Moja slovenija januar 2014

Page 1

MOJASLOVENIJA Osrednja revija za Slovence zunaj meja domovine • januar 2014 • letnik VII • številka 1

GLOBALNA SLOVENIJA: Cankarjev dom, osrednji slovenski kulturni hram LEPOTE SLOVENIJE: Regijski park Škocjanske jame POVRATNIKI: Sonja Snoj – arhitektka, ki riše slovenske ptice AKTUALNO: S slovenskim društvom v Berlinu ugasnila tudi redna slovenska TV oddaja

WWW.MOJASLOVENIJA.NET

»To, zaradi česar se ljudje danes grdo gledajo, je prepričanje, da je ljubezen materialna dobrina, ki je imajo eni preveč, za druge pa zmanjka.« sanja rozman


KORISTNI NASLOVI I. PRIDOBITEV državljanstva Ministrstvo za notranje zadeve Spletna stran: www.mnz.gov.si

Univerza v Ljubljani, Svetlana Matijevič Telefon: +385 (0)1 2418 595 E-pošta: priznavanje@uni-lj.si

Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Telefon: +386 (0)1 428 46 37 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

e) Dopolnilni pouk slovenščine v tujini Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport Masarykova 16, 1000 Ljubljana Telefon: +386 1 400 5267, 400 5475 Faks: +386 1 400 5332 E-pošta: gp.mizks@gov.si Spletna stran: www.zrss.si/slovenscina/default.asp

II. Potni listi in vozniška dovoljenja a) Potni listi Direktorat za upravne notranje zadeve, migracije in naturalizacijo Urad za upravne notranje zadeve in naturalizacijo Sektor za registracijo prebivalstva in javne listine Telefon: +386 (0)1 428 49 61 E-pošta: dunzmn.mnz@gov.si

VII. IZSELJENSKE ORGANIZACIJE IN URADI 1. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu (opravlja naloge, ki zadevajo položaj slovenskih rojakov v zamejstvu in po svetu, njihovo kulturno, prosvetno in gospodarsko povezovanje z matično državo, informiranje, svetovanje in pomoč glede pravne zaščite)

b) Vozniška dovoljenja Ministrstvo za infrastrukturo in prostor Spletna stran: www.mzip.gov.si Telefon: +386 (0)1 478 80 00 E-pošta: gp.mzip@gov.si

Spletna stran: www.uszs.gov.si Naslov: Erjavčeva 15, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 230 80 00 Faks: +386 (0)1 230 80 17, Elektronski naslov: urad.slovenci@gov.si

III. Zaposlovanje Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Spletna stran: www.ess.gov.si Telefon: kontaktni center 080 20 55 E-pošta: info@ess.gov.si

2. Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu (spremlja problematiko Slovencev v zamejstvu in po svetu in informira DZ) Naslov: Državni zbor, Šubičeva cesta 4, 1000 Ljubljana Telefon: +386 (0)1 478 99 38, Elektronska pošta: katja.jerman@dz-rs.si

Info točka za tujce Slovenska cesta 55, Ljubljana Spletna stran: www.info-tujci.si, www.ess.gov.si/tujci Telefon: +386 (0)1 472 64 60 Mobilni telefon: +386 (0)41 659 228 E-pošta: info-tujci@ess.gov.si, tujci@ess.gov.si

3. Svetovni slovenski kongres (organizacija, ki povezuje matične, zamejske, zdomske in izseljenske Slovence) Spletna stran: www.slokongres.com Naslov: Cankarjeva 1/IV, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 242 85 50 Faks: +386 (0)1 242 85 58; Elektronski naslov: ssk.up@eunet.si

IV. Seznam ministrstev Sloveniji in povezava na njihove spletne strani Spletna stran: www.vlada.si

4. Izseljensko društvo Slovenija v svetu (združenje Slovencev iz domovine in sveta, katerega poglavitna naloga je povezovanje vseh Slovencev z matično domovino, preučevanje izseljenske problematike in reševanje vsestranskih potreb, zlasti na področju šolstva, kulture, kulturne dediščine, športa in urejanja dokumentov)

V. Reševanje stanovanjskega vprašanja Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad Telefon: +386 (0)1 4710 500 E-pošta: ssrsinfo@stanovanjskisklad-rs.si

Spletna stran: www.drustvo-svs.si Naslov: Štula 23, 1210 Ljubljana-Šentvid, Slovenija Telefon: +386 (0)1 512-89-20, faks: +386 (0)1 512-89-25 Elektronski naslov: drustvo.svs@guest.arnes.si

VI. Izobraževanje a) Vrednotenje izobraževanja ENIC-NARIC center Slovenija Kotnikova 38, Ljubljana Tel.: +386 (0)1 478 47 45 Faks: +386 (0)1 478 47 19 E-pošta: enicnaric-slovenia.mvzt@gov.si Spletna stran: www.enic-naric.net

5. Slovenska izseljenska matica (združenje, ki skrbi za Slovence po svetu in pospešuje njihove stike z domovino) Spletna stran: www.zdruzenje-sim.si Naslov: Cankarjeva 1/II, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 241 02 80 Faks: +386 (0)1 425 16 73, Elektronski naslov: sim@zdruzenje-sim.si

b) Učenje slovenskega jezika in verifikacija Izpitni center Centra za slovenščino kot drugi/tuji jezik Kongresni trg 12, Ljubljana Telefon: +386 (0)1 241 86 47 Faks: +386 (0)1 241 86 44 E-pošta: izpitni.center@ff.uni-lj.si

6. Rafaelova družba (cerkvena ustanova Slovenske škofovske konference za pomoč slovenskim izseljencem in zdomcem pri gojitvi njihovega slovenstva in katolištva; povezana je z Zvezo slovenskih izseljenskih duhovnikov in pastoralnih sodelavcev v Evropi in z drugimi slovenskimi župnijami in ustanovami po svetu)

c) Informacije o prijavno-sprejemnem postopku za vpis v prvi letnik univerze Visokošolska prijavno-informacijska služba Univerze v Ljubljani, Kongresni trg 12, Ljubljana: Tanja Žužek, Alenka Šuligoj. Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9:00 do 11:00 in od 14:00 do 15:00, petek od 9:00 do 11:00 Telefon: +386 (0)1 241 85 05, +386 (0)1 241 85 08 E-pošta: tanja.zuzek@uni-lj.si, alenka.suligoj@uni-lj.si

Spletna stran: www.rkc.si/rafaelova-druzba Naslov: Poljanska cesta 2, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: +386 (0)1 438 30 50 Faks: +386 (0)1 438 30 55 Elektronski naslov: rafaelova.druzba@siol.net

d) Informacije o postopku priznavanja izobrazbe

MOJASLOVENIJA

2

januar 2014


UVODNIK

Čas je, da Slovencem iz vseh kotičkov zemeljske oble na široko odpremo vrata v domovino Dragi rojaki, v uvodniku v novem letu se spodobi, da Vam – vsakemu posamezno in vsem Vašim slovenskim skupnostim - najprej zaželim vse najboljše v letu, ki je pred nami. Želim vam, da bi zdravi, srečni in zadovoljni lahko še naprej toliko energije in časa vlagali v dobrobit vaših skupnosti in slovenstva. S svojim delovanjem vedno znova navdušujete in navdihujete tudi nas v domovini, ki hrepenimo po teh narodnih vrednotah, ki so zunaj matice bolj prisotne kot doma. Vedno znova iz ust številnih prijateljev v zamejstvu in po svetu slišim isto mnenje – največ kar Slovenija lahko naredi za nas je, da bo uspešna država, na katero bomo ponosni. Želje za uspešno leto 2014 naj gredo torej tudi Sloveniji, naši skupni domovini. Za našo državo je najtežje leto od osamosvojitve. Še bolj kot samo trenutno stanje pa skrbi, da nič ne kaže, da bi probleme sploh začeli reševati. Namesto tega zamenjujemo vzroke in posledice krize, rešitve iščemo v konceptih, ki so se v zgodovini izkazali kot nedelujoči, vse bolj je prisotno razočaranje nad neodvisno Slovenijo, ki ga spretno izkoriščajo tisti, ki si samostojne in demokratične države mogoče sploh nikoli niso želeli. Eden od vzrokov, da je šel razvoj Slovenije v napačno smer je po mojem trdnem prepričanju tudi ta, da nikoli nismo znali ali želeli enakopravno v enotno kulturno in politično skupnost vključiti tudi rojakov, ki živijo v zamejstvu in po svetu. Zdi se, da se je marsikdo te izjemne intelektualne, duhovne in materialne moči celo ustrašil, saj bi bili tako ogroženi njegova moč, pomembnost in navidezna imenitnost. Čas je, da te napake popravimo! Čas je, da od retoričnega leporečja o kulturnem, gospodarskem in znanstvenem sodelovanju preidemo k resnemu delu, ki bi ga lahko ponotranjili vsi, ne le posamezni navdušenci. Čas je, da slovensko zamejstvo in izseljenstvo v šolskih programih in medijih dobita enakopravno mesto. Čas je, da Slovencem iz vseh kotičkov zemeljske oble široko odpremo vrata v domovino. Če bi sposobne in uspešne rojake povabili tudi na najvišja akademska, gospodarska, kulturna in politična mesta v državi, ki bi jih bili morda sposobni bolje obvladati kot trenutni nosilci teh položajev, bi Slovenija zelo hitro spet vzcvetela in zasijala. Spet bi postala naša deželica na sončni strani Alp, ki smo jo s takšnim žarom v očeh in velikim pričakovanjem dočakali pred dobrima dvema desetletjema.

Dejan Valentinčič je asistent za področje ustavnega prava in človekovih pravic. Diplomiral je leta 2010 na Evropski pravni fakulteti, na isti fakulteti je leta 2012 tudi magistriral. Jeseni 2009 je bil stažist v Evropskem parlamentu, kjer se je ukvarjal z vzhodno in jugovzhodno Evropo ter odnosom EU do narodnih manjšin. V EP je imel tudi dve predavanji o položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah. O teh tematikah in človekovih pravicah, demokraciji in pravni državi je predaval tudi že na številnih seminarjih, mladinskih taborih, izobraževanjih ter predavanjih in predstavitvah različnih društev. Redno tudi vodi skupine na strokovne ekskurzije v zamejstvo. Poleti 2010, 2011 in 2012 je kot urednik delal v Celovcu pri časopisu slovenske manjšine Nedelja. V obdobju oktober - november 2011 je bil dopisnik iz Argentine za spletni portal www. slomedia.it. Področja njegovega strokovnega zanimanja so pravo človekovih pravic, ustavno pravo, mednarodno pravo, upravno pravo, pravo EU, pravna zgodovina in pravni sistemi verskih skupnosti. Raziskovalno se ukvarja predvsem z manjšinskim pravom in manjšinskimi politikami, položajem slovenskih manjšin v sosednjih državah in Slovencev po svetu ter položajem manjšin v Sloveniji.

Mag. Dejan Valentinčič januar 2014

3

MOJASLOVENIJA


KAZALO 8 12 16 20 22 28 29 30 31 32 34 35 37 38 39 40 42 44 46 47

Zgodba z naslovnice Sanja Rozman je priznana psihoterapevtka, ki je leta 1993 javnost presenetila z iskreno življenjsko zgodbo v knjigi Sanje o rdečem oblaku. Je ustanoviteljica Zavoda za psihoterapijo, z imenom Sprememba v srcu. Njen intervju lahko preberete v posebni izdaji Moja Slovenija, ki jo naročite na uredništvu.

MOJASLOVENIJA Revija izhaja vsak mesec in je osrednja revija za Slovence, ki živjo zunaj meja svoje domovine. Izdajatelj: O MEDIA d.o.o. Uredništvo: Brnčičeva 13, 1000 Ljubljana, Slovenija, Tel: +386 1 5653416, urednistvo@mojaslovenija.net Spletna stran: www.MojaSlovenija.net Izvršna urednica: Karolina Vrtačnik Svet revije: Vesna Vukšinič Zmaić, Mihaela Zaveljcina, Sonja Avguštin, Boštjan Kocmur, Edvard Vrtačnik, dr. Zvone Žigon in Natalija Toplak Koprivnikar Lektor: Grega Rihtar Oblikovanje in prelom: Atree, d.o.o. Tisk: Kocman grafika d.o.o. V rubrikah Izseljensko društvo Slovenija v svetu, Rafaelova družba, Svetovni slovenski kongres, Združenje Slovenska izseljenska matica, Pisali ste nam stališče avtorja oziroma organizacije ne izraža nujno tudi mnenja uredništva ali Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačna in jo sofinancira Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Revija je brezplačno dosegljiva na izseljeniških in zamejskih organizacijah po svetu. Posamični naročniki plačajo stroške pošiljanja. Revija je vpisana v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo, pod zaporedno številko 1006. ISSN 1854-4061 Revija je darilo Republike Slovenije. Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu

MOJASLOVENIJA

8

AKTUALNO Globalna Slovenija Lepote Slovenije REPORTAŽA

Novice iz sveta in domovine POVRATNIKI svetovni slovenski kongres rafaelova družba

SLOVENIJA V SVETU

SLOVENCI V ITALIJI SLOVENCI NA HRVAŠKEM SLOVENCI V AVSTRIJI SLOVENCI NA madžarskem CERKEV KNJIŽNA POLICA Učenje slovenščine Veliki Slovenci SLOVENSKA KUHINJA UPRAVNI POSTOPKI zanimivo

AKTUALNO S slovenskim kulturno-prosvetnim in športnim društvom Slovenija e.V. Berlin ugasnila tudi redna slovenska TV oddaja v Berlinu Zaveden Slovenec Lojze Ozmec je izpričal svojo zgodbo aktivnega delovanja v slovenski skupnosti v Berlinu in njegovo delo na medijskem področju produkcije slovenskih oddaj. Pojav svetovne krize je močno prizadel tudi berlinsko društvo. Z ukinitvijo dotacij za društvene prostore so sledile selitve v manjše in cenejše prostore, s tem pa so se začele ožiti društvene dejavnosti in ugašati posamezne sekcije. Tako je v Berlinu koncem junija 2013 po 30-tih letih izredno aktivnega in uspešnega delovanja ugasnilo eno od največjih in najaktivnejših zdomskih društev v zahodni Evropi in z njim tudi redna slovenska TV oddaja.

CURRENT AFFAIRS A regular Slovenian TV show cancelled as the Slovenian cultural, educational and sports association Slovenija e.V. Berlin disbands. Lojze Ozmec, a nationally conscious Slovenian, told us the story about his active participation in the Slovenian community in Berlin and about his work in the production of Slovenian shows. The global crisis left its mark on the Berlin association too. The subventions for the association’s premises were stopped so it had to move to a smaller and cheaper place and consequently the activities within the association began to reduce in number and different sections stopped working. And so at the end of June 2013, after 30 years of exceptionally active and successful work, one of the biggest and most active immigrant associations in Western Europe ceased to exist along with a regular Slovenian TV show.

DE ACTUALIDAD Con la asociación cultural, educativa y deportiva Eslovenia e. V. – Berlin apagó también sus luces el programa de televisión eslovena en Berlín El gran esloveno Lojze Ozmec concluyó su trabajo en la colectividad eslovena de Berlín y en el ámbito de la producción de emisiones eslovenas. El surgimiento de la crisis mundial ha afectado gravemente a la Sociedad de Berlín. Por la falta de subvención para el alquiler del lugar de la asociación, ésta se ha tenido que mudar a locales más pequeños y menos costosos, provocando la reducción de las actividades sociales y de las distintas secciones. Y así, a fines de junio de 2013, se ha apagado en Berlín, después de 30 años de actividad muy exitosa, una de las sociedades de migrantes más grandes y activas de Europa occidental y con ella se ha acabado también el programa de televisión eslovena.

4

januar 2014


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS GLOBALNA SLOVENIJA Cankarjev dom, osrednji slovenski kulturni hram Sredi 70. let se je porodila svetla in smela zamisel, da v Ljubljani zgradimo moderno prireditveno središče, ki bo desetletja ljudem omogočalo občutno izboljšanje in razširitev možnosti za sprejemanje vrhunskih kulturnih prireditev, ustvarjalcem in organizatorjem pa sodobnejšo podlago za njihovo delo, rast in napredek In se je uresničila in zaživela. Naložba v izgradnjo Cankarjevega doma in njegova stalna raznovrstna kreativna dejavnost je presegla najbolj optimistična pričakovanja in napovedi, s svojim prijetnim ambientom in najsodobnejšimi tehničnimi možnostmi je dom postal osrednje stičišče in prizorišče najrazličnejših kulturnih, umetniških, znanstvenih, političnih, gospodarskih in družabnih dogodkov.

GLOBAL SLOVENIA Cankarjev dom, the central house of culture in Slovenia In the middle of the seventies a bright and bold idea was born: we should build a contemporary events center in Ljubljana, one that will, on one hand, significantly improve and expand the possibilities for people to attend top quality cultural events and on the other hand provide performers and organizers with a more contemporary basis for their work, growth and development. The idea was put into action and became reality. The investment into the construction of Cankarjev dom and its constant diverse creative activity exceeded the most optimistic expectations and predictions and its pleasant ambiance and up-todate technical capacities, the cultural and congress center became the main crossroad and location for various cultural, artistic, scientific, political, economic and social events.

ESLOVENIA GLOBAL Cankarjev dom, templo principal de la cultura eslovena A mediados de los años 70 nació una idea brillante y audaz: construir en Ljubljana un moderno centro de eventos capaz de brindar durante décadas una mejor y amplia oportunidad de eventos culturales de gran calidad para el público, brindando a los artistas y organizadores una base moderna para su trabajo, crecimiento y desarrollo. La idea se hizo realidad y floreció. La inversión en la construcción del Cankarjev dom y su actividad creativa, diversa y permanente ha superado las expectativas y predicciones más optimistas. Brindando un ambiente agradable y las posibilidades técnicas más modernas se ha convertirdo en un punto de encuentro para todo tipo de eventos culturales, artísticos, científicos, políticos, económicos y sociales.

LEPOTE SLOVENIJE Regijski park Škocjanske jame Škocjanske jame so povsem drugačne od znane Postojnske jame. Postojnska jama je nališpana z vsem sigastim okrasjem, kolikor ga je zmogla narava, reka sama pa jo je zapustila in je zato mrtva jama. Škocjanske jame so, nasprotno, po zaslugi podzemne Reke še zelo žive in v svojih mogočnih prostorih prikazujejo veličastno moč rečnega delovanja. Kot zanimivost je treba povedati tudi to, da po najnovejših meritvah dolžina vseh jam v Sloveniji znaša okoli 730 km, kar je precej več kot znaša dolžina vseh avtocest v Sloveniji.

TREASURES OF SLOVENIA The Škocjan Caves Regional Park The Škocjan Caves are completely different from the famous Postojna Cave. The Postojna Cave is decorated with all the lime ornaments that nature could create, but the river left it so it is a dead cave. The Škocjan Caves, on the other hand, are very much alive thanks to the underground Reka River and their mighty caverns demonstrate the great power of rivers. We should also mention an interesting fact: according to the most recent measurements the collective length of all the Slovenian caves is about 730 km, which is more than the collective length of all the Slovenian highways.

BELLEZAS DE ESLOVENIA Parque Regional Cuevas de Škocjan Las Cuevas de Škocjan son totalmente diferentes de la famosa Cueva de Postojna. La Cueva de Postojna está adornada con todas las decoraciones cársicas que la naturaleza es capaz de proveer; además, el mismo río ha abandonado la cueva, convirtiéndola en cueva muerta. Las Cuevas de Škocjan, por el contrario, gracias al río subterráneo Reka (río) están todavía con gran actividad, mostrando en sus majestuosas salas el espectacular poder de la acción del río. Como curiosidad hay que señalar también que, según las últimas mediciones, la longitud de todas las cuevas en Eslovenia es de unos 730 km, lo que es mucho más que la longitud de las autopistas en Eslovenia.

januar 2014

5

16 MOJASLOVENIJA


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS

REPORTAŽA Mati domovina Decembra, malo pred obletnico plebiscita, je v Grosupljem potekal drugi festival domoljubne pesmi. Mati domovina je koncert, katerega namen je združiti vse dobromisleče Slovenke in Slovence, ne glede na državne meje. Čast mu je z udeležbo izkazal predsednik RS Borut Pahor, nekaj dni po dogodku ga je prikazala nacionalna televizija.

REPORTAGE Motherland In December, just before the anniversary of the plebiscite on the independence of Slovenia, Grosuplje hosted the second patriotic song festival. Motherland is a concert that wishes to unite all well-minded Slovenians regardless of national borders. Borut Pahor, the President of Slovenia, also attended the festival that was aired on the national television a few days after the event.

REPORTAJE Madre Patria

20

En diciembre, poco antes del aniversario del plebiscito, se ha celebrado en Grosuplje el segundo festival de la canción patria. Madre Patria es un concierto que pretende reunir a todos los eslovenos de buena voluntad, aún más allá de las fronteras nacionales. Como invitado de honor ha asistido el presidente de la República Borut Pahor. El evento fue transmitido pocos días después por la televisión nacional.

POVRATNIKI Sonja Snoj – arhitektka, ki riše slovenske ptice Sonja Snoj se je rodila v Buenos Airesu leta 1965 kot osmi otrok v družini z devetimi otroki. Skupaj s svojimi brati in sestrami je prehodila lahko bi se reklo tipično slovensko – argentinsko pot. Tako kot številni drugi Slovenci v Argentini so se prizadevno šolali – Sonja je uspešno diplomirala kot arhitektka za notranjo opremo. Svoj poklic je razvila v biroju arhitektke Ane Azzano pri opremah stanovanj in poslovnih objektov za stranke iz visokega sloja na družbeni lestvici Buenos Airesa.

BACK TO SLOVENIA Sonja Snoj – the architect who draws Slovenian birds Sonja Snoj was born in Buenos Aires in 1965 as the eighth child in the family with nine children. She walked the almost typical Slovenian-Argentinian path together with her sisters and brothers. Like numerous other Slovenians in Argentina they studied hard: Sonja received a degree in interior design architecture. She pursued her career working for Ana Azzano on apartment furniture and business objects for high class customers from Buenos Aires.

LOS QUE REGRESAN Sonja Snoj - una arquitecta que dibuja pájaros eslovenos

28 MOJASLOVENIJA

Sonja Snoj nació en Buenos Aires en 1965 como octava de entre nueve hermanos. Junto con sus hermanos ha hecho lo que se podría decir un típico camino esloveno - argentino. Al igual que muchos otros eslovenos en Argentina, ha efectuado sus estudios con éxito, graduándose como arquitecta en decoración de interiores. Ha desarrollado su profesión en la empresa de la arquitecta Ana Azzano, diseñando los muebles de casas y oficinas de clientes de un alto rango social bonaerense.

6

januar 2014


VSEBINA • CONTENIDO • CONTENTS SLOVENCI V ITALIJI V Špetru so sredi decembra odprli Muzej Slovensko multimedialno okno Muzej Slovensko multimedialno okno, ki je bil urejen v Špetru v okviru strateškega projekta JezikLingua, financiran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, je tudi uradno zagledal luč. Prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi.

SLOVENIANS IN ITALY The Slovenian Multimedial Window Museum was opened in Špeter in the middle of December The Slovenian Multimedial Window museum, established in Špeter as a part of the strategic project called JezikLingua, financed by Cross-border Cooperation Program Italy-Slovenia 2007-2013 from the European Regional Development Fund and national funds, is now officially opened. It presents the cultural landscape from the Julian Alps to the sea, from Mangart to the Gulf of Trieste and it is one of the new format theme and regional museums that do not focus on collecting objects but on telling a story.

ESLOVENOS EN ITALIA A mediados de diciembre se abrió en Špeter el Museo de la Ventana Multimedial Eslovena En Špeter ha abierto sus puertas el Museo de la Ventana Multimedial Eslovena como parte del proyecto estratégico JezikLingua, dentro del Programa de colaboración fronteriza Eslovenia-Italia 2007-2013. El proyecto está financiado por el Fondo Europeo de Desarrollo Regional y con fondos nacionales. El museo muestra el paisaje cultural desde los Alpes Julianos hasta el mar, desde el Mangart hasta el Golfo de Trieste, utilizando las nuevas formas de museos temáticos y regionales que no se basan ya en la colección de objetos, sino en la narración.

32

VELIKI SLOVENCI Tone Cerer – slovenska plavalna legenda V osemdesetih letih 19. stoletja je v Kamniku nastalo nekdaj znamenito zdravilišče Kurhaus, ki ga je zgradil podjetnik Alojz Prašnikar. Po 1. svetovni vojni se je končala kamniška zdraviliška dejavnost. V času 1. svetovne vojne, točneje 30. oktobra 1916, se je v Kamniku rodil Tone Cerer, plavalec neverjetnih sposobnosti. Simbolno, pravzaprav sredi plavanja in sredi priprav za veteransko svetovno prvenstvo leta 2007 v kategoriji od 90 do 94 let, je konec maja 2006 odšel k večnemu počitku.

GREAT SLOVENIANS Tone Cerer – a Slovenian swimming legend In 1880s the once famous Kurhaus spa was built in Kamnik by a businessman named Alojz Prašnikar. After World War I the spa activity in Kamnik came to an end. During World War I or more precisely on 30 October 1916, Tone Cerer was born in the same town. He was a swimmer with incredible talent. His death symbolized his life: he passed away in May 2006 while swimming during his preparations for the World Swimming Championship for veterans 2007 in the 90-94 years category.

GRANDES ESLOVENOS Tone Cerer – leyenda de la natación eslovena En los años ochenta del siglo XIX surgió en Kamnik el famoso balneario con aguas termales Kurhaus, construido por el empresario Alojz Prašnikar. Después de la Primera Guerra Mundial el spa de Kamnik dejó de funcionar. Durante la Primera Guerra Mundial, concretamente el 30 de octubre de 1916, nació en Kamnik Tone Cerer, nadador de increíbles habilidades. Simbólicamente, nadando, en medio de los preparativos para la categoría de 90 a 94 años en el Campeonato Mundial de Veteranos que se llevó a cabo en 2007, a fines de mayo de 2006, encontró su descanso eterno.

januar 2014

7

42 MOJASLOVENIJA


Novice

Novice iz sveta in domovine S „Slovenčicami“ so v Tuzlo prišle „Pojoče božične snežinke“

Obisk svečane akademije ob dnevu državnosti BIH in 70. obletnice ZAVNOBIH

Slovenska skupnost Tuzla je v soboto 7. 12. 2013 v Tuzli ob podpori Bosanskega kulturnega centra Tuzla (BKC Tuzla), prvič organizirala samostojni Božični koncert ženskega pevskega zbora „Slovenčice“ pod simboličnim naslovom „Pojoče božične snežinke“, v čast bližajočih se božičnih praznikov. Koncert je bil v koncertni dvorani BKC Tuzla z začetkom ob 19:30. To je bil prvi božični koncert, na katerem so se božične pesmi pele v slovenskem jeziku. Ob tej priložnosti je Slovensko skupnost Tuzla prvič obiskal novi ambasador Republike Slovenije v BiH, nj. eksc. mag. Iztok Grmek in smo tako imeli priložnost, da ga seznanimo z našim dosedanjim delom in z načrti za nove projekte. Nato smo vsi skupaj prisostvovali koncertu.

V ponedeljek, 25. 11. 2013 smo se ob 11. uri udeležili Svečane akademije, ki sta jo skupaj organizirala Mesto Sarajevo in Zveza antifašistov in borcev NOB v BIH v Narodnem pozorištu Sarajevo. Na to proslavo smo bili uradno vabljeni. Na proslavi v gledališču se je zbrala pisana množica ljudi iz kulturnega in političnega življenja, državnih in javnih institucij, člani različnih društev, gostje iz tujine ter seveda prvoborci iz NOB. Po himni BIH je Svečano akademijo s svojim govorom odprl g Bogić Bogičević, nadaljeval je župan Ivo Komšić, sledili pa so nagrajenci. Ob tej svečani priložnosti so podelili plakete in priznanja zaslužnim meščanom Sarajeva in ostalim iz Bosne in Hercegovine. Vmes sta dogodek popestrila Mešani pevski zbor Pozorišta Sarajevo in Trio Šarić. Prisotno je bilo tudi večje število medijev. Na koncu smo si v hodniku gledališča ogledali otroško slikarsko razstavo, na kateri so sodelovali osnovnošolski in srednješolski otroci iz celotne Bosne in Hercegovine. Po kratkem klepetu s prijatelji, smo odhiteli proti domu. Mrzel veter je po Sarajevu že nosil prve letošnje snežinke, okoliški hribi pa so dobili belo odejo. Besedilo in foto: Samo Čolak

Na začetku koncerta sta nj. eksc. mag. Iztok Grmek in predsednica Slovenske skupnosti gospa Dragica Tešić kratko nagovorila publiko. Nato pa se je začel odvijati bogat program, s številnimi božičnimi pesmimi petimi v slovenščini, bosanščini, latinščini in angleščini. Izvedena so bila tudi znana dela Bacha, Kaccinija, Haydna in Offenbacha. Božično radost za vse prisotne so ponesle članice Ženskega pevskega zbora „Slovenčice“, njihovi gostje pa so bili Dekliški zbor Srednje glasbene šole Tuzla in Komorni orkester „Grazioso“. Celoten koncert pa so obogatili tudi nastopi mezosopranistke Mateje Čarman Skelo iz Slovenije in sopranistk Dženane Huseinagić in Mirela Ibrahimović Mehanović iz Tuzle. Oba zbora in orkester so nastopili pod dirigentsko palico profesorice Lejle Altumbabić, korepetitorki pa sta bili Zrinka Andrejaš in Sarah Skopljak. Koncert je bil odlično obiskan. V polni dvorani je bilo skoraj 500 poslušalcev, ki so uživali v programu in skupaj z nami delili radost prihajajočih praznikov. Pesem nas osrečuje, pesem nas združuje, s pesmijo gradimo mostove prijateljstva, ki jih nihče ne more porušiti. Ravno to je tisto, kar smo želeli ta večer pokloniti našim someščanom. Božični koncert, ki je drugačen od ostalih, s prelepimi božičnimi pesmimi v slovenščini, da skupaj uživamo v nežnih glasbenih zvokih, ki nas peljejo v božične praznike. Sodeč po odzivu številne publike in nj. eksc. ambasadorja, smo v tem tudi uspeli. V Tuzli se je zgodil „slovenski božič“.

Nastop zbora Camerata Slovenica v Domu oružanih snaga BIH, Sarajevo Naš mešani pevski zbor Camerata Slovenica je 10. 12. 2013 ob 19.15 nastopil na slovesnosti 90. obletnice Planinskega društva Bjelašnica. Ob tej priložnosti se je zbor predstavil s tremi pesmimi in sicer v drugem delu proslave na slikarski razstavi Planinskih motivov. Razstavo je odprl naš dolgoletni član g. Drago Bozja. Po svečani akademiji in ogledu slikarske razstave je sledila skromna pogostitev. Na dogodku so bili prisotni tudi predstavniki več medijev. Besedilo in foto: Samo Čolak

Besedilo in foto: Dragica Tešić, predsednica, Slovenska skupnost Tuzla MOJASLOVENIJA

22

januar 2014


Novice V torek, 5. novembra, je bila v Severnem Porenju – Vestfaliji na obisku ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel s spremljevalci. V prostorih essnskega športnega in kulturnega društva Bled se je najprej srečala s predsedniki oz. predstavniki društev, slovenske katoliške misije iz Essna, Slovenskega gospodarskega kluba iz Düsseldorfa in učiteljico dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture. V pogovoru, ki ga je usmerjal vodja koordinacije v tem delu Nemčije Jože Pahič, so se predstavila vsa društva. Predsedniki društev so izpostavili težave, s katerimi se soočajo. Vsem je skupno upadanje članstva in premajhen odziv mladih. Ministrica Komelova je poudarila, da bo urad podprl predvsem projekte, ki bodo privabili in vključili mlade. Dve društvi sta na robu preživetja, kot sta povedali Anica Mar iz Burscheida in Barica Herle iz Hückelhovna. V Slovenskem zvonu iz Krefelda se posvečajo predvsem svojemu članstvu in organizirajo prireditve in srečanja, ki starejšim polepšajo in popestrijo dneve ter omogočajo posreden stik z domovino, so bile besede predsednice Rozine Lovrenčič. Pevski zbor Slovenski cvet se lahko pohvali, tako predsednica Nada Zupan, da so obstali in da danes poje pri zboru že tretja generacija. V Essnu so ponosni, kot je navedel Anton Špiler, da so mlade privabili k folklorni skupini. Nekaj jih hodi tudi k pouku, ki poteka v društvenih prostorih. Jože Pahič, tudi predsednik društva Maribor iz Hildna, je predstavil bogato zgodovino društva in prireditve, po katerih je društvo znano.

Keramična delavnica V soboto, 23. 11. 2013, smo skupaj s Slovensko izseljensko matico postavili razstavo keramičnih izdelkov, ki so jih na dvodnevni delavnici naredile članice Društva Slovencev iz Banja Luke in Društva Slovencev Sava iz Beograda.

Izdelki keramične delavnice, so bili do 20. 11. 2013 razstavljeni tudi v Kiparski delavnici SEM - Slovenskega etnografskega muzeja. Tokratna razstava keramičnih izdelkov je bila del prireditve ob martinovanju, ki ga naše Društvo prireja vsako leto. Glavna tajnica iz Izseljenske matice, Vesna Vukšinič Zmaić je ob tej priložnosti, ki je močno povezana z narodnimi običaji, narodnim rokodelstvom, govorila o uspešnem delu naših »umetnic«, o zanimanju in nadaljevanju tovrstne umetnosti tudi v prihodnje v Ljubljani in v Banja Luki.

Predstavnik Slovenskega gospodarskega kluba iz Düsseldorfa, podpredsednik Franci Černe, je opozoril na zastoj, ki se je zgodil po ukinitvi konzulata v Düsseldorfu. Preden je klub sploh lahko zaživel, je ostal brez veznega člena, t. j. gospodarskega konzula. Matjaž Marko z berlinskega veleposlaništva je opozoril, da imajo gospodarsko svetovalko in da se velja obrniti nanjo. Ponudil je tudi pomoč pri vseh vprašanjih in težavah, na katera naletijo društva. Gospod Lojze Rajk je predstavil naloge slovenske katoliške misije in navedel prireditve, ki jih ta poleg rednih svetih maš in srečanj organizira. Ponosen je na binkoštno srečanje in romanje v Kevelaer, dve osrednji prireditvi, ki se jih udeleži veliko Slovencev, kjer se goji slovenska beseda in sliši slovenska pesem. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture Martina Tomšič je ministrico in prisotne seznanila s svojim delom. Poudarila je, da jo veseli povečano zanimanje za učenje slovenščine in da upa, da tudi ona kaj doprinese k ohranjanju stika z domovino in njeno kulturo ter jezikom. Ministrici so prebrali prošnjo za ponovno odprtje konzulata v Düsseldorfu. Ministrica Komelova se je zahvalila za predstavitve in zagotovila, da je ministrstvo odprto za pobude in projekte, poudarek pa je na mladih. Po sestanku se je srečala še z nekaterimi predstavniki Slovencev in se v neformalnem pogovoru zadržala v prostorih društva še nekaj časa. Tudi člani njene ekipe, konzul Matjaž Marko, vodja kabineta Sandi Bonaca in

Besedilo in foto: Nataša Kajmaković

Ministrica Tina Komel v Essnu izpostavila pomen mladih

januar 2014

23

MOJASLOVENIJA


Novice mag. Primož Ilešič so v druženju po uradnem srečanju prisluhnili ljudem in njihovim težavam ter pobudam. Ministrici so se prisotni zahvalili za obisk in ji zaželeli srečno pot v domovino, ona pa tukaj živečim Slovencem za ohranjanje jezika in kulture ter širjenje prepoznavnosti naše lepe Slovenije. Besedilo: Martina Tomšič Foto: Jože Pahič

nosti Republike Slovenije. Dosedanje izkušnje kažejo, da ima slovenski generalni konzulat pomembno vlogo v kulturnem, izobraževalnem in gospodarskem razvoju porabskih narodnostnih krajev, pa tudi v navezovanju in krepitvi stikov med Železno in Zalsko županijo, v kateri sodita njegove pristojnosti s Slovenijo.

Knjižnica - vesolje zakladov V soboto, 23. novembra, so nam knjižničarke Knjižnice Antona Tomaža Linharta iz Radovljice predstavile projekt za spodbujanje branja Knjižnica - vesolje zakladov.

Predsednik Državne slovenske samouprave Martin Ropoš v pogovoru z generalnim konzulom Dušanom Snojem Generalni konzuli so se neposredno vključevali v razreševanje vrste nalog in bili pri tem dokaj uspešni. Prvi generalni konzul dr. Zlatko Muršec je mestnemu svetu Szentgottharda predlagal, naj sprejme sklep o dvojezičnih topogarfskih napisih tako, da bo ob madžarskem tudi slovensko in v Sloveniji domala edino znano ime Monošter. Mestni svet je pobudo in sklep sprejel brez glasu proti in od tedaj je ob vseh mestnih vpadnicah dvojezični napis: Szentgotthard - Monošter. Drugi generalni konzul Marko Sotlar je začel s prizadevanji za gospodarski razvoj Porabja, kar je nadaljeval mag. Drago Šiftar. Med Šiftarjevim mandatom je bila ustanovljena razvojna agencija Slovensko Porabje, ki se lahko pohvali s kar nekaj rezultati, denimo ureditvijo Doma rokodelcev v Andovcih, Doma sadjarjev na Gornjem Seniku, kjer nastaja tudi vzorčna kmetija, primerna za Porabje in tudi Goričko v Sloveniji, s posebnimi pohodi je spodbujal gradnjo ceste med Gornjim Senikom in Verico, ki bo uradno odprta takoj v začetku leta 2014. Sedanji generalni konzul Dušan Snoj nadaljuje s prizadevanji za gospodarski razvoj ob meji, se dogovarja z ministrom za kmetijstvo mag. Dejanom Židanom o pomoči pri ohranjanju visokodebelnih sadovnjakov in pri predelavi sadja, sodeloval je

Pred najmlajšimi učenci dopolnilnega pouka slovenščine so odprle Pravljični kovček, v katerem se je skrivala pravljica Trije prašički. Knjižničarka Lidija Kozelj jo je odigrala z lutkami, otrokom pa je pokazala več izdaj te priljubljene pravljice in tudi poučno knjigo o pujsih. Božena Kolman Finžgar je prinesla s seboj veliko slikanic, v katerih je natisnjena pravljica Rdeča kapica v različnih jezikih. Opazovali smo, kako je Rdeča kapica oblečena, kaj nese babici in kako se reši iz volkovega trebuha. Presenečeni smo ugotovili, kako različne so pravljice. Slovenska Rdeča kapica nese babici potico in vino, srbska pa juho in kolač. Spoznali smo italijansko slikanico, v kateri je Rdeča kapica napisana in narisana v obliki stripa, in še mnoge druge – tudi slikanico, ki je bolj kot otrokom namenjena odraslim. Tudi srednješolci in odrasli smo si ogledali, kako pomembne so pri natisih pravljic kulturne razlike, izvedeli pa smo še, kakšne so možnosti izposoje in branja e-knjig. Katja Bevk nam je predstavila projekt Biblos in spletno stran e-knjiga.si. Učenci dopolnilnega pouka slovenščine v Banja Luki bomo na povabilo Božene Kolman Finžgar sodelovali v projektu radovljiške knjižnice Knjižnica - vesolje zakladov. Za prebrane knjige bomo zbirali nalepke in si ob koncu šolskega leta prislužili sladko nagrado. Knjižnica Antona Tomaža Linharta nam je podarila veliko knjig in revij, ki smo si jih kar takoj z zanimanjem ogledali in tudi izposodili. Dva osnovnošolca, ki bosta prebrala največ knjig, bosta 4. aprila povabljena v Radovljico na prireditev Noč z Andersenom. Besedilo in foto: Barbara Hanuš

Petnajst let generalnega konzulata v Monoštru Slovenija je v Monoštru odprla generalni konzulat istega dne, kot je bil novembra 1998 odprt Slovenski kulturni in informativni center. Slavnostna govornika na obeh dogodkih sta bila tedanja predsednika Slovenije in Madžarske Milan Kučan in Arpad Goncz. Jubilej slovenskega generalnega konzulata, ki ga zdaj vodi generalni konzul Dušan Snoj, so proslavili skupaj s počastitvijo Dneva samostojMOJASLOVENIJA

Slovenski generalni konzulat v Monoštru

24

januar 2014


Novice pri prenosu pristojnosti za dvojezični osnovni šoli na Gornjem Seniku in v Števanovcih na Državno slovensko samoupravo. S tem seznam dejavnosti vseh štirih dosedanjih generalnih konzulov, ki so vsi izjemno dobro sodelovali z narodnostnima organizacijama, še zdaleč ni končan, je zgolj skromna ilustracija dela slovenskih generalnih konzulov. Le-ti imajo tudi vso podporo slovenskega veleposlaništva v Budimpešti, kjer od lani nova veleposlanica Ksenija Škrilec iz Lendave. Besedilo in foto: Ernest Ružič

XV. Martinovanje v Banjaluki V salonu Valentin v Banjaluki so 23. novembra 2013 banjaluški Slovenci obeležili jubilejno XV. martinovanje. Kot vedno se je tudi tokrat zbralo okoli tristo gostov, in ne samo Slovencev temveč tudi pripadnikov ostalih narodnosti, ki že vrsto let skupaj z nami proslavljajo ta vesel, star narodni praznik, krstitev mošta v vino.

Najprej so otroci skozi zgodbico predstavili pomen tega praznika. Na flavti jim je malo pomagala naša nova članica. Potem pa se je pojavil zelo pričakovani Miklavž, ki je otroke najprej nagovoril, jih povprašal, če so bili letos pridni, nato pa podelil darila. Na koncu je sledila skupna fotografija, ker je Miklavž moral naprej po nujnih opravkih. Otroci in starši pa smo nadaljevali z druženjem ob soku in pecivu. Besedilo in foto: Samo Čolak, Sarajevo

Obisk predsednice slovenske vlade razveselil in počastil Slovence v Severnem Porenju – Vestfaliji V zadnjem novembrskem tednu se je v Severnem Porenju – Vestfaliji mudila predsednica vlade Republike Slovenije Alenka Bratušek s svojo ekipo. Obisk je bil zlasti gospodarske narave: v tej gospodarsko močno razviti nemški zvezni deželi so v četrtek, 28. novembra, organizirali konferenco o investicijskih možnostih v Sloveniji. Dan prej je prisostvovala slovesnemu odprtju nove proizvodne hale koncerna Kolektor v Essnu in si ogledala muzej oblikovanja Red Dot Design Museum v tem mestu, kjer je vodja ustanove, verjeli ali ne, Slovenec. Vito Oražem je slovensko ministrsko predsednico tudi popeljal po razstavi.

Člani našega Društva so pripravili kratek kulturni program, v katerem so sodelovali MePZ Davorin Jenko in naša mlada skupina folkloristov. Prisotnim so prigodne besede govorili visoki predstavniki iz Slovenije in Banjaluke. Celoten program je sproščeno vodil Tomaž Simetinger. Martinovanje, vedno veselo, letos še s posebno razpoloženimi gosti, ki so se ob dobrih jedeh, vinu in odlični glasbi ansambla Efekt iz Novega mesta zabavali kasno v noč, morda je veselje trajalo celo v zgodno jutro. Besedilo in foto: Nataša Kajmaković

V sredo, 27. novembra, dopoldan se je v Düsseldorfu srečala s predstavniki Slovencev, ki živijo in delajo v tej nemški zvezni deželi. Pogovor je vodila veleposlanica iz Berlina Marta Kos Marko. Predsednica Bratuškova se je razveselila podpisanega dresa, ki ji ga je podaril kapetan nogometnega moštva FC Köln Mišo Brečko. Led je bil hito prebit in pogovor je stekel v sproščenem in v spodbudnem vzdušju. Nemški in slovenski podjetnik Vladimir Puklavec ter predsednik Slovenskega poslovnega kluba Düsseldorf je opisal namen ustanovitve poslovnega

Miklavževanje v franjevačkem samostanu sveti Ante 5.12.2013 je naše najmlajše člane, seveda tiste najbolj pridne, v samostanu sv. Ante, obiskal Miklavž. Dogodek sta skupaj organizirala Slovensko društvo Cankar in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Sarajevu. januar 2014

25

MOJASLOVENIJA


Novice oblikami v slike ujeti živahnost vsakdanjika. Alenki Bratušek je zaželela, da bi ji močna energija, ki jo izžareva slika, dajala moč za njeno delo. Predsednica je obljubila, da bo slika visela v njeni pisarni v Ljubljani. Srečanje so udeleženci zaključili s skupinskim slikanjem in se razšli bogatejši za novo izkušnjo: predsednik oz. predsednica vlade Republike Slovenije jih je tokrat obiskala prvič. Upajo, da to nakazuje dobro sodelovanje z matično domovino v obeh smereh. Besedilo: Martina Tomšič, učiteljica slovenskega dopolnilnega pouka Foto: Jože Pahič

kluba in njegove težave, odkar je bil ukinjen t. i. gospodarski konzulat v Düsseldorfu. Poudaril je pomen takšne institucije v Nemčiji, ki je vendarle naša najpomembnejša zunanjetrgovinska partnerica. Predsednica Bratuškova je pojasnila, da ne more obljubiti ponovnega odprtja konzulata, si pa bo vlada prizadevala za ustanovitev gospodarske pisarne v tem mestu. Predstavitve društev je začel Jože Pahič, predsednik koordinacije društev v tem delu Nemčije in predsednik društva Hilden. Tudi on je poudaril, kako dobro je bilo sodelovanje z nekdanjim konzulom v Düsseldorfu, ki je društvom nudil različno podporo. Sledila je Rozina Lovrenčič, Slovenski zvon iz Krefelda, ki se je osredotočila na društvene dogodke, ki predstavljajo Slovenijo, kot je npr. Evropski dan v Düsseldorfu, kjer so prisotni že več let. Poudarila je pomen podpore iz domovine ob takšnih dogodkih, tako materialne kot moralne. Anica Mar iz Burscheida je izrazila željo povezati slovenska podjetja z močnimi kemijskimi in kovinarskimi podjetji, ki jih je v tem okolju zelo veliko. Barica Herle iz Hückelhovna je opozorila zlasti na težave, ki jih imajo njeno in druga društva zaradi upadanja članstva. Anton Špiler iz Essna je izpostavil težave, ki jih predstavlja izselitev iz sedanjih prostorov, ki jih je zagotavljal essenski kulturni urad. Učiteljica dopolnilnega pouka slovenskega jezika in kulture Martina Tomšič je izrazila zadovoljstvo, da obstaja tako veliko zanimanje za učenje slovenščine med odraslimi, vse več pa je tudi otrok. Veleposlanica Kosova je pojasnila prizadevanja, da se ocenjevanje otrok, ki hodijo k dopolnilnemu pouku slovenščine, uredi na meddržavni ravni. Župnik Lojze Rajk je opisal svoje poslanstvo in navedel najpomembnejše prireditve, ki jih organizira Slovenska katoliška misija iz Essna. Srečanje je zaključila v Oberhausnu živeča, a v Mariboru rojena slikarka Nadja Zikes, ki je predsednici podarila svojo sliko. Nadja Zikes želi z živahnimi in močnimi barvami ter nenavadnimi

MOJASLOVENIJA

Dan odprtih vrat v SD Cankar 03.12.2013 smo imeli skozi ves dan odprta vrata društva in tako smo tradicionalno obeležili »Ta veseli dan kulture« oz. tako imenovani »Dan odprtih vrat«. Na ta način smo se predstavili prijateljem, ostalim društvom, institucijam, medijem in nekaterim našim novim članom.

26

januar 2014


Novice iz Hrvaške Kulturno-prosvetno društvo Slovenski dom Zagreb in iz Italije Svet slovenskih organizacij v Trstu in Slovenska kulturno gospodarska zveza, katere predsednik Rudi Pavšič je postal prvi predsednik Slomaka. Slovenska manjšinska koordinacija je takoj začela z delom, in sicer s poglobljenimi razpravami o temi, aktualni za ves zamejski prostor, pri čemer je povsem prevladovala vsebina, brez sleherne politične oziroma strankarske politike. Na pogovore so poleg članov Slomaka vabili tudi strokovnjake za posamezna področja, da so dovolj konkretno obravnavali tematiko; denimo narodnostno šolstvo, medije, gospodarski razvoj in ostala. Po nekaj več kot petih letih so prišle pobude o izvolitvi novega predsednika in dogovorili so se, da se naj zanj dogovorijo Slovenci na Koroškem. Vendar jim tega ni uspelo izpeljati in Slomak je začel mirovati vse do oktobra, ko so se v Trstu zbrali vsi člani, razen predstavnika Narodnega sveta koroških Slovencev, ki je tik pred srečanjem odpovedal udeležbo. Ocenili so, da v vseh okoljih (ne pa vse krovne organizacije) pogrešajo delo Slomaka, zato bo predsednik Zveze Slovencev Jože Hirnok, kot koordinator, sklical pogovor o nadaljevanju dela Slovenske manjšinske koordinacije. Kot ustrezen datum je Jože Hirnok izbral dan, ko je bila seja Sveta za Slovence v zamejstvu, ki deluje pri slovenski vladi. Na pogovor, bil je na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa, so prišli člani Slomaka, razen predsednika Sveta slovenskih organizacij v Trstu dr. Draga Štoke, ki se je udeležil zasedanja Sveta za Slovence v zamejstvu pri premierki Alenki Bratušek, ni bilo tudi predstavnika NSKS, ki pa ni bil na omenjeni seji. Na novo se želi Slomaku pridružiti Skupnost koroških Slovencev in Slovenk, zato je predsednik Bernard Sadovnik sodeloval v razpravi in podprl vnovično delovanje Slomaka. Tako so se dogovorili za nekoliko spremenjeno ime, ne sicer za Novi Slomak ampak za Slomak 2. Za konkreten dogovor se bodo zopet na sedežu Svetovnega slovenskega kongresa zbrali 24 januarja in sprejeli smernice za delo, medtem ko so se dogovorili, da Slomak 2 ne bo imel predsednika, marveč koordinatorja, ki bo delo opravljal eno leto, nato ga bo zamenjal naslednji predstavnik, po sistemu, kakršnega bodo sprejeli. Na pogovor v Ljubljani bodo vnovič povabili vse predsednike krovnih narodnostnih organizacij iz sosednjih držav, v Slomaku 2 pa bodo aktivno sodelovali tisti, ki se bodo tako odločili. Pri tem bodo deležni ustrezne pomoči Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je zagotovil državni sekretar dr. Boris Jesih, ki sicer na pogovoru ni sodeloval. Poudaril je: "Upam, da bodo predstavniki vseh, poudarjam predstavniki vseh političnih organizacij Slovencev v vseh sosednjih državah, uspeli doseči dogovor in oblikovati telo, ki bo skupno koordinirano nastopalo predvsem do Republike Slovenije."

Ves dan je bilo živahno v društvu, vse do trde teme. Precejšnje zanimanje za ta naš dogodek so pokazali mediji: radijske postaje, TV BHT1, Federalna novinarska agencija, časopis Dnevni list in ostali. Predstavili smo naše aktivnosti, sekcije, delovanje društva v preteklosti in seveda kaj se bo dogajalo v bližnji prihodnosti. Ob 17:30 smo imeli uradno otvoritev razstave našega dokumentacijskega centra (20 let obnove SD Cankar), katerega avtor je naša članica Marija Dolinšek Divčić. Sledilo je kratko poučno predavanje o boleznih sodobnega časa (krvni tlak, krvni sladkor in osteoporoza) oz. napotki za preventivo in ublažitev, kjer se je izkazala naša nova članica Željana Petković in bilo je precej vprašanj, na katere je morala odgovoriti. Po predstavitvi in ogledu razstave, smo nadaljevali s sproščenim druženjem. Besedilo in foto: S. Č.

Tekst in foto: Ernest Ružič

V letu 2014 Slomak 2 Januarja 2004 so se v Ovčji vasi sredi Kanalske doline zbrali predstavniki krovnih organizacij slovenske manjšine iz Avstrije, Italije, Hrvaške in Madžarske ter sklenili, da ustanovijo Slovensko manjšinsko organizacijo - Slomak. Dogovor so aprila uresničili v Potrni, novo organiziranost, Slomak pa so predstavili v Ljubljani. V Slomak so se vključile vse krovne slovenske organizacije, iz Avstrije Narodni svet koroških Slovencev, Zveza slovenskih organizacij in Kulturno društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko, iz Madžarske Zveza Slovencev, januar 2014

27

MOJASLOVENIJA


POVRATNIKI

Sonja Snoj – arhitektka, ki riše slovenske ptice Na Slovenskem svetovnem kongresu so v začetku decembra odprli razstavo z naslovom Ptice na Slovenskem. Slovenske ptice – 35 po številu – je narisala naša rojakinja iz Argentine Sonja Snoj in tako kot so ptice prikupne že same po sebi, so prikupne tudi ptice na njenih slikah. Povsem se je mogoče strinjati s slikarko, ko pravi: »Prepričana sem, da vas bo vsaka izmed njih na enkraten način nagovorila.«

V družini so ohranjali slovenski jezik in slovensko kulturo, čeprav se zaradi tega, niso mogli povsem integrirati v argentinsko družbo Življenjska pot naše slikarke Sonja Snoj se je rodila v Buenos Airesu leta 1965 kot osmi otrok v družini z devetimi otroki. Skupaj s svojimi brati in sestrami je prehodila lahko bi se reklo tipično slovensko – argentinsko pot. Tako kot številni drugi Slovenci v Argentini so se prizadevno šolali – Sonja je uspešno diplomirala kot arhitektka za notranjo opremo. Svoj poklic je razvila v biroju arhitektke Ane Azzano pri opremah stanovanj in poslovnih objektov za stranke iz visokega sloja na družbeni lestvici Buenos Airesa. Še bolj prizadevno so v družini ohranjali slovenski jezik in slovensko kulturo, čeprav se zaradi tega, niso mogli povsem integrirati v argentinsko družbo. To je po njenem davek, ki so ga morali plačati, če so hoteli ohraniti slovenski jezik in kulturo. Sonja je poučevala slovenski jezik v nižjih razredih osnovne šole, imela je svoj otroški pevski zbor, pela je v MPZ Gallus, plesala v folklorni skupini, nastopala je na različnih prireditvah in v gledaliških predstavah. Za vse to je morala vlagati ogromno časa in truda. Kot pravi, je za pot do fakultete ali do službe potrebovala uro in pol »po MOJASLOVENIJA

betonu« v eno smer in prav toliko v drugo smer. To je tri ure na dan samo za pot! Šolali so se privatno, istočasno pa so tudi delali, da so zaslužili za študij. Brat in sestra sta se preselila v Avstralijo, Sonja po nekaj letih v Slovenijo, ostali pa živijo v Argentini. Še bolj tipično slovensko – argentinsko pot kot Sonja so prehodili njeni starši. Lahko bi že govorili o posebnem vzorcu, pri katerem se praviloma ponavljajo isti vzroki za beg iz Slovenije in zelo podobna usoda po prihodu v Argentino. Sonjin oče po rodu iz Brežic je bil mobiliziran v nemško vojsko, od koder je kasneje dezertiral, njegova družina pa je bila preseljena v nemško taborišče. Mamin oče je bil župan v Starem trgu pri Ložu, bil pa je tudi veleposestnik, saj je imel hotel, gostilno, mlin in gozdove. Ker se ni strinjal in ni sodeloval z novo oblastjo, se je njegovo življenje znašlo v nevarnosti. Najprej so mu umorili starejšega sina, kasneje pa še najmlajšega, za katerega se domneva, da počiva v Hudi Jami. Leta 1945 je mama, ko ji je bilo komaj 16 let z očetom zbežala skozi Ljubelj. Oba sta bila na seznamu za umor. Kasneje sta bila poslana v taborišče v Italijo, kjer se jima je pridružila še mama (Sonjina stara mama). Tam je mama tudi spoznala moža, s katerim se je poročila še v Italiji. Leta 1948 sta prišla v Argentino, kjer je bilo treba začeti vse od začetka. Pri vsem pomanjkanju sta pošiljala še pomoč sorodnikom v Slovenijo. Ta tipično slovensko – argentinska pot ima svoje nadaljevanje tudi po prihodu v Slovenijo, kamor se je Sonja z možem in hčerko preselila leta 2002. Po Sonjinem tastu je družina dobila vrnjeno hišo, tako da je bilo vsaj stanovanjsko vprašanje rešeno. Težave pa so pojavile v zvezi nostrifikacijo študijske smeri, ki je v Sloveniji nismo poznali; posledično se na svojem področju ni mogla zaposliti. Opravljala je različna dela hkrati pa je začela risati unikatne voščilnice v mešani tehniki, tuš z akvarelnimi barvicami, vse z ambicijo, da bi ljudem popestrila dan in širila dobro voljo med njimi. Od voščilnic do slovenskih ptic Unikatne voščilnice po naročilu je Sonja začela risati pred dobrim desetletjem na pobudo prijateljev, ki so spoznali, da utegnejo biti njeni izdelki zanimivi tudi za prodajo. Voščilnicam so kmalu sledili še novi izdelki kot so darilne škatle, darila, slike, sporočila. V zvezi z večplastnimi voščilnicami je Sonja razvila neko povsem svojo specifično filozofijo: »Papir izrežem, največkrat v obliki rok,

28

ki darujejo, istočasno pa imajo prostor, da lahko sprejemajo. Prepletene krivulje ponazarjajo brstenje, rast, svobodno gibanje. Od posameznika je odvisno, kaj prepozna. Nekateri vidijo darovanje, preprostost, prijateljstvo, drugi poslušnost, dialog, intimnost, tretji veselje, ljubezen in življenje.« Z linijami želi potemtakem ljudem tudi nekaj sporočiti in jih nagovoriti. Najbolj vesela je takrat, ko opazi, da je nekdo ob njeni sliki začutil nekaj pozitivnega in se nasmehnil. Od voščilnic z drobnimi ptički, ki med seboj komunicirajo je bil samo še korak do pravih ptic. Očarana od izjemne lepote ptic je pred dobrim letom tudi dejansko začela realistično risati ptice. Izbrala je ptice, ki bivajo na Slovenskem, z željo, da bi ozaveščala ljudi o neprecenljivem zakladu, ki nam ga podarja naša domovina. Naravni zaklad je tako pester, da se je težko odločala katero ptico najprej nariše. V Sloveniji namreč živi več kot 300 vrst ptic, upodobila pa jih je doslej le 35. Druge še čakajo, da pridejo na vrsto. To je tudi razlog, da marsikdo na razstavi še ne najde »svoje« ptice. Po naročilu je ustvarila tudi zbirko ptic, ki bivajo v Avstraliji in izdeluje zbirko ptic, ki živijo v Argentini. Očitno je ustvarjanje Sonjina primarna potreba in v tem najde svoje zadoščenje. »K sreči sem skromna, ne potrebujem veliko, pa še v marsičem se znajdem, da naredim sama.« Besedilo in foto: Tomaž Štefe

Očarana od izjemne lepote ptic je pred dobrim letom začela realistično risati ptice

januar 2014


svetovni slovenski kongres

Odprtje razstave »Ptice na Slovenskem« Svetovni slovenski kongres je v sredo, 4. decembra 2013 v svojih prostorih odprl razstavo Sonje Snoj, Slovenke rojene v Argentini. Odprtje razstave »Ptice na Slovenskem« je glasbeno obogatila njena hčerka, violinistka Veronika Snoj. O značilnostih slovenskih ptic je na kratko spregovoril naravovarstvenik Ivan Esenko.

Več kot 60 obiskovalcev na odprtju razstave »Ptice na Slovenskem«

Sonja Snoj je študirala v Asociación Biblioteca de Mujeres v Buenos Airesu, kjer je diplomirala kot arhitektka za notranjo opremo. Med študijem se je seznanila z veliko različnimi tehnikami risanja, da bi lahko svoje ideje in načrte prikazala na papirju. Od takrat so čopiči, akvarele, tempere, akrilne barve, tuš, laki in papir postali njeni zvesti spremljevalci. Sodelovala je s slovenskimi ustanovami v Buenos Airesu pri poučevanju in pripravah scen raznih otroških

gledaliških predstav. Sčasoma je razvila svoj minimalistični stil. Pred dobrim letom je njeno pozornost pritegnil svet kril in osredotočila se je na realistično risanje ptic. Riše s tušem in jih nato pobarva z akvarelnimi barvicami. Za motiv Izbira ptice, ki gnezdijo v Slovenijo in nas tako ozavešča o neprecenljivem zakladu, ki ga nam podarja naša domovina. Ob tem je hkrati po naročilu ustvarila zbirko ptic, ki bivajo v Avstraliji, v izdelavi pa ima tudi zbirka ptic,

Naravovarstvenik Ivan Esenko o pticah na Slovenskem

Avtorica razstave Sonja Snoj in njeni realistični ptički

januar 2014

29

ki bivajo v Argentini. Odprtja se je udeležilo preko 60 ljubiteljev ptic in slikarstva. Razstavo »Ptice na slovenskem« si v januarju 2014 še lahko ogledate v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa na Cankarjevi 1/IV v Ljubljani ob delavnikih med 9 in 15 uro. Besedilo: Luka Klopčič, strokovni sodelavec, Svetovni slovenski kongres Foto: fotoarhiv SSK

Ščinkavec – tuš in akvareli MOJASLOVENIJA


rafaelova družba

Dokumentarni film in razstava arhivskih fotografij sta se vsebinsko lepo povezala

Dokumentarni film Čudež in odprtje razstave arhivskih fotografij Rafaelova družba, frančiškani z Brezij in župnija Železniki smo sredi novembra 2013 v Kulturnem domu Železniki pripravili lep večer - predvajanju filma Čudež je sledila predstavitev in odprtje razstave arhivskih fotografij o življenju Slovencev v povojnih begunskih taboriščih na Koroškem po letu 1945. Na odprtju je sodeloval tudi režiser filma, David Sipoš in gospe, ki sta nekaj časa preživeli v koroških taboriščih.

Tončka Krajnik (na levi) s prijateljico v taborišču Špital ob Dravi MOJASLOVENIJA

Dokumentarni film Čudež je bil posnet po pripovedi redovnice Tončke Krajnik. Leta 1938 se je družini Krajnik zgodilo nekaj, kar je njene člane zaznamovalo za vse življenje. Njihovo sedemletno deklico Tončko je med raznašanjem časopisa Bogoljub napadel vaški pes, ki se je strgal z verige. Tončka se je ustrašila in posledice so bile hude: tresla se je, panično jokala, ponoči se je zbujala. Mati je poklicala zdravnika, ki ji je dal zdravilo s močnimi stranskimi učinki. Zdravstvene težave so postajale iz dneva v dan hujše: Tončka je dobivala napade in ob vsakem napadu je bila bolj hroma - zaradi zamaknjenih ust ni mogla jesti, oglušela je, ni mogla več hoditi, ne premikati rok. Obležala je. Po dolgi bolezni so se starši odločili, da Tončko odpeljejo na Brezje, upajoč na čudež, saj je bolna Tončka doma s prstkom, ki ga je še lahko premikala, kazala

30

na podobo brezjanske Marije. 13. novembra 1938 so hromo deklico, zavito v odejo, položili na stopnice v baziliki. Med sv. mašo je deklica spregovorila: »Poglej, mami, jaz imam pa rokco. Poglej, migam, moja rokca je zdrava.« Mama ji je rekla: »Pa še gor vstani!« In deklica je vstala. Cerkev je bila tistega dne nabito polna in navzoči so videli, da so starši prinesli k sv. maši bolnega otroka, ki je med mašo ozdravel. Ustvarjalci "Čudeža" so pri oblikovanju filma k sodelovanju povabili tudi Rafaelovo družbo. V našem arhivu hranimo fotografije, ki prikazujejo življenje v taboriščih na Koroškem, kjer je dve leti živela tudi s. Tončka. Z veseljem smo prispevali fotografski material, ki je viden tudi v filmu. Besedilo: Mihela Zaveljcina Foto: Polona Grašič in arhiv Rafaelove družbe

januar 2014


slovenija v svetu SREČANJE DVEH SVETOV

Večer samospevov, poezije in glasbe ob dnevu samostojnosti in enotnosti Slovenci iz sveta in iz Slovenije, združeni pod okriljem društva Slovenija v svetu, smo se želeli pokloniti samostojni Sloveniji, ker smo prepričani, da Slovenci potrebujemo biti ponosni na samostojnost naše države. V ta namen smo organizirali prvi koncert samospevov in izseljenske poezije lani, ob dnevu državnosti, 25. junija 2012, letos pa je ob bližajočem se prazniku dneva enotnosti in samostojnosti v soboto, 14. decembra, v dvorani Zavoda sv. Stanislava potekal drugi Večer samospevov in poezije.

Polno zasedena dvorana ljubiteljev poezije

Pesnik in igralec Tone Kuntner

Letos so se poleg dijakinj Škofijske klasične gimnazije Magdalene Rode in Uršule Vratuša Globočnik nam pridružili še pesnik in igralec Tone Kuntner ter igralci ljubljanskega mestnega gledališča Nina Ivanič, Jernej Kuntner in Maja Končan. Institucionalno pa so se nam letos pridružili še Glasbena matica-Ljubljana, Zavod sv. Stanislava, Škofijska klasična gimnazija in Glasbena šola Zavoda sv. Stanislava, s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Rdeča nit programa je bila počastitev slovenske države s slovensko in argentinsko pesmijo, glasbo in domovinskimi recitacijami, ki so nastajale izza slovenskih meja v desetletjih pred osamosvojitvijo, sicer vpete med Cankarjevimi Nebesi pod Triglavom in Prešernovo Zdravljico ter Kuntnerjevo Zgodil se je čudež. Recitatorji so deklamirali pesmi slovenskih izseljenskih pesnikov Franceta Papeža, Zorka Simčiča, Ivana Korošca, Vladimirja Kosa, Antona Novačana, Milene Šoukal. Ob tem domovinsko poetičnem pohodu so preskrbeli za pravo vzdušje baritonisti Marcos Bajuk, Lucas Somoza Osterc, Domen Križaj in bas baritonist Marcos Fink ob spremljavi pianistke Jelene Boljubaš ter Trio Rêveire (Mojca Jerman, Tanja Činč, Katarina Leskovar) in kitarist Izidor Erazem Grafenauer. Ob koncu večera pa so nastopajoči skupaj z vsem občinstvom, ki je napolnilo veliko dvorano Matije Tomca, zapeli slovensko in izseljensko himno. V tem duhu vsem bralcem Moje Slovenije želimo vsega dobrega v novem letu.

Rdeča nit programa je bila počastitev slovenske države s slovensko in argentinsko pesmijo, glasbo in domovinskimi recitacijam

Glasba kot poklon samostojni Sloveniji Besedilo in foto: Boštjan Kocmur, SVS januar 2014

31

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI V italiji

V Špetru so sredi decembra odprli Muzej Slovensko multimedialno okno Slavnostno odprtje je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja.

Slovesnosti se je udeležila velika množica ljudi, občinska dvorana je bila pretesna

S

ončno vreme z lepim modrim nebom in idiličnim zasneženim goratim okvirom (medtem ko se je drugod vila gosta megla) je bilo najboljši pokazatelj, da bo sobota, 14. decembra v Benečiji posebno praznična in da jo bodo mnogi pomnili v lepem spominu. Muzej Slovensko multimedialno okno, ki je bil urejen v Špetru v okviru strateškega projekta JezikLingua, financiran v okviru Programa čezmejnega sodelovanja Slovenija-Italija 2007-2013 iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in nacionalnih sredstev, je tudi uradno zagledal luč. Na odprtju eminentni gostje z obeh strani meje Na sporedu je bilo slovesno odprtje tega res izjemnega in dragocenega bisera, ki je potekalo pod pokroviteljstvom predsednika Republike Italije Giorgia Napolitana in predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja ter ob pisnih pozdravih eminentnih institucionalnih osebnosti, v prvi vrsti predsednice Vlade Republike Slovenije Alenke Bratušek, predsednice poslanske zbornice Boldrinijeve in predsednice FJK Debore Serracchiani. Občinska dvorana v Špetru je bila za to priložnost pretesna, saj se je slovesnosti udeležila res velika množica ljudi iz vseh treh pokrajin, kjer živijo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini ter iz Slovenije. Prisotni so bili tudi eminentni gostje, v prvi vrsti svetovalec predsednika Republike Slovenije Boštjan Žekš, državni MOJASLOVENIJA

sekretar na ministrstvu za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih in deželni odbornik Furlanije Julijske krajine Gianni Torrenti, medtem ko je moral podtajnik na italijanskem notranjem ministrstvu Filippo Bubbico zaradi tehničnih težav zadnji hip odpovedati svoj obisk. Prisotni so bili špetrski župan Tiziano Manzini, podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, ki je

prinesel pozdrav predsednika Iacopa, predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič, konzulka Republike Slovenije v Trstu Eliška Kersnič Žmavc, slovenska poslanka v italijanskem parlamentu Tamara Blažina, župani okoljskih občin ter še veliko političnih in institucionalnih predstavnikov. Govorniki so si bili edini, da gre za veliko pridobitev za slovensko narodno skupnost in za celotno deželo Furlanijo Julijsko krajino, ki bo privabljala domače in tuje obiskovalce. Izrazili so pohvalne besede nad izjemno tehnično dovršenostjo in sodobnostjo ter prikupnostjo muzeja, ki bo med drugim nedvomno povečal zanimanje do Slovencev, ki živijo v Italiji, poznavanje krajevne stvarnosti in bo tudi prispeval k ovrednotenju turizma v Nediških dolinah. Uradni del slovesnosti je potekal v špetrski občinski dvorani, kjer so bili na vrsti uradni govori in so za glasbeno zakulisje poskrbeli Mali lugerji pod vodstvom Davida Clodiga. Po uradnem delu so se prisotni pomaknili kakih sto metrov stran do Muzeja, kjer je predsednica Inštituta za slovensko kulturo in ena izmed najzaslužnejših za udejanjenje zamisli, Bruna Dorbolò, ob prisotnosti svetovalca predsednika Republike Slovenije Boštjana Žekša in deželnega odbornika Furlanije Julijske krajine Giannija Torrentija, prerezala slovenski in italijanski trak. Arhitektinja Donatella Ruttar, ki je zasnovala,

Od desne proti levi: predsednik Sveta slovenskih organizacij Drago Štoka, deželni svetovalec Slovenske skupnosti in podpredsednik deželnega sveta Furlanije Julijske krajine Igor Gabrovec, deželni odbornik Furlanije Julijske krajine za kulturo in manjšinska vprašanja Gianni Torrenti, predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò, svetovalec predsednika Republike Slovenije Boštjan Žekš, sekretar Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu Boris Jesih, predsednik Slovenske kulturno gospodarske zveze Rudi Pavšič

32

januar 2014


SLOVENCI V italiji

Donatella Ruttar

Otroški pevski zbor Mali lugerji pod vodstvom Davida Clodiga

načrtovala in koordinirala Muzej pa je prisotne pospremila v notranje prostore. Krajina skozi sliko in zvok Novi Muzej v Špetru prikazuje kulturno krajino od Julijskih Alp do morja, od Mangarta do Tržaškega zaliva in se uvršča med nove oblike tematskih in pokrajinskih muzejev, ki ne slonijo več na zbiranju predmetov, temveč na pripovedi. Namenjen je vsem, ki želijo spoznavati zgodovino in sedanjost območja v Videnski, Goriški in Tržaški pokrajini, ki je zgodovinsko naseljeno s Slovenci. Nove tehnologije so osrednji elementi, duša tega interaktivnega muzeja, ki obiskovalca vabi, da se ponujenega dotika in izbira, da ni le gledalec, temveč glavni akter na poti spoznavanja. Zasnovan je kot enoten prostor, organiziran v čutno razpoznavne enote, v katerih prevladuje eden od naših čutov. Je eden od maloštevilnih muzejev v Italiji na temo krajine, ki je organsko zasnovan in načrtovan v interaktivni in multimedialni obliki in se poslužuje sodobnih umetniških inštalacij. Razdeljene so v 8 večjih sklopov, ki zaobjemajo tematike z naslovom: Atlas, Kulturne krajine, Govoreča knjižnica, Ilustrirana zgodovina, Glasbena krajina, Spomini iz besed, Arhiv zvokov in zvočne razglednice. Gre za posebno vizuelno in zvočno potovanje preko različnih stvarnosti dežele Furlanije Julijske krajine s posebnim poudarkom na prisotnosti slovenske narodne skupnosti. Ogled je priporočljiv obiskovalcem vseh starosti, prav vsakdo bo v njem našel marsikaj zanimivega. Z uporabo avdiovizuelnih tehnologij bo obisk še lagodnejši. Hkrati je treba tudi poudariti, da so notranji prostori funkcionalno in prijetno razporejeni, zato se lahko vsakdo v njem res odlično počuti. Tekst in fotografije: Darko Bradassi, www.slomedia.it

januar 2014

Predsednica Inštituta za slovensko kulturo Bruna Dorbolò je prerezala trak

Prihod v muzej

33

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI NA HRVAŠKEM

Študijsko potovanje zagrebških Slovencev v Kamnik, rojstni kraj prvega slovenskega generala Rudolfa Maistra Slovenski državni praznik dan Rudolfa Maistra smo člani Slovenskega doma, 23. novembra v organizaciji Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb obeležili z ogledom rojstne hiše enega največjih sinov slovenskega naroda in z obiskom Galerije Miha Maleš.

O Maistru na zagrebškem Radiu Sljeme Novinarka Olga Vujović, je posnela pogovor o generalu Maistru, ki bo predvajan 29. decembra ob 23. uri na Radiu Sljeme v oddaji Kultura pred snom. Lahko jo boste poslušali tudi na spletu www.hrt.hr (radio na zahtevo). Z ogleda razstav v Galeriji Miha Maleš

Zagrebški Slovenci v Maistrovi rojstni hiši

Č

eprav je to soboto ves dan deževalo, smo se sprehodili po lepo urejenem starem mestnem jedru, v galeriji, ki nosi ime še enega znanega Kamničana, smo si ogledali nekaj njegovih slik in zvedeli, da je med drugim študiral tudi na zagrebški likovni akademiji. Ljubeznivi vodnik nas je popeljal tudi po MOJASLOVENIJA

razstavi Moč gora, v katero je vključenih preko 40 del slovenskih avtorjev, ki so slikali mogočne kamniško savinjske planine. Generalova rojstna hiša Spomin na enega največjih sinov slovenskega naroda, ki je mnogim vzor za pogum in domo-

34

ljubje, smo obudili v njegovi rojstni hiši, ki je urejena v sodoben muzej. Izjemno zanimivo zasnovana razstava pripoveduje o življenjski in družinski poti enega najvidnejših slovenskih osebnosti. 20. stoletja. S svojim pogumnim dejanjem je ob koncu 1. svetovne vojne, po razpadu Avstro-Ogrske monarhije, najprej v Mariboru, nato pa tudi na širšem štajerskem območju, uveljavil slovensko ljudsko voljo in dosegel, da je velik del slovenskega narodnostnega in govornega področja Štajerske in Koroške prišel pod slovensko oziroma jugoslovansko upravo. 23. novembra 1918 je s svojo vojsko razorožil nemško varnostno stražo in preprečil, da bi to območje priključili nemški Avstriji. 23. november je zato v samostojni Sloveniji postal državni praznik - dan Rudolfa Maistra. General Rudolf Maister ni bil samo vojak, ampak je bil vsestranska osebnost: literat, pesnik, slikar in bibliofil. Ljubil je umetnost in lepoto, bil je organizator prve likovne razstave v Mariboru. Pesmi je pisal od mladosti do smrti, do konca svojih dni je objavljal v Ljubljanskem zvonu. Bil je strasten ljubitelj knjig. Zbiral je stare knjige in si uredil dragoceno, bogato knjižnico. Danes v Univerzitetni knjižnici v Mariboru hranijo okrog šesto knjig, ki jih je zbral. Čeprav bi v državotvornem pogledu naredil še kaj več, je žal bil upokojen predčasno, ko je bil star komaj 49 let. Umrl je za posledicami srčne kapi, 26. julija leta 1934 v Uncu pri Rakeku. Besedilo in foto: Agata Klinar Medaković

januar 2014


SLOVENCI V AVSTRIJI

HANZI KOHLENPRATH

Brodi, domovina ob zgodovinski poti čez Ljubelj Poklicno je Hanzi Kohlenprath povezan s puškarskim cehom, saj se je izučil za kopitarja in je to obrt opravljal vse do upokojitve. Hanzi Kohlenprath je rojen v Brodeh in čeprav živi v Borovljah, je s to dolino med Sopotnico in Ljubeljem vse do danes najtesneje povezan.

B

rodi Zibel je Hanziju Kohlenprathu stekla 27. julija leta 1939, torej pičel mesec pred začetkom druge svetovne vojne, pri Mihu v Brodeh v Spodnjem grabnu. Oče Pavel je bil cestar, mati Zefi pa je gospodinjila. Koncentracijsko taborišče Vojna je dramatično posegla v življenje družine, vaščanov in sploh doline, katere simbol je koncentracijsko taborišče na Ljubelju. Hanzi Kohlenprath je živa knjiga polpretekle zgodovine brojanske doline, pozna domala vsak kamen in zgodbo vsake družine oz. domačije. Od njega zvemo, da se Brodi, ta razpotegnjena dolina od Sopotnice oz. Šuma do Ljubelja, delijo na tri dele: na Spodnji graben, ki sega od Sopotnice oz. Šuma do bivšega farovža brojanske fare, srednji del se imenuje Šentlenart, kjer stoji tudi farna cerkev, zgornjemu delu, ki sega od Mlake tik nad cerkvijo pa do Ljubelja oz. do kmeta Pamža, pa pravijo Zvrhnji graben. Druga svetovna vojna zaznamovala otroštvo … Otroštvo Hanzija Kohlenpratha sta močno zaznamovala vojna in boj za preživetje. Prvi spomini segajo v leto 1943, ko so Nemci začeli graditi ljubeljski predor ter koncentracijsko taborišče. Ker Mihova hiša stoji tik ob cesti, Hanziju tako rekoč ni ušlo nič. Spominja se kamionov in traktorjev, s katerimi so Nemci dovažali gradbeni material, spominja se, kot pravi, »lepih snežnih frez«, vojakov na konjih, nemške policije, ki je v Brodeh imela dve postaji, živo so mu v spominu ostale borbe med partizani in Nemci, ki so oboji stalno prihajali tudi k Mihu. Partizani in Nemci so se v Brodeh in okolici večkrat hudo spopadli. V prvi borbi jeseni 1944 sta bila mrtva dva Nemca, konec oktobra pa je pri Metlnovem mostu (danes Tepijev most) padlo devet Nemcev. Svoje ranjence so Nemci pripeljali k Mihu in mali Hanzi se je čudil, zakaj ranjeni Nemec ne vpije nemški »Mutter« ampak slovenski mama. Oče v partizanih Avgusta leta 1944 se je oče, ki je kot nemški vojak v Usedomu bil priča poizkusov rakete V2, pridružil partizanom. Prvih štirinajst dni je bil kurir med Mečižarsko planino v Brodeh in Selami, potem pa je odšel na osvobojeno ozemlje v Solčavo. Pred božičem 1944 so ga pri Mozirju zajeli Nemci, ga odpeljali v celjski pisker (zapor) in ga na tri kralje januar 2014

Hanzi Kohlenprath je živa knjiga polpretekle zgodovine brojanske doline

leta 1945 prestavili v Gradec. Po neverjetni odisejadi – le za las je ušel obglavljenju, bil pomiloščen in svobodo dočakal v Gmundnu v Zgornji Avstriji – se je šele novembra 1945 vrnil domov. … in razbila družino Kakšne posledice je imela dolgoletna koroška politika načrtnega ponemčevanja in potujčevanja kaže primer družine Hanzijevega očeta. V Brodeh je nemški Schulverein v namene potujčevanja zgradil šolo in plačal tudi učitelje. Skupaj z gostilničarjem in krajevnim veleposestnikom so uspešno odtujili del mladine in jo navdušili za hitlerijo. Na Oselci je živela Hovčeva družina. Od petih bratov, bratrancev Hanzijevega očeta, so štirje bili pri SS, dva celo v Hitlerjevi Leibstandarte. Vse do smrti so med sabo govorili samo slovensko. Razen najmlajšega, ki so ga eksekutirali partizani, so vsi preživeli vojno. Kolone beguncev Konec vojne je bil zelo razburkan. Skozi Brodi so se cele dneve valile kolone nemških enot, vermaht, eses, domo-

35

branci, ustaši in drugi, za njimi pa begunci. Nekega dne se je razširila novica, da prihaja škof Gregorij Rožman. Mimo se je pripeljal lep avtomobil, škofa so videli le bežno. Nekaj sto metrov za njim pa je prišla kolona ljudi v zebrastih oblačilih. To so bili jetniki iz kaceta na Ljubelju, ki so jih stražili esesovci. Povojno izražanje pripadnosti skozi kulturo V šolo je Hanzi šel šele leta 1946. Po ljudski šoli v domačih Brodeh (»vsi smo samo sovenje marnvali«) in glavni šoli v Borovljah se je izučil za kopitarja, z ženo Heleno sta v Borovljah ustanovila družino. Danes Hanzi hčerkama Renato in Petro ter vnukom pripoveduje tudi o tistih Brodeh, kjer so svoj čas imeli močan slovenski moški zbor (vodil ga je Hanzi Kropivnik), se je rodil izdelovalec orgel Kuhar in so pred nekaj leti nekateri skušali iz cerkve odstraniti sledove slovenščine. Ni jim in ne bo jim uspelo. Avtor: Franc Wakounig www.novice.at

MOJASLOVENIJA


SLOVENCI V AVSTRIJI

Zanimanje za slovenščino se umirjeno nadaljuje Pravzaprav gre za neke vrste paradoks: čeprav imajo Slovenci v avstrijski zvezni deželi Štajerski po 7. členu Avstrijske državne pogodbe enake pravice kot Slovenci na Koroškem in Hrvati na Gradišanskem, uradno nimajo narodnostnega oziroma dvojezičnega izobraževanja. Vendar je čas prinesel svoje: mladi, predvsem pa njihovi starši, ki o tem odločajo, so se začeli zanimati za učenje slovenščine, kot jezika sosedov. Tako je prihajalo k pouku slovenskega jezika v minulem šolskem letu kar 458 učenk in učencev, v šolskem letu 2013/2014 pa se po nedavno objavljenih podatkih slovenščino uči 419 mladih.

Na zaključku pouka slovenskega jezika v Gradcu je Tatjana Vučajnk izročila učencem priznanja. Sicer pa se v Gradcu v šolskem letu 2013/2014 uči slovenski jezik 35 učenk in učencev.

G

lede na uradno število slovensko govorečih prebivalcev na Štajerskem, od Radgone do Gradca naj bi jih bilo okoli 2 tisoč, v resnici pa mnogo več, je zanimanje za jezik sosedov izjemno dobro, celo odlično in nad pričakovanji. V Porabju, kjer živi nekaj prek 3 tisoč Slovencev, se sicer v narodnostnih in dvojezičnih šolah, uči slovenski jezik, torej uradno materinščino, pol manj mladih kot na Štajerskem ali okoli 200 učenk in učencev in srednješolcev. Rahlo zmanjšanje števila mladih pri učenju slovenskega jezika za zdaj ni zaskrbljujoče, ocenjuje predsednica krovne organizacije, Kulturnega društva člen 7, Susanne Weitlaner. Pomembnejše vprašanje je, koliko se mladi naučijo slovenskega jezika, pa ne zato, ker ne bi želeli, ampak zato, ker imajo na voljo premalo ur za intenzivnejši jezikovni pouk. Rezultati so boljši na tistih šolah, kjer je slovenščina postala izbirni predmet in ima stalno mesto v urniku med ostalimi predmeti. Manj uspešni so tam, kjer deluje učenje kot tečaj slovenskega jezika. Dovolj zanimanja je tudi za tečaje slovenskega jezika v Pavlovi hiši v Potrni. V začetni tečaj se je vpisalo 30 zainteresiranih, v drugem nadaljevalnem tečaju imajo 15 in v nadaljevalnem 5 udeležencev. Pouk je dvakrat tedensko, prvi del se ravnokar končuje in se bo nadaljeval konec januarja 2014. MOJASLOVENIJA

Tudi v Gradcu vse več slovenske besede Iz pogovorov, predvsem z mladimi izobraženci, kot je prevajalka Daniela Kocmut ali dramska igralka in pesnica, sicer koroška Slovenka Rezka Kanzian, lahko povzamemo, da je v Gradcu iz leta v leto več slovenskih ali dvojezičnih slovensko-nemških in tudi odlično obiskanih dogodkov. Veliko zaslug za to imajo študenti, ki se tedensko sestajajo v Klubu slovenskih študentk in študentov, prirejajo kulturne dogodke in pojejo v pevskem zboru. Pomembno vlogo ima tudi dobro sodelovanje med Gradcem in

Mariborom, med univerzami, kulturnimi organizacijami in kulturnimi društvi in v novejšem obdobju tudi stiki s Celovcem, s koroškimi Slovenci. Ker na kulturne dogodke prihajajo tudi nemško govoreči obiskovalci, so prireditve zelo pogosto dvojezične. V Gradcu se počasi povečujejo tudi prijave k dopolnilnemu pouku slovenskega jezika. V tem šolskem letu se uči slovenski jezik 35 mladih v osnovni in novi srednji šoli, več mladih študira slovenski jezik na univerzi oziroma obiskuje lektorat slovenskega jezika. Koliko se bodo mladi, ki prihajajo z zelo različnim predznanjem, naučili slovenščine, bo znano čez nekaj let, po končanih nekaj razredih. V dveh okrajih, Radgona in Lipnica, torej v okolju, kjer je največ slovensko govorečih prebivalcev, se slovenski jezik uči 287 mladih, kar je sorazmerno veliko in nekako samo po sebi zahteva vprašanje ali ne bi bila dolžna, po že omenjenem 7. členu ADP, dežela Štajerska ali država Avstrija ustanoviti vsaj narodnostne osnovne šole oziroma podobne šole v okviru vzgojno - izobraževalnega sistema. Kajti narodnostno šolstvo je uspešno tako med Slovenci na Koroškem kot med Hrvati na Gradiščanskem. Hrvati so zelo ponosni na svoje vrtce-čuvarnice, pa tudi na vse ostale oblike učenja hrvaškega jezika, literature in kulture. Morajo biti res Slovenci na Štajerskem izjema? Besedilo in foto: Ernest Ružič

Šest let je pouk slovenskega jezika tudi na gimnaziji v avstrijski Radgoni, kjer so nekateri dijaki doslej iz tega predmeta tudi maturirali. V tem šolskem letu obiskuje pouk slovenskega jezika 50 dijakov, med njimi večji del mladih, ki gimnazijo obiskujejo iz Slovenije, od koder je tudi mag. Norma Bale, ki poučuje slovenski jezik.

36

januar 2014


SLOVENCI NA madžarskem

Podobe z meje so vstopile v likovni prostor železne županije Preplet kultur, ki je za kraj na stičišču madžarskega, germanskega in slovanskega prostora nekaj samoumevnega, daje zgled sožitja tudi v mednarodni likovni koloniji v Monoštru. To sožitje se je na likovni koloniji prelilo v sožitje raznolikih umetniških in osebnih značajev - postalo je nepogrešljivi del in hkrati mala prestolnica umetnosti v prostora ob Avstriji, Sloveniji in Madžarski. Monošter je tudi stalni gostitelj likovne kolonije mladih iz Avstrije, Italije, Slovenije in Madžarske. slog bolj prilagodili razmeram v koloniji. Med umetniškimi osebnostmi, ustvarjalnim okoljem in ustvarjenimi umetninami se je tako spletel trikotnik, v katerega so vsi močno povezani," je izpostavila Monika Ivančič Fajfar. Iz nastalih del je mogoče zaznati tudi, da umetnike v okolju sprejemajo z iskreno naklonjenostjo, ljubeznivostjo in prijazno gostoljubnostjo. Rečeno preprosto: likovna kolonija živi v prostoru, je del vsakdanjega in umetniške utripa v obmejnem mestu.

Akademski slikar Dubravko Baumgartner iz Galerije-Muzeja Lendava ob delih Gyorgya Csute, letos strokovni sodelavec, pa tudi udeleženec kolonij, denimo že prve leta 2002

T

a čas je v razstavnem prostoru Slovenskega kulturnega in informativnega centra odprta razstava del letošnje 12. mednarodne likovne kolonije. Več kot desetletje se sredi avgusta v Monoštru zbirajo likovni umetniki, najpogosteje slikarji, vmes pa tudi kiparji iz različnih, zlasti evropskih držav. Na tokratni razstavi so dela šestih slikarjev: Gyorgya Csute in Zsigmonda Lucza iz Madžarske, Ricarda Hoopa iz Nemčije, Mario Pallia iz Italije, Adela Seyouna, Iraka (ki živi v Sloveniji) in Klavdija Tutte iz Slovenije, kamen pa je klesar madžarski kipar Istvan Vanyur. Slikarje in kiparje že med kolonijo spremljajo umetnostni zgodovinarji, ki so potlej tudi avtorji spremnih besedih v odličnih trijezičnih (slovenščina, madžarščina, angleščina) katalogih. Lani je ustvarjanje likovnih umetnikov ovrednotila umetnostna zgodovinarka in kritičarka Monika Ivančič Fajfar. "Sedem umetnikov, pet slikarjev, slikarka in kipar, je na izzive Mednarodne likovne kolonije Monošter 2013 odgovorilo na različne načine. Nekateri so se držali svojega prepoznavnega sloga in vanj vnašali bolj ali manj očitne variacije. Drugi so vsebino ali januar 2014

Blizu 100 slikarjev in kiparjev je ustvarilo več kot 200 likovnih del Zanimiv podatek: do letošnje 12. kolonije so v Monošter prišli slikarji in kiparji iz 12 držav, in sicer iz Avstrije, tudi slovenski avtorji iz Koroške, iz Egipta, Hrvaške, Slovaške, Srbije, Slovenije, Izraela, Nemčije, Romunije, Italije, Združenih držav Amerike in seveda Madžarske. Večina avtorjev prihaja na kolonijo enkrat ali dvakrat, nekateri pa so pogosteje v Monoštru. Kar nekaj kolonij se je udeležil lendavski akademski kipar Ferenc Kiraly, ki je imel doslej številne samostojne razstave v Szombathelyu, Budimpešti in v drugih velikih galerijah, klesal je tudi akademski kipar Metod Frlic, avtor spomenika kneževini Pribine in Koclja v Zalavaru - Blatenskem kostelu v bližini Blatnega jezera, njegov kip posvečen Sončevemu mrku pa stoji pred Slovenskim domom v Monoštru. Kdaj likovna galerija v Monoštru? V depojih se je nabralo vsaj sto likovnih del, kajti vsak umetnik je Zvezi Slovencev pustil vsaj eno delo, sliko ali kip. Pregledno razstavo so pripravili v Monoštru, Ljubljani in Trstu ob 10. obletnici kolonije, že več let pa potekajo razprave o umestnosti gradnje galerije ali vsaj obnove večjega prostora za občasne in stalno razstavo, česar porabsko središče nima. Župan mestne občine Gabor Huszar je ideji zelo naklonjen, žal pa za zidavo galerije ni denarja zdaj in ni znano, kdaj bo. Eno zadnjih velikih galerij na Madžarskem so pred približno tremi desetletji zgradili na elitno lokaciji v Szombathelyu, kjer so doslej večkrat razstavljali tudi slovenski

37

likovni umetniki, slikarji in kipar Feren Kiraly. Tako so zdaj obiskovalci likovnih razstav, ki jih skozi vse leto pripravlja Zveza Slovencev v Slovenskem domu, vsi ljubitelji likovne umetnosti, kar ni niti tako presenetljivo, saj je likovna govorica razumljiva v vseh jezikih. Besedilo in foto: Ernest Ružič

Klavdij Tutta je ustvaril cikel Svetilniki odteklega morja

Istvan Vanjur je v skulpturo vpletel močno simboliko. Prepletel je podobe materinstva, erotike in minljivosti ter materialistično upodobitev človeškega telesa spremenil v nosilko univerzalnega sporočila. In zanimivost: kos belega marmora iz katerega je skulptura, je bil nekoč del nagrobnega spomenika, je povedal kipar. MOJASLOVENIJA


iz življenja cerkve

Jože Filo, novi škof evangeličanske cerkve v Sloveniji Delegati iz štirinajstih verskih občin so za novega škofa Evangeličanske cerkve na Slovenskem izvolili štiriinpetdesetletnega Gezo Fila, duhovnika v Ljubljani, za inšpektorja, ki kot laik predstavlja evangeličansko cerkev pa Johana Laco, ravnatelja osnovne šole v Gornjih Petrovcih. Ker statut dovoljuje tri zaporedne mandate, dosedanja prvi škof Geza Erniša in inšpektor Aleksander Kerčmar nista smela ponovno kandidirati za najvišji funkciji v Evangeličanski cerkvi na Slovenskem.

S položitvijo desnice na Sveto pismo je pred dosedanjim škofom Gezo Ernišo prisegel novi škof Geza Filo. Ob njem novi inšpektor Johan Laco, skupaj z duhovnikom Igorjem Vukanom.

Ustoličenje novega vodstva EC je bilo na prvo adventno nedeljo v murskosoboški cerkvi Martina Luthra. Na slovesnost so prišli visoki predstavniki Slovenije, med njimi predsednik Borut Pahor, predstavniki drugih cerkva in verskih skupnosti v Sloveniji, predstavniki Svetovne luteranske zveze, predstavniki evangeličanskih cerkva iz sosednjih držav razen Hrvaške in množica vernikov. Nadaljevanje sodelovanja med cerkvami Novi škof, ki je študij končal na Evangeličanski teološki fakulteti v Bratislavi, je v pridigi poudaril, da mora biti krščanska cerkev prostor ustvarjalnosti in odgovornosti. Povedal je, da bo nadaljeval sodelovanje z vsemi cerkvami doma in v svetu in dobro sodelovanje s slovensko državo. Za pomoč pri vodenju cerkve sta se zahvalila dosedanji, prvi škof, ker je prej EC v Sloveniji imela seniorja, Geza Erniša in inšpektor Aleksander Kerčmar. O dobrem sodelovanju z EC je v pozdravnih besedah govoril tudi soboški škof dr. Peter Štumpf, ki je dejal, da je bil deležen bratske pomoči škofa Geze Erniša, s katerim sta pogosto sodelovala, tudi pri natisu ekumenskega Svetega pisma Nove zaveze. 20.000 vernikov Večina evangeličanov, od vseh okoli 20 tisoč, MOJASLOVENIJA

v Sloveniji živi v Prekmurju, stalna bogoslužja pa so tudi v Mariboru, Ljubljani in Slovenski vojski, po novem pa naj bi bilo stalno bogoslužje tudi na Obali. EC nima škofije ampak zgolj škofov urad, ki je bil doslej v Moravskih Toplicah, kjer je Geza Erniša duhovnik, zdaj

pa je prvič izven Prekmurja, v Ljubljani.Ker v Sloveniji ni evangeličanske fakultete, že od nekdaj duhovniki študirajo na tujem, prejšnja leta je bil to Dunaj, v zadnjem obdobju pa Bratislava. Tekst in foto:Ernest Ružič

Na slovesnost so prišli visoki predstavniki Slovenije, politiki, visoki predstavniki drugih cerkev in množica vernikov

38

januar 2014


Knjižna polica

Redna zbirka Celjske Mohorjeve družbe 2014 Kot vsako leto tudi letos želimo naše bralce obvestiti o tem, kaj prinaša redna zbirka CMD, ne nazadnje tudi zato, ker gre za najstarejšo založbo in najstarejšo zbirko na Slovenskem – prvi koledar je Mohorjeva družba v Celovcu izdala že leta 1861. Tudi po nakladi je ta zbirka še vedno rekorderka, saj je z nekaj manj kot 4000 izvodi še vedno daleč pred nakladami drugih zbirk oziroma tiskov. V primerjavi s časi, ko je naklada Mohorjevih zbirk dosegala sto in več tisoč izvodov, je to seveda skromna naklada.

Osrednje mesto v tej zbirki praviloma pripada Mohorjevemu koledarju 2014. Na 209 straneh je nanizana množica vsebinsko zelo raznolikih in zelo kvalitetnih prispevkov, ki so razdeljeni v deset tematskih sklopov: Narava, Po domovini in svetu, Zgodovina, Naša dediščina, Znanost, Med nami, Spominjamo se, Naši sodelavci – jubilanti, Leposlovje in Iz življenja treh Mohorjevih družb. Prispevke, ki sledijo nepogrešljivemu kalendarijskemu delu je napisalo 40 avtorjev, med njimi

več zelo dobro znanih in uveljavljenih imen, kot so Igor Grdina, Jože Maček, Stane Granda, Sandi Sitar in drugi. Slovenske večernice z zaporedno številko 163 tokrat prinašajo knjigo Rudija Mlinarja Ko ni cvetela ajda. Pričujoče besedilo pripoveduje o stiskah, upanju in preživetju, ujetega v mlin druge svetovne vojne in grozo nemških taborišč, ter o dilemah ljudi, ki jim na tej poti sploh lahko pomagajo. James Martin DJ: Duhovnost za vsak dan. Gre za vodnik za pristno življenje jezuita Jamesa Martina, ki nam to življenje približa potom duhovitih zgodb in anekdot iz pogumnega in navdihujočega življenja avtorjevih sobratov. Iz italijanščine je prevedenih prvih 50 zgodb Don Camillo in Peppone 1 avtorja Giovannina Guareschija. V zgodbah o župniku in partijskem sekretarjem se na prijeten in lahkoten način izraža avtorjev odnos do vsega gnilega v tedanji italijanski družbi. Njegova iskriva satira je več kot aktualna še tudi danes. Čisto nova nadvse simpatična je pripoved z vprašajem na koncu naslova Veste, kdo je Čeri? Napisala jo je Neža Maurer. »Čeri je izredno pamet pes, ki pase ovce in krave nekje za Krvavcem.« Preprosta in topla pripoved o prijateljstvu,

pogumu, zvestobi, pa tudi o lepoti krajev med nebom in zemljo, bo pritegnila zanimanje tako dolgoletnih kot začetniških bralcev. Zgode in nezgode, kot jih pred nami slika pesničino pero, dopolnjujejo prikupne ilustracije Daše Simčič. Besedilo in foto: Tomaž Štefe

MOJASLOVENIJA NAROČILNICA NA REVIJO MOJA SLOVENIJA Želim postati naročnik/ca revije Moja Slovenija. Revijo želim prejemati od meseca _______ naprej, do preklica. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje v TUJINO znašajo 49 EUR oz. 67 USD. Stroški pošiljanja za 12 številk za pošiljanje PO SLOVENIJI znašajo 24 EUR. Ime in priimek: __________________________________ Ulica: __________________________________________ Kraj (in zvezna država): ____________________________ Poštna številka: _________________________________ Država: ________________________________________ Telefon: ________________________________________ E-pošta: ________________________________________ Datum in podpis: ________________________________

Želim objavo

voščila

osmrtnice

1/8 strani: 50 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/4 strani: 100 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo 1/2 strani: 150 EUR oziroma 0 EUR za naročnike na revijo

ZA NAROČNIK BREZPLAČ E N 1/4 strani O

Plačal sem preko banke, na vaš račun št. SI56 2420 1900 4515 506 Plačal bom z osebnim čekom, Prosimo, da naročilnico z osebnim čekom vred pošljete na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija), Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana-Črnuče, Slovenija. Za dodatne informacije pokličite naš naročniški oddelek na +386 15653416, po elektronski pošti urednistvo@mojaslovenija.net ali na naslov O MEDIA d.o.o. (Revija Moja Slovenija) Brnčičeva 13, 1231 Ljubljana - Črnuče, Slovenija.

S podpisom te naročilnice soglašam, da lahko izdajatelj te revije moje osebne podatke posreduje v hrambo v bazo naročnikov osrednje revije za Slovence po svetu, s katero upravlja Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu.

januar 2014

39

MOJASLOVENIJA


ZANIMIVO SREČANJE NOVINARJEV

Srečanje urednikov in novinarjev zamejskih medijev V atriju ZRC SAZU v Ljubljani je tokrat prvič potekalo srečanje urednikov, novinarjev in drugih sodelavcev, ki urejajo, pišejo, oblikujejo zamejske medije. Še več, srečanju se je pridružilo tudi nekaj novinarjev iz slovenskih medijev, ki se ukvarjajo z zamejsko tematiko. Tako je dogodek 11. decembra 2013, minil v prijetnem, spoznavnem vzdušju, s poudarkom na tiskani slovenski besedi. Organizacijo dogodka, za katerega idejo je dal eden od zamejskih urednikov, je potekala pod vodstvom uredništva revije Moja Slovenija. V uvodnem delu je srečanje odprl direktor založbe O MEDIA, Edvard Vrtačnik in pozdrav zaključil z besedami in željo po tesnejšem sodelovanju in povezovanju vseh, ki se ukvarjajo z zamejsko ali izseljeniško problematiko. V nadaljevanju je dolgoletna urednica in novinarka Karolina Vrtačnik predstavila zakonitosti, prednosti in pristope v tiskanih medijih, ki je med zamejci še vedno najbolj pogost in običajen način komunikacije. V debati med prisotnimi je bilo kar nekaj vprašanj na temo delovanja uredništva. Na koncu pa je na nekatere najpogostejše slovnične napake v novinarskih prispevkih opozorila predavateljica, lektorica in slovenistka Andrejka Žejn, ki ima kar nekaj izkušenj z zamejskimi vsebinami. Po končanem prvem delu se je razvila zanimiva debata na obe izpostavljeni temi in nadaljevalo medsebojno druženje. Dogodka se je udeležilo okoli 20 urednikov in novinarjev iz slovenskih medijev v zamejstvu in v Sloveniji. Vsi pa se strinjajo, da bi bili tovrstni dogodki zanimivi in potrebni tudi v prihodnje.

Urednik Slomedia.it, Darko Bradassi

Besedilo in foto: Vanesa Kovač

ovedi tiskanih medijev

avila 10 zap Karolina Vrtačnik je predst

rejka Žejn je opozorila Lektorica in slovenistka And ne težave na najbolj pogoste slovnič

Živahna razprava med udeleženci

januar 2014

47

MOJASLOVENIJA



Issuu converts static files into: digital portfolios, online yearbooks, online catalogs, digital photo albums and more. Sign up and create your flipbook.