Igor Knez 0HWND 3HQNR 1DWODﾃｨHQ *UHJRU 7DVLﾃｨ 3RORQD )LQN 5Xﾅ有ﾃｨ
VODNIK PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH
Igor Knez 0eWND 3enNo 1DWODèen *regor 7DVLè 3oOonD )LnN 5XŗLè
VODNIK PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH SULURèQLN ]D SUDNVR
VODNIK PO NOVEM ZAKONU O DELOVNIH RAZMERJIH 3ULURèQLN ]D SUDNVR Avtorji: Igor Knez: 1DPHQ LQ XYRGQD SRMDVQLOD 3URŗQRVW GHORGDMDOFD SUL XUHMDQMX GHORYQLK UD]PHULM (NRQRPVNR RGYLVQH RVHEH LQ DJHQFLMVNR GHOR 0eWND 3enNo 1DWODèen: 3RJRGED R ]DSRVOLWYL 3RJRGED R ]DSRVOLWYL V SRVORYRGQLPL RVHEDPL DOL SURNXULVWL LQ ] YRGLOQLPL GHODYFL =DNRQLWD RGSRYHG SRJRGEH R ]DSRVOLWYL 'LVFLSOLQVNL SRVWRSNL .ROHNWLYQH SRJRGEH QD SUHL]NXwQML *regor 7DVLè: 3RJRGED R ]DSRVOLWYL ]D GRORèHQ èDV 3RVNXVQR GHOR 9DUVWYR QHNDWHULK NDWHJRULM GHODYFHY 3oOonD )LnN 5XŗLè: /HWQL GRSXVW
Redaktor: Igor Knez Recenziral: prof. dr. Zvone Vodovnik Lektorirala: Urška Stani
Oblikovanje in postavitev: SaPo *rèPan Naklada: 1.000 izvodov, prvi natis Tisk: Present d.o.o., Ljubljana
,]GDOD LQ ]DORŗLOD *ospodarska zborniFa Slovenije, Pravna sluŗba Za izdajatelja: 0arko 'jinoviâ, direktor Pravne sluŗbe *ZS Ljubljana, maj 2013 Vse praviFe pridrŗane
&IP Kataloŗni zapis o publikaFiji 1arodna in univerzitetna knjiŗniFa, Ljubljana 349.2(497.4)(035) V2'1IK po novem zakonu o delovniK razmerjiK : priroènik za prakso / Igor Knez ... [et al.]. - 1. natis. - Ljubljana : Gospodarska zbornica Slovenije, 2013 ISBN 978-961-6666-74-9 1. Knez, Igor, 1981266887424
PREDGOVOR Sprejem dveh ključnih zakonov s področja trga dela – Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela – je pokazatelj, da je Slovenija uspela doseči vsaj minimalni konsenz med socialnimi partnerji na tako pomembnem reformnem področju, kot je delovnopravna zakonodaja. Delodajalci smo ZDR-1 pozdravili kot korak v pravo smer in signal, ki nakazuje razumevanje, da je treba v Sloveniji povečati prožnost delovnih razmerij, zmanjšati administrativna bremena delodajalcev ter znižati stroške dela. Zakaj? Ker je strošek dela v deležu BDP v Sloveniji najvišji med vsemi državami Evropske unije. Skoraj tri četrtine BDP se porabi za plačilo delavcem, preostanek pa ostane podjetjem za naložbe, razvoj in morebitni dobiček. Dejstvo torej je, da smo predragi in prepočasni, ni dovolj domačih in tujih investicij, ki bi odprle nova delovna mesta. Po sprejemu reforme trga dela smo bili zelo jasni v svoji zahtevi, da je ostalo veliko nedorečenega in nedokončanega, na primer nadomestilo za bolniško odsotnost, uvedba čakalnih dni, nadomestilo za prevoz na delo, plačan odmor med delom, ... Kritično smo opozarjali, da ZDR-1 še vedno ne omogoča dovolj velike prožnosti, hitrosti in zanimanja za zaposlovanje in samozaposlovanje. Če hočemo pravi pozitivni impulz za gospodarstvo in višjo socialno stabilnost, moramo začeti reformo trga dela na bolj odločnih osnovah. Zato, da bomo v bližnji prihodnosti imeli primerljiv trg dela, kot je na Slovaškem in v Avstriji. Seveda pa se morajo delodajalci seznaniti z zakonodajnimi spremembami, ki jih reforma prinaša. Vsaka sprememba zakonodaje nosi s sabo veliko odgovornost delodajalcev, saj morajo pravočasno, ustrezno in predvsem zakonito urejati delovna razmerja. Hkrati pa morajo delodajalci spremembe vzeti kot izziv za izboljšanje in nadgradnjo svojih kadrovskih procesov. Zato smo pripravili poseben priročnik z naslovom Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih. Z namenom, da vam na enostaven in pregleden način posredujemo odgovore na najpomembnejša vprašanja, s katerimi se pri urejanju vaših delovnih razmerij in sprejemanju kadrovskih odločitev srečujete. Verjamem, da vam bo Vodnik zato služil kot koristen standardni pripomoček pri vašem delu.
mag. Samo Hribar Milič predsednik GZS
3ULURèQLN ]D SUDNVR
i
SPREMNA BESEDA Živimo v tehnološko naprednih časih, časih hitrih sprememb, globalnih trgov in vedno večje konkurence med podjetji. Podjetja se soočajo z vse večjimi pritiski. Konkurenca je tista, ki vodi in usmerja prihodnje tokove razvoja po načelu hitreje, ceneje in bolje. Podjetja se soočajo tudi z ekonomskimi spremembami, ki jim zvesto sledijo tudi spremembe zakonodaje. Te največkrat niso pravočasne, so prepozen odziv na spremenjene razmere na trgu, tudi v mednarodnem merilu. Država je vedno nekaj korakov za razvojem. Vse to pa pomeni bistvene ovire v poslovanju podjetij. Nekje med vsemi temi izzivi so podjetja postavljena tudi v položaj delodajalcev. Zagotavljanje dela in opravljanje dela sta od nekdaj neločljivo povezana. Podjetje ne more delovati brez delavcev, delavci svojega dela ne morejo opravljati brez podjetja. In prav zaradi te povezanosti je vedno težko govoriti o potrebnih spremembah enosmerno, ne da bi pogledali tudi na drugo stran. Gospodarstvo že vrsto let zahteva korenite spremembe na področju trga dela. Zadnja sprememba na tem področju je v slovenski pravni red prinesla nov Zakon o delovnih razmerjih1 in novelo Zakona o urejanju trga dela,2 ki sta v veljavo stopila z 12. 4. 2013. Oba zakona skupaj sta v razmerja med delodajalci in delavci vnesla številne spremembe. Vsaka sprememba pa pomeni nekaj novega, pomeni spremembo dosedanjega načina dela, prilagoditve, ki jih največkrat spremljajo tudi konkretna vprašanja. Leta 2002 je prišlo do prve večje spremembe na področju urejanja delovnih razmerij, saj je bil sprejet Zakon o delovnih razmerjih.3 Delodajalci so se morali prilagoditi na spremenjen koncept sklepanja delovnih razmerij, torej pogodbeni koncept, ki je bistveno posegel v dotedanje izkušnje delodajalcev. Tem spremembam je sledila tudi sodna praksa, ki je odgovorila na številna odprta vprašanja zakonske ureditve. Vsaka zakonodaja je pisana v določenih ekonomskih razmerah in spremembe le-teh vedno narekujejo tudi ustrezne prilagoditve zakonodaje. Vse te potrebne spremembe so se pokazale kmalu po sprejemu ZDR in delodajalci kot tudi delavci so potrebovali osvežen pristop in nove rešitve. Do prvih vsebinskih posegov je minilo nadaljnjih pet let. Novela ZDR-A4 je spremenila določena težavna področja, tako za delodajalce kot tudi za delavce, vendar se je že kmalu po njenem sprejemu pokazala potreba po še bolj elastičnem pristopu. Tako je na podlagi dolgoletnih zahtev gospodarstvo dobilo nov ZDR-1. In kaj konkretno prinaša nova delovnopravna zakonodaja s področja urejanja delovnih razmerij?
1 2 3 4
Ur. l. RS, št. 21/13; v nadaljevanju: ZDR-1. Ur. l. RS, št. 21/13; v nadaljevanju: ZUTD-A. Ur. l. RS, št. 42/02 in spremembe; v nadaljevanju: ZDR. Ur. l. RS, št. 103/07.
3ULURèQLN ]D SUDNVR
iii
Spremembe so številne, od popravkov zakona, dopolnitve konkretnih členov, do prenosa slovenske in evropske sodne prakse in uvedbe popolnoma novih institutov in prilagoditve starih. Vse to predstavlja zaključeno celoto, ki je rezultat trdih pogajanj med socialnimi partnerji v razmerah politične in ekonomske nestabilnosti. Konkretno ZDR-1 in ZUTD-A vnašata bistvene spremembe na področju prožnosti oziroma prožne varnosti (flexicurity), kot je izraz širše uporabljen. Že samo ime daje slutiti na uravnoteženost med prožnostjo delovnih razmerij na eni in varnostjo zaposlitve na drugi strani. Prožnost je poleg nižjih stroškov dela verjetno najpomembnejša lastnost delovnih razmerij, takšna, kjer bi delodajalci želeli največ sprememb. Tako notranja kot tudi zunanja prožnost urejanja delovnih razmerij sta se pomembno spremenili z novo delovnopravno zakonodajo. Krajši so odpovedni roki, dodane nove možnosti notranje prožnosti, uvedena začasna in občasna dela za upokojence in številne druge pozitivne rešitve, ki lahko s pravilnim načinom uporabe in s sinergijo različnih kombinacij pri delodajalcu bistveno vplivajo na njegovo zmožnost hitre in učinkovite prilagoditve gibanjem na trgu. Po drugi strani pa se dosedanje prožne oblike opravljanja dela, predvsem »začasne« zaposlitve, v njihovi uporabnosti bistveno omejujejo. Tako se postavlja dodatne omejitve pri sklepanju pogodb o zaposlitvi za določen čas in pri agencijskem delu z namenom preseči dolgoletne trende naraščanja teh oblik zaposlitve, predvsem pri mladih. ZDR-1 in ZUTD-A na podlagi sistema »bonusov in malusov« skušata vplivati na povečano zaposlovanje za nedoločen čas. Vendar pa trenda naraščanja »začasnih« oblik zaposlitve ne smemo gledati le skozi prizmo delavcev, temveč je treba ugotoviti tudi razloge za povečano sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Razlog ni v nižjih stroških; iskati ga je potrebno predvsem v bistveno večji prožnosti zaposlovanja za določen čas, nižji varnosti zaposlitve, v primerjavi s pogodbo za nedoločen čas. V ta namen so bili storjeni nekateri pomembni koraki pri mehčanju postopkov odpovedi, kjer sta bistveno bolj poudarjeni vsebina in utemeljenost razlogov za odpoved, in manj formalnosti, ki so bremenile in tudi vplivale na dosedanjo uspešnost postopkov. Ne glede na vse je treba ugotoviti, da so bila uresničena številna pričakovanja delodajalcev, nekatera bolj kot druga. Po drugi strani so številne zahteve ostale neuslišane in predlogi neodgovorjeni. Šele s časom pa se bomo lahko neobremenjeno ozrli na dosežke in pomanjkljivosti današnjih sprememb delovnopravne zakonodaje. Delodajalci morajo zato najprej osvojiti nove možnosti, nove priložnosti in nove pristope, tudi s pomočjo Vodnika po novem Zakonu o delovnih razmerjih. V naravi »vodnikov« je, da nas usmerjajo, da nam pokažejo pravo smer in omogočijo varno pot do našega cilja. Verjamemo, da je takšen tudi Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih. Igor Knez, redaktor
iv
Vodnik po novem zakomu o delovnih razmerjih
KNJIGI NA POT Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih je dobrodošla novost in pomemben prispevek k slovenski strokovni literaturi s področja delovnega prava. Pomembno je, da se ob založnikih oziroma izdajateljih strokovne literature kot izdajatelji strokovnih publikacij pojavljajo tudi drugi, katerih glavni cilj pri izdajanju je, da tudi na ta način zagotavljajo pomoč svojemu krogu uporabnikov. V Sloveniji se je uveljavila dobra praksa, po kateri socialni partnerji skrbijo za dopolnjevanje nabora strokovnih publikacij s področja delovnega prava in s tem prispevajo k razvoju stroke na več načinov. Njihove strokovne publikacije so dragocen vir informacij o njihovih lastnih izkušnjah, ki so jih pridobili v procesih oblikovanja in uporabe pravnih aktov oziroma pravnih norm. Te informacije so koristne kot usmeritve pri uporabi delovnega prava v praksi, vendar tudi mnogo več. Pogosto imajo značaj povratnih informacij, ki zakonodajalca opozarjajo o ozkih grlih in slabostih zakonodaje ali njenega izvajanja. To pogosto omogoča ali olajša načrtovanje izboljšav. Strokovne publikacije pa pogosto vsebujejo tudi informacije, ki kažejo na splošnejša stališča izdajateljev, ki omogočajo spoznavanje njihovih strategij in razvojnih programov. Vse to pomembno prispeva k dvigovanju kakovosti socialnega dialoga in k razvoju delovnega prava v Sloveniji. Omenjene splošne ugotovitve o pomenu strokovnih publikacij socialnih partnerjev o tematiki delovnih razmerij v Sloveniji veljajo tudi za Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih. Izdajatelj je Gospodarska zbornica Slovenije, ki se ves čas od vzpostavitve nove pravne ureditve, temelječe na slovenski ustavi iz leta 1991, tvorno vključuje v vse zakonodajne postopke spreminjanja delovnih in socialnih razmerij v Sloveniji. V njenih strokovnih službah delujejo osebe, ki imajo primerne izkušnje in znanja, ki so potrebna za obvladovanje različnih pomembnih vlog Zbornice pri ustvarjanju in uporabi delovnega prava. Predstavljena publikacija je rezultat njihovega spoznanja, da delodajalci v razmerah pomembnih sprememb delovne zakonodaje potrebujejo hitro, pregledno in učinkovito informacijo in pomoč pri uporabi novosti v praksi. Zadali so si cilj, da novosti delovne zakonodaje in možnosti njihove uporabe kakovostno predstavijo uporabnikom storitev zbornice, kar jim je v celoti uspelo. Tovrstna strokovna dela so zahtevna. Hitri odzivi na novo zakonodajo z nasveti za praktično uporabo so tudi tvegani. Avtorji priročnika so na več mestih opozorili na omejene možnosti komentiranja novega zakona že tik po njegovem sprejetju. Opozorili so na okoliščino, da bo na nekatera odprta strokovna vprašanja o naravi in uporabi pravnih institutov mogoče odgovoriti šele kasneje, po širši poglobljeni doktrinarni analizi tematike in po oblikovanju standardov uporabe institutov v praksi in pred sodišči. Kljub temu je avtorjem uspelo oblikovati delo, s katerim so v enostavnem in razumljivem slogu in razumljivem jeziku predstavili spremembe delovne zakonodaje in možnost njene uporabe v praksi. Oblikovali so priročnik, ki vsebuje bistvene informacije, usmeritve in predloge za uporabo novih pravnih pravil. Način oblikovanja besedila publikacije kaže na to, da so avtorji posebej skrbeli za to, da je priročnik izdelan tako, da ga
3ULURèQLN ]D SUDNVR
v
bo lahko uporabljal širok krog oseb, zlasti menedžerjev, ki po svoji stroki niso pravniki. Na mnogih mestih priročnik upravičeno opozarja na nevarnosti preveč poenostavljenih pogledov na pravno urejanje in izvajanje delovnopravnih norm. Ta opozorila obveščajo bralce, da je za kakovostno ravnanje z ljudmi v organizacijah in za odločanje o njihovem pravnem položaju treba ravnati skrbno in pri tem upoštevati različne strokovne vidike. Tudi s pravnega vidika ni dovolj le uporabljati informacij naslovnega priročnika ali besedila ZDR-1, temveč celoten sistem predpisov delovnega in socialnega prava v povezanosti s predpisi drugih pravnih podsistemov, zlasti civilnega prava, upravnega prava, kazenskega prava, mednarodnega prava, korporativnega prava in drugih. Vse te lastnosti priročnika so njegova odlika in jamstvo, da bodo ob uporabnikih storitev GZS po publikaciji pogosto segali tudi številni drugi strokovnjaki.
prof. dr. Zvone Vodovnik*1
*
Dr. Zvone Vodovnik je redni profesor na Univerzi v Ljubljani in Univerze na Primorskem. Trajno sodeluje tudi s Pravno fakulteto Univerze v Trstu, Evropsko pravno fakulteto v Novi Gorici in Fakulteto za državne in evropske študije na Brdu pri Kranju. Od leta 1986 do 1999 je bil direktor Inštituta za delo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Hkrati je bil od leta 1982 do leta 1988 nepoklicni sodnik na delovnem sodišču v Ljubljani. Leta 1999 ga je Državni zbor Republike Slovenje izvolil za sodnika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, kjer je opravljal funkcijo vrhovnega sodnika do leta 2002. Od tega leta dalje deluje na različnih slovenskih in tujih univerzah. Je član mednarodnih in domačih društev s področja prava, upravljanja človeških virov in industrijskih razmerij. Med letom 2002 in 2004 je bil predstavnik osrednje in vzhodne Evrope v Izvršnem odboru IIRA (International Industrial Relations Association). Med leti 1992 in 2000 je bil predsednik Zveze društev za kadrovsko dejavnost Slovenije. Je predsednik Akademskega odbora Kadrovske zveze Slovenije. Bil je prodekan za znanstveno raziskovalno področje Fakultete za management v Kopru in je predsednik Akademskega zbora te fakultete.
vi
Vodnik po novem zakomu o delovnih razmerjih
KAZALO PREDGOVOR . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . I SPREMNA BESEDA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . III KNJIGI NA POT . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . V NAMEN IN UVODNA POJASNILA . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .1 POGODBA O ZAPOSLITVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Splošno o pogodbi o zaposlitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .5 Pravice in obveznosti delavca in delodajalca v delovnem razmerju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .9 Reševanje sporov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 Druge vrste pogodb o zaposlitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .18 32*2'%$ 2 =$326/,79, =$ '2/2ç(1 ç$6. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Splošno o pogodbi o zaposlitvi za določen čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Razlogi za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .21 Omejitve sklepanja pogodb za določen čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 25 POGODBA O ZAPOSLITVI S POSLOVODNIMI OSEBAMI ALI PROKURISTI IN Z VODILNIMI DELAVCI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .41 Posebnosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo in prokuristom . . . . . . . . . . . . . . . . .42 Pogodba o zaposlitvi z vodilnim delavcem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .43 pogodba v pogodbi - Prenehanje iz poslovnega razloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 Konkurenčna klavzula . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .45 POSKUSNO DELO . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 O poskusnem delu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .47 Poskusno delo in odpravnina . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 48 352Ŗ1267 '(/2'$-$/&$ 35, 85(-$1-8 '(/291,+ 5$=0(5,- . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Splošno o prožnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .51 Obveznost opravljanja drugega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .52
3ULURèQLN ]D SUDNVR
vii
Nezmožnost zagotavljanja drugega dela . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .57 Sklenitev pogodbe za določen čas med trajanjem pogodbe za nedoločen čas . . . . . . . . . . . . . . . . . . .61 Začasna in občasna dela upokojencev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 63 ZAKONITA ODPOVED POGODBE O ZAPOSLITVI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Splošno o odpovedi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .69 Vsebina odpovedi in sporazuma o prenehanju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .70 Odpovedni roki in odpravnine . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .71 Odpoved iz poslovnega razloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 73 Odpoved iz krivdnega razloga . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .74 Odpoved iz razloga nesposobnosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .76 Izredna odpoved delodajalca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 77 Izredna odpoved delavca . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .78 Obveznost delodajalca in delavca v odpovednem roku . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .79 LETNI DOPUST . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Načelo sorazmernosti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .81 Trajanje letnega dopusta. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 83 Izraba letnega dopusta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 84 Obveščanje o odmeri letnega dopusta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 85 VARSTVO NEKATERIH KATEGORIJ DELAVCEV . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 Delavci pred upokojitvijo. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 Opredelitev delavcev pred upokojitvijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .87 Noseče delavke in delavci na starševskem dopustu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .89 Nočno delo žensk . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 90 Invalidi pred upokojitvijo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .91 Predstavniki delavcev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .92 DISCIPLINSKI POSTOPKI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .93
viii
Vodnik po novem zakomu o delovnih razmerjih
EKONOMSKO ODVISNE OSEBE IN AGENCIJSKO DELO. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 Ekonomsko odvisne osebe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .95 Agencijsko delo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 96 KOLEKTIVNE POGODBE NA PREIZKUŠNJI . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Uvod v socialni dialog . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Uporaba in veljavnost kolektivnih pogodb dejavnosti po uveljavitvi ZDR-1 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 99 Način urejanja vsebin v kolektivnih pogodbah . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 100 Kolektivne pogodbe dejavnosti v profitnem sektorju, sklenjene za območje države . . . . . . . . . . . . 102 Nadaljevanje usklajevalnega pogajalskega procesa na podjetniški ravni . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 104 35,0(5-$9$ ='5 ,1 129(*$ ='5Ǖ . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 105 O AVTORJIH . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .211
3ULURèQLN ]D SUDNVR
ix
NAMEN IN UVODNA POJASNILA Delodajalci so razliÄ?ni – od velikih do malih in mikro delodajalcev, od delodajalcev v industrijskih pa do storitvenih dejavnosti, od visokotehnoloĹĄkih do tradicionalnih obrtnih dejavnosti. Vsaka od teh razlik pomeni tudi drugaÄ?ne potrebe, moĹžnosti in pristope k urejanju delovnih razmerij v praksi. mali veliki
industrijske dejavnosti
storitvene dejavnosti
mikro
DELODAJALCI
visokotehnoloĹĄke dejavnosti
tradicionalne obrtne dejavnosti.
Urejanje delovnih razmerij oziroma kadrovanje v podjetju je zbir pravnih, socioloĹĄkih, andragoĹĄkih ter drugih, predvsem praktiÄ?nih znanj. Ĺ tevilni delodajalci vseh teh znanj nimajo, zato so pri urejanju delovnih razmerij velikokrat prepuĹĄÄ?eni lastni iznajdljivosti in obÄ?utku. A samo to ni dovolj.
8UHMDQMH GHORYQLK UD]PHULM R]LURPD NDGURYDQMH Y SRGMHWMX MH ]ELU SUDYQLK VRFLRORwNLK DQGUDJRwNLK WHU GUXJLK SUHGYVHP SUDNWLèQLK ]QDQM
ÄŒe Ĺželimo biti pri poslovanju uspeĹĄni tudi kot delodajalci, moramo znati uporabiti vse zakonite moĹžnosti, ki nam jih ponuja (delovnopravna) zakonodaja. ZDR-1 je vnesel precej novosti v do sedaj dokaj poznane in uteÄ?ene procese urejanja delovnih razmerij. Ĺ tevilna vpraĹĄanja so bila v vseh teh letih ustrezno reĹĄena, tudi skozi sodno prakso. Sedaj pa se, zaradi nove zakonodaje, delodajalcem odpirajo nova, zanimiva in ĹĄe neodgovorjena pravna in izvedbena vpraĹĄanja, ki pa lahko pomenijo tudi konkretne teĹžave v praksi. Delovna razmerja so zelo ŞivaÂŤ, stalno se spreminjajo in rastejo, se nadgrajujejo in prilagajajo, hkrati pa morajo ŞivetiÂŤ skladno z vsakokrat veljavno zakonodajo. Ko se zakon spremeni, se morajo spremeniti tudi pravila urejanja delovnih razmerij pri delodajalcu. To je toliko teĹžje, Ä?e nova zakonodaja sama ne daje jasnih navodil in usmeritev oziroma so le-te nerazumljive. Z 12. 4. 2013 je ZDR-1 stopil v veljavo, s tem pa so za ĹĄtevilne delodajalce nastopile teĹžave s prilagajanjem na nove institute, nove doloÄ?be in prehodna obdobja.
MH ='5 VWRSLO Y YHOMDYR
PriroÄ?nik je namenjen prav temu, torej odgovoriti na vpraĹĄanja delodajalcev v zvezi z novostmi, ki jih prinaĹĄa ZDR-1, in dati usmeritve za boljĹĄe, predvsem pa zakonito urejanje delovnih razmerij. ZDR-1 je sicer nov zakon, vendar so ĹĄtevilni 3ULURèQLN ]D SUDNVR
1
instituti, konkretni členi in določbe ostali v primerjavi z ZDR enaki in nespremenjeni. To pomeni, da je tudi način njihove uporabe ostal nespremenjen, vključno z veljavno sodno prakso. SUDNWLèQRVW LQ XSRUDEQRVW
Najpomembnejši funkciji priročnika morata biti praktičnost in uporabnost. Na enostaven in razumen način mora predstaviti konkretne težave in ponuditi rešitve, odgovoriti na konkretno zastavljena vprašanja in ponuditi orodja za neposredno uporabo v podjetju. In to ponuja tudi Vodnik po novem Zakonu o delovnih razmerjih. Ker pa pri uporabi priročnika ni pomembna samo vsebina, temveč tudi način dela in navodila za njegovo uporabo, predlagamo, da upoštevate naslednja pravila: (i)
pri iskanju si pomagajte s ključnimi besedami, ki jih najdete ob besedilu priročnika;
(ii) pri razlagi posameznih rešitev si pomagajte z besedilom zakona na koncu priročnika; (iii) pri ugotavljanju novosti v zakonskem besedilu si pomagajte s primerjalno tabelo med starim ZDR in novim ZDR-1. Če se določenega člena v priročniku nismo dotaknili, potem se le-ta ni spremenil. Vendar opozarjamo, da so nekatere spremembe samo nakazane oziroma omenjene, v celoti pa so v priročniku zajeta naslednja poglavja: • Pogodba o zaposlitvi • Pogodba o zaposlitvi za določen čas • Možnosti povečanja notranje prožnosti delodajalcev • Prenehanje pogodbe o zaposlitvi • Poskusno delo • Varstvo nekaterih kategorij delavcev • Letni dopust • Ekonomsko odvisne osebe in agencijsko delo
2
Vodnik po novem zakomu o delovnih razmerjih
Priročnik vsebuje tudi številne:
• nasvete,
• opozorila,
• primere,
• vzorce.
Ti bodo delodajalcem pomagali pri vsakodnevni uporabi, zato pozorno spremljajte ikone posamezne kategorije, saj boste na ta način hitreje našli pomembne vsebine priročnika. Za lažje spremljanje in uporabo pa je vsaka od prej omenjenih specifičnih kategorij v priročniku tudi drugače oblikovana. Ker pa so za delodajalce pomembne tudi nekatere spremembe Zakona o urejanju trga dela, je njegova vsebina prav tako vključena v priročnik, a v omejenem obsegu. Tako priročnik pomeni zaokrožitev novosti za delodajalce, ki sta jih prinesla novi ZDR-1 in novela ZUTD-A. V času priprave in pisanja vsebin Vodnika po novem Zakonu o delovnih razmerjih so bila v povezavi s številnimi določbami še odprta vprašanja glede njihovega izvajanja, pri čemer so bila pripravljena, vsaj za nekatera, že tudi stališča strokovne delovne skupine za spremljanje izvajanja ZDR-1 pri MDDSZ. V tem času se v zvezi s spremembami in novostmi ZDR-1 še ni izoblikovala sodna praksa. Pri uporabi ZDR-1 in njegovi implementaciji pri delodajalcih je treba upoštevati tudi že veljavno sodno prakso, kakor tudi morebitno bodočo sodno prakso, teoretična izhodišča in stališča strokovnih skupin na MDDSZ, če ta bistveno odstopajo od vsebine priročnika.
3ULURèQLN ]D SUDNVR