Marko Djinović Nina Globočnik
Zavarovanje obveznosti priročnik za prakso
Marko Djinović Nina Globočnik
Zavarovanje obveznosti priročnik za prakso
april 2009
Kazalo 1. UVODNO: O PROBLEMATIKI PLAČILNE NEDISCIPLINE 2. NAMEN PRIROČNIKA 3. POMEN PRAVILNE IZPOLNITVE OBVEZNOSTI 4. GOSPODARSKI POMEN INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA OBVEZNOSTI ZA POSLOVNO PRAKSO 5. PRIKAZ NEKATERIH POMEMBNEJŠIH INSTRUMENTOV ZAVAROVANJA OBVEZNOSTI 5.1 NEKATERE SODOBNE POJAVNE OBLIKE ZAVAROVANJA OBVEZNOSTI 5.1.1 Prenos lastninske pravice v zavarovanje 5.1.2 Odstop terjatve v zavarovanje (fiduciarna cesija) 5.1.3 Factoring 5.1.4 Izvedene oblike pridržka lastninske pravice 5.1.5 Zemljiški dolg
5.2 INSTRUMENTI OSEBNEGA ZAVAROVANJA OBVEZNOSTI 5.2.1 Poroštvo 5.2.2 Bančne garancije 5.2.3 Pogodbena kazen 5.2.4 Zamudne obresti 5.2.5 Sodni penali 5.2.6 Ara
5.3 INSTRUMENTI STVARNOPRAVNEGA ZAVAROVANJA OBVEZNOSTI 5.3.1 Hipoteka 5.3.2 Ročna zastavna pravica na premičninah 5.3.3 Neposestna zastavna pravica na premičninah
priročnik za prakso
3
5.3.4 Zastavna pravica na vrednostnih papirjih 5.3.5 Zastavna pravica na terjatvah in drugih premo탑enjskih pravicah 5.3.6 Pridr탑na (retencijska) pravica
1. UVODNO: O PROBLEMATIKI PLAČILNE NEDISCIPLINE V času, ko se soočamo z resno finančno-gospodarsko krizo, je pri poslovnih partnerjih mogoče utemeljeno pričakovati porast plačilne nediscipline na eni ter insolventnosti na drugi strani. Z vidika gospodarskih subjektov je zato nujno poznavanje pravnega instrumentarija, ki ga je poslovna praksa razvila z namenom, da bi učinkovito zavarovali in izterjali obveznosti. Plačilna nedisciplina se opredeljuje kot nespoštovanje dogovorjenih plačilnih rokov, zneskov ali načina poravnavanja obveznosti. O plačilni nedisciplini govorimo takrat, kadar subjekt sicer ima zadostna denarna oz. druga likvidna sredstva, pa kljub temu ne poravnava svojih obveznosti v dogovorjenih rokih oz. na dogovorjen način. Plačilna nedisciplina predstavlja pereč problem za celotno narodno gospodarstvo, saj vodi v t. im. spiralo zadolževanja, pri čemer so najbolj prizadeta mikro, mala in srednje velika podjetja. Le-ta morajo zaradi plačilne nediscipline svojih poslovnih partnerjev pogosto najemati premostitvene kredite za poplačilo lastnih zapadlih obveznosti. Posledično omenjena podjetja ne morejo vlagati (dovolj) sredstev v raziskave, razvoj ter v širitev poslovanja. Plačilna nedisciplina torej zaviralno deluje na razvoj podjetij, v številnih primerih pa podjetja v končni fazi privede tudi v postopke zaradi insolventnosti (postopek prisilne poravnave ali stečajni postopek). Med poglavitne razloge za pričakovan porast plačilne nediscipline je, poleg aktualne finančno-gospodarske krize, mogoče prišteti še: (i) razmeroma nizko raven poslovne kulture (npr. zamujanje s plačili kot običajni način poslovanja poslovnih subjektov), (ii) mestoma neustrezno zakonodajo, (iii) preobremenjenost sodišč, (iv) ne (dovolj) hitre in učinkovite sodne in izvršilne postopke ter (v) pasivnost in neskrbnost upnikov samih, ki se pogosto v svoji pasivnosti premalo zavedajo pomena vnaprejšnjega poznavanja bonitetne ocene svojih poslovnih partnerjev oz. obvladovanja kreditnega tveganja. O razširjenosti plačilne nediscipline v Sloveniji pričajo npr. izsledki mesečnih raziskav o pravnih osebah z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, dostopni
priročnik za prakso
5
na spletnem portalu AJPES. Po precej grobi oceni naj bi bila le slaba polovica vseh obveznosti izpolnjena pravočasno, kar kaže na to, da je problem plačilne nediscipline v Sloveniji dovolj resen in upoštevanja vreden. Od plačilne nediscipline je potrebno razlikovati položaj insolventnosti, ki pomeni takšno ekonomsko-finančno stanje dolžnika, v katerem ta: (i) daljše časovno obdobje ne razpolaga z zadostnimi denarnimi in drugimi likvidnimi sredstvi za pokritje svojih obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost) ali (ii) postane dolgoročno plačilno nesposoben.
6
Zavarovanje obveznosti