3 praznovala 25. obletnico delovanja. Predsednik Benjamin Wakounig se je v pozdravnem nagovoru zahvalil pobudnikom ustanovitve Slovenske gospodarske zveze, ki se je razvila v pomembno krovno nadstrankarsko gospodarsko organizacijo koroških Slovencev.

Na okrogli mizi so sedeli (z leve) Danica Purg, direktorica in dekanja poslovne šole IEDC Bled, Edi Kraus, mestni svetnik za ekonomski razvoj in evropske projekte v Trstu, Christoph Kulterer, predsednik združenja industrialcev Koroške in Franz Pacher. predsednik gospodarske zbornice Koroške in Igor E. Bergant kot povezovalec.

Po besedah ministra RS za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanka Stepišnika je Slovenska gospodarska zveza pomemben generator čezmejnega povezovanja in sodelovanja. Poudaril je predvsem ustvarjalnost in podjetnost med mladimi ter da si prizadevajo za pospeševanje prenosa znanja v gospodarstvo.

Veliko pozornosti je bilo namenjene mladini, saj si Slovenska gospodarska zveza prizadeva in gradi na mladini. Pred tremi leti ustanovljena SGZ mladina je sedaj uspešna organizacija, ki se lahko pohvali s številnimi projekti. SGZ mladino je predstavil Matej Čertov, ki je poudaril pomembnost povezovanja in sodelovanja.

O vizijah in idejah koroške regije pa so ob okrogli mizi razpravljali: Danica Purg, direktorica in dekanja poslovne šole IEDC Bled, Edi Kraus, mestni svetnik za ekonomski razvoj in evropske projekte v Trstu, Christoph Kulterer, predsednik združenja industrialcev Koroške in Franz Pacher. predsednik gospodarske zbornice Koroške.

Kot posebnost pa se je letos ustanovila nagrada KOROTAN Award, ki so jo prejeli Tomaž Ogris kot start-up podjetnik, Felix Wieser za Slovensko zadružništvo in bančništvo ter Marian Wakounig za davčno-pravnega strokovnjaka.

Besedilo: SGZ Foto: Edvard V. december 2013

Nagrado KOROTAN Award so jo prejeli (z leve) Tomaž Ogris kot start-up podjetnik, Felix Wieser za Slovensko zadružništvo in bančništvo ter Marian Wakounig za davčno-pravnega strokovnjaka

Polna dvorana prireditvenega centra K3 v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na Koroškem

35

MOJASLOVENIJA

SLOVENCI V AVSTRIJI

Major Tom je antiteza gospodarske krize 30-letni grafik Tomaž Ogris je dobitnik prve nagrade Korotan za najboljši start-up leta. Svoje podjetje je ustanovil leta 2008, danes pa sodi med najboljše kreativce na Koroškem.

Tomaž Ogris je prejel nagrado Korotan za najboljši start-up leta

V

se se je začelo po maturi na Slovenski gimnaziji, ko je Tomaž Ogris čakal na začetek svoje civilne službe. Čas si je tedaj kratil v ¬reklamni agenciji Mihe Dolinška, kjer je prvič podrobnejše spoznal delo kot grafični oblikovalec. »Če me Dolinšek tedaj ne bi vzel pod svoje okrilje, bi se verjetno odločil za študij na MOJASLOVENIJA

pedagoški akademiji in moje življenje bi danes bilo popolnoma drugačno,« pripoveduje Ogris v pogovoru za Novice.

Zvedav se je Ogris odločil za študij grafike in ilustracije v St. Pöltnu, kjer ga je hitro odkril njegov profesor in ga angažiral za svoje podjetje na Dunaju. Toda metropola ob Donavi ni bila prikroje-

36

na predstavam mladega Tomaža, ki se je kmalu spet vrnil na Koroško. »Dunaj preprosto ni bilo moje mesto.« Na Koroškem je Ogris tri leta delal za različne reklamne agencije. Leta 2008 je za agencijo MARS izvedel kampanjo ob evropskem prvenstvu v nogometu, oktobra 2008 pa se je odločil za ustanovitev lastnega podjetja – MAJORTOM. V tedaj gospodarsko razburkanih časih je to bila tvegana odločitev – finančna kriza je bila na višku. »V svojem poklicem življenju sem pogrešal raznolikost. Ocenil sem, da je kriza zame tudi velika priložnost, moja dvojezičnost pa velika prednost.« In tako se je začela zgodba o uspehu Tomaža Ogrisa, ki je ob 25-letnici Slovenske gospodarske zveze prejel nagrado za najboljše start-up podjetje leta.

Prednost v kreativnem poklicu je, tako pravi Ogris, da šteje znanje – nič drugega. Zato za ustanovitev podjetja tudi ni bilo potrebnih večjih investicij in v prvih mesecih tudi ni imel svoje pisarne. »Z računalnikom sem povezan z vsem svetom, ni važno, kje sem.« Zaradi tega tudi ne občuti načelnega primanjkljaja ljudi v kreativnem sektorju na Koroškem. »Strokovna šola za medijski dizajn v Beljaku ni ravno primerna.

Tam se ničesar ne naučijo prav,« in tudi celovška univerza ne nudi dobre izobrazbe za kreativne poklice. Ne čudi ga torej, da se mladi izobražujejo drugje. Sicer pa vidi veliko prednost Koroške v tem, da se lahko usede v avto in je v najkrajšem času v Ljubljani. Kritično pa ocenjuje strukture narodne skupnosti, v kateri »obvisi vse preveč mladih.« Pravi, da bi se mladi morali preprosto upati, se povezovati in uresničevati svoje vizije.

Podjetje ima trenutno tri sodelavce, Tomaž si je kot poslovodja nadel naziv kreativnega direktorja. Sodeluje s strankami iz vse Avstrije, pa tudi iz drugih držav. Največji projekt pa je gotovo znameniti IronMan – Ogris je odgovoren za kreativni nastop največje športne preizkušnje, ki potuje po vsej Evropi in vsako leto se ustavi tudi v Celovcu.

30-letni Ogris, družinski oče (drugi otrok je že na poti), pravi, da je izredno počaščen z nagrado, predvsem zato, ker sploh ni včlanjen v SGZ. Mlajšim, ki bi radi ubrali podobno pot, pa svetuje: »Vzemite si kdaj pa kdaj tudi čas za razmislek in napajanje kreativne energije. Ne bom vam škodovalo!« Besedilo in foto: Peter Ošlak, www.novice.at

december 2013

SLOVENCI NA ŠTAJERSKEM

Drugačne, slovenske strani in strune v Gradcu Po številu prireditev, po obisku in odmevnosti Gradec postaja zopet vse bolj prepoznaven po slovenski kulturi. Tudi po zaslugi posameznikov, kot je koroška Slovenka Rezka Kanzian, dramska igralka in pesnica in skupaj s Franzem Blauensteinerjem ustanoviteljica Werkraumstheatra. Od ustanovitve gledališča leta 1995 so se, tudi v sodelovanju s Kulturnim društvom člen 7 za avstrijsko Štajersko, zvrstili številni dobro obiskani dogodki, med katerimi so tudi prireditve Drugačne strani in strune. Prvi gostje na literarno-glasbenem večeru v novembru so bili pisatelj Feri Lainšček, pevka Maja Seršen in pianistka Urška Orešič Šantavec iz Murske Sobote ter prevajalka dr. Andreja Haberl Zemljič iz avstrijske Radgone in moderator Sebastian Walchner iz Gradca.

L

iterarno-glasbeni večer s Ferijem Lainščkom je pritegnil zavidljivo veliko število obiskovalcev, predvsem iz Gradca in tudi iz Maribora. Prišla je tudi mestna svetnica za kulturo Lisa Rucker in predsednica društva avstrijsko-slovenskega prijateljstva Ivanka Gruber.

Osrednja pozornost je veljala najnovejšemu romanu Ferija Lainščka Orkester za poljube, ki je bil v Sloveniji predstavljen le dan prej kot v Gradcu. Feri Lainšček, kljub relativni mladosti (1959), s prek sto bibliografskimi enotami, sodi med najplodnejše in najbolj brane pisatelje v Sloveniji. Piše za mlade in manj mlade bralce, poezijo, prozo, pravljice in besedila za zabavno glasbo in šansone. Po literarni predlogi iz njegovih romanov je bilo posnetih pet celovečernih filmov, med njimi tudi Petelinji zajtrk, po številu obiskovalcev najbolj gledani film v Sloveniji. Tudi Maja Seršen in pianistka Urška Orešič Šantavec sta nastopili z njegovimi uglasbenimi pesmimi. »Ustvarjanje je moj način življenja, sem eden redkih, ki lahko od pisanja spodobno živim, moja literatura je hkrati moja duhovna biografija, na osnovi psihoanalitika Junga odpiram sanjarjenje, ko začnem pisati roman, je kakor bi začel na novo,« pravi avtor, ki je Orkester za poljube označil za zgodovinski in ljubezenski roman. Značilni odlomek v slovenskem in nemškem jeziku sta interpretirala Sebastian Walchner in dr. Andreja Haberl Zemljič.

Feri Lainšček je prebral v narečju napisano pesem Nikdar ne boš znala in odgovoril na vprašanje, kaj je prekmurščina, knjižni jezik ali narečje? Poslušalci so dobili odgovor, da je bila prekmurščina knjižni jezik, v katerem so pisali protestantski in katoliški pisci, od leta 1933 pa so začeli prekmurščino kot knjižni jezik zavračati v slovenskih akademskih krogih. Lainščkova osebna izkušnja je, da je do začetka osnovne šole poznal samo narečje, kakršno so govorili v Dolencih tik madžarske meje. »Del prekmurščine je v Porabju, kjer še pišejo v narečju, vendar pišejo za malo ljudi; tam se vidi, kako umira jezik, za kar je predvsem odgovora Slovenija,« je prepričan eden najbolj branih avtorjev s številnimi priznanji, tudi Prešernovo nagrado, ki jih podeljujejo književnikom v Sloveniji. december 2013

Rezka Kanzian pozdravlja obiskovalce, povezovalec programa Sebastian Walchner, pisatelj Feri Lainšček in prevajalka dr. Andreja Haberl Zemljič, tudi prva predsednica Kulturnega društva člen 7 za avstrijsko Štajersko in avtorica knjige Pustiti jezik v vasi – Ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu

Pomemben delež slovenskih študentov v kulturnem dogajanju S kulturnim dogodkom sta bili nadvse zadovoljni predsednica KD člen 7 mag. Susanne Weitlaner in Rezka Kanzian, ki je povedala, da je gledališče s sodelavcem ustanovila zaradi sebe, ker v Gradcu ni imela kje predstaviti svoje poezije. »Pomisleki, da ne bo obiskovalcev na dvojezičnih prireditvah, so hitro zginili.

Odlično je bil obiskan že eden prvih literarnih večerov z Venčeslavom Špragerjem, arhitektom, rojenim v prekmurski Pertoči, ki živi v Nemčiji. Odličen je bil tudi nocojšnji obisk, kajti Feri Lainšček je zelo znan v Sloveniji, v Avstriji pa ga poznajo le večji ljubitelji slovenske književnosti. Sicer pa smo imeli v gosteh avtorje iz Koroške, Fabijana Hafnerja, Janija Osvalda, iz Maribora Marjana Pungartnika in druge.« V Gradcu je zadnja leta večje število slovensko-nemških dogodkov. Zelo aktiven je Klub slovenskih študentk in študentov, ki je pripravil tudi letos tradicionalne Slovenske dneve. S programom so začeli v letos odprti Slovenski čitalnici. Kot pravi znana prevajalka mlajše generacije Daniela Kocmut, imajo v Gradcu skupni in usklajen koledar prireditev, da dogodki drug drugega ne prekrivajo. »V Gradcu so bile vedno

37

slovenske prireditve in tudi zdaj so oziroma jih je še več. Morda smo zdaj postali nekoliko bolj aktivni. Zasluga gre univerzama v Gradcu in Mariboru, bližini Maribora, večjemu številu študentov iz Slovenije in Koroške, večjemu zanimanju za slovenščino, za učenje slovenskega jezika že v osnovni šoli,« izpostavlja Daniela Kocmut, aktivna soustvarjalka kulturnih dogodkov v deželnem središču in Kulturnem domu štajerskih Slovencev – Pavlovi hiši v Potrni.

Besedilo in foto: Ernest Ružič

Letos odprta Slovenska čitalnica v Gradcu, kjer bo poslej vsak teden en dvojezični kulturni dogodek, sicer pa imajo obiskovalci na voljo poleg knjig tudi slovenski tisk MOJASLOVENIJA

SLOVENCI NA MADŽARSKEM

Prej sem pela porabske pesmi, kot pa brala iz čitanke Redkokdaj se v tako kratkem času zgodi toliko pomenljivih dogodkov, kot se jih je letošnjo jesen v Porabju oziroma med Slovenci na Madžarskem. Za začetek dogajanja so sombotelske Spominčice na koncertu predstavile drugo zgoščenko, v Monoštru so na ogled postavili dela letošnje mednarodne likovne kolonije, obeležili so 15-obletnico delovanja Slovenskega kulturno informativnega centra, po novi cesti med Gornjim Senikom in Verico so zapeljali prvi avtomobili, pripravljajo se na slovesnost ob 15-obletnici odprtja slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, imeli so koncert ob 75-letnici gornjeseniškega mešanega pevskega zbora …

Mešani pevski zbor Avgust Pavel z Gornjega Senika je najstarejša, najbolj znana in najbolj prepoznavna narodnostna kulturna skupina Slovencev na Madžarskem. Pevke in pevci so ponosni na več kot štirideseto sodelovanje na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. Na koncertu 30. novembra so se jubilantom pridružile pevke in pevci komornega zbora Zveze Slovencev iz Monoštra in Pevsko društvo Zvon iz Šmartnega ob Litiji.

M

ešani pevski Avgust Pavel je najstarejša in najbolj prepoznavna slovenska kulturna skupina, ki se je z nastopi in številnimi gostovanji uveljavila na Madžarskem, v Sloveniji, Avstriji, Italiji, Nemčiji in Vojvodini. Leta 1938 je učitelj in kantor Andraž Čabaj na Gornjem Seniku ustanovil cerkveni ženski zbor, iz katerega je nastal vaški zbor, v katerem so kmalu začeli peti tudi moški. Prvi javni nastop je zbor imel leta 1953.

Skoraj toliko časa, kot je star zbor, ali več kot šestdeset let v njem poje Gornjeseničanka Vera Gašper, ki se z veseljem in ponosom spominja začetkov svojega prepevanja, odnosa do petja, ki se je začelo prej, preden je začela brati in obiskovati osnovno šolo. Tudi tedaj, pred 2. svetovno vojno, slovenska beseda in pesem v Porabju nista bili zaželeni, zato so najprej peli madžarske pesmi in šele pozneje slovenske oziroma porabske narodne.

Vera Gašper nikoli ne pozabi omeniti prvega gostovanja v nekdanji Jugoslaviji, v Gornjih Petrovcih na Goričkem in nekoliko pozneje, leta 1971, prvega nastopa na pevskem taboru v Šentvidu pri Stični. To niso nostalgični spomini, ampak opomin na neprijazno preteklost, ko so morali porabski Slovenci na potni list v Jugoslavijo čakati več mesecev, tudi če je, denimo, umrl sorodnik na Goričkem, do katerega je bilo peš hoje za manj

MOJASLOVENIJA

kot eno uro. To so bila leta, ko je največ Porabcev, kljub zastraženi meji, pribežalo v Slovenijo.

Povabilo celemu zboru je pomenilo pevkam in pevcem tudi priložnost za srečanja s sorodniki in prijatelji, s katerimi so se sicer družili do leta 1948, ko so mejo med Madžarsko in Jugoslavijo zastražili, preorali širši pas zemlje in ponekod celo postavili mine; bodeče žice tu sicer ni bilo, kot je bila železna zavesa z Avstrijo. Porabci, ki so doživljali tedanji čas, znajo ceniti odprto mejo in članstvo v Evropski uniji, medtem ko se mladim

zdijo sedanje razmere kar same po sebi umevne, a je resnica daleč, daleč od tega.

Prva zborovodkinja je bila Ana Boroš, najbolj znan vodja MPZ Avgust Pavel pa učitelj na domači osnovni šoli, kantor in v prostem času mlinar in oljar na Gornjem Seniku, Andraž Čabaj, ki je bil po narodnosti gradiščanski Hrvat. K Čabajevim s(m)o v šestdesetih letih, torej v času trdega komunističnega režima, začeli prihajati slovenski publicisti, strokovnjaki in novinarji iz Prekmurja in Slovenije, zlasti iz Ljubljane. Za porabske pesmi so se začeli zanimati sodelavci Glasbeno-narodopisnega inštituta iz Ljubljane in Vera Gašper se spominja večletnega sodelovanja z Zmago Kumer in Julijanom Strajnarjem, medtem ko je Mirka Ramovša zanimalo predvsem folklorno izročilo med Slovenci v Porabju. Strokovnjaki iz Slovenije niso bili zgolj zapisovalci narodnih pesmi, marveč so pomagali z notnim gradivom in drugim pri kakovostni rasti pevskega zbora. Kljub dvema vojaškima kontrolama med Monoštrom in Gornjim Senikom je bil pri Čabajevih – tudi Andraževa soproga Hilda je pela v zboru – vsak teden obisk iz Slovenije: če niso prišli glasbeni strokovnjaki, so prišli pisatelji in prvi, sicer redki slovenski novinarji, med njimi vaš poročevalec, in začeli počasi Slovencem odstirati zaveso, za katero je živela slovenska manjšina na Madžarskem.

Nemara je mogoče pripoved o gornjeseniškem pevskem zboru primerjati z rastočo zgodbo Slovencev v Porabju.

Kot rečeno je bil najbolj znan zborovodja Andraž Čabaj, za njim je vrsto let vodila zbor Marija Trifus, sicer Madžarska, po nekaj letih s tankočutnim posluhom za porabsko in slovensko zborovsko petje. Zdaj vodi zbor, ki šteje 30 pevk in pevcev, zborovodja Ciril Kozar z Goričkega, sicer tudi pevec, organist in dolgoletni sodelavec zbora. Vera Gašper ob jubileju tudi kritično pripominja, da se mladi zadnja leta ne odločajo za petje, ampak jih večina želi plesati v narodnostni folklorni skupini.

Zadnja so se zboru pred petimi leti pridružila tri dekleta, tako da zdaj poje starejša in srednja generacija pevcev, mlade pa bodo morali privabiti k sodelovanju. Nemara je prav visok jubilej priložnost za pomladitev sicer najstarejše kulturne skupine Slovencev na Madžarskem.

Vera Gašper, ki več kot šestdeset let poje v MPZ Avgust Pavel

38

Besedilo in foto: Ernest Ružič

december 2013

Knjižna polica Tomáš Valena

O Plečniku (Prispevki k preučevanju, interpretaciji in popularizaciji njegovega dela) Leta 1950 v Pragi rojeni avtor monografije O Plečniku že več desetletij poglobljeno preučuje Plečnikov opus. Leta 1996 je na praškem gradu tako rekoč in situ tudi realiziral arhitekturno razstavo o Josipu Plečniku z naslovom Arhitektura za novo demokracijo. To razstavo so si ogledali tudi številni Slovenci.

Avtor knjige odlično obvlada vse tri jezike, ki pri preučevanju Plečnikovega opusa prihajajo v poštev: slovenščino, nemščino in češčino. Vodi arhitekturni biro v Münchnu, na tamkajšnji visoki šoli tudi predava urbanizem in arhitekturno projektiranje. Poučeval je na univerzah v Ithaci (ZDA), na Dunaju, v Münchnu in Ljubljani.

V knjigi O Plečniku ne gre za novo interpretacijo celotnega Plečnikovega opusa, pač pa gre za detektivsko odstiranje vzgibov njegovega snovanja. Pravzaprav gre za zbirko esejev o doslej le malo obdelanih temah, pri čemer je posebna pozornost posvečena vrhuncu Plečnikovega dela – njegovemu praškemu opusu. Tomáš Valena poglobljeno obravnava temeljna izhodišča Plečnikovega ustvarjanja, pa tudi njegov odnos do zgodovine, demokracije, filozofije, ter hkrati prinaša povsem praktične razlage njegovega dela. Suvereno nas vodi skozi nastanek nekaterih temeljnih Plečnikovih projektov in se poglobi tudi v Plečnikovo snovanje sakralnih prostorov.

Monografija O Plečniku navdušuje tudi z izredno bogato in kakovostno likovno opremo, ki bralcu omogoča, da neposredno sledi avtorjevim analizam. Tako ne nagovarja le strokovne publike, ampak najširši krog zainteresiranega bralstva. Knjigo, ki obsega 256 strani večjega formata, je v nakladi 600 izvodov izdalo in založilo Društvo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba ob finančni podpori Javne agencije za knjigo Republike Slovenije.

Besedilo: Tomaž Štefe

Opravičilo V prejšnji številki naše revije je bila v rubriki Knjižna polica predstavljena knjiga Janez Bizjak: Ostaline megalitske kulture v slovenskih Alpah. Spodaj podpisani pisec predstavitve se je, glede na to, da gre za novo, a zelo zanimivo tematiko, pri tem opiral na ugotovitve avtorja, pri čemer pa so pomotoma izpadli narekovaji, kot je to v navadi. Za spodrsljaj se opravičujem.

Tomaž Štefe

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica.

Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija.

Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o.

(Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

december 2013

39

MOJASLOVENIJA

voščila

Dragi rojaki!

Naj vam bo novo leto blagoslovljeno, radodarno s srečo, zdravjem in veseljem!

Sodelavci Rafaelove družbe

MOJASLOVENIJA

46

december 2013

Naj bo to najlepše leto z obilico sonca, z mnogo sreče, naj z uspehi bo prežeto, naj pride v miru in v miru se izteče!

Srečno 2014

vam želi uredništvo moje slovenije